Leto LXXL št. 109 LfttUfaaa, ponedeljek le. ma]a 1938 Cena Din L— i^naja viti oac popoiane, izvzemal aeaejjt a «79t * Lnr. t. n»njer» U-22. tl-ll Podrutoic«: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska &, telefon *t_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva Ulica L telefon ŠL 66; podrutnlca uprave: Kocenova oL 2, telefon R. 190 — jesenigb: Ob kolodvoru kr. Poštna hranilnica v Ljubljani št 10.351 Ozadje sprememb na Madžarskem: Dr. Imredv — gospodarski diktator Madžarske Nova e ter lepetne r. Dasiravno se je že dalje časa govorilo o skorajšnji preosnovi madžarske vlade, je ostavka, ki jo je podal pretekli četrtek ministrski predsednik Daranjt vendarle presenetila vse politične kroge, ker niso računali s tako naglim razvojem notranjepolitičnega položaja. Kriza vlade je bila naglo rešena s sestavo kabtoeta dosedanjega gospodarskega ministra in guvernerja madžarske narodne banke dr. Imredrja. Iz vlade so irpadlf vsi izraziti pristaši bivšega ministrskega predsednika Gombosa. do-čiin so bili v vlado pritegnjeni nekaU-ri gospodarski strokovnjaki Nova vlada ima značaj gospodarsko-diktatorskega kabineta, ki ima za nalogo gospodarsko in financ no obnovo države. Deklaracija, s katero se je nova vlada predstavila parlamentu, je naletela na splošno odobravanje. Ministrski predsednik dr. Imredv je odkrito napovedal na-energične jšo borbo proti vsem podtaMm rovarjem, pa najsi pripadajo desnici ali levici. Trdno je odločen z vsemi sredstvi zagotoviti v državi red in mir, da bi mogel nemoteno izvajati svoj gospodarski program, katerega končni cilj ni le prilagoditev gospodarstva po spremem-t»h v srednji Evropi nastalim prilikam, marveč tudi organizacija moderne madžarske vojske Dočim to konservativne skupine desničarske opozicije stale dose-daj ob strani, so po objavi programa nove vlade brezpogojno prestopile na stran vlade in ji zagotovile vso svojo podporo tako da so sedaj v opoziciji samo še socialni demokratje, dočim so vse ostale Ucupine strnjene v vladnem taboru. BUDIMPEŠTA, 16. maja. O vladni krizi in njeni rešitvi poročajo naslednje podrobnosti: Vzroki poslednje krize niso najnovejšega datuma. Temelji Daranvjeve vlade so se začeli dejansko majati že ob priliki Daranvjeve ga govora v Gy6ru, kjer je v naglici Pomirjenje med Berlinom in Prago Posledice angleškega posredovanja in italijanskih nasvetov se ie kažejo angleška vlada vplivala na Prago, da v tako zvanem manjšinskem statutu pristane na čim večje koncesije napram nemški narodni manjšini v CSR Splošno kažejo tako berlinski, kakor londonski krogi veliko zadovoljstvo z najnovejšim razvojem te stvari. V londonskih krogih so posebno zadovoljni, ker so dobili iz Berlina zagotovilo, da Nemčija ne bo izvajala nobenega pritiska in ne otežkočala položaja, ter da ni niti izključeno, da bo Berlin svetoval Henleinu zmernost, zlasti Če bo češkoslovaška vlada pokazala dobro voljo. Spričo tega je tudi razumljivo, da je Henlein razočaran zapustil London, kjer so mu nujno svetovali, naj ne prenapenja loka. Po vsem tem izgleda, da je vprašanje nemške narodne manjšine v CSR izgubilo prvotno ostrino ter da bo likvidirano na miren način tako. da s tem ne bo prav nič okrnjena časi ucled in neodvisnost češkoslovaške republike. BERLIN. 16. maja. br. Po informacijah »United Pressa« smatrajo Henleinov obisk v Londonu za posledico razgovorov, ki jih je imel Hitler z Mussolinijem v Rimu. Rimski obisk Hitlerja je namreč mnogo pripomogel k temu, da je Nemčija spremenila svojo politiko napram Pragi in krenila z direktne poti na posredno pot V berlinskih krogih pa so deljenega mnenja o tem. ali je to v prvi vrsti posledica Hitlerjevih razgovorov v Rimu ali pa angleške demarše v Berlinu. Spremenjeno stališče Berlina prihaja predvsem do izraza v rezervi ranosti nemškega tiska v razpravah o češkoslovaškem vprašanju, pa tudi v splošnem ozračju, ki vlada v Berlinu. Prvotno je prevladovalo prepričanje da se bo sudets ko-nemško vprašanje rešilo v par tednih, dočim sedaj vedno bolj prihaja do izraza mnenje, da je najbolje, če se pusti vsej stvari normalen in miren razvoj Verjetno je da je to tudi posledica anaVantga zagotovila, da bo 70 kitajskih divizij obkoljenih ? Japonske vesti o veliki zmagi na glavnem severnem kitajskem bojUču TOKIO, 16. maja. AA. Po japonskih poročilih s kitajskih bojišč so japonske pred s traže severne japonske vojske prispele do lunghajske železnice zahodno od Su-čava ter s tem vzpostavile zvezo med sred-n;o in južno armado Japonske čete so takoj nato popolnoma obkolile Kitajce ob križišču proge Sučav-Lunghaj s progo Ti-encin-Pukeu. Kakor dalje poročajo, so Japonc: prebili tudi bojno črto, ki o je postavil maršal Cangkajiek ob vzhodnem od-5eku hmehai«ke železniške proge med HaTcauo in železniško postajo Queten čangkajsekova bojna črta je dolga 240 km Ko so japonske severne čete prekoračile reko Janece. so zavzele jugozahodno obmejno mesto Seso v provinci Santung To mesto leži 50 km severno od Kvinte-na ob !uneha*slri železniški progi Drugi Japonski oddelk: severne vojske so prebili včeraj zjutraj kitajsko bojno črto med Kinsiia^eom in Juta jo ter nadaljevali svoje Drod'r?r*;e prof« i^ftu OD proej lung-hajfke železnice. Južne čete so danes po- poldne vrgle v zrak železni most pri Vang-ceau preko katerega pelje železniška proga. Ta most je bil zgrajen 80 km vzhodno od Sučava S tem so Japonci kitajski vojski onemogočili da bi se umaknila v zahodne predele od Sučava. Po poročilih z bojišč bo 70 do 80 kitajskih divizij ki se bore pri Sučevu uničenih, ali pa vsaj prisiljenih, da se vdajo. TOKIO. 16. maja. AA. Japonske čete na severnem Kitajskem so tik pred zmago v sedanji vojni. Zmaga jim bo omogočila, da bodo popolnoma lahko nadzirale pro*u proti Lunghaju. Japonske čete, ki prodirajo proti progi, so sedaj še 5 km oddaljeni med seboj Z drugimi kolonami, ki tudi prodirajo proti progi, menijo Japonci zavzeti progo v najkrajšem času. TOKIO. 16. maja. AA. Listi objavljajo posebne izdaje, ki poročajo, da sta se japonska severna in južna armada združili in da so predhodnice obeh armad prišle v Jangce, ki je 80 km zaoadno od bičava. Politika osi Rim-Berlir Ob čuvanju skupnih interesov svobor akcije napram drugim državam ČUKIH. 16. maja. b. Berlinski dopisnik »Neue Zfircher Zeitungc opozarja na pomen rimskih raz?ovorov med Hitlerjem in Mussolinijem za na/ial;n;i razvoj italijan-sko-nemskega sodelovanja na ©ni ter splošni evropski razvoj na drugi strani z ria3?ednjkni ugotovitvami: Nemčija in Italija si dovoljujeta v bodoče svobodo -»kcij napram drugim iržavam. vendar pa pod pogojem da se nobena izmed njiju ne vele z ločenimi sporazumi na zveae. kj bi bile tudi samo posredno naperjene proti drugi velesih. Dogovorjen je torej neka a sporazum s klavz;; > --v:t-ftnih največjih olajšav. Upoštevanje ki je potemtakem tihi pridržek obeh držav v niuznb pogajanjih s katerokoti drugo državo. S tega vidika ni na pr mer Nemčija nasprotna po ga jam jem ki bfa Italija sedaj vodi za ureditev sre- vz^«k;h vprasar'-' s Francije Iz vsega tega pa bf se dal" aakiluCtJ da zd bOo v Rimu nič takega sklenjeno kar položaja Os Rzm-Berhn pa se vsekakor ne sme smatrati za sredstvo kratkoročnega političnega sodelovanja, kajti v pogledu sodelovanja TtaMje in Nemci ie kot dveh velesil s stremljenjem po pridobivanju večje mednarodne veljave ostane oaRžm-Ber-iin slej ko pre; Se nadalje glavni čmiteij v politiki obeh držav Pospeševanje tujskega BUKAREŠTA. 16. ssaja. AA. Rumunska vlada je z namenom, da omogoči tujcem rim prijetnejše bivanje v Rum uniji, sklenila odpraviti carinske formalnosti na Tiejah Mesto tega bodo Rumuni v bodor^ pravljali te formalnosti v posameznih *jl palisčih in letoviških krajih V postav pri najajo sledeča mesta Sinaja. Kalimanesti Bajle Serkulane, Predeai in Slanik v liol-davijL napovedal velik investicijski program, ki pa ni bil premišljeno pripravljen. Prvi pogoj za izvedbo tako obsežnega investicijskega programa bi bil notranji mir. Proti pričakovanju so se prilike v tem pogleda poslabšale namesto izboljšale, kajti politično hujskanje se je v zadnjem času zelo nevarno stopnjevalo. Gospodarski minister Imredv, ki je prevzel izvedbo gospodarskih in finančnih obnovitvenih ukrepov, je bil spričo tega razvoja zelo zaskrbljen, ker je bil prepričan, da se politična napetost zadnje tedne ni stopnjevala samo zaradi protižidovskega zakona. Bal ae je, da ne bi ta razvoj škodil njegovim gospodarskim obnovitvenim nameram, kar bi končno utegnilo Škoditi tudi njegovemu osebnemu ugledu kot priznanemu gospodarskemu strokovnjaku. K vsemu se je pridružila se značilna preorien-tacija bivšega ministrskega predsednika Daranvja, ki je najprej vodil zelo umerjeno politiko, dočim se je v zadnjem času začel vedno bolj naslanjati pri določevanju in izvajanju svojega programa samo na skrajno desničarsko krilo v vladni stranki, kar je zbudilo nevoljo tudi v tistem delu opozicije, ki se je doslej lojalno obnašala napram vladi. Tako je na primer Daranvi v zadnjem času že povsem opustil prvotno dogovorjena posvetovanja z opozicijo glede vseh vladnih predlogov. Skratka, notranji razvoj se je pomikal naprej v smeri vedno hujše notranjepolitične napetosti, kar je postajalo od dne do dne bolj neznosno. To, kar so v treznih krogih predvsem pogrešali, je bilo pomanjkanje energičnega nastopa proti podtalni in zahrbtni propagandi, ki je dobivala čim-dalje večji razmah. Tako se je z dveh strani naenkrat izvršil pritisk na bivšega ministrskega predsednika Daranvja, in sicer od Imredvja samega ter od magnatske zbornice, kar je končno prisililo Daranvja, da je podal ostavko. Neomajna zvestoba sokolskim idejam ta Sokola kraljevine Jugoslavije radi tega tudi danes kakor vselej celokupno jugoslovensko sokolstvo čuti vse uspehe in tudi vse težkoče, v katerih se nahaja sokolstvo, kajti jugoslovensko sokolstvo je povsod eno in isto. Vsaka tež-koča se v enaki meri čuti v vseh ostalih delih sokolstva. predstavlja za jugoslovensko sokolstvo prvorazredno višjo edinico na poti nadaljnjega kulturnega razvoja in teženj k višji obliki mednarodne in člo-večanske solidarnosti. Poleg splošnega čustvovanja jugoslovensko sokolstvo v sedanjih časih z divljenjem spremlja zadržanje Češkoslovaškega sokolstva, izražajoč mu polne simpatije in ljubezen do češkoslovaške republike Demokracija pomeni za naše sokolstvo popolno svobodo in konstruktivno sodelovanje vseh nacionalnih sil pri graditvi naše bodočnosti. Ostajajoč zvesto tem idealom, nošeno z življensko silo Petrove petletke in naslanjajoč se na naše selo kot neizčrpni vir nacionalnih in duhovnih sil bo sokolstvo zastavilo vse svoje sile in doprineslo žrtve za okrepitev in čuvanje jugosloven-ske države ter za srečo in dobrobit kralja hm naroda. BEOGRAD, 16. maja. r. Ob številni udeležbi delegatov iz vse države in v navzočnosti zastopnikov