Štev. 161,__ izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lrcdniitvo: Ulica Sv Frančiška Asiikega St.20, L nidsir. - V* c c tisi raj se pošiljajo uredniku ltata. Nefraukirar« pisma m m •prejemajo in rokopiai «e ne vračajo. J/dalitcli ir odgovorni urednik Štefan Godina. Usfcifk konson^ I i jta .Ee icciti * — Tisk tiskarne .Edinosti v jpisane »drure « jirejtriic jcrcltvcm v Tnrtu. ciiea Sv. rrsnčiSka Astnuga m Telefon cretiniitra in oprave Iter. 11-57. f.'sro(nina znaša: Za celo lato........K H- Zm pot leta................. (i m ............ • ......... 73 za nedeljsko iadai« m mšm mm........ ii^lm -........... • • • V Trsfiit v soboto, 10. iunHa 1916, Lstflžg* K3,1, Posamezne iteviike .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev^ zastarele številke po 10 vinarjev. Gglasi se računajo na milimetre v širokosti eqa kolon«. Cene": Oglasi trgovcev in obrtnikov.....inm 0o 10 viti Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......m .ti po 20 vtB> Oglasi v tekstu »sta do pet vrst........K 20.-* vsaka nadaljna vrsta.......• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* to reklamacije se pošiljalo n p r a v 1 lista. Plačuje se izključno 14 upravi .edinosti*. — Plača la toži se v Trstu. Upava in Iniftil oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČUka m. aa — PoitaoitfulUttai račun št 841.552. Pregled najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. — Boii na severovzhodni fronti so bili mani srditi- Pri Kolkih, Novem Aleksincu, Tarnopolu in ob Dnje-stru Rusi odbiti ob težkih Izgubah. Na besarabski fronti mir. Italijanska bojica. — Na asiaSki planoti naši zavzeli Monte SisemoJ in Močite Castel Oomberto. Na§i težki možnarji obstreljujejo oklopno utrdbo Monte Lis-ser v primolanskem utrjenem okolišu. Zajetih 28 častnikov, 550 mož, 5 strojnih nušek. NaSi letalski napadi. Zapadna bojišča. — Za Nemce uspesni boji na desni strani Može. Sovražni protinapadi odbiti. Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Blokada Grške. — Dr. Kramar. dr. Raslo, Cervinka in Zamazal zaradi veleizdaje in vohunstva obsojeni na smrt. ___ Hale uradno poročilo. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča Na"volinjskein delu fronte, kjer naši jarki severno Mlinovega ob Ikvi preko gričastega sveta prehajajo k rečici Puti >vk i, je sovražnik zastavil svoje najmočnejše napade. Dasiravno je predidoče najsrditejše topovsko obstreljevanje popolnoma razdejalo naše jarke in ovire, so haše čete vendar vztrajale cela dva dneva v tem okolišu. Z ozirom na silno sovražno premoč so se pa tretji dan umek-nile iz prve črte in so se umekr.iie v dalje zadaj ležečo, ki gre vzhodno Stira in je že lanjsko leto tvorila meio našega ieda-n "a prodiranja. Ta umeknitev fronte se ic izvršila skoraj brez nadlegovanja s strani sovražnika. Na fronti med Prutom in Dnjestrom so postali boii srditejši. Rusi so izvajali naj-blaznejše napore, da bi razširili svoj pn Okni priborjeni uspeh. Vendar pa je požrtvovalnost naših hrabrih čet obrez-uspešila vsa sovražna prizadevanja. Juz-no Ručača pri Jaslovcu so Rusi vzdrze-vaii neprestan artiljerijski ogenj in so vedno zopet napadali z novimi masami. V kljub temu pa se jim tamkaj ni posrečilo da bi bili dosegii kak uspeh. Posebno žilavi so ruski napadi v okolišu od Višnjovčika ob Stripi do Cebrove-a severozapadno Tarnopola, proti ce-unu ki jim poveljuje general Bothmer. Posebno severozapadno Tarnopola so bili ruski napadi srditi. Do sedemkrat zaporedoma so naskočili proti našim puškam in so bili vedno zopet zavrnjeni ob strahovitih izgubah. . Severozapadno Kremenca so se pri i>a-ranovem ob lkvi srditi boii ustalili. Ruski ranadi dalje proti severu, v okolišu se-verozanaikio Raialovke niso napadalcem prinesli nikakršnih pridobitev. Voiaški sotrudnik graške »TagesposU pa je k včerajšnjemu uradnemu poročilu pripomnil naslednje: Med Dnjestrom ir Prutofn se zdi, da je nekoliko popustila ruska napadna sila, nasprotno se je pa povečala srditost sovražnih napadov ob dolnii Stripi v jaziovškem okolišu Rusi dobivajo tu znatna ojačenja. Pri OurKa-*i'_rvem in v bojnih okoliših pri Aleksincu, Satanovem in vzhodno Dubnega je bilo tudi včeraj več napadov krvavo odbitih. Čete armade generalnega polkovnika nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki so se umeknile iz odseka ob Putiiovki in mli-novskega okoliša, so že dospele v svoje nove postojanke ob Stiru in okolišu trdnjave Luck. Ruski oddelki, ki so pritiskali za njimi, so bili odbiti. V naslednjem najnovejše naše uradno poročilo: DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. junija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Boj? na severovzhodu ?o bili včeraj manj srditi. Pri Kolkih, severno Novo Alekslnca, severozapadno Tarnopola in oo Duječtru smo rapade odbili ob težkih sovražnih izgubah. Na besarabski meji je vladal mir. Italijansko bojišče. — Na nsi^ški planoti so nase čete osvojile vrh Mcnte Sisemol fa severno vrha Monte neletta po alpincih močno zasedeni vri; Monte Castel Gomberto. Naši težki možnarji so začeli obstreljevati vrh Monte Lisser, zapadno oklopno utrdbo utrjenega nrhnolan-kega okoliša. Število ujetih Lahov ss Je zvišalo za 28 častnikov in 550 mož, naš plen pa za 5 strojnih pušek. Naši mornariški letalci so kolodvorske naprave v Portogruaru. Latisani, Pallagno-lu. notranje pristanišče v Gradežu In neko sovražno pomorsko letalsko postajo izdatno obmetaJi z bombami. Naš? letalci s suhega so metali bombe na kolodvora v Schio iu