155. številni. V Ljubljani, v petek 15. julijo I9Z1. LIV. leto popoldne, Imirtl Md«l|« In prnilkt. - - jratl t Prostor 1 m/m X 54 /it/m za male oglase do 27 m/m viSlne 1 K, od 30 ml m viSlne dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m/m K 2--^ notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede insetatov naj se priloži znamka za odgovor. GpravnUtvo »Slov. Naroda" to „Narodna Tlakama" Znaflora nlloa it. 5, pritlično. — Telefon it 304. „Sloeenekl Narod* wolia v LJubljani la po posti t V tnoaoamatvoi celoletno . . £ • K4£j — ▼ Jagoelavi jI i celoletno naprej plačan . K 300 -polletno. . . • 150*— 3 mesečno......m 75*— i „ . . . . \ . 25— Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno WttT po nakaznici. Na samo pismeni naročili brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. polletno . 3 mesečno ,240-— 120 — 40 — Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova nllea it. 5, X« nadstropje Telefon štev. 34. Doplae •preloma le podplaane in zadostno trankovauo. WmT~ Rokopisov ne vrača. Posamezna številka velia 1*20 K Poštnina p!ačana v cotovlnl. J. K — č. Socijalno politično In kulturno delo fr- gouca. IL ; V nobenem drugem poklicu ni delovanje tako egoistično urejeno, samo za pridobivanje denarja, kot ravno pri kupcevalstvu. Zato potres buje posebno kup če valeč neke pro* tiuteži za harmonično izjednačenje svojega etičnega življenja in za pra* vilno izživetje svoje osebnosti. Kot protiutež naj mu bo aktivno sodelovanje pri izobrazbi ljudstva, požrvo* valno delo za obči blagor in podpis ran je kulture in umetnosti. Splošno vidimo, da bi bilo potrebno, da se trgovci v mnogo večji meri kulturno udejstvujejo. Življenski cilj kupce* valca ne sme biti edinole »zaslužiti«; ta cilj je mnogo pretesen in premalo kulturen ter ne sme zavzemati vsega kupčevalčevega interesa. Gotovo je njegova pravica in dolžnost pridobi? ti si premoženje, da si zagotovi ne* odvisno stališče in da lahko svoje nas t a vi j ence zadovoljno preskrbi. Toda z nakupičenjem denarja se ni; kakor ne neha njegova dolžnost, ker ravno izobilje materijelnih dobrin napravi lahko trgovca za plemenite* ga človeka. Potreba je, da se tisti na* ravni egoizem čisti s spoznanjem in željo delovati tudi za druge v inte= resu važnih gospodarskih, narodnih in socijalno političnih vprašanj. Ne da se tajiti, da je kupčeva* lec do zadnjega časa zaostajal, ozir. deloma še zaostaja v socijalni cenit* vi za takozvanimi Uberalnimi stanos vi. Vpošteva se ga ponajveč radi de* nar j a, vendar socijalno manj kot sodnika, zdravnika, činovnika, u« mietnika in sličnih. Od kot to? Brez* dvomno se duševne lastnosti, ki so potrebne za trgovsko ali industrij* sko velepodjetje, lahko merijo z diu ševnimi silami preje naštetih stanov in vendar se one više ceni kot ime* jitelja kakega velepodjetja. Vzrok tiči torej glob je. Vojaka čislamo ra* di njegove pripravljenosti, vsak Čas dati življenje za domovino in mu vsled tega pregledamo marsikaj ne= rodnega in nesmiselnega- Zdravnika cenimo radi njegovega delovanja v prid človeštva in bi se nam gotovo kmalu pristudil, če bi zvedeli, da nas ima le za poiskusne kunce ali pa, da mu je honorar več kot človeško živ* ljenje. Sodnika zopet spoštujemo radi njegove nad vsak dvom vzviše* ne nepristranosti pri presojanju pravnih zadev. In tako najdemo pri vsakem teh liberalnih poklicev kaj sličnega. Kaj pa pri kupčevalcu? Glavni vzrok, da se ga zapostavlja, je mnenje, da je njegovo delo v pri* meri z drugimi čisto sebično ter da je njegov glavni cilj nagrabiti zase kar največ in pustiti drugim kar najmanj mogoče. Mi potrebujemo na čelu podjes tij može, katerim je kulturo pospes šujoči uspeh današnjega gospodar* skega reda več, kot matematika do« bička. Če se bo zavedal trgovec vred* nosti visoke izobrazbe, se bo bolj zavzemal za vse kulturo pospešu* joče zadeve, posebno z mecenskirn podpiranjem. Ravno v Ameriki je dobilo tisto neumorno stremljenje po bogastvu precej plemenitosti z uvidevnostjo, da naj ima materij al* na dobrina glavni pomen v pošteva--nju duševne in u ms t ve ne kulture. Kar so storili v Ameriki Rockefeller. Vanderbilt, Morgan, Carnegie in drugi izmed trgovcev in industrij* cev, ki gredo letno velikanske svo* te za knjižnice, izobraževalna dru« štva, razstave, dijaške domove, gle* dališČa in znanstvene zavode, kier dajejo kupčevalci največ zaslužka umetnikom z nakupom njih del, to bi se lahko zgodilo v manjšem in našim razmeram odgovarjajoče pri nas. Kolikor več izkušenih, naobra= ženih, značajnih in v pravem pome; nu besede kulturnih ljudij, ki bodo v tem smislu in po takih idealih de* lovali, bo na čelu podjetij, toliko si* gurne je bo pridobi1 kupčevalski stan ugled, ki mu gre. Enega ne smemo prezreti. Če gledamo druge narode, vidimo, da silni gospodarski razmah ki so ga doživeli kupčevalci nima vsporednega razmaha v socijalno političnem oziru. Ker je pri nas ves letrgovina in industrija šele v razvo= ju, glejmo, da ne napravimo iste na= pake in poskrbimo, da se naš trgov* ski naraščaj gospodarsko in socijaL no politično pararelno razvije in vzgoji. Pozabljen jubilej. (>Edinost.«i) Tužen praznik ao praznovali včeraj dne 13. julija tržaški Jugosloveni — obletnico, ko so podivjani italijanski fašisti porušili tržaški Narodni dom. >Edinost«: je posvetila temu jubileju s srčno krvjo napisan članek. Prinašamo njegove najvažnejše dele, ker dogodek in članek zaslužita našo polno pozornost. > Edinosti od 13. julija piše: Tržaški Jugosloveni obhajamo danes žalostno obletnico. Ravno danes, 13. julija, je leto dni. odkar je nahujskana in podivjana množica v divjem besu naskočila in požgala naš Narodni dom. 13. julija 1920 je bil nnjnesrečnejši dan v zgodovini tržaških Jugoslovanov, toda 13. julija 1920 so si tudi utisnili naši italijanski sodržavljani večen žig sramote na čelo. Groza nas obhaja, ko se spomnimo onega dne, in gnus vstaja v naši duši, ko gledamo v duhu vse one nečloveške prizore. Kakor tolpa ameriških Indijancev so pridrveli na trg pred tedaj ponosno zgradbo in z divjim krikom so se. zagnali proti zaprtim oknicam in \ hodom. Počile so prve bombe, toda vrata so še stala, počile so druge, tretje .. . in množica je vdrla skozi odprtine s peklenskim krilom v niso. oborožena z bombami, samokresi, puškami in — bencinom. V hipu so bili prostori polni gostega dim?, in rdeč plamen ie švignil skozi razbita okna in vrata, v pritličju, v podstrešju, na vseh straneh. Tedaj pa sta se prikazali na oknu v drugem nadstropju dve osebi, mož in žena: dve nedolžni žrtvi. Prepadeni sta bili na smrt in groza jima je na široko odprla prestrašeni oči in jima preobrazila smrtno bleda obraza. Pokleknila sta in iztegnila roke, proseč usmiljenja. Kamen bi se ju bil usmilil, toda ljudje se ju niso. Peklenski krik je zaoril na trgu, kakor tedaj, ko so Judje kričali: > Križaj ga. križaj ga!< In križali so ju: ubogi žrtvi sta skočili v globino iz drugega nadstropja na trg... Še ni bilo zadosti! — Plamen je bil že objel streho na hiši, ko se prikažejo na strehi možje, ženske in otroci, ki so obupno tekali sem in tja, bežeč pred smrtjo — v plamen. Zbežali so bili iz svojih stanovanj v smrtnem strahu in begali po hiši gori, doli. na desno, na levo. — nikier rešitve. Požar se jo med tem .riril vedno bolj. Vrata na hodnikih so že pokala, gost dim se je že valil proti njim in jih dušil. Pribežali so na streho. In tedaj se je zgodilo nekaj groznega. Med divjim krikom množitve je pokleknila četa vojakov prod vojašnico in začela streljati proti tem nesrečnike m, ki so se obupno vrnili nazaj v dim in plamen. Množica pa ie klicala in so smejala:... > Križaj ga! Križaj ga!« Rešili so se, ker ie neki naš človek tvegal življenje in jim odprl zadnji hip stranska vrata, in zbežali so opljuvani in zasramovani, sirote: zgorelo jim Je vse, kar so imeli, rešili so komaj le golo življenje ... Nahujskina množica pa je divjala dalje. Vs-ik plamen, ki je švignil skozi okno, je bil pozdravljen z radostnim vzklikom, vsaka okniea, ki jo padla na trg, s plo^kaniom rok. In ni jim Lilo zadosti, da je ostalo od ponosne zgradbe le golo zidovje. ni jim bilo zadosti, da so uničili nekoliko nedolžnih družin, ni jim bilo zadosti, da so sežgali, razbili in razdejali skoro vse jugosloveasko imetje v Trstu in si cmastiii roke z nedolžno krvjo: potem niso imeli niti toliko ponosa, da vzamejo sramoto nase: vrgli so odgovornost na nas. Mi smo izzvali one zločine, mi smo motali bombe na mirno množico, ki je prišla — molit pred »Narodni domDonm< na Oberdankovein trgu, d"kler bo cvilila mrzla kra&ka burki ski.T/i njegova ožgana <>kr>a, dokler bo Izpiralo deževje te gole kraško stene in dokler bo tukaj ^e eden Jugo-sloven, — dotlej bo 13. julija 1920 praznik, ki bo spominjal na največjo nesrečo in žalost tržaških Jogoslovenov. Bratje, čujte ponosni crlas sati ranih in v njihovem duhu slavite žalostni jubilej, ker tako nosite zmago in odrešenje! Med hrvatskim in jugos'o-siovenskim ul zllsivom. Zadnjo nedeljo je imelo Krško svecr.no lice. Vse je bilo v zastavab. Tamošnji Sokol je obhajal svojo petnajstletnico: udeležil se je slav^ nosti tudi lep oddelek zaorebšlc.t Sokola I. odnosno zagrebške sokolske župe. Bilo pa je v Krškem tega dne tudi kakšnih 50—60 učiteljev in uči; teljic, ki so v učiteljskem f eri talnem tečaju v Zagrebu. Povabljen sem bil na njih *c« stanek in pozdravljen. V odzdravit sem jasno in razločno zastopal mi= sel popolnega juaoslovenskega uju dinjenja ter izrecno nanašal, da oznanuiem ta evangelij, pa naj si bo v družbi še toliko separatistov, sov; rajnikov narodnega celinstva aH ta* kih, ki za ujedinjenje iščejo formul in formulic. »Nema takvih mc'.'