češkoslovaškega sokolstva in bolgarskih Junakov je bila včeraj v Beogradu glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Vodil jo je prvi namestnik starešine br. Engelbert Gangl, ki je najprvo pozdravil zastopnika kralja in druge odličnike, nakar je bil na njegov predlog poslan udanostni brzojav Nj. V. kralju, knezu namestnika Pavlu, slovanski sokolski zvezi, češkoslovaškemu Sokolu in bolgarskim Junakom. Po poročilih je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Naše sokolstvo je vedno bilo in je nepolitična, nacionalna, j ugoslovenska, ~~ - in demokratična organizacija in bo to ostalo, pa naj se politične prilike spremene kakorkoli v naši državi ali drugod po svetu. Jug os 1 o venstvo pomeni v našem sokolstvu povzdigo najboljših lastnosti vseh delov našega naroda in reševanje našega narodnega vprašanja s stališča narodne in državne celine. Sledeč oporoki velikega kralja Mučenika vidi sokolstvo v državnem in narodnem edinstvu zanesljivo jamstvo za popoln in uspešen razvoj našega narodnega in državnega življenja. Za- Danes preosftova angleške vlade Tudi zunanji minister lord Halif ax je ponudil svojo ostavko LONDON, 16. maja. z. Ministrski predsednik se je že sinoči vrnil s svojega nedeljskega oddiha. Ves čas je bil v telefonski zvezi s posameznimi ministri in z osebnostmi, ki prihajajo v poštev za vstop v vlado. Danes je sprejel zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki mu je najprvo poročal o zasedanju sveta Društva narodov, nato pa mu je predložil svojo demisijo Lord Halifax je ponovil svojo prošnjo, naj bi ga razrešil poslov zunanjega ministra in mu poveril njegov prejšnji resor, to je ministrstvo pravde. Ni še znano, ali bo Chamberlain tej želji ugodit Vsekakor je to vprašanje ob preosnovi vla de postalo zelo pereče, ker je lord Halifax od vsega početka le začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. V zvezi s tem se zopet mnogo govori o povratku bivšega zunanjega ministra Edena, ker kaže, da se uresničujejo njegove napovedi. Neposredni povod za njegovo ostavko je s sklenitvijo sporazuma z Italijo odstranjen. Ministrski predsednik Chamberlain bo opoldne odšel na dvor in bo predložil kralju svoje predloge glede sprememb v vladi. Se za drevi pričakujejo objavo ukaza o preosnovi vlade. Delavno rffiltmmo društvo Ljubljana, 16. maja Pristnih kulturnih društev imamo prav za prav malo, še man pa je kulturnih društev pri nas takih, ki lahko na vsakem letnem oh računu dokažejo, da so se člani zavedali pomena in cilja društva. Med taka ugledna in delavna društva spada naše »Umetnostno in zgodovinsko društvo«, ki mu je predsednik g. dr. Fran Wmdlscher. V soboto je društvo imelo svoj občni zbor, ki ga je otvoril z lepim poročilom predsednik dr. Windischer. Prav primeren uvod občnega zbora je bilo predavanje prof. dr. Franca S teleta o Ljubljani kot umetniškem središču. Predavatelj je orisal razvoj našega mesta z umetniško - zgodovinskega stališča od srede 13 stoletja do najnovejše dobe. Zborovalci so se mu zahvalili z aplavzom. Predsednik dr. Fran Wmdischer j« soril na to, da visoki in plemeniti cilji društva še niso doseženi. Se mnogo je važnega kulturnega dela, ki ga bo moralo društvo -»rej ali slej opraviti, a stebri društva so preobloženi s poklicnim delom v drugih ažnih kulturnih ustanovah. Kljub tamu je društvo napredovalo m je lahko ponosno na izvršeno delo. Pritegniti bo treba mlajše moči ki bi se tako nesebično m pleme - sedanji člani. Društveno delo je najbolj vidno v društvenem > Zborniku«, ki ga uprava vzdržuje s težavo in mora napeti vae sile, da pokrije stroške za to odlično slovensko revijo. Predsednik se je zahvalil vsem, ki so gmotno podprli društvo. Zahvalil se je tudi monsignoru Viktorju S teški, ki je vešče vodil vse oglede pomembnih umetniških spomenikov v Ljubljani in na deželi, število članov ni veliko, vsi ljubitelji umetnosti bi morali sodelovati v društvu, zato je predsednik pozval navzoče, naj bodo še v bodice zvesti društvu in naj pridobivajo v krogu svojih znancev in prijateljev nove člane. Tajnik dr. Ložar je poročal, da bo uredniški odbor reorganiziral >Zbornik«, katerega urejata dr. Štele in dr. Ložar. V bodoče bo glasilo objavljalo krajše umetni-niško - zgodovinske razprave, večje študije bodo pa objavljene kot samostojna izdanja in bodo Članom in drugim po zmernih cenah na razpolago. Blagajnik monsignore Viktor Steska je poročal, da je dobilo društvo okrog 12.000 din daril in javne ter zasebne podpore. Društvo bo kmalu sanirano in bo lahko neovirano nadaljevalo započeto delo. Zahvala gre ge. dr. Majaronovi za zbiranje naročnikov in ge. dr. Pretnerjevi za zbiranje udeležencev za izlete in oglede. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. Za predsednika je bil zopet izvoljen a*, dr. politični o6$oxni& Kako pozdravljajo dr m Mačka V »Novostih« čitamo: »Do sedaj so pristaši dr. Mačka pozdravljali svojega pred-sednika z navadnimi vzkliki: Živio dr. Maček! Od včeraj pa so ob priliki blagoslovitve doma Seljačke sloge pristaši dr. Mačka, ko so stopali mimo njegove hiše v Dežel i cevi ulici klicali: »Maček. Maček, Maček ... vodja* vodja, vodja!« Dr. Maček ae je na to pojavil ob oknu in se s kratkim nagovorom zahvalil za pozdrave in ovacije.« — Pravijo, da je to fašistični način pozdravijanjal Ker škofje to zapovedujejo Klerikalna »Hrvatska straža« je te dni objavila to-le beležko: »Po želji in odločitvi katoliškega episkopata, ki smo ga vedno pripravljeni poslušati in zvesto slediti njegovim navodilom, ustavljamo vsako nadaljnjo polemiko o Katoliški akciji. Potemtakem ne bomo več sprejemali nobenih člankov in naj bi oni bili načelne ali osebne vsebine, ki bi lahko izzvali spore med organiziranimi hrvatskimi katoliki.« — Tako so škofje napravili konec ljutim borbam med križarji pod vodstvom dr. Protu-lipca in pristaši Skomov, Kromov in Gromov pod poveljstvom dr. Šimraka. Odslej se bo vodil med tema skupinama samo še podtalni boj. Krščanski socialci gredo s Hrvati »Delavska pravica«, glasilo krščansko-so-cialnega delavstva, poroča: V nedeljo 8» maja je bila v Ljubljani seja načelstva JSZ (Jugoslov. strokovne zveze). Seja je predvsem obravnavala socialno-politični in sindikalni položaj, ki je nastal v zadnjem času ter glede tega napravila primerne sklepe. Potrdila je resolucijo zagrebške konference ter se izrekla za čim ožje sodelovanje s hrvatskim Jelavstvom. Vse razpravljanje je izzvenelo v ndločno voljo* da se JSZ od svojega dosedanjega stališča ne umakne niti za korak ter da je prijavljena za načela krščanskega socializma 'n demokracije žrtvovati tuđi svoj obstoj. Na seji so zastopniki zavzeli tudi jasno stališče glede Jugorasa. Seja je bila živ dokaz velike življenjske sile in delavnosti celotne JSZ. Nobene sile ni, ki bi mogla našo misel zatreti.« — Krščanski socialci, kakor je videti, se nikakoi nečejo pokoriti Škerbče-vi in Križmanovi l o m and i. še vedno zaradi besede o Španiji V spominu še bo, zakaj znana kato^ška revija »Dom in svet« celo leto ni izhajala: Ker je v njej iziekei svoje mišljenj? profesor Edvard Kod ek o dogodkih v Španiji in ga podprl s pričevanji raznih ugtedn'h španskih mož, med njimi tudi več katoliških duhovnikov. Proti Kocbeku je nastala nato v katoliškem taboru ljuta kampanja, ki pa je v zadnjem času precej ponehata. Sedaj pa je bojno sekiro proti Kocbeku znova izkopal dekan Matija Škerbsc, morda zato, ker je pred tedni jel Kocbek izdajati revijo — »Dejanje«. V svojem gtusilu »Gorenjcu« namreč piše: »V Ljubljani živi znani profesor Edi Kocbek, ki je napravil pri »Domu in svetu« znano afero. Imenovani gospod je nekak ideolog tako zvanih »krščanskih socialistov«, ki že od leta 1927. dalje delajo nerednost v katoliških delavskih vrstah in kažejo simpatije do ljudske fronte, ki je v republikanski Španiji zatrla vsako katoliško gibanje, pomorila toliko katoliških duhovnikov in razdejala toliko katoliških cerkva. Ta gospod je prišel v začetku aprila v Kranj predavat na tako zvano ljudsko univerzo, ki jo je organiziral JAD, iz katere so izstopili kranjski katoliški akademiki .. Da se je takrat Kocbek gibal te v družbi oseb, ki tudi simpatizira-jo s špansko ljudsko fronto, je seveda samo po sebi razumljivo...« — Kakor vse kaže, je sdromaček Kocbek pod najstrožjim nadzorstvom, pazijo nanj celo, s kom govori in s kom občuje. Ali je to Skerbčeva Gestapo ali Križmanova Gepeu? Starič v Pragi na drugem mestu Ljubljana, 16. maja. Motosekcija ZSK Hermesa je danes prejela brzojavno sporočilo, da je njen član Ludvik Starič zasedel včeraj na velikih mednarodnih mo-tociklističnih dirkah v Pragi drugo mesto. Podrobnosti še niso znane. (Na teh tekmah so razen najboljših Čehoslovakov sodelovali tudi najprorninentnejši dirkači Nemčije in bivše Avstrije, iz Jugoslavije pa kot edini Starič. Op. ur.). ČUKIH, 16. maja. Beograd 10.—, Pariz 12.2675, London 21.79, Newyork 438.375, Bruselj 73.75, Milan 23.0750, Amsterdam 242.65, Berlin 176, Dunaj 46.50, Praga 15.25 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 16. maja 1938. Ste* 109 Veliko zborovanje obmejnega učiteljstva Posvečeno |e bilo narodno obrambnemu delu in proslovi M letnice osvobojenja Preknrarja Ljutomer. IS. maja Včerajšnje zborovanj*5 obmejnih učiteljskih društev v Murski Soboti je bik) vse posvečeno obrne r.emu narodno obrambnemu delu. Zbrala so se s reška društva JUU is Ljutomera Lendave, Murske Sobot*3. Ormoža, Ptuja, Sv. Lenarta, Celja, Šmarja pri Jelšah. Maribora mesta. Maribora 1. br., Maribora d. br. in Slovenske Bistrice. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavam: ker se je zborovanje vršilo tudi kot proslava osvobojenja Prekmurja. Vsa omenjena društva so poslala močne delegacije na zborovanje, ki so začele prihajati v Mursko Soboto že v petek zvečer, ker je bUa v petek se seja meddruštvenega odbora- Včeraj zjutraj ao začele prihajati že zgodaj skupine učiteljstva z vseh stran: pes, s vosovi. kolesi in avtobusi m vsi so odšli potem k sprejemu gostov, ki so prišli s prvim vlakom. Svečano razpoloženje je povzdignila tudi mestna godba, ki je sprejela goste na kolodvoru kjer jih je pozdravil tudi župan g. Hartner Ferdinand. Za pozdravne besede se je zahvalil za goste g. Metod Kurr.elj. predsednik sekcije JUU za dravsko banovino. Nato so se učitelji z godbo na čelu uvrstili v dolgo povorko, ki je krenila ob zvokih godbe po mestu na pokopa lišće. kjer so učitelji položili padlim žrtvam zrn osvobojen je Prekmurja lep velik venec z državnim in slovenskim trakom. Ob spomeniku je spregovoril ganljive spominske besede Sol. upr. g. Mirko Vauda od Sv. Marjete. tTčiteljstvo se je v globoki pteteti klanjalo sporam asi *r- Ob 10. ur. se je začelo v Sokol skem domu manifestaeijako zborovanje z name-nom da se proslavi 20-letnica osvobojen ja Prekmurja. poglobi se delo na narodno obrambnem polju in seznani učiteljstvo drugih sreaov s Prekmurjem. Zborovanje je vodi! predsednik soboikega društva g. Evgen Antauer iz Tišine Dvorana je bila nabito potna učiteljstva ter raznih zastopnikov. Zborovanju je prisostvovale ossofi 700 učiteljev in učiteljic Pr^i pozdrav psedsednOca Je veljal kralju Petru H. in ne brzojavke pa juu v Beogradu in ministru presvet* Predseduioči je : m enotna pusslravfl navzočega poslanca Josipa Ben-ka. župana Hartneria. predsednika sekcije juu g. Metoda Kumlja. ravnatelja inž Zobca. inž. ^nv^ja. sreske šol. nadzornike. ter zastopnike društev društva. Kluba prek. danskega ženskega Kola jug. sester. Evangeličanskega dijaškega društva. Mladeea Preli imt ca, IvO. Sokola. Soče Jt Se zastupnike ostalih droStev. Nato so spregovorili narod n: poslanec Benko. ki je m*»d drugim omenjal, da visoko ceni narodno delo učiteljstva, g. Fran Gabrijelčič za Sočo in CMD, prof. Janko Liska za Mladega Prekmurca :n JC Bge. g. Carnčino si | za prekmurske a kad te Pertot Kristijan za Sokola in NO I govorniki so poudarjali potrebo Se nadalj-nega, dela k čenmr nas morajo siliti zadnji dogodki. Tu se na; strnejo vse organizacije ter vs: brez razlike strank, ker to zahtevajo narodni interesi. Potem je predaval g Evgen Antauer iz Tišine o prekmurskem šolstvu. Obravnaval je razvoj in ustroj istega pred zedi-n jen jem in po njem ter izrekel tudi marsikatero kritično opazko. Njegova izvajanja so bila .^prejeta z velik.m odobravanjem, ker je bila vsa snov podana res iz izkustva. Sledilo je predavanje sol. upr. Gu-milarja Prana, ki je obravnaval psiho Prekmurca v luč: gospodarske odvisnosti. S to temo nam je predavatelj predstav?! tri važne komponente — vero. moralo in čut do lastništva, ki uravnavajo psihološko razpoloženje Prekmurca. Njegovo predavanje je bilo skrbno nastudirano ter so poslušalci dobili celotno sliko prekmurskega človeka. Predavatelj ie bil za svoja stvarna in globoka izvajanja toolo nagrajen. Sledilo je predavanje mešč. učitelja iz Lendave g Kokolja Miroslava, ki je poda! zgodovino in razvoj borb za slovenski jezik v prekmurskih šolah. Polee tega je po-•l-i^rial potrebo Se večje skrbi za narodno ob. delo. ki naj bo usmerjeno proti tujemu propaeandnemu delu. Predavatelj je žel za svoje preda\Tan^e dolgotrajno odobravanje, ker je govoril iz \-elike potrebe ljubezni do prekmurskega človeka, ki je ved-™ mislil in čutil s!" ~ vo n jugoslo-vensko. Potem je podal nredse^nfk Kumeii on-širno fdtuacilsko poročilo. Poročal je o vseh •p^reč-'h zadevah, ki se tičejo Sole, učiteljstva in prosvete vobče. Njegovo ooročilo ie sprejelo uC;*- :: ; rr. odobravanjem. Radi pomanikanla Časa. je odpadlo nredavanje g. Mrka Vaude o obmejnem solat vu v drugih srezfh Končno so bfle so-srlasno *r*reiete sledeče zahteve resolucije: 1. (V^hravamo iosl^no izvajanje čiste «?t«»novskrt Mniie v TUT1 pozivamo vodstvo .tuu v LjubHani in Ro^^du da nadale tudi v bodoče v smem >ah deklarad-— k' tirna zagotav1 :*»m delu našo oporo. 2 Smatramo, da je nujno potrebno takoj pristopiti k uredi tvi osnovnih pogojev za neoviran razvoj šolstva, napredek kulture, pri čemer naj se predvsem upoštevajo obmejni kraji in razmere. 3. Za dosego tega je potrebna stalnost leijstva, avtomatsko napredovanje, ter vsestranska podpora in zaščita pri delu. Zboljšanje gmotnega položaja službujočim in upokojencem priznanje enakopravnosti med učiteljem in učiteljico odprava celi- ■ - - mesti te v brezposelnih znižanje Števila otrok v razred ah. otvoritev novih razredov ured'tev položaja Sol. upraviteljev, ureditev položaja učiteljic ročnih del, ureditev obmejnega šolstva z gospodarskim, socialnim in narodnim dvigom obmejnega |l Obmejna poslopja naj bodo naš ponos. Zborovanje ki ;e bilo posvečeno narodno obrambnim vprašanjem za katera naj se zanima in jih podpira tudi oblast, je bilo zaključeno po 4-urnem plodonosnem delu. nakar so s: zborovale! še ogledali razstavo prekmurskega tiska, zvečer pa prisostvovali koncertu Glasbene Matice iz Ptu- Bil je lep, topel večer, ki si ga je jubilar postni o zasluži!. ZaL. da predstava zaradi koncerta plovdivskih pevcev ni tia najbolje obiskana. Nadejam pa se, da bodo Snuder-love 'Lopovščine, v Ljubljani in povsod izven nje naik mnogo razumevania is priznanja. Vredne so ju! Fr. G. Javna produkcija in plovdivski pevci Ljubljana, 16. maja IV. javna produtocrja gojencev- državnega konservatarija v Ljubljani je bila posvečena izključno poljski glasbeni tvorbi, hkratu pa je bila — sicer nekoliko zakasnela — proslava poljskega r. a rodnega praznika (S. maj), čigar pomen je v zgoščeni uvodni besedi opisal v zvezi s poli-ti/ftnj*n in glasfoano kulturnim življenjem Poljske g. prof. R. Mole, predsednik tukajšnje Jugoslovensko-poljske lige. Jedro programa so tvorila seveda klavirska dela Chopina, ki je ustvaril poljsko nackmamo glasbo in čigar vpliv moremo zasledovati skozi vso poljsko glasbeno tvorbo do današnjih dni. tja do najmočnejšega predstavnika poljske sodobne glas be. prerano umrlega Karla Szymanowske-ga, ki pa na žalost ni bil na sporedu zastopan. Poieg Cbopinovm del smo slišali samospeve Karlovrtcza, Lefelda in Moniu-szka, tri Tansmanove skladbe za violino in klavir ter Maciejewskega klavirsko suito. Med pianisti gre brez dvoma prvenstvo ge. Osterčevi, ki združuje tehnično bravuro znost s kultiviranim ki toplkn tonom, uve-veljavila pa sta se lepo tudi Gojnuir Demšar s skrbno izdelanimi Chopinoviani variacijami op. 12. ter Bojan Adamič z elegantno odigrano Fantazijo v f-mohi. Tudi čehst Cehovm in viofmist Zalokar sta rešila svojo nalogo okusno in diskretno. Med pevci pa je zbudi poaornost Lipudček a svojim lahkotnim, prijetnim tenorjem. Vsa produkcija je dostojno prikazala potj-sko glasbo in bi se mogla po svoji resnosti uvrstiti med koncerte. Plovdivsko pevečesko družestvo Je priredilo zvečer v fi 1 harmonični dvorani koncert bolgarske narodne in umetne pesmi, ki se je razvil v prisrčno manifestacijo s'ovanakega bratstva. Dela bolgarskih skladateVjev H ris tova. Bobčevakega, Beh-tereva, Bukoreštliejeva, Stajnova, Mano-lova ter Gotovca in Adamiča so našla v tem kompletnem homogeno zvenečean, ritmično sigurnem zboru, ki ga vodi dirigent Ivan Kočetov, izvrstne interprete, ki znajo dati zlasti svoji domači tvorbi avtentično obliko. Zbor sledi gibčno in točno diingentovini in tem cijam tako v ritmiki, dmamiki in barvi, kateri dajejo zlasti sonorni drugi basi orgelski značaj. Tudi ta nastop bolgarskih pevcev nas je prepričal o visoko razviti zborovski kulturi in veliki tradiciji. Koncert Je bil dobro obiskan, vse točke so bile toplo in navdušeno sprejete, Fr. Sturm Zagonetna tatvina 32*000 din Obtoženka zaradi pomanjkanja dokazov popolnoma oproščena — Maščevanje ali kverulantstvo? KDOR HOffc \TDKTI Mj ARAH LE AND 2R i DU DANLS ZADNJIKRAT F RILI K O M DETI SLAVNO ŠVEDSKO J UMETNICO V PREKRASNEM FILMU Ob 16. 19.15 in 2115 uri ■ LA HABANERA ?«•_• "■»•■ Tel. TZ-21 Tel. 22-21 Jubilejna proslava Vala Bratine Trije skeči Maksa Smiderla so želi močan um uspeh Lfablta .a. 16. maja Zaio zanimiva in ▼ vsakem no*led u prav srečna predstav«. Avtor, mariborski nisateii dr. \L 6a udari nem je napisai Kr« v*eveo*nna icTo v apartn ob in* treh dramaUko krepke zajctla vseskesi naperio, iz iivijecia bistro potateub skečev. Valo Brat ina je u«:varsf: ,e ^.>ria ađnaiUi wi ki je as* -.s potno radovoli- U ie kratek, dalca, da rmamiilia «*m daiis ter išče poanto. -aedeafovi škeči «o predvsem dra-nxa:nr^ko rafnirano tehnično izkonstniinni prodnJ> bistre saMektoalnostu ki fOocofira v >lo- inVI—ihi kakršnih je Ušate žn o katerih lahko doba t'ramo Rodili so • ^en is t ■iiaiMisssBi Iva Is* a. ki lm% erre ia vest in zato knalBcte s paraerafi. življeafe visoko nad paragraf?, ki ne morejo zateti srnah variacij in perm u tacaj stečajev. jI i osnih ia I mu i Hali atlimii. t deta vfassh ftove Tri take primere joapuveun- je zvezal Saaaderi ta ea veter, pa bi fm lahko nizai daiie že za osla vrsto vnfaiov rz raznih ak> iev in £a«ov Dodal tim ie se >epikaz<. haijrv. iedek m odkritosrčno poffVMa. ki abada m mh* a« vse strani a kooeao prisna, da iz >kjaxrvažri< ni iuialiiiL Zakaj >pamot< |a vendarle naibofjaa v srviren^i pa avakar se nosno zavoda, da ie anjrrefaa >4opov«^noc. "Ifih ii Ti n nas drtudeii noee oelti take Jparo*-tre i—i umito ostro mords* reio preveč po-eosto n> oaaaea aa iopovako Toda irvijenie se saneie para«ra v zTiačajfh in markah iznova dokazauL da je zrel igralec, spodoben najtežjih nalog. Bodisi kot vitalno krepki šef Petrič. ki se bori mlademu nečalru za švcjo ljubioo, bo-oaai kot zagrizeno birokratski policijski ko-ar. ki preg-ania >belo kuaoc. bodisi kot živ paraijrai, notar, ki proti prepričam ju zagovarja mrtve črke zakona — aH končno kot cledaJiSti kritik je bil Bratma prav dober, živ izrezek aftine in doceda verjeten. Slavko Jan je irraJ mladega zaljubljenca Slavka, piemeiiifva zdravnika. cini-Sno bi-*!re2a konripijena in srečnega avtorja eke-čev s aveabstjo, živahnostjo, s:k> in simpat/ifc-aoatja, ki so osvajale. V v»eh vlogah je bil odličen. Ljubljajia, 16. maja Sodnik pood^nec g. Jože Kokalj je v soboto zaključa! z oprostilno sodbo izredno zanimivo razpravo. SvoiCas amo poroča J i o neki vdovi iz ljubljanske okolice, ki jo je obtožnica oolžiia, da je ukradla Strahu Jožetu okrog 32.000 din. Vdova Marija S. je ">d početka odločno zanikala krivdo. Na podlagi zbranega, dokaznega gradiva Se sodnik pri prvi glavni razpravi ni mogel odločiti aa izrek sodbe, obtozenka in njen branilec dr. Vavpetic sta predlagala zaslišanje novih prič. ki naj bi dokazale, da je obtožba brez podla ge. Sodnik in diAdViiJ tožilec se nista prrrtivila izvedbi novih predlogo^.-, zato je bila razprava preložen«, v soboto se je nadaljevala :n je bila zakllučena z oprostilno sodbo po ? 280 k. z. Stari Strah je trdil, da je imel pod skrinjo na hodniku niže vdove Marije shranjeno ko^-rna-s-ro ^katl^cr., v katen je bilo okrog 32.000 din. Pri vdovi Mariji je imel najeto sobico, kuhal si je pa sam. Lani ne-I koč je naneslo, da ga daije časa. ni trlo doma. Možakar je prestajal v zaporih tukajšnje kaznfnice neko kazen. Ko se je v maju vrnili iz zaporov, mu je vdova potožila, da ji je nekdo octoesel iz stanovanja nekaj denarja. Tedaj Se je Strah spomnil na svoj demair. Stekel je na hodnik in po-gl-ecLal pod skrinjo, a kovina ste škatljice s priha^njeniim denarjem ni bilo več tam. Zariimivo je. da Stra.h ni takoj povedal ororialikam, da je hil okraden. šele kakih 14 dni po odkritju tatvine je prišel k orožnikom v Devici Mariji v Polju naznanit tatvtnoL Izrazil je airm, da mu je denar vzel kdo izmed dotmačih. Orožniki so uved M preiskavo proti vsem domačiitu a naj-.nanjšega indSca in Se manj dokaza ni bilo za aretacijo koga izmed domačih ali za o\ea<3bo proti njim. Pač pa so orožniki osumili Straha, da je lažno ovadil. Nihče mu «i verjel, da je imel toliko denarja shranjenega pod skrinjo na hodniku. Tako te sodišče započelo kazenrko postopanje proti Strahot zsuracB lažne oradbe, a postopanje je bflo kmalu ustavljeno, ker ni bilo konkretnih dokazov, da je Strah lažno ovadil družino vdove Marije S. Strah pa nI mirovni. Posrečilo se mu je LopovdCfie< ao žele popoin uapea m je bil avtor ponovno klicaji pred zastor ter na-- p.