zub. flevUii.
ff Dffllni, i ntfe Ml ftcnhi
XUL mol
„Slovenski Narod* vefla:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ie!o leto.......K 24/—
noi leta   ........ 12*—
:etrt leta........ 6 —
■a mesec......._ 2 —
v apravnifttv« prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........ 11 —
četrt leta........5 50
na mesec....... 1*90
Dopisi na) se franJdrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon St. 84.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal aedelje In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vt*. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. UpravalStva naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserat! itd. to je admlnistrattvne stvari.
Posamezna števflka velja 16 vinarje*.
Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 86.
•Slovenski Narod* velja po poŠti:
za AvsH>-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13—
četrt leta........ 6 50
na mesec........ 2*30
za Nemčijo:
celo leto.......K 28-
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon it 85.
Deželni zbor KrnnfiRi.
XVII. seja.
Ljubljana, 28. dec 1909.
Predsduje   deželni   g' ivar pl. Š u k 1 j e , na vladni klopi dež. pred tednik   baron Sc h w arz   in grof K u n i g 1.
Pred   otvoritvijo seje so zboro-tali klubi. Ob 4.,   ko je bila otvoritev seje napovedana,   je zbornica še prazna.   Prvi   prihajajo v zbornico 4anci narodno-napredne stranke, naj po hodnikih je le malo življe-■i. Galerije se le polagoma polnijo. Dnevni red:
Dnevni red današnje seje obsega o šest točk: 1. naznanila deželno-kega predsedstva; 2. volitev šti-apisnikarjev;    3. volitev štirih •ljev; 4. vladno predlogo o na-; zakona, po katerem   se osebna <>hodnina oprosti od doklad; 5. po-' . deželnega odbora o začasnem hiranju deželnih   priklad 1. 1910. i b. poročilo deželnega odbora s ka-rim se predlaga proračun deželnega zaklada za 1. 1910.
V tisku sta predložena zbornici a samostalna predloga in sicer:
Meščanska šola v Krškem.
Poslanec Hladnik je vložil - -deči samostalni predlog:
Dasi meščansko   šolo v Krškem -kuje redno čez eno tretjino učen-iz Štajerskega, iz okrajnega gla-rstva Krškega pa je učencev manj ena tretjina, iz drugih okrajnih a varstev   na Kranjskem   pa nad tretjino, vendar   mora politični Krški   stroške   za učiteljstvo za pokojnine)    in za učila na li plačevati.    Dežela štajerska ■eva k tem stroškom neko malen-. Vsled tega so doklade za okraj-:. > blagajnieo v Krškem okraju silno v.soke,   kar prebivalstvo,   ki vsled vi"^ko krize zelo trpi,   hudo občuti, kmečko prebivalstvo v okraju 1 tega bremena silno nejevolj-eželni odbor naj blagovoli: i. i se na deželni odbor štajerski, bi štajerska dajala za meščansko v Krškem   višji prispevek; 2. arjati, kako bi se kmečko pre-stvo* v  Krškem  okraju razbre-črlede prispevkov za to šolo. i edlog   se naj izroči šolskemu odseku.
Izkoriščanje vodnih sil.
Posl. d r. L a m p e je vložil v samostojnem predlogu načrt zakona.
s katerim se izpremeni postava od 15. maja 1872, dež. zak. št. 16, za-stran rabe, napeljevanja in odvračanja voda se s sledečimi določbami, oziroma izpopolni z določbama:
§ 1. V :>rid i>odjetjem, ki se z izkoriščanjem vodnih sil v emineut-nem interesu deželne kulture izvrše iz deželnih sredstev, sme za potrebne vodne napeljave, jezila in za vse naprave in poslopja, ki služijo pridobi var "t, pretvarjanju, daljnovodom in oddajanju moči, proti odškodnini pristojna oblast dovoliti razlastitev, oziroma primerno prisilno porabo tuje lastnine.
§ 2. Razlastitvi, oziroma prisilni porabi podvržena so tudi poslopja vsake vrste, dvorišča, vrtovi kiikor tudi obstoječe naprave za izkoriščanje vodnih sil, poslednje pa le s pogojem, da novo podjetje na lastne stroške da razlaščencu, ako zahteva, na razpolago dotlej izkoriščano množino sil in potrebno strojno opravo bodisi na dotedanjem ali pa na novem bližnjem obratnem prostoru in povrne z izpremembo obrata združene stroške; na zahtevo razlaščenca dati mora novo podjetje tudi zadostno jamstvo za vsako vsled motenja ali ustavitve obrata ali vsled poteka koncesije povzročeno škodo.
Ta predlog se izroči upravnemu odseku.
Poslanci so dobili na svojih prostorih lepo knjižico — novi dežel, nozborski opravilnik.
Otvoritev seje.
Deželni glavar pride skupaj z deželnim predsednikom ob 4*35 v dvorano, nemški poslanci ga prisrčno pozdravljajo in mu stiskajo roko. Grof Kiinigi zavzame mesto takoj na desni poleg deželnega predsednika. Mesti ob obeh straneh deželnega glavarja ostanete prazni.
Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo ob 4 40 popoldne.
Naprosi posl. Jarca in 1} o r -n a , da prevzameta mesti provizornih zapisnikarjev (na obeh straneh deželnega glavarja).
Posl. baron S c h w e g e 1 je opravičil svojo odsotnost, ravnotako posl. baron Apfaltrern, posl. dr. Eger ima sodno obravnavo.
C. kr. okr. sodišče v Ljubljani je naznanilo, da je kazensko postopanje proti }>osl. dr. Pega n u ustavljeno.
Poslanca M a n d e 1 j in Dular
sta izstopila iz odseka za deželna podjetja.
Vložen je nujni predlog posl. Hladnika proti zvišanju vinskega davka.
Posl. G a n g 1 in tovariši so vložili sledeči sanionistalni predlog:
Deželni zbor skleni:
C. kr. ministrstvo za poljedelstvo se pozivlje, da nemudoma vse potrebno ukrene, da se v Idriji grab-lje, ki ustavljajo po Idrijei in Belci iz državnih gozdov plavljeni les, odpravijo iz sredine mesta Idrije, ker je ta srednjeveška naprava v veliko nevarnost mestu in c. kr. rudniku ter v škodo gozdnemu erarju.
Predlog je odkazati upravnemu odseku, ki naj o njem čim hitreje poroča. Se odkaže.
Posl. grof Barbo je vložil predlog v zadevi izreje mladih bikov. Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Volitev zapisnikarjev.
Po besedilu § 9. novega opravil-nika se vrši volitev zapisnikarjev po kurijah. Vsaka kurila voli enega zapisnikarja. Zapisnikarji se volijo za celo deželnozborsko dobo.
Izvoljeni so in sicer soglasno:
iz kurije veleposestva: posl. baron B o r n ;
iz kurije mest in trgov: posl. dr. Novak ;
iz kmetske kurije: posl. Demšar.
Iz splošne kurije: poslanec dr. Zaje z 10 glasovi, dr. Susteršie je dobil 1 glas.
Pri oddaji glasovnic poslancev iz splošne kurije so prezrli poslanca Turka.
Posl. Tur k: »Gospod deželni glavar, jaz sem še tukaj! Imam tudi piavico glasovati!«
Mesti zapisnikarjev prevzameta nato poslanca Demšar in baron B o r n.
Volitev štirih rediteljev.
Voli se zopet po kurijah. Izvoljeni so:
iz kurije veleposestva: posl. baron A pfaltrern;
iz kurije mest in trgov: poslanec Pire;
iz kmetske kurije: poslanec M a n d e 1 j;
iz splošne kurije: posl. dr. Pe-g a n.
Osebna dohodnina prosta doklad.
Deželna vlada je predložila s seveda samoneinškim pripisom dežel-
nemu glavarju zakonsko predlogo, katera določuje, da je osebna dohodnina oproščena doklad. Predloga se glasi:
Veljava zakona z dne 24. junija 1898., dež. zak. št. 33, s katerim se določuje, da je osebna dohodnina, ki je bila uvedena z državnim zakonom z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, oproščena od vseh pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženih doklad, se podaljša do vštetega leta 1917., v kolikor v tem času
1. preodkaz, ki po členih V. do XII. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, pripada deželnim zakladom, dalje traja ali se nadomesti z drugačnimi letnimi doplačili iz državnih novcev, ki ne zaostanejo za preodkazom iz leta 1908., in
2. popusti na realnih davkih v smislu členov V. do XII. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. štev. 220, dalje trajajo ali se nadomestijo z dokončno določitvijo izmere realnih davkov v smislu člena XII. navedenega zakona.
V zadnjem primeru pa je vendar za podlago odmere vsem, pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženim, dokladam vzeti znesek, ki državni davčni predpis presega v tistem razmerju, v katerem bo končna izmera realnih davkov proti njih sedanji izmeri zmanjšana.
Predloga je opremljena z obširnimi opazkami, v katerih se poudarja, da se mora v smislu člena XII. zakona o osebnih davkih najkasneje 1. 1909. z zakonom definitivno določiti izmera neposrednih donosnih davkov in se morajo nanovo uravnati preod-kazi na deželne zaklade. Vlada se je odločila, da spravi tako uredbo v tir še tekom 1. 1909. in sicer tako, da se preodkazi na deželne zaklade stalno določijo z največjo izmero, doseženo iz leta 1908. in se realni davki, z veljavnostjo od 1. prosinca 1911, definitivno zmanjšajo za dosedanje popuste. To pa je mogoče le tedaj, ako ostane tudi še za naprej osebna dohodnina prosta deželnih doklad. Vlada se boji, da bi s tako obremenitvijo osebne dohodnine prišle bodoče priredbe osebne dohodnine v resno nevarnost in bi se popolnoma preprečil njen razvoj, ki ga je iskati edino le v zmernem davčnem nastavku in preračunljivosti davčnega zneska. Vlada polaga največjo važnost na to, da ostane osebna dohodnina prosta deželnih doklad.
V priloženih tabelah dokazuje
vlada, da ima dežela dobiček, če je osebna dohodnina prosta doklad. Tako je bilo n. pr. 1. 1908. na Kranjskem predpisane osebne dohodnine 589.263 K, preodkazi, izplačani na podlagi zakona o osebnih davkih pa so iznašali 202.415 K (3435% osebne dohodnine), realizirani popusti na realnih davkih pa 299.315 kron (50*79%). Ti preodkazi pa bi nehali takoj, ko bi osebna dohodnina izgubila oproščenost od deželnih doklad in bi se ne mogli pokrivati z lOod-stotno doklado k osebni dohodnini, ki bi jo sklenil deželni zbor. Višje doklade bi pa vlada ne predložila v sankcijo. Odpadli bi pa tudi potem dosedanji 15odstotni popusti pri zemljiškem in 121/2odstotni pri hišno-razrednem in hišnonajemninskem davku. Država bi imela pri tem pravzaprav dobiček, kajti v celi državi iznašajo ti preodkazi in popusti svoto 41,372.669 K, dočim vsa osebna dohodnina iznaša 72,194.207 K in bi se doneski osebne dohodnine vsled deželnih doklad gotovo ne zmanjšali za zgornjo svoto 41,372.669 K, ki jo dosedaj daje država dežalam za to, da je osebna dohodnina prosta, doklad. S to uredbo hoče vlada doseči le teoretičen in moralen uspeh, ker vidi v osebni dohodnini najboljšo obliko ob-dačevanja.
Da ostane torej osebna dohodni* na še nadalje prosta deželnih doklad, je treba, da dosedanji popusti na realnih davkih še dalje trajajo, ali pa da se z državnim zakonom definitivno določi izmera državnih davkov, da preodkazi pripadajoči deželnemu zakladu ostanejo tudi še naprej, ali pa se nadomeste z drugačnimi letnimi doplačili iz državnih sredstev, ki ne bi zaostajali za povprečkom zadnjih treh let.
Ker bi se pa z definitivnim zni* žanjem realnih davkov zmanjšala podlaga za avtonomne doklade, namerava finančni minister v dotič-nem državnem zakonu upoštevati to in določiti, da naj velja za predpis avtonomnih doklad za podlago pri zemljiškem davku ključ 100/85, pri hišnonajemninskem in hišnorazred-nem davku pa 8/7. Tako bi avtonomne korporacije vzlic definitivne-mu znižanju realnih davkov nič ne izgubile na dokladah. V tem smislu naj bi se v splošnem popolnil deželni zakon.
Deželni   glavar priponi! nja, da to pravzaprav ni več vladna predloga, ker jo je deželni odbor že
LISTEK.
ienjlie *o Čudne.
SDisal Rud. Mam. (Dalje.)
Lepo počasi in po gotovem na-'rtu sem izvrševal svoj namen, ki — to priznam — ni bil lep, še manj časten za značajnega človeka. Začel sem zahajati v hišo in ji prinašati različne knjige, o katerih vsebini sva se potem pogovarjala ter reševala rsak po svojem prevdarku zagonetue značaje junakov in junakinj. Ravno iz teh pogovorov sem si pridobil pravi pojem o njenem globokem čuvstvovanju in razumevanju duševnih bojev. Ko sem bil mnogokrat sam v zadregi, kako naj si tolmačim kak-&n prav čuden značaj, je Fina že redila uganko in navajala vzroke in razloge, iz katerih se mi je jasno in kakor vidno pokazala slika dotične-?a junaka. Znala je tako prepričevalno zagovarjati svoje mnenje in tol-toačenje, da sem bil prisiljen verovati, da je moral dotični tako rav-nati.Skoro se mi je vsi lilo prepričanje, da pozna dosti boljše človeške značaje nego jaz, ki sem imel tako malo izkušenj.
