'(ituS'aiaassBKa '/he Oldest, and Most Popular, Slovene Wewspapet in United States o/ America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Gleslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmagel GLASILQ SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA Y CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organization*} Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 233 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. DECEMBRA —SATURDAY, DECEMBER 3, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ia - Zahteve Amer. deL fed. V ŽENEVI SE ZBIRAJO ZASTOPNIKI VELESIL K PONOV-NEMU ZASEDANJU RAZOROŽITVENE KONFERENCE. — PET VELESIL BO ZASTOPANIH. — AMERIKA NE BO VEČ TAKO AKTIVNO POSEGALA V VPRAŠANJE. NOVA AMERIŠKA KRIŽARKA Ženeva, Švica. — Koncem tega tedna se v tukajšnjem mestu zopet zberejo zastopniki velesil, da prično ponovno pre-rešetavati kočljivo vprašanje razoroževanja. Tej konferenci se pripisuje velika važnost in se jo smatra, da bo prva konferenca večjega pomena po lau-sannski konferenci, ki se je vršila v preteklem poletju. Ču-jejo se tudi glasovi, da bo sedanje zasedanje konference bolj uspešno, kakor je bilo katerokoli prej; v glavnem, da se bo na njej zaključilo razorože-valno vprašanje in se bo njega izvršitev in podrobnosti prepustila posebnim stalnim komisijam. Tako upajo zlasti ameriški delegati. Tisti ipa, ki niso tako zelo optimistični, imajo sicer nado, da bo konferenca rodila uspehe, vendar pa, da ne bo zaključena v tem zasedanju, marveč bo po dvatedenskih razgovorih odložena in sklicala ponovno sredi januarja. Na konferenco pridejo vse vplivnejše evropske osebnosti. Anglijo bo zastopal min. predsednik MacDonald s svojim zunanjim ministrom, ki sta odpotovala iz Londona v četrtek. Za Francijo bo govoril min. preds Herriot, ki ima sicer v svojem Parlamentu težave z razpravo glede vojnega dolga, a upa, da bo mogel to razpravo odložiti in Prispeti semkaj v soboto. Nemški delegat, zunanji min. Neu-rath, bo prišel semkaj v ponedeljek zjutraj. Ameriška delegata, Davis in Dulles, se pričakujeta v soboto. Zastopana bo na konferenci tudi Italija. Eno glavnih točk na programu bo zopet tvorila zahteva Nemčije po enakopravnosti v o-rožju. Nadalje se bodo nadalje-vale razprave o ukinjenju nekaterih vojnih sredstev, kar je v poletju predlagala Amerika.. ^ splošnem pa se Amerika ne Namerava več tako aktivno vti- i kati v debato, kakor se je pri, ^dnjem zasedanju konference j 'i bo prepustila Evropi, naj ona | Sama obravnava svoje razorožit- j Vene probleme. Sedanja napeta Sltuacija, ki jo je povzročilo vPrašanje vojnih dolgov, Ame-namreč ne dopušča, da bi še naprej kaj bolj globoko ba-vUa z Evropo. ^ISOTNOST DUHA GA REŠILA ^ Chicago, 111. — 151etni M. :*erzberger je bil v sredo zve-er sam doma in si je hotel, j^edno je šel spat, privoščiti še ak grižljaj. V jedilni shrambi P* je po nerodnosti prevrgel ceko posodo, ki je padla na električnega refrigeratorja Jo prebila. Takoj je začel plin amonia in pričel cka duSiti. Ta je opazil ne-lX08t> »tekel k telefonu in "heal požarno brambo. Ni *Vmel. več toliko moži' da bI iz hi5e' in ko Pn'8PeJ Sati oddelek- »a J«'našel lte* se i;V nezavesti. Posrečilo pa m je, da so ga obudili k ivi tenju. ZAHTEVE DELAVSTVA Amer. del. federacija zahteva brezposelno zavarovalnino, šesturni delovnik in odpravo prohibicije. —o— Cincinnati, Ohio. — Konven-cija Amer. delavske federacije, ki zboruje v tem mestu, je zavzela odločno in bojevito stališče in se je izjavila na svojem zasedanju v sredo, da je pripravljena, s pritiskom doseči izboljšanje delavskega stanja, ako ne bo šlo zlepa. Dočim je pred letom dni Federacija še zavrgla načrt za splošno brezposelno zavarovanje, se je pa zdaj z vsemi silami zavzela zanj, češ, da se je v sedanjem času izkazal potrebnim in izrazila se je, da se bo borila zanj širom cele dežele. A sprejem tega načrta se ni dosegel tako gladko. V vroči debati so nekateri zborovalci povdarjali, da bodo stroški za tako zavarovalnino končno padli nazaj na delavce same. Boljše je, so dejali: da industrija preskrbi delavcem zaposlenost kakor pa brezposelno zavarovalnino; če pa jim dela ne bo dala, jo bodo k temu prisilili z ekonomskim pritiskom, s stavkami in bojkoti. Zmagal pa je končno predsednik Green, ki se je izrazil, da je delo res boljše kakor zavarovalnina, toda, če se dela ne dobi, je edine pomoči iskati v brezposelni zavarovalnini. Že prej je konvencija odobrila program, ki zahteva, da se skrči delovni čas na šesturni delavnik in petdnevni teden. Zborovalci so se dalje izrazili za takojšnjo izpremembo Vol-steadovega zakona in za preklic 18. amendmenta, da se ga uveljavi čim najhitreje mogoče. Spomnili so se tudi učiteljstva v Chicagi in odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, da chicaške banke in oblasti nemudoma končajo to nevzdržno situacijo in izplačajo mestnemu uslužben-stvu, kar imajo dobiti. -o- SOVJETI POPUSTILI ZA VISOK DENAR Moskva, Rusija. — Ruski državljani, katerim je bilo doslej prepovedano, izseliti se iz dežele, jim bo v naprej po novi odredbi dano na prosto, da lahko odidejo, ako imajo denar. Za tako dovolitev bo namreč vlada zahtevala pristojbino 500 rubljev ($250) za delavce, za druge razrede prebivalstva pa po 1000 rubljev. —-o- JAPONSKI DENAR PADA New York, N. Y. — Zadnje dni je skoraj ves tujezemski denar padel v svoji vrednosti, a največji padec ima zaznamovati