Političen list za slovenski narod. V« poftl prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta ■ fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. •i Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 34. V Ljubljani, v soboto 11. februvarija 1893. Letnik XXI. K očetu? Huda reč je Francozom — Panama. Tisoči ubožancev, stotine osramotencev, nezaupnost prijateljskih vlad, škodoželjen smeh nasprotnikov so jej v spremstvu. Zdi se pa, kot bi novoddbne države ne hotele prenašati očitanja, da nimajo vsaka svoje Paname, dasi so liberalne. In zato se je proslavila uprav sedaj Nemčija s svojo Ahbvardtovo pravdo in Italija se jela kazati s svojo banko, madritski magistrat kliče, naj se menimo zanj, na Angleškem pokajo banke, v Argentiniji pa se za pijačo in druga taka ržitna agitacijska sredstva uporablja denar, ki je bil železnicam namenjen. S kratka, vse v novi omiki in novem napredku vzrastle države vstajajo vsaka — s svojo Panamo. Ne smemo pa biti krivični in zato moramo resnici na ljubo dostavljati, da te Paname niso še nikakor vse. Za božji čas, kako? Saj je jedna najbolj rabljenih besedij v novodobnih državah beseda: defravdacija — i z-neverjenje. Defravdacije so — popolnoma času primerne in — moderne. Vse lepše zveni ta beseda, nego: goljufija in brezznačajnost, ki ju obsega v svojem bistvu. Kaj hočemo ? — Po men-'•estersko-liberalnih načelih ima svet vladati denar in res ga vlada. Denar se pa najvspešneje pri posameznikih množi in najložje pridobiva po goljufiji. Tedaj: goljufija vlada svet! — Bodi ue-smislen ta dokaz; trpke resnice vendar le krije v sebi. — Tu pa moramo povdarjati, da zahteva vsaka Panama ljudi j sposobnih — z A - s e. Vsaka goljufija potrebuje — goljufov, vsako izneverjenje — izneverjalcev; vsako podkupovanje — oseb, ki se dajo podkupiti. In koder so vsi taki in tem podobni pojavi znamenja društva, koder nastopajo redno in v velikanskem okrožju, tam je treba zato v celem društvu iskati — sposobnosti in pripravljenosti — zanje. Zato pa je bilo treba preje tistih Panam, za katere se je kaj malo menil svet, takih izneverjenj, katerim so sicer maloštevilni obetali razpad in pogin društva kot posledico, katerim je pa večina ploskala. — Mi menimo Paname in defravdacije na poljani spoznavanja in hotenja. Filo-zofje so tudi sedaj Panami očetje, kakor so bili očetje revoluciji francoski pred sto leti. Vso glavnico,' ki jo je dal Oče svojemu rodu in ki mu jo je jedenkrat že zapravljeno vrnil Sin, vse to dragoceno imetje narave in nadnarave so brezvestniki izneverili in s satansko lahkomišljenostjo zaigrali. Človeštvo so ogoljufali za največje bogastvo njegovo; vkradli so mu v naravi človekovi skriti zaklad »iz-vestnosti človeškega spoznavanja" in svobodne volje, izneverili so mu misel na Stvarnika in večnoBt, misel na pokvarjeno človeško naravo in — Odrešenika. Kot oropan nesrečnik krvavi sedaj v svojih ranah „miser et egenus et pauper et nudus." — (Ap.) nesrečen in ubog in reven in gol. — Oropan pa je v imenu — vede in v imenu — napredka! Komur je še do človeštva — misli! Premišljevanje v tem obziru bo dovedlo vsacega zdravo mislečega ali, da obupa nad človeštvom, ali — da se tem živeje oklene — katoličanstva. Srede ni. Samo katoličanstvo more vrniti vkradeno in izneverjeno glavnico človeštvu nazaj; samo v njem temelji nepobitni branik imetju narave in nadnarave. Absolutni + in absolutni —, vse in nič, katoličanstvo in — brezumje je dnevu glasilo' Te samozavesti, ki vzraja iz otrok junake, iz šibkih žensk — junakinje, te samozavesti, ki vse ožarjajoč sedaj novi dobi kot anahrouizem vstaja mej nami, te katoliške samozavesti [ne umeva svet in i zato — skuša v slasteh dobiti zdravila obupu ; če ga pa ni — pomore voda ali strup, kroglja ali ko-nopec! To samozavest katoličanu oživlja in krepi — jedinost, stalnost, neomajljivost in nezmotljivost svete družine, katere je sin; to samozavest mu vtrjuje prepričanje, da nam je Bog sam postavil — očeta, ki na skali vtrjeni vodi božjo družino. Sedaj mu je ime Leon XIII. Da, očetje so živeli človeštvu vsak za svoj čas skrblč za potrebe svojih otrok; tudi za naš čas — ga imamo. Vodi nas, uči nas; bolje: sv. Duh nas vodi iu uči v njem. Vse vrača človeštvu, kar mu je uropala in izneverila zlobnost in zvijača. Um in srce mu ozdravlja in celega človeka dviga kvišku k — njegovemu Bogu. Za slavje se pripravljamo — temu očetu v čast! Pri-pomdzi to slavje v prvi vrsti, da se moč sv. Duha v sveti cerkvi tem živeje in sijajneje razkrije in da se mej vsemi revnimi zmotenimi narodi razumeje, kje je rešitev. Počeli zemlji zavladaj klic: k očetu! Toliko danes za uvod. Liga -f- 3. Državni zbor. Z Dunaja, 10. februvarija. Narodna jednakopravnost v soli. Pri ljudskošolski debati se navadno veliko govori tudi o jezikoslovnih razmerah. Tako je tudi letos. Včeraj je najprej južnotirolski poslanec Sal-vadori se pritoževal, kako se Tirolcem italijanske narodnosti vrivajo nemške šole, dočim se za 100.000 Čehov na Dunaju ne osnuje nobena ljudska šola. On nič druzega ne zahteva, da se ovire za duševni razvoj več tisoč italijanskih otrok odpravijo. Z go-vornikovimi načeli se pač vjemamo, če tudi je morda razmere malo prečrno naslikal. Mi Slovenci bi bili še zadovoljni, da se nam na Koroškem, Štajerskem in Primorskem tako dobro godi, kakor Italijanom na Tirolskem. Učni minister G a u č je opravičeval vlado, da povsem postavno postopa in dokazoval, da se Italijanom ne godi nobena krivica. Poslanec Bianchini se je pritoževal proti nemškim šolam v Dalmaciji. Te šole so se osnovale baje za otroke vojaških uradnikov, v resnici pa va- LISTEK »Ribičev maček". (Predpustna.) (Dalje. J Jeri je bilo tako hudo pri srcu, da sama ni vedela, kaj naj stori. Kaj poreko sosede, ko vidijo na cesti njen corpus delicti! — Kako se bodo smejale! — Ta sramota! — Jokati začne na glas ter odide na vrt, da se tam pomiri in potolaži. Naj-rajše bi šla daleč kam, kjer je nobeden ne pozna. »Kako je, Jera?" se začuje mehak ženski glas iz sosednega vrta. „Se li res jokate, kaj? Pa ne, da bi bili imeli zopet ž njim vojsko?" Bila je učiteljica, sprehajoča se po šolskem vrtu, prijazna gospa in prebrisana. Jera se nasloni na plot ter odkrije dobri prijateljici vse svoje srčne rane; pove ji tudi zgodbo, ki se je ravnokar zvršila, da si uteši pretožno srce. »Poznam vašega moža", začne učiteljica, »trmoglav je in rad se prenagli pri vsaki reči. To je vendar od sile, od daleč prežati na dom, kdaj se bo na strehi pokadilo ter potem tako divje hiteti domov. — Sama ne vem, kaj naj vam svetujem?" »Potrpeti, gospa, potrpeti I Druzega pomočka menda pač ni!"