.i nr.mic:, mi je donelo nasproti, a prava burja navdušenja je nastala, ko sem polee; Hrvatov in Slovencev omenil Srbe. in to navdušenje se je hipoma prelilo v ncrom: »Zovi, mo zovi! Mi smo tvoji, Petrr Kara* djordieviću!« Veselilo me je, da sem med učiteljstvom te£a dela našega na; roda, ki se ie dozdrj imenoval hr* vatski, našel takšno nacionalno razpoloženje. V par dneh bode v Za* £rebu učiteljsko zborovanje, kjer se bosta pač zopet merila dva tebo; Amerikanska uzgoja Otroka dobiti je lahko, vzgojiti ga »zelo težko. Tako približno se glasi nemški šaljiv pregovor. Odkar obstoja Človeštvo, se pečajo pedagogi s problemom otroške vzgoje in rešujejo ga na vse možne načine; toda problem ostaja nerešen. Z otroki je pač kakor s cvetlicami ali makar s salato: včasih ti je ves trud zaman, ves trošek ne pomaga nič, cvetlice ne rastejo, ne cveto, nego zanikamo hirajo in usihajo; včasih pa ti prekrasno uspevajo brez gnoja in brez vsakršne brige in salate ti naraste, da je z vsemi sosedi ne pojćš. Tudi da »besede mikajo in vzgledi vlečejo«, ni zmerom resnica. Naj resnobne j ši in najdejavnejši oče, ki je v lastnem domu dajal otrokom z ženo vred vedno najboljši vzgled ter je žrtvoval kolikor mogoče za dobro vzgojo otrok tudi izven doma, se mora prečesto togetrrJ in žalostiti nad le-hkomiselnim aH lenim sinom; v vsakem oziru vzorna mati pa mora obupavati nad zanikamo ali, gorje! celo nad propalo hčerjo. Včasih se vzgoji. Amerikanci trdijo, da je evropska pedagogika pogrešena, ker operira le z ab-strakti, s peklom, hudičem In grehom, s sentimentalnimi deklamacijaml o tem, kaj je lepo, kaj spodobno, z apeliranjem na dolžno hvaležnost, na dclžno spoštovanje avtoritete »sivih« maternih aH očetovih las. Amerikanci niso sentimentalni in operirajo z realnostmi. Trdijo, da so njih uspehi v vzgoji otrok boljši. Vzgoja otrok je Amerikancem navajanje, k dobičkanosnemu delu; Amerikanec gradi svojo pedagogiko na egoizem otroka; vzgoja ne bodi, pravijo, drugačna, nego koristna, ker potem je tudi estetska, moralna. Še pred sedmim letom naj se otrok docela nauči sam sebe dovršeno oblačiti, umivati, česati in vobče telesno oskrbovati. Tega se mora otrok naučiti tako, da je v tem delu uren, natančen in do minute točen. Česar se. v m'adosti nauči, pravijo, bo izvrševal urno. natančno in do minute točno potem vse življenje. In čim umejši, pri tem pa ne manj natančen, je otrok, tem večje pohvale in plačila je vreden. Zato je treba otroku vsak gib pri oblače-niu, umivanju, česanju, snaženju zob itd. priučiti ter ga v tem trenirati dotlej, da vrši vse to avtomatsko in dovršeno. Otrok si mora tudi posteli sam pripravljati in sobo pospravljati, zakaj privzgojiti se mu mora čut in zavest, da more in zna vse sam ter da torej ne potrebuje nobene tuje pomoči. Tako postane amerikanski otrok samosvoj in neodvisen v stvareh, v katerih je ogromna večina evropskih otrok povsem nepomagljiva in za katere potrebuje matere, pestunje, sobarice, sluge ali dekle aH pa — vseh skupaj. In za katere še mi, starejši, potrebujemo tuje roke! Teh amerikanskih načel so se oprijeli tudi že moderni evropski instituti. Ljubljanska dama je n. pr. posertla tujega, prijateljevega dečka v nekem švicarskem vzgajališču izven mesta. Z dovoljenjem vodstva ie dama vzela dečka s seboj v mesto: po večerji te dobil deček v hotelu svojo sebico tik sobe damine. Ko je prišla zjutraj dama k dečku, je stal deček že docela oblečen, počesan, umit ob oknu in zrl na ulico; soba je bila izzračeaa in posprav- ljena ter postelj postlana. Le čevlje je bi! slugi postavil pred vrata. — vse drugo je deček opravil s am. Tako je bil pač vzgojen v institutu. Amerikanski otrok si jemlje sam obleko in perilo iz omare ter tudi sam oboje spravlja — v natančno priučeni obliki — točno zopet v omaro ali shrambo. Z igračami, knjigami, zvezki, pisalnim in risal-im orodjem vzdržuje sam in po treningu točen red. In v vedenju se mora ravnati neizprosno po navodilu staršev: pozdravlja, se k'anja, seda, vstaja, odhaja in prihaja vedno kot gentleman. vedno kot takten, odkritosrčen in pošten mož. Svojo prekipevajočo otroško energijo potroši v telovadnici, v jezdalnici ali na športnem prostoru ali vsaj na igrišču: tam se lahko izdivja, nadirja in izkriči. Doma je — mora biti! — otrok miren in tih. Manira, dobre življenske oblike., so Amerikancu bistveni pogoj karijere. Dobro obleči se, gentlernanski se vesti v družbi gospodov in gospej, z gotovostjo brez ner-voznosti, zaletavosti ali celo bojazljivosti nastopati je že otrokom dolžnost Priučiti se je morajo in priuče se ie. Amerikanec je ponosen na svoj demokratski republikanizem; svoboden in neodvisen hoče biti v vsakem oziru. Zato pa ve vendarle že vsak otrok, da zahtevajo posebne prilike, posebne družbe tudi posebne obleke in posebnih formalnosti. V tem oziru velia bon ton torej za Amerikanca prav tako. kakor za Angleža, Francoza ali kateregakoli civiliziranca. A kako je mogoče vse to pri amerikan-skem otroku doseči zlepa, brez groženj in kazni? — In to je bistveni razloček med evropsko in amerikansko vzgojo. Pri nas pridnega, posiniaega otroka kvečjemu pohvalimo ali nagradimo z ničevostjo, ker smatramo njegovo poslušnost iti pridnost za dolžnost: Amerikanec pa otroku pravi: »Ce storiš, te — plačam! Amerikanec smatra torci ntrok'a za enakopravnega človeka svobodne volje: zato sklene ž njim pogodbo: »če storiš to tako, dobiš toliko: Če storiš to preje, dobiš toliko več . . .i Tako plača oče vsej točno vstajanje, skrbno oblačenje, natančno pospravljanje . . . vse z določeno, oziroma pogojeno nagrado, ki je individualna, za različno sposobnost in starost različnih otrok različna. Za vsak prestopek pogodbe po otroku pa sledi neizprosna globa: torej nič kričanja, p^rvanja. pre-tenja in poni/cvanja. nego čisto trgovsko kontraktno določena denarna globa. Otrok, ki je kakorkoli grešil ali kaj nemarno opravil, mora očetu — ali materi — plačati toliko in toliko! Otrok se mora zavedat!, da mu urno t, red in točnost koristiio, množe Imetek! Otrok mora vedeti, da bo za lepo vedenjo plačan, da bo za dobro šolsko Izpričevalo prejel plačilo v znesku toliko in toliko dolarjev. Za idealizem, ki nlčrsar ne prinaša, ne daje Amerikanec ničesar. Njegov ideaM-zem ie plodnvit. praktičen. Amerikanec zahteva, da se otrok šola, a ne zaradi tega, ker je taka dolžnost in ker se vsak oče tako k:ipricira, nego zato, ker bo otrok tj pridobljenimi študijami lahko zaslužil. In. to. da si bo z vednostmi služil, mnogo služil, dopoveduje Amerikanec svojemu otroku vedno znova: -Ce. absohiraš to šolo,, lahko zaslužiš toliko, —i.če ne, zaslužiš s 2 stran .SLOVENSKI NAROD-, ane 15. julija 1921. Sle v. 155 H: novi jugoslovanski unitarski in Btaxi hrvatski. Zvečer sem prišel v Ljubljano in na trgu videl sokolsko veselico. Bilo je že precej pozno in svet se je Se razhajal. Toda ko je godba za« igrala kolo, je vse zopet oživelo... {vidi se, da so se naši ljudje vživeli v srbsko kolo. Take vnajnosti so vsaj simbol, če ne del narodnega ujedu nj en j a. Naše jugoslovensko učiteljstvo bo pa mnogo prispevalo k notra* njemu našemu edinstvu. Politične uesti. = Shod narodnih socialcev v Mari-Kora. Maribor, 13. julija. Danes zvečer •je tukajšnja NSS priredila shod v veliki dvorani Narodnega doma. Shoda se je udeležilo okoli 400 oseb. Na shodu sta poročala NSS poslanca Ivan Der-žič in Anton Brandner. Značilen je bil govor g. Ivana Deržiča, ki je sprva preciziral v mirnih izvajanjih stališče NSS napram JDS. Utemeljeval je dalje evoje razloge, zakaj da sta narodno-leocijalistična zastopnika glasovala proti ustavi v konstituanti. Ostro pa je nastopil proti Slovenski krščanski so-cialistični zvezi, to je proti klerikalcem. Povdarjal je, da je obsodbe vredno kako nastopajo klerikalni poslanci v skupščini, svojeČasno so bili v vladi, v odločilnem trenotku so se tiho odstranili hi sedaj se zopet ponujajo vladi. Razpravljal je dalje o delitvi Slovenije in skušal kritizirati posebno § 95. ustave. Govoril je. kakor v Ljubljani, o >boljši ustavi«, katero želi NSS. Za njim je govoril poslanec Brandner v prisiljenem humorju. Njegova humoristična izvajanja so zborovalci sprejemali z velikim smehom. Parafraziral je službeni naslov države SHS, češ res je, 'da so Srbi žrtvovali za nas en milijon mrtvih, a mi smo žrtvovali pol milijona živih. Govoril je dalje proti republiki za dinastijo. — Shod je mirno