japonski denar, jen. Dočim je pred letom dni veljalo sto ijfehov $49.75, se jih zdaj dobi za $20.75. Japonska vlada skuša preprečiti nadaljnji padec s posebnimi borznimi odredbami. - —< •■ - ... Najnovejša lOtonska križarka "Indianapolis", ki je bila nedavno v pristanišču v Philadelphia uradno uvrščena v mornarico Zed. držav. Pred tem je ta bojna ladja izvršila temeljito preizkusno vožnjo. SITUACIJA DOLGOV i Angleška nota bila izročena v Washingtonu. Washington, D. C. — V četrtek je bila državnemu tajniku Stimsonu izročena druga nota angleške vlade, v kateri se stavi na Ameriko apel za odlog plačila na vojni dolg. Vsebina note je bila objavljena drugi dan. — Tudi Francija je sestavila podobno noto, katera je imela biti dostavljena v Wjashingtonu še ta teden. Kakor se ugotavlja, je francoski min. predsednik pripravljen plačati sedanji obrok, četudi s tem riskira obstoj svoje vlade spričo močne opozicije v parlamentu. MLEKO CENEJŠE V CHI-CAGI Chicago, 111. — Z veljavnostjo od petka zjutraj se je cena mleku znižala za dva centa pri kvartu. Tako stane zdaj kvart 9 centov, namesto dosedanjih lic, in pol kvarta šest centov, dozdaj 7c. Za to znižanje se je dosegel sporazum pri konferenci med mlekarnami in farmarji v sredo ponoči. Razdelitev znižanja se bo izvršila sledeče: Farmarji bodo trpeli en cent, mlekarne tri osminke centa in prevaževalci mleka, ki so zadnji teden pristali na $5 znižanje pri tedenskih plačah, pet osmink centa. S sedanjim znižanjem je prišlo mleko na tisto ceno, kot jo je imelo leta 1917. -o- NEVERJETNO, TODA RESNIČNO Atene, Grčija. — Kako skušajo evropski narodi izrabiti sedanjo situacijo glede vojnih dolgov Ameriki, se vidi iz apela. ki ga je poslala grška vlada Ameriki, v katerem se. zahteva, da se mora posojilo, ki ga je Grčila dobila leta 1929, smatrati kot "vojni dolg", dasi se je izvršilo 11 let po vojni. Ako bo kak moratorij dovoljen od Amerike na plačilo vojnih dolgov, ne mora tudi to posojilo upoštevati, zahteva Grčija. KRIŽEMJVETA — Bogota, Colombia. — V tukajšnjih krajih je med prebivalstvom še zelo razširjena vera v' čarovnice. Pred par dnevi so v vasi Sativa Norte napadli in na grmadi sežgali neko žensko in njeni dve hčeri, ker so jih sumili, da so čarovnice. — Dunaj, Avstrija. — Tudi Avstrija še je priglasila Ameriki in jo prosila moratorija za plačilo svojega obroka na dolg iz leta 1923. Obrok znaša nekaj manj kot poldrugi milijon in bo plačljiv 2. januarja. — Čangčun, Mandžurija. —• Japonsko armadno poveljstvo je podvzelo ofenzivo proti kitajskim vstašem, ki imajo zasedeno skoraj četrtino Mandžurije v severozapadnem delu ob sovjetski meji. Sila upornikov se računa na 30,000 mož. IZGNAN IZ FAŠISTIČNE STRANKE Rim, Italija. — Bivša visoka glava v fašistični stranki, Au-gusto Turati, ki je bil skozi pet let strankin tajnik, je padel v nemilost pri Mussoliniju in rezultat tega je, da ga je fašistična stranka izključila. Izločitev se motivira s tem, da je ta mož v privatnih pismih, ki pa so postala javno znana, upo rabljal izraze, ki so še posebne obsodbe vredni, ker so prišli od osebe, ki je zavzemala v stranki tako odlično mesto. Pred dvema letoma je Turati resi-gniral od tajništva, a je kmalu nato postal urednik nekega vplivnega fašističnega lista. NEMŠKA VLADNAJRIZA General Schleicher bo bržkone bodoči kancler. —o— Berlin, Nemčija. — Še vedno ni nikakega definitivnega sporazuma, kaka vlada bo stopila na čelo Nemčije. Kakor pa to-časno zadeva kaže, bo bržkone general Schleicher bodoči kancler. Ta mož ni sicer nič posebno vnet za to mesto. Je namreč točasno minister za obrambo in pod svojo kontrolo ima celo armado, s tem pa tudi celo Nemčijo, četudi ne stoji na čelu vladi. Dozdeva pa se, da mu je Hin-denburg pri volji, privoliti, da tudi še v nadalje kot kancler lahko obdrži to važno mesto, in pod tem pogojem Schleicher najbrže kanclerstva ne bo odklonil. Iz Jugoslavije, ZA KRŠČANSKA NAČELA V SLOVENSKI ŠOLI; MOGOČNO ZBOROVANJE SLOVENSKIH STARŠEV IN VZGOJITELJEV V LJUBLJANI. — USODEN ZAMAH Z ŽEP-NIM NOŽIČEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NEZGODE. LETALA ZA PREKOATLA NT-SKI POLET New York, N. Y. — Podjetje Pan-American Airways System je razpisalo pogodbo za grad bo dveh orjaških aeroplanov, letečih čolnov, ki se bosta uporabljala za redno prekoatlant-sko potniško službo. Letali boste izdelam popolnoma iz kovine in opremljeni s štirimi stroji. Zmožne boste nositi po 50 potnikov in napraviti 150 milj na uro. ^ NAPAD NA OGRSKI KONZULAT Cluj, Rumunija. — Ob 14. obletnici priključitve bivše o-grske province Transilvanije Rumuniji, se je pred tukajšnjim ogrskim konzulatom vprizorila demonstracija, med katero je množica razbila okna na poslopju, vrgla plameni-co vanj, strgala ogrsko zastavo in jo nadomestila z rumunsko. FARMARJI PRETEPLI ZUPANA Winnipeg, Man. — Slaba se je godila preteklo sredo županu farmarskega mesta Arborg. Man., ki je oddaljeno od tukaj kakih 60 milj. Mestna uprava je razjarila okoliške farmarje z odredbo, da se jim morajo farme prodati, ker niso mogli plačati davkov. Množica kakih 500 farmarjev je v sredo navalila na mestno hišo, zmetala skozi okno vse davčne | listine, nato dejansko napadla in pretepla župana ter ga končno prisilila, da je podpisal listino, s katero odstopa od svojega u-rada. — Večina teh farmarjev je poljske in ukrajinske narodnosti. Zahteve krščanskih staršev in vzgojiteljev Dne 13. novembra se je