Svojega sklepa, da ji hl inim lju-
bezen, nisem mogel tako hitro izvršiti kakor sem si to slikal. Prvič sem bil v teh stvareh neroden, ker jih nisem bil vajen in drugič sem se zavedal, da bo Fina v svoji bistroumnosti takoj spoznala resnico oziroma hi-navščino. Le sem patja sem ji namignil s par besedami, da mi je ljuba kakor nol>ena druga in da se v njeni družbi najbolj srečnega počutim. Iz-prva je preslišala te ljubeznjivosti in takoj zasukala pogovor na kaj drugega. Toda zaljubljene besede so se čim pogostnejše ponavljale in skoro sem se zavedel, da se pri tem ne hli-nim, ampak da mi gredo — iz srca. Zavedel sem se, da sem se sam viovil v mrežo, v katero sem hotel njo zaplesti. Neznana čuvstva so se mi zbudila v srcu; srečen, da, blažen sem bil pri nji in skrajno nesrečen, ako je nisem kak dan videl.
Ljubezen, vroča iskrena ljubezen do Serafine mi je nastala v srcu. Ta ljubezen je bila tem bolj iskrena, ker je bila prva in zato me je prevzela s tako neodoljivo močjo, s tako silo, kakor niti v sanjah nisem mogel pričakovati. In nekega dne je izbruhnilo na dan vse, bilo je morda nerodno, v pretrganih stavkih, a biti je moralo ognjevito in tako odkritosrčno, da je bila od sile tega priznanja tudi Fina tako prevzeta, da se me je divje, strastno oklenila okrog vratu ter med vročimi poljubi šepetala: »Tj
moj, moj, moj edini! Tudi jaz te ljubim, dolgo te že ljubim, kako vroče te ljubim!«
Zdaj bi se lahko maščeval, kajne, lahko bi ji rekel, da me sama rada poljubi, toda tega nisem storil, ker sem se topil v blaženosti in srkal in srkal neskončne slasti na njenih ustnicah. Vse je izginilo okrog mene, na vse sem pozabil in drhtel sem v dotedaj tako neznanem razkošju, da sem mislil, da me mora biti od same sreče konec.
Ni me bilo, ampak sreča je bila vsak dan večja. Bilo je proti koncu pomladi in narava je bila vsa v bujnem cvetju. S Fino sva preživela največ časa na njenem vrtu, ki ga je imela za hišo in ga sama obdelovala. Fina me je naučila ljubiti prirodo in spoznavati njena čuda. Kaj sem se dotedaj brigal za cvetlice, polže, metulje in gosenice! A zdaj sem ljubil vse te stvari, ljubil, ker jih je ona ljubila in se zanimala zanje. Pomagal sem ji privezovati vrtnice, nosil sem ji škropilnico ter se veselil z njo, ko je nekako zaljubljeno hodila okrog svojih dragih cvetlic. Oh, koliko jih je imela, pa kako lepe! Najlepše med njimi so bile mačehe in sicer tako raznovrstne, da sem mislil, da je med njimi sploh vsaka vrsta zastopana. Takoj za vrtom je tekla počasna reka in ko je bilo na vrtu vse v redu, sva sedla s Fino v čoln in veslal sem
jo po vodi. Na obeh bregovih je rast-lo gosto drevje, ki se je z vejevjem nad vodo stikalo, da sva bila takore-koč vedno v hladnici.
Pod to zeleno streho sem večkrat privezal čoln ter sedel k Fini-nim nogam. Naslonil sem glavo v njeno naročje in ona se je igrala z mojimi lasmi. Tiho, brezmejno srečo sva uživala v božji naravi, oči zamaknjene v oči. Govorila nisva, le tupatam se je sklonila Fina k meni in ustnice so se strnile v dolg, blažen poljub. Nič ni motilo te svete tišine le utripi najinih srečnih src so se slišali in nama pričali, da sva eno bitje, združeno v nerazruŠni, neminljivi ljubezni.
Moja ljubezen je bila res tako istinita, tako iskrena in popolna, da bi imenoval norca onega, ki bi mi rekel, da to lepo, blago bitje, ki sem se ga oklepal v neizrekljivi blaženosti, ne bo moje. In svest sem si bil tudi, da me ona prav tako ljubi, saj je vse njeno ravnanje kazalo, kako sem ji ljub in drag.
Res je bila včasih malo čudna. Večkrat, ko sem jo nežno držal objeto in pritiskal lice k njenemu žametnemu licu, ki je bilo bolj žametno nego njene mačehe na vrtu, ko se je s svojim prožnim, polnim telesom tudi ona stisnila vsa k meni, da sva oba z zaprtimi očmi kakor v blagodejni omotici čebliala besed* Hub**-
ni, ji je naenkrat vse telo zadrhtelo kakor bi jo mraz pretresel in zdelo se mi je, da so postali njeni udje ohlapni, veli kakor pri starih ljudeh, kakor pri školjki, ki pade skupaj v ohlapno kožo, če jo prerežeš. Tedaj se mi je iztrgala iz objema, mrak ji je zasenčil lepi obraz in oči so gledale temno, sovražno, brez onega sijaja, ki je bliskal v njih, če me je po-ljubovala. Takrat se je nisem smel več dotakniti.
Drugikrat zopet je bila v svoj. ljubezni tako strastna, tako ognjevita, da ji- ni bilo nikoli dosti poljubov. Kakor blazna me je poljubovala in z nepričakovano močjo stiskala k sebi, da mi je sapa pohajala In v takem hipu je vsklikala: »Gorje ti, če boš kdaj ljubil drugo, nož ti zasadim v prsi!«
Po vzrokih takih pojavov je ni* sem vprašal, zapisal sem jih na rovaš njenega južnega temperamenta. Saj je bila vendar tako mila, tako blaga devojka, da ji ne bi mogel za ves svet kaj zalega storiti. In če je bila enkrat slabe volje, je bila drugič tembolj ljubeznjiva, tem bolj ljubka in mehka proti meni, da sem bil popolnoma prepričan, da me ljubi tako resnično in globoko kakor jaz njo. Povem ti, da so bili časi te ljubezni zame najbolj srečna doba življenja; zdelo se mi je, da sem živel več v ra-
TtQjT~   TO» •*W»1'S
obdelaj in sprejel za svojo, zato naj se postopa torej ž njo, kakor s predlogami deželnega odbora.
Posl. dr. Šusteršič predlaga, da se obravnava v smislu poslovnika ne da bi se oddala odseku. — Sprejeto.
Poročevalec i>osl. dr. Lampe ha kratko nato na podlagi vladnega poročila poroča o stvari. Ne mara se spuščati v razloge finančnega ministra, i>ač pa promatra stvar s strani interesov dežele kranjske in pravi, da napravi dežela dobro kupčijo s to stvarjo z ozirom na preodkaze iz državne blagajne iu davčne po puste. Besedilo zakona je določil deželni od-,*>r sporazumno z deželno vlado.
Po predlogu i>oslanca dr. T r i 1 -ier j a se glasuje ločeno. Prvi del se »prejme soglasno, drugi del, neke stilistične izpremembe pa z navadno večino.
Proračunski provizorij.
Ker pri obstoječih razmerah ne bo mogoče, da se še pred pričetkom L 1910. definitivno določijo deželne priklade in ker je po stanju proračuna deželnega zaklada izključeno, da bi dežela prihodnje leto izhajala z manjšimi prikladami, kakor so se pobiralo 1. 1909.. predlaga deželni odbor:
I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. januarja 1910 do onega časa, ko se deželnega zaklada proračun za leto 1910 definitivno ustanovi, sledeče deželne priklade:
1. 4Qc/< dokladii ua užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa;
2. samostojna deželna, nakladi od porabljenega piva po 2 K od hektolitra:
3. 40'' doklada na vse direktne davke izvzemši osobni dohodninski davek in pridobninski davek krošnja rje v.
\a predlog posl. dr. Š u s t e r -> i č a se v smislu § 24. opravilnika • »bravnava o stvari, ne da bi se izročita odseku.
Poročevalec dr. L a m p e poudarja, da je v smislu deželnega zakona z dne 13. julija 1895 mogoče napraviti ak sklep.
Deželni glavar odredi glasovanje. Predlog je sprejet s klerikalnimi glasovi.
DEŽELNI PRORAČUN Za L. 1910.
Mnogo !>e je že govorilo letos iu pisalo o deželnem proračunu, zato smatramo za potrebno, da poročamo ; tej točki nekoliko podrobnejše, saj
številke govore!
Deželni proračun izkazuje skupne potrebščine — 4,849.128 K, skupnega pokritja (brez doklad k davkom in brez naklade na pivo) pa 1,420.176 kron. torej pri in ank I jaja — 3,428.952 K. Ta primankljaj je na-pram primankljaju letošnjega leta večji za    - 389.298 K.
Poročilo deželnega od hora pravi nato: »Če bi se k len i le v svrho pokritja primankljaja 3.428.95*2 K le dosedanje (!) deželne doklade na državne davke, odnosno sedanja samostojna deželna naklada na pivo, bi se kazali nastopni efekti:
40'r deželna doklada na neposredne državne davke 1.501.920 K; 10
deželna doklada na državno užitnino 450.000 K; samostojna deželna naklada na pivo (2 K od hektolitra) 240.000 K, skupaj 2,191.920 kron. bi končni primankljaj znašal — 1,237.032 K, ki je napram primankljaju letošnjega leta v znesku 860.734 K večji za — 376.298 K.
\c/t skupneg predpisa neposrednih državnih davkov znaša 37.548 kron, 1% deželnih doklad na državno užitnino pa 11.250 K.
Zvišanje samostojne deželne na- i klade na pivo za 1 K pri hektolitra I nli 1 vinar pri litru bi neslo 120.000 ]<ron na leto.«
Ti dve pripombi deželnega odbora kažeta, za koliko odstotkov bi se moralo zvišati deželne doklade, da bi se pokril primanjkljaj. Tako bi bilo treba, ako bi se hotel primankljaj pokriti samo s povišanjem deželnih doklad na državne davke, povišati te doklade za okroglo 33 /V, torej na 73*A ! Če bi se to hotelo storiti z zvišanjem doklad na državno užitnino, bi se morale zvišali te doklade za 110 %, torej na 150 /r. Če se zviša deželna naklada na p i v o za 1 K pri hektolitru, nese to le malenkostno svoto 120.000 K, kar bi pomenilo pri dokladah na državne davke komaj le 3 %, pri dokladah na užitnino pa okroglo 10 %.
Potrebščina.
V podrobnem izkazuje proračun bledeče postavke in sicer:
Deželno zastopstvo in splošna deželna uprava: Deželni zbor 58.150 kron, med temi dijete in potnine poslancev 30.000 K in »stroški za sv. mašo ob otvorjenju deželnega zbora —- 100 K.« — Ta božji blagoslov je res — precej drag!
Deželni odbor 1- deželni uradi redne potrebščine 310.603 K, izred-
ne 7000 K, skupaj 317.608 K, med temi opravilnim deželnega glavarja in deželnih odbornikov 27.200 K, plače uradnikov in sicer pri tajništvu 61.612 K, stavbnem nradu 57.090 K, knjigovodstvu 49.105 K, blagajnici 12.530 K, pomožni pisarni 23.798 K, ekonomatu 4566 K, plače pisarniških oficijantov 7267 kron, uradnih služabnikov 12.612 K, službene obleke 900 K, plače pomožnih uradnikov in strojepisk 10.000 K, nagrade in podpore uradnikom in služabnikom 3000 K, notni stroški in dijete deželnih odbornikov 6000 K, uradnikov 8000 K, stvarne potrebe uradnega poslopja 12.554 K, pisarniške potrebščine 8700 K, uradna knjižnica in čitalnica 4000 K, še posebej knjige in časopisi 1000 K, predpriprave za deželno statistiko izrednih 2000 K, stenografski tečaji za deželne uslužbence 2000 K, drugi upravni stroški 1500 K, deželni zakonik 1500 K.
Pokojnine, provizije itd. 46.866 kron, med temi častna pokojnina bivšemu dež. glavarju Otonu pl. Detel i 4000 K.
Javna varnost 130.589 K iu sicer odgon 32.350 K, nastanitev orož-ništva na Kranjskem 50.000 K, primankljaj zaklada deželne prisilne delavnice 48.239 K.
Vojaštvo 15.700 K in sicer domobranska vojašnica 7000 K, pavšalna subvencija mestnemu magistratu ljubljanskemu za cesar Franc Jožef ovo vojašnico 8000 K in raznih stroškov 700 K.
Zdravstvo in dobrodelstvo. Skupna potrebščina 1.145.668 K in sicer primankljaj bolnišnega zaklada .530.868 K, blazničnega 302.184 K, porodničnega 29.818 K, plačila tujim zavodom: bolnicam na Kranjskem 70.000 K, v tujih deželah 230.000 K, blaznicam 10.000 K, po-rodnišnicam 6000 K, primanjkljaj najdeniškega zaklada 14.521 K. — Okrožni zdravniki 71.863 K, zdravniški ordinacijski dnevi 1200 K, cepljenje koz 11.314 K. — Prispevki bolnicam na Kranjskem: usmiljenih bratov v Kandiji 12.000 K, bolnici v Krškem 3400 K, ženski bolnici v Novem mestu 1000 K, Elizabetu i otroški bolnici v Ljubljani 4200 K. — ['stanove in i>odpore za operaterje in za izobrazilo zdravnikov v specialnih strokah izrednih 5000 K. — Ustanove in podpore: za zdravljenje otrok v Gradežu 2000 K, ubožnim v drugih zdraviliščih 5000 K, dunajskemu in graškemn dijaškemu bolniškemu društvu 60(1 K, kranjski podružnici pomožnega društva za bolne na pljučih izrednih 1500 K, bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov na Kranjskem izrednih 200 K, raznim društvom za podpiranje bolnih 1500 kron. — Za pokonča vanje steklih žival i j 200, prevozni in drugi stroški 500 K.