<^' izrekli svoje ce-stttfce idriiaki rojaki in ie našel s Kos za rubila ris bese le. ki so » f?k>boko dojmiie tudi obrneva Rudar ki <*e dvignil izpod prižemi ia v svop urjrformi in vkOjukaJ* po saani< kakor ie običaj pred jamo. je dal Čestitki svoiFki dramataki značaj. Velika oljnata etika cerkve sv. Barbare in ob nji Bra-*mova om^uiaina roistna maa (delo V. Skrui nem L aibdarjev portre (Iv. Vavpotirja) m še jubilarjev obraz CS. Pirnaaa). pa aaaalfa ■ kosom rude zjveea srebra in eiaobra ter velik šopek cvetja ia idr i jake okoiiee aa baH Bratinu — poiec drugi k šopkov m darl — pač posebno miti iti potnembrd dokazi, da uživa rapo^*ovajiie in priznanje naaaaa onOai-stva za svoje vztrajno in plodno delovanje doma in v tujku. teh trditev so bili izvedeni dokazi in sodišče se je prepričalo, da je vdova govorila resnico. Pri sobotni razpravi je bilo po zaslišanju nekaterih novih prič in po konfrontaciji starih prič z obtoženko na dlani, da sodišče po dolgi in temeljiti preiskavi ni dobilo dokazov za krivdo vdove Marije S. Korčno sta vztrajali pri svojih izpovedih samo dve priči, to sta bila zakonca Požar, ki sta t rdi1 a-, da sta videla pri ob+o-ženki večjo vsoto denarja in jima je bilo tudi znano, da je imel Strah res večjo vsoto denarja pnihran jenega. Straih sam je izpreminjal izjave grlede te vsote. Sprva je trdil, da je bilo v škatljici okrog 29 tisoč din, pri ponovnem zasliševanju je vsota narasla za nekaj tisočakov. Sodnik p-. Kokalj je med utemeljevanjem oprostilne so^be poudaril, da Strah ni na glasu resnega č'oveka. Bil je že večkrat kaznovan zaredi obrekovanja, četudi se mu verjame, da mu je bil denar ukTaden, ni s tem še dokazano, da mu je denar ukradla ravno obtoženka škatljica z denarjem je bila pod skrinjo na odprtem hodniku, kjer je denar vzel lahko tudi kdo drugi. Zakonca Požar sta pričala natančno in sta vztrajala pri svojih izjavah ter na pričevanje tudi prisegla Vedela sta povedati, da je obtoženka. posojevala denar in plačevala ob nekaterih prilikah za druge. Znano je pa tudi, da zakonca Požar ne živita v prijateljskih odnosiih z obtoženo vdovo. Požar je bil tisti, ki je piaal ovadbe in se na vse načine prizadeval, da bi bila preiskava proti vdovi ka.r rtajlbolj strcSbirley Temple, dete sreče DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz Celja —c Izobesite zastave! Vabimo hišne posestnike, da v torek 17. t. m. ob priliki gostovanja Piovdivskega peveikega društva v Celju izobesijo v pozdrav bratskim gostom naše državne in po možnosti Uidi bolgarske zastave na svojih poslopjih. —e Plovdivsko pevsko društvo bo priope-k> v Celje v torek 17. t. m. ob 16. z avtobusom. Pred Narodnim domom bo svečan sprejem, nato pa si bodo gostje ogiedadi mesto. Ob 20. se bo pričel v veliiki dvorani Narodnega doma koncert bolgarskih narodnih in umetnih pesmi. Po koncertu bo v gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer v oast bratskim bolgarskim pevcem. Ker vlada za koncert z živahno zanimanje, svetujemo občinstvu, da si nabavi vstopnice takoj v v knjigarni K. (roricarjeve vdove. —c ČSK : Celje 1 : 0 (1 : 0). Finalni tekmi prvega in zadnjega na tabeli je prisostvovalo v nedeljo popoldne na Glaziji okrog 500 gledalcev. Cakovčani so zmagali tesno, po poteku igre pa bi bila morala pripasti zmaga znatno boijšan Celjanom. Moštvo Ce-Via ie nastopilo s pomlajenim napadom, ki se ye dobro uveljavil. Igral je skladno m t voljo, samo levo krik) je še prešibko. Napad ima samo enega zanesljivega strelca pred golom, zato tudi ni mogel izkoristiti mnogih lepih prilik. Vmes pa ie bi«lo tudi mnogo smole. Kri&aka vrsta se je držala dobro, srednji krilec Slamic pa je bil nekoliko slat<-Ši nego sicer. Ožja obramba je točno čistila. Zelo uspežon je bil vratar. Gostje so igrali samo '25 minut v kompletni postavi. V tem času so nudili boljšo igro nego domačini. Bili so hitrejši, boijši v startu in nevarnejši pred godom. V 26. minuti pa so morali IIre-baka. ki je dobil pri karambolu s celjskim vratarjem hudo poškodbo na levi nogi, oo-neetd z igrišča. Kim!u nato je dobilo tum desno krilo Cakovčanov poškodbo na nogi in ie do konca igre večinoma statiralo. Mnogo znanja so pokazali krilci in oba branilca, odličen pa je bil vratar, ki ima pač glavno zaslugo, da so odnesli gostje obe todka iz Ce-Ija. Celje je začelo takoj v zadetku krepko napadati, kmalu pa so ee gostje znašli m prešli v lahno premoi. V S. minuli je Biea-lauer po hitrem prodoru polresel celjsko mrežo in s tem zabil edini gol dneva. V 2o. minuti se je Dobrajčeva bomba odbila o>i prečke. Minuto kasneje ^o odnofli Hrebaka z igrišča. Gostje so začeli popuščati in Celje ie prešlo v prGrnoč, vendar pa .ie osi al rezultat neizpremenjen. Po odmoru je postala premoč Celjanov se očitnejša, >zt).-tif pa so se začeli posluževati zavlačevalne taktike in so ee umaknili v obrambo. V 20. m mu ti ie diktiral sodnik llmefrovko proti gostom, Sla-mič pa je poslal žogo mimo preoke v aut. Če bi bila na«?la žoga pot v mrežo, bi se bil elan Celjanov povečal in obe Točki bi btl skoraj gotovo ostali v Celju. Domačini čas prevladovali, a kljub vsem naporom niso znali spraviti žoge v mrežo. Premoč Celja ie razvidna tudi iz razlike kotov 11 : *2 za Cefl'ie. Tekma .je bila ves čas zelo živahna in napota. Sodil je g. Nemec iz Maribora, ki je zagrešil mnogo napak in izzival burne proteste občinstva. Drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Hrastnikoni. ki >e bila tudi odigrana na Glaziji, se je končala z zmago Hrastnika v razmerju 5 • -(3 : 0). Visoko zmago Hrastnika ie nred-vsercn rak n" vil laski vratar. V drugem polčasu so bili LašČani po večini v premoči. V Žalcu ie zmagala celjska Jugoslavija v dni gorazredni prvenstveni tekmi nad SK Zal-cem e 5 : 1 f3 : 0). —c Zlet celjske sokolske župe bo v nedeljo 12. junija v Celju. Po prihodu jutranjih vlaken- bodo skušnjG za popoldanski nastop. Ob 11. bo krenila po mestnih ulicah slavnostna povorka, ki se bo končala s stikom in kratkim pozdravom. Popoldne bo na Glaziji javna telovadba, pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki. Sokolstvo v vseh edinicah se marljivo pripravlja n ažupni zlet, ki bo nov dokaz sokolske volje in moči celjske sokolske župe. —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 651etna črninarica Marija Privorškova z Lope pri Planini. —c Nesreča ne počiva. V petek sta se ponesrečila 5Tlet ni Franc Cepuš z Gaber-nega pri Laškem in 411etni Jože Mesaric iz Lahomška pri Laškem, zaposlena pri tesarskem mojstru Ivanu Mastnaku v Laškem. Ko sta delala zjutraj na lesenem ogrodju pri neki stavbi, se je orodje zrušilo. Cepuš in Mesaric sta padla več metrov g-loboko. Cepuš je dobil hude poškodbe v "lenku desne noge in križu. Mesaric pa v križu. V Libojah je padel Spletni ob-ra to vodja tamkajšnjega rudnika Ivan La-snik tako nesrečno s kolesa., da si je zlomil levo nogo v čneku. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c N»čno lekarniško službo ima od sobote 14. t m. do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri Križu« na Kralja Petra cesti Iz Kranja — Gradnja paviljona za pisarno Put. nika le počasi napreduje. Zaenkrat še vedno kopljejo temelje, ki bodo 3 m globo, kfl, ker bodo morali nositi poznejšo dvonadstropno stavbo. Ker so v terenu naleteli na skale, gre kopanje temeljev počasneje od rok, nego se je pričakovalo, aaj so z delom pričeli že 2. maja. Upajmo, da bo vsaj do sredine meseca junija parviljon dovršen. j Kopu] domaČe blago! 109 »SLOVENSKI NAROD«, poMddjtk, 1«. maja V3S. Stna 3 f PRIZORI IZ VAJ N'APETE J&EGA VELim>USEZO>E »HUBIKANEc, filma elementarne sile, ljubezni in strasti. ORKAN DNEVNE VESTI — Not reneraljii direktor dnarnih ielei- ni«. Dosedanji generalni direktor državnih železnic inc Dimitrije Saamov/ je vpokojen ii na c{c4EOwe mesto ie Mneoovan ing. Nikola I>;-r:c. 7« Domoteika zenerainega direktor -k ie t« imenovan in«. Čedom i r M! loj kovic. — Pred SMetnioo Mnrti dr. Ivaoa Deć-^a. L*etos — novembra poteče 30 let od ssnstl v^likegm predvojnega siovenakega, na^onaii^ta :n borca dr. Ivana De6ka Kdorkou ima kakšne spomme ne moda, bodisi pasom, badsai časopise ali kakšne dr. Deflka naj bža*?ovoti t« nujno aajka-Sneje pa <*o JO. t. m., postali na apo-inji rjastov. Kdor na ima aamo v apoounc kakšno zaHisarsnet aH ■aar"*>miooT xz Dečkovega liliji Ji tn detovanja naj kr&tko ca-ptie in ravno talno blagovoli postati na spodnji navio* do navedenega, termina. Franc Mravi jak. ahiaisiljsii ravoateJ) Celje. — Lep avaek Jevee«fceca -eleika. Te dni ie pnlagil izpit pred ■Janfaku komJeiio ▼ Beograda g. Bractt Vraac ufctel; v Studen. 0. Brza proga: odhod tt L i ubijane ob 9.30. prihod na SuMk ob 15; odhod s Sufeka ob 1-L, prihod v Ljubljano ob 19.30. zobna pasta Chlorodo n t _ RajveseJjiv preokret t organizaciji rezervnih oficirje t in ratnikov. Udruženje rezervnih ofieirien in ra mikov ie imelo včeraj v Beoeradu i - o&aii občni zbor, na katerem se ie - tal raaaeaeljiv preokret v tej naši vaz eni organizaciji. Tako O ar. - . • ^ • - - o~a SVeaaaeiJi rezervnih of-j - - n Imela in mirno lahko rečemo, sej abflai zbori kar jih ie bilo do-filei. *>iiko plodneca dela in . t /otflobitve. kakor letošnji Z obžalovanjem pa moramo »beležiti popol-a aa l -mevanie tm važnosj ugotovitev in hlapov zl»ora. k ca i« pokazal beograjski I>ana«n.'; in >Vreme< sta se ••'ama porodila o pozdravih, niti z be>ed co se pa nista dotaknila bistva, katerem bi moral "rr-re^ovoriti ves nacio-o in patrioticno usmerjeni tisk naAe iriavf. poroSo o letošnjem otc-nsm zbora Udnjteais rezervnih oficirjev m ratni tov pnobčinv> jutri. Za dane* se omejujemo samo na ugotovitev, da so z vč*»-nadli vsi oni utemeljeni in ra-aaml nMekL ki so dosta* zadrževali •ez^rvne oficirie. da so ostali neorga-Zda? n*laga parriorična dolžnost ^kfSJcraenm. do postane Član adruienia ker ki ~ tem pomaga) zenofsr ir, dovršiti veliko đaka naš> r*"erw-*-ebti~ duhovne preosnove. — Revijo svtomohl^ke todo*trfj* bomo insefi na letošnjem pomladanskem velese?-mn od 4- do 13. junija. Raastavljenih bo tetam mark kot ie nikdar doslej. Osebni avtOCToMH gseh tipov, velikosti In znamk: Adle. .: \v Btriek. Oad*Tlae. Che-B-rolet Chrvsler DaJrnJer-Rena. DJCW Kat Ford. Har^Uovd. Horch. Hudaoa. Lancia. La SaBe Itavbach. Merceiesv Bfesss. Oirto MaMU. OpeL PontSac Pty-uiisafli. Steyr. Tatra Renault. Terrapia-ne. Varrhal. Wanderer. bodo vzbujali skomine gledalcev, ki jih bodo cene prepričale, da tndf prav Csdan avtomofja nt vae nei3r- ""ororsi in po^tr*vorni dL»tu"iadsH znamk: Belfbrd-Tnjck. BHtz, CbevTo*et-Trock Ford G M. C -Troefc, Kr^-sp. MAN OD. Saurer m Standard n=.