as,lo delavcev v vzgoji
2nl20braževaniu in spn?°sti Sl°venije, 23. eptemfara 1991 _ št. 14 'etnik XLI
Med dragim preberite
•	UČBENIKI DANES IN JUTRI, str. 2
•	UNIVERZA IZBIRA VODSTVO, str. 2
•	NOVI NORMATIVI IN STANDARDI - KRŠITEV MEDNARODNIH KONVENCIJ, str. 3
•	ZNANJE UPANJE, ZA NAS IZZIV, str. 3
•	LEPOTA IN RED NA VSAKEM KORAKU, str. 5
•	OB NOVIH REELEKCIJAH, str. 5
•	OPISNO OCENJEVANJE NA NIŽJI STOPNJI, str. 7
•	VRTEC SE PRENAVLJA, str. 9
BORIS LIPUŽIČ
V senci vojnega preživetja
i

iovnici sveta
Nenavadne razmere, i’ kakršnih se učiteljskega poklica. Kako različne so je začelo šolsko leto, se te dni zrcalijo prednostne naloge, zlasti pa možnosti tudi v učiteljskih časnikih republik pedagoških delavcev za uspešno delo dozdajšnje Jugoslavije. Že prebiranje v> posameznih državah! Razlogi za dveh, hrvaških Škotskih novin in bo- njihove težave so tako raznoliki, kot sansko-hercegovskega glasila Prosv- da ne bi živeli na isti celini, jetni list, odkriva vso tragiko današnjega časa, ko posledice krute vojne brez vsakršne mogoče primerjave žava, seveda šolstvo in učitelji delijo v sodobnem svetu čedalje bolj ogro- žalostno usodo s svojimi narodi. Na
Hrvaškem se je šolstvo prilagodilo vojnim razmeram, v Bosni in Herce-
Tudi Sloveniji ni bilo prizaneseno: vse večja gospodarska kriza in kratkotrajna vojna z vsiljenim prehodnim v posameznih državah! Razlogi za obdobjem moratorija sta pustila
---	----- ' - ' -	' ' ' vidne sledi tudi v slovenskem šolstvu.
Razmeroma normalen šolski utrip
V razpadajoči federaciji, ki je bila desetletja najmočnejša balkanska dr-
žaja tudi šolarje.
Ponekod pri nas se šolstvo čedalje bolj spoprijema s prvinskimi pro- govini pa si prizadeva ohraniti vsaj blemi preživetja, drugje v razviti videz razmeroma normalnega stanja, Evropi pa razmišljajo o tem, kako še to pa je zaradi stopnjevanih mednaci-izboljšati gmotni položaj šolstva in analnih napetosti komajda še mo-učiteljev ter utrjevati samostojnost gače.
bremeni omejevanje že doslej skromnih denarnih virov, ki slabšajo gmotni položaj vzgojno-izobraže-valne dejavnosti in bolj kot v drugih poklicih z enako izobrazbo znižujejo Življenjsko raven zaposlenih v izobraževanju.
Povsem drugačne razmere v šolstvu pa so na Kosovu, kjer srbska oblast grobo krši temeljna načela listine združenih narodov o človekovih
Igor Pleško: Strnjene v nesreči
Tokrat objavljamo dela iz ciklusa akademskega slikarja Pleška. To so pretresljiva pričevanja trpljenja, groze in nemoči žrtev ob nesreči, ki jih je prizadela
pravicah. Ukinitev kulturne samostojnosti Albancev je najočitnejša v šolstvu, kjer so pouk v albanskem učnem jeziku kar odpravili. Več kot 90 odstotkov mladine na Kosovu nima temeljnih narodnostnih pravic, kakršne priznava civilizirani svet, neobremenjen z nacionalističnimi skrajnostmi. Ob svojih vsakdanjih stiskah so drugi narodi na ozemlju Jugoslavije pozabili na solidarnost z dvema milijonoma Albancev, ki potrpežljivo, s pasivnim odporom nasprotujejo srbski diskriminacijski politiki. Skrbi hrvaških in bosanskih učiteljev za svojo usodo in vse bolj skromne možnosti slovenskega šolstva žal niso spodbudile pedagoških delavcev, da bi podprli kosovske kolege. Oblasti jim grozijo, da jih bodo odpustili iz službe, mnogi pa že doslej niso več dobivali bornih plač. Kljub vsemu pa preseneča, da v teh dneh nikjer v Jugoslaviji javno ne obsojajo ukrepov proti albanskim učiteljem na Kosovu. Za njihov položaj so bolj zaskrbljene mednarodne učiteljske organizacije.
Hrvaške Školske novine prepričljivo razkrivajo vojne strahote, kot jih v teh nesrečni deželi doživljajo njihovi šolarji in učitelji. Večina prispevkov v časniku je en sam dokument zdajšnjega tragičnega trenutka. Žal pa neredki diplomati iz držav Evropske skupnosti še zmeraj ne razumejo, kaj se na Balkanu resnično dogaja, čeprav se pred očmi vsega sveta vrstijo čedalje hujši prizori razdejanj vasi in mest ter stotin žrtev nedolžnega civilnega prebivalstva. Čeprav so napadalci prepoznavni, evropska diplomacija deluje po svojih ustaljenih postopkih in se izgublja v gostobesedju sestankov. Medtem pa se širi prepad med hrvaškim in srbskim narodom, medsebojno nezaupanje paranoično narašča, sovraštvo pa je že tolikšno, kot je dejal hrvatski profesor Ivan Šiber, da bi ga lahko rezali z nožem.
Školske novine so bridka priča dogodkov, ki jih Evropa ne more sprejeti kot dejanja, ki so še lahko mogoča ob koncu dvajsetega stoletja na naši celini. Bo Evropa sploh še zmogla razvozlati jugoslovanski gordijski vozel? In vendar bodo evropski politiki končno morali doumeti, da je treba na Balkanu spremeniti pravila igre, če hočejo doseči, da bodo njihova mirovna prizadevanja sploh kaj zategla. Jugovojska in srbski vstajniki na Hrvaškem uresničujejo po načrtu »srbski memorandum«. Zato se nasmihajo Evropi in njenim metodam reševanja sporov, s figo v žepu podpisujejo sporazume o ustavitvi bojev, beograjski politiki pa po svojih nacionalističnih ideoloških vzorcih prikrojujejo in razlagajo zgodovino v skladu s potrebami politične propagande. Marsikaj v tej odmirajoči balkanski državi nima več nikakršne zveze z zdravo pametjo. Koliko žrtev bo še potrebno, da bo nastopila streznitev in kdaj bo Evropa končno i svojimi številnimi mehanizmi odkrila zdravilo zoper nasilje?
Kljub vsemu pa so hrvaški učitelji v svojevrstnih okoliščinah neobjavljene, a brutalne vojne Začeli pouk; ta se letos povsem razlikuje od tistega, kakršnega so bili vajeni doslej. Toda čeprav prevladujejo v Škotskih novi-nah uredbe in navodila o organizaciji dela in prilagoditvi pouka vojnim razmeram ter podobni prispevki, je poleg drugega zanimivega beriva objavljen tudi obsežen in tehten strokovni članek, ki usmerja pogled v prihodnost - kako se bo hrvaško
šolstvo včlenjevalo v evropske procese.
Značilno podobo zdajšnjih razmer kaže tudi bosansko-hercegovski Prosvjetni list. V uvodnih razmišljanjih svetuje, naj se šola še bolj usmeri k vzgoji za mir, da bi po svojih močeh pomagala preprečiti razširitev vojnega zla na to večnacionalno republiko, ki komajda še ohranja krhek mir. Če bi prišlo do najhujšega, bi bila libanonizacija Bosne in Hercegovine neobvladljiva. Zato list poziva k strpnosti in sožitju in konča z grškim rekom: Apage, Satanas! Če v Evropi ne bodo hitro in učinkovito ukrepali, se bo taista Evropa srečala z »jugoslavizacijo« nje same, končuje Prosvjetni list. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da prikriti nacionalizmi v Evropi lahko sprožijo verižno reakcijo odločnejših zahtev po samoodločbi ali morda celo po osamosvojitvi kar v pol ducata evropskih držav.
Za notranjepolitične razmere v Bosni in Hercegovini pa je zanimiv poziv Prosvjetnega lista k trezni presoji v republiški izobraževalni politiki v zvezi z izbiro novih osnovnošolskih ravnateljev v republiki. Čeprav se večina strankarskih veljakov z besedo zavzema za merilo strokovnosti, pedagoške sposobnosti in etičnosti kandidatov, ne pa predvsem za politično ustreznost, pa v praksi žal pri imenovanju znova odloča prav strankarska pripadnost prihodnjih ravnateljev. Še bolj kot to zbuja skrb vse težji gmotni položaj šolstva, kot posledica pa napovedi splošnih stavk učiteljev. Prosvetni delavci opozarjajo, da težav ne bodo rešili z novimi spremembami denarnih mehanizmov. Menijo, da šolstvo ne more biti stalno obremenjeno s hipoteko vzdrževanca, ki ga uvrščajo med »čisto porabo«. Sprašujejo se tudi, ali se bodo kdaj otresli »parazitskega kompleksa« in koliko časa se bodo lahko še zadovoljili z leporečjem, s praznimi obljubami.
Zaradi splošnih političnih in gospodarskih razmer pa šolstvo v nobeni republiki ne spada med prednostne naloge, zato dobiva le toliko denarja, da preživi. To stanje spominja na nekdanje razmere v tistih državah, ki so doživljale velike družbene in politične spremembe in so se znašle na robu gospodarskega zloma. Podobno usodo so doživljali skoraj petdeset let španski učitelji. Frankistični režim se je maščeval pedagoškim delavcem, ker so bili med državljansko vojno zvečine na republikanski strani. Zdaj imajo v Španiji učitelji končno spodobne plače, tudi v primerjavi s tistimi v nekaterih drugih zahodnih deželah.
Pa se vrnimo k našim, domačim vprašanjem. Ali so zdajšnje učiteljske plače v primerjavi s poklici, za katere se zahteva enaka izobrazba, še kolikor toliko spodbudne za uspešno delo, tudi če upoštevamo izredne razmere našega prehodnega obdobja? Žal se je gmotni položaj učiteljev ponekod tako poslabšal, da ne bi smeli prezreti malodušja pedagoških delavcev. Neredki, ki so zaposleni v šolstvu, med njimi tudi učitelji, so zaskrbljeni za svojo prihodnost zaradi nove sistemizacije, ki jo prinaša »racionalizacija«.
Naj se še tako razglaša, kako zelo pomembno in odgovorno, je učiteljevo delo, pa je to kaj slaba tolažba za učitelje, ko vrednotenje svojega dela presojajo po mesečnih plačah. Najbrž se ne bi smeli zanašati na to, da lahko učitelji zaradi svojega vzgojnega poslanstva delujejo predvsem na »etični pogon«.
POSVET O UČBENIKIH
Univeiza si izbira vodstvo
Univerza v Ljubljani naj bi v začetku septembra dobila novo vodstvo (rektorja in štiri prorektorje), in to jo bo vodilo v novem dveletnem mandatnem obdobju, dolžnosti pa bi prevzelo z letošnjim 1. oktobrom. Univerzitetni svet 6. septembra ni opravil imenovanja - zapletlo se je pri kandidatih za prorektorje, ki jih je bil predlagal kandidat za rektorja prof. dr. Veljko Rus. Sklenili so za dva tedna podaljšati postopek evidentiranja kandidatov za prorektorje in na univerzitetnem svetu nadaljevati postopek imenovanja, brž ko bo to pripravljeno. Najbrž naj bi bilo to v dneh blizu 1. oktobra.
V pravilih za izbor vodstva univerze je zapisano, da rektorja imenuje univerzitetni svet, sestavljen iz delegacij delavcev univerze, študentov in uporabnikov; vsaka članica univerze (fakulteta itn.) ima po enega zastopnika v vsaki od teh treh delegacij. Predlog za rektorja pa dd univerzitetnemu svetu znan-stveno-pedagoški svet univerze, sestavljen iz visokošolskih učiteljev; izbere ga izmed kandidatov, ki so jih članice univerze predlagale v postopku evidentiranja kandidatov. Tako naj bi prišla univerza tudi do prorektorjev.
Dozdajšnjemu rektorju, profesorju dr. Borisu Šketu in prorektorjem prof. or. Srdjanu Bavdku, prof. dr. Draganu Marušiču, prof. dr. Marku Zupanu in prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču se mandat izteče ob koncu letošnjega septembra. Postopek za izbiro novega vodstva Univerze v Ljubljani se je začel spomladi z razpisom za evidentiranje kandidatov. Za mesto rektorja so članice univerze predlagale 5 kandidatov: prof. dr. Rudija Rizmana, prof. dr. Veljka Rusa. prof. dr. Branka Stanovnika, prof. dr. Miho Tišlerja in prof. dr. Boštjana Žekša (tega tudi kot možnega kandidata za mesto prorektorja). Za 4 mesta prorektorjev so bili evidentirani: prof. dr. Joško Budin, prof. dr. Miran Čuk, prof. dr. Sergej Go-mišček, prof. dr. Janez Možina, prof. dr. Miroslav Kališnik in prof. dr. Jože Kušar.
Ob junijski predstavitvi svojih načrtov so kandidati za rektorja sporočili skupno željo, da bi se izbor prorektorjev (štirih izmed 6 ali 7 evidentiranih) opravil šele potem, ko bi bil na znanstveno-pedagoškem svetu izbran en sam kandidat za rektorja. Vzrok je bil v tem, da ne bi bilo primerno, če bi 5 kandidatov za rektorja pripravilo vsak svoj predlog za izbor 4 prorektorjev med le
se je razvila živahna razprava o možnostih in nemožnostih iz-
bora ali volitev prorektorjev zunaj spomladanskega seznama predlaganih kandidatov za ta mesta. Razmišljali so o možnostih. da se volitve za imenovanje novega vodstva, kot ga je predlagal dr. Rus, na univerzitetnem svetu opravijo, nadalje o možnosti, da se celoten postopek izbora vodstva univerze začne znova, razmišljali so tudi o mnogih vmesnih možnostih. Prof. dr. Veljko Rus ni brezpogojno vztrajal pri svojem predlogu prorektorjev, hotel pa je, da rektorsko dolžnost prevzame skupaj s popolno ekipo prorektorjev, ne pa tako, da se prorektorji imenujejo dodatno ali dodatno del njih. V ospredju so bila zgolj proceduralna vprašanja - koliko se pravila izbora kršijo in koliko ne, kaj je ob tem še dopustno in kaj ne več itn. Nekateri so se spraševali, kaj da je za bregom teh formalnih zapletov. Končna odločitev univerzitetnega sveta je bila, da so članice univerze dobile dva tedna dodatnega časa za evidentiranje kandidatov za prorektorska mesta. Nato bo znanstveno-pedagoški svet, kot za to pristojno telo, razrešil celotno stvar in univerzitetnemu svetu predložil svoj predlog za ta mesta, skupaj s prof. dr. Veljkom Rusom kot kandidatom za rektorja. Teoretično je mogoče, da bi bil postopek imenovanja novega vodstva univerze opravljen okoli začetka novega študijskega leta, to je blizu 1. oktobra. J. S.
Spoštovani bralci!
V uredništvu Prosvetnega delavca si prizadevamo, da bi časnik čimbolj prilagodil vašim željam in potrebam. Veliko razmišljamo o njegovi vsebini pa tudi obliki.
Kaj menite o Prosvetnem deiavcu vi?
Že dalj časa je slišati - in tega se zavedamo, da je samo ime časnika že kar arhaično. Iščemo torej iep, vsebini primeren naslov.
Predlagajte in izbirajte!
Knjige, ki jih morajo pisali
vihunski strokovnjaki
7 evidentiranimi.
Znanstveno-pedagoški svet Univerze v Ljubljani je nato 17. junija izvolil prof. dr. Veljka Rusa kot kandidata za rektorja in o predlogu obvestil univerzitetni svet, ki rektorja imenuje. Glede prorektorjev je izvoljeni kandidat za rektorja najavil možnost, da bi v vlogi mandatarja novega vodstva univerze predlagal med seboj usklajeno ekipo prorektorjev, pri tem pa ne bi upošteval zgolj kroga že evidentiranih kandidatov.
Univerzitetni svet se je sestal 28. junija, da bi opravil imenovanje rektorja in prorektorjev. Ni bil sklepčen. Znova se je sestal 6. septembra. Kandidat za rektorja prof. dr. Veljko Rus je za mesta prorektorjev predlagal prof. dr. Boštjana Žekša, prof. dr. Jožeta Kušarja (oba sta bila spomladi evidentirana med kandidati za prorektorska mesta), prof. dr. Boštjana M. Zupančiča (prorektor v sedanjem mandatnem obdobju) in prof. dr. Janeza Peršiča. Na univerzitetnem svetu
Komaj se je polegla »učbenikomanija« ob začetku šolskega leta, že se znova ukvarjamo z učbeniki. Ne bomo pogrevali negodovanja staršev zaradi visokih cen - nekateri so za komplet učbenikov za svojega šolarja morali odšteti ves svoj mesečni dohodek in celo več; ne bomo pisali o tem, komu je bilo v poletni vročini bolj vroče: tistim, ki so nakup šolskih potrebščin prepustili Modremu Janezu (kataloški šolski prodaji, projektu Državne založbe Slovenije), ali onim drugim, ki so, nekateri že sredi počitnic, drugi šele tik pred začetkom ali celo ob začetku pouka, hodili od vrat do vrat papirnic in knjigarn in polnili šolske torbe. Sami so to najbolje občutili. Tudi sejma rabljenih učbenikov v Plečnikovih Križankah nismo obiskali, pa tudi kakšnega drugega ne. Na Bled smo se odpravili, na posvet UČBENIKI DANES IN JUTRI - na povabilo Državne založbe Slovenije, njenega uredništva učbenikov in učil, ki pripravlja več kot polovico vseh slovenskih učbenikov za osnovne in srednje šole, to je okrog tristo naslovov, od tega jih vsako leto izdajo približno polovico.
Izdajanje učbenikov pri DZS lagojeno otrokovi starosti in dopolnjujejo s priročniki in učili zmožnostim, pritožujejo se nad v kolikor mogoče celosten šolski preobsežnimi učbeniki, veliko-program. v tem pa imajo svoj	krat pisanimi suhoparno, veliko
prostor tudi gradivo za učitelje in	jih je že na videz odbijajočih,
visokošolski učbeniki. Njihova namesto da bi pritegnili in spod-temeljna področja so zgodovina bujali otroke, pravijo. Ali so te in družboslovje. glasbena kritike upravičene, ali se tisti, ki vzgoja, matematika, računalni- negodujejo, motijo? Na tako štvo in naravoslovje (fizika, ke- zahtevnem in občutljivem po-mija. biologija) ter nekatere dročju (samo pomislimo na stfokovne usmeritve. Na teh po- zdajšnje množično »čiščenje« dročjih dela v uredništvu osem ideoloških vsebin!), kot je učbe-urednikov. Pri pripravi učbeni- niška politika, je enoglasje naj-kov se tesno povezujejo z Zavo- brž težko doseči, vendar pa se je dom RS za šolstvo, kjer obliku- mogoče poenotiti glede temelj-jejo učne načrte in kataloge zna- nih usmeritev. Pri tem lahko veliko pomagajo izkušnje - zagreb-ški gost dr. Josip Malič je izkuš-
.	___________ ^ VnaČil k0t iSkanje Prave.Poti
I Ir* D CT Kilz clolg,rn ,n napornim tavanjem. V#W OCiMI IVI	zelo dragoceni pa so tudi zgledi
A ASP"/1^	'z sosednje Hrvaške. Avstrije in
od drugod. Na Hrvaškem imajo .- V	^7	predpisano kolikšen naj bo ob-
|KJ	seg učbenika, koliko strani naj
II'l	zavzemajo posamezna področja
II ■"mi	in poglavja, kakšen naj bo videz,
JIJ I r^l	naslovnica, tisk ipd. Predpisano
morajo pisci in vsi drugi, ki soustvarjajo učbenik, spoštovati, nja za posamezne predmete ter	Menijo, da je le z doslednim
ugotavljajo potrebe po novih uč-	upoštevanjem predpisanih stan-
benikih in prenovitvah. Sprem-	dardov za učbenike mogoče po-
Ijanje učbenikov v učni praksi	večati njihovo učinkovitost. Dr.
postaja vse bolj tudi naloga za-	Josip Malič še posebej opozarja
ložbe. ki si prizadeva za čim	na likovno opremo šolskih knjig,
večjo samostojnost pri nastaja-	ki jo marsikdaj zapostavljamo,
nju učbenikov. V skrbi za čim-	čeprav je v praksi tista, ki najprej
bolj kakovosten in tržno tekmo-	pritegne pozornost (ali pa na-
valen učbenik želijo uveljaviti	sprotno). Pa še nekaj je svetoval
ustvarjalen odnos med pisci uč-	izkušeni strokovnjak: naj bo do-
benikov in založbo. To DZS obvezuje. da svojim avtorjem priskrbi vse potrebne informacije in pomoč pri načrtovanju učbenika (didaktično-metodično. likovno-grafično oblikovanje ipd.).
Na blejskem srečanju (11. septembra letos) so se udeleženci pogovarjali predvsem o pomoči založbe piscem pri snovanju njihovih učbenikov. Ugotavljali so. da je minil čas samorastniških piscev učbenikov. Danes je lahko dober učbenik le dosežek tesnega sodelovanja med ustvarjalcem in založbo. Pred letom 1985 so slovenski učbeniki nastajali večinoma na Zavodu RS za šolstvo, založba je prevzela le tisk in izdajo. Kasneje so založbe prevzele tudi recenzijski postopek. v prihodnje naj bi sodelovale že pri snovanju učbenika - o tem je beseda tudi v nastajajočem Pravilniku o potrjevanju in izdajanju učbenikov.
Pisanje po predpisih
Med uporabniki in poznavalci učbenikov je pogosto slišati kritike: očitajo jim’ prezahtevno vsebino, marsikdaj premalo pri-
Na posvetu Učbeniki danes in jutri so s prispevki sodelovali priznani strokovnjaki: dr. Aleksandra Korn-hauser je predstavila naravoslovne učbenike pri nas in v svetu, dr. Josip Malič, dolgoletni direktor Školske knjige iz Zagreba (specializirane hrvaške založbe za izdajanje učbenikov) je spregovoril o vlogi učbenikov pri pouku, Vlado Milekšič o novostih v naši osnovni šoli, dr. Reginald Vospernik o avstrijskem sistemu priprave in razpošiljanja učbenikov, dr. Bariča Marentič-Požarnik pa je ugotavljala, kakšni učbeniki so primerni za učence. Aleksander Cokan, vodja uredništva učbenikov in učil pri DZS, je udeležence seznanil z nastajajočim Pravilnikom o potrjevanju in izdajanju učbenikov. V pogovorih za omizji so udeleženci še posebej obravnavali učbenike za zgodovino in družboslovje, naravoslovje, matematiko in fiziko.
ber učbenik zmeraj nekoliko pred učencem, vsaj za kanček naj presega njegove zmožnosti. Le tako bo zanje dovolj zanimiv.
Tudi v Avstriji se opirajo na sedem točk - posebna komisija pa odloča o tem. ali je učbenik primeren ali ne. Pri tem upoštevajo skladnost z učnim načrtom, pravila učenčeve samodejavno-sti. stvarno pravilnost in skladnost.z najnovejšim razvojem znanosti. avstrijske razmere in pravne predpise, ugotavljajo, ali je dovolj upoštevana državljanska vzgoja. Kako je učbenik jezikovno oblikovan in ali je primerno grafično ter likovno opremljen.
Dr. Aleksandra Kornhauser. znana avtorica učbenikov za kemijo (pri DZS jih je v četrt stoletja izdala približno dvajset), je opozorila, naj učbenik pišejo vrhunski strokovnjaki: »Kdor želi napisati kakovostno besedilo za šolsko knjigo, mora ogromno znati.« Vrhunski strokovnjaki pa ne znajo snovi zmeraj tudi dobro metodološko obdelati, zato naj bo učbenik skupinsko delo različnih strokovnjakov.
Nerazumljivi učbeniki
Udeleženci posveta so z zanimanjem prisluhnili dr. Regi-naldu Vosperniku, ravnatelju slovenske gimnazije iz Celovca in dobremu poznavalcu avstrijskega načina priprave in prodaje učbenikov. Najbrž bi ga z zanimanjem (in upanjem) poslušali tudi tukajšnji starši, ki imajo šolarje. saj je povedal, da je nekdanji zvezni kancler Kreisky že v sedemdesetih letih vpeljal za vse otroke v začetku šolskega leta brezplačne učbenike. V Avstriji imajo za vsak predmet več alternativnih učbenikov - za biologijo v prvem razredu gimnazije (v našem sistemu je to peti razred osnovne šole) je na voljo
devet razlrčhili^^čbenikov-z 1 ični h piscev-in- različnifr^J - in ,na vsaki šoli sami, med njimi. :
Avstrijski kritiki šolskih ugotavljajo, da so učbeniki: zahtevni, prezajetni (za P‘ mezne razrede je njihova sM teža celo osem kilograme' več!) in premalo privlačni, k skave so pokazale, da v£! učencev napisanega v učbetf sploh ne razume. To velja i' posebno za slovenske učbe" ki jih uporabljajo na avstrijs^ Koroškem. »Žalostno je. d* materinščina za marsikoga priljubljena,« ugotavlja dr. nald Vospernik,« veliko e’ ima raje nemščino: ta j1 boljše govorijo in učbeniki1 so privlačnejši od slovenskih tudi po težavnosti primernč Avstrijskim kritikom vredno prisluhniti, čepra^ udeleženci blejskega sreS z njimi ne strinjajo povsem.' krat je bilo, denimo, slišati. morali biti naši učbeniki ob nejši. seveda pa naj ne bi * treba vsega, kar je zapisano-^ znati. Le učenci, ki jih zm o posamezni temi kaj več. b. lahko prebrali kar v šolski knji Kakovosten pouk je še zn'j’ predvsem odvisen od učitelj8, lahko - primerno usposobijo.
motiviran za svoje delo - odpL
marsikatero pomanjkljivost ' benika ali učnega načrta; še L pa je učni učinek odvisen o«, stega. ki se uči. Kljub temu f,
j lv^mu r
odveč vprašanje: ali dovolj flr
mišljamo o tem, kako zelo vfv učbenik na učno učinkovito'^ na priljubljenost posatne*v
predmetov?
*	r
P. S.: V prihodnji številki svetnega delavca bodo o učb^ kih razmišljali strokovnjaki. z
{
LUČKA LEŠNIK
Evropska listina o regional nih in manjšinskih jezikih
F

O C

Aprila letos je potekalo v Strasbourgu peto srečanje Komiteja izvedencev za regionalne in manjšinske jezike v Evropi - v sklopu Sveta Evrope in pod okriljem Generalnega sekretariata. Kot opazovalca sta se ga udeležila tudi zastopnika Jugoslavije - iz Slovenije in Srbije.