Piovene. Jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Kofer, fml. lislijonsko uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega veneralnega štaba 7. junija: Zvečer 5. ju- nija je sovražnik, podpiram po močnem artiljerijskem offnju, vztrajno srdito napadal naše postojanke ob gornji Aiki dolini (Adiža), na Monte Spinu, v Posinski dolini (Astico) in po dolini Campo Mulov severovzhodno Asi aga, a smo ga povsod zavrnili z velikimi izgubami. Na vrhovih vzhodno doline Campo Muk> so naši izvršili krepak protinapad na sovražno pehoto in so jo zasledovali z bajoneti do dna doline. Včeraj so se na fronti med Adižo In Brento vršile večinoma pehotne akcije. Sovražne napadne poizkuse proti Coni Zugna v dolini Adiže in proti našim postojankam jugovzhodno Asiaga je takoj zadušil naš ogenj. V dravski dolini smo nadaljevali obstreljevanje postaj To-blach in Sillian. V Kamiji in ob Soči hudi boji z bombami, razstrelbe mm in delovanje naših inaliii oddelkov. Italijanski senat. — Gioiitti v Rimu. RIM, 8. (Kor.) Italijanski senat prične svoje seje 13. junija. Na dnevnem redu je predvsem proračun zunanjega ministrstva — Gioiitti je včeraj dospel semkaj. Ruski parlamentarci v Rimu. LUGANO, 9. (Kor.) Pri večernem sprejemu ruskih parlamentarcev v »con-sulti« jih je ministrski predsednik pozdravil tako-le: »V imenu vlade pozdravljam odlične ličnosti, ki so nam prinesle tako prijeten izraz prijateljstva plemenitega ruskega naroda. Njihova navzočnost u-trja že tako močne vezi, ki združujejo naši deželi in so globoko ukoreninjene v vseh ljudskih slojih. Skupnost političnih interesov Rusije in Italije je že dolga leta stalno vplivala na potek dogodkov, in poseta našega vladarja v Petrogradu in ruskega carja v Italiji sta utTdila prijateljstvo in medsebojno zaupanje, ki sedaj tako srečno tvorita podlago naše zaveze. Ta skupnost interesov se je sijajno pokazala. ko je s premišljeno silovitostjo proti Srbiji naperjeni ultimatum ogorčil vest kulturnega sveta. Ruski in italijanski vojaki so to trdno prijateijsvo. to skupnost interesov in zvezno pogodbo posvetili s svojo krvjo. Ravno v teh dneh so vrle ruske armade z italijanskimi vojnimi brati podale slovesen dokaz solidarnosti s svojimi boji do skrajnosti proti skupnemu sovražniku. Naperi našega orožja morajo trajati nepretrgoma do zmage. Verujemo v uspeh našega orožja in v zmago pravice, pravičnosti in svobode narodov. Kot tolmač čustev vlade in italijanskega naroda izrekam svoje spoštovanje carju n carici.« — V imenu Rusov je odgovoril Vasilijev z daljšim govorom, ki ie končal z besedami, da grozna vojna navdaja narode z vročo željo po miru, ki so jo vlade in parlamentarci dolžni utišati. Nem^Uo urndno poročilo. BEROL1N. 9. (Kor.) NVoliiov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. iunJJa ?916. Zapadno bojišče. — Naša ariHJe-rija je pri Lihonsu, južno Peronne, užgala sovražna skladišča municije; obstreljevala ie sovražna taborišča in transporte čet na kolodvoru Gulppe v Šampanj! ter ie na zapadnem bregu Mcze dosegala o-čividno dobre uspehe proii francoskim baterijam ter kolonam pehote »n tovornih avtomobilov. Na desnom bregu Može boj napreduje za nas ugodno. Sovražni protinapadi z močnimi silami v thiaumontskem gozdu ter med cfcapitreskim gozdom in utrdbo Vaux so brez izjeme razpadli ob »ežkin sovražnikovih izgubah. V Vogezih, vzhodno St. Die, se je z iaz*trelb?mi mm posrečilo razdeiati razsežne dele so-vražnih jarkov. Vzhodno in balkansko boji §£e. — Pri nemških četah .ie poioža* nespremenjen. Vrhovno arinadno vodstvo. Pomorski boj! ob flsndrUskeffl obrežju. BEROLiN, 9. (Kor.) Wolffov urad jav-Ija: Dne 8. junija se je vršil pred flandrij-skim obrežjem artiljerijski boj na veliko daljavo med nemškimi predstražnimi loini in sovražnimi monitorji in rušilci torpedovk. Opazili smo, da je več naših topovskih sale v dobro zadelo. Sovražnik se je nato oddaljil v smeri proti Diin-kirehnu. Nemške pomorske sile niso trpele nikake škode. — Popoldne je sestrelilo eno naših pomorskih letal francoski h i d ropi an. Posadko ie prepeljal v pristp neki naš v bližini se nahajajoč podvodnik. vodnik. ____ Pariška gospodarska konferenca. BERN'. 8. (Kor.) Londonski zastopnik »Tempsa« piše o bodoči gospodarski konferenci med drugim: Glavno vprašanje bo kake trgovinske odnošaje bomo :vpeli z'Nemčijo in zavezniki dan po sklepu miru. Napram temu vprašanju se je večina zavezniških držav doslej kazala čudno reservirano in so se skrbno skušale izogibati obvezam za bodočnost. Odločilen vpliv bo imela Angleška. Dasiravno je bila doslej v vseh izjavah zelo previdna, se zdi, da je danes odločena, da se poprime veliko radikalnejših ukrepov, kot pa se je moglo pričakovati pred nekaterimi tedni. Obolenje trgovinskega ministra Runcimana gotovo ne ostane brez učinka na uspehe konference. »Temps« pravi, da bi. morali zavezniki ustanoviti veliko carinsko zvezo, kateri bi pripadale vse države, ki so pograbile za orožje za svobodo in Čast. Poročevalec pa pač vprašuje tu dvomeče: Ali pa bo morda ta carinska zveza samo delna in bo obsegala samo majhno število teh drŽav? Za sedaj pa Je važno, da se ve, da je Angleška, preden se umakne v sijajno osamelost, pripravljena uvaževati predloge, ki bi Jih ji stavili zavezniki. Frančiški zbirnlco. PARIZ, 8. (Havas. — Kor.) Zbornica in senat sta sprejela zakonski načrt o davku na voine dobičke in zakon o uvedbi poletnega časa. Ure se v noči od 14. na 15. junija pomaknejo za eno uro naprej. BERN, 8. (Kor.) Skupni odsek strank francoske zbornice se je po včerajšnji seji z glasovanjem po skupinah s šestimi skupinami proti štirim — dve niste glasovali — izrekel proti vsaki tajni seji. Poslovniški odsek je sklenil še nadaljns i spremembe besedila prejšnjega sklepa, po katerem se je poslovnik za tajne seje izpremeni! po volji vlade. Kakor poročajo listi, se je št^Tr,|o potrebnih podpisov zvišalo na sto. »'znočetka jih je bilo 20. potem 50.