— -t piedocm vse najpraktič- assjta ia najbolj ihuaamir..... kar je izu- mila ssadsraa tsHrfks aa tsm polju. Ve tac ajessmdek bomo lahko ugotovili tudi pri motozsjfe kaisata aaasak: Dtamaat. DfC^' Hsmaasi. Ardie Horea. ICateo. Puch Sachs Zlindapp. — Vozq|b z trvesssro ps brv* Avstriji S 15. majem stope tuca Avstrije v vel-avo tarifa fc !iiaaa ssssaaic, ki ja nitja kot pa bivša avstrijska. Polaa: tega Je popast €0* a. ki ni vezan na dPSOCenn Število dkd SBSSSSjki rajetrjec tudi na Id v So Avstrijo. — ie odkritja Rani Jeni so pa bfii ae pravi mojstri v asdaaju cost Stara propadle v srednjem raku. Ni ste lede Ae marsikje v crti cest ffi v svojo sramoto da ao gssjgssj nate ceste ssatsV ad rimesrfh Skora.; vy. sosedi so na« prebite-S sa vae desetletij, zato bi morali pri nas ste, da bi vsaj nekoliko dobi teh druge države in da ne bomo ostali izločeni iz modernega mednarodnega cestnega prometa. O tem bodo morali razpravljati na kongresu Društva za ceste v Ljubljani med v e Lese j emsk imi dnevi, ko bo tudi (od 4. do 13. junija) na velesejmu velika isredno poučna ceatna razstava s-Nasa cestar. — Obrai i bor CJ-lize > Pra^i. Češkoslovaško- iuaosiovenska lica v Praci je imela včeraj otčni zbor. « katerega so bile poslane pozdravne brzojavke knezu namestniku Pavlu, preziri en t u «ir Benešu Ln predsedniku ju-gooioven -ke ^H«4e dr. Stojaduioviću. Iz po roži! je razvidno, da je biio delovanje lise v lanskem iatu zelo živahno. Smrt predeednl Maasrvka je dala lici nobudo. da ie prikazala nieaov lik Jucoslovenom. obenem pa aiecrove zsaluce za Juco&laviio Uspešno je delovala Hga tudi na polju propagande za ftesko-iovasko .iteraturo v JucosJaviji in za juco^iovensko na CeskoelovaSkem. Predi-ail lice praski župan dr. Zenkl je v svojem govoru oaclašal. da ie zvestoba eeftkoslova-ikeca naroda do jueosloven^keca neomajna. Za predsednika ie bil ponovno izvoljen dr Zenkl. za prveca podpredse'i rka pa univ. prof 1r Murko.____ KINO SLOGA TeL 27-30. EABBT BACB GOLEM Misticizem srednjega veka Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Ls državne siuibe. Za višjega asavSUka v oddelku za treovino. obrt in industrijo pri banski upravi dravske banovine je imenovan svetnik od koder eo odkorakali v lepem Mevrlu. mirno ia dostojno na določen prostor na Mr>stec. Poštanska eodba. ki ie obljubila sodelovanje, ie izostala, ne da bi ©e opravičila. Ali če-fniki »o takoi preskrbeli harmonikarja, ki ie zabaval vse goste in cHamtfvo. Kmalu po prihodu na Mogtec se ie vsem navzočim rnzde-la v strocem redu po seznamu pri javi jencev caj in kruh. ob K 11. uri «»o vai dobili mrze] pricTizek s kruhom in kozarcem vina. Ob Hl2. uri je dežurni vodnic s. Bizai napo*, dal Zbor. Tudi hi se je pokazala disciplina. Vse se je zbralo, predsednik c. Znidarsic" ie v kratkem naco\x>ru toplo pozdravil navzoče, se zahvalil za poset vsem ffostom in članom ter zastopnikom: ^r^ia^«1 družin*1 c? Rosu B. m Del*»ii Zirarku. Zastoosna je bila ru-di naaa vojaka po kapitanu s. Deletiou. Neto je ta mik Lutman imel eovor o pomenu uranka katereca u-Ček so bili vzk!">ki: Nai živi Nj. Vel kralj Pe'er IT. mai žrvi dom Karadjordievičev na i živi velika, močna Ju-i?oslavi?a! Po govoru se ie vsa pisana družba razd^^la k raznim i sram in pomen kom. Ob 12^0 so sr čuli klici: Janoki so pečeni! Kmalu se je vse zopet zbralo z rakaznirami v roki r>r**d >kuhmkx. kjer se !e pričelo deliti >nec«r»eca ja.nčltac m vino. Udeleženci so bib brez kjerae z vsem prav zadovoljni in so izražali željo, da bi se taksna jurjeva-nia<. še m-iocokrrur vrnila. Po kos:lu se »e vsa drufra *e boli razgibala in zaba\*al«i pri plesu in ierah. Oh 6 uri se je pri red i:«v zaključila v najlepšem redu in družba ie ore-pevaje as razšla. Udelržonec —Ij ObOrkaa« (The HurrSkaoc). Iz Vedskih ;i-*fov posnemamo, da ie neki krnet na Švedskem prehodil pes nad **40 km, samo da ie videl cissaaaa.1 fim jOrkao«. Fitai mora biti tudi res nekaj prav posebneira. ker vidimo j že Lretii teden ne programu. Baje prida ▼ kratkem v Ljubljano, —i; Umrli so v Ljubljani od a. as 12. t. m. Fatur Marija, roj. Teiaknar, 77 let, vdova sprevod, drž. žel., Kastesic Marija. 62 let, delavka toU tov. v p., Rome Marija, roj. Za-iijznik. 6G let- vpokoj. t ob. tov.. Radev Josip ■io iel, bivši akademik. Friskovec Elizabeta, ro]. Uerčar. 67 let, vdova ualua. juž. žcL, Ko^irniik Josipkia. roj. Povhe, žena usluž. eleikit. esaL ftsi.. Jesenko Avgust, 96 let, pod. polkovnik v p., Zupnek Fran, 87 let, vlajdni svetnik v p. — V ljubljanski bomici so umrli: Leban Andrej. 57 let, delavec, Blhofer Franja. 56 let, žena vipokoj. pošt. zvan., Rakek pri Lotratcu, Žibret Alojzij. 30 let, kočar. Mrzlo pod je. obč. Jurkloster, Handler Ludvika, roj. Loboda. 69 let, žena žel. inspek. \ p.. Tomšič Franc. 46 let, strojnik mesece elektrarne. 2ibot Anton, 53 let, hlapec. Krnica 1. obč. Luče pri Gornjem gradu, Pavsič Martin 47 let. prosjak, Cnia vas Bester Veličan. 47 let €arnostoini fotograf, Bulovec Anton, 79 let obč, ubogi, fflet.ee. obč, Lesce. Strarnenr Frančiška. 64 let, žena špediterja. Orosuplie. Mohor Andrej, 56 lat. posestnik Pudob. obč. Stari trg pri Logatcu, Stan cer Terezija. 49 let, žena žeL zvanJčnasa. Sevnica, obf Brežice. Pograjc Franc, 26 let, sin početnika, Liurn^ž, obč. Dole pri Litiji. Fletir Bohumil. 42 let. delovodja tkalnice. K ran i. Klaniec Batsta Marija, 56 let, vdova žel. čirvaM. Briceli Frančiška, roj. Lahen, 56 let. vTK>kojpnka tob. tov. m poscstniea, &tepa-nia vas. Lobe Stanislav 40 'et, poljski delavec. Krka pri Litiji. Hadži Aleksander. 28 let absol. tehnik Kelsin Gabrijela, 25 let, trg. pomoč.. Žužemberk, Ježek Matej, 57 let, župnik, Becutnje Vitene Viljem. 87 let, hlapec, Mozelj, >rez Kočevje. — Klnb bolgarskih akademikov Bolgarski akademik' v Ljubljani 90 organizirani v svojem akademskem društvu >Hristo Botev< ki \2 rt i i hov oficieln: predstavnik pred veemi javnimi oblast vi. Uranovi i eno ie bik>, da dela za kulturni in prosvetni napredek svo-ttnno^ in za čim boli aktivno zbliževanje in medsebojno spoznavanje dveh bratskih n;;rodov, bolsrar^k^a in jugoslovenskeca, na osnovi kulturnega sodelovanja. Društvo želi ustreči vsem. ki se zanimajo za Bolgarijo, njeno kulturo, življenje v njej, gospodarstvo, izlete in drugo. V vseh primerih ae obračajte na pred?edmika društva g. Stevsna Atana-frova, akademika. Ljubljana univerza, —li Predavanje misionar ja Tegelerja V dvorani evangejljfike cerkvene občine bo predaval jutri misijonar Ludvig Tegoler, Han društva Mfeion fu«r die S^d-Oet-Europa o za-uort p-" k i Rusaie. v ?r^do pa o pravi odločitvi. Predavanje se prične obakrat ob 20. —1? Kabavlialna radmga nslaibencev državnih telernir v Ljubljani priredi v pone-fieljek 16. in sredo 18. maja ot- 19. uri v .'i^Heit dvorani >2eflezni5a,rskega glasberie-0 sodobni Rusip« <±revi op 20- v dvoiani Delavske 2±ornice. Predavši bo novinar g. Ratko z. živacnnović iz Beograda. Vstopnine ni. Zanimalo vas bo... .... da sta gostovail i naći operni ČBsniei ue.t Oljdekopcva in Kogejeva 10. t. m v Mariboru in sicer v operi >Trubadur<. kjer ie pela 01 id»kopova partijo Leonore. Kogejeva pa Azuceno. Mariborski >Vocernik« pi-že med drugim fledeČe: Odlični opemd pevki sta mariborsko občinstvo s svojo globoko pevsko kulturo, razživljeno igro m s svojima podobama Leonore. oziroma stare ciganke Azucone prijetno presenetili. Žijvo m plastično eta predočili svoji kreaeiji, ki spadata v :Kxlročie docnane umetnosti. Oljde&opova je igra.ie obvladovaila svoj glaaxmii material, ki ?e oblikovala do viška ob znanem samo-spevu v pedmi sliki. Koce jeva je s svojim raezzo-sopransko akov^kini glasom ter prodorno iaeno izgovariavo. segla v nižina in v višine tw je siovitl earnospev v tretji sdaki i Plamen že šviga< odpela z močnim dramatičnim poudarkom. Odlični pevki sta bili deležni toplesra in navdušenega priznanja hvaležnih gledalcev, lri si takih goatovanj zelo želijo ... . . Ia ie nemški mori bonski časopis pisal o istem nastopu sdedeoe: Popoln aderskl uspeh dveh odličnih pevk. Članici ljubljanske opere ga. Olidekopova in Kogejeva sta gostovali v mariborskem ©ledaKfeeu. Njuna čudovita ^Isna crlasova. kakor toda prepriče-valna iera, sta očarali obfinsrvo. da ju je nagradilo z viharnim plosfcarijem .. . Naše marljive Kolašice so zborovala Kelo jngoftlovetiskili sester v Ljubljani je imelo včeraj Se svoj 16« občni zbor Ljubljana, 16. maja. V stekleni dvorani restavracije »Zvezde« je bil včeraj dopoldne občni zbor Kola jugoslovenskih sester. Udeležba je bila izredno lepa, poleg članic matičnega društva so bile navzoče tudi delegatke vseh podružnic. Zborovanje je otvorila poslevodeča podpredsednica ga. Ferdinanda Majaronova, ki je uvodoma naglasa la, da velja prvi pozdrav mlademu kralju Petru II. in vzvišeni njegovi materi kraljici Marij L V pietete polnem govoru se je spominjala pokojne Franje dr. Tavčarjeve kot svoje sodelavke in prijateljice, nato pa še ostalih pokojnic. Zboro-valke so vstale in počastile spomin umrlih sester z enominutnim molkom in vzklikom »slava« Ga. Majaronova je pozdravila vse delegatke, zlasti toplo podpresednico Kola srpskih sestara go. Angelino Odavićevo in se zahvalila še tisku za naklonjenost Z občnega zbora je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljici Mariji, pozdravna pa Kolu v Beogradu. Iz tajniškega poročila ge. Angele Gregorčičeve posnemamo: Matičnemu društvu KJS v Ljubljani, ki je imelo včeraj že svoj 16. občni zbor, je ves čas načelo-vala zaslužna dvorna dama pokojna gospa Franja dr. Tavčarjeva, Njeno vzorno in skrbno vodstvo je vedno zgledno vzpodbujalo odbornice in ostale članice k vztrajnemu sodelovanju. Pod vodstvom matičnega društva KJS je 32 rxxiružnic z 28 rx>verjeništvi, ki že od ustanovitve delujejo ramo ob rami z vsemi nacionalnimi društvi. Posebno skrb posvečajo napredku in socialni vzgoji sodobne jugoslovenske žene, zlasti pa še njenega naraščaja. Društvo šteje približno 1000 sester, članic je bilo ves čas v tesnih stikih s podružnicami, prav tako tudi v živahni zvezi s Kolom v Beogradu in mnogimi drugimi kulturnimi in humanitarnimi društvi. Kakor prejšnja leta so tudi lani Kolašice organizirale svoje tradicionalne prireditve v pomoč najbednej-Sim, med katere spada nedvomno v prvi vrsti proslava materinskega dne s cvetličnim dnevom in koncertom. Takrat je bilo obdarovanih 90 najpotrebnejših mater. r>a laj§a socialno bedo, prireja društvo počitniške kolonije za siromašno deco v lastnem domu Franje Tavčarjeve v Kraljevici. Tako je bilo lani sprejetih brezplačno 20 dečkov in 20 deklic, za polovično oskrbnino 15 dečkov in 16 deklic, za celotno oskrbnino, ki znaša le 550 din, pa 120 deklic in 90 dečkov. Cisti dobiček kolonije je znašal okoli 48.000 din. Lani je sprejelo društvo 2500 dopisov in prošenj. Obdarovalo