Srečanje je bilo namenjeno pripravi, pravzaprav prvemu branju, osnutka Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih. listine, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov - vladnih zastopnikov evropskih držav.
Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih naj bi zagotavljala mednarodno določen, minimalen standard varstva regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropo. Predlog listine je usklajen z načeli o neodtujljivi pravici do izražanja v regionalnih in manjšinskih jezikih (tu niso mišljeni dialekti uradnega jezika ali jezika migrantov) v zasebnem življenju in javnem. Ta načela so sestavni del Mednarodne konvencije Sveta Evrope o varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Listina predvideva odgo nost in obvezuje družbo -žave. njena telesa in organiz: - za uresničevanje predvidi jezikovnih pravic in obvezf v praksi. Te pravice se žago Ijajo in usmerjajo na jezike manjšine kot kolektivne ! jekte in ne zgolj na posarne pripadnike. Delovale naj bi posebne institucije, ki bi sv vale in bdele nad uresniči njem jezikovnih pravic manj Noben od takšnih splošnih de mentov ne more dajati rešite napotkov, kako ravnati ob p1 meznem primeru, saj so vsi ali manj načelni. V praksi se uresničevanju pravic utegne' kokrat zaplesti. Zato nasta, težave, ko je treba ta meč rodni dokument sprejeti, še sti. če naj bi postal mednaro1 konvencija. Če bo omenjen8 stina sprejeta kot konvencija bodo države podpisnice md spoštovati.
irosvei delavec
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
venije za šolstvo), Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej,
Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk.
jana Kunej, Lučka Lešnik, Tine Lo-
gar, Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo-
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar-
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
-	glavni urednik. Marjana Kunej
-	odgovorna urednica. Lučka Lešnik
-	novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo, časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Naročnina za leto 1991 znaša 380 din za posameznike in 760 din za organizacije.
Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 din na leto.
Posamezna številka stane 25 din.
Za Slovenijo je pomemt da spremlja postopek in'»raz' osnutka Evropske listine o [ onalnih in manjšinskih jezi da raven jezikovneizaščite. k ta listina predvideva, upoši tudi pri spreminjanju zakc daje. namenjene narodnošth skupnostma, ki živita na njet ozemlju - italijanska in mad ska.
Evropska listina predvidr v da se ji tudi formalno lahko Pjj družijo in jo sprejmejo tudi “j1 žave. ki niso članice S'1’ r
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643.
Evrope - seveda, če doseg81'r predvidene standarde jezikov
zaščite.
VILJANA LUKAS
normativi in standardi - normativi in standardi
Novi normativi in standardi - kršitev mednarodnih konvencij
Slovenska vlada je sprejela nove normative ltl standarde osmega avgusta letos, veljati pa So Začeli sedemnajstega. Pedagoška javnost, je spremljala avgustovska dogajanja, si je zagrenila iztekajoče se počitniške dni, tisti, ki Pa so tedaj še bili daleč od stvarnosti, zdaj Sotovo več niso. S septembrom so, hote ali ne, Začeli razpravljati o novih normativih in standardih za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Negodovanja, nestrinjanja, pripomb in kri-dk je veliko. Marsikaj tega je bilo slišati 10., 12- in 16. septembra letos, ko so se zbrala Predsedstva sindikalnih konferenc srednjih šol in domov za učence, osnovnih in glasbenih šol ter vzgojno-varstvenih organizacij.
Vznemirjenje med šolniki je bilo precejšnje, saj so ravnatelji nekaterih šol že skoraj odpuščali posamezne učitelje in druge delavce na soli. Vse skupaj pa le ni tako strašno: po sklepu ministrstva za šolstvo morajo vodstva
šol na podlagi teh standardov najprej pripraviti predlog sistemizacije delovnih mest na šolah. To bo ministrstvo sprejelo ali zavrnilo. Šele potem bo jasno, koliko je na šoli odvečnih delavcev. Takrat se bo začel postopek za odpuščanje, ki pa tudi ne bo končan čez noč. Vsako določanje presežkov s samovoljnimi odločitvami ravnateljev, ki bi se sklicevali na standarde in normative, pa je za zdaj še popolnoma neutemeljeno! Nekateri šolniki se vprašujejo, zakaj sploh naj bi razpravljali o normativih in standardih, ko pa je vendar že vse odločeno. Nova merila so bila sprejeta med počitnicami, to pa ne pomeni, da jih ni mogoče spreminjati, pravijo vladni predstavniki.
Predlogi, dopolnila, pripombe se že kopičijo; res pa je, da življenja šole ni mogoče v celoti zaobjeti v pravne norme.
K razmišljanjem o normativih in standardih smo povabili nekatere iz pedagoških vrst.
Cjttus v srednjem šolstvu se nadaljuje
pf ^Panje v ustvarjalni mir, ki so ; Pričakovali pedagoški delavci :C^njih šol. se je ob zadnjih
Aj .rfP'h slovenske vlade povsem p cj™ovilo, povedano drugače, j d r,ku? v srednjem šolstvu se na-
ip ikfti 7 ,temU S° priponK,'Cli
r({r ‘“Jen zlakon o organizaciji in l,nandra% vzgoje in izobraže-[j n^a !n Sklep o določitvi norma-.0v in standardov za opravlja-J'le vzgojno-izobraževalne dejav-Pn°sti v srednjih šolah, nepodpi-n£ ana splošna kolektivna pogodba r negospodarstvo, ki so jo ■adni pogajalci namerno zavladali z elementi izsiljevanja ^pina v Sloveniji) in po moji Presoji popolnoma nepotrebni , ejn o osebnih dohodkih in rugih prejemkih delavcev Vzgojno-izobraževalnih zavo-
dih. ki
v Povzetku bralca zavaja
. Ugotavljanjem »potrebnega : tr'ru v skladu z družbenimi po-' J i arn' P° vzgojno-izobraže-* ani dejavnosti« (Poročevalec, )irr-9).
V tem zapisu bomo opozorili na nekaj rešitev, ki jih prinašajo Normativi in standardi, za katere menimo, da so znova potrebni presoje:
KA 1.1: Elementi za sistemizacijo delovnih mest pedagoških delavcev v obsegu 20 ur pouka na teden za učitelja splošnoizobraževalnih in strokovnoteore-tičnih predmetov so pretirani in ne omogočajo diferencirane učne obveznosti. Ta točka je šibka tudi zaradi tega, ker ni podlage v sistemskem zakonu, ki bi določal pojem in obseg učne obveznosti. Takšno stanje po nepotrebnem povzroča nemir, konflikte in omogoča izkoriščanje pedagoških delavcev glede delovne obveznosti ipd.
K 2.7: Za opravljanje tehničnih del v šolah sistemizira eno delovno mesto hišnika z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje. Upravičeno
se postavlja vprašanje, kako bo hišnik na tehnično-strokovnih šolah uspešno vzdrževal že dotrajano opremo, kot so stružnice, skobeljni stroji, elektro-stroji ali novejša oprema, kot so računalniško vodeni stroji (CNC), specifična oprema na zdravstvenih šolah ipd. V zvezi s tem se zaradi enormnih skupin pri praktičnem pouku (glej B: 2.3), možnost okvar na strojih precej poveča. Pedagoškim delavcem ob teh zahtevah ni jasno.
nejši je predlog sindikata prosvetnih delavcev, da se normativ na splošno zniža na 800 kvadratnih metrov, in če je mogoče, primerja tudi s snažilkami, zaposlenimi v državni upravi.
K B 1.1: Normativ za oblikovanje oddelka v triletnih in štiriletnih programih je 36 učencev. Postavljena zgornja meja je pretirana in pedagoško težko izvedljiva. V bistvu pomeni znižanje učnega standarda in kaže na instrument varčevanja zaslepljenih
Grobi posegi
Novi normativi bistveno slab-a]° delovne razmere srednjih .0| na treh področjih, ponekod (, ako zelo, da bomo dobili dražje 'tj Kredttje šolstvo ali pa šole ne vj °do mogle delovati.
M mofesorjem normativi ne 1 Poznavajo celo vrsto del, ki so 'f ' a od nekdaj upoštevana, šole
i	Pa so ga nagrajevala z interno p[ezazporeditvijo denarja za
I« ^ ade ~ to zdaj ne bo več mo-, e- Normativi so šli mimo tako
ii	na]‘tevn'h del, kot so korekture i,- ki zahtevajo od vsakega ' de] esoria več kot mesec dni •; a na leto, neustrezno je
npuednoteno razredništvo in še '^katera dela. Na večjih šolah,
! i<;tlnia^0 več lcot tri vzPorednice J tu j. .^tmeritve, * pa bodo učitelji )J m 1 'meli po več učencev v posa-' unZn^ nadaljevalnih razredih, >' iz',|b0d0 več dijakov, da bodo Sl °nd' delovno obveznost. ! (pl°,raj onemogočeno je tudi delo ,	svetovalnih	služb in
, pj^nic. ki so tako zelo po-mbna sestavina učnovzgoj-Procesa. Ob uveljavitvi j J^tivov bo vse to gotovo f P'Valo na kakovost dela. i tii, el0 grobi so posegi v prak-£ mpt' Poulc’ ki je bil menda te-i,. in' razlog, da smo začeli pre-UI-31' poklicno šolstvo. Nor-' tal- 'V' zalttevajo oblikovanje b Ko velikih skupin, da učenci ne D ° mogli praktično delati, v gotovo pa ne bodo izboljšali
svojega poklicnega znanja. Tega se zavedajo tudi oblikovalci, saj je eden izmed njih dejal, naj učenci v delavnicah pač sedijo in gledajo, drugi pa je povedal, da je bila v Sloveniji pač vojna... (Delo 7. 9. 91). Videti je da slovenska šolska oblast nima pred očmi nič drugega kot gimnazijca in da ne ve, v kakšnih šolah je večina mladine.
Avtorji normativov so hoteli največ prihraniti na področju tehničnih služb šol in so prav nemogoče obremenili čistilke, hišnike. tajnice, računovodstvo... To je seveda prihranek na papirju, kajti hišniki so npr. že dolgo več kot samo to; so predvsem vzdrževalci, ki opravljajo množico storitev neprimerno hitreje in ceneje kot servisi. Prav neodgovorno pa je. da je denarna skrb za takšno premoženje, kot ga pomeni šola. zaupano nekomu s srednjo izobrazbo. Koliko bo stal material za praktični pouk (ne glede na to. ali bo to le demonstracija posameznih postopkov), če šola ne bo imela skladiščnika? Prihranek denarja za plače teh nekaj ljudi bo naše šolstvo stal precej več kot zdaj, bojim pa se. da bomo kaj kmalu spoznali, da tako šola ne more delovati.
ZOLTAN JAN
Sindikat vzgoje, izobraževanja
in znanosti Slovenije
Porušeno mesto
kako zagotoviti varnost dijakov in uspešno učenje, še posebno ob aroganci avtorja normativov, ki poziva, naj se z dijaki gledamo skozi okno (Delo. Sobotna priloga: Ravnatelji napovedujejo odhod, 7. september 1991, str. 25). In še nekaj, novi normativi so na moč podobni standardom iz davnega šolskega leta 1949/50, zato je naš odgovor avtorju: »ABI IN MALEM REM!«
K 2.10: Šola sistemizira na 1200 kvadratnih metrov normirane čistilne površine eno delovno mesto snažilke z zahtevano I. stopnjo izobrazbe. Stvar-
izvrševalcev izobraževalne politike.
Slovenska vlada, ki je obravnavane normative in standarde sprejela, bi ravnala modreje, če bi spoštovala določbe o pravicah učiteljev, ki jih priznavajo dokumenti Unesca in Mednarodne organizacije dela - ILO. da sodelujejo pri oblikovanju izobraževalne politike. Ali bodo prosvetni delavci prisiljeni prijaviti slovensko vlado že ob prvem vstopu v Evropo zaradi kršenja MEDNARODNIH KONVENCIJ?!
ALEKSANDER KLINAR
razpravljamo
Sola je igra ljudi ali igra z ljudmi
Nekdo je v pogovoru - omizju, ko so razpravljali o »šolskem polju« in težavah pri oranju le-tega vzkliknil, da položaja na tem področju ni mogoče opredeliti drugače kot apres moi le de luge. Ojej, kje se potepa francoski kralj Louis XV. - mi pa še zmeraj kličemo tradicijo, da nam osvetli stanje, v kakršnem smo.
Obet za ustvarjalni nemir v šolah se je sprevrgel, tako kot že tolikokrat doslej, v svoje nasprotje. Pouk smo začeli s stisko junijskih in julijskih dni vojne in si obetali, da bomo le-to premagovali z mirom v učno-vzgojnem procesu. In vendar se ni začelo tako, ostala je stiska družbenih razmer, razširjena s težavami, ki jih prinašajo novi, čeprav prepisani stari Normativi in standardi kot elementi za sistemiziranje delovnih mest v osnovnih šolah, srednjih šolah in domovih.
Četudi gre za stare, vendar popravljene elemente za sistemizacijo delovnih mest v šolah in domovih, ostaja spoznanje, da sprejemamo pravila našega ravnanja v času, ko učiteljev ni v šolah, med počitnicami. To niti ne bi bodlo v oči, saj smo tega že vajeni, preseneča pa, da v razpravi o tako pomembnem aktu niso sodelovali delavci v vzgoji in izobraževanju, ki bi verjetno ponudili dovolj strokovne in ustreznejše rešitve - predvsem tam, kjer se tisti, ki poučujejo, odzivajo najglasneje, tj. v strokovnih šolah pa tudi v šolah splošnih gimnazijskih programov, v katerih obstaja vprašanje, kako bo s priznavanjem del, ki zagotavljajo sestavino kakovosti pouka. V razpravi, so se - tako kot do zdaj, že dlje časa oglašali sindikati delavcev vzgoje in izobraževanja, vendar naše pripombe kot da niso vredne pozornosti - pripombe in predlogi, ki bi zagotovili, da bi se ognili zdajšnjemu položaju v delovnih kolektivih šol. Gospodje, nazadnje, ko gre za delavce, pade breme in odgovornost na Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja. Ta se sreča s stiskami, strahom delavcev in njihovimi odločitvami.
In prav tu se je tudi zaostrilo do stopnje, ko je nujno povsem določno povedati, ali so normativi in standardi okvir za pripravo sistemizacije delovnih mest, ali so dejstvo, ki je napotilo ravnateljem šol in domov, naj ustrezni organi ali oni sami izdajajo ugotovitvene sklepe tehnoloških presežkov delavcev.
Gospodje, ne pozabite, ne premikamo omar in stolov, temveč določamo jutrišnji položaj vzgoje in izobraževanja, ki se je začel oblikovati danes. Ravnanje z ljudmi kot z rečmi hromi vrednote sistema, v katerem delujeta učitelj in učenec.
Bode pa še nekaj: da gre za prehodno obdobje. Kaj je zdaj to, saj smo takšna obdobja živeli in posledice že čutimo. Ali pa nam izraz »prehodno obdobje« rabi za opravičevanje lastnega ravnanja? Človek pa je konkretno zgodovinsko bitje, ki družbene razmere živi, doživlja kot svoje ali vsiljene. Zato se poslovimo od floskul, ki so morda, nekatere v enoumju mamile.
Česa smo si želeli delavci vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh dela? Da se v sistem delovanja področja včlenijo pravila igre, ki jih bomo spoštovali vsi. tako financer kot učitelj, priča-kovali(ujemo), da bo nastal red v financiranju, tj. ne bodo bodle v oči in žep neupravičene razlike vrednotenja istega dela delavcev v šolah in domovih, in še mari-
skaj od tega, zato podpiramo prizadevanja družbe, vlade in ministrstva za naše področje, vendar pota. ki jih ubirate brez nas, mimo nas, niso sprejemljiva.
Čudno, da niso strokovna društva (če so, naj se oglasijo), sodelovala s strokovnimi stališči in prepričanji pri pripravi standardov in normativov. To je bilo v predlagateljevi obrambi že nekajkrat slišati. Glas strokovnih društev, pedagogike, didaktike, inštitutov, matičnih falcultet in strokovne javnosti bi s svojim deležem zagotovo pripomogel k ustrezni pripravi dokumenta za učinkovito, racionalno, predvsem pa za boljše delo šol.
Vse bolj pa je slišati, da bomo bore malo varčni, kakovost pa bomo »usekali« podolgem in počez. Še posebno bode, in to tudi same učence, zlogasna in zastrašujoča številka »subjektov« učno-vzgojnega procesa. Natrpati v oddelek po 36 učencev, ni drugega kot podaljšati že znano spoznavo, da deluje šola kot tovarna klobas. Varčevati z nabasanimi oddelki, je kriminal za družbo, ki obeta po dolgih napornih letih gospodarske pre-buje svetlo evropsko prihodnost.
Če smo že v Evropi, pa se sprehodimo in preučimo več šolskih sistemov, prisluhnimo tistim, ki svoje šolske sisteme spreminjajo hote - na poti v Evropo... Četudi so že nekaj časa v njej, pa so na šolskem področju ždeli in strmeli v uspehe šolskih sistemov evropskih razvitih dežel in drugega razvitega sveta.
Ob mojem dreganju bo marsikdo rekel: Daj no, daj, kaj pa tečnariš, saj nenehno poudarjaš, daje šolski sistem živ organizem, pa v tem je ravno bistvo...
Vprašujem tudi, zakaj »prehodnega obdobja« nismo podaljšali za toliko časa, da bi pripravili zakonodajo (zakone o osnovni šoli, o srednjih šolah in o univerzi) kot temelj za izdajo ustreznih spremljajočih izvedbenih dokumentov.
Toda - vsaj tako je videti - če bi ravnali tako, bi razmere tega področja zaživele v ustvarjalnem nemiru, in kaj bi ostalo šolskemu dozidavnemu aparatu, ki se ukvarja z vsebinami relevantnega pomena in šolnikom prepušča irelevanco?
Grdo je, da pri vsem tem najodgovornejši vedo, da bo učitelj, hišnik, olepševalni tehnik (čistilec) vseeno z ravnateljem vred in svetovalnimi ter pedago-škostrokovnimi službami opravljal delo, četudi bi na tem področju vladal anahronizem pravnega.
In nazadnje, čeprav prav na začetku: učencem so kaj malo mar naše igrice, oni zahtevajo kakovost pouka, ta pa je mogoča samo tako, da zagotovimo ustreznejše delovne razmere in ustrezno plačanega učitelja za delo. ki ga po obsegu in kakovosti opravlja.
Vedite, da vsega ne moremo plačati. predvsem ne tistega, kar je tako individualno učiteljevo, da je ne-iz-merljivo in je zato učitelju v osebno zadovoljstvo, da je igra na poljanah radovednosti, dvomskosti, kritičnosti in ustvarjalnosti samo moja, samo tvoja zadeva, in ne zadeva ministrstva za šolstvo in šport.
Vredno se je zamisliti ob napisu delfskega preročišča ter še in še razmišljati o napotilu Spoznavanj samega sebe. predvsem zato, da ti kdo ne vsili mnenja, kdo da si.
Opozorilo kot napotilo učiteljem!
Še enkrat premislimo, kako izobražujemo. predvsem pa glede na vzgojo in izobraževanje vrednotimo svoje delo, kajti prav zdajšnji učenci bodo »jutri« odločali o naših pokojninah!
ALBERT AVGUSTINČIČ
Ko besede ne zadoščajo več, se začnejo vojne... Ko se vojne končajo, zgladimo naša nasprotja z besedami
Te besede so zlovešče visele nad letošnjimi poletnimi meseci, vendar je v citatu skrito zrno upanja: Če bomo znali svoje misli pravilno in kulturno oblikovati, bodo morda nasprotja le manjša, morda bodo nekoč ceh prenehala. Pravo razumevanje drugih narodov in narodnosti in spoštovanja drugačnosti poteka z besedami, z neposredno komunikacijo. Takšno komunikacijo pa omogoča le dobro znanje tujih jezikov. In čedalje več mladih se tega jasno zaveda. To nam potrjuje njihovo izredno zanimanje za poletne jezikovne tečaje in šole.
Tudi učitelji med počitnicami niso počivali. Dobro znanje učencev zahteva odlično znanje učiteljev! Petinosemdeset učiteljev angleškega jezika v~slovenskih osnovnih šolah bo svojim učencem v tem šolskem letu prineslo veliko novih in svežih zamisli.
Udeležili so se namreč že tradicionalne jezikovne šole v hotelu Jelovica na Bledu. Šola je trajala od 26. do 30. avgusta 1991, organiziralo jo je Pedagoško društvo Cetje-Sekcija za tuje jezike, vodila pa jo je mag.
Marina Štros-Bračko. Pedagoške delavnice so vodili štirje angleški predavatelji, sodelavci Britanskega sveta:
Mariin Doolan, David Newby, Ro-ger Budd in Graham McMaster. Vsak dan so bile popestrene še z mnogimi drugimi dejavnostmi, kakršna so bila plenarna predavanja, gospa Jenny Hobbs, direktorica Britanskega sveta v Zagrebu, je predstavila dozdajšnje delo te organizacije in razgrnila načrte za prihodnje delo, zlasti v Sloveniji, mag. Marina Štros-Bračko je vodila pogovor o izpitih univerze Cambridge, zastopnika založbe Oxford Universitv Press sta udeležence seznanila z mnogimi privlačnimi novostmi te ugledne hiše, večeri pa so bili namenjeni sprostitvenim dejavnostim, plesom, pesmim, tekmovanjem v znanju...
Cilj vsakoletne jezikovne šole je ob metodičnih vsebinah in novostih stroke poglabljati jezikovno znanje učiteljev in jih spodbujati k sproščeni komunikaciji.
Vsebina seminarja je bila osredotočena pa slovnico, na njen pomen pri pouku tujega jezika in na načine
predstavitve posameznih jezikovnih prvin. Kot rdeča nit se je r vseh dejavnostih vlekla misel, da je slovnica det našega vsakdanjika in ne osamela, mrtva znanost na papirju in muka učencev. Vse jezikovne dejavnosti, ki smo jih obravnavali, so bile povezane Z življenjskimi okoliščinami, izhajale so iz življenja za življenje. Samo pouk, pri katerem je učenec dejaven, motiviran, ustvarjalen, lahko razvije v učencu pozitiven odnos do predmeta, samozaupanje in soodgovornost za pridobivanje tistih spretnosti, s katerimi bo ne le ohranjal, temveč tudi pridobival novo znanje po končanem formalnem šolanju.
Čeprav vemo, da so vse prvine jezikovnega pouka tesno prepletene, da ni stroge ločnice med posameznimi spretnostmi, smo na letošnji jezikovni šoli še posebej ob slovnici obravnavali tudi razvijanje ustvarjalnega pisanja. in to že od začetka stopnje navzgor.
Učitelji so bili na seminarju izredno dejavni in tako spet v vlogi učencev. Vse dejavnosti so sami preskusili. Prav ta vloga ponovnega podoživljanja učenčeve duše je na vseh seminarjih in pedagoških delavnicah za tuje jezike ena izmed najbolj pozitivnih vrednot stalnega izobraževanja.
Za učitelje, pa tudi za učence velja: Kar človek sliši - pozabi, kar vidi - si zapomni, kar naredi sam - razume!
Učitelji so sproščeno reševali jezikovne naloge, pisni izdelki so bili nemalokrat prave mojstrovine znanja in duhovitosti, narek nenadoma ni bil več suhoparna dejavnost, ampak ustvarjalen in zabaven. Prepričan sem, da bodo udeleženci seminarja znali prenesti prijetno ozračje, ki je vladalo na Bledu, tudi v šolske klopi.
Tega pa so naši mladi tako zelo potrebni! Rada bi še poudarila, da se za navidezno sproščenostjo in igrivostjo v razredu zmeraj skriva izredno skrbna učiteljeva priprava in cilj vsake, še tako zabavne dejavnosti je natančno določen. Najlažje je učitelju, ki v razredu le predava, veliko teže je voditi učno-vzgojni proces, pri katerem učenci pozabijo, da se uče!
NEVENKA SELIŠKAR
Kako ovrednotiti in predstaviti izsledke akcijskega raziskovanja?
Izkušnje z mednarodnega seminarja o evalvaciji projekta Okolje in šolske iniciative
Z mag. Majdo Skerbinek sva se udeležili enotedenskega seminarja, ki naj bi sodelavce pri OECD/CERI projektu Okolje in šolske iniciative usposobil za spremljanje, evalvacijo in poročanje o izidih. Seminar je potekal konec junija v obalnem angleškem mestecu Cromer (ki ga najdete le na najbolj natančnih zemljevidih). Strokovno organizacijo seminarja je prevzel ČARE (Center za aplikativno raziskovanje v vzgoji) pri Uni-versity of East Anglia, udeležilo pa se ga je 37 sodelavcev projekta iz 20 držav.
Najprej nekaj besed o Centru, ki združuje »prvo moštvo« akcijskega raziskovanja v Veliki Bri-
taniji. Ustanovitelj (1. 1970) in prvi njegov direktor je bil Law-rence Stenhouse, pobudnik gibanja »učitelj raziskovalec«. Center se ukvarja, kot že ime pove, z aplikativnim, terenskim raziskovanjem na šolah, z raziskavami v zvezi s šolsko prakso in politiko, spremembami in razvojem šol, odziva se potrebam praktičnega odločanja na vseh ravneh šole. Zdajšnji direktor Barrv McDonald je znan oblikovalec naturalistične metodologije evalvacije na podlagi študije primerov, John Elliott pa je vpliven vodja tradicije akcijskega raziskovanja na šolah. Identiteto Centra predstavlja, kot sami pravijo, težnja, »dati moč raziskovanja v doseg učiteljev in vrednost
raziskovanja v presojo javnosti, ki ji služijo.«
Ker je projekt ekološke vzgoje Okolje in šolske pobude zasnovan kot akcijsko raziskovanje in imajo v njem pomembno vlogo pobude učiteljev in učencev s posameznih šol. tudi ovrednotenje ne more potekati kot tradicionalno raziskovanje - kot merjenje in primerjanje vstopnih in izstopnih značilnosti. Gre za model demokratičnega vrednotenja, ki poteka ob sodelovanju samih učiteljev. Ti sopredlagajo instrumente, spremljajo dogajanje, sestavljajo dele poročil in vseskozi soodločajo o tem. kaj bo prišlo v poročila in v kakšni obliki. Vprašalniki so le eden od mogočih (in ne nujnih) instrumentov, veliko je pogovorov, terenskega opazovanja, dnevniških zapiskov, analize učenčevih izdelkov in izjav, fotografskih in videozapisov itn. Na podlagi zbranih podatkov nastajajo kakovostni sklepi in sodbe, ne obdelujejo pa jih statistično. Ni resnično samo to, kar je izmerjeno!
Poročila o seriji »študij primerov« in njihovemu povzetku naj čimbolj živo in vsestransko zajamejo okoliščine, opis samih dejavnosti ekološke vzgoje na šolah in njihove izide v presoji učencev, učiteljev in raziskovalcev (npr., koliko so učenci razvili posamezne sestavine ekološke zavesti - samostojnost, odgovorno poseganje v dogajanja).