Skrbstvo za sirote in zanemarjene otroke: sirotinskemu zakladu 1000 K, Liehtenthurnični sirotišnici izrednih 2500 K za šolo, u>tanove za grojence salezijanskega zavoda na Rakovniku 1200 rednih, 4800 K izrednih, raznih stroškov 5000 K.
Ustanove za hiralce: 108 ustanov po 100 K in 20 po 60 K v skupnem znesku 12.000 K. Za irojence ?luhonemniee 3 ustanove p; :>00 K in 2 podpori po 300 K. Podpore raznim korporaeijam 1800 K, med temi Viuoeneijevi družbi 000 K.
Pouk, umetnost, znanost in omika v skupnem znesku 1,774.012 K in sicer: ljudsko šolstvo rednih potrebščin 1,587.696 K, izrednih 17.000 K, skupaj 1,604.696 K, za meščansko šolstvo (plače učiteljslva na meščanski šoli v Postojni! 10.500 K; za srednje šole 19.000 K in sicer 10.000 kron za stvarne potrebščine ljubljanska realke, <*)()< > p;j /h ustanove in podpore nčiteljiščnikom; za visoke šole: 2 ustanovi po 1000 K za privatne docente, 5 po 700 K za tehnike, 5 po 700 K za medicince, podpore vi-sokošoleem 5000, dijaškim podpornim društvom 6000 K (4000 K izrednih) ; podpore za spis slovenskih srednješolskih učnih knjig 6000 K (2000 K izrednih.).
Primankljaj muzejskega zaklada 25.104 K, gledališkega zaklada 23.424 K; podpore: muzejskemu društvu 800 K, Dramatičnemu društvo v Ljubljani redna letna podpora 12.000 K in podpora, dovoljena od vis. dež. zbora L 1905 (izreden izdatek) 25.200 K; podpora za izobrazbo slovenskih igralcev (KomuT!) 1000 kron; »Glasbeni Matici« v Ljubljani 2400 K; glasbenemu društvu »Ljubljana« — 2400 K (!!) in sicer 1400 kron redne, 1000 K izredne podpore; umetnikom in učencem na raznih umetnostnih zavodih 2000 K, raznim prosvetnim društvom in korporaeijam 10.000 K (5000 K izrednih); darila za znanstvene spise 3000 K (izredno), reliefni zemljevid Kranjske 288 K (izredno), nakup umetnin 5000 K (izredno).
Deželna kultura s 225.968 K redne, 152.000 izredne, torej skupna po-
trabičina 377Ji6 K in aicer; kmetij, akt pouk in izobrazba 61.018 K, med temi za gospodinjske šole in tečaje na deželi 20.000 K, za poučna potovanja 3000 K; veterinarstvo 7560 K, beda 40.000 K (20.000 K izredno); pospeševanje živinoreje rednih 8040 K, med temi plača živinorejskega in mlekarskega nadzornika 6040 kron, izrednih pa 48.000 K; perutni-narstva in reje kuncev 5000 K; ribore je 1000 K; vinarstva in sadjarstva 45.200 K (40.000 K izrednih); pogo-zdevanje Krasa 11.400 K; agrarske operacije 80.000 K; kmeti Jako za-družništvo: podpora splošni avstrijski zvezi kmetijskih zadrug izrednih 1000 K, podpore za kmetijsko zadružništvo sploh 60.000 K (30.000 K izrednih); dež. vladi letni prispevek za hidrografski posel 2650 K; talije za pokončevanje škodljivih živali 4000 K.
Trgovina in obrt: redna potreb-ščina 67.894 K izredna 37.800 K, skupaj 105.694 K in sieer: deželna trgovska šola v Ljubljani 40.894 K (14.800 K izrednih ustanovnih stroškov) ; prispevek c. kr. umetno-obrt-ni soli v Ljubljani 1600 K, c. kr. strokovni šoli za mizarstvo v Kočevju 500 K, obrtnonadaljevalne šole 13.600 K; podpora slušatelju eksportne akademije 400 K, učencem trgovskih akademij 1000 K; ustanove in podpore učencem in učenkam obrtnih šol 6400 K, posebnih strokovnih šol 1000 K, podpore za vzgojo učiteljev strokovnih šol 2000 K. Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem 20.000 K (10.000 K izredno za priprave in ustanovitev, 10.000 K letni prispevek), podpore obrtnim stanovskim zadrugam 2000 K (izredno), obrtnim pridobitnim zadrugam 8000 kron (izredno), razne podpore 8000 kron (3000 K za pletarstvo).
Občila; redna potrebščina 208.887 K, izredna 35.000 K, skupaj 243.887 K in sieer splošne potrebščine, nadzorstvo, načrti 3000 K, vzdrževanje deželnih cest 173.766 K, deželni most čez Savo v Krškem 8460 kron, v Radečah 4661 K, dovozne ceste h kolodvorom 4000 K, podpore okrajnim cestnim odborom in občinam za vzdrževanje okrajnih in občinskih cest 50.000 K (35.000 K izrednih) .
Dolgovi: 512.441 K redne, 8000 kron izredne, torej skupne T>otreb-M-ine 520.441 K. - Deželno premoženje 11.450 K.
Razni stroški: i »odpora deželni :-:vezi za povzdigo prometa tujcev ua Kranjskem 4000 K (2000 K izredno) ; Slovenskemu planinskemu društvu 6000 K (4000 K izredno) ; predpriprave za ustanovitev deželne banke 5000 K; poi zvedo van je in priprave načrtov glede uporabe raznih vodnih sil za elektriko 20.000 K; razni nedoločeni stroški 6000 K. — Prispevek garancijskemu zakladu Dolenjskih železnic 50.000 K.
Skupna redna potrebščina znaša torej 4,423.340 K, izredna 425.788 K, skupaj torej 1.849.128 K.
Pokritje.
Lastno pokritje po zgoraj navedenih naslovih iznaša redno 287.189 kron. izredno 52.987 K. torej skupaj 3*0.176 K. Zakup nžitnine (čisti dobiček) 50.000 K (izredno) : državni prispevek iz dohodkov državnih osebnih davkov 110.000 K. državni prispevek iz dohodkov državnega davka na žaranje 920.000 K. Skupno nokritja 1,420.176 K. torej prirnank-Ijaja 3,428.952 K, od katerega pa ludi še no prištetih deželnih dokladah in nakladah v dosednni? visočini ostane   nepokritega — 1*237.032 K.
V pojasnilo naj še podamo izkaz neposrednih davkov, ki so bili v vojvodini Kranjski predpisani M teto 1909. oziroma kakor so promču-ujeni za I. 1910. Ti davki so znašali no proračun ienem odpisu: uemljiški davek 1.102.000 K (odpisanih je že °0.00() K), hišnorazrednl davek 3t?2.000 K (odpisanih 3000 K), hišnonajemninski davek 1.014.000 K (odpisanih 15.000 K), splošna pri-rlobnina 457.000 K, pridobnina od lavnih podjetij «25.000 K. rentnina 29.000 K, plačarina 5«00 K: realnih davkov tore i 2.438.000 K, onohnih na 1,316.000 K, skupaj 3,754.800 K. Po t*»i svoti se raeunaio deželne dokla-Ho (1% a 37 548 K).
Ttezelni odbor zaključuje svoje poročilo s sledečo pripombo: »Potrebščina za melioracije In ra zgradbo cest, ki bo nastala leta 1910., ni vnošteta v tem proračunu, ker jo pokrije mellorizaeijski zaklad, ki se uporablja za meliorizaclje že ves Čas, odkar se je ustanovil, ca zgradbo cest pa od leta 1909 z ozirom na zakon v zadevi naletja posojila 10 milijonov kron, sklenjen v dež. zboru dne 15. januarja 100H.«
Predloženi deželni proračun za I. 1010. *e izroči finančnemu odseku.
Nato prekine deželni fflavar javno sejo ob 5. uri 25 mfu. Sledi tajna seja.
V tajni seji je bilo sklenjeno, da se imenuje doeedaj pri deželni vladi
službujoči inšener Geilaofer, nemški nacionalec, za deželnega stavbnega svetnika extra statnm s prejemki IV. deželnega (VII. državnega) plačilnega razreda. Mož je tako preskočil domače deželne uradnike, ki bi imeli po svoji dolgoletni deželni službi edini pravico do te službe.
Nadaljevanje javne seje.
Ob 6. uri 10 min. otvori deželni glavar zopet javno sejo. Zapisnikar posl. Demšar prečita zapisnik tajne seje.
K besedi se oglasi nato poslanec dr. Triller:
Razkrinkana klerikalna sleparija.
Poslanec dr. Triller zahteva besede k poslovniku ter izvaja sledeče:
Visoka zbornica! Pri zakonski predlogi glede oprostitve osebne dohodnine od deželnih naklad utihota-pilo se je od strani g. poročevalca nek dodatni predlog, čigar obseg nam je prišel vsled nerazločnega poročila stoprav naknadno do znanja. Prosim g. glavarja, da pojasni s kako večino je bil predlog sprejet., .
Deželni glavar: Enunciral sem, da je predlog sprejet, s tem je stvar rešena in ne dopuščam nobene debate več. (Živahni ugovori.)
Poslanec dr. Triller. Pardon, gospod glavar, stvar ni tako priprosta; jaz vprašam vnovič, je-li bila za predlog kvalifikovana večina po smislu 2. odstavka; 38 dež. reda?
Deželni glavar: (zvoni). Stvar je rešena, ne dopuščam več debate.
Poslanec dr. Triller: Oprostite, svoje vprašanje smem ven-dar-le utemeljiti. Konstatujem torej jaz mesto g. glavarja, da sta zoper predlog glasovali obe manjšinski stranki kompaktno, da torej kvalifi-kovane večine ni bilo. Konstatujem nadalje, da je zakonodajstvo prerogativa deželnega zbora in da zamore deželni zbor del te prerogative odstopiti deželnemu odboru — kar se je storilo brez vsakega dvoma z dr. Lampe-tovim predlogom le s kvalifikovano večino (§ 38. dež. reda). Konstatujem torej, da je predlog padel. (Živahno odobravanje. Glavar postaja nervozen in zo]>et zvoni).
Poslanec dr. Šusteršič: Gospod deželni glavar, to je nedopustna debata, vzemite mu besedo!
Poslanec dr. Triller: Toda predlo* je bil tudi formalno nedopusten ter bi ga gospod irlavar sploh ne bil smel dati na glasovanje! (Deželni glavar rdeč kot rak in v vidni zadregi zvoni in zvoni.) Sklicujem se na § 16. poslovnika, glasom katerega zamore priti vsaka stvar pred deželni odbor le kot vladna predloga, predloga deželnega odbora ali pa kot sa-mostalen predlog kakega poslanca. Vladna predloga dr. Lampetov predlog ni bila, predloga deželnega odbora, v čigar imenu je poročal dr. Lampe, p» tudi ne, kajti ravnokar sta mi zatrdila deželna odbornika dr. Tavčar in grof Barbo, da deželni odbor o tem predlogu ni nikdar razpravljal, še manj pa sklepal. (Klici: Cujmol ('ujmo! Zloraba refereta! Slepar-stvo!) Ostane torej še samostalni predlog poslanca dr. Lam peta, ki bi bil na moral po 5 24. opravilnika, prodno se razpravlja v zbornici, v odsek. (Dr. Šusteršič zopet hojska deželnega glavarja, ki pa itak neprenehoma zvoni, ne da bi zamogel udu-šiti govornikov glas.)
Dr. Triller (nadaljuje:! Torej, moja gospoda, en u ne i jaci ja g. deželnega glavarja, da je bil ta dr. Lampetov u tihotapljen i dodatni predlog- sprejet, je zopet no očitno na-silstvo in zakonolomstvo, s katerim nam vnovič onemogočil joto mimo sodelovanje v tej zbornici. To s slovesnim protestom zoper veljavnost tecra vašega sklepa, pribijeni. Nadaljne korake si prfdržuiemo. (Burno odobravanje, kateremu se pridružujejo tudi veleposestniki.)
Nujni predlogi.
Nato utemeljuje posl. Hladnik svoj nujni predlog, ki se glasi:
»Deželni zbor vojvodine kranjske protestu je najod ločne jše zoper nameravano razširjenje konsumneg* davka na vino. Predsedstvu deželnega zbora se naroča, da ta sklep nemudoma naznani ministrskemu predsedniku, finančnemu in poljedelskemu ministru.«
Nujnost je sprejeta soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku.
Deželni glavar naznani, da pred novim letom ne bo seje, prihodnja seja se sklice pismenim potom.
Odseki.
Finančni odsek je sklican za ponedeljek 3. prosinca ob 3. popoldne. Ustavni odsek pa 4. prosinca  ob 10. dopoldne. Drugi odseki naj pravcu a no naznanijo svoje seje.
Nato zaključi glavar sejo ter želi poslancem in vladnim zastopnikom veselo novo leto.