je 400 družin, skupaj 1200 ljudi ob razinh proslavah, tako za božič, na materinski dan in na dan ,. decembra. Poleg humanitarnega dela posveča kjs pažnjo tudi kulturnim prireditvam, ^ zlasti onim, ki se tičejo ženskih vprašanj. Posebno se je brigalo za pravico do poklica dela ob enaki kvalifikaciji za delo in za izenačenje plač poročene žene z neporočeno tovarišico in moškim. Matično društvo se je tudi prepričalo, da je tudi bilo delovanje podružnic požrtvovalno in vestno. Društvene delegatke so se udeležile raznih proslav in svečanosti, med katerimi je omeniti odkritje spominske plošče Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Barju in na Gradu, komemoracije za patriarhom Vamavo, odkritja spomenika dr. Tavčarju v Poljanah, komemoracije za pokojnim predsednikom Ma-sarvkom. odkritja spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Rakeku itd. Banska uprava je društvu 1. decembra poklonila 2000 din, ki jih je Kolo razdelilo med najbednejše. Ob proslavi 70 letnice rojstva zaslužne, žal že pokojne predsednice Franje dr. Tavčarjeve se je strnilo okoli slavij enke vse Kolo in nabralo s sodelovanjem drugih društev 85.000 din. Denar je določen za dekliški internat ki bo nosil ime »Dom Franje Tavčarjeve« in bo viden spomenik dela vseh Kolašic Banska uprava je darovala 2 krat po 5000 din, za kar je društvo dolžno vzeti v kolonijo brezplačno 10 otrok, drugih 10 pa oskrbuje po nalogu mestnega poglavarstva v Ljubljani. Pokojna sestra Babnikova je v oporoki zapustila društvu 5000 din, mestno poglavarstvo je poklonilo 1000 din, Narodna banka 1000 din itd. Vsem prisrčna zahvala. V lepem govoru se je nato tajnica spo- \ minjala pokojne ge. Franje dr. Tavčarjeve, naglasu j oč, da je bila kot voditeljica nacionalnih in socialno delavnih žen obdarjena z redko sposobnostjo, da je znala s svojo ljubeznivostjo vzgajati in pridobivati vedno nove in agilne ženske moči. Res je tako, kakor je vzkliknila ga. Min-ka Govekarjeva, ko se je poslavljala od nje: »Nisi živela zaman, nisi umrla vsa, ostalo nam je Tvoje delo in vzgled. Slava pokojni predsednici dr. Tavčarjevi!« Blagajniško poročilo je podala gdč. Li-kozarjeva, za nadzorni odbor je poročala ga. Nika Flere. Nato je ga. Aida Lebar-jeva poročala o delu Jedinstva slovanskih žen, ki delujejo kot odsek Kola. Zbrane Kolašice je v toplih besedah pozdravila ga. Angelina Oda viceva iz Beograda, ter se čustveno spominjala pokojne ge. Franje dr. Tavčarjeve z željo, da bi Kolašice vedno delovale v njenih intenci-jah in sledile njenim stopinjam Prekrasen govor je napravil najgloblji vtis. Sledila so poročila delegatk posameznih društev. Iz zapisnikov je razvidno, kakšna tesna povezanost vlada med matično organizacijo in odborom in kako vzorno ter požrtvovalno je delo vseh kljub težkim časom. Vsa poročila so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Poslevodeča podpredsednica ga. Majaronova se je vsem prisrčno zahvalila, posebej pa še Odavićevi, nakar so sledile volitve. Sporazumno je bilo sklenjeno, da ostane isti odbor, ki naj nadaljuje započeto delo Franje dr. Tavčarjeve. Odbor se bo konstituiral naknadno. Kol* man ovo posestvo prodano Ljubljana 16. maja. Dopoldne je bila dražba Kollmanove zapuščine in sicer gradu in obsežnega zemljišča kar je pokojni Koilman zapustil slepcem deloma pa onemoglim trgovskim sotrudnikom. V smislu razpisa dražbe se je lahko oboje prodajalo ločeno, odnosno svet kot parceliran, Če se pa pojavi kupec, ki prevzame vse skupaj, pa ima prednost K današnji dražbi se je zbralo precej interesentov, ki pa niso prišli v poetev, ker se je kot kupec vse Kollmanove zapuščine prijavila mestna občina, ki je kupila grad z vsem zemljiščem vred za okoli 2 milijona din, toliko, kolikor je znašala približno izklicna cena- Izkupiček gre v korist slepcem tn onemoglim trgovskim sotrudnikom. Mura naplavila mrtveca Slatina Rad^rici, 15. majft V petek popoldne je vladalo veliko razburjenje v Hrastju Moti, ko 3e je raznesla vest, da so našli v čuk ovi grabi, rlk Mure utopljenca- Od vseh strani so hiter! ljudje k Muri, tem borj, ker se je raznesla razburljiva vest, da ima neznanec na glavi in prsih več z nežetm zadanih ran. Trrrpdo je našla neka ženska,, ki se je seveda nemalo prestrašila, ko je pobirala suhi jad in drva ob Muri ter naenflerat zagledala mrliča. ObveSčeni orožniki iz Slatine Radencev so ugotovili, da, je napi avl jeno moSko truplo že dan aE dva ležalo na obrežju, ker je že kazalo znake razpadanja. Mnenja so da neznanec, ki je star okrog 40 let ni naš državljan, kajti Mura, ki je v zadnjih dneh močno narasla, ga je najbrž prinesla iz gornjih krajev onkraj meje. Oblečen je bil samo v spodnje perilo, tako da m bilo mogoče dognati indentitete po dokumentih. Komisija je dognala ,da neznanec na bil zaboden ali ranjen z nožem, temveč, da izvirajo rane tn praske od drsanja mrliča po strmem kamenju in skalah, ki šfirle m Mure Po uradnem pregledu so krsto z mrličem odpel-»ali na pokopališče v kapelo pri Raxiencdh. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek, 17. maja: Princesa Juta. Gost ova -nje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Sreda, 18. maja: Haremske skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. četrtek, 19. maja: Aleksandra. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. OPERA Ponedeljek, 16.: Zajprto, Torek. 17.: Manon, Lescaut. Premiera. Premi enak i abonma. Sreda. 18.: Lucia dq Lammermoor. Red Sreda. Četrtek, 19. maja: Rigoletto. Red četrtek MALI OGLAS! rteseda ot p&i. oavek posebej. Preklici, tajavs Din -'.a plamene odgovore gleOe matih znamko — Popustov aa caais is crebe priloži ti oa p rt znamo RAzno Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek * Dtn POSEBNU NOVOSTI >b oblačil, sport, kamgarn, obleke. pum*>artce. perilo ttd. najceneje PHESIEI 8v. Petra ceata ia Prvovrstni ALP EN S KI IN JEZERSKI POČITNIŠKI DOMOVI Reiehenan s-d in na Vrbskem dunajskega dekliškega instituta A. METZGER, Wien XTTT„ lfsjringstr. 6 m aulu ta Wien L, Habsburgergaaae 5 Prospekti. KLIŠEJE JUGOG WIKA .... vna /j POUK fjmOJBHgNl POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol &. in od pol &. do 9. ure ireear. Vplaovanje dnevno od i do S. —lam ftoiirtna Dlaka. Na razpolago 26 Ucnejiih pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejie darne in gospode. Cnristofov učni zavod, Dornohranska cesta 15. 1443 Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din STANOVANJE »nosobno ali majhno dvosobno, iisto, snažno — išče mirna in snažna uradniška stranka (dve osebi) za takoj ali kasneje. — Ponudbe z navedbo najeinnine na upravo »Slov. Narodac pod »Takoj ali kasneje«. 1438 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STAVBNO PARCELO za weekend hišico, prodam. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1467 T KRANJU prodam tristanovanjsko b±so treh sob z vrtom. Leopold Ba-Mft, Kranj, Stara ceata 16. 1466 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Aleks. OBLAT, \\ veletrgovina vseb vrst čevljev t se priporoča cenjenim % odjemalcem. Sv. Petra easta 18 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon «0-69 24. L. MREŽE ZA POSTELJIC dobite najceneje pri AncTJovic, Komenskega ulica 34. 1468 Makulaturni papir prodi svaraj ^sa^ssrsstaaasaaava es^sssass^esssM^^Br^^ ~ vsssbisb^^^w aar^s^sr w 4 »SLOVENSKI n A BOD«, p om a 16. maja 18S8, Ste/v. lf V Naše ženstvo je zborovalo potrebe ^tantjep ■■ro ki se je s kratkimi, a jedrnatimi besedami ozrla na štiri leta delovanja reorgan>zirane Ženske zveze, odkar ji pred. seduje ona. te njeno kratko poročilo, v katerem je le bežno nakazala dogodke v avezi in smer delovanja, priča, kako mno-gostransko. kako plodovito in tudi kako potrebno je delo te organizacije. Saj je sprejela ta skupina ten v svoj program borbo m socialno in politično pravičnost, ki Ji je odprla Široko polje udejstvovanja SJBESm dejstva, da se socialne krivice vsak dan bolj množe. A skozi vse to delo se je kakor živa ognjena nit vilo prikrito strem* ljenje — ker se ni smelo preglasno izražati — stremljenje po miru. sporazumu, složnem sodelovanju doma in med narodi stremljenje in Zelja, da bi svet vsakomur postu in dal. kar mu v prvi vrsti gre: njegovo materino besedo in pradavno lastnino njegovih dedov in pradedov. In danes bo zopet naša organ z: rana žena prva, ki bo stopila na branik svoje domovine, kajti ona se zaveda svoje dolžnosti zato pe zahteva tudi svoje pravice. Tudi vsa ostala poročila so izražala res-nobo in razumevanje. Nič fraz ni bilo. sazna dejstva in mmmml ter načrti in klic po uresničenju — v blagor skupnosti. Tajnica nas je vodila v svojem poročilu skozi obsežno vrsto akcij, prireditev, intervencij in proslav. Zborovanjem za zvišanje prejemkov javnim nameščencem, m vrnitev družinskih doklad ter polnih dravinjskih doklad za poročene lene. so sledile akcije m žensko bolnico v Ljubljani ter ureditev obupnih razmer, ki tam vladajo radi pomanjkanja sredstev. Nam javnost se se spominja, da je spomenico Ženske zveze podpisalo 30 socialnih, humanitarnih in kulturnih organizacij, ki so dosegle vsaj delen uspeh. Prav tako je se v spominu razstava likovnih umetnikov držav Male ženske antante. ki jo je v Ljubljani oskrbela Ženska zveza in katere gmoten in moralen uspeli je nad pričakovanje zadovoljiv. Spričo dejstva, da se snuje nov državljanski zakon za Jugoslavijo, je skupina žen proučevala ženin položaj po novem osnutku ter stavila svoje izpreiiiinjevalne žn dodatne predloge v prilog ženi. zlasti gospodinji. Poročilo o štiridesetih intervencijah in prireditvah priča, da sega delo in zanimanje ženske zveze na vso področje našega socialnega in kulturnega življenja . Razen tega skupnega dela pa obsega program ženske zveze tudi delo po posebnih odsekih, kjer se do potankosti proučujejo posamezna važnejša vprašanja sodobnega življenja. Od teh odsekov izkazuje posebno živahno delovanje odsek za tlak, ki zasleduje pisanje domačega in tujega, predvsem ženskega Uska, ter kritično presoja članke ta dogodke, zlasti one. ki se nanašajo na ženo. na ljudsko presveto, javno moralo itd. Po možnosti skuša vplivati na pisanje domačih listov, da obravnavajo dogodke tako. kakor ustreza sodobnim narodnostnim socialnim in demokratičnim načelom, ker stavlja v ta namen predloge. Tako nudi zapisnik tega odseka nekako kroniko časopieje ter vsebuje bogato |n zanimivo gradivo za članice odseka in tudi m tiral kros; socialnih in novinarskih delavk. Na vlaku svojega prizadevanja je tudi gospodin isko-gospodarska komisija ki se trudi prikazati pomen gospodinjstva v okviru narodnega gospodarstva ter dvigniti to važno panogo ženskega dela na stopnjo poklicnega dela. Temu prizadevanju hoče dati realno podlago, zato skuša s primernimi predlogi merodajnlm osebam zbolj-šati pravni položaj žene kot gospod nje in matere. Posebno pažnjo posveča gospod nj-skemu