mali oglas velika prilo I Ganp.. otesloo Zot^.a l.^rari ««n Goreiyska borzno posredniška družita d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nai(upu vrednostniii papii^ev Koroška 33. 4000 Kranj tel.: 04 i 2H0 10 40. 2H0 10 17, 280 10 30 Jaks: 04 ' 2H0 10 12 mfo((i t>bJ.si yanw-t ) Mr,tki>viiosl > di»ii)stiuU BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Goren)ska^^ Banka GofeofsKa DarM d d , Sewetsova c 1. Krarg Banka ^ posluhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 68 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 27. avgusta 2004 Gorenjske lokalne turistične organizacije pripisujejo porast števila gostov in nočitev v primerjavi s prejšnjimi leti bogatejši turistični ponudbi. Poletje se poslavlja, kopalni dnevi, kot kaže posnetek, bodo bolj redki, turistični delavci pa že ocenjujejo sezono. Foto: Gorazd Kavčič Kra^j - Maja in v začetku junija je bil obisk manjši zaradi slabega vremena, v višji turistični sezoni pa toliko večji. Največ gostov je bilo iz Nemčije. Direktor LTO Bohinj, Marko Lenarčič, nam je povedal, daje bila turistična sezona na začetku slabša kot prejšnja leta, kasneje pa veliko boljša. "Do sredine avgusta so bili kampi in sobe stoodstotno zasedeni, hoteli 95-odstotno. Vpliv slabega vremena pri nas ni bil viden. Za turiste smo pripravili zelo bogato ponudbo ter veliko prireditev in popustov," pravi Lenarčič. Manjše število gostov so, predvsem v zasebnih sobah in apartmajih, na začetku poletne sezone opazili tudi v Kranjski Gori. "Vreme nam je malo pokvarilo začetek sezone, sicer pa letošnjo turistično sezono ocenjujemo kot uspešno. Turistično ponudbo smo obogatili s tedenskimi prireditvami in dogodki, ki so vseeno privabili veliko do- mačih in tujih gostov, med katerimi prevladujejo Angleži, Nemci in Italijani," nam je povedal Matjaž Podlipnik, strokovni sodelavec za tržno komuniciranje v LTO Kranjska Gora. Na Bledu so zabeležili enajst odstotkov več nočitev kot lani. "Vreme pri naših gostih ni odločilen dejavnik, saj ne poleža-vajo ves dan na plaži, ampak imajo aktivne počitnice. Opažamo tudi naraščanje krajših potovanj. Prav tako že nekaj let načrtno delamo na promociji Bleda, rezultati so vidni sedaj," pravi Matjaž Završnik, svetovalec direktorja za trženje v LTO Bled. Tudi število nočitev v v kampih je večje kot lani. "Število nočitev je v primerjavi z lani deset odstotkov večje, kar je nad pričakovanji," pravi direktor kampa Sobec Rado Urevc. V kampu Zaka so zabeležili pet odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. V Bovcu turistična sezona ni tako uspešna, zaradi potresa imajo precej manj gostov. Ana Hartman Lubadar še ne miruje Kranj - Lubadar, ki se je lani zaradi moČne semenitve, visokih temperatur in dolgotrajne suŠe pretirano namnožil, tudi letos ne miruje. Medtem ko je lani v slovenskih gozdovih "odkazal" več kot 400 tisoč kubičnih metrov iglavcev, jih je letos do začetka julija že 266 tisoč kubičnih metrov, od tega 167 tisoč še na račun lanskega napada. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju, kjer je lani prizadel 36 tisoč "kubikov" iglavcev, so mu letos do konca julija "pripisali" še 13.300 kubičnih metrov drevja. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je količina pod običajno. fc. Z. Referendum za Berje bo Najsodobnejši Mcrkurjev ccntcr Občinski svet je sprejel sklep o naknadnem referendumu. Volivci bodo odločali o občinskem odloku. Bled - Blejskim naravovarstvenikom je uspelo. Za razpis referenduma so zbrali 825 podpisov. In minulo sredo niso skrivali zadovo^stva, ko so občinski svetniki na izredni seji sprejeli skiep o razpisu naknadnega referenduma o zavrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi poviry, močviry in rastišč redkih rastlin v občini Bled. S tem dejanjem so dokončno prižgali zeleno luČ referendumu, ki bo 3. oktobra. Volivci bodo prvo oktobrsko nedeljo glasovali za ali proti zavrnitvi omenjenega odloka, ki ukinja režim varovanja na poviijih Beije in Piškovica pri Zasipu, ne bodo pa odločali o jezu. Pred glasovanjem se je med občinskimi svetniki vnela silovita razprava, v kateri ni manjkalo modrovanj o smiselnosti referenduma. Svetnik Vladimir Silič je menil, da referendum mora biti, saj je načrtovana obnova in dograditev hidroelektrarne Moste in z njo povezana potopitev Beija že povsem spolitizirana. "Samo ustavno sodišče lahko odloči, ali je bil odlok zakonito ali nezakonito sprejet, napako pa smo naredili z njegovim zadržanjem," je dodal Silič. Sprejeti sklep je prinesel vidno Za razpis referenduma je glasovalo dvanajst svetnikov, proti ni bil nihče. olajšanje tudi blejskemu županu Jožetu Antoniču, ki je dejal, daje zelo zadovoljen z izidom glasovanja, saj je referendum najboljši način, da občani povedo, kako ravnati v prihodnje. "Presodil sem, daje najbolje, da o usodi referenduma odločijo svetniki, saj ne želim spet poslušati očitkov. Zadnje čase sem imel občutek, da svetniki želijo potopiti mene, ne Berja," je odločitev o hitrem sklicu izredne seje komentiral žuM^^^^etL referendum naj bi prinesel dveletni moratorij, v katerG^^bčinsicfe>**et o odloku ne more znova odločati, slednje pa po bes|^n jili^sedfnika Odbora za rešitev Save Dolinke Janka Rožiča polteni rde%'luČ tudi za projekt Savskih elektrarn. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Včeraj so v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC odprli Merkurjevo največjo letošnjo investicijo - nov nakupovalni center. Ljublana - V BTC-ju je Merkur iz Naklega z včerajšnjim odprtjem svojega najsodobnejšega trgovskega centra, ki je tudi največja Merkurjeva naložba v letošnjem letu, na 10.000 kvadratnih metrih kupcem ponudil vse, kar potrebujejo za svoj dom, vrt in prosti čas, spretni mojstri pa si bodo lahko popolnoma opremili svojo domačo delavnico. Med posameznimi oddelki je treba posebej izpostaviti vrtni oddelek, ki bo imel tudi 1.000 kvadratnih metrov velik zunanji del s ponudbo zelenega programa. Zgolj vrtni del programa bo tako s 3.000 kvadratnimi metri velik toliko, kot pred desetimi leti celotna površina Merkurje-vih trgovskih centrov. Tudi v tem centru je ponudba več kot 30.000 izdelkov razdeljena na dva dela: Merkurdom in Mer-kurmojster, številni izdelki pa bodo kupce presenetili s svojo v novem centru: Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja (levo), ob njem Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke. postavitvijo, saj ne bodo umeščeni na prodajne police, ampak v okolja čudovitih kopalnic, prijetnih vrtov in ostalih kotičkov, ki polepšajo dom. Center s 66 zaposlenimi bo odprt vsak delavnik, tudi ob sobotah od 9. do 20. ure, z odprtjem pa Merkur kot glavni donator začenja svojo novo dobrodelno akcijo "Drevo dobrih želja", v okviru katere bo zbiral sredstva za pomoč otrokom, obolelim za rakom in drugimi hujšimi bolez- Usoda hotelov pri Preddvoru še ni jasna Ljublana - Minuli petek je marsikoga presenetila novica, objavljena v enem od slovenskih časnikov, o tem, da novi lastnik hotelov Bor in Grad ob jezeru Črnava pri Preddvoru razmišlja o novem luksuznem hotelu. Novi lastnik je z nakupom trgovske družbe Živila, namreč postal "najboljši sosed" - Poslovni sistem Mercator, d.d., kije imenoval tudi novega direktorja. Kot nam je povedal Aleš Čerin, član uprave Mercatorja, so za to mesto izbrali mladega Tineta Brodi\jaka, ki seje po šolanju hotelirstva v Portorožu, dodatno usposabljal v Švici, in je eden najbolj usposobljenih kadrov za to področje pri nas. Dodal je, da se z objavljenimi Brodnjakovimi razmišljanji o tem, da so v Preddvoru idealni pogoji za razvoj hotelske ponudbe, da obstaja strategija, ki obeta Preddvoru lepše turistične čase, v celoti strinja. S prevzemom Živil je Mercator, po Čerinovih besedah, dobil tudi "kup gostinske dejavnosti", vendar to ni centralna dejavnost Mercatorja, zato o njeni usodi - kdo, kaj, kako; še niso odločali. Osnovna dilema je, ali to dejavnost, torej tudi hotele v Preddvoru prodati, ali pa vlagati in razvijati. Potrdil je tudi, da se za razvoj močno zavzema preddvorski župan Franc Ekar. Položaj bodo še skrbno analizirali in Aleš Čerin pričakuje, da se bodo o tem odločali do konca leta. Tinela Brodnjaka predstavljamo na 16. strani. Štefan Žargi nimi. K uspehu centra bo, kot so prepričani v Merkuiju, poleg strokovnosti prodajalcev, veliko pripomogla tudi poslovodkinja Gordana Pire. Vodila je nekdanji Merkuijev center v BTC-ju in si svojim delom po mnenju bralcev Nedeljskega Dnevnika in priloge Gospodarskega vestnika, Trgovina prislužila laskavi naslov naj slovenske poslovodkinje leta 2003. Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič CN O CS} m ro O % VB-LEASING, d O o , Pot za Krajem 38, Krani O N O M < S GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 "Danes se za Slovence priznava le 12.500 prebivalcev Koroške, kar 65.000 pa jih zna slovensko!" pravi dr. Marjan Šturm. Slovenija pač postaja ekonomsko zanimiva soseda. Krai\j - Združena Usta socialnih demokratov je v Mladinskem kulturnem centru v Krai\ju gostila dr. Marjana Šturma, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V nastopu je predstavil položaj Slovencev v zamejstvu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. ''Danes vsi živimo v istem, širšem prostoru. Vsem članicam suverenost dirigira evropska komisija v Bruslju, zato moramo imeti stične točke,'' je najprej poudaril dr. Šturm. Meni, da mora biti Evropa tista, ki bo protiutež ameriškemu sistemu, ki zatira socialno varnost in podpihuje turbokapitalizem. "80 odstotkov evropskih regulativ se tiče gospodarstva, najšib- kejše pa je prav na področju sindikalnega boja. To je slabo!" na to temo še pravi dr. Šturm. Nadaljeval je o položaju zamejcev oziroma avstrijskih Slovencev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo: "Pristop je' velik korak, tako za matično državo, kot tudi za zamejstvo, čeprav moramo sedaj ugotoviti, da zamejstva praktično ni več. Hkrati je to tudi izziv. Prej smo Aleksander Ravnikar je v imenu ZLSD gostil dr. Marjana Šturma. šli enostavno v Ljubljano, malo potarnaU in dobili pomoč. Sedaj moramo biti iznajdljivejŠi." Med glavne pozitivne značilnosti vstopa v EU za zamejce je poudaril pomen slovenskega jezika. Ta je iz jezika kmetov (po prepričanju Avstrijcev) postal uradni evropski jezik. "Prijave k dvojezičnemu jeziku močno naraščajo. Pred leti se je želelo učiti slovenščine le še 12 odstotkov šolarjev, danes jih je že tret- v jino vse generacije. Zal od teh kar dve tretjine ne pozna niti osnov slovenskega jezika," ugotavlja dr. Marjan Sturm. Starši otroke vpisujejo k temu pouku zaradi svojih korenin (ki so jih mnogi zaradi socialno ekonomskih razlogov zatajili) in zaradi ekonomskih vplivov, Slovenija je za Koroško ekonomsko vse bolj zanimiva. Šturm navaja še eno pozitivno plat: "Danes se za Slovence priznava le 12.500 prebivalcev Koroške, kar 65.000 pa jih zna slovensko!" Gre za morda odločilen zasuk v razmišljanju, saj znanje jezikov v Evropski uniji postaja vrednota. Zaradi nemškega nacionalizma pa celo mnogi Slovenci pred desetletji niso upali priznati, da znajo slovensko. Tako so lažje dobili službe in se ekonomsko osamosvojili. "Danes takšnih težav ni. Izobražen Slo- venec takoj dobi delo," je povedal dr. Šturm. Zal pa je teh še veliko premalo, kar je največji minus koroških Slovencev. Naj večj a težava zamej skih Slovencev je skupna politika z Ljubljano in strah Avstrijcev pred dvojezičnostjo - naj gre za dvojezične krajevne napise ali za priznanje uradnega jezika. "Se najbolj urejeno vprašanje je šolstvo. A bo že tako, da v Evropski uniji lokalni veljaki - za-rukanci - ne bodo imeli toliko moči, da bi še lahko zavirali razvoj manjšine na Koroškem," še ugotavlja dr. Šturm. Ali lahko pričakujemo gospodarska vlaganja koroških podjetij tik čez mejo, v Tržiču. Cena zemljišč je manjša, delovna sila cenejša, je bilo vprašanje enega od poslušalcev. "Globalno gledano ne pričakujem takšnih vlaganj, saj Koroška gospodarsko ni močna dežela. Veliko se je v preteklosti vlagalo v turizem, to pa je tudi vse," je odgovoril dr. Marjan Šturm. Boštjan Bo^taj, foto Gorazd Sinik ZLSD: Sporni Županov teden Junijska llsta odplia soclalna vprašanja Tržič - V Območnem odboru ZLSD Tržič menijo', da tržiški žu- v pan Pavel Rupar z organizacijo Zupanovega tedna nenamensko troši davkoplačevalski denar za predvolilno promocijo. "Zupanov teden se naključno dogaja letos prvič v vsej svoji zgodovini. Namesto da bi se župan lotil reševanja žgočih problemov, ki tarejo občanke in občane Tržiča, od velike brezposelnosti, stanovanjske problematike do nerazumno velikega proračunskega primanjkljaja, se je lotil financiranja predvolilne kampanje neposredno z denarjem Tržičank in Tržičanov," obtožujejo župana v občinskem ZLSD. V ZLSD med drugim pravijo, da so kot opozicijska stranka v občinskem svetu dolžni opozarjati na nepravilnosti v delovanju občinske uprave in župana, saj je to njihova legitimna pravica, predvsem pa dolžnost do občank in občanov. "Nedopustno je tudi, da župan preko občinskih medijev, ki so pod izključno njegovim nadzorom ter njegovih najbližjih sodelavcev, neutemeljeno in na demagoški način napada ZLSD," so še zapisali v sporočilu javnosti, v katerem tržiškega župana že v tretje pozivajo k odstopu. S. Š. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Poizvedovanje o Brionih Na naš poziv k zbiranju informacij o znani, letos prenov^eni krai\jski restavracyi, so se naši bralci odzvali predvsem z razlago, da je, tako ali drugače, za vzdevek in današi\ji naziv Brioni, zaslužen nekdai\ji jugoslovanski predsednik Tito. Iz vaših pisem in telefonskih klicev smo izvedeli, da za nastanek vzdevka obstaja več teorij. Po eni je v ugledno restavracija ob obis* kih v Kranju zahajal tudi Tito in nekoč vzkliknil, daje tu lepo kot na Brionih. Druga razlaga je, da je ime nastalo zato, ker je bil na tem meslu prej park, Tito pa je imel največji park na Brionih ... Tretja teorija pravi, da so Titove delegacije pogosto posedale v restavraciji Park, prav tako, kot so najbrž rade zahajale na brionske otoke. Tudi četrta varianta se zdi verjetna: Titove "zasluge" za ime naj bi bile v precej drugačnem smislu, kot se prebere, če je beseda brez narekovajev, saj sojo njeni obiskovalci tako poimenovali iz ironije, ko si je Tito ob splošnem pomanjkanju dal zgraditi na Brionih razkošni raj na zemlji. Kakorkoli je že z imenom, veseli smo, daje restavracija po začasnem zatonu spet Kranju v ponos, še posebej zalo, ker je v gorenjski prestolnici kakovostne gostinske ponudbe tako neverjetno malo. Naj bo ta poteza še komu, ki lahko kaj stori za kranjsko jedro, v inspiracijo in spodbudo. Pričevanja naŠih bralcev bomo izročili novemu lastniku restavracije Brioni, tri sodelujoče pa čaka nagrada: 1. na kosilo je povabljena Olga KriŠelj iz GoriČ, 2. na malico restavracija Brioni vabi Alojza Krišlja z Zgornje Bele, 3. na sladico pa Ivana Stareta s Trate pri Cerkljah. Nagradno pismo vam bomo poslali po pošti, izkoristite pa ga lahko do konca septembra letos. Hvala za vse spomine, ki so vam privreli na dan. /a vas bole/imo čas! Petra Kejžar 03LAS Junijska lista - ambasadorji ljudi se zavzema za socialno državo in socialno-tržni ekonomski sistem. Krai^ - "Slovenca je pokazala, da ima kapitaliste, nacionaliste, razumnike in kmete. Zdaj je čas, da pokaže tudi čuteče, ki nam je mar za preproste, ranyive yudi," je v vabilu na novinarsko konferenco v Krai\ju zapisala Junaška lista - ambasadorji ljudi. Junyska lista, katere najbolj znana predstavnica je Manca Košir, je hadstrankarska lista, ki bo sodelovala na letoši\jih držav-nozborskih volitvah, odpirati pa želi socialna vprašanja, ki se jih politične stranke izogibajo. Kot so dejali minuli torek na predstavitvi gorenjskih kandidatov za bližnje volitve, na kateri so spregovorile Rozalija Raj-gelj, srednja medicinska sestra, IHgenija ZagoriČnik Simono-vič, pisateljica in lončarka, in Karmen Bajt, diplomirana upravna organizatorka, se Junijska lista navezuje na enako imenovani listi na Danskem in Švedskem. Lista se zavzema za socialno državo in socialno-tržni ekonomski sistem po skandinavskem vzoru. Po besedah Gorazda Dreven-ška, ki pomaga listi pri organizaciji, Junijsko listo sestavljajo ljudje, ki najbolj občutijo stiske in potrebe zdravih, bolnih in pomoči potrebnih. "Na listi organizirano sodelujejo medicinske Javna tribuna o demografskih trendih Krai\j - Danes, 27. avgusta, ob 17. uri bo v dvorani hotela Creina v Kranju potekala javna tribuna z naslovom "Demografski trendi v Sloveniji in družinska politika", ki jo organizira Slovenska ljudska stranka. Gosti tribune so prof. dr. Janez Malačič in Peter Grabner (Družinska pobuda), Janez Podobnik, Nada Skuk, Stanislav Bren-ČiČ, mag. Franci Rozman in dr. Drago Čepar. Problematiko bodo predstavili strokovnjaki in civilna družba s tega področja, SLS pa bo predstavila tudi svoj program za področje družinske politike. V SLS so zaskrbljeni, ker Slovenija nima celovite družinske ali prebivalstvene politike. Negativne posledice so se že začele kazati, dejanski problemi pa bodo še bolj prisotni in opazni v prihodnosti, pravijo. Po njihovem za maloštevilen narod, kot smo Slovenci, priseljevanje ne more biti pravi odgovor na zmanjševanje rodnosti. S. Š. Novi opozicijski predlog o izbrisanih Ljubljana - Petindvajset opozicijskih poslancev (iz vrst SDS, N.Si, SLS, SNS in SMS) je v sredo v državni zbor vložilo predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, s katerim naj bi uredili status izbrisanih. Opozicija je predlagala, naj se ta predlog uvrsti na dnevni red izredne seje o interpelaciji, ki bo v torek. Z dopolnitvijo ustavnega zakona bi se uredili statusi tistih ljudi, ki se niso odzvali pozivu predsedstva Slovenije in si kot tujci niso uredili svojega statusa, niti niso sprejeli slovenskega državljanstva, kije bilo ponujeno vsem državljanom nekdanje Jugoslavije, ki so živeli na ozemlju Slovenije v času plebiscita (23. 12. 1990). S. Š. sestre in zdravštveni tehniki, invalidi in drugi socialno čuteči ljudje. Podpirajo nas tako sindikat kot tudi društva in zbornica medicinskih sester, podporo pa nam dajejo tudi invalidne organizacije v Sloveniji," je pojasnil. Prav zato bo Junijska lista posebno skrb namenila socialno šibkim in ogroženim: invalidom, starejšim, kronično obolelim, brezposelnim, žrtvam nasilja, duševno ranljivim in otrokom. Rozalija Rajgelj je opozorila na dejstvo, da v Sloveniji sicer imamo kar nekaj zakonov, ki urejajo socialno področje, vendar pa se ti ne izvajajo. "Kako se sicer vsakodnevno lahko dogaja, da žensko med razgovorom za službo vprašajo, kakšne načrte ima z družino. Poleg tega je pereč problem starejših, ki potrebujejo oskrbo, a v domovih zanje ni prostora," je dejala. Zav- zemala se bo tudi za brezplačno šolstvo in za skrb za okolje. Karmen Bajt se kot invalidka in tudi na svojem delovnem mestu dnevno srečuje s problemi invalidov in njihovih družinskih članov. "Junijska lista nam ponuja nove možnosti in veliko programov, ki bodo življenje invalidov in njihovih družinskih članov precej izboljšali. S svojimi izkušnjami želim pomagati pri uresničevanju teh programov in ciljev," je dejala. Cilj Junijske liste - ambasadorjev ljudi je v državni zbor pripeljati vsaj kakega predstavnika invalidov in medicinskih sester. Kot nad stran kar ska lista potrebujejo podporo volivcev, zato v gorenjski volilni enoti še vedno zbirajo pisna soglasja, v nekaterih enotah pa so jih že zbrali dovolj. Obrazce, na katerih podate svojo pisno podporo, dobite na upravni enoti. Simon Šubic Odbori SDS Kranj, Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur Vabimo vse ljudi dobre volje na srečanje Pod Jenkovo Lipo v Cerkljah na Gorenjskem, na katerem bo za mlade vseh starosti ieral ansambel CD D 3 D S UJ 2 g V petek, 27. 