--- »Potrpljenja je seveda treba, toda človek je le človek in kri ni voda. Tudi potrpežljivost ima svoje meje. Mož mora vsekako pomniti, kdaj vam je razlil kavo na cesto. — Storite tako-le: Ko pojde danes teden z doma, zakurite z mokro brstjo in vlažnih polen denite na ogenj, potem zaklenite vse pri hiši in pojdite z doma! Gotovo ga obilen dim zvabi, da pridivja zopet domov in — varalo ga bo. To zdravilo ponovite dvakrat, trikrat in bržkone bo pomagalo!" Jera je obljubila, dasi nerada, ravnati se po tem nasvetu. * * Tisti teden po tem dogodku nista naša dva zakonska dosti govorila. Dasi je »Maček" svojo zakonsko polovico mnogo zbadal s »prevarčno", »predobro" gospodinjo, »kavosnedko", se je ona premagovala. Molčala je, pa jokala na tihem. Zopet je bila nedelja in mojster se je šel sprehajat. Jera mu je opazila pri odhodu zaničljiv nasmeh na ustnih, kar ji je z nova užalilo srce. Nekoliko je premišljala, naposled pa vendar storila, kakor je rekla učiteljica. S tresočima rokama je naložila na tlečo žrjavico mokre brsti in drv in naglo ostavila dom, kakor da bi jo zapekla huda vest. Šla je iskat plevic za prihodnji teden. Učiteljica jo je pogodila. Danes je postajal »Maček" že v sredi griča ter se oziral nazaj. Opa-zivši dim na strehi, se vrne domov, pa ne dirjaje, kakor zadnjič, ampak skrivaj in počasi se je priplazil po vrtu med drevjem do hiše. Prime za vrata ter jib nalahko odpira, a vrata so zaklenjena. — »Kako pretkano!" si misli, »torej danes pri zaprtih durih! Ne boš! Kmalu ti pridem na sled!" »Maček" se obrne in gre počasi okolu hiše, skrbno opazujoč, kje bi se dalo priti notri. Okno pri ognjišču je zaprto in zagrneno. »Aha, nova zvijača!" de sam pri sebi. Gre naprej. Jedino okno v klel zadaj za hišo je bilo odprto. »Precej majhno je, pa se bo že zlezlo notri. Menda nobenega ni, da bi me videl!" govori polglasno sam s seboj; pristavi stojalo za drva sekati, ki je ležalo na tnalu ter se spne kvišku po zidu, ki je bil dokaj visok. Ko doseže zidec pri oknu, potegne se z rokama samotež navzgor ter vtakne glavo v ozko odprtino. Z veliko težavo je stlačil notri i gorenji život, ali zdajci je izgubil spredaj ravnotežje in zajedno podporo pod nogami in precej rejeno telo mu je viselo stisneno v okno kakor v kleščah. »Maček" ni mogel ne naprej ne nazaj. Nesreča pride nerada sama, pravi pregovor. (Konec stedi.) nje zahaja mnogo več druzib otrok. Govornik je te šole primerjal ciankalijv. Denar, ki se izdaje za-nje, porabil naj bi se raj S i za druge jhle, kajti v Dalmaciji še ni nobene obrtne in nobene trgovske šoje ter 75 odstotkov prebivalstva ne z^a brjti in pisatf. Liberalec Pux je v dolgem Mu dokazoval, da se ne godi nobena krivica v Šolskem oziru Ce-hom na Moravskem in v Sleziji. Njegov doKaz pa n« bil posebno temeljit, pač pa je §tyari zay;jal. te to je posebno nagjašal, da se je poslednja leta osnovalo več Čeških šol, nego nemških. Seveda pri tem ni povedal, da to le od tod izvira, ker nedavno na Moravskem skoro čeških šol Jjijo ni. Vsled tega bode še treba več čeških šol osnovati, da jih bode zadostno. On tudi misli, da se je treba ravnati po potrebab. Nemških meščanskih šol je več, ker jih je več potrebno. Kaj je potrebno, o tem ima Fox seveda svoje subjektivno mnenje. V Sleziji pa po govorni-kovem mnenju se v šolah mora učiti nemščina, ker bi se sicer razne narodnosti v tej deželi ne mogle mej sabo razumeti. Iz vsega njegovega govora je odsevala želja po germanizaciji. Dobro ga je zavrnil dr. Herold, ki je izrazil tudi željo, da bi jedenkrat prenebala šola biti bojni predmet med narodnostmi. Poslanec S p i n č i č je pojasnil naše slovenske razmere, kako se poitaljančuje in germanizuje po planinskih deželah. Vladni program. O tej stvari je jako obširno govoril dr. Herold, ki je res marsikaj pametnega povedal, dasi se mi z njegovimi nazori glede žaljenja verskih čuvstev ne moremo strinjati, kakor tudi ne s tem, kar je govoril o pravicah starišev in proti njim postavljal pravice otrok. Govorniku se zdi, da grofu Taaffeju ni nič na programu, pač pa na večini. On celo ne vi, če je kaj na govoricah o programu. Vlada v zbornici o tem ni zinila besede, le časopisi vedo povedati, da je nekak tak program naznanila trem velikim klubom. V tem programa se naglaša, da bi se morale strankarske želje popustiti na korist državnim interesom. Kar se pa pozneje našteva, so pa le želje raznih strank, ki državi neso nič mari. Adresa se v zbornici ni sklenila, ker se stranke neso mogle sporazumeti. Vlada pa sedaj pride s trditvijo, da so se vse stranke tedaj zjedinile, ker so glasovale za Smolkov predlog. Po tem vladnem modrovanju bi se tudi Mladočehi bili morali povabiti, da pristopijo novi večini, ko so tudi tedaj glasovali za Smolkov predlog. Jako dobro je govornik ožigosal programovo točko o narodni posesti. Dokazal je, da ta točka nasprotuje veljavnim zakonom in naredbam. Tudi naj bi vlada dala kaka pojasnila, kaj prav za prav spada v narodno posest. Je-li narodna posest, če je v Ljubljani Slovenec ali Nemec deželni glavar? Ce je v Brnu namestnik Poljak, ali imajo zaradi tega Poljaki kako pravico do namest-uištva? V Pragi namestnik ne zna dovolj češki, ali mora to vedno tako ostati? Je-li pripada narodni posesti,, da je v Celju slovenski in nemški beležnik ? Govorniku se zdi čudno, da se stranke naprej določijo, katere naj vstopijo v novo večino. Naj bi Mladočehi tudi odobrili vladni program, vendar bi jih vlada ne vsprejela. Versko vprašanje o šoli. O tej stvari govorili so danes samo levičarji. Oppenheimer se je pred vsem bavil z Liechten-steinovim govorom. Zagovarjal je Žide, da niso krivi, če se je odpravil na Dunaju križ iz šole. On je za to, da se v šolah v verskem oziru ozira na večino učencev v šoli. Poslanec Fui je rekel, da vzgoja ni glavni predmet šoli, temveč pouk. Pri vzgoji mora sode-delovati rodbina. V tem oziru mi govorniku pač pritrdimo, ali vprašati se pa moramo, bode li vzgoja tam boljša, kjer jo podpira šola, ali tam, kjer jo ovira? Bendel je za državno mejversko šolo, ker le država mora varovati svobodo vere in vesti. Politični pregled. V Ljubljani, 11. februvarija. Vladni program. Tudi vodja nemških na-cijonalcev, dr. Steinwender, je Čutil