Konec seje ob 6. uri 35 min*
Dunaj, 28. decembra. Danes
se je vršila seja gosposke zbornice, v kateri so bili na razgovoru nekateri zakonski načrti, ki jih je sklenila poslanska zbornica. Najprej se je v drugem in tretjem branju sprejel zakon o skrajšanju sodniškega pripravljalnega službovanja. V debato je posegel tudi minister Hor chenburger, ki je dejal, da so številna sodniška mesta v nadsodnih krajih Trst, Zader, Lvov in Krakov ne-zasedena. Zakon naj bi temu nedostatku odpomogel. — Nato je prišla na vrsto vladna predloga o zavarovanju. Tudi ta je bila v vseh branjih sprejeta. — Sprejeli so se sledeči zakoni: zakon o nalezljivih boleznih, zakon o zapiranju trgovin ter o trgovskih pemočnikih in več drugih zakonov finančnega značaja. Sled-njič je dr. Eppinger interpeliral že4 lezničnega ministra glede železniške nezgode v ITherskem. Minister Wrba je odgovoril, da se bo vse zgodilo, da se take nesreče preprečijo. Zanimivo je bilo, da je bil zakon o zapiranju trgovin sprejet proti sklepu komisije. Za sprejetje zakona je govoril minister Weiskirchner.
Deželni zbori.
Moravski.
Brno, 28. decembra. Deželni glavar otvori sejo v češkem in nemškem jeziku in naznanja, da je njegovim namestnikom imenovan dr. Hruban. Nato se prečita jo zakoni, katere je cesar sankcioniral. Nato se izroče nekateri zakonski načrti iti vladne predloge tozadevnim odsekom.
Ogrsko.
Lukacs.
Budimpešta, 28. decembra. Lukacs svoja pogajanja nadaljuje. Konferiral je z Andrassvjera, Košutom in Szellom. Najbrže bodo njegova pogajanja ostala brez uspeha Justhova stranka neče popustiti od svoje zahteve po samostojni banki v določenem terminu; to pa je ravno nepremagljiva zapreka. Jutri se po-dasta J ust h in Lukacs na Dunaj iu bodeta v četrtek sprejeta pri vladarju v avdijenci. Lukacs bo poročal vladarju o svojih pogajanjih, nato mu bo pa Justh razložil svoje žeije in nazore. Upajo, da bo ta avdijenci prinesla razjasnitev položaja. Poslanska zbornica.
Budimpešta, 28. decembra. Sejo   otvori   podpredsednik Rakov-skv. Takoj začetkom seje je interpr-liral posl. Berta radi nekega pamfleta ,v katerem se smeši in žali vlada. Mimistrski predsednik Wekerh je izjavil, da vlada zadeve ne bo ob ravnava 1 a potom sodišča, ker lahke položi na mizo vse akte, iz kojih jt jasno razvidno, da je v pamfletu vst zlagano.   Kdor želi pojasnil, lahko vpogleda v akte. Slede volitve v od seke. Po volitvah je zopet povzel be sedo ministrski predsednik. Dejal je da se je situacija bistveno spremeni la. Na eni strani, ker se je večina v nekem   vprašanju   postavila proti vladi, na drugi strani, ker je vlada dobila obvestilo, da je že izbran nov ministrski predsednik.     Zato pred-laga, naj zbornica počaka do rešitve krize in naj poblasti predsednika, d^ jo skliče, kadar se mu zdi potrebno Seja se na to zaključi.
Romunsko.
Bukarest, 28. decembra. Senat je danes odobril trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko.
Občni zbor druitva slov. profesorjev
ki se je vršil včeraj dop. oh 10. v mali dvorani »Narodnega doma«, je hit prav številno obiskan. Predsednik dr. Zmavc v svojem otvoritvenem govoru pozdravlja predvsem pred sednika in tajnika društva hrvaškil profesorjev dr. Kučero in Bazalo ter vse zborovalce. Delovanje slov. prof. društva je težavno, ker ni slovenskih šol. Zato je bilo delovanje društva predvsem osredotočeno na to, da se ustvari slovenska srednja šola. Pod laga za to so pa seveda slovenske učne knjige, katerim je društvo tudi preteklo leto posvečalo svojo pozor nost. In slednjič je treba skrbeti, da so vse stroke dobro zastopane s spo sobnimi slovenskimi učnimi močmi. Odbor sam seveda bi ne mogel vsega storiti, ko bi mu ne sel na roko pred vsem deželni odbor kranjski. Njemu gre za to iskrena zahvala. Prav tako pa tudi uradništvu, osobito ravna teljema Zamidi in Zbašniku, ki je kolikor mogoče pospeševalo rešitev vlog prof. društva. Tudi njemu gre topla zahvala. Predsednik se zahva i j nje dalje tudi poslancem, tovari* sem profesorjem in časopisju. Ime nora hrvaškega prof. društva govori predsednik prof. dr. Kučera. V tretjič že pozdravlja na občnem zbom slovenske profesorje. Stori to z ra dostnim srcem. Pozdravlja jih x ime
.1* 1 kro
zna pro
šljf Ijei
odli
je
nje
log pre gia
ust uaj por šol; kor pos jet; hof pre
poi krt gat dij lah me me do> >m pos se
vei
in
ple
kei
jo.
lja
ur,
ra;
cel
ca
m
.1 c
je>
št«
ta
m<
rej
hu
je.i
ak Or
na
uč
Pt ra in ob
ve
*£
u\ m
bi sa O v«
ki ol
u
jo tirvaških profesorjev. Sledi tajniško poročilo.
Profesor dr. 11 e š i č naznanja,
da je 1. 1908/9 število članov napak) na 199. Sej je bilo 11, V od-jt>kih je bilo vse pri starem. Avstr. centralno prof. društvo je na po vabilo slov. prof. društva obljubilo prihodnjič zborovanj v Ljubljani. Dru-,tvo je bilo v trajni zvezi s hrvaškim *n češkim profesorskim društvom.
Spisovanje slovenskih učnih fcnjip: je tudi preteklo leto veselo napredovalo. Piščevo zgodovino je dru-ifvo samo založilo. Društvo se je tuji v minulem letu bavilo z značajem .rfdnješolskih zavodov, predvsem z nalilo gimnazijo. Branilo je tudi sta-jovske interese članov in je zavzelo .tališče proti neenakemu postopanju japram slovanskim in nemškim zarodom. Zahtevalo je dosledno, da na naših zavodih ix>učujojo jezikovno tvilifieirani učitelji.
Samo slovenske šolske knjige pa nr zadostujejo, treba je živega življenja prinesti v šolo; to se pa more goditi le, če bo slovensko profesorovo živelo vsestransko.
Blagajnik prof. dr. P e r u š e k j( novedal, da je bilo dohodkov 1539 iiron in stroškov 1339: premoženie ša 1110 K.
Imenom preglednikov predlaga prof. Š t r i t o f , naj se izreče ab-*olntorij.
Na predsednikov predlog se po-brzojavni pozdrav novo ustanovljenemu prof. društvu v Zader.
Ker so jo ]>rof. Vajda odpovedal zborniškemu    mestu — premeščen je bil iz  Ljubljane — se izvoli BI novo mesto prof. Lederhas. Prof. Vajda je podal dva predora: utemeljuje mesto predlagatelja r.rof. dr. Sajovie.   Prvi   predlog se irta-si:    \> 2 zadnje   min. naredbe o i^novah naj so odpravi, ustanovo naj    brezpogojno izgubi vsak, kdor »»navija razred.  Drugi  predlog jo: > leto naj se zaključi z zadnjo konferenco: spričevala se pošljejo po :>o<U domov. Oba predloga sta vejeta; postavita se na dnevni red prihodnjega     zborovanja avstrijskih profesorjev.
O reformi    telovadnega pouka a ioča prof. Wester.   Telovadba na •vo.iskib srednjih šolah še ni obli-zx*ra. Obiskuje jo od 13r<   do 95r>c ffijakov. Razmere pa so že tako. da 'p.hko takoj postane obligatni pred-net. Telovadnice so razen v Novem - sto povsod.    Tudi učnih moči je velj.  Nobem* zapreko ni. da  bi v Mu    min. naredbe    telovadba no xMala obligaten predmet. Sprejme tozadevna resolucija.
Dr. Cerk se peča s stanjem slo-nskih suplentov. Govore naj fakta -'ovilke.      Število slovenskih su-ov so vedno veča.    to pa zato. ker ^o definitivna mesta no razpišeta I. državni gimnaziji v Ljubima 11 suplentov 159 tedenskih Na nemških srednjih šolah je Lzmerje    profesorjev in suplentov io 13:1, na naših v najboljšem slu-aju 7:*J. navadno pa 8:5. Zahtevati roba. da je Število slov. profesorov v naših    zavodili sorazmerno s 5tfvilom  slovenskih dijakov. Če se zahtevo    izvedo,    pridobimo 34 iest.  Po temeljitem  poročilu refe-n->    se    sprejme tozadevna reso-"ija.
Prof. L o v š o zahteva, da pouču-na srednjih šolah  in lieejih !e kademično   izobražene   učno moči. ^ ori se. da nameravajo na liceju -taviti      nekega Ijndskošolskega itelja, ki  ni usposobljen za lieej. Ko pa      dr. Pipenbaeber in dr. P* r usek pojasuita. da kol člana ku-itorija ničesar o tem ne vesta, se nerpelant    zadovoljuje   z obljubo r>beh gospodov, da bi kaj takega seda nikdar ne dopustila.
Sestava    komisije za varovanje anovske časti se prepusti odboru.
Prof. dr. Kobal zahteva, naj se n ode za naše srednjo šole slovensko ■i radova nje, naj se izdajo slovenska spričevala in naj so izdajajo slovenji akti.
Prof. dr. P e i* u š e k pravi, da hilo najbolje, če začno profesorji ^iTii    govoriti  in  pisati slovensko. ' k«!trovarja ^o rnu. da se to ne da iz--tj.    Po nekaterih  vprašanjih zaključi slednjič predsednik dr. Zmavc hčni zbor s povabilom na občni zbor Slov. Šolske Matice« in na prija-1 Ijski sestanek »Pri zlati kapljici«.
Dnevne vesti.
~r Sprememba državnozhorskega ,>'>slovnika     in prestolonaslednik.
Nemški naeijonalci dokazujejo po in-ijah, da je Krekov predlog zaslran spremembe državnozborskega poslovnika bil namenjen kot darilo prestolonasledniku za njegov rojstni dan. Kakor znano, praznuje prestolona sodnik svoj rojstni dan dne 18. de-'•embra in ta dan je bil tudi sprejet po Kreku sproženi in po Kramaru formulirani poslovnik. Pa še več. Vemški naeijonalci kombinirajo in lokazujejo, da se je sploh   misel o
spremembi poslovnika rodila v Bol vedern, kjer stanuje prestolonaslednik, da je od tam izšla in da  jo je Krek popade 1, da bi se v Belvederu
pripustil. Koliko je na vsem tem resnice, se seveda ne da dognati, ali vsa,i zanimivo je to vsekako in tudi indiciji, s katerimi utemeljujejo nemški naeijonalci svojo misel, niso ravno brez cene.
+ Uradno preganjanje narodnih kolkov. Trgovinski minister Weis-kirehner je še pred nekaj meseci stal na stališču, da mu veljavni zakoni in veljavne naredbe ne dajo nobenega pripomočka, da bi izključil slovenska n ari Nina kolka »Ptuj« in »20., IX.«. Priča tega je dež. predsednik S c h w a r z , ki se je z veliko vnemo zavael za tako prepoved. Sedaj naenkrat pa se je začelo preganjanje omenjenih dveh narodnih kolkov. Postni urad v Celju vrača dopisnice, na katerih je nalepljen narodni kolek z uradno pripomnjo. Retour! Kor-respondenzkarten mit »Ptuj« und »20./ IX.« sind zufolge Auftrages der Postdireetion Z. 109.541 III. 1909 von der Postbeforderung am*ge-sehlossen.« Doslej so nam znani taki slučaji samo iz Celja, najbrž pa so tako prakticira v celem okrožju gra-škega poštnega ravnateljstva. Minister v veljivnih zakonih in naredba h ni našel pomočka za prepoved narodnih kolkov — vzlic temu pa je poštno ravnateljstvo v Graik-u izdalo tako prepoved. Kako jo utemeljuje, nam ni znano, ker v obvestilih ]kvštnega urada eeljskega to ni povedano, a zakonito to postopanje ne more biti, saj bi bil sicer nemški minister AVeiskirchner gotovo vstregel baronu Sehwarzu. Tudi ne vemo, kako pride posamičuo poštno ravnateljstvo do tega, da izdaja take naredbe. lTi>a-mo. da se bo na pristojnem mestu zahtevalo pojasnila za to postopanje nemškouacijonaluih fanatikov pri graškom poštnem ravnateljstva.
— »Slomškarji« meti seboj. Včeraj so zborovali v Cnionu »Slomškarji«. Bilo jih je prav malo, pa še med temi ni bilo nobene editiosti. Ni mnogo manjkalo, pa bi so bili stepli.
»Slovenec« pravi lomu »živahna debata«; v tej »živahni debati« je padla na adreso klerikalcev beseda »lopovi«! Poslali so deputacijo v deželni zbor in so zahtevali do 2. popoldne točne l>esede. kaj bo z regulacijo uri teljskih plač. Jakliča na zborovali je ni bilo, Ravnikar pa so jo venomer skliceval ua strankarsko disciplino.