Poročila, ki naj poleg opisa in razlage dogajanja orišejo tudi dileme in probleme, ki so se pojavili, so namenjena samim sodelujočim učiteljem in šolam (da poglobijo raven razmišljanja in spodbudijo komunikacijo med šolami), pa tudi drugim šolam, šolskim oblastem (kot pobuda za spreminjanje in dopolnjevanje šolske zakonodaje, učnih načrtov in učbenikov) in tudi mednarodni javnosti, ki se vse bolj poglobljeno ukvarja z ekološko vzgojo.
Pojavilo se je vprašanje; ali lahko isto poročilo zadovolji tako različne naslovnike. V razpravi se je izoblikoval odgovor, da je to lahko isto poročilo, ven-
dar v različicah različnega 1 sega. Povzetek nacionalnih ( ročil bo izšel kot posebna kacija pri OECD/CERE .
Posebna pozornost je bila! menjena slogu poročanja, ki1 bo živ. ilustrativen, oseb znano je, kako malo bral* imajo obsežna klasična »obj1’ tivna« raziskovalna poročila-
Izdelan je bil tudi urnik 1 daljnjega dela ob projektu leta 1995, ko naj bi se proj1 končal s konferenco prosvef ministrov sodelujočih Čtt' OECD na temo ekolo-' vzgoje.	j
V vmesnem času potekala razna strokovna srej nja. vezana na osrednjo teb npr. o problemu celotnosti vrednostne obarvanosti v ekv ški vzgoji, o odnosu med ekof' mijo in ekologijo, o mejah možnostih ekološke vzgoje o ustvarjanju mednarodnih m1 na tem področju.
S kolegico sva na semins' poročali o najinem dozdajšnji delu. V smislu akcijskega rfj skovanja pomagava učitelj* razvijati različne projekte e kuj ške vzgoje na osmih šC v Ljubljani in okolici. Z uči1) smo imeli tudi tridnevni senikj o metodologiji akcijskega skovanja (več o tem glej v številki nove revije DIDAM ali v članku S. Murko v eni1 lanskih številk Prosvetnega j lavca). S temi šolami narn^1 vava delati tudi v naslednj) šolskem letu. Mednarodni sd1. nar nama je dal vrsto zamisli ' nekaj več metodološke zan^j vosti ob »vstopanju v nezna^ — v smer, ki jo pri nas še nit sikdo gleda izpod čela, kot nelf ne povem znanstvenega.
Še to: v dneh »vojne na Sij venskem«, ki naju je zaotila pn sredi seminarja, sva bili dele2] toliko izrazov razumevanja, ^ klonjenosti in tudi neposre^ pomoči, da je to saj nekoM omililo doživljanje mučne nef| tovosti tisega časa.
BARIČA
MARENTlC-POŽARNIK
Mati z otrokom
CAMPHILL
Zanje upanje, za nas izziv
Življenje avstrijskega zdravnika dr. Karla Koniga (1902-1966) je bilo tesno povezano s prizadetimi otroki in odraslimi, ki dandanes pri nas še zmeraj žive nekje na obrobju. Zelo malo naredimo zanje, premalo da hi bilo drugače. Avstrijski zdravnik je naredil veliko: ustanovil je prvi camphill, skupnost, kjer živijo zdravi ljudje skupaj z neprilagojenimi in tistimi s posebnimi potrebami. Četudi bi bilo vse besedilo ena sama hvalnica, pisana z velikimi črkami, ne bi mogli izraziti spoštovanja, ki ga čutimo.
Ali pri nas poznamo catnp-hille? Razen posameznikov, ki so si na tujem ogledali katero od teh skupnosti in tam preživeli morda teden ali več, jih ne poznamo.
Danes jih je poleg prvega. Kdni-govega. nastalega 1940 v najeti hiši na Škotskem, že približno osemdeset v nekaj manj kot dvajsetih deželah, največ v Evropi in ZDA. Eden takšnih camphillov je tudi Humanus Hans v švicarskem kraju Beiternvil blizu Berna. Tam so našli svoj dom duševno in telesno prizadeti odrasli, z njimi pa se že nekaj časa kot terapevt ukvarja tudi Roman Plohl, Slovenec iz Ljutomera, ki živi med njimi s svojo družino. Srečali smo ga na nedavnem festivalu Idriart na Bledu. Pripravljal je razstavo izdelkov, ki so jih naredili v nekaterih camphillskih skupnostih. To so bile igrače, večinoma lesene, fotografije, blago, zanimive likovne domislice in še marsikaj - vse to, da bi se z načinom Življenja in dela prizadetih ljudi.
ki so se znašli v camphillskih skupnostih, seznanili rudi Slovenci.
Kaj je vodilo avstrijskega zdravnika Koniga. da se je odločil živeti drugače od večine ljudi in deliti svoje življenje s tistimi, ki potrebujejo pomoč? Morda nenehni izzivi za samonapredova-nje, ki jih je - tako pravijo poznavalci - v takšnem življenju veliko? Camphilli ne morejo obstojati in delovati kar sami od sebe. Nastajajo z veliko truda in napora. z veliko nesebične ljubezni in volje do življenja. »Camp/till-sko življenje je tudi izvrstna priložnost za spoznavanje samega sebe.'- ugotavlja Roman Plohl. Takšnemu življenju in delu pa si kos le. če ga imaš rad. In naš sogovornik ga ima. To je spoznal Že pred leti r Avstriji, ko sta Z Ženo obiskala enega tamkajšnjih camphillov v Liebenfelsu in tako odkrila pravšnje delo zase. Včasih ga je treba dolgo iskati. Tudi sam je pred tem že marsikaj počel: bil je kuhar, sindikalni funkcionar, dejaven r mirovnem
in ekološkem gibanju ipd. Zdaj opravlja seminar za socialnega terapevta, ob tem pa je mož, oče in nepogrešljiv sodelavec ter prijatelj camphillske skupnosti v Be-itetnvilu.
»Camphillsko življenje je podobno kot r veliki družini. - pripoveduje Roman Plohl. »Vsak pomaga po svojih močeh, ima svoje naloge in odgovornost, tolikšno. kot jo zmore. Gojimo vzajemno pomoč in razumevanje. živimo in delamo skupaj - pripravljamo hrano, jemo za isto mizo. gledamo televizijo, se sprehajamo, spimo pod skupno streho (le da imamo družine svoje kotičke) - in se učimo eni od drugih. Delo r camphillu ni podobno klsičnim službam, ram ni delovnega časa kot r tovarnah ali uradih.-'
Poznamo dvoje camphillov: v enih živijo otroci in mladostniki. v drugih odrasli. Pri mlajših si terapevti prizadevajo njihovo prizadetost kar se da omiliti, zato obsega njihov vsakdanji urnik veliko terapij (te vsebujejo umetniške dejavnosti, glasbo, gibanje, govor in potekajo v sodelovanju s šolskim zdravnikom: opirajo se na uporabo antropozofske in homeopatske medicine), ob tem pa seveda šolski pouk. Kjer je le mogoče. so razredi ločeni od bivalnih prostorov, da imajo otroci
J
resnično občutek, da »hodijo r šolo- - ponekod vsak dan. drugje nekajkrat na teden. Pouk je zasnovan na načelih antropozofa Rudolfa Steinerja (1861-1925). ustanovitelja prve u aldorfske šole. Temelji na harmoničnem razvoju človeku, zato si prizadeva ustvariti ravnotežje med telesnim, duševnim in duhovnim razvojem. V začetku šolskega dne učenci skupaj z učiteljem obravnavajo enega od šolskih predmetov, kasneje se porazdelijo r manjše skupine, kjer
je delo prilagojeno sposobnostim. zmožnostim in potrebam posameznikov.
Otroci živijo r družinskih hišah (stanovanjih) skupaj s svo-jimi »hišnimi starši--, vzgojitelji (ti skrbijo za skupine treh do štirih otrok) ter drugimi sodelavci. V takšnem okolju se počutijo zelo domače. Pomagajo si med seboj, starejši mlajšim in bolj sposobni tistim, ki zmorejo manj.
V camphillskih skupnostih, kjer prebivajo odrasli, poteka Življenje drugače. Prizadete, ki so tam našli svoj dom, skušajo sprejeti takšne, kot so. Tudi njim so namenjeni posamezni terapevtski programi, ki pomagajo ohranjati njihove sposobnosti in dobro počutje.
Vendar jih je manj kot za otroke, prt katerih skušajo prizadetost še omiliti. Starejši za to nimajo več možnosti in sprejmejo jih takšne, kot so, z vsemi njihovimi težavami. Usposabljajo jih
za samostojno življenje, kolikor je pač mogoče. Ponavadi se starši težko sprijaznijo, da njihov otrok odrašča. Tisti, ki imajo kakor koli prizadete otroke, to še težje sprejmejo. Pogosto delajo nepotrebne napake, ko »otroka-- pretirano strežejo, se namesto njega odločajo in podobno. Prizadeti so sami sposobni marsikaj. To je mogoče videti r nekaterih camphillskih središčih: imajo trgovinice. kjer sami prodajajo svoje
izdelke, obdelujejo svoja polja1, kuhinjo oskrbujejo s pridelki in Roman Ploh! pripoveduje o tem, da camphillske skupno-nikdar niso ločene od okofi temveč se skušajo z njim čim kj neje povezati. Člani campM v Beitentvilu redno obiskuj1 ostarele in osamljene ljudi v bi] nji soseski, udeležujejo se kraji nih prireditev, na njih sodelum in drugo.
Zanimalo nas je še, kaka s financiranjem takšnih skttpr sti: Delno vzdržuje camphille žava, ti deleži pa so po švicarski kantonih različni. Za vse, ki ^ dejo dom v teh skupnostih, p® čujejo svojci oskrbnino (če /e j koga ne zmorejo, ga vsed sprejmejo medse). Kaj pa za5'1 žek tistih, ki skrbijo, da življd v camphillih poteka čim bolj11 moteno?
Roman Plohl je videti zadal' Ijen. Pravi, da je, denarja don za lepo in srečno -življenje, če $ maš prevelikih tiih-tev.
‘ A - \W)\	, S M M |
Kolikšen odnos je imela č stava o camphillskih skupntjm na blejski osnovni šoli prof / Josipa Plemlja, še ne vemo, d11 dar pa nas je spomnila nanje, * jih prevečkrat zanemarjamo 1 pozabljamo ter prebudila v ,|f vsaj kanček plemenitosti, ki jej, avstrijski zdravnik dr. Kare! Al nig imel toliko.
Je to dovolj, da bomo skl/ oblikovati svojo različico ca"/ hilla?
LUČKA LEŠNIK
Idriartovci so se v začetku avgusta že sedmo leto zapored zbrali na Bledu. Njihovega festivala, duhovno bogatega, niso preprečili niti mračni poletni dogodki. Prišli so udeleženci z onstran meje, kakor prejšnja leta. Navdihujoča pokrajina ob Blejskem jezeru je bila zaradi ohromljenega turističnega vrveža tokrat še bolj umirjena in spokojna, morda zato še bolj prikladna za večerne koncerte, tečaje in predavanja o ekologiji poslušanja, razmišljanje o naravi in umetnosti, o vzgoji inteligence občutenja, oblikovanju govora, antropozofski medicini, tvaldorfski pedagogiki, biodinamičnem kmetovanju, zborovskem petju, evritmiji in še čem. Z uveljavljanjem vval-dorfske pedagogike pri nas se tudi čedalje več slovenskih pedagoških delavcev udeležuje festivalov Idriart.
Ravnatelji na prizorišču
Lepota in red na vsakem koraku
jMnnobr.i
Marinka Marovt: »Pri delu me vodi misel Janeza Svetine, da ni uspešen, kdor pozitivno izdela šolo, temveč kdor naredi v svojem razvoju korak naprej, pa če je tak korak še tako majhen."
S
it* s
bi1
■'i	loA 16
'j vKuštovska pot od Ljubljane do Polzele je eno samo zeleno "'vanje. Do čistega pokošene košenice, vsako okno polno rož, P°vsod vtis urejenosti in pridnosti.
v Polzeli si ogledujem osnovno šolo Vere Šlander. Arhitekt je Srečno roko prizidal stari stavbi novo, tako da dobimo vtis edega, zračnega, prijetnega poslopja.
Sprejme me elegantna, urejena gospa. Kaj hitro odkrijem, da je to "vek, ki ve, kaj hoče. Okoli nje morata biti lepota in red. S prijaz-"n nastopom zaokroži prijeten vtis o tej šoli. Marinka Marovt je y"fesorica angleškega in slovenskega jezika, na tej šoli pa že deseto eto ravnateljica. Ker smo tik pred novim šolskim letom, steče
t« ^°k"vor o tem.
% Včeraj ste imeli ravnatelji JO, *js,Qnek občinskega aktiva. ret ^‘‘kšno je bilo razpoloženje? 'A ^J^rn ste razpravljali?________
co' .■ ~ Pnzpoložeiije je bilo kur op-. n,stično, vendar imamo vsi ob-.. *■ da marsikaj ni priprav-Kno. Veliko stvari ni dorečenih, ‘"les hi morali imeti na šoli
•■•j m miiiuii unča na sou
0,iferenco, pa smo jo prestavili. ei smo dobili normative zelo P°Zno.
nij -____________ ____________________
U, Kaj prinašajo novi nor-
ioj ~ Kar nekaj razveseljivih ijl s,v“ri. Pomenijo začetek poeno-liP ,Qdha za vso Slovenijo, in to smo ti '■c dolgo želeli. Učiteljeva obvez-v i ,,0i, se je zmanjšala na 22 ur ^j i‘k‘1 na teden, to pa pomeni ij lajšanje, zlasti za učitelje vzgoj-it 'lih predmetov. Ni pa določen iej "''datni dogovorjeni program, m (eP''av naj bi vsak učenec sodelo-e(j '' vsaj eni interesni dejavnosti. li| , "bčini se bomo glede tega naj-* "dločih enotno, kako bo v re-$ publiki, pa ne yem. Dodatna po-
stno mogli beliti hodnikov in lakirati tal; tako bo marsikaj propadlo, ker ni denarja.
# Kakšne možnosti za uresničitev svojih notranjih nagibov vidite v ravnateljevi vlogi?
- Biti ravnatelj je zelo lepo. Imam veliko možnosti za ustvarjalno delo. Veliko svojih videnj o šoli lahko uresničim.
# Kakšna so ta videnja?
- Šola prihodnosti je humana šola. Vsak v njej mora doživeti svoj napredek, učenec in učitelj. Za to je treba imeti možnosti. Predvsem mora hiti v razredu manj učencev. Dobiti je treba dovolj denarja za opremo, a ne samo učno, temveč tudi za tisto, ki daje šoli lep videz. Posebno pomembno pa je. da je učitelj usposobljen. Temeljna strokovna izobrazba ni dovolj, potrebno je nenehno spopolnjevanje. saj vemo, da je še taka zagnanost brez sodobnega strokovnega znanja premalo. Z dovolj strokov-
Najmočnejša šola je tista, ki dobiva veliko spodbud iz okolja.
Sij .
j kanila bomo še dobili, vendar A t, P01'^ ie ^ Pre<l vrl'ti- Začeli ^ "omo tudi zmanjševati število df	v razredu: v prvem jih
Ul /etos največ 2H. Torej - nekaj Sp je vendarle izboljšalo.
® Obiskala sem veliko šol. šilede estetskega videza se mi /j//vaša med prvimi.
7 sem prišla pred desetimi Qh na to šolo. je bil stari del zelo
n.ei"'ejen, ker ni bilo denarja. Ve-(fnie otrok r starem in novem <,ehi se je opazno razlikovalo. Ko s",° uredili celotno šolo in začeli * s' skrbeti za njen lepši videz, se 'l‘ K spremenil tudi odnos učencev
fi flo „je_ saj se iepj	p0ije
Počutijo. Zal mi je, ker letos td-
nega in pedagoškega znanja bo postal učitelj uspešnejši, s tem pa tudi bolj zadovoljen. To pa zbuja pristnejše odnose med učitelji in učenci.
0 Se vam zdi nujno, da se tudi ravnatelji dodatno izobražujejo?^________________________
- Seveda. Želim si še takih seminarjev, kakršna sta bila opatijska. ki sta mi segla v dušo. Ker so me nekateri predavatelji navdušili. sem tudi sama lahko navdušenje prenesla na učitelje. Sicer pa nam daje veliko spodbud, na-
svetov in pomoči celjski zavod za šolstvo.
Ob novih reelekcijah
! Sekoč in v drugačnih časih so bile i, 'elekcije šolskih ravnateljev bolj ali J '//<",j Zgolj formalnost. Kdor se ni bil '■‘»neril kaki živini na občini ali na r okenj komiteju in ga ni bil ravno i Polirano lomil, ta je lahko devetdese-■ “Motno zanesljivo vedel, da bo »šel It skozi«, Res je	Ja takrat m bilo
tj P'ay veliko konkurentov, kajti za meti s/0 ravnatelja šole je bila obvezna 1 ,ls,lyznost: naj se ji je reklo moralno-I Politična ali kakor koli pač. Vsak je Sn"l vedel, ali ustreza tej ustreznosti. J če ni, sploh ni poskušal kandidi-! Seveda so bile tudi izjeme: tu pa 1 je bil kdo prepričan, da bi znal * 0lle od marsikoga voditi šolo, in se y Prijavil na razpis, seveda pa je mo-
0	Pred tem - kot obolos - urediti še C Za(,eve okoli ustreznosti.
I
|i - /'časih pa se je zgodilo, kdo ir 'Ukaj, da kak ravnatelj na vsem le-I	'n četudi je bilo do reelekcije še
v ( ir' m več ustrezal. Začelo se je 1 /'sijati in pametni ljudje z neomade-e »evano ustreznostjo so se ga začeli Stbati. Potem je nesrečni ravnatelj t na Itdro moral oditi. Kam? Nekateri Zavod (Zavod je očitno bolj cenil slrokovnost kot razne druge ustrezno-li 'n to mu je v časti, nekateri so j!	tudi nazaj r razred: to. da so
orali ponovno pred učence kot ttči-• .P' so jemali kot ponižanje - pa ne
1	smelo biti ponižanje! Nekateri so ostali tako rekoč praznih rok. se
pravi, da so ostali brez zaposlitve, se zapili in celo umrli.
Zdaj so drugi časi. Nekdanje posvečene ustreznosti so brez vrednosti, še v nadlego so. Ali je še zmerja potrebna kaka zunajstrokovna ustreznost, je vprašanje, na katero niti ne poskušamo odgovoriti. Ne čaka nas lepa prihodnost, če bomo še kar naprej postavljali predznake pred ljudi, ki so sicer dobri strokovnjaki.
Morda ni čisto odveč dodatek, da smo Slovenci v desetletja dolgi preteklosti imeli šolstvo, ki ni bilo najslabše r Evropi, pa veliko učiteljev, ravnateljev in svetovalcev, ki so tako po človeški kot po strokovni plati imenitni ljudje: ali bomo spet zametovali ljudi samo zato. ker so se rodili in delali v času. ki ga niso sami izbrali?
Ne. res vsi upamo, tla se kaj takega ne dogaja in da se ne bo dogajalo.
Dober ravnatelj ne postaneš čez noč. Imeti moraš dar za delo Z ljudmi, in to je eno najtežjih del; imeti moraš dar za delo z otroki in mladostniki. Zavedati se moraš svojih odgovornosti in biti vsak trenutek pripravljen žrtvovati svoje udobje, svoje duhovne in telesne moči - za šolo. Navsezadnje moraš imeti nasmeh na obrazu in izžarevati optimizem, četudi stvari ne potekajo tako. kot bi morale.
Marinka Marovt
0 Kaj je značilnost vaše šole?
- Smo dokaj dojemljivi za novosti. Vsako leto izberemo kaj novega. Preteklo šolsko leto smo vpeljali trimester, ki ga je spremljala republiška komisija. Letos bo pod republiškim nadzorom potekalo zgodnje učenje tujega jezika (v tretjem razredu), r Četrtem bomo začeli projektno delo. Novosti bodo: računalniška vodenja, knjižnica, nivojski pouk
prav ta tema? Učitelji so mi očitali, da ob veliko nalogah, ki jim jih nalagam, zanemarjam vzgojno vlogo šole in to se opaža na učencih. Odkrila sem rudi. da je velika učiteljeva in učenčeva težava, ker se premalo poznata. Zato smo se odločili, da bo naša prednostna naloga vzgoja. To naj bo socialno učenje o medsebojnih odnosih, pa tudi o odnosu do dela, šolskega prostora in okolice, do knjige, narave, hrane, prehranjevanja in še mnogih stvari. Vsak razred si bo izbral svojo temo. Tako bomo skušali po kapljicah marsikaj spremeniti in izboljšati.
0 Vam je uspelo pritegniti k sodelovanju starše?
- To je izjemno pomembna, a težka naloga. Ko smo si priznali. da starši ne prihajajo radi r šolo, ker ne vidijo uspešnosti pri svojih otrocih, smo začeli iskati rešitve. Ena med njimi je prav gotovo projektno delo, pri katerem je lahko uspešen vsakdo, zato ima tak pouk prihodnost. Lani smo staršem prikazali celostni projekt Šola pleše. Prišli so vsi starši in še tete, strici, ba-
Zastarelo miselnost lahko spreminjamo samo z znanjem.
v sedmem razredu in delo z nadarjenimi učenci, predvsem r tretjem razredu.
• Poznavalci imenujejo vašo šolo turistično.
-	V resnici je na šoli zelo močan turistični podmladek. Vsako leto se udeležimo republiškega festivala Turizmu pomaga lastna glava in v petih letih smo bdi trikrat najboljši. Gospodarska zbornica Slovenije nam je leta 1984. podelila turistični nagelj za vsestransko turistično dejavnost. Vsako leto izdelamo nekaj raziskovalnih nalog iz turizma.
Tekmujemo za zgledno okolje in smo že desetletje šola z Zglednim okoljem v celjski regiji. Turistični podmladek je ime! številne uspešne pogovore za okroglo mizo. Tako so na pobudo mladih odstranili črna odlagališča odpadkov, začeli pa so tudi urejati šešenski park. Tako bo polzelski biser rešen propada, pri tem bo pomagala republika.
Delo šole je lepo vpeto v kraj in za naša prizadevanja zmeraj najdemo ugodna tla. Tega smo še posebno veseli.
0 Kakšen bo vaš letošnji celostni projekt šole?
-	Letos bo vzgojni z naslovom Da bi se bolje razumeli. Zakaj
biče... V programu plesa, bontona in mode je sodeloval vsak učenec in doživel svoje zadovoljstvo. Organizirali smo odprte dneve za starše; vsak oddelek je imel vsaj enega. Starše vabimo tudi k popoldanskim uram pouka.
Razveseljvo je, da nam starši pogosto radi priskočijo na pomoč pri vpeljevanju novosti; tako so se odločili za trimester, zbirali so učno gradivo, so pa tudi sprejeli dodatne denarne obveznosti.
0 Knjižnica naj bi imela na vsaki šoli čedalje pomembnejšo vlogo. Kako je s tem pri vas?
- Pri nas je knjižnica srce šole. Tu se prepletajo vse niti. Vsi posebni dnevi - kulturni, naravoslovni... - in vse novosti gredo skozi knjižnico.
0 Kakšni ljudje naj bi se odločili za učiteljski poklic?
- Radi naj imajo otroke, vživ-Ijajo naj se v njihove duše in naj bodo kdaj pa kdaj tudi sami otroci. Po naravi naj bi bili ustvarjalni in vedri.
0 Kakšen mora biti ravnatelj do učiteljskega zbora?
0 Predvsem pravičen.
\’ bistvu sta potrebna solidna pedagoška izobrazba in dolgoletna praksa r razredu. Poudarek je na prilastku »v razredu«! Največ lepih teorij se namreč skuha v glavah ljudi, ki že desetletja niso poučevali, učitelji, ki poučujejo, pa so v tem pogledu skromnejši; morda je v glavah ljudi, ki ne poučujejo, število imenitnih zamisli premosorazmerno s številom let. odkar so nehali poučevati. Za vzgojo ravnatelja so potrebni dodatni seminarji, tečaji, celo »treningi«, pa posvetovanja, hospitacije, ekskurzije Z ogledi šol - to pa navsezadnje ni poceni. Ravnatelj je torej iz čisto zdravotržnih zakonitosti naložba, ki mora vračati vloženi denar. Je pa tudi člo\ ek. toda to je že druga zgodba.
Sredi dela in načrtov navadno še opazi ne. kako čas mineva. Ampak leta so minila in tu je reelekcija. Kolegi v zbornici ga skrivaj opazujejo, večina navadno želi. naj ostane ravnatelj; nekateri pa kuhajo zamere, tudi zaradi tega. ker je ravnatelj od njih zahteval boljše delo in delovno disciplino, s tem pa rudi zase izbral trši. manj priljubljen položaj zahtevnosti in odgovornosti. Opaža blede posmehe pomilovanja, šušljanja in spogledovanja. Poskuša ostajati tak kot zmerni, predvsem pokončen, kajti kakor koli že bo - zdaj mora ohraniti dostojanstvo. Odda vlogo, spregovori o svojem delu In načrtih. Nevidni mlini pa začenjajo mleti.
Morda ga kaka občinska komisija, ki premalo ve o njegovem resničnem delu, o šoli in problemih te šole, pokliče na pogovor. Pogovor je včasih bolj podoben zaslišanju kot pa priložnost. da spregovori o prihodnosti šole. In če ga nameravajo odsloviti tče je določen »za odstrel«, kot se danes reče), potem bo on zanesljivo zadnji, ki bo zvedel. Odločba, ki jo bo dobil, bo tako pomanjkljiva, da ne rečemo omalovažujoča, da bo zbujala vrsto upravičenih vprašanj. Na vprašanja pa ne zna nihče zanesljivo odgovoriti Tudi ni nihče nič kriv. se pravi - nima »nič zraven«.
Ravnatelj, ki je doživljal šolo kot »svojo«:	učirelje-kolege. učence,
uspehe in neuspehe nekdanjih učencev. šolsko stavbo, ki jo je doslej vzdrževal lin ve. kaj vse bo treba v bližnji prihodnosti še postoriti), skupne načrte za prihodnost, pa starše in krajane, bo doživel odločbo, da je brez obrazložitve odslovljen, kot svojo katastrofo. Precej na boljšem bo tisti., ki je svoje delo jemal bolj na lahko, predvsem ne čustveno: ra bo znal poskrbeti zase. Hudo je. če se to zgodi, ko je človek že onkraj petdesetih. pa zaradi dolgega šolanja, pozne prve zaposlitve, še ne more misliti na upokojitev. Saj je navsezadnje na starost tudi eksistenčno ogrožen.
Na šoli zanj navadno ni tlela, na drugih šolah tudi ne. ker služb pač ni
0 Ali lahko rečete, da poznate močne in šibke točke vsakega učitelja?
-	Učiteljev - pravzaprav smo same ženske (še hišnika si moramo deliti z drugimi) - je le 37, na šoli pa sem že skoraj desetletje, zato jih kar dobro poznam. Ustaljena delitev na boljše in slabše mi je tuja. Imamo bolj hitre, bolj dovzetne za novosti, pa bolj previdne. Ni pa pri nas učiteljice, ki bi rekla: Tega ne bom.