___ s mm CARIGRAD, 8. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Položaj je nespremenjen. Kavkaska fronta. — Izvzemši neznatne boje med patruljami In prednjimi stražami v nekaterih odsekih se včeraj ni javil noben pomemben ?Togodek.| Na levem krilu smo nenadne sovražne napade s slabhni četsmi odbili ob sovražnih izgubah. Dve sovražni fetai l ki s ie leteli preko Seddii Bahra in Kuni Kale, smo nagnali preko iiicrske ožiiie. Sovražno patruljno ladjo, k! se & poizkušala približati Ad;, sra zadela dva strela naše artiljerije, in ko je na ogenj odgovorila z enim strelom. se inoraia usekniti na otžprto morje. ____ Kdo bo Kltcheneriev naslednik? ROTTERDAM, 8. (Kor.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« Javlja iz Londona: »Times« pišejo v uvodniku, da se nI treba podvizati z imenovanjem Kitche-nerjevega naslednika. Ministrski predsednik Je prevzel voini urad, ko je prišla vest o Kltchenerjevi smrti. Vsi ukrepi so bili storjeni, da se nadaljuje delo tekom Kitchenerjeve muditve na Ruskem. Upravičeno je pričakovanje, da bo Kitche-nerjev naslednik civilni uradnik. Da bi se Robertsonu odvzelo vodstvo generalnega štaba in se mu poveril vojni urad, bi po našem mnenju imelo slabe posledice. Njegova sposobnost na sedanjem mestu je izredno važna. Ima v rokah vse niti. Proroki imenujejo tudi Lloyd Georgea in Milnerja, toda Llobd George ne sme svojih talentov izgubljati v takem uradu. Sedaj je v municijskem ministrstvu veliko važnejši, poleg tega pa ga je treba hraniti za urugo važno stvar, ki se je zanemarjala veliko preveč in ki je poverjena zlasti njemu: da se občinstvo poučuje o dnevnih vprašanjih in navdušuje. Milner bi bil še najboljši državni tajnik za vojno. Predstavljamo si pa težko, da bi ga sprejeli v sedanji kabinet zastopnikov strank. Kabinet bo vsekakor za pTevzetje vojnega urada po Asquithu. Dopisnik »Nieuwe fctterdamsche Couranta« pripominja, da so izvajanja lista »Times« važna, ker je list v ozkih zvezah z Lloyd Eaientn! nriM m Grške. LONDON, 8. (Reuter. — Kor.) Zunanji urad javlja: Stališče grške vlade napram položaju, ki je r~stal vsiea izročitve grškega ozemlja bolgarskim četam, povzroča za zaveznike potrebo, da UKrenejo nekatere (xl vrače valne ukrepe. Angleška viada je ukrenila nekatere previdnostne odredbe glede izvažanja premoga v grška m i tanišča, da prepreči, da bi zaloge dobival sovražnik. Zavezniki se posvetujejo o utesnitvenih določbah za grška pristanišča. AMSTERDAM, 8. (Kor.) Carinske oblasti v Cardiffu so v torek zvečer dobile ukaz, da preprečijo vsak izvoz premoga za Urško. ATENE, 8. (Kor.) Reuter je v urad javlja: Ministrski svet je sklenil, da takoj objavi odpust zadnjih dvanajst letnikov vpoklicanih pod orožje. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad javlja: »Daily Telegraplu doznava iz Soluna, da bodo vsi grški j>arniki. ki so na potu v grška pristanišča, odpeljani ali v Malto ali pa v francoska sredozemska pristanišča. Tukaj se ne ve, kaj so zahtevali zavezniki od Gr3ke, preden so napovedali blokado. Na pristojnem mestu se pa zagotovlja, da je spadala takojšnja demobilizacija artnade k tem zahtevam. LONDON, 9. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Aten 8. t. m.: Dasi ni bilo uradno objavljeno, mislijo tukajšnji krogi, da je blokada grških trgovskih ladij v veljavi od 7. t. m. V brodarskih krogih v Pireju je imel ta nepričakovani udarec uničujoč učinek. V uradnih kroeih je vladalo mrzlično delovanje ter je bilo več konferenc v tej stvari. Ministrski predsednik je vedno v zvezi s kraljem. * LONDON, 9. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: Tukajšnji listi prinašajo vest, da so angleške ladje, ki so bile javljene pri Fa-leronu, zabranile grškim ladjam, da bi priplule aH zapustile Pirej, Syros in Miloš. Radi tega so mnenja, da je blokada že stopila v veljavo. Po zasedenju utrdbe Rupel «o sporočili poslaniki četverospo-razuma grški vladi, da bodo posledice resne če dovoli grška vlaida bolgarskim in nemškim četam nadaljno prodiranje na grškem ozemlju.__ Bolgarski cjr in vrhovni poveljnik zveznih Čet na Balkanu. SOFIJA, 8. (Kor.) »Agence TeL Bulga-re« je pooblaščena, da zanika vest francoskega in ruskega časopisja, da je car Ferdinand prevzel poveljništvo zveznih armad na Balkanu. V organizaciji vrhovnega poveUništvfc nad bolgarsko armado in nemškipii čefcam* na balkanski fronti ni bilo nobene teprememb©. mesecema nastopil svoje mesto, orgajijr žira temeljit sistem vseh v njegovani varstvu se nahajajočih vojnih ujetnikov^ ki se je že izborno obnesel. Georgeom. Dr. Kmf In tovariši ©Usojeni na smrt. DUNAJ, 9. (Kor.) 3. junija 1916 je bilo zaključeno nostepanje proti dr. Karlu Kramaru, dr. Vekoslavu Rašinu, Vinku Červinki in Josipu Zaniazalu v prvi in-šižEižci. 