vršilo v Ljubljani v dvorani hotela "Union" veličastno zborovanje društva, imenovanega "Krščanska šola". Zbrani zastopniki staršev, vzgojiteljev in drugih so v številnih govorih in resolucijah odločno zahtevali, da se šola na Slovenskem vrne k principom katoliške in slovenske vzgoje. Številni očetje in matere so na zborovonju govorili o vseh težavah, ki jih ima danes mladina in z njo starši v šoli. Podane so bile razne resolucije, kot o šolnini, o zasebnih katoliških šolah, o verskih in katoliških organizacijah v šolah, o izvenšolskem delu učiteljstva, o soodločanju staršev, o šolskih zadevah in o vero-nauku v šolah. — V resoluciji o šolnini so zahtevali odpravo visoke šolnine, ker z visoko šolnino se najzdravejši sloji prebivalstva odbijajo od izobrazbe. — V resoluciji o zasebnih katoliških šolah zahtevajo popolno svobodo in enakopravnost katoliških zasebnih šol z državnimi, možnost otvarjanja novih, ali razširjanja starih, nadalje moralnih in materijalnih sredstev, da more to šolstvo v polni meri vršiti svojo nalogo, kakor jih imajo državne. — V resoluciji o verskih in katoliških organizacijah v šolah so se izrazili, da smatrajo prepoved, ki jo določuje zakon, kateri brani, da bi se smeli učenci organizirati v društvih na verski podlagi, za nepravično in zahtevajo popolno priznanje Marijinih družb in drugih katoliških mladinskih organizacij. — O izvenšolskem delu učiteljstva zahtevajo svobodo za katoliško učiteljstvo, da svobodno in neodvisno deluje v katoliških prosvetnih in verskih družbah. — V resoluciji o soodločevanju staršev o šolskih zadevah zahtevajo, da imajo starši pravico j odločevati, kakšna bodi vzgoja njihovih otrok glede svetovnega naziranja in zahtevajo tudi možnosti, da morejo enotno u-fediti vso duhovno vzgojo otrokovo doma in v šoli. Zahtevajo dalje šolo, ki pozitivno priznava in itrči Boga vse, ne samo v par urah verskega pouka, ampak povsod v predmetih in knjigah. Od zakonodaje zahtevajo, da izpremeni zakone tako, da bodo mogli odločati starši v šoli o vzgoji svojih otrok. — V resoluciji o veronauku v Šolah so zelo kritizirali to, da je bilo letos predčasno upokojenih več katehetov, radi česar je prišel pouk veronauka v šolah začetkom leta v popolen nered in so bile nekatere gimnazije in učni zavodi celo nekaj časa popolnoma brez njega. Zahtevali so, da se spremembe pri veroučitejjih vrše po predhodnem sporazumu s pristojnimi cerkvenimi oblastmi in da se srednje šole ne puste brez veronauka. — Društvc Krščanska šola" je dobi-o organizirano skoro po celi Sloveniji, zlasti ima svoje člane v mestih, ki imajo pa skupen glavni odbor. Društvo deluje na tem, da otroci katoliških staršev ne stradajo verskega pouka. — Tako se katoliški starši potegujejo za svoje pravice. Z nožem v srce V Stični so, kakor po navadi, tudi letos martinovali. Ker se pa to brez vina ne da opraviti, je prišlo med fanti v Podivačini gorici pri Stični, ki so Martinovo nedeljo po svoje praznovali, do prepira, ki se je pa aačel, ko so se že razhajali. Zlasti Se nista mogla razumeti Rudolf Kuhi, mesarski pomočnik, in Avgust Žlajaph, posestnikov sin in zidar, oba iz Podivačine gorice. Dobrih 30 korakov od gostilne je Žlajpah sunil Kuhla z žepnim nožičkom in zbežal. Ranjeni je v hipu mislil, da ni to nič hudega, kmalu je pa začel slabeti in je klical na pomoč, da bo umrl in naj gredo po zdravnika. Komaj je to izrekel, je že padel na tla in izdihnil. Očividci pravijo, da sta se sprla radi dekleta. — Kuhi je bil doma iz Vrhpolj in je služil v gostilni pri kolodvoru. Bil je še mlad in pošten fant. -o- Smrtna kosa V Šmartnem v Rožni dolini pri Celju je umrla žena bivšega župana Jezernika. — V Laškem pri Trbovljah je umrl Franc Plaznik. — V Šmihelu pri Žužemberku je umrla Uršula Zakotnik, stara 86 let. -o- Yo-yo v Ljubljani Potem, ko si je igra yo-yo o-svojila skoro vso Evropo, se je nazadnje pojavila tudi v Ljubljani. Pravijo, da je zlasti za otroke prav zabavna igra in nekateri celo upajo, da bo morda zanimanje za to igro malo povzdignilo strugarsko obrt, ki je v sedanji krizi skoro brez za-»Iužka. -o- Pretep ali nesreča 251etnega hlapca Jan. Straha iz Trebnjega, tako poroča/o, je nekdo podrl na tla tako hudo, da si je Janez zlomil nogo. Ne vejo pa, ali nalašč, ali po nesreči. • o ■ ■ Strašno maščevanje Kmet Sima Bučan iz vasi Cr-mošnjice je živel v sporu z rodbino svojega sorodnika Mile Zivkoviča. Radi malega kosa nekega gozda je prišlo med njima do praVde, katero je Širno zgubil. To ga je navdalo s takim sovraštvom do soseda, da je nekega dne v gozdu .ustrelil Zivkovičevo ženo in hčerko. ——o—_ "Na* Uit 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne »me premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija! "-—Rev. J. Čem« ? AMERIKANSKCK SLOVENEC SoBota, 3L decembra 1932' KIMIMMHI« fcMERIKANSKI SLOVENEC I' grvi t« najstarejši slovenski list v AmeriM- I; ' Ustanovljen let« f' __ f lakaja v tak dan rax on nedelj, pone-Ifljkov in dnevov po praznikiifa Izdaja in tiska: (EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za col leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto-- Za pol leta —.........3.00 Za četrt leta -—---1-75 The first and the Oldest Slovene Hetospaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year------ For half a year _$5.00 _ 11.50 _ 1.50 For three months —--- Chicago, Canada and Europe: For one year--1-_$6.00 For half a year---3.00 For three months ---— 1-75 POZOR I—Številk« poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. _____ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko ▼ tednu ]9 čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ Katoličani in časopisje * __ Preganjanje katoliške Cerkve v Mehiki traja z malimi presledki že šest let. V deželi, kjor je ljudska množica katoliškega mišljenja in življenja, kjer je tudi velik del razumni-štva z globoko vnemo in požrtvovalnostjo vdan sv. veri in Cerkvi, je katoliška Cerkev — brezpravna. Tako je brez vsake svobode in pravice, da niti bogoslužja ne more vršiti v cerkvenih prostorih. To je povzročilo lažnjivo svobodomiselstvo meščanskih in delavskih krogov s svojo strupeno proticerkvenost-jo. Framasonstvo je podalo roko nekrščanskemu socializmu ter z njim ustvarilo skupno fronto za uničenje katolicizma v Mehiki. Mehiški katoličani se proti tej strastno napadajoči fronti, ne morejo postaviti v bran uspešno in učinkovito. Manjka jim zato onega orožja, brez katerega se danes politične in kulturne borbe ne morejo izvojevati, in to je časopisje. Krščansko časopisje so puščali v nemar: to je njihova krivda, radi katere se danes skesano trkajo na prsi. Mirno so gledali, kako so fra-masoni širili liberalno časopisje med razumništvom, kako je socializem s svojimi nekrščanskimi listi zastrupljal delavstvo, kako se je mladina s protiverskim čtivom odtujevala Cerkvi. Mirno so gledali, kako je v tej s takšnim tiskom pripravljeni javnosti svobodomiselstvo organiziralo svoje stranke, proti katerim katoličani niso mogli poslati v boj enakovredne organizacije. Omejujoč se na zgolj cerkveno delovanje, so doživeli, da so izgubili ne samo šole, ampak naposled tudi še cerkve. Tako se na njih maščuje, da niso spoznali in .izvrševali svojih dolžnosti do krščanskega časopisja. Slično je šel razvoj javnega življenja tudi v Španiji. Revolucija iproti monarhiji je španske katoličane popolnoma presenetila. Da je ta razvoj šel v skrajno levico tor se je z vso sovražnostjo obrnil proti katoliški Cerkvi, se je zgodilo med drugim tudi radi tega, ker katoličani javnega mnenja niso obvladovali. Nekrščanske struje, ki jih je dirigiral na eni strani meščanski liberalizem s framasonstvom na čelu, na drugi strani radikalni nekrščanski socializem, so zajele politično življenje, še preden so se katoličani tega zavedli. Brez krepkega, orožja dobrega, na višini stoječega časopisja so bili mahoma postavljeni pred gotova politična dejstva in — pred preganjanje katoliške Cerkve. Ako bi bili španski katoličani žrtvovali nekaj tisočakov za dobro časopisje, bi si bili prihranili milijonske vrednote, ki so jih zgubili, ko so postala samostanska in cerkvena poslopja žrtev plamenov, katere je zanetila od nekr-ščanskih časopisov nahujskana tolpa. Ta dva primera: Mehika in Španija bi morale katoličane vzbuditi iz mrtvila nezavednosti in brezbrižnosti, kar se tiče časopisja. Nepoleon Veliki, francoski cesar, je izjavil o časopisju, da je velesila. Katoličani se nismo zavedali, kako resničen je ta izrek. Zato se je zgodilo, da nas je ta velesila tolikokrat premagala. Nismo razumeli, da bi si jo napravili zaveznico, zato je nastopila proti nam. Od znanosti se katoliški Cerkvi ni treba ničesar bati. Kar je prava znanost, ne more veri in Cerkvi škodovati. Kar pa širijo v široke ljudske mase nekrščanski časniki in listi, to ni znancst, to tso domneve, to je laž, to je natolcevanje, to .fe zavajanje ljudi in brezvestno hujskanje. Največji sovražnik katolicizma je nekrščansko časopisje. Veliki naš narodni učitelj škof Slomšek je imel prav, ko je pisarje nekrščanskih knjig in časnikov ožigosal kot poma- gače samega hudobca. Mehika in Španija učite, kaj je katoliško ljudstvo brez katoliškega časopisja. Mehika in Španija učite, kako prav so imeli rimski papeži, ki so katoliškemu ljudstvu tako nujno klicali v spomin njegove dolžnosti do dobrega, krščanskega časopisja. Tolikokrat je prišla iz Rima" opominjevalna, očetovska beseda o tem, kako je dolžnost vseh katoličanov širom sveta, da odklanjajo in zavračajo nekrščansko časopisje, naj se jim ponuja pod to ali drugo krinko, ter na vso moč podpirajo katoliški tisk. Kolikokrat je bila ta beseda, ki je izšla iz najvišje, od Boga postavljene opazovalnice sveta, narodov in držav, bila preslišana! V nesrečo je to bilo vsem tistim posameznikom in narodom, ki so jo preslišali. Kesali so se, ali pa se bodo vsi prej ali slej. Podpora slabih knjig in časnikov je sodelovanje s slabim. Skrb za razširjenje in napredek krščanskega tiska pa je dobro delo. Zavedajmo se torej svojih dolžnosti do krščanskega časopisja! Potrudimo se, da te dolžnosti izvršujemo vsak v okviru svojega stanu in svoje zmožnosti! Bavarski škofje so v svojem pastirskem listu meseca septembra tega leta o tem zapisali naslednje uvaževanja vredne besede: "Ni treba posebej poudariti, da važnost katoliškega tiska v sedanjem času ni manjša, marveč je postala veliko večja. Zato zasluži delo katoliškega tiskovnega društva, katoliško dnevno časopisje, katoliški listi in katoliške knjige našo posebno podporo. V katoliško hišo spada katoliški časnik, ne pa protikatoliški list in prihodnje tedne. Čakamo, ali proti katoliška knjiga. Duhovščina naj se potrudi, da katoli- bodo pošastni prohibiciji že čani v tem oziru ne zaostanemo ter da ne bi sovražnik s svojimi st0pili za vrat, ali še ne. Če ji podvzetji in ustanovami zasejal