potrebo, izreči se o vladnem programu. To je storil na nekem shodn na Dunaju, pri katerem je bilo več poslancev. Dokazoval je, da levica pri teh pogajanjih ni dosegla nobenega vspeba. Grof Taafie jo je le vodil za nos. Obljubil ji je nekaj zastran ustave, dua-lizma, vnanje politike in jezikovnega vprašanj?, kar je le navidezen vspeh, ker vse to je že bilo poprej zagotovljeno. Pomenljiv je odstavek v programu, ki se tiče protisemitizma. Z njim je dokazano, da levici ni pa druzega, kakor za žide. fta najboljšem je grof Taaffe, ki je s tem programotp le dokazal, da se (Jrpgače vladati ne da, kakor on vlada. Zje-dinjepa levica je Je pokazala svojo politično nesposobnost, |(o je pričakovala, da se sknje kak program za večino, ko se že o adresi neso mogli sporazumeti. Steinwender je izrekel, da bode njegova stranka se držala dosedanje politike. V nekaterih vprašanjih, posebno političnih in narodnih, bode glasovala proti vladi, v več drugih vprašanjih, posebno gospodarskih, pa za vlado. Husovo proslavljanje. Deputacija češke duhovščine iz Moravske se je deželnemu arhivarju Brandlu zahvalila, da se je tako odločno uprl v „Češki Besedi" predlogu, da bi to društvo dalo 100 gld. za Husov spomenik in s tem se pridružilo proslavljanju tega krivoverca. Brandlovo postopanje pa tudi zaslužuje vse priznanje. Da se je Mlado-čehom posrečil namen v tem društvu, bili bi po vseh čeških krajih Moravske raztegnili svoje agitacije za Husa, katere so pa njim samim le v politične namene. Take agitacije bi pa bile globoko žalile čuvstvo vseh pravih katoličanov. Ko so pa Mladočehi takoj iz začetka zadeli na moža, kj jim je povedal, kar jim gre, so pa izgubili že mnogo poguma. Tudi se bode sedaj še ložje našlo druzih mož, ki se bodo upali upreti, ker vedo, da Hus tudi v narodnem oziru ni bil to za češki narod, kar mnogi mislijo. Brandl s svojim moškim postopanjem je preprečil veliko nepotrebno razburjenje mej slovanskim prebivalstvom na Moravskem. Ko bi na Ctškem se bil takoj s prva kdo s tako odločnostjo uprl proslavljanju Husovemu, bi tudi zaradi tega že ne bilo tolike razburjenosti. Bolgarija. V Plovdivu neso prav zadovoljni s sedanjim županom in so bili vsled tega neki izgredi. Te dogodke so pa vladni nasprotniki zlasti po tujih listih jako pretirali. Mi že predobro poznamo zanesljivost teh virov, da bi jim mogli pripisovati najmanjšo verojetnosl. Nekaj je pa vendar posebnega v vseh teh časnikarskih poročilih. Vsi posebno naglašajo, da je župan Stambolova pristaš. Sploh pišejo veliko o nevolji proti Stambolovu v deželi. S Koburžanom bi se Bolgari že sprijaznili, le za njegovega ministerskega predsednika ne marajo, ker jih zatira. Iz tega je pač le to posneti, da je nasprotnikom sedanjih razmer v Bolgariji posebno trn v peti Stambolov, ki s svojo odločnostjo zna preprečiti vsake njih nakane. Mislijo si, če se Stambolova znebijo, bodemo že odstranili še Koburžana in Bolgarijo polagoma naredili za rusko gubernijo. Zaradi tega vedno hujskajo proti Stambolovu in de-la)o razpor mej raznimi bolgarskimi politiki. Sedaj hvalijo tega,, sedaj onega, da bi ga pridobili proti sedanji vladi. Mi m;slimo, da Bolgari že dovolj poznajo svoje nasprotnike in se od njih ne bodo dali izpeljati na led. Irska avtonomija. V ponedeljek predloži baje Gladstone angleškemu parlamentu irsko predlogo. Vodja irske stranke, Mac Carthy, se je izjavil te dni, da bodo Irci glasovali za predlogo, ako bode irske stvari prepustila vrejati Ircem samim. Drugače bodo glasovali proti njej. On je za to, da se Škotski in Walesu dovoli jednaka avtonomija, tako da bode Anglija le federativna država, samo o skupnih zadevah naj bi se posvetovali v londonskem parlamentu. Proti temu pa on nima dosti, če se sklene, da bi angleški parlament smel v gotovih slučajih ugovarjati sklepom irskega zastopa. Take določbe imajo skoro vsi zastopi v angleških naselbinah, ali vendar dosedaj angleški parlament še ni nikdar ugovarjal proti njih sklepom, ravno tako bi tudi najbrž ne oviral delovanja irskega zastopa. Kakor se vidi, vodja irske stranke ne stavi nikakih pretiranih zahtev. Za tako irsko avtonomijo, kakor jo on zahteva, lahko glasuje najboljši Anglež. Tudi irski protestantje se ne morejo take avtonomije bati. S to izjavo je morda pregnal marsikateremu angle-kemu politiku pomislike proti irski samoupravi. le na to, kako bi se temu zlu v okom prišlo. Država, zemstva in zasebniki 89 se pečali s tp padevo. Ta velik glad je pa tudi dfjal Rusom veliko jjnisliti. Tako pomanjkanje ni le posledica jedne same slabe jfetine, tgjpveč je moralo prihajati iz slab^ gospodarskih razmer sploh. Zatogadel nj fodi prenehalo, ko se je lani nekoliko bolje pridejo. V več guber-nijah je jje vetjno lakota.Slaba letina je pa pripo-»Offjf, da se jevjada začela boli MČati 9 petij-skimi razmerami. Posebna komisija jepretresovala stanje rukega kmetijstva. Nabralo se je jako mnogo statistiškega gradiva, ki bode služilo za podlago daljnim ukrepom. Po časopisih so se obširno razpravljali vzroki slabega gospodarskega stanja in kako bi se |im dalo odpomoči. Priporočalo se je, da se napravijo žitnice, kjer bo bode spravljalo žito ta slabe letine in da se bolje nadzoruje žitna trgovina. Poslednje bi bilo posebno potrebno, kajti žita se je izvažalo v velicih množinah, ko je prebivalstvo trpelo lakoto. Kot naj-glavnejši uzrok propada kmetskega stanu se pa priznava to, da imajo mali kmetovalci premalo zemlje, veliki posestniki pa zahtevajo previsok zakup. Da se temu odpomore, se je že pred leti v Peterburgu osnovala kmetska banka. Ta zavod kmetom posojuje denar, če hočejo kupiti kaj zemlje. Delovanje te banke pa žal ni imelo zaželenega vspeha. V več krajih kmetje ne morejo kupiti zemlje, če je ni na prodaj, drugod bi pa zemljo pač dobili, ker se pro-dajejo velika posestva, ali kmet se ustraši velikih sitnostij in potov, predno od banke dobi posojilo. Precej §e bode stanje ruskemu kmetijstvu zbofjšalo, ko se otvori sibirska železniea. Ta železnica bode 7100 vrst dolga. Ce računamo, da se bode na vsaki strani 100 vrst na širokosti imelo korist od te železnice, bode s tem pridobljeno 1400.000 kvadr. vrst. Ker pa je v Sibiriji še mnogo velicih rek, po katerih se bode lahko blago dovažalo do železnice, bode še mnogo več zemlje imelo korist od te železnice. Vsa ta zemlja se bode lahko obdelala in pridelki pa izvažali po sibirski železnici Sibirski kmetje dosedaj neso obdelovali