8. 2004, ob 18. uri. Poseben gost: Janez Janša, predsednik SDS Na razpolago bo šotor - srečanje bo v vsakem vremenu! s $ <0 $ Vstopnine NI! Vljudno vabljeni! r-- Petek, 27. avgusta 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Po podatkih iz raziskave, ki jo je opravil Gral-lteo, v Sloveniji kar 30 odstotkov vprašanih meni, da je največ korupcije v zdravstvu. Kranj - Veliko možnosti za ubiranje stranpoti v zdravstvu, pravi dolgoletni direktor jeseniške bolnišnice in zdaj prvi mož na Rdečem križu Slovenije Janez Remškar, ponujajo predvsem (pre)dolge čakalne dobe. Meni, da je rešitev v drugačni delitvi dela v zdravstvu, pri čemer bi osebni zdravniki bolnika spremljali od začetka do konca bolezni, in natančnejši opredelitvi zadolžitev koncesionarjev. Pravite, da je v zdravstvu korupcije več, kot smo pripravljeni priznati. Na čem sloni ta vaša trditev? "Bistvo problema je v dosedanji praksi in razmišljanju tako farmacevtske industrije kot zdravnikov, ki je posledica zatečenega stanja iz prejšnjih razmer, ko smo bili zdravniki res izjemno slabo plačani. To je bila potem sama po sebi razumljiva nagrada za dobro delo. Vendar ob izboljševanju gmotnega položaja zdravnikov to postaja nesprejemljivo. Recimo pri zdravilih - zakaj je potrebno ponovno testiranje zdravil, če so že v tujini podvržena strogim testiranjem. To je zgolj navajanje mene na zdravilo, ki ima neko novo ime. Farmacevtska industrija vpeljuje vedno nova zdravila, ki so vse dražja, z mojo pomočjo. Ta pomoč pa gre vedno na račun davkoplačevalcev." Na katerih področjih v zdravstvu je korupcija najbolj razširjena - je farmacevtsko področje najbolj problematično ? v "Mislim da. Čeprav nekateri to, da povabiš recimo zdravnike na ogled farmacevtske tovarne v Kenijo, pri nas imenujejo poslovne poteze. Ampak svet ima to za korupcijo." Je korupcija tudi, Če zdravnik nima časa za bolnika znotraj njegovega rednega delovnega Časa v javni ustanovi, si ga pa vzame popoldne v zasebni ordinaciji? "Stvari niso tako enostavne. Kot zdravnik v javnem sistemu zdravstva sem omejen tudi s financami - ker ni denarja, lahko pregledam samo toliko in toliko bolnikov. Zato se pojavljajo Čakalne dobe. Težava je tudi v tem, da izbrani zdravnik ne spremlja bolnika od začetka do konca bolezni. Če ugotovi, daje neka stvar resna, ni dovolj, da zgolj izda napotnico. Tu se namreč pojavi naslednji problem. Zdravnik izda napotnico, bolnik pa ne vidi izhoda, ker bi moral predolgo čakati na pregled. Pomaga si tako, da gre v samo-plačniško ambulanto. Tam pa se lahko zgodi, da spet naleti zdravnika, ki mu je izdal napotnico. V svoji ordinaciji namreč lahko pregleda zgolj 25 bolnikov, ker je to financirano. Če jih bo pregledal več, bo delal škodo svoji delovni organizaciji. Drugo pa je, ali je prav, da nekdo, ki je šel v samoplačniŠko ambulanto, potem spet stopi nazaj v sistem nujnosti. Bolnik je v tem primeru plačal zdravniku tisto, kar bi mu moral zagotoviti že v Janez Remškar okviru dela v javni ustanovi. Temu pa lahko rečemo tudi ko- • I rupcija. Kaj je mogoče storiti pri odpravljanju čakalnih vrst, ki spodbujajo številne stranpoti pri iskanju bližnjic do zdravstvenih storitev? "Prvo je natančna delitev dela med posameznimi ravnmi - kaj je recimo dolžan storiti osebni zdravnik. Ne bi smel biti omejen zgolj na izdajanje napotnic in predpisovanje bolniških odsotnosti, ampak bi moral začeti z diagnostičnimi postopki. Kot drugo bi bilo treba natančno opredeliti zadolžitve, ko zavarovalnica z zdravnikom podpise koncesijo. Zdaj se dogaja, da specialist, ki je prej delal v bolnišnici, nato pa dobi koncesijo MISS SIXTY, ENERGIE, STEFANEL, VERSACE JEANS COUTURE, CALVIN KLEIN JEANS, CAMPER, ICEBERG JEANS, BATA, TOM TAILOR, GEOX, MOTIVI, KOOKAI, MORGAN, EXTE, SONNY BONO, KILLAH BABE, JUST CAVALLI, LEVIS, MURPHY&NYE, THINK PINK, QUIKSILVER, STEFANEL, CARRERA, NIKE, AOIDAS, PUMA, SALOMON, SPYDER, SKILA, KRIZIA, COLUMBIA, AESSE, ICE PEAK. REGATTA, OANZA, MELBY JR, lANA JR, CACAO JR, OSH KOSH JR, FITS FOR KIDS JR, TOM TAILOR JR, THINK PINK JR, M&N JR...... factory KJER POPUSTI VELJAJO CELO LETO PE Kranj ONC Primskovo praznujemo / < fnJ zato smo za vas pripravili posebne popuste PON. 30.08. PERILO IN OTROŠKI PROGRAM-3O /f TOR. 31 .08. SRAJCE "30% SRE. 01 .09. PULOVERJI "30% CET. 02.0g. JAKNE PET. 03.0g. OBUTEV -30% -30% J^p TRGOVSKI CENTER ONÜ - MKO rvirwcMüR.if .M IN M^mkimulm odptralni Čas: od ponedeljka do sobote; od g do so ure. Tel: 04'234-o8-8g za zasebno ordinacijo, opravi bistveno manj širok spekter dela, saj nima take opreme kot v bolnišnici, obenem pa izbira, kaj se mu finančno splača delati. Če ima recimo v svoji ordinaciji ultrazvočno napravo za pregled srca, lahko z ultrazvokom pregleda ogromno ljudi. In pri veliko pregledih je tudi več možnosti, da kaj odkrije. Ker pa sam ne more nič narediti, ga pošlje k specialistu v bolnišnico. In smo v začaranem krogu, saj ima bolnišnica zaradi njegovega odhoda v zasebno jjrakso enega specialista manj. Čakalne dobe pa se na ta račun daljšajo." Kako bi se bilo torej mogoče učinkovito spopasti s korupcijo v zdravstvu, ki zavira razvoj in zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev? "Z racionalizacijo bi zagotovili tudi dodatna finančna sredstva v zdravstvu. Minister je denimo veliko govoril o ginekološko porodniških oddelkih na Gorenjskem - še vedno sta dva. Ali je ob sedanjem številu porodov to pametno? Potem pa je še racionalizacija v samih postopkih -preiskave se ponavljajo, ne verjame se predhodnim izvidom..." Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Zbornik ob sedemstoletnici Lukovica - Ob občinskem prazniku v občini Lukovica bo letos še posebej slovesno, saj ga bo zaznamovala pomembna obletnica. Praznovanje bodo namreč posvetili sedemstoletnici prve pisne omembe dveh krajev. Lukovice in Šentvida. Ob tej priložnosti je izšel Zbornik občine Lukovice, v katerem je 24 avtorjev osvetlilo pomembne dogodke iz zgodovine tamkajšnjih krajev vse do današi^jih dni. Zbornik je po besedah glavnega urednika prof. dr. Stanka Pelca neke vrste nadaljevanje in nadgradnja obsežnega dela Črni Graben avtorja Staneta Stražarja. "K sodelovanju smo povabili različne av-toije, ki bi lahko vsak na svoj način prispevali v zakladnico znanja o naših krajih," je pojasnil Stanko Pele. Zbornik najprej ponudi nekaj statističnih podatkov glede prebivalstva v Lukovici iz zadnjega popisa prebivalstva. Sledi pogled v zgodovino, od pregleda arheoloških najdišč do razkrivanja zgodovinskega ozadja romana Rokov-njači. "Literarni zgodovinarji so pod drobnogled vzeli naše velike literate, kot sta Janko Kersnik in Jovan Vesel Koseski, umetnostni zgodovinarji pa naše spomenike in cerkvi v Praprečah in na Golča-ju." Posebno pozornost so namenili šolstvu v teh krajih, na koncu pa pripravili še kronološki pregled dogodkov zadnjih treh desetletij in dogajanja v zvezi z gradnjo avtoceste. Stanko Pele je ob tem izrazil željo, da ta zbornik ne bi ostal edini, ampak bo predstavljal šele začetek zgodbe, ki bi jo bilo vredno nadaljevati. Mateja Rant Jesenski rok mature Kranj - K jesenskemu roku splošne mature, ki se je s pisnim izpitom iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine kot mater-nega jezika začel danes, seje prijavilo 2200 kandidatov (lani 2126). Maturo bodo opravljali iz 29 različnih predmetov. Pri poklicni maturi pa se je na jesenski rok prijavilo 5442 kandidatov (lani 5232). Po pisnem izpitu iz maternega jezika bodo kandidati pri splošni maturi jutri opravljali izpit iz tujih jezikov, v ponedeljek pa iz matematike. V torek in sredo bodo pisali izpite iz tujih jezikov in izbirnih predmetov. Danes se začnejo tudi ustni izpiti, ki jih bodo opravljali do sobote, 4. septembra. Pri poklicni maturi se bodo kandidati jutri najprej potili pri pisnem izpitu iz matematike ali tujega jezika, pisni izpit iz strokovno-teoretične g a predmeta pa bo sledil v ponedeljek. Ustni izpiti bodo potekali od četrtka, 2. septembra, do sobote, 11. septembra. Z uspehom na jesenskem roku splošne in poklicne mature bodo kandidati seznanjeni do 20. septembra. Mateja Rant Pouk 13. septembra Razlog za kasnejši začetek pouka v Osnovni šoli Poljane zaradi kasnejše priprave dokumentov investitorja -gradbeniki so začeli z delom šele sredi julija. Poljane - Prenova poganske devetletke poteka v vsej šoli (razen ene učilnice in treh upravnih prostorih). V šoli so pričakovali, da dela ne bodo zaključena do konca, a naj bi pouk stekel normalno. Zaradi poznega začetka gradi\je pa škofjeloški Tehnik ne bo uspel pripraviti niti manjšega števila učilnic. Tako bo v Poljanah prvi šolski dan letos šele 13. septembra in Še takrat v izrednih razmerah. "Prilagodili se bomo tako, da bodo paralelke delale skupaj. Športna vzgoja na predmetni stopnji ne bo v pokritih površinah," razlaga ravnateljica Ivica Oblak. Razen šolskega pouka tu izvajajo tudi varstvo najmlajših. V vrtcu so uspeli zagotoviti, da bo pet igralnic vseljivih 1. septembra, hrano pa bodo dobavljali iz druge lokacije. "Kuhinje v šoli še nekaj časa ne bo," pravi ravnateljica, ki dodaja, da bo za varnost poskrbel varnostni inženir, soglasje za delitev hrane je podal tudi zdravstveni inšpektorat. V šoli zagotavljajo, da bodo naredili vse, da bosta pouk in varstvo varna in zdrava. Pri varstvu zaradi varnosti ne bodo uporabljali zunanjih teras. Da so v Poljanah začeli z obnovo šole je v zadnjih dveh tednih dobro vidno tudi od zunaj. Konec prejšnjega tedna so začeli z rekonstrukcijo in prekrivanjem strehe. Dela bodo dokončana do prvega šolskega dne, ostala dela na strehi pa bodo potekala med poukom. "Trenutno sta v najbolj surovem stanju avla šole in kuhinja, največje prenove sta deležna miGLAS Osem izgubljenih dni na začetku leta bodo učenci, učitelji in starši nadomestili med jesenskimi počitnicami in ob sobotah. knjižnica in računalniška soba, ki pa naj bi bili zaključeni do našega prvega šolskega dneva. V skladu z napredkom del se pripravlja tudi dobava opreme," je še razložila Oblakova. Do 13. septembra naj bi bile tako adaptirane vse učilnice na predmetni stopnji, vezni hodnik med bodočo večnamensko športno dvorano in šolo, gradbena dela za dvigalo in kabinet za nivojski pouk ter pet igralnic vrtca. Nato se gradbeniki selijo na podstrešje, kjer morajo do aprila prihodnje leto urediti Štiri nove učilnice, že jeseni naj bi opravili zemeljska dela za dvorano. Kdaj bo športna dvorana končana, bo odvisno od postopkov druge faze obnove šole. Ravnateljica staršem in učencem sporoča še, da bodo učbeniki na voljo 13. septembra in nič prej. vseh osem dni, kijih tokrat izgubljajo pa bodo nadomestili v jesenskih počitnicah in ob sobotah. Boštjan Bogataj, foto: Kaja Pogačar Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Nagllč, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: lnfo@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za avgust: 2.200 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT. drugo polletje: 13.300 SIT. letna naročnina: 26,000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN OBČINA BOHINJ PRAZNUJE / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 Pogovor z bohinjsko županjo Evgenijo KegI - Korošec Odplake v Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko. Gradnja kanalizacije je nujna. Za ceste letos 180 milijonov tolarjev. Zdravniki odhajajo, novih ni. Bohinjska Bistrica - Ceste v bohinjski občini so že videle bo^še čase, saj jih je večina v zelo slabem stai\ju. Občina s pomočjo države krpa, kar se krpati da, popravilu cest bodo letos namenili 180 miiyonov tolarjev. Med nujnimi projekti je tudi kanalizacija, saj veliko odplak še vedno konča v Bohii\jskem jezeru in v Savi Bohii\jki. Bohii\jska župai^a Evgen^a Kegl - Korošec pravi, da preveč in se sprašuje, zakaj se v tem primeru ne zganejo naravovarstveniki. Občina vztraja pri projektu doma za starejše občane, v prihodnjih letih pa bo morala urediti tudi parkiranje. O naštetem, o nekaterih drugih projektih in o po-mapjkanju zdravnikov smo se z bohiiysko župai\jo pogovarjali ob občinskem prazniku, 26. avgustu. Letošnje polete je poskrbelo, da Bohinjsko jezero ni bilo tako oblegano kot lani. Obiskovalci pa se pogosto pritožujejo nad parkirnino, ki naj bi jo plačevali tudi v Stari Fužini in na Ribčevem Lazu, in nad '^modrimi conami", "Vse kar v Bohinju naredimo s parkirnino, so začasne rešitve. Dokler ne bomo temeljito rešili umirjanja prometa, bo stanje tako, kot je sedaj. Zdaj rešujemo parkiranje in pobiranje parkirnine z "modro cono", kar nekaterim ni všeč. Res pa je, daje premalo opozorilnih tabel o prepovedi parkiranja, vendar jih povsod, predvsem ob cestah, ne smemo postaviti. Tudi s stebrički smo želeh omejiti parkiranje, pa so jih vozniki ponekod kar nasilno odstranili. Ureditev parkiranja ob jezeru je kratko rečeno odvisna od denaija. Glavnino prometa bomo morali ustaviti že v Bohinjski Bistrici in pred Staro Fužino, kjer potrebujemo veliko parkirišče, v Bohinjski Bistrici pa garažno hiŠo. Ko bo ob jezeru polnih 1500 do 2000 parkirišč, parkiranje ne bo več mogoče. Obiskovalci bodo lahko pustili svoja vozila v garažni hiši ali na velikem urejenem parkirišču, do jezera se bodo peljali z lokalnim prevozom, domačini pa bodo dobili nalepke. Za našteto bomo potrebovali več milijonov evrov, načrtovano pa bi moralo biti končano v naslednjih petih letih, saj jezero in bhžnja okolica ponovitve lanske sezone ne preneseta. Posledice ostajajo." Koliko denarja boste letos zbrali s turistično takso in ali ste pri njenem pobiranju doslednejši? "Že lani smo zbrah manj turistične takse, kot smo je načrtova-h, letos pa je bo še manj. Menim, da jo utegnemo zbrati okrog 35 milijonov tolaijev. Način pobiranja je še vedno tak, kot je bil, zasebniki pogosto ne ^prijavljajo gostov. Sepa nadzor pobiranja. režim bi moral biti strožji. še vedno igramo na karto poštenja. Upam, da bomo z novim zakonom, ki bo začel veljati prihodnje leto, zbrali več takse, saj jo bodo morali plačati tudi lastniki v • - •VI •! l*v* • 1 pocitmskih hisic, ki jih je v bohinjski občini okrog 1000 prijavljenih in 200 neregistriranih." Radovljiški občini je po dveh desetle^ih uspelo položiti temeljni kamen za osrednjo čistilno napravo, ki je nujna za razvoj turizma. Tudi v bohinjski občini stavite nanj. Kako nameravate poskrbeti za odpadne vode? "To je naša prednostna naloga, predvsem z vidika zaščite naravnega okolja, ki je veja, na kateri sedimo. Pri tem mislim tudi na Bohinjsko jezero in na Savo Bohinjko, ki je zelo onesnažena. Po zadnjih podatkih bohinjskih ribičev jo onesnažuje več kot 24 pritokov, kjer v reko teče nesnaga, večinoma domačinov. Vanjo se iztekajo greznice, gnojnice, sirotka iz sirarne, odpadne vode iz kemične čistilnice,... Tudi jezero ni neoporečno. Letos smo v njegovem zgornjem, delu zgradili kanalizacijo in uredili vodovod, radi pa bi jo zgradili na celotnem območju, vendar za to nimamo dovolj denaija. Na slednje smo opozorili ministrstvo za okolje, prostor in energijo, vendar vse kaže, da tudi tam ni denaija, saj bi za gradnjo kanalizacije, centralne čistilne naprave v Bohinjski Bistrici in čistilnih naprav v Zgornji doUni, Triglavskih jezerih, na Komni in Voglu potrebovali okrog 10 milijonov evrov. Kljub vsemu pa zavračam očitke, da občina na tem področju ni nič storila, saj smo letos za gradnjo kanalizacije iz občinskega proračuna in ekološke takse namenili več kot 90 milijonov tolarjev." Velik zalogaj so tudi ceste, ki so dotrajane in potrebne temeljite obnove. Katere ste letos uspeli urediti in katere so še na seznamu najnujnejših? Bohinjska županja Evgenija Kegl - Korošec. "Cest nismo prenavljali z občinskim denarjem, smo pa na pristojnem ministrstvu uspeli, da jih je uredilo. V mislih imam cesto v Koritih, nekatere cestne odseke v Zgornji dolini in na Češnjici. Ostal je še usad v Koritih, za katerega so potrebne geološke raziskave. Letos je bilo vloženega v ceste okrog 180 milijonov tolaijev. Dela na cesti ob jezeru so se ustavila, saj je uprava Triglavskega narodnega parka oddala prijavo inšpekciji. Enake težave so nam povzročali že lani, ko so delavci urejali cesto od hotela Pod Voglom do Zlatoroga. Njihov glavni očitek je, da izvajalec del ogroža obalo jezera. Komaj pridobimo denar ali posluh države, se že najde kdo, ki projekt zaustavi. Nujno bi morali obnoviti cesto od bencinskega servisa do centra Bohinjske Bistrice in cesto v Zgornji dolini." V Srednji vasi ste včeraj odprli obnovljeno pošto, kar je za tamkajšnje krajane lepo darilo ob občinskem prazniku. "To je lep dosežek za prebivalce Zgornje doline in za tamkajšnje krajane, saj je korak v razvoju vasi in povečanju standarda. PoŠta je lepo obnovljena, občina je ob tem v kulturnem domu, ki naj bi postal center različnih dejavnosti, uredila centralno kurjavo, obnovili pa bomo tudi knjižnico in fasado." Mercator je odkupil stavbo bivše Almire v Bohinjski Bistri- ci, kjer nameravate zgraditi tudi krožišče. "Moja velika želja je, da Bohinjska Bistrica dobi center, ki ga nima. PoŠta Slovenije bo pošto preselila iz občinske stavbe v nekdanji lokal Preša, poleg banke, novo pošto naj bi odprli prihodnje leto. Mercator bo zgradil nov trgovski center, nad katerim bo deset stanovanj, nekaj tudi socialnih, v njegove sedanje prostore se bodo preselile trgovinice, ki so sedaj raztresene vsepovsod, uredili bomo krožiŠče in večje parkirišče. Predvidevam, da bo našteto končano do naslednjega občinskega pražnika." Nedavno ste bili v svoji izjavi zelo ostri do dela Sklada Triglavskega narodnega parka na Pokljuki, kjer se razvoj ne premakne z mrtve točke. Pismo ste naslovili tudi na vlado, "Da, res sem bila zelo ostra, saj živim blizu pokljuškega centra in neurejeno stanje vidim skoraj vsak dan. Ne razumem, zakaj se stvari ne premaknejo z mrtve točke, zato sem v pismu zaprosila vlado, naj nam enkrat že pove, kakšne namene ima omenjeni sklad, saj objekti iz dneva v dan bolj propadajo. Odgovora še nisem prejela, vendar ne bom mirovala, dokler ga ne dobim. Glavni razlog za stihijski razvoj Pokljuke je v nesode-lovanju državnih ustanov, ki so na Pokljuki, te pa so: sklad TNP, ministrstvi za obrambo in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, cerkev kot denacionali-zacijski upravičenec in agrarne skupnosti, ki se ne zmorejo dogovoriti, kaj naj bi se na Pokljuki dogajalo. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je Pokljuka vodozbirno območje državnega pomena. Celo parkirnine nihČe ne pobira, čeprav je ob nedeljah na Pokljuki tudi štiri tisoČ avtomobilov. Tam bi lahko imeli že zlata parkirišča!" Dolgo časa ste si prizadevali zja dom starejših občanov, ki ga v bohinjski občini nujno potrebujete, Zdaj sta v igri dva: občinski in cerkveni, slednji naj bi bil celo korak pred občinskim, Ali občina še vztraja pri . svojem projektu? "Omrežje domov za starejše se povečuje in dom v Bohinjski Bistrici, imel bi od 50 do 60 postelj, naj bi bil del radovljiškega doma. Gradila bi ga država, občina bi bila le soinvestitor, gradnja pa naj bi stala 500 milijonov tolaijev. Prijavili smo se na raz- pis in izpolnili tudi pogoj, da zagotovimo zemljišče. Dom bi zgradili na prostoru sedanje komunale. No, medtem pa se je s svojim predlogom pojavil tudi župnik iz Srednje vasi. S cerkvenimi ključarji se nisem uspela dogovoriti, da bi nam zemljišče prodali, zamenjali ali podarili, zato smo poiskali drugo lokacijo. Občina zdaj nadaljuje postopek za začetek gradnje doma v Bohinjski Bistrici, računam, da nam bo ministrstvo podelilo koncesijo, slednjo pa bo moral pridobiti tudi "cerkveni" dom." Zdravniki zapuščajo bohinjski zdravstveni dom. Utegne se zgoditi, da odide še zadnja zdravnica in Bohinjci boste ostali brez zdravniške službe. Ali slednje lahko preprečite? "Stanje je kritično. Prišlo je tako daleč, da zdravstveni dom zapušča edina zdravnica domačinka, ki odhaja v jeseniško bolnišnico, druga zdravnica si je našla delo v novem ZD v Naklem, tretja pa je izjavila, da sama ne bo ostala, saj vsega dela ne bo zmogla, kajti v ZD gaje dovolj za tri splošne zdravnike in pediatra. Za pomoč sem zaprosila ministra za zdravje Dušana Kebra, vendar sem do-bila zelo nespodbuden odgovor, obrnila pa sem se tudi na ZD v Kranju in na Bledu ter na zdravniško zbornico. Na zadnji razpis se je prijavila le ena zdravnica, pa še ta iz tujine, Kirgizije, vendar nima licence. Trenutno žal ne vidim rešitve, kar je zelo za- v skrbljujoče. Ce ZD v Bohmjski Bistrici zapre vrata, bo ostalo brez zdravnika 5300 občanov, 2500 sezonskih gostov in okrog 1000 lastnikov in uporabnikov počitniških hišic." Sinoči je bila osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri ste podelili občinska priznanja, Kaj ob prazniku želite svojim občankam in občanom? "Želim jim zdravja, uspehov pri delu in sodelovanja pri občinskih projektih, da bi podprli naše razvojne zamisli, ki so edina pot do lepšega in boljšega življenja v tej občini." Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Občinski nagrajenci ZLATA PLAKETA OBČINE BOHINJ Prostovo^no gasilsko društvo Bohiiyska Bistrica Bistriški možje so sklicali 12. marca 1884 sestanek občinskega odbora, na katerem so sprejeli sklep, da se ustanovi "požarna bramba" v vasi Bohinjska Bistrica, društvo so ustanovih aprila. Najstarejše društvo v Bohinju, ki ima danes blizu sto članov, je tako potrdilo, da so razvoj in požari pred več kot dobrim stoletjem spodbudili ustanovitev požarne brambe. SREBRNA PLAKETA OBČINE BOHINJ Franc So^ja* za več kot deset knjig, nekatere med njimi so bile že ponatisnjene. Pisatelj, ki s svojimi Pismi sega v "srčiko slovenskega duhovnega življenja". Franc Ceklin, zgodovinar, publicist, scenarist, alpinist, gorski reševalec in zavzet planinski ter turistični delavec. Izjemno je tudi njegovo organizacijsko delo na področju turizma. Ukvarjal se je tudi z rodoslovjem in mnogim Bohinjcem napravil rodovnike. BRONASTA PLAKETA OBČINE BOHINJ Prostovo^no gasilsko društvo Studor v Bohinju, letos praznuje 50-letnico delovanja. Gasilci so z nesebičnim delom in s pomočjo vseh članov naredili veliko dobrega za vas Studor, zato ponosno praznujejo zlati jubilej obstoja prostovoljnega gasilskega društva Studor. Štefan Fujs, se je v strelsko družino vključil leta 1954. Bil je aktiven strelec in organizator družinskih in meddruštvenih tekmovanj v Bohinju in na Gorenjskem. Deset let je tajnik družine in kar 24 let tudi njen predsednik. Aktivno se udeležuje tekmovanj Strelske zveze Slovenije in v Dopisni strelski ligi EPIK Postojna. Marya Rabič, deluje na področju folklore v KD Bohinj že 47 let. Zadnja leta je dejavna tudi pri pedagoškem delu. Živi za folkloro in s folkloro in z mladimi, ki nadaljujejo bogato tovrstno tradicijo Bohinja. Viki Mencinger, njegovo delo v KD Bohinj zaznamuje 40 let delovanja v folklorni sekciji, od tega 20 let kot mentor v otroški skupini ter aktivnosti v društvu. « ČASTNI ZNAK OBČINE BOHINJ Marya Me^ja, je ustanoviteljica Društva invalidov Bohinj. Njena vloga je velika tudi pri ustanavljanju nove, številnejše zveze invalidov v državi. Tako danes Zveza društev invalidov in kronično obolelih bolnikov v Sloveniji združuje devet društev s 1400 člani. V njej je Marija Članica izvršnega odbora in blagajnik. SPOMINSKO DARILO Aleš Sedlar, je zlati maturant jeseniške gimnazije iz Bohinjske Bistrice. Ob prazniku je prejel spominsko darilo za svoje uspehe v srednji šoli. - J Petek, 27. avgusta 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Večja sodobnejša pošta V prenovljeni pošti tudi bankomat in menjalnica. Obnova je stala 12 milijonov tolarjev. Občina je v Domu krajanov uredila centralno ogrevanje. Srednja vas - Včeraj zjutraj sta bohinjska županja Evgenija Kegl-Korošec in direktor Pošte Slovenija, poslovne enote Kra^j, Miran Čehovin odprla prenovljeno pošto v Srednji vasi, ki deluje v tamkajši^jem Domu krajanov. Poštna poslovalnica je odslej večja in sodobnejša, v lyej so uredili tudi bankomat in menjalnico. Da bi meje zabrisali, jih je treba prej prepoznati Radovljiški PUM-ovci so se vrnili iz nemškega mesta Osterholz-Scharmbeck, ki je pod okriljem projekta Evropske unije združilo mlade 'z manj priložnosti'. Načrte prenove sta pripravila arhitekta Katarina Langus in Bogdan Dacar, gradbena dela je opravilo Gradbeno podjetje Bohinj, investitor. Pošta Slovenije, pa je za ureditev pošte odštel 12 milijonov tolarjev. "Sodobno urejeni prostori zdaj merijo 40 kvadratnih metrov, za stranke smo uredili eno okence. Petkrat tedensko pošto prejema 182 gospodinjstev, šestkrat te- densko pa 132 gospodinjstev. V bohinjski občini imamo poštni poslovalnici tudi pri jezeru in v Bohinjski Bistrici, kjer bomo prihodnje leto pošto preselili v nove prostore," je povedal Čehovin. Županja je ob odprtju poudarila, da je prenovljena pošta korak k razvoju kraja. "V Domu krajanov smo uredili fasado in centralno ogrevanje, v prihodnje pa bomo obnovili tudi knjižni- Prekop nemških vojakov v Skofja Loka - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že leta 2000 izdalo dovoljenje za prekop posmrtnih ostankov nemških vojnih ujetnikov za mestnim pokopališčem v Škofji Loki. Zaradi večjih dreves je bil prekop prekinjen, občina pa se je pred dne- Po odstranitvi dreves in prekopu nemških vojakov naj bi to mesto zasedli avtomobili. vi lotila poseka in odstranitev dreves. Prekop na kranjsko pokopališče bo tako sedaj možen, opravilo pa ga bo pooblaščeno podjetje Veking, stroški pa bodo šli v skladu z meddržavnim sporazumom o urejanju vojnih grobišč v breme Nemške ljudske zveze za vojna grobišča. Ko bo grobišče izpraznjeno, bo občina na tej površini v skladu z republiškimi predpisa namenila novo prostorsko namembnost in uporabo, so sporočili iz urada župana. Po naših informacijah naj bi na tem mestu uredili prepotrebne površine za mirujoči promet. B. B., foto Kaja Pogačar Prenovljeno pošto sta odprla bohinjska županja Evgenija Kegl-Korošec in direktor Pošte Slovenija, PE Kranj, Miran Čehovin, na sliki z novo upravnico Tjašo Jensterle in pismonošo Vojkom Čudnom. CO. Prenova pošte in omenjena dela so stala okrog 20 milijonov tolarjev. Zastavljene cilje bomo dosegli le z dobrim sodelovanjem vseh krajanov," je dejala Kegl-Koroščeva. Upravnica poštne poslovalnice je Tjaša Jensterle, v njej dela tudi pis- _ ^ monoša Vojko Čuden, dosedanja upravnica, ki odhaja v pokoj, Mira Sodja pa je povedala, daje na pošto v Srednji vasi vezanih okrog 900 ljudi. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Na dvotedenskem mednarodnem srečanju Meje (International Media Camp Limits) so udeleženci združili prijetno s koristnim - počitniško taborjenje je potekalo v znamenju medijskega workshopa, na katerem naj bi prepoznali navidezne meje in stvarne prepreke, s katerimi se je treba znati soočiti in se nato z njimi spopasti. Med petdesetimi udeleženci starosti 16 do 25 let iz dvanajstih držav in različnih partnerskih organizacij so bili kot edini iz Slovenije Štiije udeleženci radovljiškega PUM-a (Projektno učenje za mlajše odrasle, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Radovljica) z mentorico Jasmino Subic. Projekt Evropske unije je za svoje delovanje pridobil sredstva v višini 26 tisoč evrov, kar je zadostovalo za avionski prevoz in bivanje udeležencev le iz evropskih držav Grčije, Slovenije, Nizozemske, Italije, Francije in Nemčije, ne pa za goste iz krščanske mirovniŠke organizacije Youth Action for Peace, v okviru katere so se pridružili mladi iz Južne Koreje, Mehike, Rusije, Ukrajine, Srbije in Turčije. S pomočjo medijskih in socialni pedagogov ter mentorjev, ob dostopnosti različnih sodobnih tehnologij in računalnikov so skupinsko izdelali film, vide-ospot, 'foto sessione' in plakate, teme pa so bile podkupovanje^ na sodiščih, policijsko nasilje, ovire v komunikaciji, kot so razlike med spoloma, neznanje jezika ipd. Na nacionalnem večeru so pumovci s prospekti, potico, Gorenjkino čokolado ter simboloma kozolcem in panjsko končnico predstavili Slovenijo in Gorenjsko. Jasmina Šubic je druženje označila kot izredno pozitivno predvsem zaradi spoznavanje kulturnih razlik, "ki nazadnje postajajo vse bolj združevalne, in ne ločevalne, k temu pa pripomore tudi vsesplošna medsebojna komunikacija v angleškem jeziku ter odkrivanje nacionalnih značilnosti in posebnosti, ki jih s seboj prinašajo mladi iz toliko različnih držav in celin." Eva Senear Cerkljah šest nagrajencev Ob prazniku občine Cerklje (23. september) bo občinska priznanja prejelo šest občanov. Častni občan bo postal Cerklje - V Cerkljali so že znani letošnji občinski nagrajenci. Na javni razpis za zbiralce predlogov za podelitev občinskih priznanj je prispelo šest predlogov, komisija za odlikovanja in priznanja pa se je odločila, da priznanja podelijo vsem predlaganim dobitnikom. Njen predlog je ta teden potrdil tudi občinski svet. Ob občinskem prazniku, ki je 23. septembra, bo tako veliko plaketo prejel upokojeni urednik in voditelj razvedrilnih oddaj na RTV Slovenija Mito Trefalt iz Dvorij za velik prispevek k popestritvi kulturnega dogajanja v občini. Malo plaketo bo prejel Franc Bolka iz Dvorij za nesebično pomoč pri organizacij številnih prireditev v občini, priznanje bosta prejela Damjan Korošec iz Cerkelj za uspešno vodenje Športnega društva Krvavec in lokostrelec Dejan Sitar iz Dvorij za izjemne športne dosežke na med- skladatelj Janez Močnik. narodni ravni. Nagrado občine Cerklje bo letos prejel Dane Selan iz Praprotne Police za nesebično delo na kulturnem, predvsem pa glasbenem področju, naziv častni občan pa bodo podelili skladatelju in likovniku Janezu Močniku iz Cerkelj za dolgoletno in bogato ustvarjanje na glasbenem in likovnem področju. Pri potrjevanju letošnjih občinskih nagrajencev je na seji občinskega sveta prišlo do manjšega zapleta. Občinska LDS je namreč lokostrelca Dejana Sitarja predlagala za dobitnika nagrade občine, ki je od vseh občinskih priznanj edina denarna (pred obdavčitvijo ta znaša okoli 150 tisoč tolaijev), V predlogu je stranka pod opombo zapisala, da "v kolikor bi se komisija odloČila, da predlog za nagrado občine Cerklje na Gorenjskem spremeni v nižji rang občinskih priznanj (plaketa ali priznanje), od predloga odstopamo." Komisija njihove zadnje opombe pri odločanju ni upoštevala. Ker lahko podelijo le eno nagrado, to pa so podelili Danetu Sela-nu, so Sitarju namenili priznanje. "Čeprav ne bo prejel nagrade, kot je bilo predlagano, smo ocenili, da si Dejan Sitar zaradi svojih športnih rezultatov vseeno zasluži eno od občinskih priznanj," je utemeljil odločitev komisije njen predsednik Miro Janežič. Občinska svetnika iz vrst LDS Božo Janež in Anton Kopitar s tako odločitvijo nista bila zadovoljna, zato sta kar na sami seji umaknila strankin predlog. Občinski svet je po drugi strani najprej odločil, da bodo glasovali o prvotnem predlogu komisije in tega so nazadnje tudi potrdili, tako daje Dejan Sitar ostal med letošnjimi občinskimi nagrajenci. Zaradi odstopa LDS kot predlagatelja se sedaj ne ve, kdo gaje sploh uradno predlagal za dobitnika priznanja občine. Simon Subic Računalniška miza Dallas" ## • JT' "«'i «V-;^ " X ^ I Ponudba traja od 27. 8. 2004 do razprodaje zalog bukev - kovina, 60 X 90 X 75 cm št. 6004451 Odeja i% flisa različni dekorji, 150 X 200 cm 1.990,-SIT namesto 2.359,-št. 6350235 r C" • ''s Zabof xa igrate 72.5x40x45 cm, bor, 5.990,- SIT namesto 6.990,- SIT št. 6595656 Otreika sestavl|anka Punle 36 - delni komplet, 14.5 X 14.5 X 10 cm 1.990,-SIT št. 3619277 Vhedna vrata Bamberg^' lesena, 98 X 198 cm, leva ali desna št. 5291661 /5291679 PtMmttkl organizer 12 - delni 990,- SIT namesto 1.290,- SIT št. 6432769, (brez slike) ; 1 . 1 Zleiliiva kexa lesena, 75 x 75 cm, št. 6054951 A G [ ) stara cesta 25 81-4000 Kranj T*l,: 04 281 24 15 FaK:04 281 24 40 ^^•tnl c«M<«r pon. • sob. od 8.00 do 20.00 nedelja od 8.00 do 12.00 J.. KMMr i« r GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JULIJA 2004 Se vedno kolesar B'L»« fic-w-^ÄP. ntOC Vine Bester Jure Robič Ja, bliža se začetek šole. Očitno vas je tudi med vami, ki se z glasovanjem odločate za tega ali onega kandidata za Gorenjca meseca, kar nekaj, ki morate pred bližnjim začetkom šole še marsikaj postoriti. Poslali ste nam za spoznanje manj glasov kot sicer. Za Vineta Beštra smo dobili 22 glasov, za Jureta Robiča pa 48. Tako ima Vine pred zadnjim glasovanjem skupaj 90 glasov. Jure pa 256. Vine Bester bo od 1. septembra novi direktor informativnega in športnega programa POP TV in Kanala A. Zamenjal bo Tomaža Peroviča. Kranjčan Vine Bešter je profesionalno novinarsko pot začel pred 16 leti kot urednik na Gorenjskem glasu. Kasneje je bil odgovorni urednik Radia Kranj, dopisnik Večera in Republike, televizijsko pot na POP TV pa je začel pred devetimi leti kot gorenjski dopisnik informativne oddaje 24 ur. Kasneje je bil dnevni urednik, zadnja tri leta pa namestnik direktorja. , Jure Robič, 39-letni kolesar z Jesenic, je na najbolj naporni kolesarski dirki na svetu, na dirki prek Amerike, ugnal vse tekmece na 4760 kilometrov dolgi kolesarski poti. Ob odhodu na dirko sredi junija je rekel, da se je odločil, da gre v Ameriko in zmaga. Nekdanji cestni kolesar je zadnja leta poznan po ekstremnih kolesarskih dosežkih. Tako je bilo tudi tokrat, ko je 20. junija startal v San Diegu v Kaliforniji. S ciljem v Atlantic Cityju pa je zmagal po 8 dneh, 9 urah in 51 minutah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj-ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juliju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631, tri nagrade pa da Gorenjski glas. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Slavka Strgar, Zgornji Brnik 79, 4207 Cerklje. Nagrado Gorenjskega v glasa prejmejo: Ana Dolenc, Dražgoška 13, 4226 Žiri; Pavla Demšar, Rudno 37, 4228 Železniki in Dušan Bevk, Blegoška 13, 4224 Gorenja vas. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Janez Kern, Čadovlje 9, 4204 Golnik; Marko Kmetič, Karlovškova 4, 1230 Domžale; Marija Zupan, Partizanska 26, 4260 Bled; Dejan Kokalj, Zgornje Jezersko 102 B, 4206 Zgornje Jezersko; Štefka Teršan, Valburga 42 A, 1216 Smlednik in Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice, (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Vitezi Vile Podrožnik "V skladu z zavzemanjem Milana Kučana za legalnost delovanja državnih organov pisarna objavlja seznam kljub prepričanju bivšega predsednika republike, da ni utemeljene pravne osnove za stališče, da so imena sodelujočih v razgovorih informacija javnega značaja. Bivši predsednik republike imena udeležencev objavlja z upanjem na njihovo razumevanje za odločitev po-oblaščenke." Tako se je na odločitev pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Nataše Pire Musar, (da so imena in priimki oseb, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan lani decembra gostil v Vili Podrožnik informacija javnega značaja) nejevoljno odzvala Kučanova pisarna. Odziv je konfuzen; na eni strani naj bi se nekdanji predsednik države zavzemal za legalnost delovanja državnih organov, v isti sapi pa v slogu centralnega komiteja odloča, kaj je in kaj ni za javnost. Ne da bi pri tem navedel pravni akt, oa katerega se sklicuje. Zato predvidevam, da gre za domišljijo. Nenavadno je tudi, da se nekdanji predsednik Milan Kučan gostom opravičuje, ker jih je pod prisilo razkrinkal. Doslej sije namreč vsak, ki se mu je uspelo preriniti v njegovo bližino, to štel v čast. Še zlasti. Če so pred osmimi meseci v Vili Podrožnik res razmišljali o "usposobljenosti Slovenije za življenje v sodobnem globalnem svetu, predvsem o njeni pripravljenosti na dialoški in interdisciplinarni razmislek o velikih razvojnih dilemah človeštva". Pa tudi o takšnih oblikah delovanja civilne družbe, ki bi odpirala prostor za dialog in razmislek o vrednotah in razvojnih priložnostih družbe prihodnosti. Skratka, Kučanov klan je razmišljal o podobnih rečeh, kot v predsedniških dvorih razmišljajo gostje predsednika Janeza Drnovška. Ali pa udeleženci Zbora STANOVANJSKA USTANOv-A DELAVČEV V OBRT! - 0G2 KRANJ 34. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL STANOVANJSKE USTANOVE DELAVCEV v OBRTI - 0QZ KRANJ 34. razpis stanovanjskih posojil za delavce, zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih na območju Območne obrtne zbornice Kranj. Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 40.000.000 SIT. Razpis bo potekal od 1. 9. 2004 do vključno 15. 9. 2004 in bo namenjen za nakup stanovanja ali hiše, adaptacijo ter gradnjo hiše. Celoten tekst 34. razpisa bo objavljen v prostorih Stanovanjske ustanove, C. Staneta Žagarja 37, Kranj in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj na istem naslovu, v 2. nadstropju. Vlogo za posojilo, obrazce in informacije dobite v času uradnih ur: ponedeljek 9.00-15.00, sreda 9.00 -16.00, petek 8.00-13.00 osebno v prostorih Stanovanjske zadruge, v Podjetniškem centru na C. Staneta Žagarja 37 v Kranju, ali po telefonu 04 234 04 18. 9 Predsednik uprave: Janez Kadivec, l.r. za republiko. Razlika je le v tem, da Janšev klan razmišlja vsem na oČeh, Kučanov pa na skrivaj. Bodisi se nekdanji predsednik države še ni uspel prilagoditi demokratičnemu političnemu miljeju bodisi so v Vili Podrožnik razpravljali (še) o čem drugem. Denimo o tem, kako preprečiti nevarnost, da na državnozborskih volitvah zmaga opozicija. Ali pa o tem, koga naj Kučanov klan na letošnjih državnozborskih volitvah podpre? Ali združeno listo ali liberalno demokracijo ali kar obe stranki? Kar ne bi bilo za podalpske razmere nič nenavadnega. Zlasti zato ne, ker je Kučanovo okolje konglomerat nekdanjih komunistov in njihovega podmladka, zbranega v liberalni demokraciji. Še nekaj se mi zdi pri tej zgodbi nenavadno. V Vili Podrožnik je sedelo in klepetalo petindvajset ljudi. Gostitelj, torej gospod Milan Kučan in štiriindvajset gostov. Dvomim, da so klepetali oziroma se posvetovali pri prazni mizi. Za najem vile in pijačo (morda pa tudi skromni prigrizek), naj bi davkoplačevalci odšteli skromnih šestinosemdeset tisoč tolarjev. Pri čemer so za mizo sedeli sami razvajenci. Glede na potratnost slovenske države (spomnimo se samo nakupa vladnega letala), je njihova skromnost do davkoplačevalcev pravo viteško dejanje. Seveda je mogoče račun pogledati tudi iz drugega zornega kota. Vzemimo, da je bil strošek za najem vile v resnici samo Šestinosemdeset tisoč tolarjev. Kar za tržne razmere pomeni, da daje država svoje prestižne protokolarne objekte v zasebne namene (dokler niso bile informacije o sestanku v Vili Podrožnik objavljene javno, je Šlo za zasebno zadevo) v najem po sindikalni ceni. Kar pomeni, da je najceneje, če ohcet organizirate v Vili Podrožnik. Če bo, kajpada, prav takrat na razpolago. Marjeta Smolnikar BLED Casino Bled vabi k sodelovanju dekleta in fante za delo v strežbi in razna druga dela. Pogoj: polnoletnost in urejen status študenta. Razgovor s kandidati bo v torek, 31. avgusta 2004, ob 14. uri v prostorih igralnice Casino Bled d.d.. Cesta svobode 15, Bled. OS Helene Puhar Kranj ^^SrV Kidričeva 51, 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto LOGOPEDA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 13. 