šolstvu k: nujno terja reformo. S sodelovanjem Zveze gospodin j prireja akcije proti draginji Kako resno jemljejo naše žene ravno gospodinjska vprašanja, sta pokazala tudi obe referata, ki sta sledila poroč lom od-bornic. Zastopnica Zveze gospod nj je obravnava vprašanje »Kako ostvar'ti pogoje rs izobrazbo ro^podlnj^ih pomočnic«, kjer je stvarno in z resničnim razumevanjem osvetila pomen tega. m naša dekleta tako važnega problema. Tehtnemu utemeljevanju potrebe poglobitve izobrazbe gospodinjskih pomočnic so sledili primerni predlogi, po katerih naj se v tem pogledu izboljša nase osnovno in meščansko šolstvo, posebno pa učiteljišča, tako da bo vsaka ljudskosolska učiteljica vodila gospodinjski pouk v soli ter pomagala **^fim z nasveti tudi izven tole. Isto vprašanje je s svojega vidika obdelala zastopnica gospodinjskih pomočnic ga. Peti ioeva, ki je zahtevala strokovno izobrazbo hišnih uslužbenk ter je ponovno stavila predlog, naj ženstvo dela na to, da se uvede obvezno nadaljevalno šolstvo m gospodinjske pomočnice. Občni zbor je sprejel nekatere, vsega u vaze vanj a vredne resolucije, ki so jih stavile posamezne včlanjene organizacije. Zlasti pomembna je ona. ki zahteva, naj m zaščiti ženino delo v družim to je gospodinjstvo, skrb za družino ter vzgojo otrok ter naj se p-imerno nagradi. To se v danih razmerah vsaj deloma omogoči s tem, da se vsem uslužbencem priznajo d o klade za ženo. zvišajo doklade za otroke, določi dostojen eksistenčni minimum za rodbino in sicer za ono z dvema otrokoma na 2500 din. m rodbine z več otroki za vsakega otroka po 30 Odin več. Žene mož iz svobodnih poklicev morajo biti preskrbljene z zavarovanjem za primer njegove smrti. Delavsko starostno zavarovanje se mora izboljšati v toliko da ima vdova stalno pokojnino, ne samo triletno pomoč. Posveča naj se večja skrb za zaščito rodbine pred Škodljivim vplivom alkohola. Znižajo naj se davki in trošarine na najnujnejše življenske potrebščine, ker je tu prizadet v prvi vrsti najrevnejši del konsumentov. V nadomestilo za ta dohodek naj se zvi- LJubljana, 16. maja dovek bi bil v zadregi, če bi ga vprašali, v kakšno vrsto praznovanj ali manifestacij spada ljubljansko jurjevanje: med navadne veselice aH žegnanja ali prireditve, ki jih krasi pndevek manifestacija O tem pa ni treba nikomur razpravljati Ljudje vedo da je treba napraviti turo na Grad. ko je tam jurjevanje (drugje si jur-jevanja sploh ne moremo misliti) in da ni varno delati izletov iz mesta, ker je tedaj zanesljivo de*. Na Gradu se pa zfoero pestre množice ljudstva, ne glede na vreme že zunanja stika nudi vtis narodnega zborovanja Lepo bi bilo če bi se ljudje zbirali na Gradu na jurjevanje predvsem iz plemenitih nagibov, v zavesti da je treba položiti »mal dar domu na altar«. Vendar lahko mirno verjamete, da niti potovica udeležencev ne ve, kdo prav m prav prireja jurjevanje. kaj Sele. da bi &e vpraševali kakšen je namen prireditve. Ljudem pa ne smemo zameriti, da prihajajo na jurjevanje zaradi zabave, ker radi slišijo godbo in ker zsrledi Vlečejo tudi, ko ljudje sede ob steklenicah. To je prav za prav pri jurievanju dolžnost: treba je položiti vmal dar«. Tudi taksno nedolžno veselje je treba pri nas uvrščati med narodno obrambno delo. Človek bi pričakoval, da bomo Slovenci vsaj v tem pogledu s4o±ni ter disciplinirani, toda najsi je množica udeležencev jurjevanja Se tako pestra, vendar so med njo nasi pristni meščani vselej v manjšini Lažje premakneš Šmarno eoro kakor nase meščane Na Grad ne hodiio ca sprehod in ne na Jurjevanje, saj taksnih naporov pač ne sme nihSe pričakovati od njih Njihov akcijski radij sega do konca erlavnega drevoreda v Tivoliju, v najboljšem premeru pa do Gada pod Rožnikom. Kar je onstran, je že tura z vsemi svojim4 prilastki, riahrbtniki gojzerri ter plezalnimi in plazi lnizni prlncmočki Grad pristni meščani ignoriraio kot dobri turisti in ker nanj ne vozi vzpenjača. Razem teea so pa tudi preveč >nobel«. da bi se * kompromitirali« na taksnih prireditvah Ne zaupajo pri redi t e-1-iemn. da točiio dober cviček in da nrn bodo lahko nudili mimo zatišje Soloh je pa moda ob nedeliah r>oroTdne uživati naravo v pe^fer;T«krh s'O't'mah kjer že nekoliko "-tS: p<~> krnskem snom in kier je vse bolj robustno s pore:jami vred. Zato redu-ejo na iui~evanub leto za le-t^m ionoovino predvsem preprosti ljudje, ki soe"- ne priiejo do cenere zabave, ki le redko sh'si V) eodbo in ki s^ dobro počutijo le v emmmfe množirsh PrihaisVi delavci, vojak:, okoličani snižkinie dekleta iz j predrnes*tij. ki rada promenirajo upoko-' ienci. ki nočejo biti nikdar odrinjeni od sejo oni davki In trošarine, ki bedo zadeli premožnejše sloje, v prvi vrati inozemski kapital; obdavčijo naj m delnice in delničarji Ltd. Ker sme biti po pravilih banovinske ženske zveze ena ter ista predsednica voljena samo m 4 lata. ki m do tega občnega zbora potekla, je hOo treba izbrati novo predsednico in vobče nov odbor, ki je takole sestavljen: Pavla Hočevar, Anica Gogala, Mmka GeJperlm, Franje Dabaek, Brna Muaar. NIka Taufer. Zs novo predsednico pe je bila izvoljena ga Hira Engelman, ki je v vsem svojem dosedanjem delu dokazala, da so ji žene to važno mesto lahko s polnim zaupanjem poverile. Toda od svoje dosedanje predsednice ge. ML Govekarjeve se nase žene niso hotele ločiti. Predlagale so jo m častno predsednico banovinske ženske zveze, v dokaz skromnega priznanja in zahvale m njeno požrtvovalnost v prid slovenskega ženstva. Predlagateljica se je v kratkih besedah ozrla na plodovito delo gospe Govekarjeve, s katero se morda ne more meriti nobena slovenska žena — čeprav je ogromen del njenega prizadevanja ostal skoraj neopazen, saj je cela desetletja delala tiho ta skromno v ozadju, a sadove so želi drugi. Le tisti, ki je pobliže poznal delo ta trud slovenskih žen ve. kaj pomeni m njihov napredek osebnost ge. Govekarjeve. Saj je m vsemi razgibanimi akcijami, ki jih je nase napredno ženstvo pod vzelo že davno pred vojno, med vojno in tudi pozneje, skromno stala ga. Govekarjeva in dajala smernice in iniciativo. Ko je prevzela vodilno mesto med naprednim slovenskim ženstvom. se je njena osebnost sele pokazala v pravi luči: iniciativna, sposobna, tehtna, vedno o vsem informirana je pokazala darove resnične voditeljice. Vse njene zasluge, ki jih ima za slovensko ženstvo in za slovensko kulturo bo pa pravilno ta nepristransko ocenila Sele bodočnost — tako je naglasila predlagateljica. — Lepo uspelo zborovanje je bilo zaključeno ob prisrčnem razpoloženju. pazorisča bučnih dogodkov — skratka vsi, samo doetojanatvend meščani ne. To m pravi tiste vrste meščani ki jim dostojanstvo vztrajno sili v trebuhe in ki jsh mi, navadni ljudje sploh redko srečujemo. Vendar bi se pa meščani čutili užaljeni, če bi rek t. da niso bili niti zastopani na jurje vanju. Predvsem mlajših je bilo precej. Saj bi bik> tudi skoraj nemogoče, da bi ne bik> na Gradu tudi nekaj meščanov, ko je bik> tam že toliko ljudi; grajska planota res mnogo prenese in niti sence se niso podrle spričo tolikšnega navala. Ob poteh na Grad so posedali berači kakor ob romarskih cerkvah. Tako je človek dobil takoj vtis dornačnostL Pod vrhom so OrOmetodarji postavili »srango« ter ztod-i rab prostovoljne prispevke. Ljudje, ki so prihajali v gručah, so se izgovarjam, da je blagajnik zadaj, zadnji so pa seveda kazali ne sprednje, čet, saj so že oni dali. KljUb temu se je nabralo nekaj cvenka. Igrali sta dve godbi, na planoti in na crvoriSču; imeli sta mnogo hvaležnih po-sfusalcev. de več zanimanja je pa bilo m razne srečolove. Miz je bilo se premalo ■ ter je bil uspeh tudi v tem pogledu po-I pobi. Ljudje so bih razočarani samo, ker ni bik) — dežja. Edino to je »pokvarilo« tradicionalni značaj jurjevanja. Angleži in dnevni tisk V angleški javnosti je bila že večkrat sprožena diskusija o tem. ali so angleški listi dobri odnosno ali dosegajo svoj smoter. V primeri z našimi so zek) veliki in kadar imajo se priloge, so debela skoraj kakorr knjige. Pred tremi leti je bila imenovana komisija novinarskih strokovnjakov in vladnih uradnikov, da bi dogrsria, ali atniffleSki ttsti res odgovarjajo svojemu poslanstvu in kaj Angleže v njihovih listih zanima Komisija je zdaj zaključila svoje delo in objavila svoja dognanja. Svet bo gotovo presenetilo, da Angleži kot izraziti rportniki ne črtajo v prvi vrsti športnih rubrik Športna rubrika j« šele na enajstem mestu, vendar je pa pred gledališčem, kinom in glasbo. Najbolj se angleška javnost zalima za senzacije, za težke nesreče, letalske in avtomobilske katastrofe in podobno. Na drugem mestu so vesti in govorice iz okolice kraljevskega dvora. Ljudje najraje črtajo govorice rn spletke. Na tretem mestu so poročila o porokah, zarokah in loritvah zaJcona, na četrtem zunanje polvtiene vesti Tudi to je presenetilo kajti v Londonu je prevlsoovaiio do- slej nsmmnje, da se povprečni Anglež m zunanjo politiko sploh ne zanima. Lord Ponsonbv je nedavno celo izjavil, da ve komaj en odstotek Angležev, kaj je Cesko-stovaeka in kje jo je treba poiskati ne zemljevidu. Zdaj je ta trditev temeljito ovr-zena. Zanimivo je tudi, da prečrtajo moški približno polovico svojih listov, ženske tretjino, rmadins pa vse. Ameriški listi imajo novo senzacijo. Mlada, lepa, 19 let stara Študentka na univerzi v Bostonu Olga Kuzmečna Zaharova je izjavila novinarjem, da je vnukinja najzago-netnejsega moža Evrope sira Basila Zaharova. Baje je bila leta 1930 pri njem v Parizu, kjer ji je med saniranjem zaupno povedal, da ji bo zapustil polovico igralnice v M on te Carlu, čim bo stara 18 let, po svoji smrti pa Se polovico svojega ogromnega bogastva. Nesreča je pa hotela, da je Basil Zaharov umrl, ko je bilo lepo dekle staro 17 let in 8 mesecev. Po njegovi smrti je seveda izginila tudi z napetostjo pričakovana oporoka. Tudi vsi drugI podatki, s katerimi utemeljuje mlada Američanka svoje zahteve, so baje samo moten odsev resničnosti, čeprav je v njih samo iskra resnice in upanja. Sir i^asil Zaharov je ostal v splošnem tudi po svoji smrti najzagonetnejSl mož Evrope. Ko je pred dobrim letom umiral v svojem nedostopnem gradu, v Ballin-courtu za Parizom, ni nihče točno vedel, koliko je star. Sam je prikrival vsem skrivnost svojega rojstva ter navajal letnico rojstva s tremi različnimi podatki in kraji, dasi je bil to vedno veliki Carfgrad ter leta med 1849 in 1851. Po njegovi smrti je pisal o njem ves svetovni tisk. Ta mož, ki se je bil povzpel iz carigrajskega in atenskega podzemlja do kralja orožja in največjega bogataša na svetu, je ostal zagoneten vse življenje. Bil je najbrezobzirnejši inspirator vojn, ker je koval iz njih dobiček, pri tem je bil pa star romantik, kakršni ne spadajo več v naše stoletje. To je potrdil s 35 let trajajočim čakanjem na poroko z nadvojvodinjo de Vil laf ranca, bližnjo sorodnico Bourbonov, ki je po treh letih srečnega