mnogo zemlje, ker pridelkov neso mogli spečati. V Sibiriji je bilo lani v mnogih krajih žita na ostajanje, v Rusiji je prebivalstvo stradalo. Sedaj je S.birija jako redko naseljena. Mnogi ruski kmetje, ki dosedaj nemajo dosti zemlje, bodo v Sibiriji poiskali obširnih zemljišč, vsaj zemlja, ki 8e odpre ruskemu kmetijstvu, obsega več nego Avstrija, Rusija, Belgija, Ho-landija in Dansko. Sčasom se pa to ozemlje še razširi, ko se vravnajo reke in zgradb tudi stranske železniške proge, da se tako odpre vsa Sibirija narodnogospodarskemu razvoju. Tudi se potem Rusiji ni več bati tacega glada, ker bode v velicih množinah prihajalo iz Azije žito. Sibirska zemlja je rodovitna in ne bode še tako hitro toli izsesana, kakor je v evropski Rusiji, kjer se je vsled velikega izvažanja žita že zemlja izrabila, in ni nikdo mislil na zboljšanje zemlje. Zato pa lahko rečemo, da za rusko narodno gospodarstvo nastopi nova doba z odprtjem sibirske železnice. Socijalne stvari. Narodno gospodarske razmere na Ruskem. Za Rusijo minolo leto v kulturnem oziru ni bilo posebno vspešno. Glad po mnogih gubernijah je oviral vsako knlturno delovanje. Vse sile so bile naperjene Slovstvo. Rusko-ukrajinski slovar. Znano je, da se narečje malih Rusov v marsičem razlikuje od narečja veliko-ruskega. Saj trde celo nekateri, da sta ti — obe narečji — različna jezika. Vsekakor pa je naglas in izgovarjanje nekaterih samoglasnikov različno (n. pr. jat se izgovarja pri Maloruskih kot i, o se često izgovarja kot i: (bob kot bib; bor kot bir; bol kot bil itd.); zato bo marsikomu ugodno delo g. T. Timčenka, ki je pred kratkim izdal v Kijeva .rusko-ukrajinski" slovar. Ukrajinski jezik je lep in čist; morda pripomore ta slovar, da se v tem obziru tudi kaj očisti — ruski jezik. Moravske narodni pohddky a povesti. Sebral a do tisku upravil Beneš Method Kulda. Svazek treti. — Gena 90 kr. V Praze. Tiskem a uakladem knihtiskarny Cirillo-Methodejske. (V. Kotrba). Tretji zvezek te lepe zbirke prinaša na 275 straneh 43 zanimivih daljših in krajših narodnih pripovedk in povestij iz okrajev olešniškega, brnskega, trebiškega, vikroskega in ždarskega. Iskrena vernost in blaga nrav dobrega moravskega češkega ljudstva odseva v tej knjigi skoro na vsaki strani. t Bogomil Lenartowicz, jeden odličnejših poljskih pesnikov, prominol je 3. t. m. v Florenci. Truplo njegovo, katero so peljali nedavno preko Ljubljane (Dalja v prilogi.) Priloga 34. štev. »Slovenca" dn6 11. februvarija 1893. po železnici v Lvov, pokopano bode slavnostno v poslednjem mestu. — Lenartovvicz je glavni in jedini representant prostonarodnega življa v poljski novejši poeziii, in njeeia „Lireuka" in „Zach*ryceuie i Blo-goslawiona" so v tem oziru nedosežni. Pokojni pesnik se je porodil dne 27. febr. 1822. 1. v Varšavi. Sprva se je posvetil pravniškemu poklicu; toda leta 1848 moral je ostaviti domovino svojo in je od te dobe živel v prognanstvu. Nekaj (asa se je mudil na Poznanjskem, v Krakovem in v Vratislavi, pozneje pa v Parizu, kjer se je sprijateljil z Adamom Mickiewiczem. Leta 1851. izšla je na svetlo njega .Lireuka", ki mu je pridobila na mah popularnost. To je zbirka drobnih pesuij v prostouarodnem duhu, čiste oblike in iskrenega čuta. Slično v narodnem duhu so spisane njega epiške pesni „Zach-w^cenie in .Biogoslavviona". Iz Pariza preselil se je Lenartowicz v Fontaioebleau in konči na Liško. L. 1861 se je oženil z Zofijo Stymanowsko, sestro i Celine, Mickiewiczeve soproge, a kmalu je umrla, ' iu Lenartowiez je ostal do smrti sam. Na slovstvenem polju bil je neumorno marljiv; spisal je dela: „Bitwa Raclawicka" in .GIadyatorowie", dalje zbirke „Ze 8tarycb zbroic in .Odglosy wloskie; v poslednjih je priubčJ Lenartowicz svoje italske vtise. Poleg tega je izdal „Listy o Adamie Mickievviczu (1875), .Rytmy narodove (1866), .Slowo o Bohdanie Zaleskim" i. dr. Na Laškem se je z vspehom poleg slovstva pečal i rezbarslvom in je v tej stroki iz-gotovil mnoga umetelska dela. Po njegovem prizadevanju je laška vlada založila v Bologniji .Akademijo Adama Mickiewicza." Leuartovr cz i« prominol, toda pesni njegove ue bodo izumile iz poljskega ljudstvu, čegar imetek so postale vže davno. Čast njegovemu spominu! Cerkveni letopis. Papežev jubilej v ljubljanski škofiji: Gledč praznovanja škofovske petdesetletnice sv. očeta je preč. knezoškofijstvo zauka-zalo nastopno: ! 1. Dne 16., 17. in 18. februvarija obhaja naj se, kjer je glede na krajevne razmere količkaj mogoče, tridnevnica in sicer na način, kakor se obhaja ! rožnivenska pobožnost, predpisaua za mesec oktober. ' Opravlja naj se pa ali dopoludne, v zvezi s sveto mašo, ki se sme v tem slučaju brati pred izpostavljenim Najsvetejšim, ali pa popoludne kot posebna pobožnost z blagoslovom. 2. Dne 18. februvarija zvečer zvoni naj se po Ave-Mariji z vsemi zvonovi ure. 3 Dne 19. februvarija izpostavi naj se za pol ure ali celo uro, dopoludne ali popoludne Najsvetejše v javno češčenje, in dopoludue poje naj se slovesna sveta maša pred izpostavljenim sv. rešniim Telesom, popoludne pa slovesne litauije. Po dopol-danji ali popoldanji službi božji poje naj se slovesni Te Deum j 4. Sicer naj se pa verniki opominjajo, da ta j dan prav obilno pristopijo k sv. zakramentom in sv. obhajilo darujejo za sv. očeta. Petdesetletnica škofovanja Leona XIII. v goriški nadškofiji. Prevzvišeni metropolit goriške nadvladikovine blagovolili so objaviti v .Folium periodieum" vspo-red slavnosti na Goriškem. 