končal. Predsednik krajevne organizacije NSS jllerh je obema poslancema predlagal zaupnico, ki je bila sprejeta. — Rekonstrukcija vlade. Beograd, 53. Julija. Na stanovanju ministrskega predsednika Pašiča je bila danes konferenca, ki je obravnavala rekonstrukci-jjc vlade. Na stanovanju Pašičevem je iila tudi danes dopoldne seja ministrskega sveta, ki je bila zelo kratka. Minister Pribičević je poročal o toku preiskave proti komunističnim atentator-§em. — Rekonstrukcija vlade se za toliko časa odloži, dokler ni znano stali-Bče bosanskih muslimanov in rezultat ^ijih" posvetovanj v Sarajevu. = Položitev prisege kraljevih namestnikov. Beograd, 13. julija. Novoimenovana kraljeva namestnika gg. Ju-t»j Demetrovič in Ivan Hribar sta danes obiskala ministrskega predsednika 'ašiča in ministra Pribičevića. Polo-iila sta službeno prisego. Namestnik Turaj Demetrović dospe v Zagreb 15. jt m. skupno z ministrom PribiČevičem. = Bogomil Vošnjak — poslanik v {Pragi* Beograd, 13. julija. Na današnji {popoldanski seji ministrskega sveta je !bil podpisan ukaz, s katerim je imeno-Lyan poslanec SKS g. dr. Bogumil VoŠ-njak za poslanika kraljevine SHS v Pragi. = Pašićeva bolezen. Beograd, 13. Julija. Ministrski predsednik g. Nikola fašić je v toliko okreval, da bo jutri prišel že v urad. — Trgovinska pogajanja med. Jugoslavijo in Itaflijo. Beograd, 13. julija, Zaradi bolezni predsednika italijanske /delegacije za trgovska pogajanja g. Lu-eiollija je današnja seja izostala. — Amnestija odgođena. Ministrski svet je ob priliki razpravljanja o rezultatah preiskave radi atentata na jregenta sklenil, da se vprašanje amnestije političnih zločincev odgodi na poznejši čas. Pravosodni minister bo po ;iastnem prevdarku predlagal posamez-fce osebe za pomiloščenje . s Delo ministra za konstiruanto. Beograd, 13. julija. Minister za konsti-;tuanto je izdelal načrte zakonov o centralni upravi, o glavni kontroli, o državnem gospodarskem svetu in o poslovniku za narodno skupščino. Vlada fcr najkrajšem času predloži poslovnik iskupščini v razpravo. penast Hrvečjemu toliko, In potem ne boš imel hipe, ne avtomobila, ne lože, ne ničesar, kar ifcje Uvijanju Se posebno lepoto In ugled-rftost!« Velltro važnost polaga amerikanski toga da se privzgoji otroku točno opa-[aovanjo in zanesljiv spomin. Izčrpno pove« fcatl kar je otrok čital, videl ali slišal, bo-ujsI doma, na ulici ali v gledišču, zahteva |oče vedno znova. Kako se zove igra, ki si jo slišal? Kdo jo le spisal? Kdo je igral? JDobro? Zakaj? Kdo najbolje? Zakaj? Kaj $e hotel povedati pisatelj? — In na sprehodu: Kje smo? Kako se zove ona ulica? ptaj je v tej hiši? Kaj pontenja ta spomenik? Kam pelje ta železnica? Kako daleč t* do — ? Tako naj se zanima otroka za vse, da ;Wdi in silil, misli, se okorišča nevede In si Saponmi. Trening možgan Je pač na)-važnejši In otrok, zlasti deček, naj se čim preje navadi hoditi sam povsod in kamorkoli. Sun naj pazi nase, brez stražnikov m jiadzirateljev, hodi urno, naravnost, po najkrajši, najvarnejši poti. Zaveda na] te, oa je odgovoren čisto sam zase, da mora biti previden — ne lz strahu pred kaznijo, ne s ozirom na starše — zaradi sebe samega. »Hodi tod In tod. tako in tako — če ne, te povozijo, pohodijo . . .! In sam boš trpel, sam boš pohabljenec sam boš berač! Ali pa celo pogineš!« — Tako govori amerikanski oče ali mati svojemu sinu. svoji hčerki, češ: »Skrbi sam zase, zakaj svet se tudi kasne j o ne bo zmenil zate* ako ti poči srce, Str al storil napako! Svet po fofl bcm — Finančni minister dospel v Beograd. Beograd, 13. julija. Finančni minister g. dr. Kumandi je dospel v Beograd. = Konferenca ministrov male an-tante. >Prager Presse« javlja, da odpotujeta istočasno na Češko jugoslovenski ministrski predsednik Palic in romunski zunanji minister Taku Jonescu, ki se najbrž sestaneta s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. = Smernice novega italijanskega zunanjega ministra, >L' Oeuvre« poroča iz krofov novega italijanskega zunanjega ministra, da bo Torretta nadaljeval politiko svojega prednika grofa Sforze. Torretta je priiatelj Avstrije, dočim se ne more pričakovati pomirljive politike napram Jugoslaviji. Torretta smatra, da mora Italija v Mali Aziji voditi Turkom prijazno politiko. Glede gorenjeMezijskega vprašanja njegova politika ne bo v nasprotju s francosko, ki želi močno Poljsko v političnem in gospodarskem oziru. = Neresnične vesti. Bolgarska delegacija v Parizu proglaša vesti o nemirih v Sofiji za neresnične. == Briand o novih srednjeevropskih državah. Po uradnem poročilu se glasi ono mesto v govoru ministrskega predsednika Brianda, kjer je ta pri posvetovanju o trianonski mirovni pogodbi v senatu govoril o novih državah Srednje Evrope, takole: Ti narodi se morajo zbližati. Stremeti morajo za tem, da so sporazumejo, živeti v skupni volji in skupnem mini, ne da bi tajno mislile na represalije, ki n. pr. ovirajo, da bi moglo priti do miru med Francijo in Nemčijo, in ki morejo rutri Nemčijo strmoglaviti v nesrečo. Apelirati moramo nanje, da se skupno trudijo strniti se in najti oametna sredstva za skupno življenje in zagotovitev svojega procvi-ta. V tem duhu mora delovati Francija, na tem poliu bo setev rodila žetev. Drugega pota ni. =5 Francozi o procesih v Lipskem. Pariška >Ere Nouvelle« piše v članku o procesih v Lanskem: V versailleskj mirovni pogodbi se nahaja tudi člen, ki je važnejši od člena 228. in v katerem se zahteva kazen za glavnega vojnega krivca, bivšega nemškega cesarja. Dokler živi bivši cesar mirno v Ameron-genu. se ne smemo Čuditi, ako sta oproščena ereneral Stenger in poročnik L aule. Zavezniki morajo na nepravične razsodbe v Lipskem podati pravi odgovor: pred sodišče mora priti končno navečji vojni zločinec — Viljem II. von Hohenzollern. = Spopadi v avstrijskem parlamentu. V seji avstrijskega narodnega sveta je prišlo pri razpravljanju o predlogi za kongruo, s katero naj se duhovnist-vu času primerno zvišajo dohodki, do ostrih spopadov med socialnimi demokratskimi in krščansko socialnimi poslanci, pri katerih je socialni demokratski poslanec Abram tirolski duhovščini očital, da ni mogla pričakati, da je na fronti tekla delavska in kmetska kri. Ko je bilo odklonjenih več soci-alnodemokratskih zavlačevalnih predlogov, je bil zakon, ki se tiče kongrue, sprejet. Predlog glede ustanavljanja župnij je bil sprejet s 75 glasovi zoper 74 glasove. Prihodnja seja se bo vršila danes popoldne. — Kongres mednarodne lige sa mir in svobodo. Te dni se vrši na Dunaju tretji kongres ženske mednarodne lige za mir in svobodo. Liga je bila ustanovljena leta 1915. Kongresa se udeležujejo zastopnice iz Amerike, Anglije, Nemčije, iz balkanskih držav in celo ena Kitajka. sentimentalnosti kaznoval, če se pregrešiš proti zakonom! Za vse uspehe se zahvaljuj edinole sebi, za vse poraze in nesreče pripisuj krivdo tudi le sebi! Pomisli: ali si sam sebi prijatelj ali sovražnik ln po tem se ravnaj!« — A kako je z otroškim zaslužkom? — Stvar ni tako prozaična, kakor je videti. Amerikanec je pač tudi v vzgoji otrok pre-brisanec. Evropejci kupujemo otrokom obleke, obuvalo, igrače, knjige, Šolske potrebščine Itd. Torel imamo troške. NIČ večjih troškov nima Amerikanec. Samo da izpre-minja te obligatne izdatke v — »plačilo«. Amerikanski otrok si mora obleko, obuvalo, knjige, vstopnico v gledališče, v kino Itd sam zaslužiti! Navaditi se mora, da denar zbira ln spravlja, da štedl ln ga koristno uporablja. Vplivanje na otroka, kako naj denar porabi, Je potrebno redkokdaj: potreba, nujnosi zmaguje. Prepovedujejo le sladlčosnednost Seveda navajajo otroka že zgodaj na knjigovodstvo; »imeti« — »dati« sta dva pojma, kf sta med prvimi, najvažnejšimi. Tak je vzgojni sistem AmerUcaneev, kakor ga je opisala Alice Schalek v dunajski »N. Fr. Presse« po poročilu bivšega univerzitetnega profesorja v Chlcagu. In morda Je ta sistem res manje odvisen od slučajnih zunanjih vplivov, In morda so v Ameriki zato rodbinske katastrofe redkejše. Morda I Hotel bi tudi ta sistem preskusiti praktično, zakaj žalibog tudi jaz vem, da »Kinder zu krlegen lat nfcht schwer, sle zu erzleheo dagegen sehrl« M, ML Telefonska In brzojavna poročite. PREISKAVA ZARADI ATEN. __TATA, — d Beograd, 13. julija. Danes dopoldne se je v prisotnosti pre* iskovalncga sodnika nadaljevala konfrontacija prijetih komunističnih poslancev z Mojzesom, članom teroristične organizacije v Novem Sadu. Mojzes je ostal pri svojih prejšnjih izpovedbah, da so komu« nistični poslanci organizirali tero* ristični pokret v naši državi. Po» slanci Filipović, Copić in Kovače* vic* so, kakor prej, tako tudi danes zanikavali vsako zvezo z atentatom in teroristično akcijo. 