0 Kaj storite, če odkrijete izjemno ustvarjalno in prizadevno učiteljico?
-	Pred leti ljudje niso hoteli, da jih javno pohvalim. Bali so se, da bodo drugi zaradi tega nejevoljni. Celo pohvale za odlično hospitacijsko uro niso želeli. Potrebovali smo leta, da jih zdaj smem pohvaliti na konferenci.
Če pa opazim napake pri pouku ali neustrezne odnose med učiteljem in učencem, to uredim med štirimi očmi ali pa o napakah spregovorim na splošno na konferenci.
0 Pogosto hodite v učilnice in kabinete. Ali vam ogled prostora veliko pove o posameznem učitelju?
-	Ogromno.
0 So vam hospitacije breme?
-	Ne. Hospitacije morajo biti ravnateljeva prednostna naloga. Nikoli ne rečem, da nimam časa zanje. Ob njih spoznavam šolo in njen utrip. S tem, kar vidim, lahko načrtujem. Tudi za učitelja je to dobro. Ve, da poznam njegovo delo, in ko mu povem svoje mnenje, šele dobi pravo podobo o sebi in svojem delu. - Zanimivo je, da imajo učitelji raje nenapovedane hospitacije. Napovedane so jim v veliko breme, ker mislijo, da pričakujem od njih kaj izjemnega.
pogledi
0 Se že kaj spreminja glede spraševanja?
- Uporabila bi dva izraza: preverjanje in spraševanje. Preverjanje bi moralo biti na prvem mestu; to je tudi ena od zahtev trimestra, obenem pa najtrši oreh za učitelja. Ta se zelo težko otresa zakoreninjene miselnosti, da so ocene tako pomembne. Mislim, da bi bil učenec lahko ocenjen po več različnih poteh, ne pa z dozdajšnjim spraševanjem. Zato je vpeljava trimestra pomenila veliko sprostitev. Spraševanja in napetosti je bilo manj, pa vendar so se otroci več naučili. Poskušali smo tudi z napovedanim spraševanjem, vendar se vsi učitelji ne strinjajo z njim in tudi starši so imeli pomisleke.
0 Kaj je narobe z učenjem slovenskega jezika? Kako bi postal bolj priljubljen?
- Preveč učimo slovnico, namesto da bi jezik učili skozi prakso. Zgledovali naj bi se po pouku angleščine; otroci se je učijo ob igri, videokasetah, z vajami. Iskali naj bi lepe misli in več sporočali, ne pa se učili toliko pravil. Res pa je, da se slavist zaveda odgovornosti zaradi sprejemnega izpita in s tem podreja slovnici vrednote jezika, pomembnejše za življenje. O tem govorimo skoraj na vsaki konferenci. Mislim pa, da bi morali otroku dopuščati tudi pogovorni jezik in celo sleng.
0 Se strinjate z osnutkom nove šole, ki nam ga je ponudil Janez Svetina, tragična žrtev zadnje vojne na Slovenskem?
- Srečanje z njim je nepozabno. V tem človeku je bilo toliko pedagoškega žara, toliko
Če sam resnično verjameš v nekaj, ti bodo verjeli tudi drugi.
0 Naš učitelj je garač. Kljub temu ga teži občutek negotovosti in neučinkovitosti. Za to je gotovo veliko kriv učni načrt, pa tudi učiteljev odnos do
njega.___________________________
- Res, učni načrti so še zmeraj preobsežni. V njih je preveč balasta. Hudo utesnitev so pomenili skupni občinski učni načrti. Že to je velika neumnost, da so morali delati po istem učnem načrtu tako na vasi kot v mestu. Res pa je, da bi moral biti učitelj pri prebiranju načrta bolj prožen in samostojen.
človečnosti, obenem pa skromnosti! Jeseni smo ga želeti povabiti na šolo... Njegove zamisli so mi zelo blizu.
0 Imate kakšno posebno željo zdaj, na začetku šolskega leta?
- Da bi vsak učitelj poiskal tisto, kar bi pripomoglo, da bi lahko tudi najmanj sposoben učenec dobil zaupanje vase.
Pogovor pripravila
DANICA CEDILNIK
na pretek, zlasti ne za starejše. Polnoči pa so skromne in začasne. Vendar prav v tem obdobju življenja človeka najbolj pestijo materialne nuje, saj se otroci šolajo na visokih šolah, si iščejo eksistenco. Pa tudi zdravje ni več prav trdno.
Nihče rte trdi. da zamenjave ravnateljev niso nujne. Nasprotno! Vsaj štiri dobre vzroke za zamenjave bi lahko našteli:
0 možnost, da bo na delovno mesto izbran nekdo drug. je najboljša spodbuda za prizadevnost in kakovostno delo
0 brezpogojno je treba zamenjali ravnatelje, ki svoje delo opravljajo slabo, naj bo zaradi nesposobnosti ali lagodnosti; učenci in učitelji zaslužijo boljše vodenje
0 nihče nima fevdne pravice do dosmrtne službe, četudi je sicer sposoben in prizadeven
0 možnosti naj imajo tudi učitelji, ki bi radi preskusili svoje sposobnosti.
Problem torej ni v tem. ali naj reelekcije bodo ali ne. ampak v tem, da bi se moral z ravnateljem, ki ga je iz lega ali onega vzroka treba zamenjati, leto pred zamenjavo nekdo pošteno pogovoriti. Ta »nekdo« naj bi se dobro spoznal na šolstvo in kadrovske zadeve in bi imel nekaj besede. Ravnatelju bi. denimo, povedal, da njegovo delo cenijo, vedo za njegov trud. toda zaradi okoliščin ho moral
prepustiti delovno mesto nekomu drugemu. In bi mu pokazal nekaj možnosti za naprej, kjer bodo potrebovali vse njegove sposobnosti in izkušnje, nadvse koristno pa bo tudi za njegov osebni razvoj. Naj premisli, naj si vzame čas.
Problem je v lem, da človeka, ki se je razdajal in izpostavljal, družba ali država ne sme kratkomalo zavreči - čez noč in brez obrazložitve - kar je tče odmislimo humanost) navsezadnje že čisto gospodarski nesmisel. Tudi stroja, ki (še) dobro dela in je lepo utečen, ne vrženo na smetišče.
Za vodenje smotrne kadrovske politike bi mora! biti odgovoren en sam človek (bognedaj komisija!), ki ima dovolj dobrih človeških in strokovnih lastnosti. En človek z eno mapo - pa dobrim spominom in dobrim poznavanjem razmer. Ne na občini (občine vse zbirokratizirajo), temveč v regiji, tako da bi »skrbel« za 50 do 100 šol. In ne bi ime! izvršne oblasti pri dodeljevanju delovnih mest, ampak dober pregled nad stanjem in kadrovsko politiko. Njegova priporočila komisijam bi imela potrebno težo, njegova mnenja pa bi bila strokovno utemeljena. Kaki pregreti kadrovski komisiji. ki ji ni jasno, kaj je resnična človekova vrednost in kaj pritlehno politikansttvo, pa bi tudi smel stopiti na prste.
Vredno je razmišljati, mar ne?
MARJAN CEDILNIK

Vzgoja za strpnost
Sekcija pedagogov pri Med-škofijskem odboru za izobraževanje je pred nedavnim priredila zanimivo predavanje prof. Jožeta Kurinčiča Soodnosnost vzgojnih dejavnikov v šoli - šolska vzgoja na razpotju v prelomnem času.
Živimo v obdobju pomembnih družbenih in zgodovinskih sprememb. in te se kažejo tudi
STOP THE WAR
IN CROATIA
v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Pri šolski vzgoji naj bi spet imeli večjo vlogo nedržavni dejavniki, predvsem starši.
Če gledamo našo 45-letno zgodovino, so bili največkrat prav starši tisti, »ki ne zmorejo vzgajati svojih otrok v socialističnem duhu. ker tudi sami niso tako močno zagreti za socializem«. Slišati je bilo tudi tole: Pri oblikovanju osebnosti graditelja socialistične družbe imajo posebno vlogo družbeno-politične organizacije, npr. Zveza socialistične mladine, predvsem pa komunisti. Mlade ljudi je treba vzgojiti v duhu marksizma, ki je nekakšna vera nove epohe. Marksizem mora pri mladem človeku preiti v kri in meso, zato mora biti marksizem kot znanstvena teorija in revolucionarna ideologija temelj teoretičnega izobraževanja vseh njenih mladih ljudi, ne glede na to. v katero stroko so se usmerili.
Ti citati, vzeti iz Titovih govorov o vzgoji in izobraževanju, so kot norme pri nas veljali vseh 45
pravih življenjskih potreb. Naučimo mlade, da ga bodo znali uporabljati v koristne namene. To nam bo uspelo le. če bomo tudi vzgajali, in ne samo izobraževali; vzgajati za neke vrednote tako, da se bodo med seboj uskladili katoliški, liberalni in socialistični svetovnonazorski sistemi. Izhajajmo iz tega. da imamo v bistvu vsi isto etiko, da smo vsi dediči iste evropske kulture. Razlike so predvsem v tem. kako etiko utemeljujemo in poudarjamo v posameznih vrednotah.
Prav lahko bi se domenili za vzgojo o tehle zadevah: kako se je treba uglajeno vesti, kako naj človek spoznava druge ljudi in samega sebe ali kako naj ravna s samim seboj, s svojim zapletenim svetom nagonov, hotenj, čustev, želja, misli in sanj, kako je treba iskati svoje notranje ravnovesje in svoj življenjski smisel, kako je mogoče odkrivati in doživljati pravo lepoto v različnih umetnostih, kako živeti v harmoniji s samim seboj, z drugimi in naravo, kako je treba ravnati v družbi, da niso kršene človekove pravice, kako se vzgojiti za demokracijo...
Šola je kljub temu lahko.pluralistična, torej takšna, v kateri bodo učili učitelji različnih svetovnih nazorov. Takšna šola bo učila otroke strpnosti, če bodo ob učiteljih različnih nazorov spoznavali različna mnenja. Učitelj bo v takšni šoli prenašal in poudarjal tisto vrednoto, ki je zanj najpomembnejša: kristjan ljubezen, usmiljenje in resničnost, liberalec svobodo, socialist pravičnost.
Z zasebnimi šolami je mogoče vpeljati takšno vzgojo. Te šole bi morale imeti jasno izdelano zasnovo, oblikovan svoj kredo in izdelane didaktične in metodične poudarke.
Eden od poskusov vdahniti šoli več duše in ji vrniti vzgojo je vpeljevanje waldorfske pedagogike na Slovenskem. Waldorfska šola naj bi poleg intelekta razvila otrokovo voljo in čustva. Podajala naj ne bi samo znanstvenih ugotovitev, temveč otroka razvi-
All berete Prosvetnega delavca ali ga samo preli-
state?
BI ga tudi brali, če bi bilo v njem več...
Sporočite nam - lahko tudi po telefonu na številko 061 315585 ali še raje - pisno.
let. Danes jih ne upoštevamo več, v nas pa so ostale globoke sledi. Komunistična pedagogika nima več vzgojnega smotra in ne vrednot, v imenu katerih naj bi vzgajala ljudi. Izgubila je temelj in se prelevila v liberalno pedagogiko. Ista pedagogika, isti pedagogi, ki so nekoč tako zagovarjali vzgojo in idejnost v šoli. so postali pedagoški pesimisti. Govorijo, da je treba iz šol izgnati vzgojo; šola naj bo namenjena samo izobraževanju. Vzgoja je povezana z ideologijo, pravijo, zato mora hkrati z ideologijo iz šole tudi vzgoja. Tako so postali naenkrat največji zagovorniki nevtralne šole tisti, ki so bili še pred nedavnim njeni največji nasprotniki.
Vedeti moramo, da je šola eden najpomembnejših prenašalcev temeljnih vrednot in oblikovalcev človeka. Vzgoja ne pomeni le podajanja modrosti, prenašanja znanja ali podatkov, temveč vplivanje na učenca, da čim bolj odkrije in izrabi svoje sposobnosti. V vzgoji si moramo prizadevati, da razvijamo učenčeve zmožnosti in vrline. Pomagajmo ljudem do samouresniči-tve.
Znanje, ki nam ga daje znanost, prenašajmo tako in toliko, da ne bo oddaljeno od otrokovih
jala z doživetji, predvsem harmoničnimi in umetniškimi.
Da bi šola počlovečevala in osrečevala, bi morala otroka vzgajati v veri. upanju in ljubezni pa tudi v estetiki.
Šolarje je treba seznanjati predvsem s harmonično lepoto, disonance je že tako preveč v vsakdanjem življenju. Kriza sodobne umetnosti je kriza vrednot. Namesto da bi umetniki kot nekdaj iskali lepoto in se trudili ustvariti lepe stvari, veliko današnjih umetnikov prikazuje grdoto in duševno razklanost človeka današnjega časa.
Estetika grdega je kot moda močno zakoreninjena med mladimi, npr. kot grdo vedenje in oblačenje, punk glasba... Kljub temu pa mladi hrepenijo po svetu lepote, le primerno jim jo je treba odkriti, pa jo bodo sprejeli.
Naloga šole ni samo da izobražuje. temveč naj vzgaja za vrednote upanja, ljubezni in resnice ob pravi estetski vzgoji, tako da se bodo uskladili katoliški. liberalni in socialistični svetovnonazorski sistemi. Pri tem pa bomo upoštevali mnenja staršev, jih dopolnjevali ter jih upoštevali kot sooblikovalce naše vzgoje.
MARIJA ŽABJEK
Šola In starši, učitelji in učenci
Začetek šolskega leta postavlja pred nas vrsto nerešenih vprašanj. Letošnje leto so spremembe v vzgoji in izobraževanju še toliko bolj pereče, saj so novi standardi in normativi in zakon o financiranju vnesli med delavce na šolah le nemir, pozitivnih sprememb pa ni. Šolstvo je pogosto področje družbenih sporov, za slovenski prostor pa je še toliko bolj značilno, da nimamo izdelanega celotnega programa šolstva, o pomembnih vprašanjih odloča ministrstvo ali vlada, pred skupščino pa prihajajo le obrobni problemi. Vpeljevanje novega poteka brez prehodnega obdobja, razlage ukrepov pa so le ustne in si med seboj tudi nasprotujejo. Anarhija v vzgoji in izobraževanju - morda le navidezna anarhija, da bi bili prej mogoči etatizacija in centralizacija šolstva - je bila povod za organizacijo javne tribune Stranke demokratične prenove iz Ljubljane. Okrogla miza je bila 4. septembra z naslovom Šola in starši, učitelji in učenci.
Pogovor je vodil Milan Bratec, ob njem pa sta sedela Albert Avguštinčič in Matej Kurent.
Mnogi povabljeni so se opravičili in prav gotovo pomeni nekaj tudi to, da uradnih zastopnikov ni bilo. Morda preprosto niso želeli biti navzoči.
Cilji pogovora so bili pripraviti nastavek šolske politike stranke SDP, govoriti predvsem o določenih problemih in pripraviti izjavo za javnost. Vsi, ki so sodelovali v pogovoru, so želeli gledati z očmi tistega, ki je v šolskem procesu. Zavedati se moramo, da so ravnatelji naenkrat morali reorganizirati delo, da smo se na šolah znašli v položaju, ko niso urejene interesne dejavnosti, ko anglist uči gospodinjstvo, ko je moral marsikdo tudi oditi. V naseljih, kjer je učencev čedalje manj, je to še toliko bolj pereče. Učitelji so ob vseh teh spremembah nemočni in pasivni - tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delovno mesto..
Čedalje bolj bo držalo pravilo, da v šolah ostajajo slabi učitelji, dobri pa odhajajo. Novi normativi so posegli tudi med svetovalne delavce. Na srečanju šolskih svetovalnih delavcev spomladi v Mariboru je bilo poudarjeno, da je v teh kriznih časih šolska svetovalna služba še toliko potrebnejša. Pomembna pa je tudi zato. ker v šole vpeljujemo veliko novosti. Dokazano je. da navzočnost šolske svetovalne službe dobro vpliva na razmere v šoli, in nujno je, da na šoli deluje skupina strokovnjakov - psiholog, pedagog in socialni delavec. En sam izmed teh strokovnjakov ni ustrezno usposobljen za zadostno delovanje vseh področij šolskega svetovalnega dela. S sklepi spomladanskega posveta so šolski svetovalni delavci seznanili zastopnike Zavoda za šolstvo, a njihovo mnenje je očitno ostalo brez odziva. Sem na eni tistih osnovnih šol, kjer ravnateljica s krčenjem svetovalne službe ni počakala do 1. januarja, ko bo že marsikaj jasnejše in tudi drugače. ampak je bila premestitev svetovalnih delavk prvi korak v novem šolskem letu - kljub temu da denar zanje še prihaja.
Stališče ministrstva za šolstvo je, da bi se približali evropskim modelom šolanja. Ob tem nihče ne razmišlja, da so v Evropi zelo različni sistemi šolstva, mi pa se zgledujemo prav po tistem, ki je najbolj nazadnjaški - avstrijskem. Avstrijci sami težijo k spremembam, mi pa prepisujemo to, kar bi oni radi spremenili. Ob tem pa ne predpišemo, da se pri njih učitelji različnih predmetov razlikujejo glede na število ur obveznosti. Šolstvo v Avstriji ni ustvarjalno, vzgaja predvsem poslušne otroke. Spremembe so na pragu. Upoštevati bi morali tudi to, da se kakovost življenja v Avstriji in pri nas v mnogočem razlikujeta. Kdor hoče prevzemati iz drugih sistemov, mora poznati svoje slabosti. Je bila pri nas kdaj narejena analiza, kaj je v našem sistemu dobro in kaj slabo?
Pedagoška glosa
V prepričanju in upanju, da bom za današnji nadaljnji in novi razvoj slovenske pedagogike naredil »dobro delo«, če se lotim sine ira er studio načelne »inventure« njenega poosvo-boditvenega razvijanja in razvoja, sem za strokovni posvet Slovenskega društva pedagogov STANJE IN PERSPEKTIVE PEDAGOŠKE ZNANOSTI NA SLOVENSKEM (Portorož. 6. in 7. aprila 1989) pripravil krajše besedilo o tej snovi (ki ga pa zaradi bolezni na posvetu nisem prebral). Okrnjenost tega besedila me je pobudila, da sem se lotil naloge temeljito. Pregleda! sem rre pedagoško teoretsko relevantne prispevke v reviji Popotnik (1945-1949) ter r reviji Sodobna pedagogika (1950-1988).
Izčlenjeno snov sem strukturiral i> sedem vrstečih se temeljnih »teoretskih vzorcev« slovenskega pedagoškega mišljenja in razpravljanja: revolucijsko ideologiziranje - zgledovanje pri sovjetski pedagogiki: krčenje teoretiziranja - obračanje v zgodovinopisje šolstva in pedagogike: družbeno in strokovno kritično ocenjevanje - induktivno metodologiziranje; medznanstvenje - upiranje reformi srednjega šolstva: liberaliziranje - an-tropologiziranje:	idejno-ideološko
dogmatiziranje - raziskovalno empi-riziranje: mišljenjsko in obravnavno pluraliziranje - detabuiziranje marksistične idejnosti. Analizo teh slovenskih pedagoških paradigmatskih vzorcev sem objavil pod naslovom PEDAGOGIKA - TRIJE RAZVOJNI POGLEDI v časopisu Naši razgledi (Ljubljana 1989. št. 8, str. 224-225).
Miši jenjsko-razpravljalske vzorce v razvoju slovenske poosvoboditvene pedagogike sem zatem na novo poimenoval. jih na novo razčlenjevalno obdelal in dokumentacijsko opremil v zapisu z naslovom PARADIGME SLOVENSKE PEDAGOGIKE in s podnaslovom Prikaz ideoloških nasprotij in obravnavanih vprašanj r slovenski pedagogiki (1945-1988)
ter ga ponudil reviji Sodobna pedagogika.
Glavni in odgovorni urednik dr. Franc Strmčnik me je s pismom dne 30. 1. 1990 obvestil, da bo besedilo objavljeno v SP. A na posvetu o individualizaciji in diferenciaciji na Bledu (18. 5. 1990) mi je povedal, da Paradigem ne bo objavil.
Člani uredniškega odbora SP pa so se odločili za objavo v št. 7-811990, str. 362-395. To je povzročilo odstop dr. Strmčnika s položaja glavnega in odgovornega urednika, hkrati pa je zahteval od članov uredniškega odbora osebne pisne in javne zagovore o njihovih odločitvah, da je časopis SP objavil Paradigme. Ti so objavljeni v reviji SP (1991, 1-2, str. 75-79) kot corpus delicti nasiljevanja odstopljenega urednika. Česa podobnega ni doživela nobena slovenska revija doslej tudi v najbolj trdih bolj-ševiških časih!
Uredniški odbor je hkrati prejel dr. Strmčnikov »kritični zapis« na rovaš objavljenih Paradigem. S prvo verzijo njegove kritike uredniški odbor ni bil zadovoljen. Zaradi tega mu je naročil, naj besedilo popravi in ga odda naravnost v tisk, torej v »bianco objavo«. Primerjava kaže, da dr. Strmčnik ni besedila skoraj v ničemer korigiral. Tako je ostalo takšno, kakršno je bilo prvotno napisano, in je objavljeno v časopisu Sodobna pedagogika (1991, 1-2, str. 69-75) pod naslovom BEDA PEDAGOŠKEGA POTVARJANJA IN DISKVALIFICIRANJA.
Takoj ob prvem srečanju s tem dr. Strmčnikovim kritičnim besedilom na naslov Paradigem mi je bilo jasno, da nanj ni mogoče strokovno resno in odgovorno replicirati. Predvsem ne zaradi tega, ker dr. Strmčnik v obrambi svojega danes sesajočega se pedagoškega in didaktičnega opusa izkorišča, s pomočjo sprevržene citatologije, dr. Schmidta in njegova pedagoška stališča r poteku po-osvoboditvenih petinštiridesetih let. To je pa dejanje, ki onemogoča vsa-
Šolstvo je eno tistih področij, kjer se vsaka napaka in izgubljena možnost dolgoročno maščujeta. V razvitem svetu naj bi šola ne bila več mehanizem socialne selekcije, ampak iščejo poti. kako čim bolj izobraziti vse ljudi. Vsakogar naj bi pripeljali do vrhunca njegovih zmožnosti. Pri nas odnos do znanja ni primeren. Veča se odstotek tistih, ki ne končajo obveznega šolanja.' Tisti. ki ima znanje, v družbi ni cenjen in tudi ni denarno nagrajen. Težko je v nenormalnih razmerah imeti normalno šolo, vendar pa bi se morali zavedati, da je prav šolstvo tisto, kjer bi različne stranke morale najti ustrezen dogovor.
Stališča Avguštine Zupančič, Brede Pogorelec, Zdenka Kodelje, Pavleta Zgage, Francija Polaka in drugih, ki so sodelovali v razpravi, bi lahko povezali tudi z mislijo, ki jo je izrekel Darko Štrajn: »Spremembe v šoli ne morejo uspeti, če se delajo nad glavami učiteljev in proti njim.«
Da bi spoznali mnenja vseh, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, so k okrogli mizi povabili tudi zastopnike dijakov: Mateja Kurenta, ki ga poznamo iz spomladanske dijaške stavke, in Jasmino Bajrekta-revič in Mojco Zajc - dijakinji Poljanske gimnazije iz Ljubljane. Učenci in dijaki so tisti, na katere pade breme nezadovoljstva učiteljev. Sožitja med dijaki in profesorji je premalo, profesorji niso podprli dijaških zahtev, dijaki pa ne razumejo težav profesorjev. Matej Kurent je odprl novo temo v pogovoru - vprašanje zasebnih šol. Tudi če se bodo zasebne šole razvile in bodo bolj kakovostne, bodo zajele le del mladine in zato je še zmeraj treba izpostaviti zlasti skrb za kakovost javne šole. Ena izmed poti v reševanju nasprotij
. šolstvu bi lahko bila izhaja1'!1 iz Konvencije o otrokovih pravl jjo
cah. Katera vprašanja naj izp^ nij stavijo profesorji in javni
lavci, da bi jih dijaki podpr!, A Načrtno zmanjševanje denafl ^ za šolstvo nujno vodi v slab’1. |,j, kakovost dela na šolah in tega11 se morali vsi zavedati.
Naslov okrogle mize Šola starši, učitelji in učenci ni naključno izbran. Če ne bodopj: reševanju nakopičenih probu ___ mov sodelovali vsi, ki so s kakorkoli povezani, rešitve more biti. Marja Strojin je pisl’‘ si predstavila Klub staršev 1 2 boljšo šolo, saj so prav staršilr n sti, ki si morajo prizadevati $ d
I
kakovostno šolo. Marsikaj
starši že storili, stavkali so dijak1
ii
stavkali so učitelji, a pota našelP šolstva gredo po svoje. Vpraša’ nje Brede Pogorelec: »Kaj bos'' iz te razprave napravili?« je zflf čilno za občutke, ki se pojavlja]0 c ob spoznanju, da psi lajajo, kar0’ c vana pa gre dalje.
Okrogla miza o vprašanjih Š°l' stva je bila hkrati z okroglo mi2( o Ekološkem projektu mest! Ljubljane del prireditev, ki so pod skupnim naslovom Pozdra'" ljena| Ljubljana, nadaljevale if j slednji dan s kulturno-zabavni111
programom in političnim zbof°' j
v,_	.	■	reC' 1
vanjem. Na zborovanju so pr' stavili tudi sklepe obeh okrogl'11 j miz.	< .
V eni svojih mladostnih pest"1 sem zapisala:
Hočem samo kruha in iger.
In večno poletje.
Res, kruha in iger potreba’ jemo bolj kot kdajkoli prej- ® večno poletje bi bil čas, ko b|! j lahko pozabili na vse skrb' j vzgoje in izobraževanja.
BARBARA HANUŠ
Na Prosvetnega delavca se lahko naročite tudi po telefonu: 061 315585
kršen korekten in etično čist kritiški dialog.
Človeku ostane ob tem samo grenka in pedagoško-žalostna ironija. To sem uporabil in kot v edino mogoči odziv na dr. Strmčnikovo »kritično« pisanje izoblikoval zapis CUM GRANO S A LIS. v katerem sem ironično »javno priznal« vsa očitana mi »neznanstvena spoznanja«.
V dobri veri, da bo ta zapis objavljen v časopisu Sodobna pedagogika, sem ga poslal uredniškemu odboru, saj imam vso zakonsko pravico braniti se pred takšno osebno in delovno razvrednotenjsko oceno, kakršno je objavil dr. Strmčnik v tem časopisu.