Celo Lacger . . .! Dunajski župan dr. Lueger. ki je gotovo eden najmogočnejših stebrov klerikalizma v Avstriji, a je že tudi dostikrat pokazal, da jo do kosti nemški, jo injol te dni priliko, javno povedati svojo mnenje o sedanjem tržaškem škofu dr. Najrlu. in ta dobri katoličan in dobri Nemec dr. Lueger je brez ovinkov in brez zadržka pove" dal, da obsoja izganjanje slovanskega jezika iz istrskih cerkva in da je to početje škofa Nagla krivično in škodljivo. Kar pa celo ta dobri Nemec in dobri katoličan dr. Lueger obsoja, to zagovarjajo, odobravajo in pospešujejo slovenski duhovniki, ki pa bi vendar hudo, zakričali, če l»i se jim reklo, da so izdajice.
— Škof Nagi odide    iz Trsta. Monsignor Nagi torej ni več tržaški
skof!« — lako piše »Piccolo« v dolgem članku, v katerem analizira vse Naglovo delovanje za ensa njegove" ga pastirovanja v tržaško - koprski Škofiji. Stvar je že sklenjena: tržaško koprski skof, monsignor Nagi, bo imenovan koadjutorjem staremu dunajskemu nadškofu Gruschi. Oh* enem bo škofu Naglu * zagotovi jono, da bo po smrti starega nadškofa Grusche imenovan na njegovo mo-sto, da bo imel tudi zunanje časti one oblasti, ki jo bo dejanski vršil že sedaj: dn postane kardinal. - Tržaški Slovenci mu te^a gotovo ne bodo zavidali. Da se ga le rešijo, da gre lo daleč od njih, pa tudi če ga imenujejo koadjutorjem sv. Petra v nebesih, bodo Slovenci tržaško - koprske škofije tega veseli. Kako bi tudi ne bili I Saj monsig. Naj?! ni bil za njih pastir, ki ljubi svojo ovčice, skrbi za-nje in jih brani prod volkovi. Ne, prej negro škof, je bil on agent dunajski* vlade, ki bi najraje vse, kar je slovenskega, vtopila v čaši vode. »Piccolo« ga v gori omenjenem članku imenuje > škofa ljubljenca visokih dunajskih krogov.« Da so SI o vene i veseli njegovega odhoda, zadostuje dejstvo, da »Piccolo« piše, da mora Italijanom biti žal po njem, ki odhaja ravno v hipu, ko je dal uov dokaz svoje trdne volje, da zatre vsaki najmanjši i>ojav Slova ust va v bogoslu-ženju, v hipu, ko ga istrski Hrvatje na shodih proglašajo kakor zagrizenega sovražnika Slovanstva. »Uve-ljavljenje latinščine — pravi »Pic-colo« — t>o je najmočnejši znak škofova nja mons. Nagla v tržaško - koprski škofiji. Za to se je on vedno trudil, naj si bo z odporom proti za" h te vam Ricmanjcev, naj si bo z odrekanjem vsake pravice glagolici v naših cerkvah.« — »Piccolo« pravi dalje, da je bil monsig. Nagi poslan
v Trat, no toliko od Vatikana, kakor od dunajske vlade zato, da bi naredil
konec narodnostnemu boju in da je bil tej nalogi vedno zvest. Gorostasno laž je pa »Piccolo« napisal, trdeč, da je bila doba monsig. Nagla, doba verskega miru. Žalostna riemanjska afera je torej ix>inenjala verski mir? Preganjanje vsega, kar je slovansko, vselej in povsod, je li pomenjalo verski miri Ne, to ni bil mir, to je bila vojna brez iiardona, ki jo je napovedal in jo vztrajno vodil monsig. Nagi proti Slovanom svoje škofije. In zato, da je to vojno uvedel iu vodil, zato dobi sedaj plačilo. Je pa li to plačilo tudi zaslužil? Je li ta vojna kaj koristila vladi ali Rimu? Zdi se nam, da je s to vojno škof Nagi dosegel ravno nasprotno od onega, kar je nameraval. Zdi se nam, da je njegova vojna še največ koristila onrn, proti katerim je bila naperjena, Slovencem: koliko jim je Naglovo postopanje odprlo oči, koliko spečih je vzbudilo. Vladi je Naglovo delovanje več škodilo, nego koristilo, ker je v ljudstvu vzbudilo odpor proti njemu in proti vladi. Rimu, cerkvi, je pa samo in absolutno le škodovalo, ker je njegovo preganjanje narodne" ga čuta pregnalo le verski čut, a narodnega ojačilo. Dunajski vladi je delovanje škofa Nagla koristilo le s tem, da je pridobil na svojo stran in zaslepil nekoliko slovenskih kaplanov, ki so potem za sejali razdor mej slovenskim ljudstvom v Trstu. Vendar je tudi ta razdor le efemerna prikazem, ki gotovo ne bo preživela Naglovega škofova nja v Trstu. In zato Slovenci tržaško " koprske škofije z veselim srcem kličejo škofu Naglu: Srečno pot prevzvišeni. da gre-sto le daleč od nas!
-j- Verski mir, ki naj bi — po mnenju > Piecola« - označal dobo škofovanja mons. Nagla, ilustruje naslednji dogedek: V Laniščah v Istri je bila ua sv. Štefana dan cerkev polna ljudi. Ljudstvo je sicer že prej vedelo za naredbo škofa Nagla, s katero se prepoveduje najmanjša raba slovanskega bogoslužja. Vendar je ljudstvo mirno čakalo. A ko jo duhovnik zapel»Gloria in exeeJsis Dc4j<c, J eda j. je nastal lirušč in trušč in ljud-jo *o zapustili cerkev. Šlo je iz cerkve vso: staro in mlado, moški in žensko, otroei in starčki, da. celo ministranta sto pustila duhovnika samega prod oltarjem. — In ko je duhovnik uvi-del, da bi maše val sam sebi. je mašo nrekinil in odšel iz cerkve še on. —-Kakor v Laniščah na dan sv. Štefa' ua. tako ni bilo na Božič maše v Sinnni, v Brestu, v Vodicah, ne v Muuah. V teh krajih ni hotel niti cerkovnik zvoniti k maši, ker je ve-del. da so bo maša pela latinski. — Sploh pravijo ljudje, da ne pojdejo več v cerkev, dokler no bo dotična Nagrlova odredba preklicana. — Kakor se vidi, je omenjena naredba škofa Nagla rodila v Istri svoj sad. fn to naj bi bil verski mir? hi to naj bi bilo v korist cerkve, v korist Rimu —- Ne, to jo lo v korist narodu, ki lo na ta način spregleda in spozna svoje preganjalcettl
»Narodni Listv« s tiskarno vred so postali last posebnega konzorcija, kateremu stojita na čelu mladočeška poslanca dr. Kramar in Maštalka. Ta konsorcij je od dedičev dr. Julija Gregra kupil list in tiskarno za l.HOO.000 K.
-j- Iz finančne službe. Pomožni sluge pri finančnem ravnateljstvu K ran Zupančič, Peter Štrban in Henrik Lundor so imenovani za c. kr. uradno sluge.
-f- Iz ljubljanske tobačne tovarne. Imenovani so asistenti Josip Pe-nička, ?]manuel Korinek in Robert Luhn za oficijalo, vežbenika Krna nuel Hermanu in Ivan Babnik za asistenta.
-f- Iz ljudskošolske službe. Učiteljica pl. Fddransperg je premeščena UE Vevč v Brezovico, učiteljica Angela Cenčič iz Peči v Kamnik, učiteljica Antonija Alhreoht iz Tu-njie v Mekinje, učiteljica Roza Cer-ne iz uršulinske šole v Ljubljani v Rudnik in jjčiteljica Marija Jurje-vič iz Črnega vrha nad Idrijo \ Li-gojno.
— Slovensko deželno gledališče. V četrtek, dne 30. t. m. se na mnogo-stransko zahtevanje ponavlja za par-abonente opereta O. Straussa »Valčkov čar«, ki je bila včeraj razprodana. — V soboto, dne 1. januarja popoldne ob 3. je otroška predstava pri znižanih cenah ter se vprizori pravljica »Pepelka«. — Zvečer pa se poje tretjič in sicer za par-aboiieute Risto Sav in ova opera »Lepa Vida«. — V nedeljo popoldne ob 3. je ljudska predstava pri znižauih cenah ter se vprizori narodna igra s petjem in godbo »Rokovnjači«; zvečer pa se igra za nepar-abouente E. Kristanova drama »Kato Vrankovlč«. — V torek, dne 4. januarja se ]>oje opereta »Logarjeva Krista«.
— Slovensko gledališče. Ljubezniva opereta »Valčkov čar« je že v lanski sezoni mnogokrat napolnila gledališče, a da ni izgubila nič svoje privlačne sile, se je pokazalo včeraj,
a
ko je bilo gledališče zopet natlačeno polno in občinstvo kar ni hotelo nehati z aplavdiranjem. Predstava je bila, odštevši nekaj manjših pogreš-kov, jako lepa ter animirana. Pelo in igralo se je z vervo iu je treba posebno pohvaliti gdč. Hadrbolčevo in tudi gdč. L v ovo, g. Fialo, dalje gg. Povheta in Bohuslava ter gdč. Tha-lerjevo.
— Prijateljem Ciril - Metodove družbe se razpošlje z novim letom na ogled »Slov. Branik«, glasilo družbe. Nadejati se je, da ne bo nihče odklonil tega dobro urejevanega mesečnika, ki nas redno poučuje o naših kulturnih stremi jenih, o naših narodnih pridobitvah in izgubah, o raznih ua-silstvih nasprotnikov itd. Cena je le 3 K, za djake 1 K 80 v na leto. Naj bi si ga naročil vsak zavedni Slovenec, vsaka prava Slovenka. Naroča se pri upravništvu »Slov. Branika«, I^jnbljana, Tržaška cesta 33. Kdor ne pošlje naročnine do februarja, se mu list ustavi. — Konzorcij »Slov. Branika«.
— Prvo novoletno darilo družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jos. Š e p e t a v e c , trgovec v Idriji, iu sicer v znesku 30 K. Iskrena hvala in v posnemanje.
— Uradnikom, ki se boje sodelovanja pri narodnih društvih. Pri
nas se marsikateri uradnik strese že pri samem imenu narodnega društva, u. pr. Sokola, C. M. podružnice itd. V Pontablju sta imeli nedavno občni zbor podružnici »Siidmarke<: in »Schulvereiua«, in v odbora so bili izvoljeni razun nadučitelja skoraj sami c. kr. uradniki, tako carinski nadzornik Unterluggauer. višji postni oficijal Wissiak, carinski praktikant Grubhofer, železniški uradnik Klotzer, carinski asistent Wedenigg, poštni asistent Miazcvnski i. dr. Kar je dovoljeno Nemcem, mora biti tudi nam.
— Narodna čitalnica v Ljubljani. Piše se nam: Naša čitalnica bo obhajala v bodočem letu 301etnico svojega obstanka. Ni sicer dolga doba 50 let v narodovem življenju, a vendar je v današnjem, hitro se menja jočem času. ko razna društva kar čez noč nastajajo in se razhajajo 50-letna društvena preteklost gotovo velikega pomena! Ako se ozremo v dobo prvega desetletja ljubljanske čitemice — v leta 1860—1870, vidimo, da je bilo vse naše narodno in družabno življenje in gibanje koncentrirano v starih čitalničnih prostorih, v Sonvanovi hiši. Razkošne veselice, gledališke predstave, koncerti, elitni plesi, zborovanja in predavanja itd. itd. — vse to se je vršilo v čitalničnih prostorih! Koliko dobrih in koristnih osnutkov ima svoj zvor v stari čitalnici! Smelo se sme trdiit, da so se vsa sedaj obstoječa narodna društva neposredno ali pa posredno razvila iz čitalnice same. S ]x>nosom lahko gleda ona na svojo rodovitno preteklost; vse narodno življenje iu gibanje ima svoje zdrave korenine v čitalničnem društvu!
- Čitalnica v sedanjih razmerah sicer ne prireja več velikanskih elitnih plesov in veselic; a v njenih prostorih se razvija v zimskem času mlado življenje in vrvenje. Mladina ima skoraj vsak dan plesue vaje in prireja plesne venčko. — Razna druga društva prirejajo domače veselice, sestanke itd. Bralna soba je povsem ua novo in to priznano jako udobno urejena. Tu vlada uzoren mii* in strog, z vojaško disciplino vzdržan red! Na razpolago jo razgrnjenih čez 60 raznih časopisov, revij ter najlepših ilustriranih listov, mod temi 12—15 dnevnikov, med ljubljanskimi po 3—4 izvodi! Čitalnica op svojih pravilih ni politično društvo!! V ujenih prostorih se zbirajo izobraženi Slovenci brez razlike stanu in političnih ali drugih nazorov! In i veseljem se sme konštatovati, da se je število njenih pridnih obiskovalcev - čitateljev v zadnjem času skoro podvojilo! Neki visok dostojanstvenik se je izrazil, da je taka bralna soba, imajoča tako impozantno število listov na razpolaganje, za one gospode, ki ne marajo radi dima in nemira posečati naših kavarn, naravnost nujno potrebna! — Priznati se mora sicer resnici na ljubo, da imamo Slovenci vsak zase izredno velikansk narodni davek; človek skoraj res ne ve, v katerih in kolike-rih društvih je plaču joči član!! Ali, hvala bogu, prebili smo težke čase, tudi mi smo imeli svoje »Banove hir zarje« — sedaj pa imejmo »srca k višku!« —; kajti tudi nam ali vsaj našim potomceiu mora zasijati lepše solnce narodno - zavestnega preroje-nja! In naša vrla matuška, petdesetletna čitalnica bode ob svojem 50" letnem jubileju lahko s ponosom izrekla: »Nisem živela zaman, veliko dobrega in za narodni obstoj koristnega se je porodilo iz moje srede!« — KaMfer čujemo, se dela na to, da se bodo pravila z ozironi na članarino zdatno premenila in uredila tako, da bode imela akademiška mladina za nekaj časa pravico, biti brezplačno član narodne čitalnice. Tudi raz-
delitve in porabe prostorov v »Na* rodnem domu« se bode ukrenilo vse na udobnost in po željah gg. članov, koji se s tem vljudno prosijo, da pridno agitirajo za narodno čitalnico ter pridobivajo med svojimi znan" ci in prijatelji še novih plačujočih članov!!