plevel na njivo Gospodove. J st0pijo za vrat in to pošast, ka-Veliko knjig in časnikov, ki potujejo od hiše do hiše, iz roke v ^or jj menda vsi pravijo, zada- liko, da ne vem, kako jim bom spravil skupaj. Največja težava je pričeli, ker res ne vem, kaj se je najpoprej zgodilo, ali v uganki povedano, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. Seveda, boste rekli, da je ta uganka lahka, a je do sedaj še nobeden ni popolnoma uganil in perzijski sahi (vladarji) so dajali za rešitev te uganke več kakor kraljeva darila, katei'ih pa nihče ni prejel, ampak glave so letele, da je skoro kraljestvo izumrlo, ker si je hotel vsak pridobiti velikih nagrad. — Take sem jaz to slišal in tako vam tudi povem. Torej vsakovrstnih novic je pri nas, pa kljub temu vendar ni nič posebnega. Nekoliko mraza smo doživeli, pa ni bilo prehudo. O delu sem zadnjič nekaj pisal, zato bom sedaj o-menil le to, da čakamo, kaj bodo v Washingtonu napravili Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. Mm roko, skriva in nosi v sebi mnogo strupa in nesnage." Pomenljive besede, ki naj ne bi šle mimo nas brez vpliva in brez učinka! RAZNO IZ JOLIETA Joliet, 111. Vsepovsod se, kakor vidim, bolj zanimajo za dopise kakor pri nas v slovenskem Rimu. Pa nismo tako nazadnjaški ne, kakor bi morda kdo mislil, samo težko se spravimo k pisanju. Ko se pa enkrat pripravimo, vidimo, da bi bilo zelo veliko za poročati. in slovesno izročen prometu. Če ne bo vreme preveč nagajalo, bo v kratkem izgotovljen Caas Street most, za njim pride na vrsto Ruby Show Boat Shore. Z delom se pa seveda še ne moremo ipreveč pohvaliti. Nekateri delajo po štiri dni na teden, nekateri po dva, nekateri pa po dva dni v mesecu. Razume se, da tako, kakor je kje Smrt pobira ta stare, da se kdo zaposlen. — Horse Shoe, umaknejo mlajšim in gospa štorklja pridno vrši svoje delo. Nekatere obdaruje z dečkom, druge zopet z deklico in vsakemu ustreže. Ženitb nam pa preteklo poletje tudi ni manjkalo in smo jih imeli pretečeno jesen. — Dne 23. novembra sta si obljubila dosmrtno zvestobo pred oltarjem sv. Jožefa v naši župni cerkvi ženin Andrej Se-niček in nevesta Josephine Si-monič, hčerka Johna in Uršule Simonič, ki stanujejo na 1405 Oakland Ave., ženin je pa -512 Čhase Ave. — Dne 24. novembra smo zopet videli odličen par pred oltarjem sv. Jožefa, kjer so si obljubili zakonsko zvestobo Avgust Šukle z Oakland Ave. in nevesta Pauline Ažman, hčerka Johna in Mary Ažman s 1618 Highland Ave. Obema paroma želimo obilo ."reče in božjega blagoslova, da bi srečno in zadovoljno živeli na tem svetu, po smrti pa prejeli plačilo v nebesih. — Bog vas živi in na mnoga leta! Pri nas v Jolietu pa tudi drugače lepo napredujemo. Jackson most je bi! že davno izročen prometu in 26. novembra je bil blagoslovljen Jefferson most' Chemical, Elgin Car Shop jih je vzela nekaj začasno na delo. Wire Mill dela premalo za živeti, preveč za umreti, tak je vijo, potem bo prosperiteta menda takoj stopila izza vogala, kamor se je zatekla. Morda boste zmajali z glavo, pa je menda le res tako, ker vse tako govori. Če prohibicijo odpravijo, bo najhujše to, kam bodo ti, ki so se založili z vinskim Sbkcm, tega spravili, ker bo Vijak raje posegel po hladilnem cenem pivu, kakor si pa ubijal glavo z rujno kapljico. Sicer pa upamo, in najbrže da bo tako res, da bodo lahko vse sode in sodčke spraznili, pred.no bomo dobili pivo, ker če tudi takoj dovolijo točiti pivo, ga vendar ne moremo takoj piti, ker kakor veste, sedaj piva nikjer v Ameriki "ni", in novo pivo, tako sem vsaj slišal, niti dobro ni, ampak mora nekaj mesecev stati, da dobi malo "kika". Tako se nam ni treba preveč bati, da bi nam vinske zaloge ostale. — No ja, pa moram še to zapisati, da tudi vinskih zalog pri nas ni več toliko, kakor jih je bilo leta nazaj v dobi prosperi- zaslužek, ki še ga tam dobi. — Steel Mili stoji kakor kaka vo-jtete. Toliko seveda še imamo jaška trdnjava, vse je mirno. Največji humbug je pa to, da kateri delajo, delodajalci tako na nje pritiskajo, kot na sužnje, da morajo delati po 12 in celo 14 ur, medtem ko drugi ne morejo zaslužiti niti za najpotrebnejše. Kjer je poprej delalo do 60 mož, jih sedaj zadostuje 10. — Ubogi delavski trpin, kedaj bo tebi zasijalo solnce lepše in boljše sreče, kdaj boš dočakal boljših časov? ... — Zaupajmo pač na'Boga in upajmo tudi na novoizvoljenega predsednika, da bo enkrat boljše. Marko Bluth, zast. C TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 1)1. Boy, o boy ! Kar zaspali smo zadnje tedne pri nas, tako vsaj vse izgleda, ker ni v Amer. Slovencu nobenega glasu. Pa menda ja r,e, da bi ves ta dolgi čas ne bilo pri nas nobene novice? Ne, tega pa že ne. Novic je to- da smo včasih veseli in pa, da katero pogruntamo. — Nedavno, menda je bilo v petek, 18. novembra, so jo naše ženske, članice ženskega društva Marije Čistega Spoč. št. 80 KSKJ. prav imenitno pogruntale, pa ne pri kapljici, ampak pri sladkem "kofetku". Te vrle članice so se žp drugič pokazale zelo velikodušne napram našim Bustarjem in jim omenjenega dne, v petek, poklonile lepo svoto $50.00 kot preostanek zabavnega večera, katerega so jim priredile zadnjo nedeljo meseca oktobra, kakor je bilo že to peročano v petek, 11. novembra. Boljšega in lepšega darila jim niso mogle darovati, kakor da so jim tako finančno pomagale. S tem so pokazale, da upoštevajo trud in napore baseball igralčev, ki so preteklo poletje dosegli