Toda namesto tega sem prejel dopis novega glavnega in odgovornega urednika dr. Borisa Kožuha (28. 5. 1991): »Po mnenju članov uredniškega odbora ne moremo objaviti vašega prispevka CUM GRANO ŠALIŠ v Sodobni pedagogiki.«
Uredniški odbor Prosvetnega delavca prosim in se mu zahvaljujem, da mi z objavo tega, gotovo pomensko zvrnjenega »javnega priznanja« omogoči uporabiti demokratično in mišljenjsko pluralistično pravico, odzvati se na objavo takšne kritike mojega zapisa o paradigmah slovenske pedagogike med letoma 1945 - 1988, saj je ta »kritika« zunaj norm vsakršnega strokovno in moralno dostojnega pisanja, zato pa tem bolj v oklepu skrajne sporne citatološke argumentacije ad hominem!
Ta moj blagoironični odziv, ki ga uredništvo pedagoškostroko vn ega časopisa Sodobna pedagogika ni želelo objaviti, se glasi takole!
CUM GRANO SALIS
Podpisani »potvorjevalec« raz-1 voja slovenske pedagoške misli' med letoma 1945-1988 ter »dis-klasifikator« slovenskih pedagoških znanstvenikov (Glej:	F.
Strmčnik, Beda pedagoškega potvarjanja in disklasificiranja, SP, 1991, 1-2, str. 69-74) javno priz-
nam, da sem si Prikaz ideoloških nasprotij in obravnavanih v pr fr šanj v slovenski pedagogiki (194(1 - 1988), kakor ga podajam v pri’ spevku Paradigme slovenske pe’ dagogike (SP, 1990, 7-8, stt-363-395), kratko malo »Umislil*-1 Enako vse dogodke v idejno-idč, otoškem razvoju naše povojne i" j do današnje pedagogike ter vse navedke iz slovstva. Vse dokfr mentacijsko gradivo pa sem ko- \ notacijsko povsem »poneveril*-Pri tem me je vodil en sam nfr men: okrniti in zastreti zna11' stveni ugled dr. Vlada Schmid^ in dr. Franca Strmčnika. To j1 toliko bolj graje vredno, ker stn bila navedena pedagoška znah' stvenika v vsem opisanem čaš11 dosledna nasprotnika in kritik11 realsocialistične pedagogike F' socialističnega ideološkega šolstva, z vsem tem pa razvijali slovenske antropološke pedag0' gike; za to sta bila večkrat pregO' njana. Sam pa sem bil v isterf času razvijalec našega mehansko' materialističnega pedagoškega nauka, socialistično-samouprcF' Ijalske pedagogike, doktrin1 enotne šole, pedagoškega idejno' ideološkega enoiimjai in sektfr škega marksistično-ateističnegj1 pedagoškega nazora ten^eorettr takšne vzgojno-izobraževaln( prakse. Pri tem me je politih režim izdatno podpiral, me nfr grajeval in mi zvesto stal strani.
Prizadetima se opravičujem 2° vse njunemu znanstvenemu dnin storjene krivice ter ju poziva,,u naj se še naprej držita svoje Ob' tropološko začrtane smeri šlo venske pedagogike.
V Ljubljani, 15. aprila 1991 FRANC PEDIČEK
ISKANJE NOVIH POTI SPODBUDNEJŠEGA OCENJEVANJA
, gotovo se novo šolsko leto začenja bolj sproščeno, kot se I	dni pouka nas težave z ocenjevanjem še ne breme-
|	koncu leta pa tehtamo, primeijamo, poskušamo biti pravični
! —[jjektivni in močno si želimo, da bi nekdo izumil novo mero in i	enote. Upoštevala naj bi vse šolaijeve lastnosti od prizadeva-
■l~a ^° učnih dosežkov in sočasno preprečevala, da bi nanje vplivalo
učiteljevo subjektivno doživljanje učenca. Te čarobne formule za ocene žal ni.
Tisti učitelji, ki jih ocenjevanje še prav posebno bremeni, iščejo nove poti. Morda bo kaki učiteljici ali redkim učiteljem pomagalo iskanje učiteljice 3. razreda iz Mojstrane, SONJE MIRTIČEVE.
Opisno ocenjevanje na nižji stopnji
f rili^encev ° vsem, kar se bo Dogovarjamo se na za
J Ot-i na tej stopnji so spo-l 2 ni sprejeti precej znanja, i’ mat0 mora učitelj iskati različne >	oblike in prijeme za po-
c'< te^anle u^ne snovi. Pouk mora i I mejiti na dogovarjanju učitelja
'n učen-
če'3'0-
Za^U Vsa*ce vsebinske celote; na terl U niškega leta, na začetku ..ana ali učnega dne. Po realiza-1' sledi analiza doseženega jn a' Poudarimo pozitivne strani oblikujemo sklepe. Učenci Pmjmejo določene naloge (zbi-.1° podatke, literaturo, opazu-(i J0.: skicirajo, zbirajo dokumen-,. j.^10)- Analiza, ki sem jo nare-■ a ob koncu določene teme, mi ^ Prinesla dobre uspehe. Potre-j. °vala sem veliko časa in ener-j. j J®’ da so se učenci navadili na :J'0, obliko, da so postali de-^ da so sodelovali.
Najprej sem začela pri spoznanju narave in družbe in pri Sojnih predmetih, nato pa še slovenščini in matematiki. ®gativnim ocenam sem se izo-JPoala, opuščala sem številčne ..^ene, ker sem ugotavljala, da se učenci bojijo, jočejo in si ne Ppj° povedati staršem, i ^ovod za opisno ocenjevanje e bil deček, ki je neprenehoma be 3' 'n Se kontrolnih vaj. Že usedi »kontrolna vaja« sta
bil budili strese in tako je «6 Vnaprej obsojen, da bo P'sal slabo. Ni in ni mogel zbrati sv°jih misli, bil je zbegan in iz meseca v mesec je doživljal le neuspeh. Zato sem že pred leti ^čela opuščati negativne ocene. ačela sem ocenjevati opisno, 'sem pa bila povsem prepri-ana, da delam prav. Zdaj sem oesela, da lahko uporabljam ^Pisno ocenjevanje. Starši so lakirni informacijami zado-, 0 Jni, posebno ker opisujem potezne učenčeve značilnosti in Posebnosti. Pri ocenjevanju ne Pomerjam učencev, temveč ugo-: av‘jam njihov napredek za sako ocenjevalno obdobje. Uporabim popolno individu-'zacijo, s spodbujanjem posa-eznega učenca motiviram °ede na njegovo sposobnost. Iz re v uro preverjam znanje °frok, vendar jih zmeraj ne oce-'bujem. Želim le vrnitveno informacijo o tem, koliko znanja so Pridobili. Znanje preverjam ,ako, da ugotovim, koliko točk Je Posameznik dosegel. Seštevek °čk mi pove, koliko je učenec Napredoval. Pogosto uporabim uesede, kot so: priden, lepo, po-rudil si se, zelo si uspešen ali pa: Puntalo, še dokončaj, utrdi to in
0	snov, ponovi itn.
Učitelj se mora poglobiti takšno obliko preverjanja in ta : « sme preiti v šolsko šablonsko 0C£“njevanje. Predvsem ocenju-Nm Področja, kjer je otrok dose-6el dobre uspehe.
kam, kjer potrebuje dodatno P°moč, ga spodbujam in motivi-am. Posebno sem pozorna na e e učenčeve lastnosti: vztraj-ost pri delu, nafančnost pri iz-slavi izdelka, dejavnost, priza-
1	®Vll9st (prinašanje materiala, kanje novega gradiva, skicirali). Ugotavljam njegovo naprezanje in uspehe. Učenec tek-
muje s samim seboj in sam spoznava svoj napredek.
Pri opisnem delu uporabljam preproste izraze, ki jih razumejo sfarši in učenci. Na pogovor zmeraj prihajajo starši z otrokom in tako se pogovorimo, kje je uspešen in kje mu je potrebna še dodatna pomoč. Ta oblika mi prinaša dobre uspehe in starši hodijo zelo vestno na pogovore.
Zavedam se, da mora biti učenje povezano z učenčevo dejavnostjo. Pri pouku iščem nove oblike, kjer se dela, igra, ustvarja, uči, kjer se zmeraj dogaja kaj zanimivega, kjer se neprenehoma išče nove možnosti (SND-ČLOVEK + NARAVA).
Veliko pomagam učencem z opazovanjem, eksperimentiranjem, pripovedovanjem in iskanjem odgovorov. Redno izdelujem didaktično gradivo in bogatim pouk. Na učenčeva vprašanja poskušam odgovoriti na kratko - z risbo, razlago, poskusom ali podobnim. Ure si oboga-
zitivne in prinašajo uspehe. Učenci večkrat sprašujejo, kakšna bi bila ocena za določeno znanje. To jim tudi povem. Veselijo se opisnega ocenjevanja, kontrolnih vaj se ne bojijo, ker vedo, da bodo tekmovali za točke.
Mislim, da je prav, da na nižji stopnji vpeljemo opisno ocenjevanje, da si vsi prizadevamo, da bo učenec napredoval, se razvijal v razmerah, ki mu bodo omogočale uspešnost tudi na kasnejših stopnjah.
SONJA MIRTIČ
KAJ PRA VIJO UČENCI IN STARŠI
O tem, drugačnem načinu ocenjevanja so starši in učenci na koncu leta razmišljali in ga ocenili z besedami.
STARŠI so razmišljali r dveh smereh: kaj pomeni otrokom in kaj njitn.	^
O OTROCIH razmišljajo takole:
0 Besedno oceno razumejo bolje.
• Besede jih manj obremenjujejo.
0 Za otroka je beseda laže sprejemljiva, ker jim oceni 1 in
Prošnja kot molitev
tirno z glasbo. Tako nam čas poteka hitro in raznoliko. Veliko se gibamo in ustvarjamo. Svoje izdelke učenci razstavijo in spodbujajo drug drugega. Te izdelke si ogledajo tudi starši, ko pridejo na govorilne ure.
Tudi roditeljski sestanki so drugačni. Imam jih skupaj s starši in učenci. Pogovor poteka sproščeno in brez težav. V začetku učenci pokažejo, kaj so se naučili, nato sledi pogovor. Na prvem roditeljskem sestanku sem starše seznanila z načinom ocenjevanja. Ni mi bilo težko pripovedovati, saj starši radi sprejmejo nove oblike, če so po-
Prosvetni delavec Išče pot do vsakega slovenskega pedagoškega delavca. Postati želi takšen, kakršnega potrebujete in pričakujete.
Veseli bomo vaših'pred logov in zamisli.
Skušali jih bomo upoštevati, o njih pa bomo - če riairt boste pisali - spregovorili tudi na časopisnih straneh v eni prihodnjih številk.
2 pomenita le to, da bodo doma grajani.
•	Z opisom, kje so storili napako ali kje se niso dovolj potrudili, natanko vedo, kaj morajo popraviti.
•	To je dobro, ker vsi učenci niso enako sposobni za učenje, pa tudi pisava dela nekaterim preglavice; tisti, ki se slabše učijo, so manj prizadeti in imajo več veselja za nadaljnje učenje.
•	Zakaj bi otrok dobival slabe ocene, če učitelj vidi, da se trudi.
•	Ob takem načinu ocenjevanja se otrok bolj uči zaradi znanja, ne pa zaradi ocen.
•	Slaba ocena otroka prizadene in izgubi voljo do učenja.
9 Če pod nalogo piše nezadostno, je otrok potrt, strah ga je, doma si naloge ne upa pokazati: točke otroci jemljejo drugače.
O SVOJIH OBČUTKIH pa so povedali tole:
9 Všeč mi je tak način prikaza otrokovega dela.
9 Celostno se prikaže napredek, nazadovanje, zastoj.
•	Med otroki in starši je manj konfliktov.
9 Da, všeč mi je, ker zvem, kakšen je moj otrok.
9 O tem ocenjevanju mislim vse najboljše, navdušena sem; tudi način pouka je tako bolj zanimiv, šola prijazna, otroci pa zadovoljni; pozna se tudi pri domačih nalogah, ko vse poteka samoumevno in neprisiljeno.
•	Hvaležna sem za to.
9 Tu ni strogega učenja, otrok ponavlja igraje in se sproti uči.
•	Ocenjevanje je bolj globalno, široko, stvarno; tako se bolje spozna otrokove sposobnosti in pomanjkljivosti, njegove interese in nagnjenja.
9 Lažje razumemo otrokove potrebe in lahko ga usmerjamo na njemu dojemljiv način.
9 Stresi so manjši in otroci so bolj motivirani za učenje.
Trem staršem, katerih otroci so odličnjaki, opisne ocene niso bile všeč. Vzroki pa so tile: nad ocenami ni pregleda; opisno ocenjevanje skriva oceno, iz njega ni mogoče ugotoviti, za katero (številčno) oceno gre. Ob opisnih ocenah se nekateri starši prepozno odzivajo in ne vplivajo na otrokovo učenje.
Med izjavami staršev se je znašla še kratka kritika številčnega ocenjevanja: »Togo zapira v okvire in ne pokaže resničnega otrokovega uspeha ali neuspeha.«
UČENCEM, ki so bili opisno ocenjevani ves tretji razred, je bil ta način ocenjevanja všeč in si ga želijo tudi še v četrtem. Tole pa so njihove utemeljitve:
9 Če bi dobil slabo oceno, bi bil žalosten.
9 Zelo me je strah, da bi me mamica kregala in zmerjala.
0 Mamica je tako bolj vesela; starši niso tako hudi.
9 Strah me je nezadostnih in drugih slabih ocen.
9 Mamica in ati sta bolj vesela, če piše »še bolj se potrudil«, kot če bi bila slaba ocena.
9 Če dobim slabo oceno, me mami in ati doma oštevata (to mi gre zelo na živce).
9 Všeč mi je, da so ocene šele na koncu leta.
0 S takim ocenjevanjem me nič ne skrbi, če imam 1 (pripombo je napisal otrok, ki ima s pisanjem očitno zelo hude težave).
9 Mamica bi me pohvalila, če bi pisalo »pridna«.
0 Je bolj razumno, lažje razumeš besedo kot oceno.
9 Če bi na kontrolki pisalo ena, bi me mamica zelo kregala, ker pa je napisano z besedo, je bolj zadovoljna.
0 Všeč mi je zato, ker nimam občutka, da sem pisal slabo oceno.
Vsi učenci so tudi prepričani, da je opisno ocenjevanje prav tako všeč njihovim staršem.
A. N.
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
0 vrednosti intenzivne učne pomoči
Pri specialno-pedagoškem delu, kakršno opravljam v Svetovalnem centru, že od vsega začetka in čedalje bolj čutim nemoč ob skupini učencev, ki obiskujejo šolo na predmetni stopnji. To so tisti učenci, ki si naberejo po več negativnih ocen in počasi začno izgubljati stik z učno snovjo ter se jim vrzeli v znanju iz dneva v dan večajo. Čutijo, da imajo čedalje manj možnosti, da bi se izvlekli iz kritičnega položaja. Po naravi so pesimisti in zase sploh ne vidijo prihodnosti. Postajajo vse bolj depresivni, posebno še, če je neuspeh popoln pri vseh predmetih in če tudi zunaj šole nimajo uspešnih interesnih dejavnosti. To je ena skupina. Druga skupina je problematična zaradi svojega nekritičenga optimizma. Ne glede na število slabih ocen, količino težav in lukenj v znanju računajo na to, da bodo slabe ocene zlahka popravili, vendar ne storijo ničesar za to!
Delo s takimi otroki se mi zdi pogosto le gašenje požara in preprečevanje popolnega neuspeha. To pa je bolj odvisno od razumevanja in strpnosti šole kot pa od resničnega spreminjanja stanja. V nekaj urah na leto, kolikor jih lahko odmerim takemu otroku, neznanja, ki ga verjetno pomenijo slabe ocene, nikakor ne morem spremeniti v znanje. Nekaj znanja ali pa vsaj solidne orientacije v učni snovi pa je tisto, kar vsakemu učencu da nekaj samozavesti. Hkrati pa šele takrat, ko nekaj zna, spozna, česa ne ve, in je šele takrat sposoben koga kaj vprašati in se učno razvijati.
Živ zgled, ki mi ob takih razmišljanjih pride pred oči, je fant, ki je junija končal šolsko obveznost v sedmem razredu. Leto prej, ko je ponavljal šesti razred, si je nabiral nezadostne ocene celo iz predmetov, v katerih je bil prejšnje leto pozitiven.
Njegovemu učnemu neuspehu sem sledila od petega razreda, ne da bi 'htu lahko bistveno pomagala. Težko bi rekla, da je imel kake posebne učne težave, čeprav ni bil brez njih. Toda ta popolni učni neuspeh ni bil posledica težav z učenjem. Proti koncu leta, ko mu je voda tekla v grlo, je ponavadi le našel toliko volje in moči, da se je naučil kakšnih malenkosti, zaradi katerih so mu potem v šoli podarili napredovanje v višji razred. Lahko bi rekla, da je vse leto nekritično računal na to, da bo na koncu leta pač popravil slabe ocene, pa bo.
B. je bil zelo čuden fant. Še zdaj mi ni jasno, v čem je bistvo njegovih težav. Manjši del težav z učenjem gre sicer zagotovo na račun specifičnih motenj branja in pisanja, mnogo večji pa ugibajoče pripisujem posebni govorni zavrtosti v nekaterih položajih. Ta fant je gledal v tla in le redko si lahko izpod čela ujel njegov pogled, ki je bil skrajno mrk in neprijazen; izražal je, da ne sprejema pomoči in jo celo povsem odklanja. Pogosto sta z njim prihajala tudi starša, od obiska do obiska bolj obupana. V najhujši obup ju je spravljalo to, da fant ni priznal resnice. Tik preden je šla mati na govorilne ure, je na primer dejal, da nima nobene nezadostne, v redovalnici pa ni bilo pri petih predmetih nobene pozitivne ocene. Nalog sploh ni delal. Stvari in obveznosti je nenehno pozabljal in »pozabljal«. Zaradi tega so bili v šoli nanj še bolj jezni. Na obravnavo v naš center je prihajal sicer redno, toda navezovanje stika z njim je bilo skrajno naporno. Pravzaprav so se naša prizadevanja ob tem ponavadi že izrabila. Včasih pa sva se kakšne snovi vendarle tudi naučila. Toliko da sem lahko ugotovila, da jo razume. Na to sem sklepala ob posameznih besedah, na katere sem dolgo čakala ali jih ob obnavljanju izvlekla iz njega. Za šolsko preverjanje znanja je bilo to seveda premalo, saj učitelji ne utegnejo čakati pri tem dolgotrajnem rojevanju.
Načini specialnopedagoškega dela v Svetovalnem centru so usmerjeni predvsem na korekcijo specifičnih učnih težav, v svetovanje otroku in staršem kako se lotiti učenja, v stike s šolo za izmenjavo informacij, svetovanja in dogovore. Ne moremo pa si privoščiti pravega učenja s posameznim učencem. Učenci, kakršen je tale fant, pa bi potrebovali prav to. Ob sebi morajo imeti nekoga vsaj toliko časa, da začno spoznavati razliko med »mislim, da znam« in med »znam«. Pomoč potrebujejo toliko časa, da se začno zavedati, kaj sploh pomeni razumeti neko stvar, da znajo vprašanje povezati z odgovorom, da znajo sami postavljati vprašanja, da se zavedo, česa ne razumejo in do takrat, ko je želja po razumevanju tako močna, vztrajajo. Sami se do vsega tega niso zmožni dokopati. Potrebujejo intenzivno pomoč nekoga.
B. je »nekoga« tudi dobil. To je bila študentka specialne pedagogike na obvezni učni praksi. Dva meseca je delal z njim po več ur na teden. Skupaj sta se učila zgodovino, biologijo, fizika. Predelovala sta učne teme, drugo za drugo, brez hitenja. Ni se učil le posameznih zgodovinskih epizod, učenje je temeljilo na pomenskem razumevanju posameznih besed in posameznih stavkov. Sprva je potekalo takšno učenje izredno počasi. Da bi kasneje lahko hitreje ponavljal, si je sproti izdeloval skrajšano verzijo, kot izvleček, miselni vzorec, kol sliko ali besedno verigo.
Sredi rega učenja je začel spreminjati svoje vedenje. Najprej sem opazila njegovo hojo. Prej je hodil po prstih. Zmeraj sem imela občutek, da bo padel, ker je hodil nagnjen in sključen. Zdaj je stopal hitreje, po celih stopalih, gledal je naprej, tja, kamor je hodi! in ne več tja, kjer je stopal. Žačel se je šaliti, čeprav ne zmeraj najbolj primerno. Sam od sebe je poročal o stvareh, ki so se zgodile. Tudi o tem, da je dobil ukor. Dobil ga je, ker svojega dobrega razpoloženja ni znal krotiti, pravzaprav ni vedel, kje je meja med šalo in nesprejemljivim. Tudi doma je povedal, da je dobil ukor. To je bil za vse nas, ki smo delali z njim, velik dan. Tudi šola mu ga ni štela v posebno zlo. Rekli so celo, da jim je žal, ker odhaja - v skrajšani program.
B. se je spremenil, ko je ob intenzivni učni pomoči in učenju spoznat, kaj mora še vprašali, da bo snov res razumel. Naj bo ta zapis zahvala študentkam, ki so med učno prakso in intenzivnim delom reševale in rešile nekaj večštevilčnih cvekarjev. Ne le to. Uspelo jim je, da so se ti učenci začeli zavedati nekaterih bistvenih elementov učenja. Kot so zatrdile, so se tudi one ob tem delu veliko naučile.
Več varčevanja v naših šolah
Ste že izračunali izdatke, ki jih imate z »opremljanjem« svojega otroka za prvi razred osnovne šole? Vse tiste izdatke od radirke do torbe, od začetka do konca šolskega leta? Pa izdatke za šolske potrebe v drugem, tretjem ... pa vse tja do zadnjega letnika srednje šole? Ob vsesplošnem razglašanju, da je naša šola brezplačna, se znaten del družinskega proračuna porabi za otrokovo šolanje. Žal pa se marsikateri dinar porabi brez potrebe zaradi neutemeljenih in pretiranih zahtev učiteljev, samega šolskega sistema, pa tudi zaradi domišljavosti staršev. Vredno je spregovoriti o tem problemu. Resnična ali le navidezna življenska raven je vnesla tudi v šolo pravo potrošniško ravnanje. Mnogi učitelji še razmišljali niso o denarni zmožnosti staršev, ko so naročali otrokom: »Prinesite prihodnjič to in to!« Revnejši starši so komaj dohajali veliko potratnost v pripomočkih za pouk. a so na silo vzdržali samo zato. da njihov otrok ne bi začutil socialne razlike. Sicer pa - razmere nas bodo prisilile, da se bomo morali tudi v šolah vesti bolj racionalno, saj prihajajo hudi časi. Pa ne le to: vzgajanje k varčnosti je pomemben smoter šolskega dela!
Oglejmo si ta problem nazorneje! Ze prvošolček, enako pa učenci vseh naslednjih razredov osnovne in srednje šole. ima deset in še več raznovrstnih zvezkov. Število zvezkov narašča vzporedno s številom učnih predmetov iz letnika v letnik. Pa preglejte vse te zvezke ob koncu šolskega leta! Večina jih je bolj ali manj nepopisanih. Toda - teh nepopisanih zvezkov otrok ne more ali celo ne sme rabiti v naslednjem razredu. Tako se ta pesem ponavlja osem ali kar dvanajst let, ko nepopisani zvezki romajo v šaro ali v peči. Pa še z dragimi ovitki vred. saj tudi ti niso več »dobri« za naslednje leto!
Kako pa je z obveznimi učbeniki in drugimi tiskovinami? Zgrozimo se že nad samim številom učbenikov, predvsem pa nad njihovo obsežnostjo. Zaradi popolne komercializacije založništva šolskih knjig so učbeniki zelo dragi. Vendar - šola to zahteva. torej jih moramo kupiti, da bo naš otrok oskrbljen tako. kot zahtevajo! Pa tudi te učbenike prelistajmo ob koncu šolskega leta. Spet bomo lahko ugotovili, da marsikateri učbenik ni bil predelan v celoti, nekateri celo zelo malo. In naprej. Koliko učbenikov pride v roke leto mlajšemu bratu ali sestri ali drugim učencem naslednjega rodu? Ali učbenik naslednje leto ne velja vec ali pa otroka ne bomo »prizadeli« s tem. da bi moral uporabljati »staro« knjigo! Dokler tako razmišljajo starši, je to njihov problem, če pa nove knjige zahtevajo učitelji, je zadeva obsojanja vredna!
Še malo poglejmo v učenčevo torbo. Tu bomo odkrili »orodja« še in še: več v prvih letih šolanja kot v zadnjih. Kaj je nujen, a zadosten inštrumentarij za normalno šolsko delo. ni težko našteti. Tu pa so še cele serije barvnih svinčnikov, meril, škatel, barvic in česa vsega še. delno na priporočilo učiteljev, precej več pa zaradi zagledanosti staršev v svoje otroke. In če spet naredimo inventuro ob koncu šolskega leta. ugotovimo, kako malo vsega tega je otrok v resnici potreboval in porabil; velikokrat tudi ti pripomočki ne bodo več »dobri« v naslednjem šolskem letu!
ii
Morda se bo zdelo komu od bral-
cev to moje razmišljaje smešno, saj govorim o drugorazrednem problemu, pa se vseeno izplača, da se ob njem zamislimo. Predvsem kaže. da spoznamo vzgojno plat obravnavanega problema. ki ga razgrinjam učiteljem. staršem in posredno tudi prosvetnim organom.
Prav v vseh vrstah in stopnjah šol so učitelji dolžni vzgajati otroke k varčevanju in racionalni rabi dobrin nasploh. Noben predpis ali učni načrt izrecno ne zahteva, da mora imeti učenec toliko zvezkov ali takšen ali drugačen šolski pribor. O tem presoja učitelj sam in stvari zahteva od učencev po svoji zamisli. Ob treznejši presoji učitelja za rabo lanskega nepopisanega zvezka ta res ne bo tako zgleden, učbenik bo malo popackan, svinčnik malo krajši, pa nekaj barvic manj... - prav te okoliščine pa bo učitelj s pridom izrabil za nasvete. da moramo varčevati povsod. kjer se le da. Morda bodo ob tem učenci začeli razmišljati, da morajo starši z delom prislužiti denar za njihovo šolanje? Če ima otrok eno samo glavico, zakaj bi moral imeti učno snov razmetano po tolikih zvezkih in knjigah? Se do danes nisem dojel pravega smisla, da mora imeti učenec za isti predmet zvezek za šolsko in drugega za domače delo. Dragi kolegi - predvsem vam sem napisal ta vprašanja zjasnim namenom!