0BT02BA PROTI RAPOSLAVOVU. — Beograd, 14. julija. Glasom poročil iz Sofije je sestavljena in dotiska-na javna obtožba proti bivšemu ministrskemu predsedniku dr. R a d o s 1 a -vovu. Obtožba vsebuje osem tiskanih strani in obtožuje Radoslavova vele izdaje. POTOVANJE STAMBOLIJ-SKEGA. — Pariz, 14. julija. Sofijski do* pisnik »Tempsa« javlja, da name s rava Stambolijski odpotovati v Pa* riz, London in Rim, da informira vlade o položaju Bolgarije, nje zu* nanj i politiki in o finančnem stanju dežele. SLEZIJSKO VPRAŠANJE. — Berlin, 14. julija. »ZuricKer Zeltung« javlja, da bo vrhovni svet v Parizu 17. t. m. odločeval v šlezij* skem vprašanju. Razdelilni načrt grofa Sforze je mnogo uvazevan. IZ ITALIJE. — d Rim, 13. julija. Na zbo* rovanju rimske socialistične stran* ke se je sprejela resolucija proti sodelovanju z meščanskimi stran* kami. Obenem se pozivljejo druge organizacije, da pripravijo enake sklepe za občni zbor, ki bo jeseni. — d Viterbo, 13. julija. Zaradi napada fašistov na socialiste, pri čemer je bilo več oseb ubitih, se je tukaj proglasila občna stavka. — d Rim. 13. julija. Socialisti so za nedeljo sklicali zborovanje za* upnikov, da se posvetujejo o kora* kih proti nasilstvu fašistov. KONFERENCA ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA — d Pariz, 12. julija. V zbornici ln v senatu je podal ministrski predsednik Briand poročilo o povabilu Zedinjeruh držav k udeležbi na washingtonskl konferenci v s vrh o omejitve oboroževanja. V svojem govoru je Izvajal: Francija želi miru na sveta. Vedno Je bila prožeta od te misli. Ako se Je mir kršil, tega ni zakrivila Francija, ln ako pride jutri zopet do tega. zopet ne bomo ml, ki bi mir ogrožali. Z navdušenjem se bomo odzvali klicu prijateljskega ljudstva In reševali velike probleme s svojimi zavezniki. Francija bo izjavila, da je pripravljena vse storiti, da zagotovi mir In omeji oboroževanje. Govoriti pa bo morala tudi o svoji trnjevl poti, o svojih skrbeh in potrebah svoje brambe. Vlada izraža upanje, da prinese ta konferenca svetu končnoveljavni mir, Franciji pa varnost, do katere ima pravico. Ako poide Francija h konferenci, se nikakor ne odreka Jamstvom za svojo varnost. Morda zagotovi ta konferenca vsem narodom varnost — d Washington, 12. julija. V državnem departementu menijo, da se bo zasedanje razorožitvene kom ference moglo začeti U. novembra, na dan podpisa premirja. Nikakega povoda ni, da bi ne moglo priti do asociacije sil, ki jo želi predsednik Harding. — d Berlin, 13. julija. Kakor doznava »Vossische Zeitung« iz Londona, se udeleži washingtonske konference tudi Japonska. Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Londona, odpotujeta lord Curzon in Llovd George osebno v Ameriko. PROGRAM RAZOROŽITVENE KONFERENCE. — Washington, 14. julija. Iz krogov mednarodne razorožitvene konference objavljajo glavne točke razoroževalnega programa: 1. od* stranitev vseh pomorskih spornih vprašanj; 2. medsebojna obveza, da se v bodočih vojnah ne uporab* ljajo plini in druga nekvalificirana bojna sredstva tako na morju, su* hem in v zraku; 3. odprta pot v Si* biriji in Kini. Konferenca bo začela svoja posvetovanja dne 1. novembra t. 1. PREVRATNIŠKI KOMPLOT V VARŠAVI? — d Dunaj, 13. julija. Listi po* ročajo iz Varšave, da je bil na polj* skega državnega predstojnika pred nekaj dnevi izvršen atentat. Neki dijak se je na nepojasnen način vri« hotapil v Pilsudskega delovno sobo kjer je ustrelil parkrat nanj, ne da bi ga zadel. Pilsudski se od tega dne ni pokazal javnosti. Policija je baje izsledila velik prevratniški komplot in je aretirila mnogo osumljencev. O stvari poljska javnost molči. BOMBNI ATENTAT. — d Berlin, 13. julija, »Lokal* anzeiger« doznava iz Braunschweis ga, da sta bila izvršena preteklo noč dva bombna napada, prvi na hišo sodnega kemika, drugi pa na garni* zijsko cerkev. O storilcih ni nobe* nega sledu. Škoda je samo majhna, BALFOUR O GOSPODARSKEM POLOŽAJU. — d London, 13. julija. Na konferenci ministrskih predsednic kov britanske države je Balfour v zvezi z vprašanjem, katere naloge ima zveza narodov, obrazložil go* spodarski položaj Evrope in sveta. Spominjal je na to, da je po zvezi narodov sklicana finančna konfe* renca v Bruslju lani dala pobude velike vrednosti, katere hočejo se* daj zlasti napram Avstriji uporabi* tL Vsak uspeh, ki se bo tu dosegel, bo imel koristen vpliv ne samo na Avstrijo, marveč tudi na ves indu* stri jalni svet. Vsak posamezni del tega sveta je več ali manj organsko zvezan z vsemi drugimi deli. Sedaj je predvsem potrebno, da se po voj* ni skoraj razdejani gospodarski or* ganizem obudi k popolnemu živ* ljenju. RUSKA SOVJETSKA VLADA IN PRIVATNA LASTNINA. — Frankfurt, 14. julija. Sovjet* ska vlada v Rusiji je izdala nared* bo, s katero se preklicu jejo vse orne« jitve privatnega kapitala in denar* j a. Vsaka oseba v Rusiji sme sedaj razpolagati v poljubni višini s svo* jim kapitalom. Iz nase hralieulne. — Regentovo potovanje v Dola maci jo. Dalmatinski Usti poročajo, da bo regent Aleksander po povrat* ku iz inozemstva obiskal Dalmaci* jo In da bo ostal par dni v Dubrov* niku in v Boki Kotorski. V Tivtu pripravljajo za regentovo potova* nje jahto vojne mornarice. — Za uvedbo glagolice v kato* liških cerkvah. V nedeljo 10. t. m. je priredila Jugoslovenska Matica v Splitu CiriUMctodovo proslavo, na kateri se je enoglasno sprejela resolucija za zopetno uvedbo gla* golice v vseh katoliških cerkvah. — JugosUovensko novinarsko udruženje. Iz Beograda poroča LDTJ: Dne 10. 11. in 12. t. m. je bila plenarna seja osrednje uprave Jugo slovenskega Novinarskega Udruženja, katere eo se udeležili tudi hrvatski in slovenski člani. Na seji ge je sklenilo, da se vrši prva redna skupščina Novinarskega Udruženja dne 27., 28. in 29. avgusta v Splitu, kamor je Udruženje pozvala tamošnja občinska uprava. V Splitu se bo poleg skupščine Udruženja vršila tudi ustanovna skupščina sindikalne novinarske organizacije, kateri bo predložen tudi načrt kolektivne pogodbe, Najvažnejša točka dnevnega reda prihodnje skupščine bo statut penzijsk. in bolniškega fonda, katerega izdelava je poverjena zagrebški sekciji. Glede železniških novinarskih kart ostane Udruženje na stališču sarajevskega kongresa, da se morajo karte glasiti na ime rednega člana Novinarskega Udruženja. Udruženje bo v tem smislu napravilo vse potrebne korake. Na seji se je obravnaval tudi incident, ki je nastal v ustavotvorni skupščini med predsednikom skupščine dr. Ribarjem in časnikarjem Milanom Komadiničem, Sklenilo 6e je poslati dr. Ribarju pismo In ugotoviti stališče, da nihče nima pravice vplivati na delovanje novinariev. Ob tej priliki ee bo zahtevalo, naj dr. Ribar prekliče prepoved, izdano sa Komadini^. — Zavarovanje prtljage in blaga na Železnici. Beograd, 13. fulija. V ministrstvu saobraćaja je bila danes konferenca strokovnjakov, ki so razpravljali problem zavarovanja prtljage in blaga na železnicah. Organizacija zavarovanja bo temeljila na najmodernejših načelih zavarovanja. Kraljeo rojstni dan d marlborn. Maribor je letos prvič na i zre* dan način proslavil kraljev rojstni dan. V prvič se je zgodilo, da je po* čivalo delo ne le v kraljevih uradih, ampak tudi v trgovini in obrti. Va* bilu vladnega komisarja na razobc* Senje zastav se je to pot odzvalo tudi mnogo Nemcev. Tembolj je zbodlo v oči, da nekateri nemški tr* dovci n. pr. knjigarna Platzer, pri Ustferi MMrvJJ* naegp kaUfffeL£ radov, ni razobesila zastav; istotako ne lastnica dveh hiš na Aleksandro* vi cesti vdova Paternolli, ki se ima našim oblastimi marsikaj zahvaliti. To pot so celo oo. frančiškani izo* besili saj malo zastavico. Ob 9. uri je v stolnici celebriral škof Napot* nik sloves, mašo, pri kateri je Glas* bena Mat. pela kraljevo himno. Škof je hotel takoj po prvi kitici zapu« at^ti o^an aje obatakJkfa siiie z^d.e* la še dru£a kitica. Po maši je bila na stolnem trgu velika vojaška parada pred polkovnikom Bogičevičem; tu* di to pot je zlasti inponirala naša težka artilerija. Naj izvirne1] ša slika istinite iu danosti do kraljeve hiše pa se ]e pokazala ob priliki udanostnih iz* iav pri kr. okrajnem glavarstvu, za* četkom je bil naravnost naval naj* različnejših zastopnikov mesta. Po« leg predstavnikov vlade, kr. držav* nih in javnih uradov je bila zastopana tudi duhovščina ter šolske sestre; knezoškof se je dal zastopati po stolnem proštu in dekanijski žup* nik protestantovske občine je po* klonil krasno slovensko pisano uda* nostno izjavo. Požarna hramba in rešilno društvo to pot nista bila za* stopana. Izmed narodnih kulturnih društev sta bila zastopana tudi »So* kol« in »Glasbena Matica«. Zasto* pana so bila tudi industrijska pod* jetja (lesna industrija »Drava« po ravnatelju Krizniču), tovarna Gotz i dr. Največje presenečenje pa je vzbudila poklonitev nemške demi* tacije na čelu ji Noske z Dadiči, Baumeister, Wagner, Jeglitsch i dr. Okrajni glavar dr. Lanjšič je bil kar presenečen, ko mu je Noske med drugim izjavil, da ne prihajajo k udanostni poklouitvi samo formel* no (»nicht nur zum Schein«), \vir kommen nicht nur als Biirger, son* dem als wirklich t r e u e Biirger .. Jzprva so bile vse 4 prostorne, letos posebno okusno opremljene dvora; ne še premajhne, tak naval je bil prvih pokloniteljev. Značilno je bilo tudi, da sta se od vseh 7 političnih 6trank poklo* nili samo dve: JDS in NSS, dočim je prvo leto SLS zavzemala