21. majnika je bil državni poslanec -ir. Karel Kramar aretiran in izročen c. kr. vojaškemu državnemu pravdništvu na Dunaju, da se izvede poti njemu kazensko postopanje. Uvedla se je proti iije-nu so'Jna preiskava zaradi zločina veleizdaje po Š 58. kaz. zak. in zaradi zločina po § 327. voi. kaz. za k. in se je pozneje raztegnilo tudi na njegovega pristasa državnega poslanca dr. Vekoslava Ražma. tskom preiskave s© se pojavi« proti taj-niki! »Narodnih Listov«, Vinku CervinkI in knjigovodji v Brodku pri Prerovera, loslou Zamazalu, sumi zaradi zločina vohunstva po § 321. voj. kaz. zak., in pritegnile so se tudi te oseba v preiskavo. C. kr. vofaško državno pravdništvo na Dunaju je po zaključenju preiskave proti imenovanim štirim obdolžencem 6. oktobra 1915 L vložilo obtožbo, ki obtožuje obtoženca dr. Kramara in dr. Rašma zločina veleizdaje in zločina proti drzavn? vojni sili po § 58. c, § 59 c kaz. zak. In š 327. vo§. kaz. zak. In obtoženca Cervinko in Žamazsla zločina vohunstva po 8 321. vo). kaz. zak. O tej obtožbi se je pred pristojnim c. kr. domobranskim divizijskim sodiščem na Dunaju v času od 6. decembra 1915 pa do 3. junija 1916 vršila glavna Javna razprava, ki Jo ie vodil c. kr. nadporočnik-avditor dr. Beutelschmled. Obtožbo je zastopal zastopnik c. kr. vojaškega državnega pravdnika, c. kr. nad-poročnik-avditor dr. Premlnger. Obtožence dr. Kramara, dr. Rašlna In Cervinko je branil odvetnik dr. Kfirner iz Prage Zamazala pa odvetnik dr. Levit z Dunaja. Vojno sodišče je 3. Junija 1916 iz: reklo razsodbo, s katero so bili v s i štirje obtoženci v smislu obtožbe obsojeni na smrt. Branitelja sta v Imenu obsojencev najavila ničnostno pritožbo na najvišji domobranski sodni dvor. _ Hemskl državni zUsr odgođen. BEROLIN, 8. (Kor.) Po končani razpravi o preskrbi živil se je državni zbor od godil do 26. septembra 1916. Ruske stvari. KODANJ. 8. (Kor.) »Berlingske Ti-dende« javljajo iz Petrograda: Pomočnik vojnega ministra, general Frolov, je bil imenovan za načelnika ruskega letalstva. — Državni svet je odklonil predlog na pobiranje izredne vojne glavarine, ki naj bi za vsakega Rusa od 20 do 65 let znašala 10 rubljev.__ Nadzorovanje voinlh ujetnikov na Ruskem. DUNAJ, 9. (Kor.) Kakor doznava »N. Fr Presse«, je amerikanski veleposlanik na' Dunaju, M. F. Panfield, naznanil ministru zunanjih stvari, baronu Bunanu, da je washingtonska vlada sporazumno z rusko vlado odposlala pet nadaJJnih sanitetnih ekspedicij v Petrograd, Ju se do-dele amerikanskemu veleposlaništvu. Ti uradniki se bodo posvečali skrbi za avstro-ogrske in nemške vojne ujetnike na Ruskem. Amerikanska vlada je dala na razpolago tudi 12 nadaijnih nadzoro-valnih organov amerikanskega generalnega konzulata v Petrogradu. Ti organi bodo skrbeli za avstro-ogrske in nemške civilne ujetnike. Poroča se nadalje, da novi amerikanski veleposlanik v Petrogradu, mr. Francis, ki je pred dvema Južni Slovani In Italijani. »Neue Ziircher Zeitung« je priobčila peresa nekega Srba nastopna izvajanja d razmerju med južnimi Slovani in Italijani:' Italijanom bi bilo prihranjeno vse gorj£, ako bi bili pravočasno zasedli prelaze V albanskih gorah in če bi bili utrdili^ hrbej srbski armadi, ko se je umikala. GctoVO; ni bila to pretirana zahteva na ftalijoj prav gotovo bi ne bila izgubila nič vec j ljudi in blaga, kolikor ga je s^daj, ko mo-, rajo braniti Valono. Lovčen in Crnagor^ ne bi bila padla, ker kralja Črnegore mogla držati le zmagovita Srbija. Itallj^ je pa pošiljala Srbiji rajši junaške pesmi gospoda d' Annunzia in brezkončna melanholična bujna poročila gospoda Arnol-da Fraccarolli^a, kakor pa junaške topove in strojne puške gospoda Cadorna. Italijanska mešetarska politika pa ni le zamudila pravočasne obrambe Srbije, V italijanskem političnem programu tiči prava krivda. Vsej Adriji gospodovati je gotovo cilj, vreden države, pa kaj morejo jyžni Slovani za to, da imajo sami skorai ravno tako dolgo črto Jadranskega obrežja kakor Italija,. Tudi sami bi radi živeli, do česar imajo nič manjšo pravico kakor Italijani. Da jih to vzpodbuja do največje požrtvovalnosti, je seveda naravno. Bofe se pa za lastno zemljo, za lastno deželo. Zameriti jim tudi ne moremo, če rajši o-stanejo pod Avstrijo, nego da bi prišli pod Italijo.* Slovenci n. pr. so že nad 500 let (nad 600 let, ne nad 500 let. Op. ur.) pod Avstrijo, in so dosegli lepo civilizacijo. Med desetimi avstrijskimi narodi stoje na četrtem ali pa celo na tretjem mestu. Njih rojaki v Italifi so zaostali in nimajo niti potrebnih liudskih šol. Kako naj bi se torej ne upirali Italiji? V ravno takem položaju so tudi avstrijski Srbi in Hrvati v Dalmaciji. Čete teh narodov se pa vojskujejo na italijanski meji. Jugoslovani sp pa vojskujejo proti Italijanom kakor lovi, in istočasno naj bi pa bili njihovi najbotjsi prijatelji! * * * Daleč preko Svfce, da je dospelo k nam v Avstrijo, je moralo ubrati pot pri-poznanje, kakršnega menda nismo se čuli iz nemškega vira: pripoznanje, da smo Slovenci dosegli »lepo civilizacijo« {»bUb-sche Zivilisaiioa«) in da stoilmo med avstrijskimi narodi na četrtem, aH morda celo na tretjem mestu (»an der vierten oder gar an der drltten Stelle unter den zehn osterreichischen Nationalitttten«), da glede civilizacije ranžiramo torej takoj za Cehi in Nemci! Prišlo nam je laskavo priznanje iz nemškega vira. V švicarski list je pisa! sicćr baje neki Srb. Ali z oz.irom na dejstvo, da je nemški list objavil tako oceno nas Slovencev, in da jo je graška »Tagespost« _ glavno glasilo Nemcev v deželi, kjer so do tik vojne vi-hrali srditi boji med Nemci in Slovenci, in to pretvezno v znamenju nemške civilizaciie proti slovenski necivilizaciji — ponatisnila brez pripombe, torei brez oporekanja: to dejstvo nas opravičuje, da kvitiramo to priznanje kot došlo nam tudi od nemške strani. To pripoznanje, da smo lepo napredovali kulturno in da smo se dokopah gp častnega mesta med