Starši se neverjetno lahko upogibajo zahtevam šole. ko gre za njihove otroke. Vse oskrbijo zanje in za njihovo uspešnost. To je hvale vredno. Ob izdatkih za šolske potrebe pa se stališča staršev zelo pogosto »razdelijo«: po eni strani bolj zase godrnjajo o dragem šolanju, o visokih cenah pripomočkov in o pretiranih zahtevah učiteljev, po drugi strani pa z nakupi celo uvoženih in najsodobnejših reči za šolo prav tekmujejo ali iz prestiža' ali v prizadevanjih, da pred otrokom zabrišejo svojo nižjo življenjsko raven. Starši imajo pravico in dolžnost opozoriti učitelja na roditeljskem sestanku o pretiranih zahtevam materialne narave. Seveda je meni lažje napisati to misel, kot pa staršem prebiti nevidni plot med njimi in učiteljem, ko bi kritika lahko užalila učitelja, posledice pa bi morda občutil celo njihov otrok. Tudi staršem naslavljam priporočilo: S pretiranim obsipa-vanjem z raznimi dobrinami si boste otroka bolj odtujili kot pa ga navezali nase!
V tej zvezi le kratka misel za šolske organe. Racionalizacija v našem šolstvu je nujna na vseh ravneh in v raznih oblikah, šilo in dreta pa sta tudi v vaših rokah. S krčenjem učnih predmetov se bo samo po sebi zmanjšalo število učbenikov in spremljajočih zvezkov. Naj iz založbe ne pride učbenik, ki bi veljal manj kot pet let! Če že ni vaša naloga. da organizirate prodajo rabljenih učbenikov, pa te akcije vsaj priporočajte in široko svetujte. Tudi na izposojanje učbenikov vam kaže pomisliti, a šolam zagotovite potreben denar.
O varčevanju oziroma potratnosti v naših šolah nisem govoril na pamet. To zadevo sem živo doživljal nekoč kot oče. zdaj spremljam ob vnukih, dolga leta. pa sem kot učitelj spoznaval ta problem v praksi. Izdatek za vse šolske potrebščine bi brez škode za kakovost pouka z vsestransko racionalizacijo lahko povprečno zmanjšali vsaj za tretjino. Izračunajmo si ta prihranek v dinarjih, ki znaša približno skoraj milijardo v vseh slovenskih šolah. Z denarjem pa se ne more izraziti vzgojna vrednost vsega početja, ki učence navaja k varčnosti in k pravemu odnosu do gmotnih dobrin.
Bo šlo moje razmišljanje v prazno?!
MILAN DETELA
KRITIČNI POGLED NA UČNI NAČRT PREDMETA DRUŽBENEGA ZNANJA
Evropski izobraževalni standardi H
v slovenskih triletnih poklicnih šolah
Zgolj po naključju mi je prišel v roke učni načrt za predmet družbena znanja za triletne poklicne šole. izdelek Zavoda RS za šolstvo, prav tedaj, ko sem lahko prebrala izjavo šolskega ministra: »Šolstvo je pač živ organizem in tu se ne da dvajset let ponavljati istih stvari. Mislim, da smo celo dolžni uvajati v šolo novosti na vseh ravneh.« (Dr. Vencelj, pogovor za Mladino. 10. 9. 1991).'"
bi bil sodoben učni načrt ali vsaj. kakšen naj ne bi bil.
Besedilo, ki ima naslov Učni načrt za predmet družbena znanja. obsega dve nepolni strani brez sistema in logične povezanosti nametanih vsebinskih sklopov (ki to niti niso). Pod posameznim naslovom so v alinejah nanizane vsebine. Naj navedem le nekatere:
V sklopu z naslovom Delo nekoč in danes (!!!) piše:
Pleta I
Težko učencem in učiteljem, če so novosti takšne, kakršen je predpisani učni načrt za predmet družbena znanja za prvi in drugi letnik triletnih poklicnih šol!
Nisem sicer strokovnjakinja za učne načrte, sem pa sodelovala pri pripravi enega, ki je romal v »bunker« Zavoda RS za šolstvo (učni načrt za obramboslovne vsebine v predmetih in dejavnostih na slovenskih srednjih šolah), zato vem. kakšen naj
-	poklici kot proizvod družbene delitve dela: spremembe v poklicni sestavi in sestavi zaposlenosti pri nas, v razvitem svetu (Evropa. ZDA. Japonska) ter državah v razvoju: in neposredno za tem:
-	spremembe v strukturi dela - prehod od ročnega k intelektualnem delu: in nato še:
-	delo pri nas v primerjavi z delom v razvitejšem in manj razvitem svetu.
Ranjenec
-	Težko si predstavljam, katere strokovne podlage, učbenike, priročnike in metode (ki v načrtu sploh niso omenjene) bo učitelj uporabljal, da bodo učenci z obravnavo teh tem »pridobivali izbrana družboslovna znanja, pomembna za razumevanje sodobnih družbenih tokov« (cilj iz prvega dela načrta za predmet družbena znanja). Morda sestavljalec upa, da bodo učitelji skrivaj pokukali v temelje marksizma?
Posebne pozornosti sta vredna sklopa s politološko-sociološko-zgodovinsko in ne vem kakšno še vsebino: Politika v vsakdanjem življenju in Svet med konfliktnostjo in sodelovanjem, mednju pa je sestavljalec vrinil vsebine z naslovom Slovenski narod in njegova državnost.
Odkrito povedano: boljše kritike, kot je dobesedna navedba omenjenega .umotvora1, ne morem napisati:
Politika v vsakdanjem življenju
-	osnove in značilnosti totalitarizma - različen odnos posameznikov do totalitarnih reži-
mov
-	možnosti za uveljavljanje posameznikov in skupin v demokratičnih družbah
-	človekove pravice in svoboščine.
Slovenski narod in njegova državnost
-	narodno prebujenje in rast slovenske narodne zavesti
-	narodni razvoj, problem uveljavljanja suverenosti naroda
-	razvojne možnosti Slovenije danes.
Svet med konfliktnostjo in so-delovanjam
-	vzroki in posledice konfliktnih razmerij v svetu
-	premagovanje zgodovinskih
konfliktnosti danes:	medna-
rodne organizacije, mirovna, ekološka gibanja ipd.
-	mali narodi in manjšine danes v Sloveniji in Evropi; narodnostna struktura v Sloveniji kot posledica določitve meja po prvi in drugi svetovni vojni ter kot posledica ekonomskih migracij.
Nelogično ločevanje politike od konfliktnih razmer pri nas in v svetu, človekovih svoboščin od manjšin, narodove suverenosti od vprašanja malih narodov v Evropi, razvojnih možnosti Slovenije od evropskega in sve-
Vz
t	• 'ibli
lovnega gospodarstva,. ’ na
v glavah učencev pusti le namesto »razumevanja sodor' v družbenih tokov«.
da)1
ieiiel
Dopuščam možnost. ~ stavljalec tega skrpucala ^ . svoji zasnovi obravnave v ^ 1' njavi ekoloških, zgodovi11^ ^ ekonomskih, politoloških.j
loških itn. tem. iztrganih 'z nih celot posameznih ved. T dar iz napisanega tega ni . ^
razbrati. Tudi če zaupam ^
Ijem (po predlogu iz načrta)1 (.a lahko zgodovinarji, geografa ( ciologi in politologi - v tem', nem redu!), da bodo ra jiJ splošne in nedorečene cilje^s
meta družbena znanja, ne
H# /izuajjfi
sredstvi, stenskimi zemlje^E.
mem, da jih bodo lahko ^ jam: »Učilnice z avdiovizualni
čili v navedenih razmerah.
drugimi učili.« (Učbeniki^ roma literatura ni navedena-j Za konec pa tisto, kar sesV Ijalcu(em) in šolskim oblaslJt‘ najbolj zamerim: v celotnen' ( nem načrtu ni učenca! .ia Nobena vsebina ali nav°l0l
av4P'
med znanjem, sp1
ne usmerja učitelja v obraf-^
zveze
nostmi in poklicem, ne otn1
idk;

učenčeve vloge in mesta v P ,,, vodnem procecu (morda c v zvezi s poklicem, za katd! se pripravlja), nobena vsebin8, ■ ne ozavešča o ekologiji last|,: življenja in dela.	F
Učenec bi med izobraž£'P njem moral pridobiti znanjfjP mu bo pomagalo oblikovati J
mano delovno okolje, lo^JP
med zdravimi in okolju Šk°F vimi tehnologijami, mu privZyr
jiti odgovornost za svoje zdra.jV, in zdravje soljudi, ga spodhuV k ustvarjalnosti in inovativni
ga vzgojiti v domoljuba in dl?".
Ijana Evrope in sveta. ,SI Domislila sem se izjave dit*t torja Zavoda RS za šolstvo, fl spoda Zakrajška, objavlj™ v Delu oktobra lani: »Slovenj šolstvo se postopoma pribor evropskim modelom v pog|£P strokovnih in sistemskih reši1'11
kar bo ustvarilo možnosti za ” ' seganje evropskih standardu izobraževanja.«
Bog se usmili učencev, u<y: Ijev in domovine Slovenije-^
taki učni načrti odslikavajo
evrop5 P
dovo razumevanje
standardov izobraževanja.
MOJCA PEŠEC-VENGUSt n
Etika in dražba
nova kakovost v osnovni šoli
Dozdajšnja družbeno-moralna vzgoja v osnovni šoli je glede na spremembe v Republiki Sloveniji vsebinsko zastarela in neustrezna. To je narekovalo skupini svetovalcev za družboslovje na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport, da pripravi programsko prenovo dela družboslovja v osnovni šoli in da se dozdajšnji predmet DMV nadomesti z novim ETIKA IN DRUŽBA. Tako se želi približati ciljem prenove naše šole, zahtevam časa in sodobne šole.
Najprej je bil narejen učni načrt, nato pa izdelana poskusna priročnika za učence in ločeno za učitelje. V šolskem letu 1991/92 je to novost v naši republiki sprejelo več kot 130 osnovnih šol poskusno (približno tretjina vseh osnovnih šol) v 7. in 8. razredu.
Predmet etika in družba vsebinsko izhaja iz razmeroma trajnih moralnih - etičnih vrednot sodobnega sveta in je nenadomestljiv pri splošni človekovi izobrazbi. Tako obsega odnose in razlike med ljudmi, človeka in njegov položaj v velikih verstvih sveta, humanizem, spreminjanje dela in prostega časa, sodelovanje in solidarnost človeka in njegovo vest, načelo strpnosti, človekove pravice in svoboščine, slovenski narod in državo Slove-

I
nijo, vojno, mir in nenasilje-,^ nje in izobraževanje, medij8 -družbo, novo kakovost življ^C razvijanje ekološke zavesti i” 's birne vsebine.
Za novi učni načrt in prip(1; didaktičnega gradiva je bila w\(
novljena delovna skupina slic
-----	- lOTt
kovnjakov ljubljanske in "'Vi borske univerze. Teološke t v Mariboru, Perlaeo^at
tete
Pedagoš^-n
inštituta v Ljubljani in ZavC|.
Republike Slovenije za šolsb0
Mol",/
šport pod vodstvom ivicj Tratnik. V letu dni so bili f /
pravljenj novi učni načrti, ac‘;
_____• r, __________anV'
nik za učence 7. in 8. razrede'’^ ločeno dodatek za učitelja. Ji Učbenik Etika in družba p namenjen »učenju na paffd i temveč v etični razsežnosti prtl
vsem razmišljanju o kulturni
i<bl,
vilizacijskih izročilih.
J
Prir#
za učitelje (z dodatkom gr‘
■fli
skopskih folij), je namenjen
dd‘
pomoč pri pedagoškem r (,
Učenci bodo lažje dojemali
melje etike in družbe s tem nc
s • (f
nikom, ki je sodoben, hkrati n ga sami dopolnjevali z novl^ vsebinami (izdelan je v mapjN sistemu). Učbenik in pr'1'#,) sta eksperimentalna, predvid^ je evalvacija tega predmeta ; tako se bodo vsebine še dop° njevale. posodabljale naše š°‘e
IVAN HREN
Parjeni otroci
Vrtec se prenavlja
vzJ?°kalna koncepcija razvoja ) b]it']ecim 'zot>raževanja v Repu-f narti ■eniji<< opisuje skrb za ^lih o-rjene v analizi izobraževal-v Slsteniov v 'svetu in pri nas ter tjjk^^^nji zasnovanosti (pro-LJ' . koncepcije razvoja) J-ie 'n izobraževanja v snova-l »,Posaineznih sistemov.
J rerr J)08*aviu Sistemi v svetu be-
^meri m da nastaiaj° različne /,ak .,0dkr-vanja in spodbujanja .n . otrok. Problematika na-(iVa^en'h se obravnava iz razisko-,tl ega- preučevalneea in prak-j	zornega kota.
j trdilo se je spoznanje, da je (iiskrKadarjenega otroka treba po-JSD	posebej in mu oblikovati
i bog budno okolje. Vsestransko
aldei 13 vzgojno-izobraževalna a^fost naj bi zato temeljila na IjL . stopnji svobode in samo-^nih «°k-' ^r' odločanju vsek nje-
‘ subjektov. Pri nas so
posamezniki in J, Da vebko naredili za odkri-:[0 ie nadarjenih, vendar je vse Potekalo zelo nesistematično.
^PrerfSljen°'
te,ev •
sYemi.
Tanje
#i«5Ž!£!*ki "ai
pa tudi jasnih glede odkrivanja in nadarjenim nimamo. mu se pridružuje še pomanj-•otljev"J'' Znanja vzgojiteljev, učite-
d v Za nadarjene.
.Projekciji koncepcije razvoja iJv®0-'6 'n izobraževanja so v delu goja in izobraževanje otrok in IJ'ne zasnovani posamezni jpr^stemi v takem zaporedju: uu usolska vzgoja, osnovno izo-vlnie eVanje’ srednje izobraževa-(i^kh razvot šolstva narodnosti, ,£j rb Za nadarjene, izobraževanje 3(iv UsP°.sabljanje oseb z motnjo Lfnzvoju, sodelovanje s sloven-'!r'm šolstvom v zamejstvu. sjh,- na vzgoja ter izobraževa-
stv, *fsPosabljanje in nenehno F Polnjeva.je učiteljev. Iz be-.^oila zasnove razberemo, da se ,Jprb za nadarjene nanaša na vse 1 ,' temeljne podsisteme - pred-hlv • a vzg°ja- osnovno izobraže-.kanle in srednje izobraževanje.
fikcija poudarja, da je razvoj e družbe odvisen od kako-
itnaš,
(Ivi
j/d ?ln'b lastnosti posameznika in t^žnosti družbe, da sistema-,...n,0 'n gmotno skrbi za razvoj ler človeških sposobnosti. Ne e več za prilagajanje otrok pro-t'tlom. temveč za prilagajanje ^ogramov otrokom. Tako mo omogočili razvoj ustvarjalnim' Vsem- še posebno nadarje-I v otroštvu in odraščanju, no - ed^°*ske 'n šolske lista-L e seveda niso edina sestavina eina podpore nadarjenim, so
pa gotovo njegov skelet, saj so vse doslej preverjene in učinkovite metode odkrivanja nadarjenih povezane s šolo in je zato leta najbolj odgovorna za njihov razvoj.
Čimprej, tem bolje
Čeprav se znanstveniki še vedno ubadajo z definicijami in pojmi, nekaj zagotovo drži: to-iiko prej neko nadarjenost spodbujamo, toliko boljše je to za otroka. Zanesljiva znamenja velike nadarjenosti je mogoče ugotoviti zelo zgodaj, včasih že proti koncu prvega leta življenja, pravi Wolfgang Nagel.
V vrtcu je približno 50 odstotkov otrok, vsak teden pa preživijo v njem 75 odstotkov svojega aktivnega časa. To pomeni, da je prav gotovo vrtec in vzgojitelj v njem zelo pomemben pri podpiranju razvoja vsakega otroka, tudi nadarjenega. Nadarjeni otroci so uvrščeni v oddelke integrirano, zato jim je treba omogočiti, da se razvijajo kot vsi vrstniki in da razvijajo tudi svojo nadarjenost.
Vsa nadarjenost, pa če je še tako izjemna, potrebuje spodbujanje in priznanje okolja. Mnogi nadarjeni, ki ne dobijo ustrezne podpore, ne morejo razviti svojih talentov (Wolfgang Nagel).
Vzgojiteljeva naloga je, da na-daijenega otroka opazi, ga sprejme kot pozitivno spodbudo za svoje delo in delo drugih otrok in to njegovo posebnost podpre.
Vprašanje, kako odkriti na-datjene otroke v vrtcu, ostaja nerešeno, imamo pa že nekaj izkušenj. na podlagi katerih ugotavljamo, da lahko tudi vzgojitelj. če ima dovolj tovrstnega znanja, opazi in predvidi, da je posamezen otrok nadarjen.
Merjenja stopnje razvoja posameznikovih osebnih lastnosti za predšolske otroke ne kaže uporabljati zaradi posebnih značilnosti v otrokovem razvoju, lahko pa si vzgojitelj pomaga z vprašalnikom za starše, po W. Naglu. Vzgojitelj da svoje mnenje o posameznikovih lastnostih, jih dopolni z mnenji staršev in strokovnjakov, pa tudi z dodatno oceno otrokovih duhovnih in materialnih dosežkov. Na podlagi vsega tega predvidi, da je posamezen otrok nadarjen (vendar to ni verificirana ocena) in ga skladno s tem podpre pri njegovem razvoju.
Oblike vzgojno-izobraževalne
podpore nadatjenim v vrtcu so različne; mednje pa spadajo:
zgodnejši vstop v šolo: lahko ga predlaga vzgojitelj, če tega ne storijo starši, in ob oceni strokovnjakov;
obogatitveni programi, ki jih
pripravijo vzgojitelji po področjih (umetniško, psihomotorično, socialno, govorno in matematično). Vanje se otroci razvrstijo po svojem zanimanju in sposobnostih (iz ene hiše, ne glede na starost, v enkratni ali večkratni nepretrgani program). Za zelo nadarjene otroke pripravi vzgoji-
nost. konvergentno in divergentno mišljenje, pozitivno samopodobo (fizično, socialno, čustveno, storilnostno), pri tem pa doseže precejšnjo ustvarjalnost, ki se kaže tudi v izdelkih.
Spodbude za razvoj nadarjenih otrok v vrtcu so veliko odvisne od strokovne ravni vzgojiteljev ter njihove notranje in zunanje motivacije za delo z nadarjenimi in od sestave pedagoškega teama v vrtcu.
Zato je treba spreminjati sestavo vzgojiteljev v oddelku (od zdaj vzgojitelj in varuh v dva
Materina sreča
telj in strokovnjak s področja otrokove nadarjenosti individualni obogatitveni program;
svetovanje staršem, da otroka včlanijo v klube, skupine in šole ustrezne otrokovemu talentu.
Otroka podpirajo s takšno metodologijo vzgojnega dela, da lahko uresniči in razvija radovednost, samostojnost, samozavest.nekonformizem, inteligent-
vzgojitelja, ki enakovredno, usklajeno teamsko delata), zviševati izobrazbeno raven vzgojiteljev in jim ponuditi dodatno strokovno znanje o nadarjenih ljudeh. Vodilno pedagoško osebje je treba spreminjati v takšno skupino, ki bo uspešno vodila vrtec - razvojno strokovno, pedagoško in organizacijsko.
ZMAGA GLOGOVEC
Hvalnice, ki spodbujajo____________________________________________
i:^r- Srečo Zakrajšek: »Slovenske vrtce štejem med najboljši del slovenskega vzgojno-izobraževalnega S|$tema, zaposlene v njih pa med tiste, ki svoje delo opravljajo z veliko odgovornostjo in ljubeznijo.«
n . ^ Zadnjih tednih in r, J Preletavanju vo/a. j^roško razposajenost jok in negoto\ tsn ’ ^ otroke silijo 1 Poznavanje sveta in ti ,1 mm nič skupnega s pr * l Sodnjejesenski dne\ /at tudi v vrtcih zače,
IZnJ^i0 leta- ° 5 1 srgdi življenja,
Zmsmo Pripravljali-
\kleief-0 v°ini S0'’01
lj n. času, v vrtcih se \vePre^člepega 'm.: L le bil° umerjeno
\CJn7st rfV°j' V S'
1* r^nos,. ‘n pričakovan K'n° obiti. Otroci 5
ibnamnili za zmera (!n še spremljale m< K^lei vedo, kje so zt {:jzaviia sirena, k rja' Kaj se bo dogajal Klnu otroki v tem šo ra/ bodo počeli po o'Pa vzgojiteljice in var, c' sJ *0 skrbno izdelan ,nleni v Učni kni o Vn(l izhodišča in Programu sodelo
voda RS za šolstvo in vrtcev v šolskem letu 1991/92 - tako so jo naslovili, namenili pa predvsem vodstvom vrtcev, osnovnih šol, ki imajo predšolske enote ali oddelke in vsem pedagoškim delavcem v predšolski vzgoji, pa tudi staršem, da bi se seznanili Z delom v vrtcih, s strokovnim osamosvajanjem predšolske vzgoje, ki se kaže v številnih samostojnih iskanjih lastnih rešitev za nastale pedagoške probleme. Pedagoške svetovalke so se potrudile in precej na drobno opredelile program sodelovanja z zavodom. Le tega niso predvidele, da bodo v marsikaterem vrtcu tudi otroci iz sosednje republike, ki bodo tukaj našli zatočišče, drugi dom in prijatelje. To seveda ne bo okrnilo bogato začrtanega prdgrama; morda bo treba le pridati še nove vsebine, ki bi pripomogle, da bodo zaposleni zmogli, kar jim nalaga čas.
Ugotovitve iz zadnjih let še ve-Ijajo: predšolska vzgoja je začela zaostajati v razvoju po številu zajetih otrok in poslabšalo se je razmerje med programi predšolske vzgoje v škodo programov predšolske vzgoje zunaj dnevnega
varstva; čedalje bolj se tudi zaostrujejo gmotne razmere na tem področju. Kljub temu pa je dr. Srečo Zakrajšek, direktor Zavoda RS za šolstvo in šport, v omenjeni knjižici zapisal, da so slovenski vrtci - takšni kot so
-	najboljši del slovenskega vzgoj-noizobraževalnega sistema, za-posleni(e) v njih pa tisti, ki svoje delo opravljajo z veliko odgovornostjo in ljubeznijo. Takšne hvalnice pa pedagoških delavcev v predšolski vzgoji ne uspavajo, kvečjemu spodbujajo. Svetovalno delo bo tudi letos potekalo predvsem v sklopu zavodovih organizacijskih enot, obsegalo pa bo konzultacije, svetovanja, ho-spitacije. pedagoške delavnice, strokovne ekskurzije in (enodnevna) strokovna spopolnjeva-nja).
Dogajanje v pedagoški praksi
-	sprotno vzgojno delo, vpeljevanje novosti in reševanje aktualnih pedagoških problemov - bodo sodelavci zavoda spremljali sproti in organizirali območna delovna srečanja.
Raznolika je tudi ponudba seminarjev za pedagoška vodstva in vzgojitelje predšolskih otrok,
ki so zasnovana tako, da obsegajo predavanja, delo v skupinah in praktično delo v pedagoški praksi.
V zadnjem obdobju je velikokrat grozila nevarnost, da bi vrtce »pošotali". To se ni zgodilo, ob Željah, potrebah in zahtevah, da se podaljšuje šolanje otrok, pa je uspelo za vrtce značilno igro in ustvarjalni način dela prenesti tudi v nižje razrede osnovne šole. Še več: metode dela v vrtcih so bile tudi teoretični in praktični temelji za integracijo motenih in prizadetih otrok v šole. Tako je kakovostno delo v vrtcih pripomoglo tudi k humanizaciji slovenskega prostora.
Ta čas je v pripravi tudi nov zakon o predšolski vzgoji, podzakonski akti in programi raziskovalnega dela na predšolskem področju. Zavod RS za šolstvo in šport bo izdelal nekaj primerjav za izdelavo nove programske dokumentacije za predšolsko vzgojo (vzgojni program bo primerjal z zdajšnjo prakso, najnovejšimi spoznanji razvojne psihologije in pedagogike).
L. L.
predšolska
SODELOVANJE VRTCA IN STARŠEV
Dražina postaja spet pomembna
Z dokumentom Zavoda RS za šolstvo Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje, ki določa splošne cilje vzgoje in izobraževanja, smo pridobili podlago za nadaljnji razvoj predšolske vzgoje. Razvoj vzgoje in izobraževanja je zasnovan tako, da predvideva tudi razširitev in vsebinsko dopolnitev vzgojnega dela v vrtcih z različnimi drugimi dejavniki zunaj vrtca, in tudi sodelovanje s starši.
Deklarativni pomen in vloga družine pri vzgoji otrok, kakor smo ju pojmovali iz naše polpreteklosti, ne zadoščata več. Družina postaja čedalje pomembnejša. Pojavlja se potreba po vzajemni odgovornosti družine in družbe, skratka institucij v družbi, ki so odgovorne za predšolsko področje. Čedalje bolj se postavlja v ospredje zaji-teva po ponovnem uveljavljanju odgovornosti družine za vzgojo otrok. Družina postaja spet pomembno vzgojno okolje, nenadomestljiva vez med družbo in posamezniki, ki morajo postati člani družbe (primerjaj Kame-nov 1987).
Po V. Goodu (primerjaj Golubovič 1981) lahko le starši ohranjajo vez med družbo in družino, saj družina otroka varuje in tako nalaga staršem odgovornost za njegov razvoj. Otroku omogoča čustveno ravnotežje in s tem skrbi za psihosocialno zdravje otrok. Otroka povezuje z drugimi člani družine, saj v družinski skupnosti člani delijo skupno usodo in naravno ustvarjajo intimne odnose.
Pri vzgoji otrok je samozaupanje nepogrešljivo. H. Vejleskov (primerjaj Dordevič 1985) navaja nekaj napotkov, kako to samozaupanje dosežemo:
# Vzgojo moramo razumeti kot enakovreden odnos med starši (vzgojitelji) in otroki.
#	Razvijati moramo občutek osebne odgovornosti staršev za vzgojo (tj. etični problem vseh staršev).
#	Starši morajo spoznati, da lahko postanejo dobri očetje in matere po različnih poteh.
#	Razumljivo je, da so starši odgovorni za vzgojo svojih otrok; pri vzgajanju pa ne zadošča le intuicija, temveč je treba za to narediti marsikaj. Pri tem lahko pomaga tudi vrtec.
Sodelovanje s starši mora biti usmerjeno tako, da se starši čutijo kot nepogrešljiv člen vzgojnega procesa - tudi tistega v vrtcu. Vrtec mora ozaveščati starše in jim pomagati pri zelo odgovorni in občutljivi nalogi, to je vzgoji njihovih otrok. Starši in tudi vzgojitelji se še zmeraj ne zavedajo dovolj, da je treba otrokov razvoj usklajeno spremljati. Starši se boje, da bi vzgojitelji razkrili njihove družinske odnose. Ugotoviti pa moramo, da tudi vzgojitelji žal ponekod še niso ustvarili takšnega strokovnega ugleda - usposobljenosti za vzgojna vprašanja, da bi jim starši zaupali oziroma da bi se k njim zatekli po nasvet ob težavah ali dilemah, ki nastajajo pri vzgoji otrok.
Čas, ki v njem živimo, je takšen, da večina staršev nima časa ali si ga pač ne vzame, da bi si pridobila znanje o vzgoji otrok. Zato moramo v vrtcih poiskati tiste metode, oblike in sredstva za usposabljanje, s katerimi bodo v najkrajšem času dosegli najboljše uspehe. S tem pa dobi vrtec drugačno - andragoško vlogo. O tej pa smo v preteklosti vse premalo razmišljali.