prvenstvo v igranju baseball med jednoti-nimi igralci v srednjem zapadu. "Bustarji", ki niso nikakor pri- čakovali ne takega ne takega darila od domačega društva, so bili prijetno presenečeni nad toliko velikodušnostjo. Tako, vidite, gremo pri nas z mladino roka v roki. Upanje je, da nas bo to spravilo do napredka. S tem si pa mladino tudi pridobimo, ko vidi, da se za nje zanimajo tudi starejši. Popolnoma ponesrečeno je življenje v naselbini, kjer se mladina prezira. Res je, da ima mladina po večini svoje mnenje in bi rekel svoje potrebe in tudi svoje ideje, katerih starejši dostikrat nočejo razumeti, dasi bi morali pomisliti, da so bili tudi oni en krat mladi, ki se niso povsem strinjali z nauki starejših. Gotovo je, da če bomo z mladino, j bo tudi mladina z nami, saj je vendar naša kri in kri vendar ni voda. Upanje je torej, da je pri nas led prebit in kakor izgleda, bomo začeli korakati z mladino roko v roki in mladina z nami. To je napredek, ker katerega je mladina, tega je prihodnost. — Naj še omenim, da so istega 18. novembra priredili bustarji prav imeniten špas, katerega so imenovali "Treasure Hunt", kjer, po vseh pravilih seveda, tudi novinarja ni manjkalo. To vam je bilo dirjanja in iskanja za navodili in listki vse doli po Indiani, da so bili menda vsi indijanski policaji na nogah, kljub pozni nočni uri, kajti bilo je že polnoči, in nas zasledovali, ker so mislili, da spadamo morda h kakim "geng-sterjem". Ko so se pa prepričali, da je vse to le nedolžna krat-kočasna šala, so se nam pomilovalno nasmehnili in še pripomnili, da naj take reči v domači državi uganjamo in pustimo mirne Indijance na miru, ker drugače se nam utegnejo zgoditi neprilike, da bi morali o-stali del noči prespati za železnimi mrežami v indijanskih zaporih. No, pa smo srečno prišli skozi te težave in se zbrali v dvorani, in ker je bila že sobota zjutraj, smo se brez skrbi o krepčali s krepkimi sendviči in s kozarcem cvička ter skodelico kave. — Taka je naša mladina in stari, če skupaj potegnejo, vse ;polno je zabave, katere si znamo ceno pridobiti. Da ne pozabim omeniti najnovejše novice, in ta je, da sta bila na zahvalni dan, 24. novembra, slovesno poročena v naši slovenski cerkvi sv. Jurija Mr. Louis Kompare, slovenski zdravnik v Waukegan-No. Chicago, poznan rojak iz naše naselbine, in pa Miss Mary Shi f-rer, hčerka Mr. in Mrs. Shifrer z Ewing Ave., ki je diplomirana bolniška strežnica. Cerkev je bila polna vernikov, kar je bilo prav lepo videti. Poročne obrede in peto sv. mašo je opravil q. g. župnik Rev. Father Leo (Dalje na 3. strani.) Novost. — V neki vaški gostilni so šele pred kratkim dobili telefon. Nekega dne je pritekel gostilničarjev sinček k o-četu in mu sporočil, da je telefon pozvonil. Oče je poslal malega nazaj, rekoč, da pride takoj. Dečko se je ustavil pred stopnicami in zaklical v prvo nadstropje, kjer je aparat: Oče pride takoj. 3{c Znal je. — Možak iz okolice je prišel v mesto, da bi dal svojega malega sina operirati. Preden je stopil na kliniko, je odšel v neko gostilno na čašo vina. Ko je spil nekako polovico, je pozval natakarico in ji dejal: Sedaj moram svojega fanta odvesti na kliniko. Nato se vrnem. V znak, da se res vrnem, sem popil samo polovico vina. * * * Lepo priporočilo. — Neka kuharica je prejela pri izstopu iz službe naslednje, dobro mišljeno spričevalo: Kuhati zna izvrstno in ji lahko prepustiš sami vsako večjo pojedino; nikoli ji ni bilo preveč. Ni hotel lagati. — V naši u-metniški galeriji leži knjiga, v katero zapisujejo obiskovalci svoje ime in pa nagib za poset. Najčešče bereš opombo "zaradi študija" ali "iz zanimanja za u-metnost" itd. Eden izmed zadnjih obiskovalcev pa je zapisal sledeče: "Rentir A. K. iz B. Zaradi pasjega vremena, ki vlada zunaj." -o-- "Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti en® luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —Rev. J. Černe. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Mohorjeve knjige za leto 1933 so dospele. Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slov. večprnicc;, 85. zv. 3. Zgodovina slov. naroda 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov, 8. zvezek. 6. Kokošjereja. Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred $1.25 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 Weat 22nd St., Chicago, 111. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (86) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS \ 'wSM Mahomed Beyd, načelnik arabske ki je jezdil z Werperje rs je gojil r>a skrivaj svojo ljubezen do Ivane že od prvega Jasa, ko je stari Ahmed Ztk pri vedel Ivano kot ujetnico v taborišče. Toda, dok^r je Ahmed Zek živel, se Mahomed Beyd ni upal niti od dalcka pokazati svojih želj. Toda zdaj je bjla st^nr druga. Med njim in Ivano,.ie bilo vmes samo ono izdajalsko "gjnursko psfe", kakor so A rabi mad seboj nazivali bele ljudi v njihovi službi lcal:or tehko bo, Werperja spraviti s pota in priti na ta način do lepe Ivane, »i je :r,U slil neodkriti Arabec. Ravno tako si je mislil, da ima Werper še vedno one-dragoccne opar-ske dragulje iz mesta Opar. Ako pride v posest še teh draguljev, kolika sreča, si je mislil Arabec. Sklenil je, da bo zabodel ,Werpprja, si prisvojil dragulje in lepo Ivano. S temi mislimi so je približal jahajoči Ivani ter ji reče: "Ali vi znate, kam vas ta človek vodi. . .?" ". . . in l.aj z vami namerava?" — Ivana ga je pogledala prezirljivo in pokimaja z glttvo, da zna ifi se zopet' preiirljitfo' obrnila proč'. '"Ali zakaj ste vi pripravljena, da greste in se-pustite prodati v harem sultana?" je vprašal Arab. Ivana ni hotela rtičesar odgovoriti m je glodala proč od Arato, da ne bi vzbudila s um nje v Mii-homedu, ker je bila . še .vedno pod vtisorn, da "Mr. Frescoult" je vse to zasnoval tako, da se bo iz tega položaja rešila. "Ako vi hočete," je dejal Arabec. .