18. in 19. zvečer opo- ! minjalo bo polurno zvonenje po vseh cerkvah vernike izvanredne, redke katoliške slavnosti. Navdušujejo č. duhovščino, da bi opravila sv. mašo za 8v. Očeta, verue pa, da bi sprejeli sv. zakramente j v ta namen. Priporočajo devet, tri-dnevnice, molitev sv, rožnega venca, misijone, romanje. Dal Bog krop- ' kega odmeva lepemu višepastirskemu odmevu. Liga + 25 Nova župnijska cerkev v Zagrebu. Poroča se nam iz Zagreba: Te dni se je raz pravljalo v našem mestnem zastopstvu o zidanju nove župne cerkve sv. Blaža. Po prvotnem načrtu bi se bila ta cerkev zidala na Prilazu, na glavnej ulici, ki vodi od starega kolodvora v mesto, ker je pa prostor za njo odmerjen po izpovedbi mernikov in graditeljev preozek, odločilo se je zastopstvo za drugo mesto, ali vendar v bližini Prilaza, namreč v po-daljšanej ulici Kukovičevej. Tukaj je namreč vlada nakupila velik prostor, na katerem bode v desetih letih sezidala muogo posvetuib zavodov, namreč gim- nazijo s konviktom, realko, arheološki muzej in , ženski licej, a na kraj teh zavodov pride cerkev sv. Blaža. Ker se z druge straui ulice nahaja že obrtna šola in novo učiteljišče, bode cerkev potrebna tudi za omenjene zavode, zatorej je tudi vlada dala za zidanje omenjene cerkve 25.000 gold. Na ta način se bode mogla cerkev sezidati mnogo večja in tudi lepše ukrasiti. Letošnjo spomlad jo bodo začeli zidati in drugo leto bode dogotovljena. Shod krščanskih starinoslovcev v Solinu od 7. do II. septembra 1892. Naša kršna Dalmacija hrani v svojih prestarih j mestih preobilo starin iz paganskih in starokrščan- I skih časov. Do zdaj so bile s celino zakrite in svetu I malo znane. Vendar pa ima Dalmacija moža, ki že , nekaj let pridno razkriva pozabljene spomenike stare j kulture. Ta mož je preč. g. profesor Fr. Bulič, duhovnik, kojemu se je pridružil nadarjeni veščak dr. Luka Jelic, tndi duhovnik, ki je zdaj na Dunaju v starinoslovskom semenišču. Učeni svet se , čudi vspehom Buličevim, ki je že do zdaj razkril takih starin, kakoršnih je celo v Italiji malo. V Italiji je mnogokaj predelano in prenovljeno, ali pa popolnoma razdelano, v Dalmaciji so ostale starine bolj cele, ker so bile skrite do zdaj. Zato pa obeta ( pričeto izkopavanje imenitnih biserov, ki bodo pravo veselje starinoslovcem, kakor bodo na čast naši lepi t slovanski zemlji. A tudi bogoslovju se je nadejati i obilo lepih snovij. | Srečna pa je bila misel preč. a. Bulica, da je sklical shod krščanskih starinoslovcev v staro cesarsko mesto Solin (Salona). Avgusta meseca pr. leta razposlala sta hvaliena učenjaka Bulič in Jelč vabilo muogim gospodom po Evropi. Mi bi bili zelo radi biteli mej prijatelie v Spljet, ali — katoliški shod v Liubljaui nam je preprečil to veselje za prvikrat. Pozdravili pa smo zbrane uče- : njake 8 telegrafom, želeč, naj razkrivajoč starine kr- i ščanske razkrijejo nov život krščanski na slovan- ' skem jugu. Razne neugodnosti so bile krive, da je ; došlo za prvikrat le malo učenjakov, mej kojimi naj ; omenimo mnsgr. de Waala iz Rima in profesorja ; dr. Neumanna z Dunaja. Na predlog g prof. Nenmanna so izbrali poseben odbor za drugi shod v Solinu leta 1893. ! V odboru je tudi č. g. Hytrek iz Studemce na Štajerskem. Odbor se bo trudil, da vname kolikor mo- 1 goče občinstvo in oblasti za krščansko starinoslovje. { Sicer pa izdaja preč. g. prof. Buli« že 15 let po- , seben list-mešečnik, v kojem zaznamuje in opisuje, j kar izkoplje bodisi on sam ali kdo drug. L^stu je ime : .Bulletino di archeologia e di storia Dalmata". | Mi ta list priporočamo knjižnicam, časopisom iu pa i vsem prijateljem krščanskega stari noslovja. Članki so z večine napisani v italijanskem jeziku, da bolje služijo učenemu svetu. Želimo preč. gosp. Bulic-u , mnogo prijateljev in sotruduikov, da ne bodo morali tudi tukaj zopet še le tujci razkrivati lepote naše i zemlje. —a. j Dnevne novice. V Ljubljani, 11. februvarija. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski.) podarili so za zgradbo nove dubovnijske cerkve v Trn ji na Notranjskem 100 goldinariev. (Udanostni izjavi) poslala sta nadalje prevzvi-šeuemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu občinska zastopa v Šturiju na Vipavskem in na Vrhu pri Vinici. — Slava 1 i (Poroka.) V Trbovljah se bode jutri poročil go- • spod Anton K lin ar, inženirski pristav kranjskega deželnega stavbenega urada, z gospodično Irmgardo Pr ossi n agg-o vo. (Umrla) je vsled pljučnice danes v Preski gospa ' Terezija Z a I a r , nekdanja posestnica hiše in gostilne pri .Slonu" v Ljubljani v 77. letu. Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri popoludne. Blaga žena priporoča se v molitev in prijazen spomin. — Včeraj zjutraj pa je umrl g. Ferd. Praunseis, znani : gostilničar v .Prešernovem hramu." Pogreb bo jutri ob 3. uri. N. v m. p. I (Poseben vlak v Rim) dne 10. aprila je že ! zagotovljen. Vse podrobneje se v kratkem priobči. ; Kdor se želi udeležiti potovanja v Rim, naj se blagovoli oglasiti, kakor hitro je mogoče. (Strašna smrt na kolesu.) Iz Jesenic na Go- , rtnjskem se nam poroča: Due 10. t. m. zjutraj se je v naši tovarni na Savi pripetila grozna nesreča. Pri kolesu, ki goni kovaški meh, se je utrgal gonilni jermen ter se ovil krog kolesne osi. Kovač F. Kralj ga je hotel odmotati. A pri tem poslu se mu zaplete obleka med jermen in vrteče se kolo potegne Kralja s seboj. Kolo vrti nesrečneža dlje časa in s tako silo na okrog, da je ta z nogami prebil zid poleg stoječe pisarne g. Btickel na. Obupno je klical na pomoč — toda zastonj. Kolo ge je zgrabilo čez trebuh in v par trenutkih je bil mrtev. Ponesrečenec je zapustil mlado vdovo in 7 mesecev staro hčerko. — Nagle in neprevidene smrti, reši nas o Gopodl —n. (Umor.) S Trate se nam poroča: V bližnji vasi v Todražu sprla sta se dnd 9. t. m. dvaindvajsetletni sin in njegova mati. Vzrok je bil kaj malenkosten. Sin je zahteval boljših jedil, češ, da je predpust; mali pa mu je zatrjevala, da je zanj dosti dobra .jeternica". Sina zgrabi jeza in ga tako razdivja, da popade za nož in ga zabode materi v glavo. Takoj se zgrudi nesrečna mati mrtva ua tla; nečloveškega sina pa ima sedaj c. kr. sodnija loška v varstvu. 7 kratkem času je v našem kraju to že drugi grozni umor. Ni dolgo, kar je mož svojo žeuo vtopil iu sedaj najstrašnejši slučaj, kamor privede strast človeka: umor lastne matere. Obakrat pa je temelj strašnemu zločinu — v nenravnosti. Umorjena mati je živela že mnogo let v — divjem zakonu. Kdor kaj misli pri tacih slučajih in kdor res ljubi narod, mora zaklicati: Vera peša; zato vera — ua dnevni red I (Lovske posebnosti.) S Poljan se nam poroča: Lovci nekega jako znanega ljubljanskega gospoda doktoria love po naših krajih lisice in sicer s tem, da |im mečejo po raznih krajih zastrupljene tiče. Lisica pride po noči, zavžije zastrupljeno stvar in takoj pogine. Tako delajo sicer tudi drugod. Pri nas je pa ta posebnost, da mečejo zastrupljeue tiče jako blizu ceste in stanovanja. To je pa brez dvojbe nevarno! Tako stvar lahko zanese kaka žival ali pa kak otrok v bišo, koder se zgodi lahko velika nesreča, če jo dobi živina. Vsekakor ni varuo in zato bi bilo želeti v vseh ozirih vsaj to, da se v bližini hiš ali pri cestah ne nastavljajo take zastrupljeue stvari. (Po Istri) so bili zadnji teden krasui dnevi; sedaj vlada jug, ki pojeda sneg. Imamo obilo olja prav izvrstnega