JURKA
LEPIČNIK-VODOPIVEC
VZGOJITELJICA, OTROCI IN STARŠI
Dalj časa skupaj
Že dolgo so v manjših krajih vsi malčki - dokler niso začeli hoditi v šolo - prihajali v isti vrtec, isto sobo in k isti vzgojiteljici. Te oddelke smo imenovali kombinirane, ker so bili v njih tri-, štiri- in petletni otroci, med njimi tudi bratci in sestrice, zato je bila ločitev od doma in staršev manj boleča in so se otroci največkrat prej privadili in vživeli v novo okolje. Lepo urejene igralnice z različno opremljenimi kotički za različne igre so še hitreje potegnile otroke v svet iger, barv, pravljic, kuhanja, tipkanja in...
Okolje, v katerem se je sproščala potreba po igri in zaposlitvi, je otroke spodbujalo, da so se ukvarjali z novimi predmeti in sodelovali v novih igrah izmenoma vsi - po svojih potrebah in željah.
Šele danes se vse bolj zavedamo teh naravnih otroških skupin, ki so res vse bolj podobne velikim družinam. Vzgoljiteljice so se v teh oddelkih počutile tako dobro, da so ostale v teh krajih dlje, kot so sprva nameravale. V manjšem kraju so imele več možnosti, da so bolje spoz-
navale otroke, starše in okolje, ki jim je rado pomagalo pri zbiranju raznega gradiva - ovojnine in drugega - ki so ga odlično uporabljali za zaposlitev otrok.
Srečanje s starši v takšnih vrtcih je še bolj prijazno, sproščeno, pa tudi vsebina pogovorov je bolj poglobljena. To je mogoče, ker dalj časa poznajo drug drugega in se jim ni treba vsako leto na novo spoznavati.
Pred leti so starši ob premestitvi vzgojitejice sklicali sestanek in v časopisu zahtevali: Hočemo tovarišico M... S koncem te zgodbe bi bili danes zagotovo zadovoljni starši in otroci, takrat pa so v dveh oddelkih otroci in starši dobili novi dobri vzgojiteljici, le da so morali svojo strokovnost dokazovati vsak dan in veliko dni, preden so ju lahko sprejeli medse. Danes sta seveda ravno tako njihovi, saj so se že vsi otroci zamenjali, ker so prerasli vrtec. Še zdaj se srečujejo kot šolarji, krajani.
rih nekaj pristnejšega in globljega, zato se je stik ohranil.
IVANA SAJOVIC
iz prakse za
prakso
UČBENIKI V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOU
Zavod R Slovenije za šolstvo in šport jc ob koncu šolskega leta seznanil osnovne šole z novostmi, ki naj bi jih upoštevali v šolskem letu 1991/92.
Šole so dobile tudi kataloga učbenikov za osnovne in srednje šole. ki ju je pripravil zavod R Slovenije za šolstvo in šport.
Kljub tem informacijam menimo, da ne bo odveč, če učbenikom na naših šolah namenimo malo več pozornosti.
V OSNOVNI ŠOLI bo v šolskem letu I991/92 izšlo devet novih učbenikov, dva delovna zvezka in eksperimentalni priročnik za predmet Etika in družba. Za posamezne razrede v osnovni šoli so novi tile učbeniki:
2.	razred: - B. Golob in drugi. Hiša, hiška, hiškica (berilo)
-	M. Adamič in drugi. Spoznavanje narave in družbe 2 (učbenik)
3.	razred: - D. Dimec-Skribe in drugi. Dober dan, Zemlja (delovni učbenik
za spoznavanje narave in družbe)
-	S. Sivec in drugi. Spoznavanje narave in družbe 3 (učbenik)
5. razred: - G. Kocijan, S. Šimenc, Pozdravljeno, zeleno drevo (berilo)
-	J. Skela, S. Berce, Angleški jezik 1 (učbenik)
-	J. Skela, S. Berce, Angleški jezik 1 (delovni zvezek)
7. razred - H. Orešič, M. Koltak, Nemški jezik 7 (učbenik)
- M. Orešič, M. Koltak, Nemški jezik 7 (delovni zvezek)
7.	in
8.	razred: - skupina avtorjev. Etika in družba (eksperimentalni priročnik)
8. razred: - A. Kornhauser, Organska kemija 8, 1. del (učbenik)
-	A. Kornhauser, Organska kemija 8 (delovni zvezek)
-	M. Kodele, Gospodinjstvo 8 (učbenik)
Novo pa jc. da učitelji lahko izbirajo med dvema učbenikoma pri tujem jeziku, od petega do osmega razreda (učbenik domačih avtorjev in tuji učbenik) ter pri spoznavanju narave in družbe v tretjem razredu (delovni učbenik skupine domačih avtorjev - Dober dan. Zemlja - in prevod oziroma priredba tujega učbenika Spoznavanje narave in družbe 3).
Po spremljavi je dopolnjen učbenik Spoznavanje narave 4 za četrti razred. Vaje so vnesene v učbenik. Kljub spremembam učenci lahko še uporabljajo stari učbenik.
Delno prenovljena sta učbenika zgodovine za šesti in osmi razred. V učbenik Zgodovine 6 smo uvrstili vsebine krščanstva in drugih religij. V učbeniku Zgodovina 8 so delno spremenjene vsebine iz novejše zgodovine. Za izboljšavo in popestritev pouka zgodovine načrtujemo periodično revijo Zgodovina v šoli (prva številka naj bi izšla v oktobru) in prevod zgodovne z naslovom Kratka zgodovina za mlade bralec. Domači avtorji pripravljajo nov zgodovinski atlas. Oboje bo izdala DZS.
V vseh geografskih učbenikih so novejši podatki. Za predmet spoznavanje družbe za četrti in peti razred nastaja nova zasnova, pripravili bomo nov učbenik, vendar na žalost še ne bo izšel v tem šolskem letu.
Prenovljen jc tudi didaktični komplet za predmet hrvaškega ali srbskega jezika za peti razred. V kompletu so Vadnica hrvaškega ali srbskega jezika, delovni zvezek. Metodične enote 1—4 za redni pouk m Metodične enote - 5 za fakultativni pouk v šestem, sedmem in osmem razredu.
S šolskim letom 1991/92 vpeljujemo dve- in triletne programe poklicnih šol in štiriletne programe tehniških in drugih strokovnih šol. Glede na to da so učni načrti za poklicne šole nastali »tik pred zdajci«, je logično, da za učence v novih poklicnih šolah v prvem letniku letos ne bo novih učbenikov. Učenci in učitelji bodo morali uporabljati zdajšnje učbenike, kjer je v nekaterih že nakazana notranja diferenciacija vsebin (temeljna in zahtevnejša raven). Za naslednje šolsko leto se bomo potrudili in pripravili vsaj učbenike za temeljne predmete.
Za GIMNAZIJE IN ŠTIRILETNE STROKOVNE ŠOLE, kjer je kemija temeljni predmet, je pripravljen nov učbenik Splošna in anorganska kemija avtorjev F. Lazarinija in J. Brenčiča.
Pri predmetu fizike je projektna skupina pripravila učbenik Mehanika, ki je že na voljo učencem.
Nov učbenik in delovni zvezek Regionalna geografija sveta avtorjev S. Brinovca in drugih bosta nadomestila učbenik Države v razvoju in razvite države.
Učiteljem zdravstvene vzgoje bo v veliko pomoč metodični priročnik Metode dele pri pouku zdravstvene vzgoje.
V pripravi jc priročnik za učitelje za predmet družbena znanja v triletnih poklicnih šolah.
Tudi v srednjih šolah sc pripravljajo »alternativni« učbeniki. Pri filozofiji učitelji izbirajo med domačim učbenikom F. Jerman. Filozofija in prevodom tujega učbenika M. Fiirst. N. Halmer. Filozofija.
Pri predmetu tuji jezik učitelji preskušajo več učbenikov za različno število ur v različnih programih.
STROKOVNOTEORETIČNI PREDMETI so v novih programih poklicnih in strokovnih šol z združitvijo in prerazvrstitvijo učnih vsebin med predmeti precej preoblikovani. Zato prosimo učitelje, da izmed strokovnote-oretičnih učbenikov, ki so bili pripravljeni na podlagi starih programov, izberejo ustrezne učbenike glede na vsebine novih učnih načrtov. V nekatere strokovne predmete je včlenjeno tudi temeljno znanje splošnih predmetov, npr. kemije, fizike. Tudi v teh primerih učitelji pomagajo učencem z izbiro primernega učbenika ali ubčenikov.
Za novo šolsko leto so izšli ali pa so pred izidom tile strokovnoteoretični učbeniki:
-	Gozdno gradbeništvo
-	Rudarstvo 1
-	Jamsko zračenje
-	Osnove tehnične keramike
-	Kataster 2
-	Geodezija 4
-	Vrtnarstvo
-	Gojenje gozdov, 1. del
-	Tehnika velikih kuhinj
Vsi našteti strokovnoteoretični učbeniki so izšli v nizki nakladi in jih šole lahko naročijo na Zavodu R Slovenije za šolstvo in šport, razen učbenika Gojenje gozdov 1. del. ki ga naročite v Gozdarskem šolskem centru Postojna.
ŠE O CENAH UČBENIKOV
Zavod R Slovenije za šolstvo in šport na cene učbenikov (razen učbenikov z nizkimi nakladami - pod 1000 izvodi, ki so posebej subvencionirani) nima nikakršnega vpliva. Cene učbenikov so prepuščene tržnim razmeram in jih oblikujejo v založbah.
Subvencionirani so učbeniki strokovnoteoretičnih predmetov, učbeniki za šolstvo narodnosti in učbeniki za otroke, ki se šolajo po prilagojenih programih.
Zavod R Slovenije za šolstvo in šport je v preteklih letih pripravil (in opravil večino dela - razen tiska) okrog 100 učbenikov za osnovno šolo. 145 učbenikov za splošnoizobraževalne predmete na srednjih šolah ter 230 strokovnoteoretičnih učbenikov.
Zadnji dve leti pa se težišče dela (pisanje, recenzijski postopek) prenaša na založbe. Tako bodo v prihodnje za pripravo učbenikov povsem odgovorne založbe. Vendar bo Zavod R Slovenije za šolstvo in šport ob drugih nalogah še zmeraj skrbel za pripravo metodično didaktičnega gradiva, kot so priročniki. učbeniško gradivo, katalogi znanj in strokovnih učbenikov z nizkimi nakladami.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Dragica Posega, Drago Novak
Mladi zgodovinarji raziskovalci
Zgodovinski krožek, ki deluje na Osnovni šoli Adolfa Jakhla Ljubljana Polje, se je letos že drugič udeležil republiškega tekmovanja mladih zgodovinarjev, ki ga organizira ZPMS.
Razpisana raziskovalna tema je imela naslov Promet, cestni, železniški, poštni ali vodni.
Ker je železniški promet v Zalogu povezan z graditvijo ene najstarejših železnic na svetu, južne železnice, speljane od Dunaja do Trsta, sem se skupaj z učenci odločil, da bomo raziskovali prav tega.
Pregledali smo dokumentacijo v arhivu Prometnega inštituta, zasebni arhiv šefa prometne sekcije v Zalogu, stare časopise, in-tervjuvali tri upokojene prometnike, zaposlene na postaji že od leta 1929, upokojenega nadzornika proge, nadpremikača in prometnega odpravnika.
Ker se je nabralo veliko gradiva, smo se v zgodovinskem krožku odločili, da bi lahko natisnili knjigo.
Zamisel smo uresničili do konca aprila, ko se je iztekel rok za oddajo raziskovalne naloge.
Knjiga vsebuje triinštirideset fotografij, ki so prvič objavljene in smo jih dobili povečini od upokojenih	železničarjev.
Obravnava pa zgodovino železniškega prometa od prihoda pr-
vega vlaka v Zalog leta 1849 do modernizacije in odprave parne vleke 1977. Ne opisuje zgolj razvoja postaje, osebne in ranžirne, ki je največja v Sloveniji, temveč tudi delo železničarjev še v času pred elektrifikacijo. Opisuje revolucionarno misel med železničarji. okupacijo Zaloga ter večje železniške nesreče, poplave, snežne ujme itn.
Kot dopolnitev naloge smo posneli tudi štirideset minut dolg film na videokaseti o delovanju osebne in tovorne-ranžirne postaje danes s kratkim zgodovinskim orisom in prikazom starih predmetov z železnice.
Cena knjige je 150,00 dinarjev in jo je mogoče kupiti na šoli ali jo naročiti po telefonu 481-736.
Avtorji raziskave so: Miha Mejač, Simon Feštajn, Jure Mat-jažič, Boštjan Mišmaš, Mojca Ži-bert, Matjaž Jelen - vsi učenci 7. b razreda in mentor zgodovinskega krožka Stane Padežnik, STANE PADEŽNIK
Na Prosvetnega delavca
se lahko naročite tudi po telefonu: (061) 315-585
Tri sirote
SODELOVANJE MED MARIBORSKO IN GRAŠKO GIMNAZIJO
Ekološki projekt Mura
»5
Prih,
dam
dnii 5 'pl
[r t
Maja lani sem se udeležila ekskurzije po avstrijski Koroški z1,3 s 1 vom Ekološki problemi kemijske industrije na Koroškem. Takr^, mi je porodila zamisel o skupni, slovensko-avstrijski razisko . 61 nalogi z ekološko temo. Tako je nastal Ekološki projekt M 1 o reki, ki povezuje in ločuje obe državi, Avstrijo in Slove11; Pripravila sem gradivo in ga poslala mag. Viktorju Obendm1
r
Pasi
profesorju na graški gimnaziji. Kolega je ponudbo ne le spj^;
temveč se zelo zavzel za izpeljavo projekta. Prevzel je,ceL gmotno stran raziskovanja, saj smo imeli mi premalo denarja, k .
skovalna skupnost mesta Maribor financira vsako raziskovalne 1 ■
logo s 1000 dinarji, to pa ni zadoščalo niti za poravnavo p° stroškov Maribor-Cmurek. Kolega Obendrauf je napisal več avs j ^ ^ skih učbenikov kemije in veliko sodeluje z znanimi kemijskimi to'* nami, kakršna je na primer Merck. Takšen način sponzorstva - a', eb objavi v svoji knjigi fotografije izdelkov tovarne, le-ta pa fina11 ^ e‘ njegovo znanstveno delo - je v Avstriji že v navadi. Tako na111 0f
tovarna Merck s posredovanjem Viktorja Obendraufa podarila kef: Sih
vrednosti 5000 avstnj«*!^
kalije za kvantitativno analizo vode v	~— ---------- . .
šilingov. To so posebej pripravljeni reagenti, ki omogočajo hitr '■ preprosto analizo vode in so na slovenskem trgu novost.	“
Analizo reke Mure smo opravljali februarja. Vzorce smo zaje1’11
i«!fa/l
na naši in avstrijski strani pet dni zapored. Gostoljubnost nan ■ ,no zeoiiteliska šola v avstriiskem Cmureku, ki se lahko pc
ponudila vzgojiteljska šola v avstrijskem Cmureku, ki se	?
vali s sodobno opremljenim kemijskim laboratorijem. Analiz6, jo/ opravljali štirje učenci Prve gimnazije in učenci BundesoberstuhA jfe( algymnasiums iz Feldbacha. Poleg običajnih fizikalnih merite'’, reg določali vsebnost nitratov, nitritov, amoniaka, kloridov, fosfate'j ^
nekaterih težkih kovin. Izidi analize kažejo, da reka Mura n' £U<, merno onesnažena, je pa onesnaženost večja na naši strani. KoC
Obendrauf je bil posebno začuden nad tem, da tovarna par' ke) Sladkogorska spušča vse odplake neposredno v Muro.	Ijei
Učenci naše in avstrijske gimnazije so lepo sodelovali, med njita' ,a se spletle nove prijateljske vezi.
Mag. Viktor Obendrauf je pred kratkim prejel nagrado kot ajL 1 boljši eksperimentator v Avstriji. V utemeljitvi nagrade je naved6 tudi njegovo raziskovalno delo z mariborsko gimnazijo.
Lahko rečemo, da so Avstrijci namenili veliko pozornosti na^e? V sodelovanju. Graški Kleine Zeitung je objavil sliko mladih razis^Al valcev na prvi strani časopisa, graški deželni studio ORF pa J predvajal dvajsetminutno reportažo v oddaji Alpe-Adria. S kolepL tj Obendraufom sva prijavila nalogo na natečaj Mladi za naprtili mesta Maribor, hkrati pa načrtujeva že nove raziskovalne projeld ^
MAJDA NAJI
H
ENAJSTA UNIVERZA d. o. o. organizira strokovni posvet z naslovom
Šolska doktrina na sodobni preskušnji.
Posvet spada v drugi del raziskovalno-razvojnega projekta, ki bo v celoti končan konec leta 1992 in je namenjen predvsem ravnateljem vseh vzgojno-izobraževalnih inštitucij in strokovni javnosti ter vsem zainteresiranim. K realizaciji posveta, ki bo 8. in 9. novembra 1991 v Ljubljani ali na Bledu (odvisno od števila interesentov in drugih izvajalskih okoliščin), nameravamo pritegniti tele domače strokovnjake: dr. Z. Medveša, dr-Veljka Rusa, dr. V. Pečjaka, dr. D. Strajna, dr. S. Zakrajška, dr. B. M. Zupančiča, dr. V. Grmiča, dr. J. Krašovca, dr. M-Bergantovo, Marka Pogačnika in morda še nekatere.
Vsem vzgojno-izobraževalnim inštitucijam bomo poslali podrobnejši dopis s tematsko orientacijo posveta, izhodiščno gradivo pa bo objavljeno v naslednji številki Prosvetnega delavca.
POPRAVEK:
V članku Bomo spoštovali mednarodne konvencije, objavljenem v letošnji 13. številki Prosvetnega delavca. 9. septembra, popravljamo besedilo drugega stavka v drugem odstavku (6. stolpec) takole: Pristojni načel-
nik oddelka za urbanizem skup*; čine občine Radovljica (in f t pristojni šolski organ skupšČ>nl ^ občine Radovljica) je namfe j sklenil, da bo osnovni šoli od'T j precejšnje zemljišče ob šol*' , stavbi, ki si ga je šola kupila pm | leti s privarčevanim denaijeim ,
Dober sodoben učbenik
Mag. Vesna Požgaj-Hadži. lektorica za hrvaški ali srbski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, je letos spomladi v samozaložbi izdala Vaje iz hrvaškega ali srbskega jezika (Vježbe iz hrvatskog ili srpskog jezika 1). To je učbenik, kakršen je pri nas redek, saj ga je avtorica napisala posebej za uporabnike, ki jim je slovenščina materni jezik.
Potreba po tako zasnovanem delu se je avtorici pokazala ob izkušnjah s srbohrvaško govorečimi Slovenci, te pa je njeno raziskovalno delo še potrdilo: Slovenci smo zaradi dolgoletnih intenzivnih stikov s tem govornim področjem udobno prepričani, da je hrvaški ali srbski jezik lahek in da ga dokaj pravilno obvladamo. Pri tem pa prav zaradi podobnosti delamo veliko značilnih napak, ki takoj izdajo Slovenca in so za kulturno komunikacijo v tem jeziku moteče in neprimerne.
Avtorica je te napake dolga leta sistematično zbirala in preučevala (to je bila tudi snov njene magistrske naloge), nato pa na spoznanjih o najznačilnejših podobnostih in razlikah ter težavah slovenskih govorcev zasnov ala svoj sodobni kontra-stivni učbenik. Glavna raziskovalna metoda, položena v podstat tega že
na prvi pogled privlačno opremljenega učbenika, je torej kontrastivna ali primerjalna. To pomeni, da so jezikovne vaje v učbeniku oblikovane na temelju primerjav med slovenščino in srbohrvaščino in osredo- ■ točene zlasti na tista mesta, ki zaradi interferenc med obema jezikoma povzročajo Slovencem težave. Tako uvodnim, v deset točk strnjenim preglednim opozorilom o razlikah med slovenščino in hrvaškim ali srbskim jezikom (narečna raznolikost, pisava. naglas, glagolske oblike itn.), sledijo vaje v petih velikih poglavjih: Gramatičke vježbe. Leksičke vježbe. Tipovi vezanoga teksta. Pravopisne vježbe. Dijalekti hrvatskog ili srpskog jezika. V nekaterih poglavjih, kjer je to potrebno, je na začetku najprej namenu prilagojen, vizualno pregleden in vsebinsko logičen primerjalni jezikoslovni opis posameznega jezikovnega pojava, v katerem sta zajeti hrvaška in srbska različica, cirilica in latinica. (Ker namen učbenika ni izčrpen teoretični jezikoslovni opis jezikovnega sistema, bo treba po lingvistične informacije še drugam - seznam literature dodaja avtorica na koncu knjige.) Temu opisu sledijo zgledi, nato pa vaje za samostojno delo in utrjevanje.
Z omenjanjem vaj pa smo se dota-
knili že didaktično-metodičnih prednosti tega učbenika (avtorica je magistrirala iz metodike pouka hrvaškega ali srbskega jezika). Te pa so:
1.	V sodobni jezikovni didaktiki posebej poudarjeno funkcionalno povezovanje teorije in prakse, jezikovnih pravil in njihove rabe v besedilu - učbenik je zato tudi kar mala antologija kakovostnih umetnostnih besedil književnikov hrvaškega ali srbskega jezikovnega izraza. Ta besedila ponuja avtorica kot izhodišče za opazovanje in prakticiranje jezikovnih pojavov, poleg tega pa napeljuje uporabnika tudi k tvorjenju naj-različenjših lastnih besedil, in to z različnimi zanimivimi spodbudami (s slikami, z nedokončano zgodbo itn.)
2.	Sintezna. razumljiva in preprosta razlaga jezikovnih zakonitosti (to je znamenje velike, ne pa premajhne strokovnosti).
3.	Postopnost pridobivanja spoznanj. ki se nabirajo od razlage do samostojnega reševanja problemov in utrjevanja.
4.	Nazornost, h kateri pripomorejo duhovite risbe in različna znakovna opozorila (ilustrator je Dušan Pirih Hup), tabele in prostor za reševanje nalog (tehnična urednica je slavistka Ljubica Črnivec). Dodana je kaseta z besedili.
. Zaradi primerjave obeh jezi^J!.1 . sodobnih jezikoslovnih naiel' ivenski del je pregledala nia?i rtina Križaj-Ortar) ima učbe|,li, i strokovno teoretično težo. j | laivno bi bilo misliti, da Slovej1 ^ lej hrvaškega ali srbskega jezl j| bomo več potrebovali in da sef ' n ne bo treba več učiti. Razl1^ tni stiki med narodi bodo goI0'.f živeli dnevnopolitične homa1^ rodo potrebni tudi nam. In v nj
iouo potreoni tuui nam. in ' ■», io cenjeni tudi po tem. kako '•'L
io se sporazumevamo z okoIjeIH aterem imamo določene g05?^! ske. kulturne itd. interese. jezika je pač eho od meril- P | srem civilizirana družba pffs0i turo in komunikativnost pripa°, ov drugih narodov. - Učbet1' me Požgaj-Hadži zagotovo r a možnosti za kakovostno obv.,.i ■anje hrvaškega ali srbskega J . i. ne le študentom hrvaškega 3 skega jezika, temveč tudi , cem različnih tečajev, samot2 ; ževalcem in celo učenci osnO'n bi zlahka rešili marsikatero n
i še podatek: učbenik lahko te pri avtorici na Filozofski fak11 v Ljubljani. Aškerčeva 12.
BOŽA KRAKAR-VOGEL
Nadnje srečanje z Janezom Svetino
Prih kr-’da smo P,,zabH‘ na pomen in moč pozitivnih idej in podob <iuh,n0Sti' 'sa Peščico preostalih ■ vizjonarjev boljšega sveta gle-(lru'h ^°l na na‘vne optimiste ali neškodljive neumneže. Naše s$nl*	°d prevelike doze pragmatizma, kombiniranega
s P osnim, a nedoločnim pesimizmom______
pr e nnj človeštvo neha delovati reaktivno in naj postane zares j)l i(ne • f,vno» potrebuje zvezdo, ki ji bo sledilo. Slediti zvezdi pomeni ker [?0.ber kompas. Ideali in pozitivne vizije niso pomembne zato, Do ^ jih l^hko takoj in popolnoma uresničili, ampak ker nam av‘jajo merila, po katerih usmerjamo svoje korake.«
Envin Laszlo, Notranje meje človeštva: Heretična razmišljanja o današnjih vrednotah, kulturi in politiki, 1989
,u^0v'ca 0 Janezovem kruto ne-J	koncu me je našla,
J rned$en? in nePnPravlieno’ j j u studijskim bivanjem v Lon-
eihU ‘n ie’ skupaj z odlomki dru-,]!j ^'^cfonskih sporočil, televizij-’ ■ st- ‘u časopisnih naslovnih ve-sk i so vsakih nekaj ur plju-I c-, e v razbolelo zavest, še pove-stisko, nemoč tistih dni in 'l^ogč6’ kuk0 ie kaj takega
1	~ kako je kaj takega mo-
n j.Ce v Radgoni, v idiličnem me-rg Cu rnojih prednikov, v kate-hojja.uurnem, nekam zaspanem e! », °pu sem vsako poletje zaje-
nove moči?
M ^ rugič - kako se more kaj ta-lj Ša Zgoditi Janezu, ki je pooseb-j ji L'1 antipod kakršnegakoli nasi-'Jfgresije, sovraštva?
\7nf,lv° sem se spomnila najinega lkaipie^a srečanja, komaj pred :(l1 l,ni desetimi dnevi, srečanja.
ki mu je usoda udarila pečat dokončnega odhoda.
Oglasil se je pri meni, da bi se pogovorila o njegovem zadnjem rokopisu, Šola in znamenja časa. Želel se je pogovoriti o pripombah, ki sem mu jih poslala; v svoji tenkovestnosti je hotel natančno razčistiti, pri katerih pripombah naj omeni moje avtor-' stvo in kako naj oblikuje kritično stališče do zanemarjanja pedagoških vidikov pri velikem delu univerzitetnikov (pripombe sem napisala tudi pod vtisom trajne »ofenzive«, ki je je deležno peda-goško-psihološko izobraževanje učiteljev na fakultetah in zaradi občutka osebne poraženosti, ko mi v tolikih letih ni uspelo dopovedati svojim tako visoko izobraženim kolegom, da potrebuje dober učitelj še kaj več kot kopico strokovnih predmetov).