•. 4 v? Hip ". . . vi lahko utečete tej usodi. Mrihomed Bayd vas lahko reši," ji zašepeče na uho t?r jo prime za ramo. Ivana se mu je iztrgala iz foke. "Zver!" je kriknila, "pusti me ali pokličem Mr. Frecoulta!" — Mahomed sp je razsrdil: "Mr. Frecoult? Kdo je to? Ime tega človeka ie Werper in on je lažnik, lopov in morilec. V v;i«m Kongu ni večjega lopova kot on. On je prive-del Ahmed Zeka, da je uničil vaš dom. On je sledil vašemu možr, da mu ukrade zlato. In vas vara in zdaj vas vodi v harem nekega sultana!" ^ooooooooooooooooo-oooo-oo-o<>oooo-oooooojfc POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 12.J52, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimprejo, izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov Mesto 8 OOOOOOOOOO^km^ooooooooooooooooooooooosjO"0 Sobota, 3. decembra 19ii2 AMERIKANSKI SLOVENEC vrr0*4mr stran g 1 ^^c*ooooooooo-(>oo<>o<>oo<>ooooooooooooooooooooooooooooo^^* s. sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra. 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 "W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Beribak, 1811 W. 22nd St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander TJrankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Artlungton St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI. John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincolp ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakegf. Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika aH pa predsednika. IZ URADA SLOV. PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJA Chicago, III. Vsi člani in članice so najuljudneje povabljeni, da se ude-! ležijo letne seje nase družbe, ki se vrši v nedeljo, dne 4. decembra 1932, točno ob eni uri popoldan v navadnih prostorih. Na dnevni red pride več važnih točk, zlasti pa razmotrivanje o pravilih in volitev odbora za leto 1933. Važnost letne seje vam gotovo ni potreba razpravljati, zatorej &e gotovo udeležite pol- j ltoštevilno. — S sobratskim pozdravom. Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd Street. Dne 30. novembra 1932 je bilo v aktivnem oddelku............489 1 V mladinskem oddelku je bilo .............................................. 9 POČITNIŠKO BIVALIŠČE BODOČEGA PREDSEDNIKA Na sliki se vidi letoviška hišica v Warm Springs, Ga., kjer se bodoči predsednik nahaja to-čftsno na oddihu. Skupaj članov .......................................................498 SLOVENSKIM PIONIRJEM V SPOMIN Umrl je večletni profesor v semenišču St. Paul, Minn., Dr. John Seliškar. Bil je nečak škofa Jakob Trobca. Bil sem nje- Janez Cherne je po dveletni bolezni zaspal v Gospodu v nedeljo, 6. nov. 1932. Pokopan je na pokopališču sv. Antona po- IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani ) ob asistenci Rev. M. J. Butala, župnika iz Waukegana. Cerkveni pevci so pa peli lepo latinsko mašo. Novoporočencema želimo v novem stanu veliko sreče in božjega blagoslova. Še nekaj moram zapisati, namreč to, da se cerkveni pevci pripravljajo, da bedo priredili prav imeniten "card in bunco party" v cerkveni dvorani v nedeljo, 18. decembra. Kakor pripovedujejo, bodo- imeli prav imenitna božična darila, katera se bodo razdelila med najboljše igralce. Farani ste pa proše-ni, da kupite vstopnice za ta card in bunco party, katere prodajajo vsi člani pevcev, kakor tudi skoro vsi člani "Buster Cluba", ki so radovoljno priskočili pevcem na pomoč. — Vstopnice se prodajajo samo po 25c. Novinar. --o- gati. Priporoča se vam vsem, kateri ste jo kaj poznali, v molitev in obiščite jo v bolnici na Polk in Wood Streetu v sobi št. 315. Mrs. Anna Bonča. PODRUŽNICA ŠT. 24 S.Ž.Z. La Salle, HI. za to, kar podajajo starejši. Nedeljska prireditev pa bo preizkušnja, da-li umira v nas tudi zanimanje za našo bodočnost Članicam podružnice se na- J— mladino! Saj tako jo vedno znanja, da bo glavna ali letna nazivamo. Za njo delamo, živi-seja naše podružnice SŽZ. pr- mo in v njo stavimo veliko upa-vo nedeljo meseca decembra, to |nje. Potrebno je zato, da se ob je 4. decembra ob 2. popoldne takih prilikah javno dejansko ljubezen do nje in se nekoliko žrtvujemo za njo. Org. Slovenski Dem podaja to prireditev, katera je imela od svojega postanka vedno pred očmi dobrobit in bodočnost mladine. Zato je ta organizacij a tembolj vredna, da ji pred zaključkom leta pokažemo, da smo ohranili še vedno (lojalnost do nje ter da smo pripravljeni jo podpirati tako dolgo, da ji bo v stanu izvršiti svoj cilj. Podrobneje ne bomo razlagali nedeljskega- programa, ampak epetovano poživljamo: Pridite. Prepričajte se na lastne oči! Dajte spodbude mladini! Njih veselje naj bo tudi vaše veselje Pripravljeno je prese-inečenje za stare in mlade Mikr bo plačal nizko vstopnino, da!]avž parklji, angeli, čarodej vidi in sliši v nedeljo to mladež. (Mefisto, škratki, palčki, sok >li. Nekaj letošnjih prireditev jejči, otroci v narod ni h nošah pokazalo, da postajamo hladni [godba, deklamacije, petj.; o- trok