po 40 kr. liter. (Polževe pošte.) Poroča se nam: Is Dekanov do Ospa je peš d v e uri (reči dve uri), pisma pa rabijo navzlic vsem hitrostnim pripravam 19. veka po pošti 5 d n i j (reci pet dnij). Živele isterske — polževe pošte I (Častuo diplomo z slato svetinjo) priznala je komisija, sestavljena iz najslovitejših medicinskih velmož, higijenične razstave v Londonu (Royal Aquarium VVestminster) zdravilnim izdelkom (tinktura za želodec, malinčin sirup, sirup iz izlečka rastline tamariudus, Anisette Excelsior in Naturel-Cura-9 a o) tukajšnjega lekarja G. P i c c o I i j a. To je drugo odlikovanje v kratkej dobi. (Občinska volitev.) Iz Slavine so nam poroča: Dne 8. t. m. je bila volitev občinskega predstojništva za slavinsko^tbčino. Izvoljeni so bili: Zupauom Anton Križaj iz Orehka; svetovalci pa Franjo Dekleva iz Slavine, Jakob Kristan iz Orehka, Janez Klemene iz Rakitnika in Janez Kalister iz Koč. (Mitnica na državni reški cesti). Z Notranjskega se nam piše: Mitnico na državni reški cesti so prestavili o novem letu od Kazarja pri Postojni v Št. Peter tik pred vhodom v vas. Pri Kazarju je menda malo nesla, a tudi v St. Petru bi ne dona-šala dosti več, ako bi mitnino plačevali le oni vozniki, kateri vozijo na daljne kraje. Toda vjeli so zdaj vse one vozove, ki vozijo iz daljnih kranjskih in hrvaških gozdov izpod Soežnika oglje, doge. trame, drva, in na tisoče vozov, ki po zimi dovažajo led po skladni cesti zagorski in soseskiui cesti trnski; pridejo pa kakih 30 korakov pred mitnico |na veliko cesto, in peljejo mimo mitnice kakih 10 metrov do skladišča oglja pri Spelarju, ali do parne pile Medica-Križejeve, ali k večemu na železniško postajo kakih 500 metrov daleč. Vozniki so že prej malo služili, in zdaj jim odpade za mitnico od vsakega voza po 16 kr. sem in tja. — Ker bo mitnina več donašala, je menda popolnoma opravičena za hteva, naj bi se cestno nadzorstvo za to reško cesto odsihmal nekoliko bolj brigalo. Po zimi se čash po več duij ne more čez žamete, a kida se le počasi; med Matenjo vasjo iu Belcem je več klančičev, ka teri bi se z majhnimi stroški lahko znižali, ali pa naj bi se na mestih preložila cesta. Sosebno treba je prenarediti cesto v vasi Peteline med kilometr. s/9 in 4/9. Ondi je okoli hiše št. 1 hud ovinek, tako da se voznika ki se srečata, ne vidita prej, da že konji vkup zadenejo. Ker ravno tam cesta nekoliko visi, skoraj vsak voz pridirja memo ovinka. Velikokrat so se zgodile tukaj že ueprilike, in marsika tera živina in tudi ljudje na vozčh so bili v nevarnosti. Popravilo bi se lahko z neznatnimi stroški ; naj bi se le kupil majhen košček vrta od posestnika hišne štev. 2, posekalo par starih tepk, in cesta naravnost speljala kakih 40 metrov daleč, pa bi bilo za silo pomagano. (Nezgoda.) V torek popoldne se je bil Gašpar Vovnik iz Tupalič ponesrečil v gozdu. Ravno je bil sani dobro naložil in povezal, hotel z malim domačim dečkom potegaiti sani, tedaj pa potisnejo sani z vso silo s pota v stran ter pritisnejo s tako silo moža v smreko, da se mu je leva roka in prsna sklepna kost (Schlflsselbein) zlomila. Poleg tega ga je konec odsekane veje zadel v levo uho, da mu ga je nekoliko presekal. — Tu bi bil že tako slaboten mož gotovo umrl, ker vstati, uiti ganiti se ni mogel, da ni mali domači deček slučajno šel ž njim. Le ta kot pravi angeljček varuh je brzo tekel domov mater klicat. Še-le potem je bilo veliko truda prestrašeni ženi treba, da je ponesrečenega moža ven potegnila in domov spravila. — Težko je upati, da okreva, ker je ves život pretisnen, poleg tega pa še prsna sklepna kost ulomljena. — Res nesreča nikdar ne počiva. (Iz Gorice) se nam poroča: V Mirnem pri Gorici je imelo katol. rokod. društvo svojo veselico, katero so hoteli nekateri suroveži motiti s kričaniem in ropotanjem. Orožnika sta svarila rogovsleže, a ti so ju napadli. V tem boju ie eden budobnežev z nožem nevarno ranil orožnika v trebuh. Odvedli so ga v Gorico in ne ve se, jeli bo ostal. Zločinec se je sam izročil sodišču. (Volitve v hrvatsko obrtno zbornico.) Iz Zagreba se nam poroča: Volitve bomo imeli za trgo-vinsko-obrtno komoro. Le ta ju bila dozdaj v pravih narodnih rokah. Trezni ali pošteni Hrvati so sedeli do zdai v našej zagrebškej komori, ter so s svojim delovanjem pokazali večkrat, da jim je le pravi napredek domovine na srcu ne samo v gmotnem nego tudi v narodnem. 2e to sedanjim madjaronskim mogotcem ni bilo po godu, še manje pa, ker je ravuo trgovska in obrtna komora po svoj h temeliih sestavljenih predstavkah dokazovala, koliko Hrvatska trpi od Ogerske v gmotnem pogledu. Po podatkih iz poročil zagrebške trgovske komore je dr. Frank v saboru dokazal, kako Ogerska s Hrvatsko ravna gledd železniških tarifov. To je vladne kroge zbolo v oči in že so se domislili: tudi tukaj moramo na rediti »tabula rasa", naše ljudi moramo vriniti pri bodočih volitvah v ta zbor, potem se bodo že drugačna izvestja pisala. Od tega časa se je začela agitacija za vladne kandidate in verjetno je, da bode vlada tudi tukaj zmagala s pomočjo Židov, ki pri nas že v mnogih zadevah odločujejo. Vlada jih je pridobila zase z neznatnimi koncesijami, a Žid je s početka z malim dobičkom zadovoljen, ker ve, da bo kasneje vse palo v njegovo žrelo. Če ne bodo Hrvati pazili, zgubili bodo tukaj svojo večino in potem postanejo sluge ue samo Madjarov nego še povrh Židov. (Tekmovanje za mandat.) Iz Zagreba se nam piše: Pred nedavnim je umrl tukaj kanonik g. dr. Lončaric, ki je bil poslanec tretiega okraja zagrebškega. Bil je privrženec vladin, ali je radi tega doživel nekaj prav neugodnih zgod. Njegovo mesto je zdaj izpraznjeno, in kortešacija se je že začela. V tretjem kotaru vlada ni popolnoma varna in gotova si zmaga, kajti tukaj je malo činovnikov, mestjani pa so nezanesljivi. Tako bi se moglo zgoditi, da propade vladin kandidat, posebno zdaj, ko ste se opoziciji zjedinili. To bi bil pa za vlado hud udarec, zatorej se morajo vsa sredstva upotrebiti, da se odstrani tak propad. Mestjani se predobivajo in nagovarjajo na razne načine za vlado. Ban zahaja na mestjanske zabave (na ogniegasni ples), pa se tukaj ljubeznjivo razgovarja z najpriprostejšim obrtnikom, kar seveda vsakemu godi, in tudi večkrat v važnih rečeh odločuje, posebno še za ta kotar, kjer so prebivalci večidel mali obrtniki. Da skrbi tudi zjedi-njena opozicija za svoj vspeh, je naravna stvar, kajti če tukai zmaga, pridobila si