Pod tem vtisom sem se tudi odzvala na Janezove izredno visoke zahteve do osebnega in strokovnega lika učiteljev in ravndte-Ijev s pripombo:
»Tvoja diagnoza je prenikava, pravilna, vsestranska; terapija pa je že zdaj bolj na ravni dobrohotnih nasvetov kot pravih zdravil.«
Ta pripomba ga je vidno mučila. Na eni strani mi je z zanj značilno skromnostjo razlagal, da pač ni strokovnjak za konkretne metode in prijeme. Na drugi strani pa je bil - tudi to je bila njegova lastnost - trdno prepričan v svoj prav. Potrpežljivo, kakor otroku, mi je razlagal, kako potrebujemo najprej jasne cilje in zasnovo celotne vzgoje, vsega drugega se bomo že lotili pozneje.
Povsem prepričan je bil cilj harmoničnega razvoja vseh otrokovih zmožnosti, v zasnovo kulturne vzgoje, boleče je čutil, kako razkroj vrednot, splošna odtujenost in posurovelost razdirajo nežno tkivo mlade duševnosti, in Želel je učitelja, ki bi se znal vsemu temu postaviti po robu.
Povprašal me je o knjigah, ki naj bi jih v svojem delu priporočil učiteljem za branje. Dogovorila sva se za Rogersa (Kako postati ličnost) pa za Maslotva in Fromma (Biti ali imeti, Človekovo srce, Umevanje ljubezni). Prav do vsakega nasveta je bil pozoren.
Ko sva se poslavjala, sem mu
Svetinovi
dnevi
. ^an poprej, preden so v naše
..Pripeljali	0jcjepni	trans.
rterJ' 'n tanki okupatorske nhl- ' smo irneli učitelji naše ut,cine predavanje, ki ga je pri-Pravil znani strokovnjak in po-B°tnik profesor Janez Svetina.
je naše zanimivo, prvo in wati tudi zadnje srečanje, predalo sporočilo o zapletih glede Pohoda armade na mejna ob-riočja. Prestrašeni in razburjeni j ritio se razšli.
r, naslednji dan smo bili priče riuosti te nesmiselne vojne.
; rva civilna žrtev vojne za Gor-! 1° Radgono je bil prav profesor vetina. Človek, ki je veliko po-; °Va*: poznal dobre in slabe rani razvijajočega se sveta, j . 0ral je umreti pod točo krogel Jugoslovanske vojske na domači emlji. Vest je pretresla vse, ne • ai?0 Radgončane.
’ Ravnatelji in učitelji vseh os-■ "ovnih šol v občini Gornja Rad-1 ?°na smo se odločili, da bomo ]nieli odslej vsako leto 26. in 27. Junija Svetinove dneve, na kate-r'h bomo poskušali razčlenjevati njegove zamisli o moderni in na-Predni osnovni šoli pri nas v Stotniji.
Rojan macuh
Slovenski biografski leksikon
1 . ^ izidom zadnjega, 15. zvezka I n osebnega kazala se je po 66. izhajanja dopolnil eden te-€hnih slovenskih enciklopedični. Projektov: Slovenski biograf-1 leksikon.
^ Rrvi zvezek je izšel leta 1925, 0 druge svetovne vojne je izšlo ^ Zvezkov, ki jih je založila Za-v,na gospodarska banka ^ Liubljani>,mletih 1949-1991 pa ?..lzšli še preostali, ki jih je zalo-1 1 a Slovenska akademija znano-'tn umetnosti, zadnja zvezka pa d’ Znanstvenoraziskovalni cen-rer (ZRC) SAZU. Kot uredniki p se zvrstili Izidor Cankar, Jjanc Ksaver Lukman, Franc j/. . ^ Alfonz Gspan, Franc Pe-ff in Joie Munda s sodelavci. Ino6’ objctvljene na skupno straneh fz osebnim kazalom
3335
str.), je prispevalo 354 av-
,0rjev.
SBL predstavlja po abecednem aPoredju doma in na tujem de-Pče Slovence, ki so pomembno Ooblikovali slovenska in sve-
tovna dejanja in misli, ker tujce, ki so s svojo ustvarjalnost pomembneje povezani s slovenskim narodom. Izbor je zajemal prvotno povečini humanistično usmerjene osebnosti, po vojni pa se je razširil na ustvarjalce v znanosti, umetnosti, kulturi, prosveti, gospodarstvu, politiki itn., tako da je zajel osebnosti, ki so kakorkoli pomembne za narodni razvoj in njegovo samobitnost. Predstavljene so z bistvenimi biografskimi in bibliografskimi podatki, skupaj z oznako / ovrednotenjem ali oceno.
Celotni leksikon vsebuje 4997 biografskih gesel, število pobliže predstavljenih oseb je še nekaj večje, okoli 6000, osebno kazalo pa kaže, da je delo obravnavalo ali pa vsaj omenja okoli 20.000 oseb.
Osebno kazalo vsebuje na 145 straneh po abecednem redu okoli 20.000 oseb, ki imajo v SBL posebna gesla (v kazalu so natisnjeni potkrepko) ali z omembami
v drugih geslih (navadno), navedeni pa so tudi avtorji (natisnjeni kurzivno). Takšnega registra pomembnih Slovencev in z njimi povezanih oseb doslej še nismo imeli.
SBL je nekakšna osebna izkaznica naroda, hkrati kulturnozgodovinski dokument in izjemno bogat vir za vsakršno raziskovanje narodove preteklosti. Ker so zvezki izhajali kar 66 let (1925-1991), vmes pa je bila še 33-letna vrzel, ki so jo povzročili druga svetovna vojna ter nervoza pred njo in po njej. Seveda zaznamo neskladja v obsegu člankov, v izboru avtorjev, v obdelavi gradiva, toda te hibe ne morejo zmanjšati bogastva, ki je nakopičeno v njih.
Čas neusmiljeno teče in SAZU misli že na novo izdajo. V njej bo treba marsikaj postoriti. Upajmo, da bo tudi za to delo dovolj volje in moči.
S. Š.
rekla, kar prepatetično za običajno slovo: »Glej, ko se pogovarjava o strokovnih stvareh, zmeraj zmanjka časa še za kakšne druge pogovore. Toliko časa si bil v Indiji in niti ne vem, kaj si takole najprej zagledal v tisti tvoji vasi, ki si se zjutraj zbudil.«
»Pridi kdaj na Bled, pa ti bom povedal,« so bile njegove zadnje besede.
Janezova smrt je do dna pretresla moj pragmatizem - smisel za praktičnost in izvedljivost - in povzročila, da se mnogo več kot prej sprašujem o končnem smislu in ciljih svojega delovanja. Mislim, da ga ni med nami, ki smo ga bolje poznali, nikogar, ki mu ne bi stik z njim zapustil globoke sledi.
B. MARENTIČ-POŽARNIK
Odprta vrata Opere
SNG Opera in balet Ljubljana namenja velik del svojega repertoarja mlademu občinstvu. Za osnovnošolsko in srednješolsko mladino so še posebno zanimive predstave za šolo. V sezoni 91192 bodo uprizorili tele: Foerster - Gorenjski slavček, Mozart
-	A-deus, Rossini - Seviljski brivec. Pohvalno je, da so vsi datumi za predstave do konca sezone že znani, tako da lahko mentorji pripravijo svoje kulturne dneve vnaprej. Tudi cene so prilagojene šolskim žepom, vstopnice za šole so tudi do štirikrat cenejše.
Operno sezono so začeli (9. 9.) s predstavo Gorenjski slavček. Naredili so izjemen korak: predstavo so podarili prizadetim otrokom. Tako je bilo v Operni dvorani 400 otrok, ki nimajo vsak dan priložnosti vstopiti v svet profesionalne glasbe. Mnogi med njimi so bili v gledališču prvič. Za njihov dostop v dvorano je poskrbela odrska tehnika s postavitvijo rampe za vozičke, prijazne hostese pa so invalidom pomagale do sedežev. Tako so si predstavo lahko ogledale tele šole in zavodi: Univerzitetni zavod za rehabilitacijo Ljubljana, Osnovna šola 27. julij Kamnik, Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Center slepih Škofja Loka, Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Dom zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana ter Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana.
SNG Opera in balet Ljubljana bo praznovala v naslednji sezoni 100. obletnico delovanja v tej hiši, poleg tega pa pripravlja z Urbanističnim zavodom Slovenije, pod pokroviteljstvom Rotary kluba in mesta Ljubljane, projekt odstranitve arhitektonskih ovir v zgradbi.
ROMAN ZAJEC
Delegacija Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije
-	sestavljali so jo zastopniki srednjih šol in domov iz Celja, Maribora. Domžal, Ljubljane. Novega mesta in Nove Gorice, je zadnji avgustovski teden preživela v nemški pokrajini Baden-VVurttemberg. Udeležila se je delovnega srečanja z oddelkom za poklicno izobraževanje pri Zvezi nemških sindikatov. Naša delegacija se je pogovarjala z zastopniki deželnega gospodarskega ministrstva in ministrstva za šolstvo in šport. Zanimivi in poučni so bili tudi obiski izobraževalnih centrov podjetij Audi. Bosch. ZF Friedrichshafen in Ten-gelmann. Z njihovimi strokovnjaki že dalj časa sodelujemo in menjujemo izkušnje; upamo, da se bo prijetna in predvsem koristna tradicija nadaljevala tudi v prihodnje.
6. avgusta smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od naše dolgoletne sodelavke - učiteljice v pokoju Majde Vrečko, roj. Korošec. Rodila se je 6. junija 1923 v Hrušici, v občini Krško.
Po opravljeni diplomi na Učiteljišču v Ljubljani leta 1953 pa vse do upokojitve leta 1983 je bila Osnovna šola na Viču njen drugi dom. Vanjo je vložila vso svojo moč in znanje. Tisoč učencev v 30 generacijah je bilo deležnih njene ljubezni, skrbi, pozornosti. S svojo pedagoško močjo in zagnanostjo je vlivala pogum učencem in svojim sodelavcem.
Skozi vrsto šolskih reform je vztrajno in dosledno spoštovala otroka ter se zavedala svoje temeljne naloge - dajati mladim rodovom čim več ter jih pripravljati za življenje.
Bila je odlična učiteljica mentorica strokovnega aktiva razrednih učiteljev. Vodila je ho-spitacijski oddelek, preskušala nove pedagoške oblike in metode dela ter ustvarjala didaktična sredstva. Svoje osnovno delo v razredu je povezovala z interesnimi dejavnostmi ter drugimi oblikami vzgojno-izo-braževalnega dela.
Po vsem Viču, pa tudi širši Ljubljani ter v zamejstvu je bila znana kot kulturna delavka.
Z veliko ljubeznijo je zlasti skrbela za folklorno dejavnost na šoli ter ves prosti čas namenila ohranjanju slovenskih narodnih plesov in pesmi. Prav na tej podlagi je nastalo tudi povezovanje s prijateljskimi šolami in kulturnimi društvi v Celovcu, Nabrežini, Gorici in Devinu. Prijatelji s Koroškega so se ji za vso ljubezen in skrb zahvalili ob slovesu.
Ko je odšla od nas, je nastala praznina. Pogrešamo njeno vedrino, njen dinamični nastop, njene organizacijske sposobnosti, s katerimi se je še zlasti izkazala na številnih predstavah in nastopih.
Še ob trojnem jubileju naše šole pred petimi leti, ko je bila že upokojena, ni bilo mogoče brez nje. Potreben je bil njen nasvet, njeno znanje in poznavanje ljudi, s katerimi je dolgo sodelovala.
Uresničila je svoje življenjske cilje, ki jih je načrtovala kot učiteljica. Prejela je veliko priznanj strokovnih institucij, društev in zvez. Njeno delo je bilo izjemno cenjeno v učiteljskem zboru, pri učencih, starših ter v širši družbeni skupnosti.
Vsi, ki smo jo poznali ter z njo sodelovali, se je bomo spominjali, v šolski kroniki pa ostaja za večno vpisana kot odlična razredna učiteljica.
FRANCI MALOVRH
Emilija Grbec-Rožec
29. avgusta smo se na izolskem pokopališču poslovili od naše rojakinje in kolegice, učiteljice Emilije Grbec-Rožec.
Rojena je bila leta 1935 v Kortah nad Izolo. Poučevala je najprej v Zazidu in Gažonu, večidel nato v Izoli in nazadnje v rojstnem kraju. Pred letom dni je še svojim zadnjim prvošolcem razdelila spričevala in jim odstrla pot v življenje in znanje. Že tedaj je slutila, da je to poslednjič.
Med nami bo ostala s svojim preprostim in delavnim, od življenja preskušenim trpkim na-
smehom.
Spominjali se je bomo kot mlade deklice, ki je po vojni zapustila domače Postižje in šla skupaj s številnimi domačini v učiteljske šole zato, da bi potešila našo žejo po slovenstvu.
Ostala nam bo v spominu, ko se je tiha in skromna razdajala, delila pravico in bila pripravljena prisluhniti drobnim otroškim željam in krivicam. Še dolgo bo nepozabna druga mati številnim učencem in svetovalka mnogim staršem in kolegom.
JELKA IN NADA MORATO
Pivi obisk slovenskih dijakov iz Argentine
Slovenski dijaki iz Argentine, ki v Buenos Airesu obiskujejo srednjo šolo dopolnilnega pouka v slovenščini, so se spričo sprememb v Sloveniji letos prvič odločili - da bodo na svojo končno ekskurzijo odšli v Slovenijo. Po ogledu znamenj slovenske navzočnosti na Dunaju in po bivanju na Koroškem so 9. septembra prestopili mejo Slovenije - dom dedov, staršev in njih samih. Ob veliki pomoči in naklonjenosti Janeza Riharja, župnika iz Novih Fužin in vodje katoliškega središča za Slovence po svetu, nadalje Medškofijskega odbora za izobražence ter prijateljev po Sloveniji so si ogledali Ljubljano z okolico, Maribor. Novo mesto, bili
CENE
Stupar
center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel. 127-244/314-737
VABI K SODELOVANJU honorarne sodelavce za poučevanje nemščine.
Informacije po tel.: 061/317-487, 127-244
so v Stični, naprej jih vodi pot v Kranj in Slovensko Primorje, 26. septembra pa bodo z Dunaja odpotovali nazaj v Argentino. Med popotovanjem po slovenski deželi so se srečali z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, predsednikom slovenske vlade, g. Lojzetom Peterletom, ministroma dr. Petrom Vencljem in dr. Janezom Dularjem, s sorodniki, prijatelji in mnogimi drugimi.
Vodja ekskurzije g. Marijan Loboda, njihov profesor zgodovine, je povedal, da srednješolski dopolnilni pouk v slovenščini poteka že mnogo let. Dijaki obiskujejo argentinske srednje šole v Buenos Airesu, ob sobotah pa se zbirajo v tamkajšnji Slovenski hiši, kjer deluje osrednja slovenska šolska ustanova dopolnilnega pouka v slovenščini. Pouk za srednješolce traja 5 let, po 4 ure vsako soboto, vsi učenci pa so pred tem že obiskovali slovenski osnovnošolski dopolnilni pouk v slovenščini, in sicer v sedmih krajih velikega Buenos Airesa, kjer žive Slovenci. Svoje samostojne šole s slovenščino kot učnim jezikom in učnim predmetom jim še ni uspelo doseči pri argentinskih oblasteh; mogoče bo »z novimi vremeni« v Sloveniji mogoče doseči kaj več. Šolanje pri dopolnilnem slovenskem pouku je v celoti v organizaciji in izvedbi samih Slovencev v Argentini, je popolnoma brezplačno, a s čutom velike odgovornosti. Njihova velika želja je, da bi se odprla možnost spopolnjevanja v Sloveniji za slovenske učitelje iz Argentine, ki so bili rojeni že v Argentini in poučujejo slovensko mladino pri slovenskem dopolnilnem pouku.
Bo učiteljevo delo še bolj razvrednoteno?
S seje predsedstva sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol
V četrtek, 12. 9. 1991, je bila seja predsedstva sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol. Obravnavalo je gmotni položaj osnovnega šolstva, elemente za sistemizacijo delovnih mest in osnutek zakona o osebnih dohodkov v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Gmotni položaj v osnovnem šolstvu je slab. Razlike v osebnih dohodkih se povečujejo. Žal je mogoče stanje ugotavljati le po poročilih članov predsedstva, kajti Ministrstvo za šolstvo in šport ne daje več primerjalnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in izobraževanju. Sindikat ugotavlja, da so razlike v osebnih dohodkih učitelja začetnika 2000 dinarjev in več, to pa v odstotkih pomeni več kot 20 odstotkov. Te razlike so nastale tudi zaradi mačehovskega odnosa nekaterih občin do izobraževanja, saj te niso upoštevale priporočila ministrstva, naj se osebni dohodki valorizirajo za 18 odstotkov. Nekatere so to opravile. Do konca koledarskega leta pa so še štirje plačilni meseci, in kdor spremlja bruto osebne dohodke nekaterih gospodarskih panog iz njihovih kolektivnih pogodb in bruto osebnimi dohodki v izobraževanju, lahko hitro ugotovi, da se bo stanje v izobraževanju še poslabšalo. To pa vodi k vse večjemu razvrednotenju učiteljevega dela.
Predsedstvo sindikalne konference je obravnavalo elemente za sistemizacijo delovnih mest v osnovnih šolah; ob tem so bile poudarjene tele kritične pripombe:
• Obveznost za vse učitelje
- 22 ur na teden ni sprejemljiva. Sindikat je predlagal, da bi morala biti diferencirana, manjša zlasti za učitelje, ki poučujejo slovenski jezik, tuji jezik in matematiko. Dvomljiva je tudi obveznost učitelja v 1. razredu, ker se otroku povečuje tedensko število ur, pa čeprav ni otrok za dopolnilni ali dodatni pouk.
•	Osnovna šola naj bi še zmeraj opravljala vzgojno-izo-braževalno dejavnost, zato ni sprejemljivo zmanjšanje ur za delo razrednika (z dozdajšnjih dveh na eno). Ni si mogoče predstavljati, da bi učitelj v predpisani eni uri na teden opravil: razredno uro, skrb za posameznika (to je za uspešno vzgojno delo nujno), delo s starši - najmanj dva roditeljska sestanka na leto, pogovorne ure (za razrednika je to več kot za nerazred-nika), izpolnil naj bi vso predpisano administracijo, napisal poročila, matične liste in spričevala (mimogrede - v 8. razredu je treba vse ocene za vsakega učenca napisati kar štirikrat). Strokovnjaki priporočajo tudi obiske na domu.
#	Sindikat se tudi zavzema, da je 12000 kvadratnih metrov površine za eno čistilko preveč. Ministrstvo je sprejelo pobudo sindikata, da se o normativih znova opravi pogovor.
Predsedstvo je obravnavalo
tudi osnutek zakona o osebnih dohodkih v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pripombe so bile zlasti:
K 3. členu: Ohlapna določila lahko spravijo osebne dohodke učiteljev pod vsako razumno mejo, saj je Izvršnemu svetu R Slovenije dana pravica, da sam določa osnovo brez postavljene omejitve. Sindikat predlaga, da bi bilo to vsaj 50 odstotkov.
K 6. členu: Delavci z najnižjimi stopnjami izobrazbe s postavljenimi koeficienti ne bodo dosegli zajamčenega osebnega dohodka, do katerega pa so po zakonu upravičeni. To bo povzročilo, da se bo razpon osebnih dohodkov zaposlenih zožil.
K 8. členu: Sindikat zahteva, naj se čimprej pripravijo pravila za napredovanje učiteljev, sicer je ta člen brezpredmeten in ne prinaša financiranju nobenih stroškov, zaslužnim učiteljem pa ne upravičenega priznanja.
K 11. členu: V tem bi morala biti nedvoumno zapisana osnova za izračun nadure (je to 22 pedagoških ur, preračunano na mesec. ali je to kaj drugega).
K 12. členu:	Predsedstvo
predlaga, naj povečani obseg do trideset odstotkov čez predpisano tedensko obveznost velja samo za tiste primere ali ure, ki jih z delovnim načrtom ob začetku leta ni mogoče drugače porazdeliti.
Določilo, da se nadomeščanje do 3 ur na teden ne plača, pa ni sprejemljivo, saj bi se tako obveznost povečala na 25 ur, z vsakim takšnim primerom pa bi se učiteljevo delo še bolj razvrednotilo.
Predsedstvo sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol se tudi strinja, da SVIZ Slovenije kolektivno pogodbo za negospodarstvo podpiše. O tem bo razpravljal RO SVIZ še ta me-
sec.
TONE PFAJFAR
Le malo časnikov ima takšno tradicijo kot Pro-
svetni delavec. Toda starost še ni vse. »Prosvetni

delavec« čaka na prenovo in tudi na vaše predloge.
delavec. Udomadlo ee je med nami, pa vendar ne a er meni o, na| ga pre menovali, posodobili.
' ■
V
_____
OZIMNICA '91
Ne dovolimo koraka nazaj!
oi
Odprto pismo gospodu dr. Venclju, vladi in našim poslancem
Spoštovani!
V slovenski osnovni šoli so razmere nevzdržne. Gotovo to veste, a si zatiskate oči. Odprite jih še pravočasno, kajti s taki’1'1 normativi in takimi plačami se učitelji ne bomo sprijaznili.
Že prvo branje normativov nas prepriča, da je normativ pisal nekdo, ki zadnja leta ni ne živel in ne delal v osnovni šol1 in ki ne ve, da je osnovna šola v zadnjih letih doživela organizd’ cijsko in vsebinsko prenovo, k bolj kakovostni šoli, seveda, zahteva veliko učiteljeve zavzetosti in veliko njegovega časa. Prl pripravi normativov je bilo cilj le prihranek pri številu učitelj^’, čeprav se je izkazalo, da bo osnovna šola z novimi normativ1 izgubila le nekaj čistilk.
Ne dovolimo, da bi šli korak nazaj, zato zahtevamo, da s1 upoštevajo pripombe, ki jih je izoblikoval in vam jih že večkral podal sindikat VIZ Slovenije:
-	diferencirana učna obveznost na predmetni stopnji
-	ustrezno vrednotenje razrednikovega dela
-	takojšnja razrešitev statusa svetovalni delavcev, vodje Šolske prehrane. —
Ne pristajamo na umazano šolo, to pa se bo z novimi normativi za čistilke gotovo zgodilo.
Veliko bolj kot normativi žali učitelje vaš odnos, gospod dr-Vencelj, do učiteljevega statusa, ki je v času vašega mandatu degradiran do najnižje mogoče točke. Ponudili ste nam naziv spoštovana gospa in spoštovani gospod, niste pa poskrbeli, da bi bil učitelj za svoje delo primerno plačan.
Če upoštevamo zajamčeni OD (bruto 7.100) in kvalifikacijski indeks (2,65), bi znašala povprečna učiteljeva plača bruto 18.815,00, pogodbeni znesek pa nam dopušča le izplačilo bruto 12.300,00_ din. Če se pojavljajo razlike pri izplačilih, se W dogaja na račun materialnega poslovanja šole, ki je tako še bolj osiromašena. Primerjava neto OD povprečnih OD učiteljev v DEM pa pokaže tole:
december 1990 - 1.350 DEM januar 1991 - 1.110 DEM september 1991 - 350 DEM.
Če pa primerjamo vrednost osnovnošolskega programa (ta st ni spremenil) v decembru 1990 in septembru 1991, preračunano v DEM, je več kot očitno, kako siromašna je postala naša osnovna šola (preračunano v eni izmed ljubljanskih osnovnih šol:
december 1990 - 222.664 DEM, januar 1991 - 173.180 DEM,
september 1991 pa le 64.940 DEM. Zgovorno, kajne?
Zanima nas, kje je vaša spodnja meja. Ne bodite prepričani, da sta učiteljeva etika in potrpežljivost perpetum mobile.
ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE UKREPANJE!
Sindikat VIZ
Območni odbor Ljubljana
MERCATOR
ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
KAMNIK. KAJUHOVA POT 4 61241 KAMNIK
telefon: 061-613-311 tdejc 31610 yu et&Jcam Ero račun: 50140-601-32062 teJefaa: 612-632
IAU
OMNICA (6 x 720 ml)
imame
2 kom
paprika rdeča pesa mešana solata	1	tam 2	tam 1 kam
270 din VELIKA OZIMNICA (12 x 720 ml)	
kumarice	4 tam
paprika	2 tam
rdeča pesa	3 tam
mešana solata	2 tam
Idslo zeta	I tam
	530 din
KOMPOn
(6 x 720 ml)
višnjo
bredeva
marelico
sliva
1	kom
2	kom
1	tam
2	tam
280 din
DELIKATESNI PAKET (6 x 370 ml)
KETCHUPI + DRESSINGI
3 + 3 (x 310 ml) tetdiupi: paradižnik, pizza, paprika dressingi: bombi, solatni, lovski_____________
190 din
PAKET (6 x 850 g) pelati	2	taln
grali_	1	tam
strot|i fižol 1 tam 3uveč	1	kom
parodižnjknv tone 1 tam
260 din
PAKET PAPRIKA
ajvar	2	tam
šampinjoni	1	tam
polnjene olive	1 tam
namaz s hrenom	1 tam
namaz s poprito	I kom
(MARICE
; 720 ml) 270 din z 720 ml) 530 din
ŠAHA SOLATA
720 ml) 230 din
340 din RDEČA PESA
(6 x 720 mil 220 din (12 x 720 ml) 420 din
PAKET
NIZKOKALORIČNI
DŽEMI
(6 x 210 ml)
momkuja, ananas, mango,
(6 x 720 ral)
3 x paprika parodajz + 3 x papriko fileti
290 din
andska jagodo, papaja, lavi
250 din
NOVO • NOVO • K
KISLO ZEUE
(6 x 720 mO
OMAKCE (6x210 ml) iz pelatov	2 tam
z zelenjavo	1 kom
z olivami	1 tam
z gobami______________2tom
120 din
220 din
,0 • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
amssmeaBmaBSME^am^jmmnmri«mmn
ČISTILNA OPREMA
BENT
61230 Domžale	tel. 061/372-285
Dragomelj 82	fax. 061/376-572
G&VVAOitfeC HES.
Šolam, vzgojno-varstvenim ustanovam, internatom in zavodom posebej priporočamo čistilno linijo Comatic - modele L16, L17, C40-50 in L20, za vzdrževalno čiščenje objektov, pa tudi za generalno čiščenje.

Prodajamo tudi servirne vozičke za snažilke in pribor za vsakodnevno čiščenje.
GOVV/VOvtoc BES J
NA ZALOGI IMAMO:
• suhe globinske sesalnike Lindhaus Val-
zer za gospodinjstvo, poslovne in gostinske objekte in

r
•	mokre globinske sesalnike Pony 300
•	stroje za ribanje, šamponiranje in loščenje

• visokotlačne pralne stroje z mrzlo in toplo vodo
• drugo opremo in pribor za čiščenje
Imamo svoj servis za čistilno opremo.
akca
PARADIŽNIKOVE OMAKE -BREZ KONZERVANSOV
IZPELATOV Z OLIVAMI
Z GOBAMI Z ZELENJAVO
Mercator - ETA Živilska industrija Kamnik

RAZSTAVNI PROSTOR IN SEDEŽ:
BENT d.o.o., DOMŽALE, Dragomelj 82,
ob cesti Javna skladišča-Domžale
tel.: 061 372-285, 061 376-572,
fax: 061 376-572