in pevskih zborov, božično drevo, darila, vse to in vzvišeni cilj organizacije, za katerega deluje v naselbini, bi moral privesti slehernega čutečega Slovenca v S. S. Turn dvorano v "Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti epe luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orož-! Vsi v bran našega katoli- jul škega lista 'Amer. —Rev. J. Čeme. Slovenca'!" kov gojenec. Pridigal je pri j leg svoje žene Mine. Naj v mi-frioji novi maši i3. junija, na ru počivata! sv. Antona, v cerkvi sv. Antona SPOMNIMO SE BOLNIH IN ZAPUŠČENIH Chicago, III. V mestni bolnici na Polk in Wood Streetu, seba (Room) j v dvorani sv. Roka. Vabljene ste vse članice, da se te seje udeležite, ker je važna in imamo več reči za urediti, poleg tega je pa še volitev novega odbora. Upam torej, da boste važnost seje upoštevale in se vse zbrale na omenjeni seji. Poročati tudi imam, da je o-bolela naša tajnica sosestra Mrs. Marija Kastigar in se nahaja v bolnici. Želimo ji ljubega zdravja in pa, da se kaj kmalu povrne zopet domov med svojo družino. — Sosesterski | pozdrav. Angela Strukel, preds. ; —0— NEDELJSKA POSEBNOST V v Kraintown, Minn. 24 let pozneje, tega leta, je bil pokopan na dan sv. Antona pri sv. Štefanu v Brockway, Minn. — Naj v miru počiva! Peljal sem.se s tremi fanti iz Sheboygana s svojo železno Li-zo.do Willarda. Od tam naprej je Father Novak napregel svojo Liziko ob 11. zvečer. Vozila sva v dežju celo noč proti Min-nesoti, da sva prišla pravočasno. Tam sva srečala velijo slovenskih gospodov, delujočih Večinoma na tujih farah. V štu-dentovskih letih smo imeli pravo zavetišče y počitnicah v najstarejši!) slovenskih naselbinah, v Brockway-Kraintown.— Oče: obeh naselbin je bil slovenski misijonar Indijancev, nepozabni č. g. Pire. Prvi naseljenci so hiti iz Gorenjskega, večinoma blejske okolice: Gorje, Va-Bchlhj.ska Bela, Blejska Do- br Sprva je to slovensko naselbino obiskoval Msgr. Buh, potem slovenski benediktinci, nepozabni opat Ločnikar in drugi. Maševali -so po hišah, največkrat pri Krištenu. Ko so pričeli graditi prvo cerkev, je bil č. g. Vincent Sch'ffrer, OSB. (on je bil v moji odsotnosti leta 1913 kot namestnik tri mesece v Sheboygan1;.) za župnika. On kot trdna gorenjska korenina je vodil poslovanje. Glavno povelje je bilo: Vi ta oženieni dedci delajte spodaj, jaz in [Gonžev Janez (Cherne) bova kot ledig fanta zgradila turn. ,Ce se kateri izmed naju ubije, ne bo treba žalovati nobeni stari ali mladi ženi. Tako se je vse prečno končalo. Gonžev Janez je umrl v starost' 81 let. Zapušča 10 otrok, ki so vsi poročeni. Z njegovo smrtjo jc Kranjsko mesto izgubilo zadnjega pijonirja. Lepi so spomini na študentov- S. S. TURN DVORANI Milwaukee, Wis. Ko smo pred par meseci ape-315 se nahaja 701etna rojaki-,lirali n& slov_ starše> da prija. nja Mrs, Antonija Omerza, ki vijo SVQje otrolce za sodelova- ima neozdravljivo bolezen, ra-'nje pri igri "Miklavž orihaja", ka na ledvicah. — Odkar je u- katera bo vprizorjena v pede- skupno pokažemo in izrazimo nedeljo, 4. decembra. Pričetek popoldne ob 3. uri, zvečer ob 7:30. Pripravljalni odbor. cava, Dovje in Kranjska gora. Veliko teh pijonirjev je pozna- , , , ,, .. .. . . _ , , i,, . v\ , , , • ska leta. Našim pijonirjem dol 'o mojega očeta. Kot slovenski . , ' , v . , . , " . , v, gujemo hvaležnost, ker smo RP 8in izpod Triglava sem učil . ... . , , , , , ' ^zgubljene! brez strqhe, kruha in denarja našli pri njih zavet- boga mati izgubila edinega sina, Franka Omerza, ki je umrl že pred 10 leti v starem kraju, v Domžalah, se je reva preživljala od milodarov dobrih ljudi, katere si je reva'izprosila od hiše do hiše, dokler je ni huda bolezen položila na bolniško posteljo. Mrs. Antonija Omerza zelo žeji, da bi jo kdo obiskal v bolnišnici in ji tako krajšal njene zadnje ure. Je namreč reva brez vseh sorodnikov in popolnoma zapuščena in le čaka, da jo ljubi Bog pokliče s tega sveta. — Prav lepo se zahvaljuje vsem dobrim ženam, kar ste ji za časa njene bolezni dobrega storile in pravi, da naj Bog stotero vse poplača in povrne, obvaruje pa naj nas vse take strašne zapuščenosti in pred tako revščino, kateri je ona podvržena tu v tujini na svoja stara leta, in kar je dvakrat hudo je še to, da ne zna angleščine in si ne more ;tako nič poma- vprizorjena v ljo, 4. decembra, v South Side Turn dvorani, tedaj nismo pričakovali tako ogromnega odziva. Nad 50 otrok se z največjim zanimanjem in veseljem vežba že nekaj tednov. In kako so ti mali diletantčki točni. Vsi so vedno na mestu že pol ure pred napovedanim časom. V nedeljo p.?, bo njih dan. Stopili bodo korajžno pred naše občinstvo. Kako jih bomo sprejeli? Ali se bomo pokazali brezbrižne za ta nov mladinski pojav in jih pustili, da bodo prazni dvorani pokazali, kaj so se naučili? Ali bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička, kot je bila že včasih navada, ter s tem pokazali, da ljubimo mladino in bomo podžgali njihovo mladostno navdušenje za krepostne ideale, ki tie v teh otroških dušicah? Kateremu je le količkaj pri srcu in mar ta mladina, bo prebrskal doma vse predale in kote, da najde pa magari zadnje cente, s katerimi ^'Uge dijake teden pred počit-, nicami pristni gorenjski dia-'. , .. . v .. laL-t „m , X J -X- Je v tu Ji deželi Je«t: "Tam pred čevdrom scira , ^ , četna leži. Tače vliče rdeče P$e. Cikla," itd. Nekateri so Ogovarjali "čikva", kar ni gorenjsko. Po 25 letih se je tam . , .