je s tem veliko moralno zmago tudi v ostalih krajih domovine pri novih vo- litvah. S složnim delovanjem bode se morda veudar kaj doseglo. Mi od sroa želimo hrvatskemu uarodu že pri tej prvi volitvi zmago v pravem hrvatskem duhu. Društva. (Katoliška družba) je imela dne 5. t. m. občni zbor, pri katerem so bili v odbor voljeni nastopni gospodje: Prel. dr. Čebašek Andrej, Dogan Janez, Endlicber Rudolf, dr. Janežič Jan., dr. Jarc Anton, msgr. Jeran Luka, Kalan Andrej, dr. Krek Jan. Ev., Kolenc Janez, Kržič Anton, Lahajner Dra-gotio, dr. Lampe Franc, Ledenik Alfred, Mnak Matija, Močaik Matej, Oblak Jauez, Pichler Josip, Polak Dragotin, Povše Franc, Rozman J., Smrekar Janez, Šiška Jožef, Zupančič Anton, Žlogar Anton. Pri odborovi seji dne 9. t. m. se je novoizvoljeni odbor toko-le konstituiral: Predsednik p. n. g. dr. Jarc Anton; podpredsednik prelat dr. Čebašek Andrej; blagajnik Lahajuar Dragotin; tajnika: Endlicher Rudolf, Pichler Josip; knjižničarja: Kolenc Janez, Močnik Matej; znanstveni odsek: prel. dr. čebašek Andrej, mon-signor Jeran Luka, Kalan Andrej, dr. Lampe Fr., dr. Krek Jauez Ev., Mrak Matija; gospodarski odsek: Dogan Janez, Ledenik Alfred, Oblak Jan., Pichler Josip, Šiška Josip, Endlicher Rudolf. — Pregled dohodkov Katoliške družbe v 1. 1892 kaže svoto 1436 gld. 88 kr. in izdatkov 1452 gld. 21 kr., torej primanjkljaja 15 gld. 33 kr. (Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") vabi uljudno na »Slavčevo ma-skarado", katera bode pustni torek, dn6 14. februvarija t. I. v redutni dvorani. — Pri plesu svira vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št 17. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila na do-tično ime po teh cenah: Za člane po 30 kr., za nečlane 60 kr., tri osebe jedne obitelji gld. 150, za mask« 40 kr. — V;»topn'ce se bodo dobivale v trafiki v Šelenburgovi ulici iu na pustni torek od 10. do 12. ure dopoludue in od 2. do 5. ure popoludne v redutni dvorani. — Plesni red. Pred polnočjo: Polonnaise. Mazurka. Polka frangaise. I. Kadrilja. Mazurka. Valček. II. Kadrilja. Polka frangaise, dame volijo. — Po polu noči: Mazurka. Valček. III. Kadrilja. Polka frangaise. Mazurka. IV. Kadrilja. Valček. Polka hitra. (»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani.) Vabilo na predpustno veselico, katero priredi .Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani na pustno nedeljo, dne 12. februvarija 1893, ob 6. uri zvečer v svojem domu Poljske ulice št. 10. Vspored: 1. Planinar, veliki zbor s samospevi in spremljevanjem giasovira, A. Sachs. 2. Prvikrat: »Občinski tepček.". Burka s petjem v treh dejanjih. Priredil dr. J. Ev. Krek. Proeta zabava. Brez vabila vstop ni dovoljen. (Pevsko društvo »Ljubljana". Vabilo na maskarado, katero priredi pevsko društvo »Ljubljana" pustni torek, 14. februvarija 1893. leta v prostorih gosp. Hafnerjeve pivarne, Sv. Petra cesta št. 47, s sodelovanjem slavne tukajšnje godbe pod vodstvom g. Pitscha. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: Podporni člani in maske 30 kr., za nemaskirane 50 kr., za rodbino treh oseb 1 gld., za rodbino štirih oseb 1 gld. 20 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudueje odbor. — Vstopnice dobivajo se pri g. Zalazmku na Starem trgu in zvečer pri blagajnici. (Narodna čitalniea ljubljanska) ima pričetkom letošnjega leta, kakor povzamemo iz njenega .letopisa" 265 društvenikov (mej njimi 4 častne in 12 vnanjih). Predseduje jej dr. vitez R. Bleivreis-Trsteniški, podpredsednik dr. V. Gregorič. Dohodkov je imela 1. 1892 4897 gld. ( 37 kr., stroškov pa 4706 gld. 92 kr. i (Občnizborbralnega društva pri sv. Andražu v Slov. Goricah Od Pesnice dne 9. febr.: Dne 2, febr. t. L je bralno društvo praznovalo svoj letni III. redni občni zbor. Dnevni red pri taki priliki je obče znan, torej mi ni treba nadrobneje poročati. Vendar to posebnost imam pač omeniti, da blagajnica našega braluega društva vkljub skromnim denarnim Čiuiteljem ni pasivna, da število udov po malem vendar stalno raste, zlasti pa, da so si udje svesti, trdno svesti načel, na katera je bralno društvo po pravilih svojih, po listih naročenih pa tudi po — zabavah svojih postavljeno in podprto! Ta zavest se je jasno pokazala pri volitvi novega odbora. Dosedanji predsednik je ude opozoril na željo, katero so javili dosedanji odborniki: ne volite več nas, ampak mlajše, gibč-nejše moči; opozoril je isti tudi na agitacijo naperjeno proti dosedanjim odbornikom, katera ne izvira iz sovražnih načel, ne namerava zanikali za-služenja dosedanjih odbornikov, ampak priliko dati drugim udom , v odborovem delokrogu pokazati svojo mladeniško unetost za dobro narodno domoljubno stvar, ter na istem torišču zdatniše delovati na bujni prospeh društva. Opozoril je dosedanji predsednik ude na to, ter dostavil, da naj ne pozabijo te agitacije, ker je dobra; vendar udje so po načinu »acclamacije", katerega so si sami izbrali, vse stare odbornike zopet izvolili. Novi odbor na leto dnij j« tedaj sostavljen: J. Kukovec predsednik, Josip Čeh, tajnik iu blagajnik, Gregor Druzovič, Jurij Strah, Jakob Klinar, Franc Ilježič, odborniki. Dvakrat živili udje in odborniki! (Okrajna bolniška blagajna v Novem Mestu) ima letošnji svoj občni zbor dne 10. februvarja od 10. do 12. ure dopoldne v mestni dvorani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo blagajnikovo, 2. dopolnilna volitev v načelništvo, 3. volitev novega nadzorovalnega odseka in 4. razni nasveti in predlogi. (Pri posojilnici v Ribnici), katera je pričela poslovati dn£ 1. junija 1888 I., vložilo se |e I. 1892 191.703 gld. 37 kr., izplačalo pa 190.339 gl. 90 kr. Bile je tedaj vsega prometa 382 043 gld. 27 kr. Od dobička 4375 gld. 36 kr. izplača se vsled sklepa občnega zbora dud 5. t. m. zadružnikom 6% dividenda, za dobrodelne namene 200 gld., 3000 gl. se pa pridene rezervnemu zakladu, kateri znaša sedal 8078 gld. 16 kr. — Sklenilo se je ob enem, da pristopi posojilnica kot pokroviteljica društvu av. Cirila in Metoda. — Hranilne vloge znašale so koncem 1892 1. 