9. 2004 in SPREMLJEVALCA gibalno oviranega učenca (V. stopnja izobrazbe) za določen čas z delovno obveznostjo 30 ur tedensko. Nastop dela 1. 9. 2004. Piše Milena Miklavčič Pred seboj sem videla le en cilj: kako ostati z njim ? f9 Usode v objemu tu in tam "Ko sem ga zagledala, se mije zdelo, da se je svet spet ustavil. Bila sem zmedena, srečna, jezna, razočarana in v devetih nebesih hkrati, " se spominja Damjana tistega srečanja in ne pozabi dodati, kako so jo kolegice takoj obkrožile in potegnile "na varno", ko so ga zagledale v njeni bližini. Toda nič ni pomagalo. S pogledi sta se iskala in pozneje sta se na smučišču tudi našla. "Videla sem, da sem tako zaljubljena vanj, da bi šla po kolenih za njim, samo da bi mi namignil. Čeprav se mi je zdelo, da sem dokaj razsodna in pametna, me je v njegovi bližini razum popolnoma zapustil. Da ne bom tja i' tri dni nakladala: tisti večer sva se o marsičem pogovorila, prviČ mi je tudi povedal, da ima doma "majhne težavice", ker mama preveč bedi nad njim. Razložil je tudi, da se mu zelo smili, ker ima slabo srce in druge zdravstvene težave in da si zato ne upa izzivati usode, da se ji ne bi kaj zgodilo. Vse sem razumela, trapa zmešana. Potem pa pride Kristjan na dan z norim predlogom, da bi njegovi domači mogoče "razumeli", če bi jaz zanosila, ker bi jih s tem dejstvom postavila pred zid. Slepa in gluho, kot sem bila, sem se seveda strinjala. Sploh nisem znala razsodno misliti, "pozabila" sem, da sem šele na sredi Študija, da sem finančno odvisna od staršev, da se na Kristjana ne morem zanesti. za zmeraj. Damjana je še bolj pridno Študirala, zraven pa sta vneto "delala na zanimivem načrtu". Ko je ugotovila, da je res noseča, je bila vsa iz sebe od sreče. V svoji naivnosti je bila prepričana, da bo sedaj vse lepo in prav in da se bosta lahko poročila ter srečno živela. Toda zelo se je zmotila. Ko je veselo novico zaupala Kristjanu, se je ta tako ustrašil, da je mislila, da ga bo pobralo od strahu. Začel se je obnašati kot nedorasel otrok, in v tistem trenutku je Damjana spoznala, da ji je samo "nakladal" in fantaziral, da česa drugega sploh ni bil zmožen. Toda izhoda ni bilo. Njeno versko prepričanje ji ni dovoljevalo, da bi naredila splav, zato je prvič v njuni zmešani zvezi vztrajala, da se odloči kot moški ne kot otrok. "Spet je za več tednov izginil, kot bi se pogreznil v tla. Slišala sem, da je doma, da se uči za izpite, zato ga niti poklicati nisem mogla. Ker sem bila vsak dan bolj okrogla, so to opazili tudi "špijoni", ki so vročo novico kar se da hitro odnesli na nos moji nesojeni tašči. Ko se danes spomnim njenega telefonskega klica, ne vem, ali bi se jokala ali smejala. Z vsemi možnimi vzdevki me je obkladala, od kurbe do prašiče, vse mi je rekla. Da njen sin tega, kar ga obdolžujem, nikoli ne bi naredil, da je on pošten in vzoren in da svojo moškost hrani za lep in čist zakon in podobne "fiance". Toliko moči sem potem vseeno zmogla, da sem ji odločno povedala, da je Kristjan oče še nerojenega otroka in da bo tako za zmeraj, čeprav se ona od same hudobije požre. Te zadnje besede so bile dovolj, da jo je spet "napadlo srce " in so jo odpeljali bolnišnico, koder so kot ponavadi ugotovi- li, da ji nič ni, da so samo "živci". Toda znala je obrniti besede tako, da se je med znanci razširil glas, da sem bila jaz kriva za njeno kritično poslabšanje stanja." Damjana še danes ne ve, zakaj jo je Kristjanova mama tako sovražila. Misli, da bi bila enakih čustev deležna vsaka ženska, ki bi ljubila njenega sina, zato se s tem ne obremenjuje več. Zaveda pa se, da ni hujšega kot sovraštvo, ki ga ena ženska namenja drugi. Ker sta bili obe družini krščanski, je do poroke vseeno prišlo. Bilo je veliko zmerjanja, kričanja, opravljanja in hudobije, toda "zaradi ljudi" je bila pripravljena popustiti tudi Kristjanova mama. Pri njem doma sta si uredila majhno stanovanje, za prvo silo, kot je rekel Kristjan. Damjana je želela, da bi ostala v Ljubljani, saj se je podzavestno bala preseliti se pod njihovo streho, kjer zanjo še nikoli niso našli lepe besede. "Poroka je bila strašno žalostna. Njegova mama je kar naprej jokala, padala v "nezavest", zdravnik je prihajal in odhajal, njegovi sorodniki pa so s prstom kazali name, češ da sem jaz kriva vsej tej zmešnjavi. Kristjan je bil razpet med njo in fnenoj, saj je njena slabost trajala zmeraj le toliko časa, dokler ni bil pri njej in je ni držal za roko. Normalnemu človeku bi verjetno šlo na smeh, ko bi nas gledal, saj smo bolj spominjali na kakšno burko o Stan in Oliu kot na poročno slavje. Toda tudi to je bilo mimo, poslovila sem se od svojih staršev, skrbelo jih je zame, bila sta vidno pretresena. Ko smo bili za trenutek sami, me je oče objel in stisnil k sebi in mi dejal, da naj bom močna, toda če ne bo Šlo, naj pridem domov, vsemu navkljub. PrviČ i' tisti zmešnjavi, sem se očetu zjokala na rami. toda bila sem trmasta in nisem hotela priznati, da sem naredila veliko in Nepopravljivo napako. " Za teden dni sta potem odšla na medene tedne. Damjana se nasmehne, ko pove, da so ji v recepciji ob odhodu povedali, da več kot polovico telefonskih klicev sploh niso vezali v njuno sobo. Kristjanova mama je namreč visela na telefonu vsaj po desetkrat na dan in jima ni pustila dihati. Damjana je kmalu opazila, da moža skrbi, kako je z mamo in ko mu je prvič v jezi rekla, da "ona samo igra, da ji nič ni", je bil užaljen in prizadet. "Domov sva se vrnila na pol sprta, vendar sva potem tudi midva "igrala", da ne bi najinih nesoglasij opazili. Seveda je moral Kristjan takoj domov na "raport" in na večerjo, saj je bil menda "izstradan " in zapuščen, da ga je bilo strašno žalostno pogledati. Sama sem imela vrtoglavico in hude slabosti zaradi poleta, v zraku smo doživeli nevihto, in sem se za eno urico ulegla. Zanimivo pa je bilo to, da me nihče ni niti vprašal, kako se počutim, če sem tudi jaz lačna, če kaj potrebujem ... Kristjanu se je zdelo popolnoma normalno, da se je on najedel pri mami, niti pomislil ni, da sva sedaj midva eno, da je poročen, da živiva svoje lastno življenje ... " Mama se je tudi navadila, da ga je poklicala po telefonu takoj, ko so zvečer pri njima ugasnile luči. Zgodilo se je, da sta se ravno objela, že jo je izpustil in na vrat na nos stekel domov. "Takrat sem spoznala, da bom morala kdaj pa kdaj uporabiti tudi trike. V posteljo sem šla zadnja, kuhinji pa st,.. ^e pustila luč, da se je videlo, kot da bediva in gledava televizijo. Vendar je mama kmalu ugotovila, da jo vlečem za nos in spet je zagnala vik in krik... " /nadaljevanje/ Petek. 27. avgusta 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STF^N zvezdicami Glasbena šola Kranj in Pungert že ves teden dihata v znamenju prvega Jazz kampa Kranj. Vaja, ki bi jo veljalo tudi v prihodnjih letih ponavljati. Krai^j - Dopoldanske in popoldanske delavnice, na katerih si mladi glasbeniki na individualnih urah pri uveljavljenih profesorjih nabirajo novih glasbenih izkušenj, se zvečer iztekajo z jam-sessioni in koncerti nekaterih odličnih glasbenih zasedb s slovenskimi in tujimi glasbeniki. Jazz kamp Kraiy bo potekal še do nede^e. Edinstveno vzdušje na sredinem koncertu seksteta Customized ob Cafe Galeriji Pungert na koncu mesta, bi prepričalo še takega dvomljivca, da je kranjsko "jazzovsko kampiranje", ki se v tem tednu dogaja v gorenjski prestolnici zadeva na pravem mestu. Občinstvo, ki zvečer prihaja na Pungert, z vsakim koncertom ga je več, je imelo priložnost poslušati odlične jazzovske mojstre na čelu s pozavnistom Matjažem Mi-kuletičem in gostöm Milesom Griffithom. "Publika je začutila, da gre za pravo stvar, je pa res, da vreme še ni pokazalo pravega spoštovanja do naših glasbenih dogodkov," je povedal eden organizatorjev Gregor Grašič, ki je v zadnjem času postal že pravi strokovnjak za vremensko napoved. Prvi koncert v petek so tako skrajšali na uro in pol, zagotovo pa je kranjske ljubitelje jaz-za potolažil ponedeljkov nastop Jazz klub Gajo banda s pianistom Petrom Miheličem. Seveda so bili zanimivi tudi večeri z jam-sessioni, na katerih so novo pridobljeno znanje preizkušali mladi glasbeniki. Prve dni so bili kar preseneče- znanje si želijo pridobiti ... "V soboto bo na vrsti zaključni koncert, na katerem se bodo v kvartetih in kvintetih predstavili slušatelji in profesorji, sestavili pa bomo tudi manjši big band," je še dodal Gregor Grašič: "Lahko rečem, da se glede na to, da kamp prireja- nama zmanjka niti... Seveda tudi ob pomoči pokroviteljev Ministrstva za kulturo, Mestne občine Kranj, Gostišča Arvaj, Summit Motors, Yamaha Avtotehna, Volksbank - Ljudska banka, Art center Kranj ..., Jazz Kamp Kranj res dobro uspeva." In drugo Kar so se mladi glasbeniki naučili na individualnih urah s profesorji, zvečer preizkusijo na jam sessionih. Zase in za publiko na Pungertu. Skupaj s profesorji se bodo predstavili na zaključnem koncertu v soboto. ni ob dejstvu, da gre za kar zahtevne delavnice. No, profesorji so jim seveda šli nasproti, saj so se že prve dni z vsakim posamezno dogovorili, kakšno mo prvič vse skupaj odvija zelo dobro, tudi po zaslugi Saše Grašič, ki nama s Primožem pomaga s pravimi nasveti in zna reševati, kadar leto? "Kamp zagotovo bo, saj smo ga z željo, da postane tradicya, pravzaprav tudi začeli." Igor Kavčič, foto: Gorazd Šinik Metamorfoze in poživitev krajine Ljublana - Ta konec tedna se zak^učuje Mednarodna kiparska delavnica Metamorfoze 2004, na kateri je ustvarjalo 15 mlađih kiparjev iz Slovenije, Srbije, Madžarske in Izraela. Letos so ustvarjali v Sežani, Ljubljani in Središču v Goričkem. Metamorfoze so obuditev starega festivala študentske kiparske Forma Vive, ki je potekala v sedemdesetih letih v ljubljanskem študentskem naselju v Rožni dolini. Ob tem, da na festivalu različne kiparske materiale preoblikujejo Študenti kiparstva in mladi kiparji na začetku svoje umetniške poti, se umetnost hkrati predstavlja tudi širši javnosti. "Delo na naši delavnici je lahko bogatejše in v večjem obsegu kot na akademci, študentje lahko ustvarjajo iz materialov v večjih dimenzijah, kar je na akademci težko. Hkrati pa se predstavljamo tudi ljudem v okoljih, kjer delamo," je povedal akademski kipar iz Kranja Zoran Srdič, pobudnik Metamorfoz. Tako v Sežani šest kiparjev ustvarja iz kamna, v Središču bo šesterica vlivala kipe iz aluminija, v Ljubljani pa dve mladi umetnici izdelujeta mozaik. Letošnji festival je posvečen 100-letnici rojstva Srečka Kosovela, na katerega spomin je vezan tudi vsebinski koncept delavnice, kar pa ni obveza pri ustvarjalni svobodi udeležencev. Metamorfoze, katerih glavni pokrovitelj je Študentska organizacija univerze Ljubljana, se bodo iztekle z razstavo nasprod Gruberjeve palače v Ljubljani, 31. avgusta. Seveda pa organizator upa, da bodo kipi mladih umetnikov tudi v prihodnje krasili katerega od parkov ali drugih javnih prostorov v Sloveniji. Igor Kavčič Poletje v svetu šifer Kriminalke z razvpito Da Vincijevo šifro na čelu, lahkotno branje za zadnje počitniške dni ter žepni romani za vsako priložnost. Svetovna uspešnica letošnjega poletja je vsekakor roman Da Vincije-va šifra. Dana Brovvna, ki postaja nova zvezda med pisci kriminalk. Umor v pariškem Louvru in poleg trupla skrivnosma simbolna šifra. Strokovnjaka za simbole, ki delata na primeru, raziskave pripeljejo do starodavnega skrivnostnega reda sionskih modrecev in legende o svetem gralu. Gre za roman, ki vsebuje nekakšno mešanico zgodovinskih dejstev in fikcije. Pri Mladinski knjigi pa sta to poletje izšla še dva "kri-mi" romana z naslovoma Na napačni sledi in Peta ženska, avtorja Hen-ninga Mankella. V obeh srečujemo stalni lik inšpektoija Wallandra, ki se mu, preden razišče umore, zgodi še mnogo zanimivega. Že tretje leto so v zbirki Kapučino na voljo novi trije romani lahkotnejšega žanra, namenjenega generaciji med 30 in 40 leti. Delno avtobiografski roman Če ne bo hujšega hrvaškega avtoija Gorana Tribusona bralca popelje nazaj v čas našega življenja v skupni državi. Pisatelj duhovito, s sočnim jezikom, humoijem in ironijo popisuje spopadanje treh generacij v družini z življenjem v šestdesetih letih v bivši državi. Po knjigi je bil že posnet film. Na smrt slavni avtoija Bena Eltona je nekakšen križanec med satiro in kriminalko, zgodba pa je nadvse sodobna, saj se dogaja na snemanju "reality TV" šova s sloganom: Ena hiša. 10 tekmovalcev. 30 kamer. 40 mikrofonov. Samo eden preživi. Zgodi se umor... Tretji roman v zbirki z naslovom Ekstra deviškonapisala pisateljica Annie Hawes, ki nadaljuje tradicijo angleških pisateljev, ki so se preselili v tujo državo. Ona seje preselila v zapuščeno kamnito hiško v pokrajino Ligurija v Italiji. Ljubezenska zgodba, življenje na deželi, brez hrupa velemest... Zbirka žepnih romanov Moj roman v tem poletju Šest ponatisov svetovnih uspešnic iz preteklih let in sicer Zajtrk pri Tijfanyju, Trumana Capota, Umor v Mezopotamiji, Agathe Christie, Odvetnik ulice, Johna Grishama, Bomba, Kena Folleta Nebo, polno zvezd, Sidneja Sheidona in Mostovi Madisona, Roberta Jamesa Walleija. Igor Kavčič Likovni teden začeli n^mi^ši Kamnik - Z Malo Šutno 2004, slikarsko delavnico za otroke, ki jo tudi letos že peto leto zapored organizira Mladinski center Kamnik, se je v ponedeljek začelo pestro slikarsko dogajanje v Kamniku, ki bo svoj vrhunec doseglo konec tedna. Pod vodstvom priznane kamniške vzgojiteljice Helene Sterle iz Mladinskega centra Kamnik najmlajši umetniki skupaj s svojimi starši že od ponedeljka ustvaijajo na kamniški Sutni. V tematsko obarvanih popoldnevih se preizkušajo v risanju, slikanju, plesu in drugih zabavnih igrah, ki jim lepšajo Še zadnje počitniške dni. Otrok in staršev, ki na tak način aktivno preživljajo počitnice je iz leta v leto več, zato je tudi letošnja Mala Sutna dobro obiskana. Že včeraj, v četrtek, pa se je začela peta slikarska kolonija Sutna 2004, ki bo gostila priznane povabljene slikaije, tudi letos pa jo organizira Društvo ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine, ki ga vodi DuŠan Sterle. Za vse ljubiteljske pa tudi šolane umetnike pa bo letos s strani kamniškega KUD Pika prvič organiziran tudi slikarski ex-tempore, ki bo slikaije iz vse Slovenije gostil v petek in soboto. Tako slikarska kolonija kot likovni ex-tempore in nenazadnje tudi otroške likovne delavnice, ki se bodo skupaj z obema prireditvama zaključile v soboto, obetajo prijetno druženje umetnikov, ki bodo ustvaijaU v ateljejih ali pa kar na kamniških ulicah, kar bo zagotovo popestrilo poletno dogajanje v mestu. Jasna Paladin f TLAKOVCI PODLESNIK rr v« A»«« Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - industrijska cona Stegne VSI iZDELKä so „r^fi K^-V '^^EUJ SO 12 ?Hmm »ZDE^KOv atestirani želja po metamorfozi kamna ne zaustavi nežnih rok mlade kiparke. Jasna Paladin VII. del Kamniški kurhaus Glede na to, da je avstryska država velik gospodarski pomen turistične dejavnosti spoznala šele ob koncu 19. stoletja in da se je turizem na širše množice in vse sloje razširil šele z zgraditvyo železniškega sistema in razvojem cestnega prometa, je bil Alojz Prašnikar dejansko pobudnik in začetnik sodobnega turizma v Kamniku in eden pionirjev te dejavnosti na Krar^jskem. Leta 1875 je Alojz Pra.^nikar torej začel graditi kamniško kopališče in vodno zdravilišče ali na kratko Kurhaus. Vendar je kljub svojemu izredno dobremu premoženjskemu stanju k investiciji povabil Še zeta Janeza Kecla in brata Franca Prašnikarja, ali kot je zapisal Ivan Zika: "Čeprav je imel na voljo Zfiatna denarna sredstva, je bila vendarle vsota, ki jo je vložil gradnjo kopaliških naprav, tako velika, da ni dosegla verjetnostne meje rentabilnosti." Prašnikar je Janeza Kecla spoznal v kamniški smodnišnici, kjer je bil slednji zaposlen kot skladiščnik. Rodil seje 15. junija 1839 v Kamniku. Že v mladosti je bil precej iznajdljiv, po poroki s Praš-nikaijevo najstarejšo hčerko Marijo leta 1864 pa se je njegovo gospodarsko stanje še izboljšalo. Kecel se je kot izredno podjeten mož v svetu poslov izvrstno znašel. Z raznovrstnimi gospodarskimi dejavnostmi in predvsem z znatno podporo tasta Prašnikarja si je krepko izboljšal gospodarski položaj in si pridobil Številne možnosti za uveljavitev na gospodarskem, političnem in finančnem področju. Skupaj z ženo Marijo sta imela hkrati prijavljenih sedem gospodarskih dejavnosti: izdelavo mila, trgovino z mešanim blagom, barvami, premogom, lesom, opekarno ter kopališče in zdravilišče z restavracijo. TV a tSTT» «A««« »^trT*»^»« Sotočje Bistrice in Nevljice, kjer je Prašnikar leta 1875 zače graditi Kurhaus - razglednica založbe Kleinmayr & Bamberg. Kot izredno vpliven in bogat meščan je Kecel svojo moč uporabil tudi na volitvah za župana. Kljub močnemu nacionalizmu v Kamniku je bil kot nemški kandidat za župana Kamnika izvoljen kar trikrat zapored; to funkcijo je opravljal v letih 1870-1879. Kot politik je največjo čast sicer dosegel leta 1877, koje bil izvoljen za poslanca mest- ne kurije Tržič - Radovljica - Kamnik v kianjskem deželnem zboru. Po Keclovi smrti, leta 1888, je vodenje trgovine in drugih obrti prevzela žena Marija, ki se je leta 1890 specializirala še za prodajo merkantilnega lesa in premoga. Janez Kecel je bil po količini letno plačanih davkov zares eden najbogatejših Kamničanov. saj so njegovi davki dosegali izredne vsote, skoraj neprimerljive z davki drugih meščanov, in sodelovanje s Prašnikarjem tako ni bilo naključno. Solidno premoženje sije ustvaril tudi Alojzov brat Franc Prašnikar, ki je po poroki z gostilničarjevo vdovo Maijeto Sroven leta 1847 nadaljeval gostilni-Čarsko dejavnost. Po višini davkov se sicer ni mogel primerjati s svojim starejšim bratom, čeprav je tudi sam sodil med najpremožnejše Kamničane. Bil je zelo ugleden meščan; njegova gostilna Pri nebeškem očetu je bila priljubljeno zbirališče najpre-možnejših meščanov Kamnika. Gradnje kamniškega Kurhausa so se ~ na pobudo Alojza Prašnikaija - tako lotili trije izmed najbogatejših Kamničanov. m i GORENJSKI GLAS • 8. STRAN PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-gias.si Petek, 27. avgusta 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc Gobe popestnjo jedilnik Poznatijih moramo, da jih lahko nabiramo."