prvo mesto, je letos sploh ni bilo blizu: zadnja »Straža«, izšla ravno pred praznikom, posveča slavju med dnevnimi vestmi samo — kritiko »Čudno praznovanje« in pravi med drugimi: »Pribiti pa moramo, da praznovanje rojstnega dne kot ga predpisujejo oblasti v naši kra^ ljevini ne najdemo v nobeni drugi dinastični državi.... Od novinarjev je bil navzoč samo zastopnik vnanjih listov. Po* poldne se je poklonila deputacija častniškega zbora na Čelu 1i polkov* nik Bugičevič in Jakovljevič. Kakor prvo leto. je okrajni gla* var tudi to pot preskrbel v okusno okrašenih dvoranih za okrepčiio po stari jugoslovenski šegi. Ustava Kralieulne Srboo Hroatoo ln Slooenceu. člen 50. Kralj Ima pravico amnestije za kai-njiva dejanja političnega in vojnega značaja. Z amnestijo se uničijo pravne posledice kaznjiveza dejanja, vendar se ž njo ne morejo skrajšati pravice privatnih oseb za povrnitev škode. Amnestija se more podeliti pred pri-četkom kazenskega postopanja, tekom postopanja aH po izvršeni razsodbi. Amnestija je splošna ali poedlnska. Za amnestijo ministrov Je potrebno predhodno pri-trjenje narodne skupščine, ali tudi v tem slučaju se ona ne more dati ministrom pred Izvršeno razsodbo. Kralj ima pravico pomiloščenja. On more pri so J eno kazen oprostiti, zmanjšati ali ublažiti. Pravica pomiloščenja za dejanja, kažnjiva samo po privatni tožbi, se uredi z zakonom o sodnem postopanju glede kažnjivih dejan}. Člen 51. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnošajlh s tujimi državami. On napoveduje vojno ln zaključuje mir. Ako drŽava ni napadena aH ji vojna ni napovedana od kake druge države, Je potrebno za napoved vojne predhodno prltrjenje narodne skupščine. Ako Je kraljevini napovedana vojna ali nko Je napadena, ae ima takoj sklicati narodna skupščina. Člen 82. Kralj sklicuje narodno skupščino na redno aH izredno zasedanje. On osebno otvarja In zaključuje zasedanje s prestol-nlm govorom aH preko ministrskega sveta s poslanico aH ukazom. Prestolni govor, poslanico ali ukaz sopodpišejo vsi ministri. Ukaz. s katerim se zaključuje kako zasedanje, vsebuje vedno tudi naredbo za dan novega zasedanja. Kralj more v vsakem času po državni potrebi sklicaU narodno skupščino, ki Je svoje zasedanje odgodila. Kralj Ima pravico, da razpusti narodno skupščino, ali ukaz o razpustu mora vsebovati naredbo za nove volitve najdalj« v času treh mesecev In naredbo za sklicanje narodna skupščine najdalje na 4 mesece od dneva razpusta skupščine. Ukaz o razpustu narodne skupščine sopodpišejo vsi ministri. Člen 53. Kralj ne more biti zajedno poglavar Kake druge države brez privolitve narodne slrupščine. Ako kralj v nasprotju s to odredbo vendar sprejme krono kake druge drŽavo, se smatra, da Je dal ostavko na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Pristopajte h „Jugoslavenski malici"! Dneone vest!. V Ljubljani. 14. julija 1921. — Kraljevi namestnik Ivan Hribar v Ljubljani. Ob sklepu lista smo izvedeli, da je danes prispel v Ljubljano kraljevi namestnik g. Ivan Hribar. Ljubljana in vsa patrijotska Slovenija ga pozdravljata v nadi, da se bo njegovemu delu posrečilo napraviti iz Slovenije biser enotne ujedinjene Jugoslavije, trdnjavo državne misli, državnega in narodnega jedinstva. — Proti drža v na gcivja in »Slovenec«. Vsako vest, vsako notico, ki je naperjena proti naši državi, s slastjo in užitkom ponatiskuje in porablja glasilo klerikalne stranke »Slovenec«, to je tisti »Slovenec«, ki si pod habsburškim gospodstvom ni upal niti črkice napisati proti av* strijski državi. Tako je današnji »Slovenec« z največjim zadošče* njem ponatisnil članek, ki ga je p ris občil belgijski list »L' Echo de ta Bourse«, kjer se naravnost na infa* men način ščuva Hrvate in Sloven« ce proti Srbom, dasi je iz članka jasno razvidno, da je vodilni nje* gov motiv maščevalnost neke ka* pitalistične družbe, ki se čuti o* škodovano, ker beogradska vlada najbrže neče plesati tako, kakor ji žvižgajo gotovi belgijski kapitalisti. Kakor je znano, je bil beogradski tramvaj v rokah nekega belgijskega akcjonarskega podjetja. Ker ta družba ni skrbela za redno funkci* joniranje električne cestne želez* nice, je opetovano prišla v konflikt z beogradsko občino. Ker intervens cije niso nič izdale, se je mestna občina končno odločila ter je v smi= slu svoječasno z belgijsko družbo sklenjene pogodbe konfiscirala tramvaj, kateri ukrep je baje nato odobrila tudi vlada. S tem ukre« pom so se čutili belgijski kapitali? sti prizadete in" oškodovane - da4i po pravici, tega ne bomo razisko* vali. Da se maščujejo nad Beogra* dom in našo vlado, so započeli v raznih belgijskih listih najljutejšo kampanjo proti naši državi in vladi. Ta častnikarska borba pa jim še ni zadostovala. V zadnjem času so za* čeli razpošiljati na hrvatske in slo* venske banke pisma s posnetkom imenovanega v listu ,L' Echo de la Bourse« priobčenega članka. Tako pismo je prišlo v roke tudi »Sloven* cu«, ki ga je seveda takoj hlastno pograbil in izrabil, ker je naperjen proti naši državi in ker hujska na borbo proti Srbom. Da s tem podpi* ra kampanjo tujih kapitalistov pro= ti lastni državi, klerikalnega glasila čisto nič ne moti. Klerikalec je pač brezdomovinec, ki se ogreva za do* movino samo takrat kadar mu je ponižna dekla in molzna krava ob* enem, izda pa jo tujcu takoj, čim opazi, da se mu ta domovina ne da vpreČi v njegov jarem. Zato so kle* rikalci sedaj tudi na strani tujega kapitala, tujih pijavk, ki nas hočejo eksploatirati, proti lastni državi. Opozarjamo beogradske politične kroge na to. Kadar se bodo klerikalci zopet trkali na prsa in zatrje« vali, da je zgolj natolcevanje, da se jih označuje za protidržavne elemente, naj jim pomole pod nos »Slovenčevo« notico »Srbsko notra* nje posojilo«. — V bratskem objemu se silno hudujeta »Jugoslavija« in »Slovenec*, ker se je izkazala njiju vest, da je z. Pesek že potrjen za ljubljanskega župana, kot neresnična. Stresata svojo i jezo na demokrate, vendar pa bi bilo umestneje, da bi se hudovala na svojega informatorja, ki jima je v torek zvečer prinesel naravnost iz Beojrrada raco o Peskovem potrjenju. Se je pač tudi v tem slučaju izkazalo, da še vedno velja znani rek: »Što se babi htilo cev zahteva 20odstotno povišanje mezde. — Iz ruskega ujetništva se je vrnil danes ponoči Anton Rav* n i k, brat tuk. g. prof. na konserva* toriju, pianist, ki se je pred vojno nahajal na praškem konservatoriju in je tudi v Rusiji glasbeno delo^ val. V ujetništvo je prišel 1. 1915. v Galiciji. Z njim se je vrnilo tudi do 100 drugih ujetnikov, po večini Ju* goslovenov, med njimi 7 Slovencev — Za znižanje telefonskih in brzojavnih pristojbin. Ministrstvo za pošto in brzojav jo prejelo već predstavk od trgovskih in obrtnih zbornic, v katerih se zahteva, naj se znižajo pristojbine za telefon in brzojav. — Slabi šolski uspehi na učiteljiščih. Razen enega letnika je tako na moškem kakor na ženskem učiteljišču skoro v vsakem letniku tretjina padla ali pa ima ponavljalni izpit. Zdaj jih bo pa še matura nekaj >pometala«. Pripravljalni razred so odpravili, zdaj se Čuje, da nameravajo razširiti učno dobo od 4 na 5 letnikov, in omejiti še število kandidatov zlasti pa kandidatk za vsak letnik, ki naj ne presega števila 40. To dvoje in pa pomnožitev učnih ur (šolski pouk dopoldne in popoldne!) bo odpravilo slabo učne uspehe. Pri vsprejemnem izpitu pa naj se slab kandidatski materijal že vnaprej onemogoči in odstrani! — Kopališko življenje na Savi je zelo živahno. Odkar je Južna železnica res lepo ustregla živi pro* metni potrebi z vlaki za izletnike do postaje Laze, je ob lepih dneh ne* navadno živo na savskem produ. Ljubljančani se pridno poslužujejo ugodne prilike in se vozijo v veli* kem številu vsak dan v Laze. Ob nedeljah je posebno živahno. Po* poldanski čas je prav zanimivo opa* zovati življenje v bližini Dolskega. Cele kolone izletnikov uživajo do* broto božjega solnca, lepega peska in bistre vode. — Na rudarski visoki šoli v Leob-nu je bilo zadnje šolsko leto vpisanih 17 Jugoslovenov. Bivše jugoslovansko društvo leobenskih montanistov >SLo-gac, katero je bilo leta 1915. pod pritiskom avstrijskih oblasti razpuščeno. se je zopet obnovilo, da podpira naše akademike materijalno in jim nudi nadaljnjo strokovno in občo naobrazbo. Nabava knjig je vsled težkega finančnega položaja mladega društva silno otežkočena, vendar upamo, da bodo naši rodoljubi in prijatelji rudarstva, bodisi z denarnimi pripomočki ali z darovanjem knjig priskočili na pomoč. V obče življenske prilike v Leobnu niso najugodneje. Stanovanjska mizerija je velika, a tudi glede obskrbe vladajo precejšnje potežkoče. Menza je dostopna le deloma inozemcem akademikom in so naši rudarji navezani edino na drage privatne kuhinje in gostilne. Šola sama, kakor tudi profesorske moči se lahko štejejo med najboljše. Vsem Kolegom in abiturijentom v Sloveniji, ki bi se želeli posvetiti rudarskemu poklicu in študirati v Leobnu, daje med počitnicami natančne informacije tovariš stud. mont. Dušan Rudolf, Konjice (Slovenija). — Smrtna kosa. V LJubljani je umrl zasebnik z. Edvard Š i m n i c. Pogreb je bil včeraj. — V obči javni bolnici je umrl g. Andrej Zal ar, zasebnik, bivši gostilničar. Pogreb v petek ob 2. popoldne. — V Poljanah nad Škofjo Loko je umrl vsled ponesrečenja g. Janez Frlan po domače Predmošančk, oče ljubljanskega odvetnika g. dr. Frlana. — Umrla je učiteljica na Boh. Bell gdč. Marija T o r e 1 li j e v a. — Bodi jim blag spomin! — Zaradi pomanjkanja stanovanj. V Streliški ulici ima mestna občina staro zanemarjeno enonadstropno hišo. To bodo sedaj adaptirali za dvoje ali troje stanovanj. — Polomljeni plinovi kandelabri. V napotje in za okuženje zraka so ti stebri, zato nai jih da ravnateljstvo pli- I -a.rne izruvati in odstraniti. Stari že- Inkret zadevno vlogo vložil na ministrstvo v imenu občine, ali pa v svojem privatnem imenu. Občinski odbor zahteva, da se občini vrne ves denar. Preiskava se nadaljuje. — Avstrijakantstvo. Včerajšnjo notico izpopolnjujemo v toliko, da je kraj, kjer se i prepeva stara habsburgovska himna, v Za-tiški ulici pri Sv. Jakobu. — Mala nesreča na planinah. V sredo 6. t. m. sta napravila mlada turista gimnazijca Sava Pire in Mi« lan Hafner večjo turo v Savinske planine. Z Okrešlja sta plezala sko* zi Hudi Prask na Mrzlo goro. Med plezanjem se je Savi Pircu pripetila mala nezgoda, da je obležal nekoli* ko poškodovan v skalah proti Mat s ko vem kotu. Njegov tovariš je od* šel po pomoč na Okrešelj. Pire je ostal vso noč v skalovju in se seve* da hudo premrazil. Rešilna ekspe= dicija ga je prinesla v Logarsko do* lino do Podbrežnika, od koder so ga prepeljali v Solčavo, od tam pa preko Rečice do Solčave in od tam iz Celja v Ljubljano. Sava Pire ni dobil nikakih notranjih poškodb, ki bi imele kake posledice za njego« vo zdravje, in že hodi zdrav okrog. — Pri kopanju utonil. Na doslej še nepojasnjen način je včeraj okoli 11. ure dop. utonil v GradaSčici 201etni ključavničarski pomočnik Ivan Gla-žar, rodom iz Verda pri Vrhniki. Kopal so je na Pasjem brodu. Kar naenkrat se je začel zvijati in je izginil v nekem globokem tolmunu med koreninami. Obleko io shranila policija. Gla-žarja pa še do danes niso mogli potegniti iz vode, čeprav so ga včeraj vse popoldne iskali z drogovi. Tvan Glažar je stanoval v So. Šiški, Celovška eesfa 89. Svoječasno je bilo strogo policijsko prepovedano kopanje na Pasjem brodu. — Vlom v Podpeči. Mlad delamr-žni raztrganec se klati po ljubljanski okolici in po Gorenjskem. V tem času seveda cvete potepustvo in postopa-štvo, toda ta mladi potepuh je zelo prebrisan in živi samo od tatvin. V Podpeči je te dni vlomil v podstrešno sobo posestnika Ivana Jarca. Izmaknil je 2800 K denarja. Navezal pa si je bil že veliko culo razne obleke in perila v skupni vrednosti 20.000 K. Ko je hotel culo odnesti, so ga domači zasačili, nakar je še pravočasno pobegnil. — Smrtno nevarni udarec. Posestnikov sin- 171etni Valentin Vidio iz Nevelj pri Kamniku, je napajal kobilo, ki ga je z vso silo udarila v glavo. Udarec je smrtno nevaren. — Nezgode in poškodbe. Hišar Franc Rems, 74 let star- bivajoč v Go-diču pri Kamniku, je padel s strehe in si zlomil desno nogo. Posestnik 681etni Jakob Unnaa iz Loke pri Kamniku je v gozdu sekal borovce. En borovec mu je tez£o p — Lovec Muz to! ini. Tam v Mestnem logu na Cesti na Loko stanuje delavec in kosec Konrad Muzzolini. Ima puško dvo-cevko in kaj rad strelja zajčke. Je pravi barjanski divji lovec Te dni je kosil travo na Komarjevem travniku ob cesti na Rakovo jelšo. Kar naenkrat je zagledal staro llalnauelša poročila. PREISKAVE RADI ATENTATA. — d Beograd, 13. julija. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je no-Uciia zaslišal Dušana Kostna in Andrijo Valento. Kostič je potrdil, da je imel zveze s poslancem Čopičem. Podal je nekatere nove dokaze o delovanju tega poslanca, Kostič je odkril, da ie bila v Zemunu organizirana teroristična sekcija ter je navedel nekatere nienc člane. Ta sekcija je delala po navodilih iz Beograda, pri čemer je hil največ v ospredju Kovačevič, Andrija Valenta, ki je madžarske narodnosti in po poklicu mizarski delavec, je navedel, da je bil član terorističnega pododbora v Novem Sadu. Poverjena mu ie bila važna misija. Kot kurir je potoval pogostokrat v Budimpešto, kamor je nosil poročila in odkoder ie prinašal nova. Njegova izpoved se strinja z izpovedmi ostalih zaslišancev. ki so zapleteni v atentat. Policija je pričela na podlagi te izpovedbe iskati osebe, katere je Valenta označil v svoji izpovedi. SČEK V VATIKANU. — Rim, 12. julija. Poslanca šče* ka je sprejel v avdijenci kardinal državni tajnik v Vatikanu Gasparri Šček mu je izročil spomenico, v ka= teri je izrečena želja, da naj se usta* novi za Slovence v Italiji samostoj* na škofija, ki bodi odvisna direktno od sv. stolice in ki naj ima samo domačo duhovščino. Paralelno 5 tem naj se ustanovi za primorske italijanske vernike samostojna ško; rlja. Izročil mu je nadalje spomenico v prilog preganjanim, duhovni* kom v Istri, katerim naj se povrne vse izgubljeno imetje, za kar naj se zavzame cerkvena oblast. ŠĆEKOVA SPOMENICA MINI* STRSTVU. — Rim, 12. julija. Poslanec £ček je izročil novemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva: 1.) naj se takoj plača vsa vojna odškodnina: 2.) naj se takoj otvori j o vse nc= otvorjene šole; 3.) naj se jetniki, ki trpijo v preiskovalnih zaporih, ta* koj zaslišijo; 4.) naj se nemudoma razpišejo občinske volitve. Polje« delski minister Mauri je obljubil, da pride v kratkem v Primorje, da iz* ve za potrebe našega ljudstva. IZ BOLGARIJE. — d Beograd, 13 julija. Bolgarski ministrski predsednik Stamboli.-ski ie sprejel dosedaj skoro vse tuje diplomatske zastopnike v Sofiji, med njimi padel pri sekanju na trebuh in ga j tudi našega zastopnika g. Rakiča. žko poškodoval. — d Beograd, 13. julija. Po vesteh iz Bolgarske se bo v soglasju z neuill-sko pogodbo prihodnja množina živi- ne, ki jo ima Bolgarska izročiti hasi državi, predala našim zstopnikom na istih mestih, kjer se je izvršila prva predaja. — d Beograd. 13. julija. Bolgarski sv. sinod je izročil 6. t. m. pooblaščenemu odposlancu srbske pravoslavne cerkve, beograjskemu protljereju M. Popoviču vse one cerkvene in posvečene predmete, ki so jih bolgarske oblasti povodom umika ^radi ohrani tve« odnesle na Bolgarsko. UPOR V ALBANIJI. — d Rim, 13. julija. »Epoca« javlja iz Pariza: V južni Albaniji so se uprli Miriuiti, ki zahtevajo popolno samoupravo. Albanska vlada Je zbrala močne orozniške oddelke, da gibanje uduše. M ISTE R RAINERI NA TOLMINt SKEM. — Gorica, 13. julija. Minister Raineri se je odpeljal v spremstvu kom. Pettarina, deželnega komi« sarja. in goriškega župana Bombiga v Soško dolino. Ko je prispel s svo» jim spremstvom v Tolmin, ga je pričakovala velika množica. Vse pa je bilo popolnoma tiho in mirno. Pozdravila sta ga civilni komisar Giordano in izredni občinski komi* sar Martinacci. Navzoč je bil tudi župan Mikuš iz Sv. Lucije, tolmin* ski dekan Roječ in zastopniki raz« nih občin. V razgovorih je minister povdarjal, trdno voljo vlade za krepko obnovno delo po vseh krajih, ki so trpeli vsled vojne. Prišel je med prebivalstvo v to svrho, da sliši razne želje, se prepriča o potrebah ter potem poroča vladi v Ri» mu. Zupan Mikuš je obrazložil mi* nistru razne nujne potrebe, tako tu» di glede poprave cest, prometnih zvez in zgradbe predelske železnice, Minister je poslušal pazno vse go* vore, sprejemal spomenice in bil je videti zadovoljen, da je prišel v stik z ljudstvom. V Bovcu ga jc pozdravil župan Jonko v sloven* skem jeziku in mu tudi razložil vse potrebe na Bovškem v domačem slovenskem jeziku. Tolmačil je Pe» ttarin. Ko se je minister vrnil, je bil v hotelu »pri pošti«; banket, katere« ga so se udeležili zastopniki raznih oblasti. Navzoč je bil tudi slovenski poslanec dr. Podgornik. Raineri se baje v kratkem zopet vrne na Oo» riško. Na svojem potovanju se je mogel prepričati, da je slovensko prebivalstvo dobro in uljudno. Dob* ra in vljudna naj bo z njim tudi rimska vlada. - V Pero Cingjrija. V sredo, 13. t. j lo?nl materija! naj se proda, po možno- m. je umrl v Dubrovniku dr. Pero Cin-grija, oče dr. Melka Čingrije, bivši dolgoletni župan jugoslovenskega Dubrovnika, ki je tudi v najhujšem ča«u tujega gospodstva ostal čist značaj. Umrl ie v 84, letu svojo starosti. Pogreb se vrši v četrtek popoldne. Pokojnik je bil eden najodlirnejših poborni-kov jugoslovenske misli. Čaet njegovemu spominu! — Poverjenik za socialno skrb« sivo g. Adolf Ribnikar je ime« novan za načelnika oddelka social* ne politike v Ljubljani v 4. činov? nem razredu. — Zaprisega mariborskega župana. Kakor poročajo iz Maribora, bo mariborski župan Grčar v soboto slavnostno zaprisežen. — Pomnoženo topništvo v Liublja-ui. Doeim je imela ljubljanska posadka še pred letom samo dve bateriji artiljerije, imamo sedaj v Ljubljani celo divizijo (4 baterije). — Stavka delavcev lesne stro* ke. Kakor smo včeraj omenili, je pričelo včeraj stavkati okoli 500 de* lavcev lestne stroke v