— Novela k zakonu o pokojnin* skem zavarovanju. Kakor znano, se je obči pokojninski zavod za nameščence glede novele k zakonu o pokojninskem zavarovanju odloČil za pismeno enketo. Mnogo korporacij, med temi največje in najvplivnejše, so naznanile občemu pokojninskemu zavodu, da jim ni mogoče do 1. janu" arja 1910 odgovoriti na vprašanja, navedena v dostavljenih vprašalnih ]x>lah. Vsled tega podaljša obči pokojninski zavod rok za odgovor na vprašalne pol edo 1. februarja 1910.
— Slovensko napredno učitelj-stvo je včeraj dopoldne zborovalo v »Narodnem domu«. Prišlo je okoli 100 učiteljev in učiteljic. Najprej je bil občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«. Društvo ima že okoli 80.000 K premoženja. Odbor se je izvolil dosedanji.
— »Slov. deželno učiteljsko društvo« je imelo dohodkov 5300 K. Poslancu Ganglu se je izrekla zaupnica. Izvoljen je bil stari odbor.
— »Delegacija Zaveze« je tudi včeraj zborovala. V odbor je izvoljen nanovo tajnik g. Fr. Gartner. Osnoval se je obrambni odsek.
— Občni zbor »Slovenske Šolske Matice« se je vršil včeraj popoldne v »Mestnem domu« ob prav mnogo brojni udeležbi. Navzoči so bili tudi zastopniki društva hrvaških profesorjev iz Zagreba in prav mnogo slovenskih profesorjev. Izvoljen je bil zopet po večini stari odbor. Obširnejše poročilo smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za jutrišnjo številko.
— Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj priredi 5. svečana 1910. domačo plesno veselico v salonu restavracijo pri »Levu«. Odbor uljudno vabi somišljenike na ta zabavni večer. Podrobni spored priobči odbor kasneje.
— Zabavni večer s plesom prire* di pevsko društvo »Slavec < v nedeljo, dne 9. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sporod bode obsegal pevske, god bene in komične točke, med zadnjimi velik kostumirau šaljiv peterospev. Pies bode trajal do ranega jutra. Pristop bode vsakomur dovoljen in opozarjamo tako dru štvene člane, kakor prijatelje društvo na to »Slavčevo« pred pustno prireditev. — Velika društvena maškara da vršila se bode na pustno nedeljo, dne 6. februarja.
— Za »Božično darilo« poslal je Slovenskemu planinskemu društvu veletržec g. Vaso Pet r i č i č svoto 50 K kot izkupilo za čistilo Zlatorog. Najiskrenejšo mu zahvalo! — Z ozironi na to. da je čistilo Zlatorog* izborne kakovosti in je čisti dohodek namenjen v prid Slovenskemu planinskemu društvu, priporočamo naj-lopleje nakup tega izdelka vsem narodnim krogom.
Odlikovanje. G. Ludo vik Strt ceij, ravnatelj tukajšnega prostovoljnega gasilnega društva, je prejel priznal no diplomo za svojo patentirano iznajdbo, vratica s trojnim zatvorom za dimnike, katere je v obrtni i>ospeševalni razstavi v Gorici v oddelku za stavbno obrt razstavil. — Veseli nas, da je bila odlikovana domača iznajdba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Škofljici priredi na novega leta dan ob 5. popoldne v steklenem salonu g. Ogorelca burko: >0če so rekli, da le« in alegorijo z deklamacijo: »Staro hi novo leto«. Da oživi novi odbor podružnice marlji-vejše delovanje v prid šolske družbe, je sklenil prirediti serijo predstav iu uljudno vabi radi večjega gmotnega uspeha k mnogobrojni udeležbi.
Občni zbor grosupeljske podružnice Ciril-Metodove družbe se vrši v soboto, na novega leta dan, t. j. 1. januarja 1910 ob 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Koprivea v Grosupljem s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo tajnika   in blagajnika;
2. volitve; 3. predavanje: boj za slovenske šole; 4. slučajnosti. — Dobrodošel vsak, ki mu je mar napredek naše šolske družbe.
Ribniškega »Sokola« letni občni zbor se vrši, kakor običajno vsako leto na sv. Treh kraljev dan, 6. januarja 1910 v telovadnici pri Cenetu. Pričetek ob pol 4. popoldne. Pripomni se, da zunanji člani ne dobe osebnega obvestila. III. sokolski ples se vrši na pustno nedeljo. Zajamčen je oddelek »Slovenske Filharmonije«.
Telovadno društvo »Sokol« \ Skof ji Loki ima v nedeljo dne 2. januarja 1910 ob pol 3. pop. v društve ni telovadnici svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. K obilni udeležbi se Člani uljudno vabijo.
Delavsko bralno društvo v Idriji priredi tudi letos dne 31. t. m. svoj običajni Silvestrov večer. Na spore-
f
da so orkestralne točke, ženski in mešani zbori z in brez   spremi jeva uja
orkestra. Iz sporeda omenjamo le priljubljen Miheleičev mešan zbor »Mladost«, ljubko Adamičevo »Ptič-ko«, popularen Volaričev dvospev »Slovenskim mladenkam« in Parmo v sopran-solo »Cvetočih deklic prsa bela« iz Rokovnjačev, z zboroin in orkestrom. Tudi druge zabave bo nbilo. Posebno povemo mlademu svetu, da bo letos mnogo prostora za ples, ker so društvu poleg svojih prostorov na razolago tudi oni, v katerih je bila prej pošta. Vabimo torej k temu lepemu zabavnemu večeru vse člane in prijatelje našega društva!
»Rokodelski pomočniki v Idriji priredijo veselico dne *23. januarja v pivarni pri > Črnem orlu«. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Slovensko pevsko društvo »Vran-ska Vila« priredi dne 31. decembra v dvorani gosp. Brinovca Silvestrov večer z glediščno igro, petjem in drugo zabavo.
Priznanje. V graških časopisih oeračijo za nemško šolo v St. Lenartu, češ. da se v tem trgu bori le majhna peščica Nemcev proti slovenskim valovom. Ker pa ima ta peščica trirazredno šolo. je jasno, koli ko je med njimi pravih nemških otrok.
Društvo »Zvezda«   na Dunaju
vabi k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 2, januarja ob H. zvečer v spodnji dvorani «Lehrerhausverein« VIII. Langegasse 20. Dnevni red obsega poročila odbornikov in volitev novega odbora. Po obenem zboru je prosta zabava s sodelovanjem društvenega tamburaškoga zbora.
Kinematograf Patke na Dunajski cesti ima od srede 29. do petka 31. decembra na sporedu Življenje Kristusovo«. Slika, ki se predstavlja celo uro, je jako ugoden posnetek obče znanih oberammergauskih pa-sijonskih i^rer, pri katerih sodelujejo najboljši igralci.
Elektro-Radiogral" »ideal« Prane Jožefova cesta št. 1, zraven glavne pošte ima od srede 29. do petka 31. decembra sledeči spored: Izlet na Montblanc. (Po naravi.) Ekonomično potovanje. (Komično.) Ženska rokoborba. (Po naravi.) Napoleon in kneginja Hatzfeld. (Zgodovinska epizoda.) Luka ceremonijar. (Jako komično.)
Pomlad je tu' -riAi Hauptmanov Dušan je ujel pod Rožnikom dve po-lonici in eno gosenico.
Sraka. V nekem tukajšnjem hotelu je služilo ITletno dekle za natakarico in je pospravljala tudi sobe. Pri ti priliki jo kradla kakor sraka. Bluze, perilo in tudi dragocenosti so ji prišle prav. Ko je poslala pred • »novi prodajat zlat uhan, ki je izviral iz tatvino, je prišla nepoštenost na dan. Pri preiskavi so našli v kovčegu tudi ključe od gospodinjinega in od plačilne natakarice predala, kjer sta imele spravljen denar. Nepošteno deklo je bilo aretovano in izro-ceno deželnemu >odiš«'u a- preiskovalni zapor.
Nevaren človek je 461etni dninar Miklavž Škorjanc. Možak je precej hudega jezička, vsled česar je pobral pred kratkim pri okrajnem sodišču 3 tedne zapora, ker je hudo žalil neko gospo. Včeraj pa pride ves razljučen, oborožen s sekiro pred vrata svoje nasprotnice in je hotel z vso silo v njeno stanovanje. V tem trenotku pride njegova mati ter ho-« " sina pomiriti. Ko pride iz stanovanja ^e navedena gospa, je postal Škrjanc, ki je bil precej natrkan, še hujši in baš ko je zamahnil, da bi s sekiro udaril svojo nasprotnico, mu mali nevarno orožje izpuli iz rok. V tem pa pride k prizoru polieijsk: -tražnik. ki je ljutega možakarja odvede I v varnost.
Aretovan je bil predvčerajšnjem na južnem kolodvoru 301etni !K)sestiiik Jožef Ožanec iz Broda ob Kolpi, ker jo hotel na svojo pes! spraviti v Ameriko G svojih sosedov. Oddali so ^ra c. kr. deželnemu sodišču. Mož m- bode moral zagovarjat: Ludi zaradi popačenja javnih potnih !isto\.
Tatvine. Hlapcu Jakobu Vodetu je bila iz neke šupe na Poljanski ee-sti ukradena siva pelerina, hlapcu Ivanu Markunu pa iz nekega hleva na Martinovi cesti suknene hlače. V obeli slučajih sta uzmoviča znana. -Stavbnemu risarju g. Vojtehu Kerni; je bila na glavni pošti ukradena s srebrom (»kovana sprehajalna palica.
Zasačen je bil te dni nek škodo-zoljnež, ko jo pri nekem nasadu odrezal pri dveh smrečicah vršičke.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 45 Slovencev, 25 Hrvatov in 25
Maeedoneev.   V Buchs je šip 35f v Heb $0, v Ipomost pa 23 Hrvatov. Izgubljeno   in najdeno. Šolska
učenka Pavlina Peganova je izgubila zlato žensko uro. — Mizar (van P. je izgubil zastavni listek. — Zase h niča ga. Katarina A. je izgubila srebrn uhan z briljantom. — Ga. Marija Rubinova je izgubila zlato ovrat-uo verižico z obeskom. — Trgovski vajenec Jožef Orehek je izgubil kos svile. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, odnosuo najdeno kovina-sto pokrivalo, par galoš in 5 različnih dežnikov.
Sčipalnik je danes na trgu izgubila neka gospa. Kdor ga je našel, naj bi ga oddal v optičnem zavodu K. Jurman v Šelenburgovih ulicah.
Današnji list ima lično prilogo »Žepni koledarček za 1. 1910 tvrdke Šara bon.
Razne stvori.
* Zanimivosti izza dvornih kulis. Imenovanje tržaškega škofa dr. Nagla za koadjutorja dunajskemu kardinalu s pravico nasleduištva je še vedno predmet obširnim razpravam v časopisih. Najbolj zanima Dunajčane, zakaj je bil pomožni škof dr. Marschall potisnjen na stran in še na skrajno žaljiv način. Najprej se je pripovedovalo, da je to delo pruskega grofa (iallena, ki se kot menih imenuje pater Augustinus in ki je spovednik prestolonaslednikov. No, da duhovniki, visoki in nizki, na najgrji način drug proti drugemu intrigira jo, to je davno znana stvar. Zdaj se kol portira druga verzija glede vzrokov odstranitve i>omožnega škofa dr. Marschall a. Ko se je prestolonaslednik hotel poročiti z grofico Chotek, ki jo od tedaj i>ostala vojvodinja Hobenberg, je cesar naprosil dr. Marschalla, naj posreduje pri prestolonasledniku, da bi to misel opustil. Marschall je bil namreč tudi sedanjega prestolonaslednika učitelj. Toda Marschallova misija ni imela uspeha. Prestolonaslednik se je poročil z grofico Chotek. a Marschall ni bil na dvoru nič več tako dobro zapisan kakor prej in sedaj še na tako žaljiv način odstranjen.
Telefonska m brzojavna poročila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 29. decembra. Gosposka zbornica je danes ob 1. pričela debato o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril dr. G rabm a ver, ki je pretakal grenke solze radi u vel javi jenja splošne iu enake volilne pravice v Avstriji, ki ni imelo drugih posledic kakor to. da jo Nemce potisnilo v manjšino. Govornik se je izrekel proti spremembi sedanjega vladnega sistema in proti rekonstrukciji Bie-nerthovega kabineta. Za dr. Grab-maverjem je govoril   grof Pininski.
Maloruski član gosposke zbornice.
Dunaj, 29. decembra. Današnjo seje gosposke zbornice >e je udeležil novoimenovani član Malorus dr. Horbačok. profesor kemije na češkem vseučilišču v Pragi. Prisegel je v maloruskem jeziki . V gosposki zbornici se je to zgodilo prvič, da je% kak član prisegel v maloruskem jeziku.