Če ste začetnik, se pridružite izkušenemu gobarju, ki vam bo za vsako gobo posebej razložil, kje jo najdemo, kako zraste iz zemlje, kakšen bet, kakšen klobuk, kakšne spodnje Usti-če ima, kakšna je njena značilnost, barva, vonj, okus, kako se odzove na otip - se obarva ali ne? Zavedajte se, da je gobarski priročnik, če je še boljši, premalo za začetnika. In ko boste velikokrat šli z dobrim go-barskim poznavalcem v gozd, boste počasi na-biraU znanje. če za kakšno gobo niste povsem gotovi, da je res užitna, jo raje ne naberite. Nič hudega, če to storite tudi večkrat. Koliko je starih gobarjev, ki nabirajo samo jurčke in lisičke, ker te najbolj poznajo. Počasi se osvajajo nove in nove gobe. Morda le ena nova vrsta gobe na leto. Prevelika vnema ni dobra. če ugotovite, da ste slabi gobaiji, jeste jih pa radi, raje sezite po gojenih šampinjonih, ostrigaijih in podobnih gobah. Pri tistih ne morete zgrešiti. In še to: raje jih jejte za zajtrk in kosilo kot za večerjo. Gobe so težke, naj jih bo le za začimbo. Ne pojejte jih preveč na- enkrat in ne pregrevajte jih! Stare gobe so prav tako Škodljive kot strupene. Pražene mešane gobe 25 dag gob (golobice, marele, lisičke, jurčki), olje, 1 čebula, 2 stroka česna, 2 paradižnika, sol, poper iz mlinčka, zelen pet- v •»• ersilj. Na olju opražimo na hstiče narezano čebulo, dodamo očiščene, oprane in dobro odcejene narezane gobe ter olupljen in na kocke narezan paradižnik. Jed solimo, popramo in duŠimo, proti koncu pa dodamo Še strt česen in čisto na koncu sesek-Ijan zelen peteršilj. Pražene gobe lahko jemo same s kruhom, s pire krompiijem, kot prilogo k mesu in podobno. Vse gobje jedi so najboljše, če imamo na voljo več različnih vrst vsaka da svoj okus in aromo. gob; Palačinke z gobami Iz 2 jajc, moke, mleka, ščepca soli in malo muškatnega oreš-čka pripravirno testo za palačinke, ki naj stoji vsaj pol ure. Nadev: 25 dag mešanih gob, 1 čebula, 1 nariban korenček, 1 paradižnik, 3 stroki česna, se- sekljan peteršilj, 2 žlici kisle smetane, sol, poper, bazilika, curry. Iz testa spečemo več tankih palačink. Na olju popražimo čebulo, dodamo očiščene, oprane in narezane gobe, nariban korenček, na kocke narezan paradižnik, solimo, popramo in začinimo s česnom in curryjem. Ko se gobe dobro prepečejo, primešamo še kislo smetano, peteršilj in baziliko ter z nadevom namažemo palačinke. Te nalagamo v namazan pekaČ, jih potresemo s kosmiči masla, še malo popečemo v pečici in ponudimo. Skok v Evropo na šestem mestu Kraixj - Svetovnega mladinskega tekmovanja barmanov, kije bilo v začetku julija v italijanskem mestu Pessione pri Torinu, sta se udeležila tudi dva Slovenca. Uspešnejši je bil Leščan Edin H^lače-vič, ki je v kategoriji Paissa prix dosegel 6. mesto, Ljubljančan Aleš Prestor pa je bil v kategoriji Open disco 18. Oba sta se na pre- ' stižno tekmovanje v Italiji uvrstila prek predizbora na tekmovanju Bacardi Martini Grand Prix, ki je bilo že konec maja v Lipici. Na tem tekmovanju mladih barmanskih talentov sta v že omenjenih kategorijah zmagala in si tako prislužila vozovnico za Italijo. Mladi barmani so tam najprej na pisnem in ustnem izpitu v angleškem jeziku morali pokazati splošno razgledanost, poznavanje mešanja pijač, poznavanje zgodovine Mednarodne zveze barmanov, nastanka pijač in koktejlov ter razvoja pijač Bacardi Martini. Teoretičnem delu je sledil še praktični del, in sicer priprava enega od klasičnih koktejlov in priprava lastnega koktejla. Tu je Halačevič v konkurenci 22 barmanov iz 20 držav navdušil s svojim koktejlom Skok v Evropo. Vanj je zmešal Bacardi Rum, Cointreau, jagodni sirup, Martini Bitter in ananasov Bacardi Breezer ter z njim dosegel 1. mesto v pripravi lastnih pijač, ki je v skupnem seštevku zadostovalo za končno 6. mesto. B. T. OBČINARADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 386(0)4 537 23 00, 537 23 13, fax: 531 46 84 e-mail : občina.radovljica@radovljica.si \ftww. radovljica.si Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Radovljica, na podlagi petega odstavka 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS, št. 96/ 02)r 8. in 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Linhartova dvorana Radovljica (DN UO, št. 31/03) in sklepa št. 72/12 seje KMVI javno'razpisuje delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v podobnih dejavnostih, od tega dve leti na vodstvenih mestih, - da aktivno obvlada en svetovni jezik, - da Izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa zakon. Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za dobo 5 let, kolikor traja mandat, ki se lahko ponovi. Prijavi naj kandidati priložijo življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev ter predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje in jih v roku 30 dni od objave razpisa pošljejo na naslov: Občina Radovljica, Komisija za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "ZA RAZPIS JZ LD". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. Janez Erman, l.r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Radovljica Edin Halačevič med mešanjem pijače. fTMMAt ' Won MrsenHi« ŽabiMca 68.4209 ŽaMca Prodajni program: • cement, • malte» betonski izdelki, < dimniki, okenske police, • stavbno pohištvo, apno, opečni Izdelki, siporex, kritine, ijmmsi strešna okna, hidro Izolacije, termo izolacije, • fasade, lepita, orodje, barve, armaturne mreže, betonsko železo, • suho montažni program, keramika, : i t r!-' / 4 • I O o OJ O) od H O T3 00 CM kopalniško pohištvo, talne in stenske obloge... • * i Ml mi www.domtrade.si trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax: 04 2319 206 e-mail: info@domtrade.si ProdalnI center Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 keramika: 04 5302 238 fax: 04 5302 231 e-mail: lnfo.lesce@domtrade.sl Gobova omaka 2 žlici olja, I žlica moke, 2,5 del mleka, 25 dag šampinjonov ali mešanih gob, sol, poper, peteršilj, 2 lističa bazilike, 3 stroki česna, malo kisle smetane. Na olju svetlo opražimo moko in med stalnim mešanjem počasi dolivamo mleko, da dobimo gladko, gosto maso, vanjo zakuhamo še gobe, dobro prevremo, dodamo sol, poper, strt česen, sesekljan peteršilj in baziliko, še malo povremo (po potrebi dodamo še malo mleka), na koncu pa dodamo kislo smetano in omako ponudimo. Popramo, solimo in ohladimo. Posebej v slani vodi skuhamo olupljen krompir, ga odcedimo in zmečkamo ali pretlačimo. Krompirju dodamo podušene gobe, kruhovo sredico, stepeni jajci, smetano, začimbe, strt česen, sesekljan peteršilj, zmešamo vse sestavine, po potrebi dodamo še malo drobtin in s po-mokanimi rokami oblikujemo zrezke. Na srednje vročem olju jih zapečemo z obeh strani in ponudimo. Gobovi zrezki s krompirjem 1 čebula, 25 dag mešanih gob (jurčki, brezovčki, golobice, bisernice, marele), 2 jajci, 40 dag kuhanega in pretlačenega krompirja, 2 žlici kisa, 1 žlica kisle smetane, sredica iz 2 kosov kruha, sol, poper iz mlinčka, 2 stroka česna, peteršilj, po potrebi malo krušnih drobtin, olje. Na olju opražimo sesekljano Čebulo, nato pa dodamo očiščene, oprane (pod tekočo vodo) in na rezine zrezane gobe. Dušimo jih tako dolgo, da voda izpari. Anina krhka jabolčna pita Testo: 25 dag moke, 13 dag masla ali margarine, J žlica olja, 2 žlici vode, ščepec soli, noževa konica pecilnega praška. Iz vseh sestavin na hitro ugnete-mo testo in ga damo počivat na hladno. Nato ga razvaljamo in damo v pomaščen pekač tako, da rob malce dvignemo. Testo potresemo s pol do tri Četrt kilograma olupljenih in drobno zrezanih kiselkastih jabolk, posutih s cimetom. Jabolka nato Še prelijemo s prelivom iz 1 dl stepene smetane, 5 dag moke, 2 jajc in 5 do 10 dag sladkoija. Pito pečemo 30 do 40 minut v pečici, ki smo jo prej ogreli na 200 stopinj C. 9 Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: korenčkova juha, svinjski kotleti z zelenjavo in praženimi gobami, endivija s krompirjem, robidnice s smetano in sladoledom; Večerja: slivovi cmoki, kompot. Ponedeljek - Kosilo: zelenjavna enolončnica, palačinke z gobovim nadevom, mešana solata; Večeija: rižev narastek z jabolki, sadni sok. Torek - Kosilo: česnova juha, puranji zrezek z gobovo omako, kumarice s krompiijem v solati; Večerja; topli kruhki, jogurt. Sreda - Kosilo: golaž iz govedine in stročjega fižola, kruhovi cmoki, paradižnikova solata; Večerja: polnjene paprike, pire krompir, zelena solata Četrtek - Kosilo: bučke, polnjene z mesom in gobami, široki rezanci z zeliščnim maslom, zelena solata s paradižnikom; Večerja: pečen špinačni Štrukelj iz krompirjevega testa, jogurt. Petek - I^silo: sarddiče na žaru, blitva s krompirjem po dalmatinsko, zelena solata; Večerja: gosta zelenjavna enolončnica, hrenovke, kruh. Sobota - Kosilo: goveja juha z vlivanci, gobovi zrezki s krompirjem, endivija s paradižnikom in bučkami, krhka jabolčna pita; Večerja: kranjske klobase na žaru, mlada čebula, kisle gobice, kumarice s krompiijem, kruh. Gorenjski nagelj Za nagelj moraš vzeti čas Hiše Praprotna Polica 22 pri Cerkljah ni težko najti, če veš, da njene balkone krasijo nageljni. Dolgi triletni slapovi, ki padajo z balkona v mansardi, pod njimi pa mlajši vrstniki, so opazni že od daleč. Marija Ribnikar in Martin Mali imata skupaj kar 85 švicarskih nageljnov s temno rdečimi cvetovi. "Nageljne sem imela že prej, pa mi niso tako lepo uspevali kot sedanji. Gradili smo hišo, za nagelj pa moraš imeti čas," je povedala Marija Ribnikar. Nove vršičke sta z Martinom dobila od Staneta Cebaška iz Trboj. Od takrat sta tudi sama vzgojila že nešteto potomcev in zanje navdušila nekaj sova-ščanov. "Vseh 90 lanskih potaknjencev se je prijelo," je nekako ponosno dejal Martin Mali. In dodal, da vršičke potika v tednu po velikem šmarnu, da mora imeti vršiček dva kolenčka in da jih, preden jih posadi, "pomoči" v poseben prašek za potaknjence. ...izkoristite super ugodne cene... Marija Ribnikar in Martin Mali v družbi nageljnov. - Foto: H. J. Če hočeš, da je nagelj lep, je treba nenehno bedeti nad njim, odstranjevati obledele lističe pa tudi tiste, pod katerimi se razraščajo novi. Marija in Martin nageljne prezimujeta v neizdelani mansardi, pred iztekom zime jih presajata v korita z vrtno zemljo, premešano s humusom. Rastejo v lesenih in plastičnih koritih, v obojih lepo uspevajo. "Letos so nageljni zunaj že od marca in zgodaj so začeli cveteti. Cvetijo neprekinjeno, včasih nekoliko bolj, drugič manj, tja do novembra, ko jih je treba pospraviti. Poleti "pijejo" vsak dan, gnojiva jih s posebnim gnojilom za nageljne, proti rji in plesni pa jih preventivno škropim s pripravkom, ki mi ga je dal vrtnar," zaupa Martin Mali. Helena Jelovčan '-m Petek, 27. avgusta 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN S # H of er sporoča izvleček iz ponudbe jiM m^rnLjšimmim^ jjur Bordeaux , Superieur AC franc, kakovostno rdeče vino, suho, 0,75 I buteljka Polsladko vino -Spätlese Selection avstrijsko vrhunsko belo vino, polsladko, 0,751 buteljka H of er ROI DE TREFLE Brie - originalni francosicl sir v zavoju 200 g ( Terra Austria Superior Cuvee Barrique avstrijsko kakovostno rdeče vino, suho, 0,751 buteljka SIT 1.198 €4,99 / Štajerski sir Bergkäse cena za 1 kg V / p Grand Cuvee Barrique avstrijsko kakovostno rdeče vino, suho, 0,751 buteljka sir Tiraunsteiner Bergkaiser cena za 1 kg €4,99 FOREST HILL Shiraz Cabernet avstralsko rdeče vino, aromatično, suho, 0,751 buteljka : > rAi.LU'PS srr 718 €2,99 I t \ -J INYCON Chartlonnay IGT sicilsko belo yino, suho, 0,75 I buteljka SfT 838 €3,49 ali Pepato - sir v zavoju 250 g oz. 275 g MILFINA Rollitos -simi namaz različne vrste, v zavoju 125 g 1VYCON SIT 358 €1,49 www.hofer.at Hofer KG. A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1 MILFINA skuta različne vrste, v zavoju 200 g r STT 190 €-,79 Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Na slikah so predlogi za ser^irarve. Kavcije za ste*-fen*ce ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo jnfomTativT>e m odvisne od valutnih razmerij. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju! KRIŽANK 5.400 gesel na 320 knjižnih straneh NAROCILNICA Nepreklicno naročam izvod(ov) aAOO Sedemčrkovnega ugankarskega slovarja po prednaročniški ceni samo 3.980 SIT. Ime in priimek: Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj Telefon: Haročita sprejemamo na naslovu: Založta Forma 7 d^.a, »prska 94^ 1111 LJubliana alt telefax: 01 25 72 171 24 ur neprekinjeno) In po Datum: Podpis: omba: v ceni sta vračunana + poštnina: pri vplačilu vnaprej na TRR: 02045 0011292252 ali na naslov založbe prihranite ^ 600 SIT, kolikor znaša razNka v ceni med r^avadno pošto in odkupninoi torej samo 3 380 SfT. rN n T^^^ trizmhi □ □TIJ U 'lolon art C \ F. T LIC A R N A Izpolnjen kuponćek pošljite do 3. septembra na naslov Veritas d.o.o., Maistrof trg 11. 4000 Kranj. Nagrajefir par bomo obvestili po pošti, Salon Veritas iz Kranja, bo paru, ki se bo poročil 18. septembra, pomagal izpeljati poročni dogodek. Izžrebanemu paru bomo v sodelovanju s frizerskim salonom Nataša uredili poročno frizuro, v Foto Prim vam bodo izdelali poročne fotografije, Cvetličarna Art bo pripravila poročni šopek in v slaščičarni Randez Vous si boste izbrali torto po svoji želji. V salonu Veritas pa si bo nevesta izbrala svojo pravljično poročno obleko. KUPON me in priimek: Naslov: Davčna št.: Telefon: OTC^IM IMGLAS r. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 Gorazd Šinik Sedemnajst je lepa številka. Napoveduje skorajšnjo polnoletnost. Bojda je sedemnajstica tudi numerološko zanimiva. In če število 17 napoveduje tradi-cionalnost, gre zagotovo za prireditev z vsebino, zgodovino in številnimi zanimivimi ljudmi. Posebej pomembnimi ljudmi -iz prevoda "VIP*' - Vip-ovci. Prav te, posebej pomembne in zanimive, so že sedemnajstič povabili na Vip Cup turnir v Velenje, na teniški turnir naključno mešanih dvojic in kup drugega dnevnega dogajanja: kolesarsko dirko, streljanje, nogomet, golf, ... Predvsem pa na druženje. Na sobotni obšportni klepet. Dan podopustniške sprostitve. Za nekatere edino letno srečanje s kolegi iz gospodarstva. Sem in tja tudi za kak namig, saj je tako ali tako že vse v znamenju letošnjih jesenskih volitev. No, tudi olimpijskih iger. In v soboto smo se za dobro jutro, namesto zajtrka, veselili sijajnega uspeha Iztoka Čopa in Luke Špika. cvička. Doma in na tujem. In Zdravko je bil toliko krepak in pogumen, da je pred leti spravil cvičku podobno mešanico z Mercatorjevih polic. Ko smo pred dobrimi osmimi leti na Hvaru v Sveti Nedelji pri vinarju Plenkoviču okušali prve poskuse - zametke Valvasoija, je šlo nekaterim na smeh. Minulo soboto tudi nam. Nekaj krepkih je stresel Ivo Daneu, košarkarska legenda, ki mu je bil cviček ljubši. Jaz pa v lov za našimi. Našimi Gorenjci. V lov za sliko in nasmeh med borbenimi odhodi na teniški leš in ponosnimi zmagovitimi prihodi. Ivo Daneu in Zdravko Mastnak Ker je bila ura po zakonu že čez deseto, smo nazdravili s povsem enakim kot oni doli v Atenah. Z Valvasorjem, dolenjskim penečim vinom, ki gaje "skoval" enolog Zdravko Mastnak, prvi mož kmečke zadružne kleti Krško. Taisti Zdravko, ki je poskrbel za sila uspešen lobi pri uveljavljanju Bojan Križaj in Iztok Purič Bojanu Križaju športni duh in zagnanost ne pojenjujeta. Prav tako ne Iztoku Puriču, doktor Puriču, direktorju državnega protokolarnega zavoda, po domače pa kar šefu Brda. Iztoku Puriču, pred časom je na naši "Sorboni" doktoriral na temo "profit sharing", je šlo v tenisu nekaj bolje kot Bojanu Križaju. Gre pa Bojanu privoščiti tudi politični uspeh, saj se je odločil poskusiti še v tej obrti. Ve se, za katero listo seje odločil, v katerem okolju natančno ga bodo "obkroževali", pa se še niso dogovorili. Odstopljeni minister Ivo Bizjak je bil videti izjemno fit, le za šport se tokrat ni odločil. Dan Ivo Bizjak in Janez Furman je v polni meri in sproščeno izkoristi za klepet. Malce sem jima nerodno skočil v besedo, ne namerno, ko je Janez Furman okušal golaž, Ivo Bizjak pa seje še odločal zanj. Janezu Furmanu, do nedavnega župniku iz Velenja, so vedno očitah, da je preveč na levo, okey, za tiste od sredine na levo. Pa so ga pred kratkim preselili. Saj veste, kako gre to v "cerkvenih krogih". No ja, golaž je bil okusen, Janezu Furmanu smo se pa v soboto še nekajkrat nasmejali. Ko je sredi dneva prišel, je vzbudil pozornost. Bil je mrk, celo slabe volje. Pa ga je iz ure v uro minevala slaba volja. Ko je vreme že začelo groziti, da nam pokvari večer in je bil športno manj uspešen kot lani, je bil Še vedno družaben. Tudi Zoran Jankovič in Matjaž Vehovec njegovi rokometaši so bili manj uspešni. Zato slaba volja. Ja, gre za Zorana Jankoviča, našega prvega soseda vsepovsod. V na- VRTIMO GLOBUS Bjork o materinstvu Ekstravagantna islandska pevka Bjork, ki je bila s svojo nenavadno obleko na odprtju olimpijskih iger v Atenah prava paša za oči, svetuje mladim materam, naj zaradi materinstva ne zanemarijo družabnega življenja. Glasbenica, ki ima 18-letnega sina Sindri in 2-letno hČer Isadoro, pravi, daje bilo rojstvo otrok najpomembnejši dogodek v njenem življenju in da jo vloga matere najbolj osrečuje. Vendai' pa, kot pravi Bjork, je po šestih mesecih oziroma najkasneje leto dni po rojstvu, treba otroka včasih že pustiti varuški in oditi v družbo. Mlade mmne so vse prevečkrat obsedene s svojimi otroki in praktično nimajo družabnega življenja, kar ni dobro za njilK)vo samostojnost. Bjork, ki bo 30. avgusta izdala nov album z naslovom Medulla, zdaj znova zahaja v družbo in se zabava. no življenje in se je pripravljena odpovedati filmski karieri ter se preseliliti nazaj v rodno Južnoafriško republiko, Če ji paparaci ne bodo dali miru. Seks tudi po infarictu Nemški zdravstveni časopis Aerztliche Praxis sporoča moškim, ki so preboleli srčni infarkt, da spolna aktivnost ne škodi. Spolni odnosi namreč niso nič bolj naporni, kot hitra hoja ali počasno kolesarjenje. Vsak četrti moški po srčnem infarktu nima več spol- nih odnosov, čeprav bi se moral vzdržati le prvih nekaj tednov po infarktu, je še pokazala raziskava. Tistim moškim, ki jih je strah pred spolnostjo po infarktu, zdravniki svetujejo, naj bodo v postelji bolj aktivne njihove partnerke. Chariize Theron hoče zasebnost Uspešna igralka Chariize Theron, ki je dobila Oskarja za glavno vlogo serijske morilke v fihiiu Pošast, je tako naveličana medijske pozornosti, da razmišlja o umiku iz filmskega sveta. Pravi, da jo nadležni paparaci spremljajo na vsakem koraku in ji uničujejo zasebno življenje, zato se pogosto počuti kot žival v kletki. Chariize, ki bo jeseni začela promovirali tudi Diorjev parfum J'adore, si želi normal- Siovar za razumevanje žensk Nemška založba Lan-genscheidt, znana po kakovostnih slovarjih tujih jezikov, bo izdala priročnik za lažje razumevanje žensk. 