Ljubljani. Doslej stavkajo le vsi mizarski po* močniki in strojni delavci. Tesarji delajo pri vseh tesarskih podjetjih, tudi na prostoru za velesejem. Po* polnoma počiva delo v mizarskih sti pa postavijo za cestno (ulično) raz< j svetlfavo — novi. — Regulacija mesta. Po dovršeni j zgradbi palače Kreditne banke ob Du-j najski in Aleksandrovi cesti se bo treba mestni občini lotiti regulacije Gajeve ulice. Ker tvorijo desno stran umazane stene starih hiš, bo regulacija te ulice požrla precej denarja. To je sicer stranska manjpomembna ulica, ali ker leži v sredini mesta, bo jo pa že treba nekoliko moderno olepšati. — Strah pred našimi topovi. Kakor znano, se sliši streljanje iz topov na Ljubljanskem gradu do Logatca in ob ugodnem vetru notri do Postojne. Pred tem topniškim >butanjem«: imajo pa, kakor pripovedujejo semkaj došli No-tranjci, Italijani tak strah, da jim kar ušesa migajo kot zajcem, ko jih slišijo. — Velika korupeiiska afera v občini Krčevini. Iz Maribora nam javljajo: Kakor znano, je bil doslej občinski gerent občine Krčevine g. Inkret. Proti njegovemu enostranskemu postopanju je bilo mnogo pritožb. Te dni se je zaključila tudi slična pritožba pred sodiščem. Sedaj pa smo izvedeli za sledečo čedno manipulacijo gerenta Inkreta, ki je bil vedno nemskonacionalnega mišljenja. Pred odložitvijo občinskih poslov fe znnl pri vojnem ministrstvu izposlovati, da je občina dobila dele velike vojaške barake za malo svoto 12 tisoč kron. Inkret pa je potem les te barake prodal raznim špekulantom za zajklo z mladimi zajčki. Starka je pobegnila z mladiči. Divji lovec Muzzolini pa za njo. Vjel je enega mladiča, dočim so mu drugi srečno pobegnili. Muzzolini pa je imel smolo. Za stvar je izvedela policija. In še drugače je imel nesrečo, kajti neki hudobnež mu je ukradel puško dvocevko, katero je imel previdno spravljeno v Stre-senovi šupi. — Tatvine. Posestniku in trgovcu Iv. 2:iidaroiču v Viševku pri Ložu je neznan tat odnese! 27.400 K gotovine. Tat se baje klati po Ljubljani. — Iz natakarske spalnice v Narodnem domu je neki tat odnesel več obleke m perila. — Velik vlom v lovsko kočo. V lovsko kočo na Kozjeku pod Storži-čem, lastno trgovcu E. Dolencu iz Kranja, so neznani divji lovci vlomili in odnesli za 6000 K raznega perila in veliko zalogo živil. Privoščili so si tudi buteljke finega vina. — Nasilen nož. Delavec Josip Zdešar ie na Viču z vso brutalnostjo pretepel delavčevo ženo Marijo Morkovo. Zaradi telesne poškodbe se bo moral zagovarjati pred sodiščem. j Gospodarske oesfi. BORZE. — d Zagreb, 13. julija. Devize: i Berlin 205—207.50. Italija 71S—725, • London izplačilo 572—573, ček 570—0, ! Nemyork 155—157, ček 154—155, j Praga 203.50—204. Švica 2600—2610, ; Dunaj 20.30—20.45, Pariz 1226—1230, : Budimpešta 56—56.25. Valute: Dolarji 151—153, avstrijske krone 21.50 do 1 22.50, češkoslovaške krone 210—0, ! 20kronski zlati 520—525, napoleoni I 517.50—521, romunski leji 0—230. ita-' Iranske lire 714—717. i _ d Curih, 13. julija. Devize. Berlin 8.175, flolandija 193.25. Nevvork ! 601, London 22.03, Pariz 47.30, Milan i 28. Bruselj 4650, Kodanj 97.50, Stock-hohn 128.75, Kristianija 82.75, Madrid . 77.15, Bucnos Aires 175. Praga 8, Var-I šava 0.33, Zagreb 3.90, Budimpešta i 2.175, Bukarešta 8.75, Dunaj 0.82. —g Gospodarji položaj v Italiji I je vse prej nogo ugoden. V industriji jo , zavladalo mrtvilo. Težko prizadeto po ; glavne industrijske stroke, kakor zc-j lezna. tekstilna, usnjarska. Poročali j smo že o hudih udarcih, ki so zadeli j veliko železno družbo Ilvo in njena Izgubo so težke. — Gospo Marijo Jekovec, «90* ! Pridružena podjetja. Izgubo so težke, [o ing. Jekovca/ ki biva v Ar, i Mno*a Prijetja so ostavila drlo, druga 1 Pa so obrat zelo skrčila. Posebno slabo ! prilike so v tekstilni obrtnosti. Mnoge banke imajo svoje skrbi polne čase. 9 progo £entimii, prosimo, naj sporoči svoj naslov. — VojaSkl konc?rt se vrši danes zvečer od pol 8. do pol 11. na vrtu hotela VrAnn. mrs. — Objava. Ovih dana Izlazi iz Štampe nova kniižica g. profesora Ostermanna. poznatog našeg dubokog poznavaoca jadranskog problema, koji je u svojim dosadašnjim radnjama: >Ita-lija i Jugoslavija na Jadranu< i >Rije-ka i Jugoslavija« pokazao jasnim crtama svu pogibao našeg položaja prema Italiji. Ta nova rnsprava nosit će naslov: >Borba o Jadran i Baroš<, te će sistematski pokazati sve načine i metode talijanske borbe, kao i sve načine nase narodne odbrane. U toj se knjižici iznašaju novi momenti i novi vidici, koji još nigdje nijesu izneseni, pruža nam se pogled iza kulisa one divske borbe, koju mi s nejednakom spremom vodimo na Jadranu. O tom pitanju kod nas se na ovaj način uopće nije pisalo e case. krediti so zelo varčne in rrdt\ Zelo te-j žko je dobiti posojila. Kriza se ni na l vrhuncu. Banko so same tudi v blagu j angažirane. Množina krožecib bankov-i cev so je sicer za znaten znesek zmnnj-\ sala. Valuta se io tuđi spomladi dvig-{ nil*. velja pa komaj tretjino svoje predvojne vrednosti. Tudi stavbarstvo je aadelo mrtvilo. Lesa se le dolgo časa malo kupuje, in cene so se znatno znižale. Xaši podjetniki in trgovci morajo paziti. Slaba konjunktura se osobito občuteva v Julijski Benečiji. \ Trstu kupčija skoro vidno umira. Hiš je naprodaj na stotine. Skladišča so prenapolnjena z robo, ki žre skladari-no, pa vsak dan gubi na ceni. Za brodarstvo je slabo in se tudi ladjedelnicam v Tržiču ne godi ugodno. Gospodarski položaj je resnega preudarka vreden. V finančnih krogih se spričo nevarne krize, ki zajema vse stroke, računa celo z možnostjo moratorija. Tujskega prometa je malo. Lido in druga kopili- pram grozečemu državnemu bankerotn. Minister je priporočal predvsem varčnost v upravi. Poljska državna uprava ima preveč uradnikov, kar so kritizirale v parlamentarni iinančni komisiji vse stranke. V kratkem se bo prepovedal vsak nepotreben uvoz. Nameravano prisilno posojUo bo zadostovalo za sanacijo državnih ilrtanc. —g 66 vagonov kristalnega *Iad-karja. Ravnateljstvo državnega imetja >Belje< Lak Baranja naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Lfubliani, da ima v svoji sladkorni tovarni na prodaj 66 vagonov kristalnega sladkorja. Interesenti ki se za ta sladkor zanimajo, naj stopijo v nerK)STedni stik z gori navedenim ravnateljstvom. g— Bolgarija potrebuje železniški materijal. Generalna železniška direkcija v Sofiji je razpisala natečaj sa dobavo velike množine svinca, metalurgi. Snega koksa in obratnih strojev. Sohiilstoo. Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo, dne 17. Julija 1921. veliko javno telovadbo ob pol 4. popoldne na vojaškem letališču v Šiški. Po telovadbi vrtna veselica na Bellevueju. Zdravo! Odbor. DrnStoene uestl. — Drama Preporoda«, Vsi tovariši in tovariši ce, ki so delovali, oziroma delovalo pri >Preporodovi< drami ali pa oni. ki so bili v kakem drugem, dramskem društvu, so vabijo na sestanek, ki se vrsi v mali dvorani Mestnega doma dne 14. t. m, (v četrtek} ob S. po*, poldne, da so pogovorimo glede počitniškega delovanja. Vsi, ki bi bili voljni delovati, naj pridejo gotovo. — Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov javlja, da le odprta društvena knjižnica za člane vsako sreda od 9, do 10, Odbor. — Osrednja Zveza Javnih oameioan« cev in upok. ima važno sejo širšega odbora 15. t. m. (petek) ob 20. v običajnem lokalu. Vsi! Predsedstvo. Hoćemo li da shvatimo svu važnost tog ; šea ob morju samevajo. Lepi, razkošni pitanja, to moramo da ovu raspravu, j lokali v mestih so prazni, le fašizem koja je lako i na popularan način pisana, apsolutno da pročitamo. Knjižicu izdaje Jugoslavenski akademski klub >J. Janušićc, Zngreb, Univerza, kao prvi svezak svoje Narodno - obrambe- _ . ne knjižice. Knjižica će stajati od 12 do obratih, OrgaiiizaciJa Igptt dela v* I 1204)00 kron. Sedaj preiskujejo, aH Je l 16 K, več prema opeegu, divja. —Z Padec poljske valute. Iz Varšave javljajo, da estne poljski parlment vsled katastrofalnega padca valutev permanen-cl. Finančni minister Steczkowski je v parlamentarni seji izjavil, da nudi poljsko ' narodno premoženje dovolj garancij na«? I Polzuedbe. — Našla se je manjša svoUC dena*« ja dne 13. t. m. popoldne na Mestnem trgu. Oglasiti so "je: Grubarjevo nabr. 14, pritličje. — 2ensfia ura zapestnica s členki, srebrna, se i*e zgubila v nedeljo dopoldne od pod Eoinika do glavne pošta. Odda naj se proti nagradi pri upravi >Slov. Naroda«. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Dve služkinji za kuhinj-r Proda ss velita hiša mlmm Af\\* »e sprejmeta takoj pro-*l\d Učiti ti dobri plači in hrani. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4835 D ve o o s p od 11 n I, uradnici iSčeta moblovnno sobo evt. tudi proti nagradi premoga. Cenj. ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Premog 4767". z 9 stanovanji v sredini mesta. Za kupca tako! prosto stanovanje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4796 Tražite cjenike ruskih originalnih knjiga od ČeSkejugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232 Bruno sedlar, vozni ličar in avfotapetnik, naznanjam, da sem otvoril v Spod. Šiški, Sv. Jerneja cesta 44, lastno delavnico in se priporočam za obilna naročila. 