Ogrska kriza. Budimpešta, 29. decembra. Novoimenovani ministrski predsednik dr. Lukacs in bivši predsednik poslanske zbornice Julij J ust h sta se danes dopoldne odpeljala na Dunaj, kjer jih jutri sprejme cesar v posebni avdijeuei.
Pose t francoskega hrodovja v Crni gori.
Četi nje, 29. decembra. V nedeljo je priplulo francosko vojno brodovje pod poveljstvom admirala Paviera v Mar, ki je vsled aneksije Bosne, oziroma vsled razveljavi jenja berolin-ske pogodbe postal svobodno pristanišče. Francosko brodovje je prvo, ki je posetUo to novo svobodno luko, kjer se pred letom v smislu berolin-ske i>ogodbc niso smele usidrati vojne ladje. Crnogorska vlada je priredila   francoskemu   brodovju sijajen
spre jem. Qar je bil ves v zastavah, na utrdbah pa sp grmeli topovi.
Terjatev iz rusko-japonske vojne. Berolin, 29. decembra. Listi pri-občujejo tole vest »Birževih Vjedo-inosti«: Pri tvrdki Mendelson je bil na zahtevo nemškega podanika Hel-ferja zaplenjen de pot v znesku 4 milijonov rublje v. Hel ferjeva terjatev datira še iz časa rusko-japonske vojne. Ruska vlada je pri Helferju najela parnik »Anbalt«, ki bi naj uti-hotapil živila in druge stvari v Vladi \ ost ok. Medtem je bil sklenjen mir. Ruska vlada je na to preklicala pogodbo s Helferjem iu ni hotela plačati nobene odškodnine. Helfer je na to tožil ter dosegel rubežen pri imenovani tvrdki. Ruska vlada je sedaj poslala posredovalce v Berolin. Čudno zavarovanje.
Pariz, 29. decembra. Ruski inženir Gilevič se je dal zavarovati za 72.000 frankov. Da bi se polastil te svote, je dal umoriti nekega sebi podobnega mladeniča Odluckega, sam pa je pobegnil na Francosko, odkoder je mislil po komplieih doseči, da bi se le-tem izplačala zavarovalnina. Na Francoskem mu je policija prišla na sled in ga zaprla. V zaporu se je Gilevič zastrupil s ciankalijem. Smrt ruskega revolucionarja.
Pariz, 29. decembra. Ruski terorist Berlijov, ki je bil zaprt radi fa-brikacijc bomb, se je v ječi obesil. Najbrže je bil navaden zločinec in se je bal, da bi ga francoske oblasti izročile Rusiji.
Brati ifl Srake! Ik zttile družbe \i Cirila in Moda!
Narodovo zdravilo, ^ako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iganje in sol14, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici E ft'SO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuck-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8
Priporočamo našim rodbinam
koliasko cikorijo.
8
<0
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
NajMjSe kora
čistilo za zete
fzilelije: O. 8ETDL
Stritarjeve ulite 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: Sevdlin".
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
deluje najbalje* priznan*
Tino-cbiniD Mtura
katera  okropfiuje   laaliče, odstranjuje
luska in preprečuje Izpadanja las. 1 e teli I en te* z na ionom f kitat.
Razpošilja as z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medioinel. vin, ipeoliall tal, najfinejših parfumov, kirurg likih obvaz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarno MIlana Leusteka
w ljuljani Ruljata cista it I.
poleg novozgrajenega Fran Joiefovefa
jubil. mostu 19
Ti HtoH Mfaa H tw ttfifi!
Ples je bil lep in mnogo sem plesala, ali prehlajenje domov grede 1 Trt dni že potegam ia komaj diham. Sedaj šele sem si dala prinesti Fayevih pristnih sodenic, použila sem prvo pa-stiljo in storila mi je dobro. Prijateljica mi pravi, da ji vedno pomagajo, kadar
je prehlajena  in  ima  vedno Fayeve pristne sodenice doma. In ta že ve, kaj je dobro. Faveve pristne sodenske mineralne pastilje se dobivajo po vseh lekarnah, droge rij ah in trgovinah z mineralnimi vodami, škatlica 1 K 25 vin. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Ta. auntzert, c. is kr. dvorni dobavitelj na Dunaju. IV/1. Grosse Neugasse 17.
r
Mačak
Jo trpljeage hudo,
4775
pa napravi čndo!
€9ini liker za slab želodec!
Ljnd-'ia kakovost Kabinetna kakovo
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za drnibo sv. Cirila in Metoda:
O. Janko Pirjevec, Ala na Tirolskem, 32'20 K, katere so zbrali na sestanku železniški uradniki na Tridentinskem. — V veseli družbi pri g. pl. VVurzbach v Litiji je nabrala g. Mici Punser 4 K. — G. Rado Jereb v Kostanjevici 10 K iz neke kazenske poravnave. — Slovenski pečlar „Bradać-Louis Kvedef' nabral 2 dolarja = 9 68 K. — Stanko iz Mozirja 5 K kot božični dar svojim bratcem in sestricam. — Člani podružnice sv. C. in M. v Metliki nabrali za odkup novoletnih voščil 50 82 K. — G. A. Potokar 2 K kot nagrado za najdenega ptiča, — Posavska Tilka je prodala v Senožetih ,,Mo-ravškemu mačku" tistega fantka za 240 K, ki se je podražil na 4 20 K. — Skupaj 117-90 K. Srčna hvala in živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. decembra: Jakob Gerkman, delavec, 80 let, Radeckega cesta II. — Alojzij Tomec, gostač, 90 let, Japljeva ulica 2.
Dne 24 decembra; Ivan Juvan, finančni paznik v pok., 58 let, Pred škofijo 7. — Gregor Stupar, mizar, 50 let, Radeckega cesta 11.
Dne 26. decembra: Franc Ktrn, delavec, 74 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 21. decembra: Josip Pintar, 'hlapec, 43 let. — Anton Sever, posestnik, 36 let.
Dne 23. decembra: Marija Bernik, delavčeva žena, 41 let.
Dne 25. decembra: Franja Bukovec, po-sestnikova žena, 31 let. — Amalija Hrašovec, narednikova žena, 23 let.
Dne 26. decembra: Josip Hiršcnfeldcr, delavec, 44 let
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. decembra 1909.
Termin.
Pšenica za april 1910 . . Pšenica za oktober 1910 . .
Rž za april 1910.....
Kuruža za maj 1910   .   . . Oves L2L april 1910 . .
Efektiv.
Vzdržno.
Izjava.
lat!
Preklicujem in obžalujem im_ besede, katere se govoril nasprotni sedu gospodu Francetu Abclin j a
V Kamniku, 27. decembra aa ;
Anton Zor ■
4832 kovaški moister.oit
Skoro nov
ae ceno proda v Ljublian Marije Terezije cesti št I. nadstropje.
Malo rabljen
pisnim str
novejši model, z vidno pisavo,
veljal 700 K, se takoj proda & 300 kron.
Prijazne  ponudbe  pod ,,pi Stroj11 na uprav. »Slov. Naroda<
Trgovski -' pomočil
zmožen slovenskega in nemškega ]}
ae takoj sprejme kot skladiš
Adolf Hauptma
v Ljubljani.
Izprašan
pri tei
za kotelf zmožen obeh deželnih kov, oženjen, trezen  in zelo zan*^
se sprejme takoj.
Ponudbe z  navedbo starost— htevo plaće in prepisom izpričeva ijKurilec" na uprav. »Slov. Nar
Pozor sostilniči
Zaradi opustitve gostilne pre čisto nov, pred 14 dnevi kupljen
1
1
F
z  zelo   močnim glasom, ki je 340 kron za polovično ceno 170 . proti gotovem plačilu. Prijazne ponudbe pod „Grani 170'1 na uprav. »Slov. Nahoda«.
Proda se iz proste roke krase;
vinograd
zasajen z najboljšimi vrstami, ki meri e (joh). Pod vinogradom se nahaja sna kolje in meri pol joha in se v vinograc berc vsako leto 100 veder vina. Vinograc v krasni legi na majhnem hribu, ves d solncu, krasen razgled daleč na okoli pc jerskem, Kranjskem in Hrvaškem, zrav lepe brajde, nova vinska klet in h: vse pokrito z opeko, kakor tudi vsa * priprava in posoda. Leži v fari Pišece ; zeljskem, okraj Brežice ob Savi na Štajer Proda se radi odpotovanja v Nemčijo za ceno 4000 gld. 400 gld. je vknjiženega drugo se plača po dogovoru. Vinograd k vozni stezi. Ponudbe pod Krasen vinograd uprav  „Slovenskega Naroda*.
za 50 kg 13.95 za 50 kg 1180 za 50 kg 9 86 za 50 kg 6 63 za 50 kg   7 60
Meteorolojlfoo poročilo. Vilina      aotjea 3M-2.      Srci^Jl iračii tlak 736 Ona.			
_     čas [Stanje E i  L18   1 biro-8 opl7^»etra	t C 2« •» > a> B -i- S	Vetrovi	Nebo
28. 2. pop.| 7367 .   9. zv. ! 736 0
5-0 !sr. ssvzh. 57 i st. sever j
oblačno
29.   7. zj. 1 7311 I    66'si. zahod! ,
Srednja včerajšnja temperatura 39*, norm. —2*6*. Padavina v 24 urah OD mm.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, pol lega K 2-80. belega K 4. finega K 6, i boljšega skubljenega K 8. sivega puha l — belega K 10. prsnega puha K 12. od 5 nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje SCJSSaSft. J
nega rdečega, modrega, belega ali rme ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica ve! 180x 116 cm z 2 blazinama, velikost 80 x napolnjena z jako lepim mehkim perj K 16, s polpuhom K 2J, s puhom K posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavn K 3. 3*50. 4. — Pernice 180x140 cm i like K 15. 18, 20; vzglavnica 90x70 80 x 80 cm K 4*50, 5, 5*50. Spodnja pern iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpoši proti povzetju poštnine prosto pri nai čilu od 10 K dalje.
M. BERGER
v DesenicI štev. 1012, Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se bla | zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah pi vlekah in vsem drugem posteljnem bla zastonj in poštnine prosto. 36
Sprejema zavarovanja človeškega živ-ljenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga za. ,.i ovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
12
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi lam* 44,437.006-01 K. IsplateM a«tto*dM la kapitaUl« 00,313.480-Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ———— a veeekezl aloaanak
finendn ulalii i Lialat
v ffl&rhi« i tonili nicali trn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine pro
tožarnim škodam po najnižjih cena: kode cenjuje takoj in najkulantnejt Uživa najboljši sloves, koder poslujt
Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podporo v narodne in občnokoristn namene.
Ali imate bolečine? Od revmatizma, od protte% glavobola, sobobolal Ali ste si po prepihu, prehlajenju kej nakopali! Poizkusite z
Fellerjevim fluidom z znamko »Elzafluid«. To ni samo reklama. Tucat za poizkušajo 5 kron poštnine prosto. lzdeloTalec samo lekarnar Feller ▼
bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujoč Stubici, Elzin trg 5tev. 298 na HrvaŠke
86
ladonio, star 33 lat, ki je ravno pnšel od rojakov, tali
;lužbe kontortsta
^jraje prt kaki lesni trgovini, ker rana v tej stroki 2e prakso. 47^4 ;p Ponudbe pod „Xine al |iv/ oat" oitno leteče, Flibork, Koroško.
er:
Sprejmem
r
za
a«
v kartonaino tvornico.
lVm Bonač v LfnMjani,
Za
novoletna
darila
priporoča
l
Ljipjesiiitio
i. 0. M kapeli
Ijubljana, Sodu lita *, U. nftstr.
Podučuje klavir na domu in stanovanjih. Osebno se dogovarja 11. do 12. ure predpoldne in od 5. do 6. ure
zvečer. 4549
11 m
12 vagonov lepih, suhih
smrekovih drv
in dve veliki baraki, vet 3 osa debelih deak in tramov sa stresna
stol, ae proda, postavljeno na kolodvor  Trbovlje.  Deske   so jako malo tabljene.
Franc Grebene, Trbovlje,
Savski rov.
4797
»s*w cefira, barhenta, flanele, ovala Itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m<trov pošilja po povzetju
nasproti rotovža
svojo veliko, izborno zalogo finih
ih  u r,
Ifcriljantov,  zlatnine in srebr-f}     nine v veliki izbiri, j
ihter raziiih drugih predmetov inJz kina srebra, po najniifik cenah.
vrlo znana izvozna trgovina
V. J, Havliček a brata
v Podebradsn,
WF   IW  Naročite takoj.
t*rSf»«ft-r»eiie> 862
Vaše blagorodje!
Vašo cenjene pošilja te v smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočat^ Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J. V.
Frvdek, 14 januarja 1SGS.
PV^aatfBBssasssaaBssi
Špiritovi sodi
od finega spitita od MO do Mt HITOV in
m Mm ali
prav močni in zanesljivi, ae dobe po
ni^ki ceni pri tvrdki 593
M. Rosner & drag
t Urtliai, sin Kalnim limim.
TOiTL*T
TALAHDA
CEYLON CAJ
rj
f ali in
4419
pri  Zidane n: mostu
—  priporoča svojo bogato zalego —
vseh vrst pšenične m ho z 'yz??e moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v s<- in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko-
Za praznike
JOO
predaja
I
i
za dame in deklice
Kupujte in zahtevajte edino Ee
v zavitkih po 10, 29, 33, 50 in 70 vin. ki se proda a v prid dražbe s?. Cirila in Metoda.
Dobiva se povsod, Dobita s~e povsod.
Glavna zaloga pri Prvi slov. zalogi čaja in nsma na debelo v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41.