128 strani obsežen priročnik bo namenjem moškim, da bodo bolje razumeli dvoumne ženske izjave; v vsakem poglavju bodo nasveti, kako naj se moŠki vedejo v določeni situaciji in razkrijejo skrita sporočila, ki jih ženske uporabljajo v vsakodnevnih pogovorih. Za primer, ko ženska reče "Kaj ko bi se samo ljubkovala?" v prevodu pomeni "Nocoj nič seksa". nominator^ smeh ga je prvemu uspelo spraviti Matjažu Vehovcu, predsedniku uprave in generalnemu direktorju Ljubljanskih mlekarn. Matjažu Vehovcu, kranjskemu gimnazijcu, ekonomistu in diplomantu MBA, so v mladosti pravih "Fume". Zakaj točno se Še raziskuje, haha. V tenisu je bil sila zagnan, tistim, kije Kališče drugi dom, pa pravijo, da dobro sopiha tudi v breg. pa se sliši, da se obeta nova vaterpolska liga. V začetku meseca je Matjaž obiskal Borisa Ta-dića, predsednika Srbije in Črne gore, nekdanjega vaterpolista in rekla sta prve besede na temo nove lige med Madžari, Hrvati, Srbi in nami. Glede na to, da je v SČG vaterpolo skorajda najpopularnejši šport, so bili takoj za. Denar že leti vkup, vsaj sliši se tako, po dopustih pa rečejo • - Peter Tršan, Matjaž Vehovec in Andrej Šifrer Teniška debata in spogledovanje z rezultati je bila prva tema med Petrom Tršanom, Matjažem Vehovcem in Andrejem Šifrerjem. Pa je bilo tega hitro konec. Andrej pravi, da se muzika dela, da kar vre iz njega, Peter Tršan pa se je upravičeno pohvalil s poslovnimi rezultati. Vse tisto, kar sta si imela reči s prvim v mlečni industriji, pa mi ni hotelo biti preveč razumljivo. Kaj naj s takimi številkami. Peter Tršan, delal je v naših Živilih, v Emoni v časih in pod taktirko Zorana Jankoviča, zdaj je, haha, ne samo Orehka, ki praznuje ta konec tedna, je pomočnik predsednika uprave v velenjski Eri, zadolžen za tuje trge. In Era je včeraj, (četrtek) slavnostno odprla "Eramarket" v Samoboru na Hrvaškem. V mladosti so ga klicali "Buza'', za nekatere je še ostal. odločilno. In zelo zraven je tudi kranjsko podjetje Si Sport z uveljavljenim Športno marketinškim "know haw-om". Bravo Matjaž! Aja, drugič pa o žlahti med "Fumo" in "Buzo". Velenjski Vip so si letos zelo predvolilno razdelili. Na "ta-desne" in "taleve". Pa nič zato. Naš Blaž Kavčič, je naŠ, ker je Gorenjec iz Škofje Loke. Bil je nasmejan, športno oznojen, kateri stranki pripada, pa se vidi že na daleč. Saj so si skoraj vsi Blaž Kavčič In Tone Anderlič Simona Mulej Pa niso bili samo fantje. Skoraj "najbol fejst" je bila Blejka Simona Mulej, vodja Članstva v družbi Diners Club Slovenija. Kar presodite! Meni pa je trda predla. Ni se hotela nastaviti moji Leici. Pa je uspelo, ane. Ostalo je še kup zanimivosti pa se je zgodilo zanimivo tudi v Kranju. To, da imamo Jazz Kamp Fest že veste? Na večer, ko naj bi igral legendarni vibrafonist Boško Petrovič, nas je na Pungartu obiskal Mohor Bogataj, še kar kranjski župan. Dolga leta poznanstva in prijateljevanja, ju spominja na Grožnjan, kjer Boško vodi svojo jazz Šolo. Pa je najbrž bolj zanimivo to, da se je Mohor Bogataj odločil za koprsko stranko "ovadenih županov" - tako ji nekateri pravijo, stranko Borisa Popoviča. Naj ima srečo. Matjaž Rakovec in Vlado Dimovski Boško Petrovič in Mohor Bogataj Se je pa odločil tudi Sandi Ravnikar. Da ne bo prvi gasilec. Konec. Nepreklicno. Ne bo več kandidiral. Preveč menca-nja, st(y)icanja in polen pod nogami. Se enkrat se bo poskusil v politiki. V joste je povabil dr. Marjana Sturma, Koroškega Slovenca in kramljali so na temo položaj Slovencev po vsto- Matjaz Rakovec, tapravi Kranjčan, je že deseto leto na delu v Ljubljani v Zavarovalnici Triglav in je bil pred časom predlagan celo za člana nove uprave. Več glav, veliko politike, več interesov. Tudi v športu je podobno. To vesta oba. Zdajšnji minister dr. Vlado Dimovski, pred leti je bil predsednik Plavalne zveze, Matjaž Rakovec pa direktor plavalnih reprezentanc. Poznata se še s "faksa", kjer mu je "Buza" asistirah Nove asistente pa si zdaj išče Matjaž Rakovec, pred časom novo imenovani predsednik Vaterpolske zveze Slovenije. Njegov nov zalet in energija že nosijo sadove, po domaČe - minusa. ki so mu ga pustili prijatelji predhodniki, skoraj ni veČ. Vse bolj se tudi kaže in obeta, da bo na novo "zaiaufalo" tudi v Sandi Ravnikar in Marjan Šturm že obrili brke. Oba sta jih nosila, Blaž in Tone Anderlič, ki je bil videti, kol bi bil športno pripravljen za maraton. Vitek, "na-šutan" s kondicijo. Ja, saj jo kranjskem vaterpolu. Vse bolj bodo fantje potrebovali. pu v EU. Sandi Ravnikar zagotavlja, da bo odslej kandidatov za prvega v kranjski Komunali še več. Joj, bo zanimivo. V ponedeljek je polna luna, haha. Bo "fajn" vikend. Petek, 27. avgusta 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN GLÖSA Kazen naj bo vzgojna Samo vprašanje časa je bilo ... Res, samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo na najbolj zoženem delu nedokončane gorenjske avtoceste zgodila tragedija? V Podtaboru, kjer so policisti non - stop z radaijem in kar po tekočem traku kaznujejo voznike za prekoračitev hitrosti, so v hudi tragediji ugasnila življenja. Tudi te žrtve bodo prišteli v slovensko bilanco prometnih nesreč s smrtnim izidom in ob koncu zapisali, kako se prometna varnost na slovenskih cestah za nesreče kriva tudi gradbišča na cestah ali obupne cestne razmere? Niste. Seveda ne. Tega v " bilanci ni, saj so navsezadnje na takih mestih vedno opozorilne table, da je treba paziti. Kriv je tisti, ki ne upošteva prometnega znaka, ne pa nagnjen cestni ovinek ali ozka cestna zapora. Mi si umijemo roke. Na tak način nekateri berejo tudi novi prometni zakon, ki bo prihodnje leto prinesel veliko strožje kazni v cestnem prometu. Ce se že danes vsi smejimo slabša. Ste kdaj že brali, da so hrvaškemu zakonu, ki popolno- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p. 252,10 SIT/min Pa Oven (21.3.-21.4.) Poslovna odločitev se vam bo dobro obrestovala, tako da ne boste poplačani samo za naprej, ampak tudi za nazaj. Zaradi presenečenja, ki vam ga pripravljajo domači, boste ostali brez besed. Povabilu v večjo družbo se boste z veseljem odzvali. Bik (22.4.-20.5.) Odločitve, da malo globlje sežete v žep, kar sploh ni v vaši navadi, vam ne bo žal. V tem tednu boste rabili veliko energije, saj se vam bo tudi veliko dogajalo. Spremembe, seveda pozitivne, se vam obetajo na več različnih področjih. Dvojčka (21.5.-21.6.) Zunanji svet in niti vaša bližnja okolica vas ne bo zanimala. Ves prosti čas, ki ga boste imeli, boste posvetili sebi. Ker ste v preteklosti dali obljubo; še vedno nekdo čaka na izpolnitev le-te. Kljub pomanjkanju časa si boste vzeli svojih pet minut. Rak (22.6. -22.7.) Spremembe so včasih nujno potrebne, saj se drugače tudi ne more nikoN spreminjati na bolje. Tega se boste še kako dobro zavedali in se boste po svojih najboljših močeh potrudili in dali vse od sebe. Zmaga vam ne uide. Lev (23.7.-23.8.) Zadnje, kar bi pričakovali v prvem planu svojega življenja, je ljubezen. Prišla bo čisto potihoma, a vendar bo glasna in vsi bodo vedeli, da ste srečni in zadovoljni kot že dolgo ne. Pri financah pa bodite še nekaj časa previdni. Devica (24.8.-23.9.) Po vsej sili boste hoteli reševati ljubezenske zadeve. Vse bi bilo še dobro, če bi se to vezalo na vas osebno, a kaj, ko ta ljubezen zadeva nekoga, ki vam je dober prijatelj. Prišlo bo do nerazumevanja določenih besed, a se bo k sreči na koncu vse dobro uredilo. Tehtnica (24.9.-23.10.) , Prijatelj, ki vas je v preteklosti razočaral, vas bo v prihodnjih dneh prijetno presenetil. Na čustvenem področju se boste odločili za napad in samozavest vam ne bo delala preglavic. Za tem vam sledita mir in harmonija in seveda težko učakana ljubezen. Škorpijon (24.10.-22.11.) V teh dneh bodo nenehno od vas kaj pričakovali. Pa naj bodo to usluge ali pa nasveti. Ni težava v tem, da nočete pomagati soljudem, a preveč boste utrujeni in še sami zase ne boste Imeli prave volje. Proti koncu tedna vam • • posije sonce. Strelec (23.11.-21.12.) Vaše delovne ambicije bodo v tem tednu na čisti nuli. Sposobni boste le razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo, nič pa tudi naredili. Misel na nedokončano delo vam ne bo dala miru toliko časa, dokler si časa res ne boste vzeli in to tudi naredili. Kozorog (22.12.-20.1.) Zajela vas bosta panika, in strah, da so vaše želje neuresničljive vas bo tako zablokiral, da ne boste sposobni treznega razmišljanja. Darilo boste dali in tudi prejeli. Obakrat bo občutek prijeten. Vodnar (21.1. - 19.2.) V svojih težavah se boste počutili osamljene in kar nekaj dni ne boste mogli potegniti glave iz peska. Od drugih boste veliko pričakovali in zahtevali, sami pa ne boste sposobni storiti koraka naprej, čeprav bi to že davno morali. Ribi (20.2.-20.3.) Vaša slaba volja vam še nekaj časa ne bo dala mirnega spanca. Vse to pa bo trajalo toliko časa, dokler ne boste prišli do spoznanja, da ste za nastalo situacijo krivi tudi vi sami. Vsak zakaj ima svoj zato in vsaka stvar se zgodi ob svojem pravem času. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! ma prepoveduje alkohol oziroma uvaja astronomske kazni za kršitelje, se bomo kmalu lahko zgražali kar nad svojim lastnim zakonom. Take kazni so, da bo vsak kršitelj res tenko piskaL Zal smo lahko samo enkrat in nikoli več na slovenski televiziji prisluhnili visokemu policijskemu uradniku, kije ta zakon ocenil za popolnoma neprimernega. Možakar je bil odkrit in dejal, da visoke kazni ne bodo spremenile prav ničesar, kar so naši zahodni sosedje že ugotovili, saj posegajo po čisto drugih ukrepih. Saj sploh nisi mogel verjeti, da to govori policaj in da je tako neposredno kritičen! Najbrž pa jih je po takem nastopu pošteno slišal in za vedno umolknil. Država ja rabi denar in iz vseh teh kazni ga sploh ne priteka tako malo. Iri kakšni so tisti onstran meje, v Avstriji? Res je, radi se poženejo za tabo, če prekoračiš hitrost - tako kot vsi policaji tega sveta. A za to ne plačaš 500 ali 700 evrov, kolikor je tudi v njihovem zakonu predvidena najvišja kazen za prekoračitev hitrosti, ampak kvečjemu kakšnih 50 evrov. Toliko je namreč njihova povprečna "štrafnga" za prekoračitev hitrosti. In kot pišejo časopisi, v zadnjem času ne gradijo na visokih kaznih, ampak na boljših cestah, boljši varnosti v predorih, postavljajo betonske ograje med pasovi avtocest in predvsem zahtevajo večjo varnost za voznike tam, kjer so cestna gradbišča. Mladi vozniki tudi pri njih povzročijo preveč nesreč, zato uvajajo večstopenjsko vozniško dovoljenje - iz leta v leto imajo več pravic. In tako dalje. Na kraj pameti jim torej ne pade, da bi noč in dan dežurali na tistih cestnih odsekih, kjer ti vozniki zaradi zapor ali omejitev kar sami padejo v naročje -kot denimo v Podtaboru. Tam vozniki, ki pripeljejo iz Kranja, kot suhe hruške letijo v žrelo ra-daija, še posebej ponoči, ko je cesta prazna. Kje je lepše in po suhem zaslužiti deset jurjev oziroma izpolniti policijsko normo, če jo še imajo? Včasih so jo imeli. Najslabši pobiralci kazni za prekrške so bili zatorej vedno tisti iz bolj odročnih policijskih postaj, ki so lahko z radarjem dežurali le na eni prometnici. Blagor pa za tiste, ki so imeli več prometnih cest, saj so lahko svoje radarske pasti postavljali na več krajih. In služili in služili... Zdaj je, kar je. Zakon je sprejet, tudi po visokih kaznih, ki žalostne prometne statistike ne bodo popravile, nas bo poznal turistični svet. V očeh razmiš-Ijajočih zahodnih turistov bomo bržkone primitivci, ki še mislijo, da bolj visoka je kazen, bolj je vzgojna. Darinka Sedej Polona Krumpak prihaja iz Domžal. Ker odlično govori tuje jezike, zlasti francosko, je bila nekaj časa zaposlena na ambasadi, sedaj pa je v predstavništvu velikega francoskega koncema avtomobilske industrije v Ljubljani. Prikupna Polona je športnica po duši in telesu in udeleženka številnih tekaških prireditev, v prednosti je maraton. Njeno geslo ali moto: "Če ne gre hit, pol sploh ne gre." Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 20. do 27. avgusta 1904 Patrijotične slovesnosti Krai\j, 20. avgust 1904 - Minolo nedeljo seje v Kranju praznovala stoletnica avstrijskega cesarstva na prav slovesen način. Zjutraj ob osmih se je darovala slovesna masa, kateri so prisostvovali okrajni glavar Alfred Pire, župan Karol Šavnik z občinskimi odborniki, uradni-štvo, gasilno in veteransko društvo, ter tukajšnja meščanska godba. Raz nekatere hiše, kjer so nastanjeni uradi so vihrale velike zastave. Povodom predvečera'cesaijevega rojstnega dne pa je bila v Kranju velika bakljada. Godba je slovesno svirala po celem mestu. Naslednje jutro je bila slovesna maša za cesaija, katere se je ponovno udeležil cvet kranjskega meščanstva. Povodom svojega rojstnega dne je cesar pomilostil 88 kaznjencev, med temi jih je šest iz begunjske kaznilnice. Kako je treba živeti za časa vročine Naše kraje je kljub koncu poletja zajela huda vročine in nič ne bo narobe, če bomo upoštevali naslednja navodila, ki jih priporočajo zdravniki za časa vročine. Mnogo se kopati, a se potem niČ brisati, temuč naj voda na telesu izhlapi. Lahka obleka, sveži zrak, ne škoduje lahek prepih, hladna sveža in obilna pijača, posebno pred večerom. Enostavna, lahko prebavljiva hrana, na meso in ribe je treba paziti. Ne sme se mnogo hoditi po solncu, popoldne je dobro nekoliko spati, ponoči bodimo pokriti le z lahko odejo ob odprtem oknu. Italijani streljali na Tolmince Bohinjska Bistrica, 24. avgust 1904 - Pretekh teden je okrog polnoči šlo več tolminskih delavcev, ki delajo v predoru, po cesti na Bohinjsko Bistrico mimo gostilne Josipa Mencingeija. Pred že zaprto gostilno so zadeli na skupino pijanih itahjanskih delavcev, ki so imeh v rokah nekaj skritega. Ko so se nekohko sporekli, so šli Tblminci naprej po cesti. Pa zdajci so začeli Italijani streljati za njimi. En strel je zadel Andreja Muniha v hrbet in ga hudo ranil. Tudi Ivan Pirk je kasneje našel v svoji obleki kroglo, katera gaje le nekoliko oplazila. Orožniki, ki so slišali strele so kmalu prihiteli na lice mesta, kjer pa so našli le Slovence, Italijani pa so že pobegnili in jih doslej še niso izsledih. Svet pred sto leti Rdečelaske se iščejo New York - V Ameriki imajo že od nekdaj rudeČelase deklice posebno veljavo. Zadnji čas pa je toliko poizvedovanj po rdečelaskah, da se že policiji zdi sumljivo. Nedavno je prinesel neki list iz New Yor-ka zaporedoma dva inserata. V prvem je iskal neki podjetnik deset rdečelasih deklic za knjigovodstvo in prodajo. Stvar se je zdela policiji sumljiva. Podjetnik pa je razložil, da nima napačnega namena, te-muČ so ga mnogeletne skušnje izučile, da so rdečelaske naj inteligentnejše in najposlušnejše. V drugem inseratu pa je iskal gledališčni im-prezarijo Brady za neke senzacij ske nastope po ameriških mestih kar 150 rdečelasih (ne barvanih), prikupnih deklic, ne nad 25 let starih. V par dnevih jih je prav toliko tudi dobil, seveda za dobro plačo. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Avgust 1904) UUBO DOMA. KDOR GA IMA Nov dom tokrat iščejo deset tednov stari siv, črn in tigrast mucek. Mucki so vajeni čistoče, njihovo najditeljico pa je mogoče poklicati na telefonsko številko 040 692 963. M. R. ŠTIRI TACKE Ana Bester Kamela Ena izmed najboy zanimivih živali, ki jo prepoznamo po grbi na hrbtu, je kamela. Kamela lahko naenkrat popije toliko vode, kot znaša četrtina njene lastne teže. Po nekaj dnevih žeje tako lahko v nekaj minutah popije več kot 50 litrov vode. To je prilagoditev, ki je kameli v naravnem okolju omogočila preživetje. V puščavskem okolju so za preživetje sicer potrebovale Še mnogo več, kot so npr. široki podplati, ki omogočajo hojo po peščeni podlagi, dolge trepalnice, ki varujejo oči pred peščenimi viharji in široke nosnice, ki se lahko zožijo v ozko režo, kamor zrak lahko pride, pesek pa ne. Najbolj so kamele znane po svoji grbi. Lahko imajo eno ali dve grbi, njihova naloga pa je shranjevanje rezervne maščobe. Med kamele spadajo gvanako, dvogrbi velblod, enogrbi velblod ali dromedar, vikunja, al-paka in lama. V nasprotju z drugimi parkljarji kamele ne stopajo po parkljih, temveč po spodnji strani dveh prstov, ki sta podložena z debelo blazinico. Za kamele so značilne dolge okončine in svojevrstna hoja, znana kot kljusanje. Okončine iste strani namreč premika sočasno naprej in nazaj, zato je hoja zibajoča. V puščavi se temperatura nenehno giblje, tako da se lahko tla in zrak izredno hitro segrejeta in prav tako hitro ohladita. Ljudje oddajamo odvečno telesno toploto z znojenjem in pri visokih temperaturah porabimo tudi do liter vode na uro. Tolikšnih izgub si kamela v naravnem okolju nikakor ne sme privoščiti. Težave s temperaturo zalo rešuje tako. da jo v mrazu varuje debela dlaka, ki jo ob večji otoplitvi odvrže. Različne vrste kamel živijo v različnih delih sveta, v Ameriki, Aziji in Afriki. V Sloveniji najdemo kamelo le v živalskem vrtu. Nekatere vrste, predvsem vikunja in gvanako, so v svetu že ogrožene. . i GORENJSKI GLAS •12. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 je ATLETIKA Naša najboljša gorska kolesarka Blaža Klemencic, ki je konec minulega tedna prvič stala na stopničkah najboljših svetovnega pokala, že prej pä je v maratonu postala evropska prvakinja in osvojila bron na svetovnem prvenstvu, že razmišlja o nastopu na olimpijskih igrah leta 2008. Bukovščica - Letos Slovenija na olimpijskih igrah v gorskem kolesarstvo nima svojega predstavnika, saj nihče od naših najboljših ni izpolnil norme. Tudi 24-letna Blaža Klemenčič iz Bukovščice v Selški dolini, kije zadnja leta najboljša naša gorska kolesarka, ni imela možnosti nastopiti, saj je za nastop potrebna uvrstitev med najboljših trideset na UCI lestvici, kar pa Blaži v lanski ponesrečeni sezoni ni uspelo. "Lani sem bila še članica kluba Uniteam Ljubljana, zaradi razmer v klubu, ko se nismo udeleževali dogovorjenih tekem, ki so štele za UCI lestvico, pa sem že kmalu obupala in razmišljala celo, da bi zaključila športno kariero. Poleg tega sem imela težave z bolečinami v kolenu in vse je kazalo, da po šestih sezonah preneham s kolesarstvom. Vendar pa je moj trener Robert Pintarič ustanovil nov klub, Pintatim Celje in sklenila sem, da vendarle v naslednjih letih uresničim svoj cilj - nastop na olimpijskih igrah. Po zadnjih rezultatih, ko sem na svetovnem in evropskem prvenstvu ter na tekmi svetovnega pokala posegla povsem na vrh v sicer neolim-pijski disciplini, maratonu, pa sem si za cilj postavila, da napredujem tudi v olimpijskem krosu in v Pekingu štartam na Blaža Klemenčič se ne boji novih kolesarskih Izzivov. odličje," optimistično pravi Blaža Klemenčič, sicer študentka Fakultete za upravo, ki se v tej sezoni (po zimski operaciji kolena) lahko pohvali s številnimi dobrimi uvrstitvami tako na domačem terenu kot na največjih tekmah v tujini. "Ker na začetku sezone zaradi poškodbe nisem dobila prostora v reprezentanci za kros, sva s treneijem Pintaričem sklenila, da nastopim v maratonu. Tekme v maratonu so namreč zelo podobne tistim v krosu, le da je proga daljša. Ker je bilo letos svetovno prvenstvo na sporedu šele drugič, ta disciplina tudi še ni olimpijska, čeprav se tekem udeležuje še več tekmovalcev, med njimi seveda tudi tisti, ki nastopajo v krosu. Tudi moj cilj ostajajo uspešni nastopi v krosu, kjer sem letos postala državna prvakinja in - kljub bolezni in slabosti - osvojila 27. mesto na evropskem prvenstvu," načrtuje Blaža, ki za letos še zdaleč ni končala že uspešne sezone, saj po drugem mestu minulo nedeljo na tekmi svetovnega pokala v maratonu v Gradcu, v septembru načrtuje nastop na svetovnem prvenstvu v krosu v Franciji in prvič v karieri tudi na svetovnem prvenstvu v cestnem kronometru v Italiji.' « Vilma Stanovnik, feto: Gorazđ Kavčič Čeplakova s kol^noi Osovnikar z rekordom t Kraiy - Na olimpijskih igrah v Atenah so bili zadnje dni v ospredju atletski nastopi. Slovenci smo se že v ponedeljek zvečer razveselili odličnega teka Jolande Čeplak, ki je v disciplini 800 metrov osvojila tretje mesto ter priborila četrto odličje za Slovenijo. Prav tako smo z navdušenjem spremljali nastop Škofjeločana Matica Osovnikarja, ki je po rekordnem teku na 100 metrov, kjer je najboljšo slovensko znamko "pomaknil"'na 10,15 in na koncu osvojil 26. mesto, rekordno nastopil tudi v četrtfinalu teka na 200 metrov in se s časom 20,47 uvrstil v polfinale. Zal je na žrebu dobil najslabšo, prvo progo in bil nato zadnji, osmi, v svoji skupini. "Z nastopi v Atenah sem zelo zadovoljen, saj sem dosegel cilj, polfinale, hkrati pa sem dokazal, da sem bil v pravem trenutku najbolje pripravljen. Priložnosti za kaj veČ pa bo zagotovo še dosti," je po svojih nastopih povedal 24-letni Matic Osovnikar. Slabše je svoj olimpijski nastop pri skoku v daljino opravila Bes-ničanka Tina Čarman, ki je skočila vsega 572 centimetrov in se podobno kot njen nekdanji klubski prijatelj pri kranjskem Triglavu v skoku v višino Rožle Prezelj uvrstila povsem na rep tekmovalk. Zadnjega od slovenskih olimpijcev. Romana Kejžarja iz Železnikov, v nedeljo čaka nastop v maratonu. • V. S. Zupančič in Nakrstova n^hitrejša Ribčev Laz - V pravi poletni bohinjski idili se je več kot 240 tekačev spoprijelo z izzivom, preteči pot okoli Bohinjskega jezera. 