zakona umrla leta 1926. Sir Basil Zaharov je ostal zopet sam na svetu. Najbrž tudi ona ni poznala resnice o zagonetki Zaharovega življenja Ali je moral res zaradi umora pobegniti iz Aten ali Carigrada v Litvo in se oženiti tam leta 1868 v mestecu Willkomiru, kjer naj bi se mu bil rodil sin, pozneje siromašni trgovec v angleškem Birminghamu in zdaj čevljar v Angliji? Resnica je, da je posvetil ta starec vse svoje življenje zasledovanju sira Zaharova, da bi priznal svoje očetovstvo. Točno je dognano, da se je bila rodbina Zaharova res zatekla v Odeso in še naprej v Rusijo po mučenju kristjanov v Carigradu. Dognano je. da je ded Basila Zaharova takrat izpremenll svoje židovsko ime Zachar v Zaharov. Hyman Barnett Zaharov je trdil, da je bil njegov oče. poznejši sir Basil, rojen celo v Rusiji v Mugli leta 1849. Zanimivost in zagonetnost tega. razmerja je bila, da sir Basil sicer ni hotel priznati Hvmanovega očetovstva, da je pa tega moža večkrat sprejel in ga redno podpiral. Po smrti Basila Zaharova je prispela hčerka Hymana Barnetta Zaharova v Pariz, kjer je povsem izpremenila način svojega življenja in ostala v Franciji kot premožna dama. In zadnja zagonetka je, da ta angleški čevljar od smrti Basila molči o svojem očetu, da hodi ne samo lepo oblečen, temveč je tudi nehal posečati vsa NEKAJ ZA KADILCE Sacha Guitry je napisal pred 20 leti red za kadilce V njem čitamo med drugim: Člen .1 Tobak je strup. Člen 2. Torej je najsdabša stvar. In dalje: Vso pravico imate reči kadilcu, da preveč kadi, če kadi vaš tobak. Nikoli ne kadate tujega tobaka pod pretvezo, da ne kadite. londonska uredništva, dočim jfli je prej dolga leta nadlegoval s svojo zgodbo in bojem proti kralju orožja. Da bo zagonetnost še večja, so obe hčerki iiadvojvodinje: de Villafranca, ki sta bili nedvomno hčeri sira B. Zaharova iz davnih časov tajne ljubezni, večkrat videli v Angliji pri Hymanu Baroettu katerega bi gotovo ne bili obiskali, če bi tu ne bilo tesnejših vezi kakor je fiksna ideja angleškega čevljarja. Toda mlada Američanka Olga Kuzmečna Zaharova se oglasa nekoliko pozno s svojim sorodstvom. Na svetu sicer ni nič nemogočega in tako je morda res, da je daljna sorodnica Basila Zaharova. Toda. trditev, da bi ji bil leta 1930 obljubil pol igralnice v Monte Carlu in polovico neizmernega bogastva, bo pač samo plod bujne domišljije. Enako je treba zavrniti vse trditve ameriških novinarjev, da je izviral sir Basil Zaharov iz ruske plemiške generalske rodbine, če bi bil plemiškega rodu, bi tega gotovo ne bil prikrival, saj bi mu bilo pomagalo, da bi bil še hitreje napredoval v svoji življenjski karijeri. Eno je dognano, da je sir Basil Zaharov med svojim bivanjem v Evropi leta 1930 večkrat sprejel Olgo Kuzmečno. Iz tega bi se dalo sklepati, da sta bila res v sorodu. Zaenkrat pa še ni nobenega pismenega dokaza za to in tako tudi ni verjetno, da bi mlada Američanka kaj opravila s svojimi zahtevami glede dedščine. Najbrž bomo prej ali slej slišali o lepi Olgi Kuzmečni Zaharovi, da je postala nova filmska zvezda v Hollywoodu ali pa privlačnost nočnih lokalov na Broadway. k temu bi ji utegnila ugladiti pot potrjena vest. da je bila večkrat pri pokojnem Ba-sflu Zaharovu in da je igrala z njim šah. Dotlej bo pa naloga ameriške reklame in tiska, da ohranita to fantastično vero lepe Olge v pravico do podedovanja polovice Igralnice v Monte Carlu. Iz Radeč — Naročnikom ^Slovenskega Naroda« v vednost. Z današnjim dnem se bo vsak večer dostavljal našim cenjenim naročnikom »Slovenski Narod« na dom in eioer takoj po prihodu poštnega prevoznika g. Baunuk i reber ja t- i. okrog 19. ure. — Tatvine drv. V Novem gradu je neki posestnik posekal v svoji hosti bukova drva baš na meji hoste drugega posestnika Ker je le ta mislil, da jih lahko odpelje, je to delo opravil. Z vozom jih je odpeljal na svoj dom. Zaradi nedovoljene prisvojitve se bo moral najbrž zagovarjati pred sodiščem. — Posestnik Starina v zaporu. Pred kratkim so naše varnostne oblasti z orožniki iz KrmeIja in Zagorja obiskale znanega posestnika Starino na Jalovem. Osumljen je bil po svojih pajdaših, da je spravljal nakradeno blago v svoji hiži. Starina je kupoval nakradeno blago in ga razpecavad dalje. Tolovaj Ciril š. ki sedi v litijskih zaporih in ki ima na vesti 13 vlomov in 2 ropa po raznih krajih dravske banovine je prinesel v družbi se enega tovariša Starini na Jelovo za 1-600 dinarjev nakradenega blaga tobačnih izdelkov iz Zagorja. Pri njem so našli le se za 200 din cigaret in tobaka, poleg tega tudi nekaj nakradenega perila in obleke, ki izvira, kakor je ugotovila preiskava, iz Leskov-ca od vdove Klančar. Tudi njej je biflo ukradeno že pred časom za 1600 din raznega Naga. Pri Starini so naSli v štedilniku za pečenje kruha iizparano zimsko suknjo, ki je najbrž last vdove. Doma so jo torej sparali najbrž z namenom, da bi jo prebarvali in bi tako bila zabrisana sled za tatvino. Pri Starini se je etlednnič našlo tudi neko staro kolo, ki je tudi sumljivega izvora brez številke in knfižice in za katerega Starina ni vedel povedati, odkod izvira. Zato je bil Starina odveden v zapore tukajšnjega sodišča, te dni ie bil prepreljan na okrožno sodnšce v Novo mesto, kjer bo počakal na sodbo. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Iflalokal, OMAN otok gcriaciceo j —Neznosni ste, — je dejala in vstala Sketch je zrl na morje. Bila je presenečena, da je ni povabil, naj sede. Storila je torej vo sar.ia toda imela je neprijeten občutek Sketch j 3 potegnil iz žepa pipo. jo nabasal in prižgal — Vse to je že zelo daleč v preteklosti — j* povzel besed :> in puhnil oblaček dim proti nebu - -Bilo je takole okrog leta 1850. Morda se spominjate iz sole, kaj je straža Severoameriške Unije Potepuhi, kakor sem jaz, si jo zamišljajo kot policijo s širokimi klobuki, rdečimi suknjiči in pištolami za pasom. Znajo zelo dobro streliati — vražje dobro Učil sem se streljanja pri njih ,.. — Kaj ste služili v kanadski konjenici? — ga je prekinila presenečeno. — Tudi tam se bil nekoč. — je pripomnil mirno. — V kanadsko konjenico sprejemajo samo mladeniče z diplomo. — No, včasih store izjemo, toda dovolite mi povedati to zgodbo do konca. Ce omenite tu na otokih stražo Severoarneriške Unije, si bo mislil vsakdo bojne križarke, urne podmornice in može T modrih uniformah, ki znajo tako dobro streljati... Nekako takole... — je dejal naenkrat in v njegovi prazni roki, ki se ni niti danila, se je pojavila dolga pištola, zabliskalo se je in dobrih šestdeset metrov daleč v morju se je pognala iz vode velika riba, ki je bila malo prei pomolila glavo iz vode Parne!a se je presenečeno ozrla nanj — Zadeli ste jo, — je vzd hnila. — Ne Samo glavo sem ji odtrgal. Poskusite še vi. Saj \ierdar imate pištolo mar ne? Segla je v zadnji žep svojega krila in potegnila iz mega samokres Vzel ji ga je iz rok in se zasmejal. — To ie dobro na pet metrov v telo. Na daljavo to ne gre V-^mite mojo pištolo in ustrelite v deblo te palme pred seboj. Pamela se je sklonila in previdno pomerila. Orožje je bilo za njo pretežko in mušica se je neprestano nižala Slednjič je počil strel in s krone palme je odletel list Sketch je počil v smeh Pa-meli se je zmračil obraz. — Ce se ne motim, ste merili v višino odraslega človeka, zadeli ste pa v krono Toda to j«? dobro, za strašenje to zadostuje Poglejte, to se dela takole: Sketch je zrl drugam, ko je ustrelil Opazila je. da se je pojavila v njegovi levici druga pištola in zopet ni niti opazila tnetje roke. ki jo je bila potegnila izza pasa. — Vi imate cel arzena 1. — je dejala razburjeno. — Kaj še! Samo dve pištoli ki sta tu potrebni Zdaj r%e hodite tja doli. ko pa poidemo odtod boste videli v deblu luknjico točno v višini mojega nosu Prihodnjič vas bom učil streljati, zdaj naj pa nadaljujem: Sketch je spravil pištoli nazaj in se udobno zlek-nil. — Vsa ta straža Severoameriske Unije je torej zasledovala morskega roparja Bully Hayesa Ce so oni streljali tako. kakor jaz. je streljal on še bolje. Niso mu mogli priti do živega Nehega dne je pri-plul s polnimi plahtami v Honolulu. kakor da je posten kapitan. Ker mu njegova barka ni več us+re zala, je kratkomalo ukradel v Honolulu vojno ladjo z listinami vred in odplul na morje V San Fran-ciscu je bilo takrat zaradi te tatvine vse na nogah In on je to vedel Krenil je seveda proti San Fran-ciscu. Spotoma je iz ropal več trgovskih stanic in pobil ljudi ki so bili dvignili protf njemu orožje. Kdor je držal roke kvišku, je bil lahko prepričan, da se mu ne bo nič zgodilo V San Franciscu je predložil listine poštenega kapitana in ko je bil zopet na morju, je signaliziral r.a obalo, da je '*ul na obisku Bullv Haves. Seveda ga zopet niso mogli zgrabiti Kar je obmolknil in pnpomndl: — Oprostite. Pamela. da vam pripovedujem to zgodbo skrajšano. Zadostovala bi za ves večer, moje misli pa uhajajo drugam ... — Nadaljujte! — Slednjič so ga zasačili V Apii To je taka luknja — skorai kakor tu Zasačil ga je angleški konzul Haves w bil tako blizu vešal kakor sem jaz zdajle vam Toda angleški konzul je imel v krvi strast mornarjev in razumel je zadnjo Haveso- vo željo. Haves je hotel še zadnjič pregledati navigacijske aparate na svoji ladji s kronometri :n busolami ladje »Leonora«, ki je bila prav tedaj priplula v zaliv. Na tem ni bilo nič nevarnega glede na dober glas, ki ga je užival kapitan »Leo-nore«. Nikjer pa ni rečeno, da mora biti vsa^a govorica o vrlinah mož resnična. Tako tudi ta ii bila. Cim je Haves stopil na krov »Leonore« je razvila ta jadra in odplula na širno morje. Plula je v Šanghaj. Toda tam so pristaniške straže že vedele za Havesov pobeg in pričakovale so ga. Nihče na ni vedel, kakšen je Bullv Haves in tako se je zgodilo, da je bil aretiran pravi kapitan. Haves je pa prevzel na »Leonori« poveljstvo. Na ladjo je sprejel mnogo Kitajcev pod obljubo, da jih prepelje v Melbourn. Haves je vedno izo rinil svojo obljubo. Na širnem morju pred melboum-skim pristaniščem je izobesil alarmno zastavo, da se mora potopiti. Dobro Potnike so prepeljali v rešilne čolne, »Leonora« je pa naenkrat napela jadra in odplula. Kitajce so morali pustiti brez dokumentov in io-voljenja v Melbournu, ker ni bilo vredno voziti jih nazaj. Njegovo predzadnje junaštvo se mu je tudi posrečilo Poveljnik bojne ladje »Meade« iz USA je Havesa slednjič rgrabil zopet v Apii. Haves je vedel, da ne bo ušel Šel je torej pred sodišče in dosegel s svojo '.govornostjo. da so ga zopet izpustili. Zdaj se imenuje to pomanjkanje dokazov ... Urejujs Josip 7r"pirrrtf — Za »Narodno tiskarno« Fran Jaran - Za upravo in mserstnj deJ lista Oton Christoi - Val v Ljubljani Jurjevanfe izjemoma brez dežja Na furjevanje hodijo leto z.- letom ▼ prvi vrsti preprootl ljnSfe Skomine po dedšcini Basila Zaharova V Ameriki se je pojavila lepa Študentka, ki trdi, da |e vnukinja zagonetnega kralja orožja