avstrijskimi narodlr je za nas dragocen dokument, ki se bomo mogli sklicevati nanj, če bi nam še kdaj kake razgrete, ali pa glede nas z veliko ignoranco obdarjene glave hotele odrekati narodno šolo, pogoje za naš razvoj na nacijonalni podlagi, sklicevale se na pre-trezno zaostalost našo v kultun. na pretvezno zaostalost našo v kulturi na pre-instrumenta izobrazbe in stremljenja po višjih kulturnih ciljih! Pa je še neko drugo dragoceno pripoznanje v izvajanjih švicarskega lista, ki jim je priznano avstrijsko nemško glasilo dalo publiciteto. iViislimo priznanje, da se južni Slovani bore kot levi v težkih časih, ko država tako nujno potrebuje junaških in zvestih braniteljev. Priznanje je tu. da z levjim junaštvom posvedočujemo zlato zvestobo! . , Ali bo mogel še kdaj kdo nasprotovanja našim narodnim aspiracijam opravičevati s tistim nekdanjim izgovorom, da je politično vedenje in mišljenje južnih Slovanov monarhije dvomljivo, nezanesljivo, ali celo nevarno za državo?!! V času sile in stiske se kažejo pravi prijatelji — pravi neki znan pregovor. V težkem Času, vi ognju, so sinovi našega naroda s srčno krvjo dokazali svoje mišljenje m čutstvo-vanje do države! V kaki luči se nam slednjič kažejo tisti zistemi nekdanjih, ali -r kakor bi se smeli nadejati — za vedno minulih časov, ko se je z odličnih mest govorilo, da se glede nas Slovencev državni osnovni zakoni 6 enakopravnosti narodov ne morejo praktično Izvajati radi naše kulturne nedostatnosti; ko so se v imenu kulture in naše pretvezne nezanesljivosti tu pri nas sklepale izvestne politične zveze, o katerih pt-Sejo današnji dogodki porazno sodbo, ka se je govorilo, da je slovenska iredenta $ir*n 0. .EDINOST* ltil. V Trstu? dne 10. Junija 1916. na jugu monarhije celo nevarneja nego — ona druga!! Govorilo se je proti nam baje v dižav-nem interesu, a danes govore sinovi na-lega naroda z junaštvi — za državo, kakor priznavajo to uradna poročila in kon-statujeio to sedaj tudi nemški listi. Z visoko povzdignjeno glavo in vedrim m jasnim čelom bomo mogli nastopati od-fiiei ža svoje pravo, za uresničenje naših narodnih aspiracij. za svobodo narodnega razvoja. Za polno in brezpogojno priznavanje naSe politične in kulturelne polno-vrednosti, ki nam daje pravico do ne-skrčene enakopravnosti! Tu smo, tu hočemo ostati kot zvesti in lojalni, ali tudi — enakopravni državljani poleg drugih kot komponenti procvitanja in frdnosti države?__. S3azglss. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Opazilo se je, da se v zadnjem času po-gostoma odpirajo magacini za cunje, kateri nadlegujejo zaradi nezdravih vplivov soseščino. Po § 25. obrtnega reda se mora za take obrate izposlovati dovoljenje obrtnega o-biastva, obrat se pred dobljenim dovoljenjem ne sme otvoriti. Odreja se policijska zatvori te v imenovanih nedovoljenih zalog, in se objavlja, da se nikakor ne bodo uvaževale prošnje Trst, 9. junija 1916. Dr. Fabrizi 1. r._ ftproulzccljsKs stuari. Kaj cfob!3?io prihodnji teden T Prihonji teden, od 12. do 18. t. m. (3. razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila apro\izacijske komisije, in sicer za eno osebo: V« kg Meta po K 0*96 kilogram, Vi kg kave po K 7*60 kilogram. TESTENINE. Testenine, in sicer Vi kg na osebo, se bodo mogle dobivati po navadni ceni K 1*32 za kilogram, do nedeljo, 18.- t. m. Pri nakupu testenin se prešČipne št. 2 živilske izkaznice. SLANINA IN MAST, Na svetlo-modre izkaznice (5. razdelitev) se more kupovati slanina in mast v običajnih prodajalnah do nedelje. 18. t. m., opoldne in se dobi na izkaznice, glaseče se na 10 dkg, po 7 dkg na osebo. OLJE. Na rdeče izkaznice, že izdane, se more dobivati olje do 11 dopoldne v nedeljo, 18. t. m., po navadni ceni K 7'60 za liter. krompir. Krompir se prodaja brez izkaznic po 20 vin. kilogram. JAJCA. Jajca se prodajajo po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Vsak kupec mora pokazati pri nakupu izkaznico za živila in ne more kupiti več kot tri jajca na osebo, največ pa 15 jajec. BELA MOKA. Aprovizacijska komisija bo naznanila, od katerega dne dalje se bo dobivala be-1 la moka na krušne izkaznice, veljavne od 12. do 25. t. m. Obenem se bo treba izkazati z izkaznico za živila. MILO. Na izkaznico za Živila se more dobiti tudi milo po 5 K kilogram in sicer Va kg pa osebo.__ MmU gsstl. Odlikovanje. Cesar je v priznanje iz-bornega službovanja pred sovražnikom podelil poštnemu uradniku Hugonu Kralu zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Razglas. Z ozironi na prejšnji razglas z dne 29. marca t. L, IX. 206/1.—16. in z ozi-rom na dopis c. in kr. vojaškega povelj-niStva v Oradcu z dne 31. majnika t. L M. A^ N. 61689. se razglaša, da naj bodo vsi lastniki psov, prijavljenih v dnevih 10., j 11., 12., 13., 15. in 18. aprila t. 1., pripravljeni. da se na prvi poziv predstavijo s svojimi psi pred c. kr. državnim kolodvorom v Trstu. Vsak lastnik bo moral prinesti s seboj odmerek hrane za tri dni s primerno posodo; nadalje verižico za psa, nagobčnik in odejo, kar se bo, ako se boj videlo, da odgovarja potrebam, plačalo na j PODLISTEK podlagi cenitve v gotovini. Psi, ki bodo spoznani sposobnim, se bodo cenili ter bodo ob predaji plačani v gotovini. Za stroške prevoza nesposobnih psov in o-preme iz kraja bivališča do kraja predaje je c. in kr. vojno ministrstvo tudi določilo primerno odškodnino. Trst. 9. junija 1916. Mestni magistrat. Razpis štipendij. Za šolsko 1. 