4850 1* i Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je naša nad vse ljuba in iskrena hčerka in sestrica, gospica Marija Torellijeva utltttljlaa včeraj 13. julija po dolgi mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Boh. Bela — LJubljana, 14. julija 1921. Žalujcčl ostali« Potrti od velike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubijeni mož, dobri, skrbni oče in stari oče Janez po domače Predmošanšk nenadoma 13. julija vsled ponesrečenja umrl v starosti 73 let. Prosimo tihega sožalja. V POLJANAH nad Šk. loko, 13. julija 1921. Terezija Frlan, soproga, in rodbine Frlanova, dor. Frlanova in Čadeieva. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, tast, brat, stric in svak, gospod M«tni pogrebni uvftd t LJubljani. zasebnik po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob 12. uri izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nam ljubega bode v petek, dne 15. julija 1921 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 13. julija 1921. Globoko žalujoči oslall. .m . tf* , - - l umita pomočnika se sprejmeta pri Fr. P. Zajec v L'ub-IJanl. 4837 Trjousk! wjewc poš enih staršev so sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ogiasiti se je na Sv. Jakoba trgu št. 9. 4821 Gože, Jermena, biče in tržaške bičevnike nudi Ostald Đobeic, LjobljAsa, 8v. Jakoba trg št. 9. 4822 Vsem društvom in koipsiatijam se priporoča dobra godba na pihala in lok — cene po dogovoru. - Ivan Versftovsek, Trnovski pristan št 8. LjoMjasa. 4823 llten gostilno ali parijo v mm v kakšoein promslnsm kr^ju Vf malem mestu. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Pekarija 4S24*. Mesečno sobo išče poštni uradnik s popolno oskrbo ali brez nje. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4825 Zamenja se stanovanje obstoječe iz 2 sob in rritiklin, blizu tobačne tovarne, z enakim ali večjim stanovanjem v sredini mesta ali kje drugje v bližini postajališča cestne že-leznice. Ponudbe se prosijo pod .1. AVGUST' poStnoležeče, Glavna pošta Ljubljana. 4834 Jflša v Jfiariboru eno nadstropje visoka, v kateri se nahaja trgovina, se poceni proda za 850.000 kron. Naslov se izve v upr. Slov. Naroda. 4828 Na prodaf: Stara rezljana skrinja, fotografičnl aparat za plošče in fi!m 8Va X IOV2 z Zeissovhn tesarjem 1:63 in pritlkll-različne ptičje kletke, popolen na m; Porcelanski service za 6 oseb, fin ser-vice za čaj, petrolejske svetilke. Resljeva cesta 12, pritličje desno. (4839) šobozdraonek Schnieiger k]m Prsserncvs ulita št. 52, 8« augusta. Motorno kolo Puch, 31 2 H P, modernega tipa, se proda za 15.000 K. Rimska cesta 11. 4832 SSfem službo gospo:i:nje pri samici ali samcu. Sem 27 let c tara, vdova z enim otrokom, starim 14 mesecev, ter sem pridna, zdrava, sposobna za vsako delo. Pismena vprašani* na naslov: Ev?nka Eotlir, po-ftta E- Tli. v Pefjv st. 34. -836 febiovano mesečna soba išče gospodična pri boljši družini. Ponudbe na uoravništvo Slov. Naroda pod »Boljša družina" 4833. 4838 PnHi se 13 81» tri krave s teletom, dobre miekarice. Poizve se v Ljubliant, Poljanska c. 55. 4343 Išče se mesnina s&ba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poštni predal &t. 53.. 4805 Kmetovalci, pozor! Neverjetne uspehe dosežete pri prašičih govedi itd. ako primešate krmi redilni prašek Redfn lekarnarja Piccollja v Ljsbliani. D 68 1000 K nagrade tistemu, ki preskrbi mirnemu gospodu lepo mesečno sobo z vso oskrbo (hrano, perilo) za takoj ali s 1. avg. v sredini mesta (glavna poŠta) po možnosti s prostim vhodom. Cenj. ponudbe ped .Soba" poštni predal 27. 4802 PJ sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Hlevi (kletke) sa perutnine In zajca se prodajo v posameznih skupinah na prostovoljni dražbi v nedeljo, 17. julija ob 4. uri pop. na Viču pri Ljubljani št. 38, pri Ločnikarju. 4833 Mirna strsnka išče 2 meblo*ani ali prazni mesečni sobi z uporabo kuhinje za 3 osebe. Ponudbe na uoravništvo Slov. Naroda pod .Takoj 10" 4831. Oklic. Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo. Z ozi-rom na to se poživljajo vsi upniki, da prijavijo v roku treh mesecev svoje terjatve v svrho poravnave. Trgovska is druga r. z z o. z. v likvidaciji v Liubljani. Stupim kompleten železen pločevinasti dimnik, tudi rabljen, toda v dobrem stanju, 13 — 16 m dolg, 60— 70 cm premera. Nadalje angleški škripec (Flaschenzugl za 2*h — 3 tone dvigljiv,,sti. Ponudbe pošljite pod šifro .Dimnik ali škrinec/ 1818* na upr-.v. Slov. Naroda. 4849 IIIUrlllMIIM slovensko - nemška se iSče na pra-ščino na deželi. — Ponudbe na naslov Pavla WlMuaner, Jesenice, Dolenjsko. 4804 godala, loke. pihala In potrebščine. Strune n" drobno in debelo. Specijalitete: Reliance, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve toke, strokovno in ceno. A. Mniić, Ljubljana, Seleaburgrva ni. 6. In portlandcement takoi dobavno 160 vagonov, po ceni od K 160 za 100 kr. Prodaja samo na vagone franko postaja tovarne v S)o\ e-niji. Za prvovrstno blago garant;ra tovarna!. Vreče se posodijo za 60 dni ! Pismena vprašanja pod .Portland 4621" na uprav. Slov. Naroda. 4621 se m eventualno kompanjon v dobro \peijano trgovino mešanega blaga na deželi, lepem prometnem kraju v Sloveniji. Vstop takoj do 1. avgusta. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe pod .Trg. vodja 4807" na upravo Slov. Naroda. 4807 Cigaretni papir Olleschau, vodni tisk, z vojakom in ptičem, 10%oo in 100 m, Golub, Abadie, Altesse, vseh vrsi stročnice. Dalje: vence in šopke za neveste in birmance, perje za za rože, umetne cvetlice, žico za rože, svileni in krepni papir vseh barv, pismeni papir v mapah, kosetah in ,00/ioo, pergamentni papir za konzerviranje sadja, vse šolske potrebščine itd. razpoka PapSrnica Uranus t$£$tni trg 11, Ljubljana. 4802 Christ&fo; nim zavod za stenografijo in strojepisje v Ljubljani tpisu;e vsak dan na Oomobranski cesti 7. - Vpisnina 5 din., šo:nina 35 ć!n. - Začetek šel. leta 3. okt. t. I. ob 8. uri zjutraj, ' ■ —II.....a— ' ''■M1 i Za poGietje, ki obsega gozdarstvo z lesno industrijo, dalje opekarno in ekonomijo, se išče uoravnik. ki mora biti vešč tudi poslom v pisarni ter občevanju z oblasimi. Prosto stanovanje 3 sob s kuhinjo in kurjavo. Službeno mesto je stalno. Navesti so minimalni mesečni zahtevki; brez teh se na ponudbo ne ozira. -- Ponudbe s podrobnimi osebnimi podatki in navedbo lastnega znanja je nasloviti na Josip Lenarčič, Vrhnika. 4771 Preurai na toriju ele^fr&iKstaladjje u» zbudila epohalno nauosf. m m t SOI |Elnheltsscfaalt(er| patentiran po vseh kulturnih državah. Samo eden iztačnik za iztikanje, izmenjavanje, serijsko in križno prelikanje. Najhitrejša in najpreprostejša premena iztikanja. Enotni iztačnik pomeni pocenjeno in najbolj preprosto zalogo, torej največji prihranek obratne glavnice, za elektrarne, družbe, in industrijske firme. Enotni Iztačniki so po konstrukciji In delovanju nepre-košeni in izdelani iz Ia materijala. Kapitalno podprte instalacijske firme In strokovnjaki, ki razpolagajo s primernimi zvezami, se po vseh krajih iščejo za samozastopnike. MITA". Graz, Grabenstr, 46. Jr&na železnica potrebuje za leto 1921 sledoče množine mehkega lesa: Dimenzijsko blago Trgovsko blago Dimenzije rabljena množina Dolžina širina debel. m cm mm m3 4.3 15.16 33 211 4.7 15.16 33 265 4.3 15.16 36 72 5.4 15 16 36 300 4.3 17 45 16 5.7 17 45 88 4.3 26 45 250 5.7 26 45 210 5.2 13 60 546 5.6 18 60 672 Skupaj 2630 Dimenzije Rabljena mnoMna Dolžina širina debel. m cm mm m3 1 6 15—16 33 , — i _> 456 1 6 24 ln več 33 214 4—6 22 in več 36 235 S—6 18 ln več 60 825 i j 4—6 16 66 55 4-6 20 90 27 6—12 20 180 9 9—10 20 220 2.4 Skupaj 1832.4 1 Ponudbe za dobavo cele množine ali delnih množin z navedbo cene, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je staviti do 30. Julija 1921 na Obratno ravnateljstvo Južne železnice oddelek V..,, v LJubljani v posebnem zavitku: Mehek les. Pogoji glede kakovosti: Les mora biti od zdravih in svežih debel ter mora biti bele barve, (ne rdeč, ne rjav), ne vrtinčasto raščen, brez razpok od ledu, ne od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam, brez pogostih prečnih vej. Oddana množina mora vsebovati najmanj 80°/„ smrekov, lesa. 4840 ^9 He£ Stružiinik fin, popolnoma nov (Holzdrehbank). masiven, iz železa; skobelnik (Abrichtmaschine), zelo masiven, 50 cm; stroj za drobljenje tresla (Lohbrechmaschine); vrtaMk (Bohrknarre) fin, popolnoma nov; sesalka z dvema cilindroma, zelo dobra in lahka: kovaški meh, velik, v dobrem stanju; motor za surovo olje (Dieselmotor) 14-16 HP, malo rabljen z garancijo; fin francoski kamen, komleten, za mletev žita. Josip Petri, _trgovec z lesom Rečica ob Paki, Štajersko. 3E Beograd, C@ljef Dubrovnik. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wsen. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. L' 2E fjggMtPM in tisk »Narodne tiskarne« Zt inseratni del odgovoren Valentin Kopit 8023 61 09