268.268 gld. 86 kr., vsa posojila pa 249.734 gld. 20 kr. Posojila na hipoteke se dajo po 5°/0. na osobni kredit pa po 6%. Meseca januarja t. 1. bilo je vsega prometa 49 511 gl. 79 kr. (Društvo »Rad h oš t".) Z Moravskeea se nam piše: Za aaše ne vesele razmere je velike koristi društvo .Radhošt", ki podpira moravske, slovaške in šlezijske visokošolce ua vseučilišču v Pragi. Število podpiranih vedno raste, in prtmuogi bi morali svoje študije pretrgati, ako bi |ih »Radhošt" ne podpiral. Zato se obrača njegovo predstojuištvo na vse zavedne Moravane, da bi k društvu pristopili, oziroma je podpirali. Društvo je jako koristno za poznejši narodni razvoj, in zato bi bilo želeti, da bi poziv našel odprta ušesa in — roke I Telegrami. Dunaj, 10. februvarija. Danes opoldne izročili so državni poslanci češkega vele-posestva grofu Holienwartu voščilno adreso deželnih poslancev češkega veleposestva. Dunaj, 10. februvarija. Ker se je led ' zajezil, je voda poplavila selo Stein. I Most, 11. februvarija. Kacih 1000 delavcev v državnih rudnikih je ustavilo delo. Mir se dosedaj ni motil. Storile so se potrebne varnostne naredbe. Pariz, 10. februvarija. Vsi listi pišejo, da je razsodba o panamski pravdi jako ostra, posebno kar se tiče Ferdinanda Les-sepsa. „Figaro" zahteva pomiloščenje. j Pariz, 11. februvarija. „Gaulois" poroča, da hočejo odlični poslanci predlagati načrt zakona, s katerim se pomilosti Ferdinand Lesseps. Kristijani j a, 10. februvarija. Kolikor je dosedaj znano, se je ponesrečilo 123 ribičev pri viharju na Lofotskih otocih. i London, 11. februvarija. Keuterjevo poročilo. Danes se nekda zaroči vojvoda York s princesinjo Teek v Osbornu. | Noyi Tork, 10. februvarija. Pogorela je blaznica pri Doveru v državi New-Hampshire. 44 oseb je mrtvih. Listnica vredništva: Gosp. dopisniku iz Istre: Obžalujemo, da nam ni došel omenjeni dopis, torej je moral pot zgrešiti na pošti. — Prosimo, da nas kmalu razveselite z novim dopisom. I —————————- I Umrli so: 10. februvarija. Ana Lampe, kamnoseka hči, 6 mesecev, Dolge ul ce 5, bronchitis. — Jakob Aleš, delavčev sin, 51/. let, Trnovske ulice 3, croup. — Ferdinand Praunseis, gostilničar, 59 let, sv. Jakoba trg 3, paralysis progressiva. — Gabrijela Potokar, stražnikova hči, 15 mesecev. Dunajska | cesta 7, jetika. — Neža Ban, posestnikova /.ena, 66 let, Du- ' najska cesta 23, tuberculosis pulm. i ———^———————- Tujci. 9. februvarija. Pri Mali&u: Sohreyer, knjigovodja; Chwala, solo-ple-salka ; Schlesinger, Mebus, Seidner, trgovci; Hirsch, z Dunaja. 1 — Nacke, trgovec, iz Toplio. — Popper in Pischer, trgovca, 1 iz Prage. — Bittersman, trgovec, iz Gradca — Grando iz Kumposch, rudniški oskrbnik ; Schimetscheg, rudniški inžener, ! in Staher iz Kočevja, — Ilija Ljubibratič iz Banjaluke. — Tomz, oskrbnik, iz Št. Vida. — Blažon s hčerami iz Begunj. Pri Sionu: Rottach, Btreit, trgovca; Friedman, potovalec, z Dunaja. — Tomazzi, Culleman, trgovca, iz Trsta. — SperI, trgovec, iz Tešina. — Lengel, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Kochstein, potovale«, iz Budimpešte. — Dembeuer s soprogo iz Tržiča. — Heck, profesor, iz Lvova. — Gruden, duhovnik, iz Bleda. — pl. Ceconi s soprogo iz Gorice. — Goli, ' zasebnik, iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Svoljšak iz Opatije. Yrai»£i*8kP {»naročita- p. u. ijllt. 10 2 o. po(). 8. u. »več m. m ' • ■ ■ " ■ » ~ v n " Srednja temperatura —2 3«, za 19" pod norma om Tržne cene v Ljubljani 11. februvarija Pšmni-a m.st. Rež; Ječmen, Oves, Ajda. Proso, Koruza, Krompir, a Fižol, Masio. Mast, Špeh kgr. FIis: 71 75 6 25 6| — 6 8 5 5 3 14 13 10 Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajoe, jedno Mleko, liter. . . . Oovaie meso, kgr. . Telečie „ „ . Svitljako „ „ . 20 Kostrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno. 100 kgr. . . 96 Slama, „ . . 66 Drva trda, 4 k«b. rntr. 56 r »ehk&. „ Stanje avstro-ogerske banke dni 7. februvarija 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 437.400.000 (— 2,586.000) Kovinski zaklad „ 289,235.000 (+ 3.000) Listnica „ 141,715.000 (— 1,072.000) Lombard „ 20 144.000 (— 422.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 57,291.000 (+ 1,677.000) Državuih bankovcav je v orometu gld 334 029.000 (— 1.963.000) 109 (1) Tužnega srca javl. Ko-metter. A. Esger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi a> •"P >> N O 'O M a h H ce d h «3 M a> a 4 □C rn c* as y j -m- grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Vbald pl. Trnkoczy, lekovtuir v Linblj >amo iz mehkega usnja, ki grizenje ne 7ahranjuje. okoli letali, bodo se polovili ter pokončali, proti nemarnim lastnikom se bode postopalo po d o t i č u i h postavnih določbah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 6. februvarija 1893. stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata. so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj s? vselej natančna mera postelje v notranji luči. ""•(3 — Ako Be torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kaKor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapeciral" v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnlo, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, ♦4. nizke cene. 536 50-14 Dunajska borz Dni 11. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta 4%. davka prosta..... Papirna renta 6%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kred tne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)........ -Cesarski cekini ...... Nemških mark 100 . . . . 98 gld 90 kr. 9S . 65 . 117 „ 95 „ 102 . 988 „ 324 „ 10 . ' 20 „ 95 9 . 61', T 69', 59 n 20 Dni 10. februvarija. Ogerska zlata renta 4% . . . . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavstr. osr. i«m. kred. banke t * Zft-tavna pisma .... . 4' , * Kreditne srečke. 100 gld. . . St. Genois srečke. 40 gld. 114 gld. 95 kr. 147 „ 25 147 „ 50 147 „ 50 195 „ - »7 . 70 ua . bo „ 193 , 50 65 „ - •I St. Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 « — » Rudolfove srečka, 10 gld.......25 . — „ Salmove srečke, 40 gld................68 . 50 . Windi8chgraezove srečke, 20 gld.....76 . — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 .20 . Akcije Ferdinandove »ev. želez. 1000 gl. st. v. 2887 . 60 „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 94 „ 25 r Papirni rubelj ....................1 „ 26 . Laških lir 100 ......— „ — * List ,Mcrcur'. Zanesljiva lnformaoija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno Celotna naročnina s poitne poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „11 E R C T R" Wollzeile it. 10 Dunaj, Miriahilferstrase 74 B. Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti gf naloženih g lavnlc. Izdaj>t«lj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan lanefii. Tis* .KAtoiiske Tihhme«" v Ljubliant