1916—17. je podeliti dve štipendiji po K 300 iz ustanove »I. B. Moser«. Štipendija se podelita revnima mladima osebama brez razlike spola, pristojnima v tržaško občino ali pa rojenima v tem mestu (v tem slučaju morate njuni družini bivati v Trstu), ki obiskujete kako akademijo lepih umetnosti (slikarstvo) ali kak glasbeni konserva-torij. Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje je do 30. junija t. 1. vložiti na tukajšnji magistrat. Dopisovanje z vojnimi ujetniki. Skupni osrednji izkazovaJni urad, poizvedovalni oddelek za vojne ujetnike, na Dunaju naznanja: Občinstvo se prosi v njegovem lastnem interesu, da dopisovanje z vojnimi ujetniki omeji na dopisnice ter ne piše pisem. Izkazalo se ie, da rabi pismo povprečno dva meseca več nego dopisnica, da dospe do svojega mesta. Vzrokov za to ni iskati pri pošti, temveč pri cenzur?, kjer se pregledujejo dopisnice zmerom pred pismi, ker se v istem času. ki je potreben za cenzuriranje pisma, reši 5 do 10, da, včasih še več dopisnic ter se d& ravno tolikim piscem prilika, da dospe njih korespondenca hitro do njihovih ujetih svojcev. Službe za vojne invalide. Rudniška u-prava »Avstrijsko - Alpinsko - montanske družbe« v Koflachu hoče namestiti šest vojnih invalidov za nadzorovanje dodeljenih jej vojnih ujetnikov. Plačilo po dogovoru. Evcntuelni prosilci naj pošljejo svoje prošnje direktno na označeno rudniško upravo (Bcrgverwaltung der Oesterreichisch - Alpinen Montangesell-schaft in Koflach). Stavbeno podjetje B. Czebewiczka & Sohn v Nemški Bistrici (Deutsch Feistrkz bei Oraz) nainemje najeti devet lahko poškodovanih vojnih invalidov nadzorovanje dodeljenih jej vojnih ujetnikov. — Nameščenci dobe poleg za stražno moštvo določene oskrbe nadavek 1 K dnevno. Pripominja se. da je namestitev Ie začasna fri da se more z vsakim dnem odpovedati. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje direktno na označeno tvrdko. Tržaška Kmetifska družba naznanja naročnikom kalijevega hipermanganata, da ga je prejela 50 kg. Osebe, ki so se priglasile zanj, ga lahko dobe v pisarni Kmetijske družbe v Trstu, Dunajska ulica št. JO/I. Cena kalijevega hipermanganata je K 6" 40 za kg. Prašiči! Danes se bodo oddajali prašiči in sicer pri Sv. Ani nasproti gostilni »Su-bjeta«. Cena za samce po K 13 za kg, za samice po K 32 kg. Kdor je prej naročil, ima prednost. Ta partija (92) je namenjena le za spodnjo okolico. Najprej se je treba oglasiti v pisarni Kmetijske družbe, da se dobi izkaznica. * * * Mestni magistrat nam naznanja, da je takisto nabavil partijo prašičev za rejo, ki bi se mogli razdeliti med privatnike. Inter^enti naj se za podrobnejša pojasnila takoj obrnejo do VII. mestnega magistrata. Žveplo in modra galica za Istro. Povodom svojega mudenja na Dunaju je predsednik deželne upravne komisije Istre, gospod dvorni svetnik Lasciac, posredoval pri kompefentnih faktorjih radi hitre doposlatve zalog žvepla in modre galice, določenih za Istro. Na merodavnem mestu se je mogel uveriti, da je za približno polovico določene zaloge žvepla že dan nalog, naj se odpošlje in bi morala Žt te dni dospeti v Istro. Kar se tiče modre galice, določene za Istro, da je že po večjem delu razdeljena med konsumente, a preostanek da ima skoro priti. Tenorist Rijavec je nastopil v zagrebškem gledališču v operi »Madame Buter-fly« in to — kakor nam pišejo iz Zagreba — s polnim uspehom, ki mu zagotavlja sijajno bodočnost. Kritika v hrvatskih listih je bila najlaskaveja, a občinstvo je našega rojaka pozdravljalo z vprav demonstrativno prisrčnostjo. »Narodne novine so pisale: »Srečno razkritje je glas novo angažiranega tenorja g. Rijavca, Slovenca Goričana, ki je prvikrat pel vlogo častnika Pinkertona. To je tenor, ki smo ga po Camaroti željno pričakovali. Njegov glas je zaokrožen in mehak, poln mile sladkobe, sijajnega metala, ter izdelan in izenačen v vseh legah. Muzikalnost Trikrat pomaga Bog. Spisal Avgust Šenoa. Končno je Breberič obstal pri ženi. »Draga ženal Spravi mi posteljnino, srebrnino, perilo, mize, stole, omare — vse mi spravi! Jutri zjutraj naj Jurić za-preze Kočijo; jutri odidemo v Brezovac za vedno — ali čuješ — za vedno!« »Ali zakaj?« je vprašala gospa. »Zakaj? Na, čitaj!« jej je ponudil gospod Breberič srdito neki papir. Usodna pola, ki jo je gospod Breberič ponudil tresoči se ženi, ni bila nič drugega, nego patent, s katerim se sajenje tobaka proglaša za državni monopol, »da goji-ev tobaka pospeši in povzdigne«, kakor je tam nekako rečeno. Ker je bil gospod Breberič Lud kadilec, je njegova gospa kmalu pogodila, od kod toliko vika in jeze, od kod toliko neslasti za jabolčni štmdelj--- — Ob zori naslednjega dne je velika starinska kočija, zgrajena po vzorcu Noetove barke, ropotala • po državni cesti kraj Maksimira Škripajoč in vzdihajoč pod bremenom neštevilnih kovčekov, torb in škatelj, noseč poleg tega trebušastega gospoda Breberiča,nesuho njegovo gospo, šegova dvojčka Tino in Mino in z vinom napolnjenega kočijaža Jurića. Torej v Brezovac — za vedno. II. Kot mlad venec se razvija zelena gora, tu temneja, tam svetleja, kakor da se izogibajoč odteza poljubom žarkega sobica. Pod hrastovo goro vrsta holmcev kot prva stopnjica do stola božjega Na hol-mih so drhtela peresa trte kot metuljeve peroti, a izpod trt so pogledovale jagode »črnine« kot radovedne oči dekliške. Iz valov zelenih trt se je dvigala gosposka bela klet z lesenim, fino izrezanim stop-njiščem — kot svetilnik glavam, omamljenim od vina. Dalje pa se je raztezala ravnica kot g. Rijavca se je opažala v finem frazira-nju, kakor sploh v njegovem sigurnem načinu pevanja. Vedno bel canto, nikoli preveč