'k
0
Pod Tr»ančo. SH
==ii==G1
3C
S Slovensko podjetje!
1
i
:>ll n i I
5
ei
e!
x
t
iTistne samo z
Lilli
Pristne ruske galo.se
Zvezdna znamka"
so najbolje. -4>s Tvornica
..Prevodnik"
v B5gi
jamči za stanovitnost.
Dobivajo     pri Vaso Petricicu v Izubijam tri po vscti
boljših trgovinah s čevlji in z galantcrij-kim blagom.
■s,
!a: P j
Angleško skladišče oblek
prodaja zaradi inventure
lifjjft za gospode L i j II in dame s-
pod tvorničko ceno.
O. BERNATOVICj Ljubljana, Mestni «rg_5.
a
ni
tn tn
Dr. Dralleja
vijolična malatina
Sok iz glicerina in medu. Pusica K —'SO in K ta90.
Se ne masti!
Idealno negovalo za kozo Čudovitega učinka. Pomaga takoj in napravi kožo žametnomehko. Snažno in praktično v porabi.
Proti hrapavim bi razpokami« rokami
Dobiva se povsod    Tv0rnisk, ^loga:   Dnbiva * *****
M. Hoffmann & Ko* Dečin na L
h;
Ljubljana. Mestni trg It. 22 in 23.
Tiskana in tkana bombu/evina. Bela in rjava kotoniaa. Domaće in angleško sukno. Francozka svila. Morino blago iz prvih ivornic. Najboljše češko platno.
popolne opreme u nevtste. Oprave za hotele in stanovanja.
Jfajvečja zaloga preprog.
Šarila za Božič izpod cene. Ostanki po tverniskih cenah.
Solidna postrežba!      Nizke cene!
U   Ravnokar s« doAIi
fj krasni
ni koledarji I
»to 1910. I
ali M Mu a
za leto
katere oddajam rzlic elegantni izdelavi po 035
Mm nlzkili tnali.
Natisk firme
brezplačne. Nihče
naj ne opusti, predno kaj kupi, zahtevati moje vzorce in cene.
Postrežba točna In eolfstna.
Ivan Bonač
togoviita papirja na debelo
Sfltitanava Hitu. miriti siti.
mm mm_
Za jajca
lepa, sveža, kurja,
g: kupce ^
tudi hotelirje, kavarne, slaščičarne opozarjam. Dnevne cene po dogovoru. 4755
Friderik Skušek v Metliki.
J. Zamljen
te*l|ankl —l.t.r
i UBOinL RoBirtiBi tn ttrv. 13
se priporoča za vsa t svojo stroko 349     spadajoča dela.
3zdelnje prave gorske n lelovadske čevlje.
Dijak
ao apTOJaiO pri prav dobri rodbini.
Stanovanje, hrana, vigof a in nad-zoratv/o izvrstno. Klavir in vrt na
razpolago. Mesečno 70 kron. 4806 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Hotel Liurnljo
v Voloskera
s 15 sobami, kavarno, restavracijo iti potrebnimi prostori, ae daje a lt fa-nuarjem 1910 v najem.
Obvestila  in  ponudbe sprejema
Posojilnica v Voloakezn. 4-w
Enako sodijo
vse gospodinje o v e
Kapitanija in Maznrifa
prvo Četrt ure in drugo pet miout oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst-Boje, v okraju piranskem, v slovenskem delu Istre,
ste pod iiooimi pogoji na prodaj.
Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hisi (gosposko in kmetsko), velik hlev in še posebno gospodarsko poslopje ; cisti katastralni dohodek nad 1273 kron.
Mazurija obsega blizu iCO oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko/, velik hlev in veliko klet, pripravno za vinsko trgovino ; Čisti katastralni dohodek nad Ć44 kron.
Natančne poizvedbe pri gospodu Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Pre-straneka, ali pri g. dr. Mateju Pretnerju, odvetniku v Trstu, ali pri Posojilnici v Voloskem. 4777
Naravnost slastna fe!
Pri dodatek k  zrnati  kavi,  vsake pol. Slasten okus.   Velik prihranek.   5 k£ stane 4 K. Po povzetju pošilja franka na vsako avstro-ogrsko pošto
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenfelderatraaa*
Kronično zaprtje
oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulacije krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobi-lost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
,Moravla<
v Sokolnici pri Brnu.
Dobiva it v vseh mi:ti i« večjili mi frgcovinalt
(."ilavna zaloga za Kranjsko: 434."
A. Šarabon v Ljubljani.
I Zelo važno za trgovce in obrtnike!
a
e
Ker imam še precejšno zalogo
e>
r
za leto 1910
in je sedaj skrajni cas. da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem eatu taloga poŠta in se Vam tukaj nudi zelo ugodna  prilika, zahtevajte  vzorce, katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespostovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št. II. 9
PT O
g-
S
amm
Na debelo 112 drobno!
C. kr. avstrijske  fffc   državne železnice>
Izvleček iz voznega reda.
>lfamwa*am «»H1
Odkod ta L|B»lj«n« (tal. i«!.)
7a03 zjutraj. Osebni vlak v »mtri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. IcL, Gorico, drf. žeL, Tr»t, c kr. drž. žel., Beljak (ta FodroicHco), Ceksvec.
7«aa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, RndolfoTO, Straio-Toplice, Koćerje«
0*aO dapoldna. Osebni Tlak v smeri: fese-niče, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago. Draidane, Berlin.
IP40 dopoMns. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesen i c r, Trbtf, Beljak, jnž. zel, Gorico, dri. lat. Trst, e. kr. drl |eL, Beljak, (cez PodroAčico), Celovec.
faa po sol sin s Osebni tlak v »meri: Grosuplje, RudolfoTo, Straia-Topi>ce, Kočevje.
pspoldn*. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbi£, Beljak, jui. feL, Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. 2el.. Beljak, (če* Podroiko), Celovec.
O-aa z t sos r. Oseboi skk v smeri: Triič, Jsscnice, Trbii, Beljak, (čes PodrcSčico), Celovec, Prego. Draždane, Berlin.
7*40 zvooor. Osebni vlak s smeri: Grosuplje, Eadolfovo, Straia-Toplice, Kočevjs.
tO ponoet. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico, dri. 2ol.f Trst, C. ar. drl. Je!.. Beljak, jui. *el„ (Čez Podroščico) Prago, DrsJdsne, Berlin.
ta Maalfaaa (drtai 7-aa zjutraj: Osebni vlak v Kaasaik. 8*00 aaaaMaai Ossbai vlak v Kamnik. MO zvaoor: Osebni vlak v Kamnik.
oktobra IBOB.
Prihod v IJablJano (laiae iaJezcics
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Drasdan Prage, Beljaka, jui. žel, Trbiža, lesenic, Gorice, Trsta, Triiča.
8*52 zjutraj: Osebai vlak 'u Kočevja, Stražo-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ij-23  dopoldne:   Osebni  vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jul iek. čez Podrofečico in Trbii, Gorice, dtf. ieL Jesenic, Triiča. 2*5O popoldne:  Osebni  vlak iz Kočevjs Straže-Toplic, Kudolfovega, Grosuplfa.
4*10 popoldne: Osebui vlak iz Beljaka, jul. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-Žico), Gorice, dri. žel.,  Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Triiča.
: 8*49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic.
> 8*42 zvooer: Osebni vlak iz Beljaka, jni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-ščico), Trsta, c. kr. drž. Žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča.
' a»07 z veder: Osebni vlak iz Kočevja, Strmiš* j    Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. II-08 ponool: Osebni vlak iz Trbiža, Colovea Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c. kr. dri IeL, Gorice, drž. iel., Jesenic.
rrtaod v LlabllaBo (driavns ieltaalse> 0-40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO-OO dopoldne: Osebni vlak iz ^irnnrka OIO zvooer: Osebni vlak iz Kamnika*
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem časa.
C. kr. državno-želeiniško ravnateljstvo v Trata.
BS
07
^967
13
PE
TC
W7W
li
Z rs m 9
— O
Š 8
Slovenska tvrdka čeiljof
domačega in tvorniškega irdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijnblani
se slavnemu občinstvu priporoča 347
Fo meri naročena dela se najsotifaejc izvrSnjcjo .*.  .*.  .*.    v lastni delavnici.        .*. .*.
3711
JV(odni salon
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v salogri.
Palača }\/[esine hranilni :e
Prešernova ulica
Izvrstne
drsalke
1449
in vso drugo železnlno
pn p« .roča
prva slovenska veletrgovina i ieleznlno in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije c. i •
Len« H!
Največja in najbogatejša tvornička zaloga. Kupi se dobro in poceni le pri meni kot znani
•\   .\   .\   .".    tvrdki.    • • •
Ure bndi!ke .   . . niklaste, !epc ankerice srebrne ci!. rem.   . , srebrne ankerice rsm. prstan z diamantom . prstan z briijantem .
Za obilen obisk se priporoča
v
od
»♦ »t
3* naprej 4-50 7- -10-
12 — " 30-— *
Fr. Čuden
trgovec in ar ar
v Ljubljani.
Naročajte novi cenik a koledarjem tudi po poŠti zastonj.
Šivalni stroji Singer od 60 K
naprej za pletenje (pouk brezplačen). 4262
Lepe novosti kina in pravega srebra po znižanih cenah.
Zelo važno !
Poslano.
Ker bodo v najkrajšem času
reklamni koledarji za leto 1910
popolnoma razprodani, opozarjam vse cenj. trgovce in obrtnike v mestu in na deželi, da, kdor misli še kaj naročiti, naj to takoj stori, ker mi drugače ne bo mogoče postreči. Cene koledarjem so od
15 vin. naprej z blokom in tiskom vred. Tisek brezplačen !    Vzorci na razpolago!
Priporočam se za cenjena naročila
Fr. Iglic, Ljubljana 4975
——»~» trgovina s papirjem in galanterijo Mestni trg št. 11.
Edina najstarejla in največja raznJiljaiiita reklami! kokain h mina.
Zel<
Hl&raie Maiiijn
posreduje kupovanje In prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema poplavila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje fisaasaSal Ha-ttaft*, »anasUaJ** in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Naj topleje se priporoča
G- F* J upA nek.
prvi kraaf.-slov. agiaievalac klavirfav
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. 1. nadstr.
Krasno
BLUZE
največja izbera v svili In drugem :-:   tro d nem blagi« tudi po meri :-:
Vsakovrstna krila, poriU In otrojMa ok*ofcoe
priporoča po aa|aitllb eaaab
M. KR1STOF1Ć stasi no *t as.     , ,
a
Irak
cxx
XXX
>a *xx - aX «x7XX
;xx> vx>;x - > kxx » x
Izšel le priljubljeni Logt>orio 3
ze l<m*toueleci
s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva.
Noben kmetovalec naj ne
bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober
svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo  in   velja   brez poštnine K 1*60, s poštnino S 1*80.
Pri M iztisih se da nega za nameček.
Naroča se pri 4759
Ivanu Bonaca
v LJubljani.
Znesek naj   se pošlje naprej.
*xx*xx* xxx x« *'
\ft a a
X^vX
VXXxVxxxU' XXxXXXX K'
<xxv-By -»XX;
a,
XX" K
Prisnu kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodica* po V, 1 kf kakor tadi v vetjih posejan*
fasadne barve
za k3e, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ii papir a vzorce
£aki
pristni angidki za vozove, u pohištva in za pode.
Steklarski klej
OdO prti
pMtzkateaa aa|b*altl.
pm
vrste
JCarbolinej JHUvec (gips)
a pooobarje in a stavke.
Čopiči
219
lOaUicfi iztetka zi zidarje It a vsako obrt
priporoča
yidolf lunphnaa
» fjikfaa.
Modni salon
F. JUST- MASCHKE
Ljubljana, Židovska ulica Štev. 3., Ljubljana
2621 priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše
dunajske in pariške Velika izbira
model©
klobukov, iei i. t. i
za dame in deklice. ZSlHl M$\ VOltOO 113 lli
Popravila in naročila točno in vestno. IS
31
BEsj
3E
ir
JE
m
m
Vi
Zaloga moke
Vinko u a isi« Kranj PeteF IlflJUlv Jarše
i Ljubljeni: Hi cesta 2. i M: Miliva ulica 231.
Narofria  se spreiemajo  v  obeh  skladi'čih in tudi v Ljubljani,
Dunajska cesta 32. — Telefon it. 165.
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenćić & Domicelj. 4452 Žitna trgovina.
IZ
DE
jVajlepša in največja zaloga papirnatega = in galanterijskega blaga =
najbolj pripravnega za
novoletno darilo
I
prodajan1 radi velikanske ?aloge po zelo nizkih cenah. Da si blago lahko vsak ogleda sem napravil krasno
novoletno razstavo.
Priporočam tudi 5674
veliko zalogo nakita za božično drevo.
S spošt vanjem
FR. IGLIC v Ljubljani
trgovina s papirjem in galanterijo.
ll
s»r- POZOR!
o m
S|
■2«
* st
S-o
0
-e3
is
p <
9
i
,2.
a
o
S
Priporočam so u Izdelovanje kožuhov vsok vrst, or tndl damskih jop. kolerjev. mufov.
¥ zalogi Imam vodno veliko Izbiro vaok vrat koin-bovino. Sprojornam popravila vsok v to stroko spadafočlk predmetov. Izdelujem vso po najnltjlk oonak.
J. WANEE, Llnbllana
Sv. Petra cesta Stev. 2L
3919
Izdajatelj in odgovorni urednik Bat t o Pustotlemie&t
Lastnima ia tisk »Narodne tislrsnsea.
26