moči, marveč vedno v skladu z deklamacijo poezije. Višina je ugodna, a najvišji toni vsebujejo prvotno barvo, polnost in zaokroženost. O las se bo z večjim zaposlovanjem jačil do zaželjene moči pri naraščanju dramatskih akcentov in v veliki kantineli. Samo da bo moral izvrsten režiser mnogo in vztrpljivo pomagati povsem igralskemu začetništvu gosp. Rijavca, da lepo pevanj^ dovede v sklad s pravo igro. No, opravičena je nada, da g. Rijavec nadvlada tudi to in- da postane tako popoln umetnik. Pevec je bil spontano pozdravljan po odpevani finalni ariji. — .Male Novine«: Častnika Pinkortona je pel g. Rijavec. Njegov nastop je imel odločiti o njegovi bodočnosti. Nastopil je prvikrat in ta nastop ie očitno rešil njegovo bodoča karijero na odru. Ta mladi Slovenec je obdarjen z mehkim, sladkim in zvonkim glasom, pak moremo že sedaj slaviti njegovo bodočnost... Še se težko kreče na odru. Občinstvo ga je sprejelo s povsem nenavadnimi simpatijami, pa ga je že po nekolikih trenotkih, ko se je pojavil na odru v 1. dejanju, obsulo s ploskanjem na odprtem odru. Ko je zastor padel, ga je občinstvo izzvalo kakih desetkrat.« — Čestitamo g. Rijavcu, pa tudi sebi moremo čestitati, da se slovenski u-metniki tako sijajno uveljavljajo v prvem hramu umetnosti bratskega nam naroda: Borštnik. Koroščcva, Polakova in sedaj Rijavec! Seveda nam tudi grenkoba lega na dušo ob misli, da je sedaj naše prvo gledališče — zaprto in da morajo tako umetniki zapuščati slovensko zemljo. Komisija za preskrbovanje z umetnim ledom. Kakor znano, je ministrstvo za trgovino sestavilo komisijo za preskrbova-nje z umetnim ledom. Ta komisija se ima baviti z vsemi vprašanji pridobivanja, skladanja in razpošiljanja ledu ter sprejema naročila na umetni led proti takojšnjemu efektiranju. Pri naročilih po vagonih iznaša cena za meterski stot umetnega ledu loko kolodvor Dunaj z nakladanjem vred 2 K 60 st. Manj nego vagon se ne more oddajati. Dopisi in naročbe je nasloviti na komisijo za preskrbovanje z umetnim ledom, Dunaj XX., Pussettistrasse, 76. Podpisi na IV. volno posojilo. — XLVII. izkaz. Pri c. kr. uradih poštne hranilnice (Trst in okolica) 223 podpisov K 238.8 0; Josip Zega, Opčine K 1000; Karel Welser K 500: Gvidon Antonaz, Jakob Braun, Josip Brumat, Marij Capietano, Ernest Cottivo, Iv. Cumin, Anton Depangher, Gino Farolfi, H. Gregoretti, Emil Grignaschi, Anton ivancich, Viij/ Krammer, Jon Lucijan Luciani, Teodor Mas?ek, Iv. Moro, Atilij Nordio, Alfonz Sandri, Marij Tamburini, Alfred Venturini, Marij Zam-perio, Vanda Zerasin, Marina Graziussi, Ma-rinela Tomsich, Ema Maglizza, Edvarda Cer-don, Ida Furlan, Fipra Perhauz, G. Fetracco, Irma Cosmini, Berta Mosettig, Marija Pibrouz, Marg. Cruslz, Elda Deniarchi, Alojzija Bran-dolin, Pijeriaa Silvestri, Marija Pagnini, Ida Schifflin, Klotilda Bodo, Frida Cruslz, Lidija Qi arKa Neiraen., Julijan Calligaris, Josip Ceolin, rla Caloper, R. Lovicato. Marija č, Meno i, Jakob Semolich, Kristofor Sto iz, Marij Zollia, Tomaž Suman, Iv. Scherian Nik. Sardotsch, don Jos. Križman, Iv. Batlč, Anton in prof. G. E. Benuss«, Josip Polla, Avreilja Vodopivec, Roza Golijeva. Roz-lija Kuret, josip Prunk, Nik. Smajila, Delavsito konsumno društvo pri Sv. Jakobu, Iv. Tonon, Lidija Viani, Bartoi Basseggio, Jurij Jaklich, Ernes!a vd. Mase, Franc Ferfoglia, Karel Sigon, Feliks ToIioy, Jurij Viezzoli. B. M., Gvidon Revere, Just Schramm, Alojzija Mar-siglio, Amalija Benesi, Silvij Rcssi, Julija Diehl, Viktorija Debes, Viktor Farchl A. D„ Mary Kosovel, Iv. Krosd, Izidor Battich, Karel Bat.ich, Jakob Zaverl, Josip V^lmarin, M. L, Josip Stokel & Debarba, Albert Ba-cich, Iv. Mlllich, Karel Milic, Jurij Padovan, Ljudmila Taučer, Alice Rutter, Pavel Rutter, Olga Hojak, Henrika Mihalich, Vodstvo o-treškega Vrtca „Nadvojvoda Gizela , Josip Pankert, Šantlna Piccamus, Ida Grancarich, Viola Lenarduzzi, Roman Mikelut, P. Fiorin, Ida vd. Lavagna, Karel Mosettig, Alojiz \ it. Svircicb, Amalija Reicevlch, Julija Sgolia, Viktorija Matellich, Angelo lurkich, Anton Stare, Anton Donda, Irena Botteri, Anton Pettarin, Iv. Battich, Anton Blasina, Just Gregorutti, Jcrdan Kozich, P. Tendella, V. Mil i ar, Marija vd. Pribrauz, J. D'Ambrosi, julija Zeppar, Evgen Sillich, Ana vd. Sbroje-va:ca, Jak. Ivancich, Kostonca Palanch, Romana, Wessck, Marko Kunad, Ema Sauli, Gregorich Pouch, Julij Rovis, H. Apoilonio, JosiDina Devetak, Reg^na Depretis, Jakob Sor^as, Magdalena Furlan Iv. Varisco, Jos. I Gula, Artur Fiozzo, Jos. Vouk, Leopoldina Rutier, Mih. Klarich, Caffe Benussi (Skedenj), Caffe Demarchi (Skedenj), Caffe S. Giusto, Caffe al Teatro in Caffe Rossetti po K 100 — K 15.000; Razni Neimen. 5.400. Prireditev šolske mladine pri Sv. Ivanu. V nedello bo, kakor že večkrat objavljeno, pri Sv. Ivanu prireditev šolske mladine vrdelske slovenske šole in dijaškega orkestra, na vrtu Narodnega doma. Čisti dobiček je v korist Rdečemu križu in 9kladu za vdove in sirote padlih junakov. Vljudno vabimo občinstvo mesta in okolice, da prihiti v velikem številu na to prireditev, ker s tem pripomore do lepega gmotnega in moralnega uspeha. Začetek ob 5 pop. Vstopnina 40 v.; sedeži 20 v. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na drugi dan. t. j. binkoštni pon-deljek. Slovenska ljudska šola v Barkovljah priredi dne 12. t. m.; na binkoštni ponde-Ijek, ob 5 uri pop. v prostorih »Obrtnijske-ga društva« šolsko veselico v prid »Skladu vdov in sirot naših padlih junakov« in v prid našim hrabrim vojakom ob Soči. Šolsko vodstvo. Vesele binkoštne praznike voščijo s severnega bojišča: Četovodja Joško Fonda iz Lokve, desetniki Friderik Nabergoj iz Gorice, Avgust Vošnjak od Sv. Ivana pri Trstu, Ivan Ostruška z Opčin, ter pešci Ivan Cerkvenik iz Košane, Ivan Fuk iz Vrem, Ivan Gombač iz Lonjerja, Ignac Luin iz Skednja in Ivan Cahariia iz Nabre-žine, vsi pri nekem strojnopušknem oddelku ob deroči reki, zdravi in veseli. — Ravno tako vošči vesele binkoštne praznike Angel Kuret iz tovarne za smodnik v Blumau. IvAfVfnrff^VIN zmožna slovenskega, nemškega UUij[juUllIIU ia italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno, delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „l/l916J. Priporešiiiva tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOL^TO, Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) fltev. 1. — Bogata ir.bera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne. 194 V veličin skladišču v ulici iUtiiič'Ma 13 in na vogalu ul. Gelsl kupujem vsakovrst- __ ne cunjc in ofirezRcv. — Plača se po 69 In 70 vin. Ki, ! Lepo darilo dobite, ako se slikate v FoiGurafifnGm zavodu v Trstu, ulica AcguecSdtto štev- 57, Izvršuje se vsako delo točno in po zelc zmerni ceni. Barovi. Za CMD so darovali v protest proti ljubljanskemu »Slovencu* gg. Matija Ko-sič, gostilničar na istrski cesti, 2 K in po K 1: Mihael Tavčar m Dragotin Skerbitz. Ta denar kakor tudi darove, objavljene 8. t. m., je prejel blagajnik šentjakobske podružnice CMD. _ Češko - budjeviska restavracija (Bos&kova u roma češka gostiln*, v Trstu) se nahaja v uifcV delle Poste Stev. 14. vhod v ulici Oior«io Galatti. zraven glavne poŠte. SVrvenska postrežba in slovenski Jedilni itsri. potrpežljiva poučuje nemško in ita-Ujansko po zmerni ceni. Ulica Bar-riera 1, I. 35 o tm volnena pokrivala, žimo, cunje, ia^lje' ________Zf platno, jute, blazine in tule kupuje ta peta i k v ulici Boscnetto štev. 4, vogal ul. del Toro. 356 ž'vo mrtv°» v vsaki množini se dobi nplIU samo pri Stever, ul. Acquedo.to 94. 3."4 za cepljenje trt proda mlredtf-UUSlIl niča CFIIia, ul. Poste 6. 319 Uiinrlnm žaklie. cunje in bombaž. UL Bosco ftUOLJg/n 12. Zal^a žakljev. 3^0 un„N t9f¥<*i$ff? kupuje cunje, "bombaž, p o kri- iiUtfU IVrUHH vala, sukno, volnino in kovine. Trst, ulica Bcschetto 18. SfO VlinilfMTI žaklje vsake vrste. Jakob Margon, RUiruJcIJl ul- Solita rio St. 21 (pri mestni bol-»išn ci) Prva slovenska trgovina. 250 Ha deSislo seno m preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-mike, razm gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hiače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVL ulica S. Nicolo štev. 19. 62 ia dam © a'i prazniške za dekleta in tudi za otroke, le fino trpežno in moderno blago vseh vrst preskrbi takoj In razpošilja domača veSč?> kinja na povzetje po najnižjih dnevnih e-nah, proti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud nabave in poŠiljatve. Pri naročitu jx potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris stopala ; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali ševroj; c) obliko (amerikansko, kavalirsko ali drugo); d) visoke ali nizke, šivane ali zbite; e) boljše ali cenejša blago. Neugafajo&s so zamenja. Ker cene rastejo in blaga primanjk je, se temveč prihrani, čim prej se naroči. Z udanostjo: H9!iioa PžvikU Donel II. Rotila Kieiizpss 5-10 Mafifircovec dvakratkoncentriran iz pristnih jagod po K 1 .C 0 Kava-Sanfos prve vrste K 10.90, najmanj 5 kg. Paradiina kGfiserva dvakrat koncentrirana K 6.50. Pošiljatve na deželo po povzetju ali proti predplačilu v poštnih zabojih. RuColf Vulir-arln. Trst, Acaueđotto štev. 91. u Trsta, UojašnffKa ulica 13.1. i p Ti* a u* * ki sraa pisati na sšroj« šivilja, ki zna šivati, ve^a+i in krojiti J^lblHU obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. "Clica PicarcM 2, I nad-▼r. št. 5. 321 t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom> prijateljem in znancem preža!ostno veat. da je naša preljubljena mati ozir. hči gospa Josipina vdova Dolenc po dolgotrajni in mučni bolezni v starosti 39 let | danes mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se vrsi v soboto, dne 10. t. m. ob 3 in pol popoludne iz hiše Žalosti ulica Fabio Se vero št. 12. TRST, dne 8. juoija 191G. Viljelmina, Marija, Ljudmila, Štefan in Karol otroci. Marija Kravanja, mati, in ostali sorodniki. BREZ POSEBNEGA OBVESTILA. Novo pogrebno podjetje, C o rs o 47« Ob priliki birme posetite Zlatarnico CL Pfn@ u Trstu ullcn Cansle Steu. 13 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak se le preselil in ordinira s?2aj v Trstu. ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. liisoje zoiiflviirez bolečina. PiiiH UMETNI Z61JS. i -St^SSSSBSSm ©E5S53Ž33 i dan — polje poleg polja, livada poleg livade, obrobljene po živi ograji, belem trnju. Tu se ziblje pšenica, tam prodira modrikasti lan; tu se vzpenja nepočesa-na konoplja, tam koruzni klas, a pod njim dremlje glavata gospa buča, vsa rmena od zavisti, da ne more tekmovati z vitko koruzo. Sredi polja dviga glavo po kak samoten brest, priljubljen solnčnik za za-sopljene in prepotene ženflce in kosce. Sred polja, sredi livad se ti ustavlja oko na malem gospodarevu plemiča na deželi. Starinski leseni dvorec je srce tega gospodarstva. Pravi čudež ta leseni dvorec! — Okolo njega se belijo zidani hlevi, žitnice, šked-malem vršiču, so se razmikale jablane, povijajoč v senčni hlad zemljo, posuto tu pa tam s trato rodL soJnčnio m drugim pisanim cvetjem. Na4 vratini je bil balkon na dveh lesenih deblih, ovenčan z vinsko trto, a na balk