12 kilometrov sta najhitreje pretekla Marjan Zupančič (KGT Papež) in Nataša Nakrst (K2 sport), sicer znana zmagovalca triatlona jeklenih. Na njem letos ne bosta tekmovala, saj so ga organizatori odpovedali. Izidi teka, absolutno, 12 km: 1. Zupančič (KGT Papež) 38:27, 2. Pintar (Sorica) -h 0:40, 3. Jensterle (AD Železniki) -h 0:51, 4. Pire (Novice Extreme) + 1:21, 5. Pototschnik (Avstrija) + 1:23, ženske, absolutno: 1. Nakrst (KS sport) 46:40, 2. Žabjek (Bauer Center) -h 0:29, 3. Čopi (Bovec) -i- 2:36, 4. Kukovec -h 2:48, 5. Až-man + 4:18. M. M. NOGOME HOKEJ Začetek tudi v gorenjski ligi Krai\j, Domžale - Minulo sredo so nogometaši Domžal in KD Olimpije v ligi Si.tnobil Vodafone odigrali zaostalo teko 1. kroga. Ekipa Olimpije je iz Domžal odnesla vse tri točke, saj so nogometaši v zelenih dresih z golom Nedima Jusufbegoviča povedli v 30. minuti, do konca tekme pa je rezultat ostal nespremenjen 0:1 (0:1). V 5. krogu bo v nedeljo ekipa Domžal doma ob 17. uri gostila moštvo Kopra. Jutri in v nedeljo bodo 4. krog odigrali tudi nogometaši v 2, SNL. Ekipa Supernove Triglava bo v nedeljo ob 17. uri gostila moštvo Krškega. Konec tedna je na sporedu tudi 3. krog v 3. SNL - zahod. Ekipa Šenčurja bo jutri gostovala pri NK Portorož - Piranu, ekipa Zarice pri Slovanu, ekipa Jesenic pa v nedeljo pri Adrii. Jutri, v soboto, se začenja tudi L krog v obeh gorenjskih nogometnih ligah za člane. V 1. gorenjski ligi bo v Žireh tekma med ekipa- _ > _ _ _ ma Alpine in Bohinjem, pri Svetem Duhu bo ekipa Poleta gostila Visoko, v Britofu bo Britof gostil ekipo Železnikov, v Stražišču se bosta pomerili ekipi Save in Lesc, na Bledu pa Bled in Velesovo. V 2. gorenjski ligi bo na Godešiču tekma med Kondorjem in ekipo Naklega, v Preddvoru bo domača ekipa gostila Kranjsko Goro, v Škofji Loki se bosta pomerili moštvi Ločana in Podbrezij, v Bitnjah pa ekipi Bitenj in Trboj. Vse tekme se bodo začele ob 17.30. Danes slovo Andreja Razingerja Jesenice - Z današnjo prijateljsko tekmo med ekipama Acroni Jesenicami in ZM Olimpijo, se bo tudi na jeseniškem ledu začela nova hokejska sezona. Tekma, ki se bo začela ob 18. uri, bo tudi poslovilna tekma dolgoletnega jeseniškega hokejista in člana naše reprezentance Andreja Razingerja. Drugo prijateljsko tekmo bodo jeseniški hokejisti odigrali jutri, v soboto, ko bodo v Podmežakli gostili moštvo Medveščaka. Tudi ta tekma se bo začela ob 18. uri. Iz HK Acroni Jesenice so nas tudi obvestili, daje od včeraj naprej moč kupiti letne vstopnice za ogled tekem po ugodni, 20 odstotkov nižji ceni, ki bo veljala do 20. septembra. Vilma Stanovnik Vabila, prireditve DP in pokal v spustu za gorske kolesarje - ŠD Snurf bo ta konec tedna v Kranjski Gori organizator prvenstva Slovenije in 6. dirke za slovenski pokal v spustu (downhill) za gorske kolesarje. Jutri, za začetkom ob 16. uri bo državno prvenstvo, v nedeljo, z začetkom ob 11. uri pa se bo začelo polfinale slovenskega pokala. Finale bo na sporedu ob 14. uri. Za več informacij obiščite spletne strani www.elanbikepark.com ali www.snurf-club.si. Vabilo v nogometno šolo Naklo - Nogometni klub Naklo vabi k vpisu v šolo nogometa fante rojene med leti 1990 in 1997. Vpis je možen vsak dan od ponedeljska do petka ob 17. uri na nogometnem igrišču v Naklem ob poslovni stavbi Merkurja. Šahovski turnir v Radov^ici - ŠD Gorenjka bo to nedeljo, 29. avgusta, pripravilo odprti Šahovski turnir. Začel se bo ob 10. uri v Šotoru pred hotelom Grajski dvor, več informacij pa dobite po telefonu 5832 058 ali 031 317 449 (Vojko Mencinger). Vabilo mladim plavalcem - Plavalni klub Radovljica obvešča, da bo vpis otrok v klub v četrtek, 2. in v petek, 3. septembra, med 15. do 20. uro na recepciji kopališča v Radovljici. Tekmovai\je v skokih za pokal Jesenic - Na kopališču Ukova na Jesenicah se bo to nedeljo zaključila letošnja kopalna sezona. Za konec bodo pripravili različne zabavne igre, ob 15. uri pa se bo začelo tekmovanje v skokih z 10-metrskega stolpa za pokal Jesenic. V. S. 5. Sašov duirtlon v _ Skofja Loka - Triatlonski klub Ljubljana že zbira prijave za Sašov duatlon, ki bo 18. septembra organiziran v Škofji Loki. Več informacij o prireditve lahko dobite na naslovu V. S. www.triatlonklub-lj.si. V. S. 9 Vsi s/ na ras/o Več kot štirideset izdelkov športne obutve, -opreme in oblačil po AKCUSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano športno opremo. Obüäte pnHialalnc IWTERSPORT po Stoifniji lUAJ MAJ mmm Otroški čevlji Hogan Low JR Mckinley 4.990,00 Športne opreme i 8 v J £ i A % kolesa rolerji. oprema sa rolerje, kotalke, ščitniki In rokavice za nogometaše, iotori in spalne vreče teniški loparji TEČNO PRO Od 26. avgusta do 8. septembra 2004 OBČINA RADOVLJICA V nedelo, 29. av^sta 2004, ob 17.30 bo na Linhartovem trgu v Radovljici, v primeru slabega vremena v šotoru pred hotelom Grajski dvor v Radovljici SPREJEM OLIMPIJCEV SREBRNIH VESLAČEV IZTOKA ČOPA II\ LUKE ŠPIKA Ob 18. uri bo sledil KOIVCERT VLADA KRESL1I\A IIV BELTII^fŠKE BANDE. OBCiNA RADOVUlCA. GORENJSKA C 19, RADOVUlCA Vabljeni! t Močno pomlajena ekipa Triglava Košarkarski klub Triglav so pred novo sezono zapustili vsi starejši igralci, mlado ekipo pa sedaj čaka težko delo v boju za obstanek v prvi ligi. Krai^j - Triglavani so letos ostali brez treh pomembnih nosilcev igre, klub so namreč zapustili dolgoletni igralci Gregor JankoviČ, SiniŠa Drobnjak in Jure Eržen. Letošnjo Člansko ekipo bodo tako sestavljali igralci, stari med 17 in 20 let. To so Jaka Cekič, Klemen Cvek, Blaž Črešnar, Franci Hočevar, Luka Hočevar, Dejan Jakara, Mensud Julevič, Gašper Mah-kovic in Slavko Ovčina, ki skupaj z mladinci že trenirajo dvakrat na dan, zaenkrat pa se posvečajo predvsem kondiciji. V klubu je trenutno na preizkusu tudi nekaj še prOvStih igralcev, a trener Franci Podlipnik jih ni želel izpostavljati pred podpisom pogodb. Prvi prestopni rok se konča konec septembra. Še prosti igralci pa si bodo lahko klube iskali do decembra. Med temi si bodo tudi Triglavani poiskali še kakšno okrepitev, ekipa pa bo popolna do sredine septembra. Mlado člansko ekipo bosta letos vodila dva trenerja, Franci Podlipnik in Dalibor Damjanovič. "Letos je naš cilj obstanek v ligi. če se bomo dobro okrepili, se bomo skušali uvrstiti med prvih osem ekip," pravi trener Franci Podlipnik, ki meni, da imajo mladi igralci premalo iz- 9 kušenj, da bi se brez starejših igralcev lahko uspešno borili v prvi državni ligi. Prav zaradi tega se jim bodo zagotovo pridružili še trije ali štirje starejši igralci. Ker se letos sezona začne šele novembra, Podlipnik meni, da se bo ekipa do takrat lahko uigrala, saj bodo imeli dovolj časa za trening in pripravljalne tekme. Pogovori z morebitnimi novinci še potekajo, v klubu pa za zdaj ne želijo izdati njihovih imen. Do manjših spre- memb je v klubu prišlo tudi med trenerji. Ekipo bosta letos vodila dva trenerja, Franciju Podlipniku, ki je zaradi reprezentančnih obveznosti precej odsoten, se bo letos kot trener pridružil dosedanji pomočnik Dalibor Damjanovič, ki trenutno že vodi treninge, njun pomočnik bo Mitja Šteblaj, za kondicijsko pripravo igralcev pa skrbi Jure Kranjc. Barbara Todorovi<^ .'Mi t; Petek, 27. avgusta 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Varnost v gorah V slovenskih gorah se je v zadnjih letih močno povečalo število smrtnih žrtev in gorskih nesreč nasploh. Po drugi strani so obiskovalci gora vedno bolje opremljeni, a še vedno boste naleteli na primere, ko se neizkušeni planinci v navadnih športnih copatah podajo na najbolj zahtevne, celo plezalne poti. Mojstrovka - "Ej, policaja, a bova kaj kaznovana, ker nimava obutih 'gojzarjev'," sta se minuli torek na začetku hoje z Vršiča proti Mojstrovki pošalila mlajša planinca, ko sta zagledala pripadnika gorske policijske enote. Že na prvi pogled zelo neizkušena planinca, če ju tako sploh lahko označimo. Oblečena v kratke hlače, ki sicer v sončnem dnevu omogočajo zelo udobno hojo, v majico s kratkimi rokavi, obuta pa v že zelo zlizane" nizke športne čev^e. 'Ridi v sanjah nista pomislila, da ju mogoče na vrhu Mojstrovke čaka povsem drugačno vreme, vetrovno, megleno, mrzlo. In prav tako je ta dan (udi bilo Za nameček sta se mladeniča 99 na vrh Mojstrovke podala po Hanzovi poti, ki je kot plezalna pot ena težjih v naših Julijcih, čeprav je zelo dobro varovana. Ker se tam rado kruši kamenje, je uporaba čelade skoraj obvezna. A kaj, ko se mladeniča sploh nista zavedala, na kakšno pot se podajata. Že bežen pogled v gorski vodnik bi bil dovolj ... Mlada planinca sodita v slabo desetino vseh gornikov, ki se v slovenske gore podajo pomanjkljivo opremljeni. Kot ugotavljajo gorski policisti in reševalci, je približno dve tretjini gornikov zadovoljivo, slaba tretjina pa dobro opremljenih. Dve tretjini gornikov tako nosita visoke čevlje, devet desetin jih nosi nahrbtnik in ima v njem vetrovko, tri četrtine gornikov uporablja pohodne palice in ima s seboj prvo pomoč, polovico gornikov ima s seboj zemljevid, okoli četrtina gornikov pa že uporablja tudi čelado in varovalni komplet. No, mladeničema je začetna razposajenost hitro splahnela, ko sta jima gorska policista pojasnila, kam se podajata. Po krajšem premisleku, sta se raje obrnila nazaj. "Vsaj poslušala sta naju," je to srečanje komentiral Robert Kralj, policijski inšpektor, ki koordinira delo Gorske policij ske enote PU Kranj in Posebne policijske enote Generalne policijske uprave, obenem pa je tudi pomočnik poveljnika Posebne policijske enote Generalne policijske uprave - za gorsko enoto. Športni copati prej izjema kot pravilo Skupaj s kolegom se je Kralj pred tremi dnevi že drugič v enem tednu podal na preventivno akcijo ozaveščanja obiskovalcev slovenskih gora. Zadnjo soboto se je tako policijska patrulja odpravila po poti Planica -Tamar - Kotovo sedlo - Jalovec -Tamar, v torek pa sta izbrala pot Vršič - Sleme - (Hanzova pot) Mojstrovka - Vršič. Ta konec tedna pa se bo policijska patrulja odpravila še na Triglav; po poti Pokljuka - Vodnikov dom -Planika - Triglav - Kredarica -Pokljuka. "V visokogorju smo gorski policisti sicer prisotni čez vso sezono, v tem avgustovskem tednu pa smo svoje aktivnosti še bolj načrtno zastavili," pravi Kralj. Osredotočili so se predvsem na Julijske Alpe, v katerih je največ obiskovalcev in v katerih se zgodi največ gorskih nesreč, predvsem v poletnem času. Policijska patrulja je tako obiskovalce gora opozarjala na nevarnosti v gorah, na primerno obutev in ostalo opremo ter jim svetovala, kako naj se varno gibljejo in zadržujejo v gorah. "Letošnje ugotovitve so bolj ali manj podobne lanskim. Visoke čevlje uporablja vse več planincev, taki, ki nosijo športne copate ali Še kaj slabšega, so že prave izjeme. Veseli smo tudi, ker obiskovalci gora že dobro poznajo dejavnost gorske enote policije in se zavedajo pomena naše prisotnosti v gorah," ocenjuje Robert Kralj. Dobro splošno sliko pokvari opažanje, da približno tretjina obiskovalcev gora ni dobro seznanjena s težavnostjo poti, ki jo nameravajo prehoditi. Zaradi tega se pogosto zgodi, da fizično in Vlomilca ždita v priporu Preiskovalni sodnik je v pripor poslal 19-letnega Preddvorčana in 31-letnega Vipavčana, ki sta ovadena zaradi vlomov. Kranj - Kot kaže, so kranjski policisti in kriminalisti vendarle ujeli vlomilca, kije maja in junija letos vlomil v osem stanovanjskih hiš v Škof j i Loki, Svetem Duhu, Dorfarjih, Zgornjih Biti\jah, v Mengšu, Trzinu in v Zapogah. Ta teden so namreč okrožnemu tožilstvu ovadili devetnajsti etnika iz Preddvora, ki da je storil osem kaznivih dejanj velike tatvine. Osumljeni naj bi v stanovanjske hiše vlamljal v dnevnih in večernih urah, ko lastnikov ni bilo doma. Vlamljal je predvsem skozi okna v kletnih in pritličnih prostorih, okna pa je odpiral s silo. Kradel je denar, zlatnino, računalnike in drugo računalniško opremo, glasbene stolpe, fotografske aparate in druge vredne tehnične predmete. Policisti in kriminalisti, ki so mu prišli na sled, so pri devet-najstletnem Preddvorčanu že opravili hiŠno preiskavo in mu večino predmetov tudi zasegli. Osumljenega je preiskovalni sodnik že poslal v pripor. Kranjski kriminalisti so zaradi vlomov v stanovanjske hiše kazensko ovadili tudi 31-letnika iz Vipave, ki ga je preiskovalni sodnik prav tako že poslal v pripor. Vipavčanje osumljen, daje sredi avgusta vlomil v stanovanjski hiši v Kranju in v Pod-brezjah. V prvem primeru naj bi ukradel 100 evrov, barvno televizijo in slušni aparat ter tako lastnika oškodoval za okoli 110 tisoč tolarjev. V Podbrezjah je iz stano- vanjske hiše (vhodna vrata so bila odklenjena) odnesel nakit v vrednosti 300 tisoč tolarjev. Policya tudi sporoča, da so mu v hišni preiskavi zasegli tudi manjšo zlato posodico v obliki keliha, ki je obložena z rdečimi in belimi kamni (na sliki), na pokrovu pa so nameščeni mag-netki. Njen izvor ni znan, policija pa prosi morebitnega oškodovanca, da se oglasi pri njih. Simon Šubic Ponarejeni evri Krai\j - Sedemnajstletna Kranjčanka bo morala sodniku razložiti, od kod ji ponarejeni bankovec za 200 evrov. Le-tega je ta teden poskušala zamenjati v menjalnici Wilfan v Kranju, a je bila uslužbenka dovolj previdna, daje ugotovila, da ji je mladoletnica poskušala podtakniti ničvreden kos papirja, zato je poklicala policijo. Nočni obisk loicaia Trboje - V noči na ponedeljek je nekdo vlomil v gostinski lokal v Trbojah. S seboj je odnesel več računalniških komponent, 15-inčni LCD zaslon, glasbene komponente znamke Onkyo, cigarete in okoli 70 tisoč tolarjev gotovine. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 450 tisoč tolarjev. Rad kadi Škofj a Loka - Nekaj dni nazaj je nekdo vlomil v gostinski lokal v Stari Loki. Očitno je strasten kadilec, saj je ukradel "Ic" cigiuete v skupni vrednosti 25 tisoč tolarjev. Policisti še zbirajo obvestila. Pobral je denar Tržič - Neznani storilec je pred dnevi vlomil v stanovanjsko hišo v Sebenjah, v kateri je "našel" denar v različnih bankovcih. Policisti vlom Še preiskujejo. zoper neznanega storilca pa bodo podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. S. Š. psihično niso dovolj pripravljeni za težke poti, prav tako pa je pomanjkljiva njihova oprema. Ko pohodna pot nenadoma preide v plezalno steno, marsikdo zaide v zagato. "V torek smo ugotovili še nekaj, namreč da je več kot polovica vseh obiskovalcev gora oblečena tako, kakršno je trenutno vreme v nižini. Prav ta dan, ko smo se odpravili na Mojstrovko, pa je pokazal, kako spremenljivo vreme je v gorah. Še na Vršiču je bilo lepo sončno, na vrhu Mojstrovke pa je pihalo, bila je megla. V tistem mrazu so se pomanjkljivo oblečeni gorniki, ki niso imeli pri sebi nobenega toplega oblačila, tako ohladili, da so pri sestopanju izgledali kot roboti. Zaradi otrdelih sklepov in mišic so se komaj premikali," je dejal Kralj. Kot je še pojasnil, je vidna razlika med italijanskimi in avstrijskimi planinci ter slovenskimi. Prvi so zelo dobro opremljeni, če ne celo že kičasti, slovenski pa so prej pomanjkljivo kot pa dobro opremljeni. "V tujini so zahteve zavarovalnic že v naredile svoje. Ce planinec ni ustrezno opremljen, mu zavarovalnica ne izplača nobene od- Izkušen planinec se bo v gore odpravil dobro opremljen in pripravljen na vsa presenečenja. škodnine v primeru poškodbe. Nekaj podobnega bi morali urediti tudi pri nas," še meni Kralj. Dotlej pa lahko policisti iz gorske enote neustrezno opremljene gornike le opozarjajo in Jim svetujejo. še dobro, da jih večina vsaj posluša ... Čedalje več nesreč Varnostna slika v slovenskih orah ni ravno navdušujoča, tevilo ponesrečencev se v zadnjih letih celo povečuje. Če so leta 1999 gorski reševalci morali v gorah posredovati v 197 primerih in tako reševali 211 planincev, so lani prestregli že 277 klicev v sili, v neprijetni situaciji pa se je znašlo 312 oseb. Podatki o številu poškodovanih in umrlih so še bolj črni. Leta 1999 se je v gorah poškodovalo 96 oseb, življenje pa je izgubilo 29 oseb. Štiri leta kasneje se je v gorah poškodovalo že 156 oseb, kar 38 pa jih je izgubilo življenje. Do srede avgusta letos so gorski reševalci opravili že 178 reševalnih, iskalnih ali poizvedovalnih akcij, v katerih so pomagali 191 ponesrečencem. Po podatkih Gorsko reševalne službe je do 16. avgusta letos v gorah umrlo že 21 oseb. Simon Šubic : \ V •i H 1 .» A n» V nedeljo, 29. avgusta 2004. 4 v v , . • m 7 ♦ » ^ i» Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje! • • ' t ..... • t . W ♦ ^ . ^ »♦i T^ «i . ^s^^ r tr • • ♦ • * s V s * % ^ * % ' A»* J • s ♦ « • ' . ♦ V mesecu avgustu boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust W ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice. Zato vas vabimo, da v nedeljo. 29. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov. Izkoristite odlične ugodnosti! es na prodajalka v delikatesi 6 let v Mercatorju % > ^^t v druibt prijetnih ljudi ercator Hi M o C ^ A N A VINT ^'^Äorca « tor TehnHca ^^^Klerca tor PoMitvo tlVIlA • V Mercatorjevih franši?nih prodajalnah popust ne velja GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 Firma Tušek z 250-letno garancijo Akademska slikarja, oče in sin, Vinko in Marko Tušek sta znamenju v Čabračah ponovno vrnila nekdanjo lepoto, ki jo je pred skoraj 250 leti s prvo poslikavo vdahnil njun prednik, podobar Anton Tušek. V V Cabrače, Kranj - Cabrače so majhna vas nad Hotav^ami v Poljanski dolini. Tistili nekaj hiš, večinoma kmety» na prisojni polici na južnem obronku Blegoša, dandanes ne šteje niti 50 duš. Imajo pa Cabračani zelo lepo cerkev sv. Jedrti iz 18, stoletja in eno najlepših in najbogatejših baročnih znamei\j v Sloveniji, kot ga je že dolgo tega v knjigi Slovenska znamenja opisal Marjan Zadnikar. l\iškovo znamenje, kot mu po domaČemu podobarju Antonu I\išku (1712 - 1778), ki ga je prvi poslikal okrog leta 1760, pravijo domačini, je po nedavni obnovi akademskih slikarjev, očeta in sina, Vinka in Marka l\iška, spet tako kot nekoč. V svoji lepoti ponovno vabi popotnika k postanku. Pred nekaj dnevi sem oba mojstra ujel pri zak^učnih delih ... Kot pravi legenda, sta cerkev in znamenje med seboj povezana. Med prebivalci Cabrač namreč kroži zanimiva zgodba o graditvi cerkvice sv. Jedrti, ki pravi, da so jo želeli zgraditi nižje na pobočju. Tam so že pripravili gradbeni material, a je preko noči izginil in se pojavil na nekaj sto metrov višji vzpetini na mestu, kjer cerkev danes stoji. Material so sicer vrnili, a se je zgodba ponovila. Čabrača-ni so v tem videli božji namig, naj cerkev gradijo višje na pobočju. Na mesto, kjer so najprej želeli postaviti cerkev, pa so kasneje postavili znamenje. Naj ostane v žlahti "Tuškovo znamenje" stoji na posesti Mirana Tavčarja, gospodarja kmetije Pr' Janez'. "Z obnovo se ukvarjam že precej let, saj na kmetiji ponavadi ni časa za take stvari, pa tudi prave mojstre je treba dobiti in imeti denar za to. Ko sem gledal, kako počasi, a vztrajno propada tisto, kar je po vseh teh letih ostalo od znamei\ja, sem se odločil, da rešim, kar se še rešiti da," o pobudi za obnovo, ki bi ji brez pomislekov 99 Marko Tušek nadaljuje družinsko tradicijo. lahko pripeli ta čas moderno zlato medaljo, razmišlja Miran Tavčar, ki se je pred dvema letoma najprej lotil novega hrastovega ostrešja in kritine iz skrila, delo Jožeta Tavčarja iz bližnje Dolenje Zetine. O poslikavi je že govoril s slikarko Majo Šu-bic, ki je po obeh dolinah obnovila ali na novo naredila že nič koliko stenskih poslikav, nakar mu je prijatelj kipar Metod Frlic iz sosednje Suše povedal, da po- zna slikarja Vinka in Marka T\iška iz Kranja, ki bi utegnila biti celo v sorodu s podobaijem Antonom Tuškom. Rodovnik, ki so ga pred nekaj leti raziskovali v rodbini Tuškov iz Poljanske doline, je tezo, da je njihova kri tudi slikarska, le Še potrdil. Vinko Tušek se spominja Miranovega klica: "Da bi bilo fino, če bi znamenje poslikala midva, ki sva s I\iškom v žlahti, nama je sporočil Miran, zadovoljen tudi, ker sva dva. Bosta prej naredila, je še rekel. Sledil je postopek pridobivanja mnenja Zavoda za kulturno dediščino Ljubljana, ob lastniku, ki je pokril stroške zidarskih del, pa so se za pokritje slikar- % skega dela obnove obvezali v Občini Gorenja vas - Poljane. Če so na zavodu najprej zagovarjali restavriranje znamenja, so se kasneje strinjali z rekonstrukcijo, torej obnovo in novo poslikavo, ki naj bosta čim bližje prvotni podobi. Najprej računalnik, potem čopič Poslikave na znamenju so bile v precej slabem stanju, kako sta se lahko sploh približala prvotni podobi? Vinko: "Vse informacije, ki sva jih uspela pridobiti iz ostankov poslikave, od originalnih figur do barve oblačil, ozadja, bordur ... sva skrbno dokumentirala, hkrati pa znamenje tudi z vseh strani fotografirala in premerila. Na podlagi tega sva potem naredila nove osnutke. Na slikanje se je potrebno že doma skrbno pripraviti, saj se na licu mesta dela zelo hitro, omet se • ' -f-r. "Ä A; - S* J •r m i Napis ob robu popotniku sporoča, da je znamenje prvi poslikal Anton Tušek (1760), v nadaljevanju pa je zapisano tudi, da sta ga obnovila Vinko in Marko Tušek (2004). dela lotijo amaterji, ki jim manjka slikarskega znanja, ne poznajo anatomije, umetniških obdobij ... Tudi stari mojstri so to skrivali." Veliko sta se ukvarjala tudi z motivi na znamenju, svetniki so povzeti po originalu, skrbno pa so izbrane tudi manjše slike na vogalih ? Marko: "Znamenja so pri nas gradniki kulturne krajine. Zanimivo je, da svetnik ali svetnica na posamezni strani znamenja kaže v kateri smeri je cerkev, v našem primeru sv. Jedrt, sv. Križa, sv. Antona, le za sv. Marijo nismo povsem gotovi. Kažipoti so nekakšna duhovna mreža pokrajine. Vinko: "Včasih, ko ljudje niso znali brati in pisati, je popotnikom znamenje dobesedno kazalo pot. Na manjših motivih sva svetnike in kmečka opravila kombinirala z letnimi časi. \ Motiv je potrebno najprej v enakih merah prenesti na omet, nato pa sledi poslikava. "Nam bo že Bog poplačal naše delo," je duhovit Miran Tavčar (na desni) v pogovoru z mojstroma Vinkom in Markom Tuškom. namreč ne sme osušiti. Pa tudi popravljanja tako rekoč ni." Stenske poslikave so očitno najdraže "slikarsko platno"? Marko: "Nekaj dni dela doma za en dan dela na terenu. Ob tem velja, da se freske načeloma delajo pomladi in jeseni, nikakor ne v preveč suhem vremenu." Zanimiv kontrast, delo doma s sodobnim orodjem kot je računalnik, na licu mesta pa v tehnikah starih mojstrov... Marko: "Znamenje sva najprej dokumentirala, premerila in z njega vzela risbo, kolikor je je še ostalo. Na več načinov sva poskušala priti do tega, da je bilo čimbolj vidno prvotno stanje. če sva pri fotografiranju v ta namen navlažila stare poslikave, sva potem doma na računalniku potencirala različne barvne spektre in naenkrat so se pokazale ploskve, ki so bile prej nejasne. Ko sva vse te podatke in za naju nove informacije združila, sva naredila končne osnutke, povečala risbe posameznih figur na ustrezno velikost in se za dober mesec preselila k znamenju." Vidim, da je potrebno imeti tudi nekaj zidarskega znanja, najbrž pa tudi vsaka barva ni dobra za omet... Vinko: "Seveda je potrebno imeti tudi zidarsko in pleskarsko znanje. Gre za več nanosov ometa, pomembno je, kdaj so površine hrapave in kdaj gladke, kar se pigmentov tiče, je potrebno dobiti originalne zemeljske barve, kar je danes problem, saj prodajajo že marsikaj. Obstaja kar nekaj načinov, kako to preveriš. Pomembno je tudi, da je apno staro več kot deset let." Marko: "Sicer pa sta postopek in tehnologija za izdelovanje stenskih poslikav naša mala skrivnost. Če jih izdaš, se Na vzhodu je pomlad in sv. Jurij, na jugu sv. Jakob in žetev, na zahodu sv. Martin in ženska s sadjem ... To je bila najina mala svoboda." Pohvalno, kadar se kdo loti obnove TuŠka menita, da je zelo pohvalno, da se kdo, kot Miran Tavčar, odloči za obnovo znamenja, saj s tem reši vsaj delček naŠe kulturne dediščine, ki bi sicer v izginila. Čeprav niso strokovnjaki, čutijo, kaj je dobro za njihov kraj, kaj mu da lepoto in neko vrednost. Vinko ima za seboj Že veliko obnov stenskih poslikav, v zadnjih letih pa se mu je pridružil tudi sin Marko. Ob skupnem delu zelo uživata, vsako leto obnovita kakih pet poslikav, seveda pa oba plodno ustvarjata tudi v tišini svojih umetniških svetov. J Igor Kavčič Piše Miha Naglič Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Ledine - med Žirmi in Idrijo Tretja od župnij, ki so nastale tako, da so bile po jožefinskih reformah izločene iz nekdanje širne ži-rovske fare, so Ledine. Da bi jih bolje ločili od dru-ih Ledin po Sloveniji, jim nekateri dodajo "nad irmi" oziroma "nad Idrijo". Oboje je po svoje pravilno, saj so Ledine največja od vasi na manjši planoti vrh hribov, ki ločijo dolini Sore in Idrijce v tistem delu, kjer sta si najbližje. Tu čez je torej tudi najkrajši prehod med obema. Cesta, ki vodi iz Ži-rov v Idrijo, se v slednjo spusti na prelazu Ledin-sko Razpotje (705 m). Tu je SPD (Slovensko planinsko društvo) že pred 1. svetovno vojno postavilo skromno tablo, na kateri Še danes beremo, daje tu razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. Ta prehod med obema dolinama je bil že od nekdaj strateškega pomena. Ledinska planota je tik nad cesto in kdor jo drži z vojsko, obvladuje tudi omenjeno komunikacijo. Ko je po letu 1493 začel nastajati idrijski rudnik živega srebra, si ga je hotel marsikdo prilastiti. Če je hotel obvladati mesto v globoki grapi, je moral držati tudi položaje nad njim. Ledinska planota je v tem pogledu ključnega pomena. Tako ni čudno, da so se hoteli rudnika že v letih 1508-16 polastiti Benečani in na enem od svojih pohodov v Ledinah požgali šest, v Leskovici pa sedem kmetij. Ko so Idrijo konec 1918 zasedli Italijani, so se stegnili daleČ čez nekdanjo mejo med loškim in idrijskim gospostvom - ravno zato, da bi lahko rudnik vojaško še bolj zavarovali. Ledinsko planoto, ki je do takrat ves čas sodila v žirovsko pristojnost, tako župnijsko kot občinsko, so takoj zasedli in se na njej utrdili še pred vzpostavitvijo rapalske meje. Med 2. svetovno vojno sta se na njej po umiku italijanske ves čas menjavali partizanska in nemška vojska. Ledine so bile za obrambo Idrije oziroma za napad nanjo vedno ključnega pomena. Še posebnega pomena je v tej zadevi mogočni hrib, ki se dviguje nad vasjo: Gradišče (998 m). Danes je vrh njega le televizijski pretvornik, a po imenu sodeč je bil vrh njega že v prazgodovinskih časih utrjeni vojaški položaj - gradišče. Tudi v pisnih virih se Ledine omenjajo zelo zgodaj, prvič v dokumentu, ki je nastal 27. septembra 1063 "ob reki Fischa blizu Dunaja". Listina se v povzetku latinskega izvirnika glasi: "Kralj Henrik IV. podeli briksenskemu škofu Altwinu zaradi njegovih zaslug nekatera svoja posestva z vsemi pritiklinami, namreč dve gori, Kamnik in Otalež, ki se nahajata med Ledinami in potokom, "Stein-bach" imenovanim, v marki mejnega grofa Udal-rika, s čigar dovoljenjem in po čigar prošnji se je ta daritev napravila ... Rečeni škof in njegovi nasledniki smejo omenjeno posestvo obdržati, odstopiti komu drugemu, zamenjati, dati v fevd ter sploh z njim storiti to, kar bi bilo na korist njih cerkvi." Prvotno ime Ledin naj bi bilo Linta, naselje samo naj bi bilo v območju Gradišča in višje od današnjega. V navedeni darovnici gre za ozemlje severozahodno od Ledin, za širna in sončna pobočja nad desnim bregom Idrijce med današnjo Spodnjo Idrijo in Zelinom pri Cerknem. Ledine same, ki so bile skupaj z žirovskim ozemljem okrog 1030 darovane freisinškemu škofu, pa se prvič omenjajo v Loškem urbarju 1291. Nemški pisarjih imenuje Ledina in zapiše, daje bilo tu takrat pet obdelanih hub. Leta 1501 pa uporabi loški urbar za isti kraj ime "Goreniledini" (in "Doleniledini" za sosednji Pečnik), kmetij je šest njih gospodarji pa so bili: Gregor Wabek, Andrej, sin Klemena, Jurij, sin Pavla, Gregor, sin Klemena, Gregor Trepal in Tomaž Trepal. (Trepal je še danes hišno ime na eni največjih kmetij.) V istem urbarju se prvič omenjata tudi cerkvi sv. Jakoba Starejšega v Ledinah in sv. Ahaca v sosednjih Krnicah. V prvi je bilo eno proŠčenje že na drugo nedeljo po veliki noči, drugo pa na veliki šmaren. V Krnicah pa so god njihovega zavetnika praznovali najprej na šestdeseti dan po veliki noči (sv. Rešnje telo), potem pa še na nedeljo pred ali po godu sv. Jerneja (24. avgusta). • i -v ' ^ Petek, 27. avgusta 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN t Potem ko se je gozdarska proizvodnja škofjeloškega Egolesa zaradi denacionalizacije gozdov v tržiški občini prepolovila, so se odločili razdeliti družbo in likvidirati obrat za žaganje lesa. v Skofja Loka - Kljub temu da denacionalizacij ski postopki v zvezi z Bornovimi gozdovi v občini Tržič še zdaleč niso zaključeni oziroma pravnomočni, pa je odvzem gospodarjenja s temi gozdovi škofjeloškemu Egolesu vplival na njegovo poslovanje, saj so zabeležili za skoraj sto milijonov izgube. Gozdarska proizvodnja se je namreč s tem prepolovila in že tako vprašljivo rentabilna žaga je začela kopičiti izgubo. Lastniki so se zato odločili, da družbo razdelijo in nerentabilno žago likvidirajo. Direktor Egolesa Andrej Drašler zagotavlja, da bodo v celoti izpolnili vse svoje obveznosti do kupcev, dobavite^ev in delavcev, nova družba pa se bo imenovala L'egoles. Kot glavni vzrok slabega poslovanja Egolesa v letošnjem prvem polle^u navajate prepol-ovitev gozdarske proizvodnje, ki je posledica prenosa gospO' darjenja z gozdovi na denacio-nalizacijske upravičence v občini Tržič, Kako vi gledate na ta prenos ? "V februarju je bil na Upravni enoti Tržič sprejet sklep o začasnem prenosu gospodarjenja z gozdovi na denacionalizacij-ske upravičence po dr. Karlu Bornu, pri čemer sta po zakonu dve možnosti, kako zavarovati premoženje: prepoved gospodarjenja, za primere, ko lahko pri tem nastane škoda, in prenos v začasno upravljanje. V obeh primerih je potrebno nastanek škode izkazati, kar v tem primeru ni bilo mogoče. Z gozdovi smo gospodarili v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti, pri čemer Zavod za gozdove les odkazuje in skupaj z gozdarsko inšpekcijo kontrolira posek. Zato smo se pritožili na Upravno sodišče, ki je naši pritožbi ugodilo in začasno zadržalo sklep. Vrhovno sodišče pa nam V obratu Egolesove žage razžagajo le še slabo tretjino lesa iz lastne gozdarske dejavnosti. je skrčilo status stranke v postopku in nam dopušča samo pritožbo za večvrednost, kar je po našem mnenju v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter lastninskem preoblikovanju podjetij, zaradi česar smo sprožili tudi ustavni spor. Vendar je bila na tej osnovi zaradi zožene pravne legitimacije naša pritožba na drugi stopnji zavrnjena. Kdo sedaj gospodari s temi gozdovi? Se Bornovi niso obrnili na vas ? V teh gozdovih ne delamo več, čeprav je premoženje še vedno v lasti države, saj denacio-nalizacijski postopek še ni pravnomočno zaključen. Kljub pričakovanju, da bo gospodaijenje v tem vmesnem času urejeno, temu ni tako. Mi smo imeli z Bornovimi sicer podpisan sporazum, da se v denacionalizacij-skem postopku ne bomo pritoževali, da pa bomo tam še pet let opravljali delo, vendar, ko so Bornovi zamenjali pravnega zastopnika, je ta skušal z državo skleniti poravnavo s tem, da se je izognil določilom tega sporazuma. Upravno enoto smo tako morali obvestiti o prekinitvi tega sporazuma in vložiti tožbo za večvrednost gozdov, na kar je že pred tem opozorilo državno pravobranilstvo. Je večvrednost gozdov če ugotovljena? "Prav zanimivo je, da v tej smeri še ni ničesar začetega, še manj narejenega. Ni bilo niti še prve razprave, niti ni bil imenovan izvedenec. Mi sicer imamo cenitev Biotehniške fakultete, vendar je predpisana taka metodologija, da mora izvedenec nanovo ugotoviti katastrske razrede. To pomeni, da ni pomembno Andrej Drašler le, koliko cest je bilo narejenih, pač pa ocena o tem, koliko so te prispevale k odprtosti gozdov. Ker so katastrski razredi tudi osnova za obdavčitev, je ta postopek naloga in v interesu dr-, žave. Po oceni Oddelka za gozdarstvo Biotehnične fakultete iz leta 1998, ki jo imamo, gre za vrednost 8 milijonov mark." Kako so ti dogodki konkretno vplivali na poslovanje Egolesa? "Dejstvo je, da so nam ti dogodki v zvezi z vračilom Borno-vih gozdov skoraj prepolovili gozdarsko proizvodnjo in posledično tudi delo naše žage. Ta je obratovala v letošnjem prvem polletju s polovično zmogljivostjo, saj smo imeli dva stroje-loma, pri čemer zaradi nastalega položaja s popravili nismo hiteli.. Na žagi, ki je sicer vseskozi poslovala negativno, smo namreč razžagali okoli 60 odstotkov lesa iz lastne proizvodnje. Ko seje ta prepolovila, smo ugotavljali, da se za le eno tretjino lastnega lesa - dva tretjini moramo kupiti na prostem trgu, t Skupen nastop za razvoj Iskratel, Mobitel in Marand so se odločili za skupen slovenski nastop pri razvoju tehnoloških konceptov prihodnosti in spodbujanje inovacijskega okolja. Krai\j - Iz Iskratela so sporočili, da so se tri uveljavljena in uspešna slovenska podjetja s področja informacijskih in teleko-munikac^skih tehnology, skupaj s partnerskimi podjetji, instituti in fakultetami pryavila na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje inovacijskega oko^a s projekti izgradnje infrastrukture in razvoja storitev omrež^ nasledile generacye. Tri uveljavljena in uspešna slovenska podjetja - Iskratel kot proizvajalec infrastrukture in ponudnik celovitih rešitev na področju telekomunikacij. Mobitel kot ponudnik storitev in razvijalec telekomunikacijskih aplikacij ter Marand kot razvijalec programskih rešitev za e-poslovanje, so skupaj s partnerskimi podjetji, inštituti in fakultetami prijavila na javni razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za spodbujanje razvoja inovacijskega okolja. Sredstva so namenjena raziskovalnim in razvojnim pro- jektom podjetij in drugih (znanstvenih, akademskih) ustanov, pri čemer je velik poudarek tudi na zagotavljanju prenosa znanja med gospodarstvom in negospodarstvom. Naziv celotnega projekta je "Povezani dom - povezano podjetje", njegov končni izid pa bo razvoj infrastrukture, produktov in storitev za učinkovito rabo najnovejših tehnologij v poslovni in zasebni sferi. Pod-projekti v okviru tega skupnega nastopa segajo na različna področja, ki poleg izgradnje infrastrukture omrežij naslednje generacije NGN (Next Generation Networks) vključujejo tudi takšne projekte, kot so: razvoj telemedicine, projekt pametne zdravstvene kartice in elektronskega varovanja objektov in stanovanj. Pomembni strateški cilji projekta so dolgoročno zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, celovita podpora na področju informacijsko telekomunikacijskih tehnologij, kjer Slovenija lahko uspe ter bistveno povečanje inovativnosti, produktivnosti in dodane vrednosti, ki je prav na segmentu razvoja novih produktov in storitev največja. Še bolj pomembno pa je, da s povezovanjem v tehnološko mrežo dosegamo razvojno in poslovno sinergijo ter s tem hitrejši tehnološki razvoj. Le na ta načinje možno zmanjšati zaostanek za najbolj razvitimi državami Evropske unije, hkrati pa takšni projekti pomembno pripomorejo k učinkovitemu izkoriščanju evropskih sredstev za regionalni razvoj, s čimer ima Slovenija možnost, da postane neto prejemnica sredstev EU. Partnerska podjetja in institucije, ki še sodelujejo na tem projektu, so še Iskraemeco, Iskra Transsmission, IPS, Hermes Softlab, ZZZS, Cetis, Siol, Iskrate-ling. Iskra Electronics, HSL, Konel, Info-net, Medius, SETCCE, Cosylab, Inštitut "Jožef Stefan", Fakulteta za elektrotehniko obratovanje žage nikakor ne izplača več. To pomeni, da bomo žago morali zapreti in kupovati razžagan les." Iz poslovnega poročila za prvo poliere je razvidno^ da je vaša družba ustvarila za skoraj 100 milijonov tolarjev izgube. Kako nameravate v tem položaju ukrepati? "Mi smo že ukrepali. Skupščina družbe je konec junija sprejela sklep o delitvi družbe, pri čemer žaga in del vzdrževanja predstavlja en del, za preostalo dejavnost pa se ustanovi nova družba. Za prvi del, ti)rej za žago, smo iskali strateškega partnerja, vendar ga nismo našli, zato bo potrebna likvidacija. Pri tem kaže poudariti, da likvidacija ni isto kot stečaj, saj so ob likvidaciji v celoti poplačani vsi upniki, prav tako pa bodo v celoti izplačane vse obveznosti -torej tudi odpravnine, do delavcev, ki bodo pri tem izgubili delo. Teh bo okoli 30. Novoustanovljena družba, ki se bo imenovala L'EGOLES, bo poslovala pozitivno." Nedavno je direktor Jelovice v v v pogovoru za nas časopis ome-nil Egoles kot vedno pomembnejšega partnerja pri proizvodnji montažnih hiš. Kako vidite vi to sodelovanje? "Res smo za Jelovico pomemben dobavitelj rezanega lesa in predalčnih ostrešij in izražajo interes, da to sodelovanje še raz- širimo Še na določene druge elemente montažnih hiš. Mi smo dobavitelj elementov za ostrešja največjemu evropskemu prodajalcu montažnih hiš ELK Avstrija in z Jelovico se dogovaija-mo o razširitvi dobave prav teh. Seveda so naše kapacitete omejene in skoraj v celoti namenjene za prodajo v Avstriji." Kakšen poslovni rezultat pričakujete do konca letošnjega leta? "O delitvi družbe Egoles na Egoles in U egoles ter likvidaciji Egoles bo skupščina družbe ponovno razpravljala v začetku septembra, kdaj pa bodo ti postopki izpeljani, je odvisno od izdaje ustreznih sklepov na registracijskem sodišču. Kar zadeva poslovni rezultat, izgube, ki je nastala v prvem polletju, do konca leta veijetno ne bo mogoče v celoti sanirati, pri čemer pa pripominjam, da ta ne bo ogrozila našega rednega poslovanja in likvidnosti podjetja. Ne bi bilo prav, da bi položaj, v katerem smo se znašli zaradi okoliščin, na katere ne moremo vplivati, poslabšal na ostalo dejavnost, oziroma zamajal zaupanje naših dobaviteljev in kupcev. Naši postopki so jasni, javni in povsem transparentni in prepričani smo, da lahko ohranimo delo in razvijemo perspektivo za okoli 80 zaposlenih." v v Stefan Zargi Ljubljana. Š. Ž. Se dva tedna do obrtnega sejma Celje - Največja sejemska prireditev v Sloveniji ter drugi največji obrtni sejem v Evropi 37. Mednarodni obrtni sejem (MOS) bo od 8. do 15. septembra. Na MOS, ki ga skupaj pripravljata Celjski sejem, d.d., in Obrtna zbornica Slovenije (OZS), se bo letos na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin ponovno predstavilo več kot 1.700 razstavljavcev iz 27 držav. MOS, ki tudi letos prinaša številne novosti, bo v sredo, 8. septembra, svečano odprl predsednik Vlade Republike Slovenije mag. Anton Rop, sporočajo iz Celjskega sejma, d.d. Novost 37. MOS, ki bo letos potekal pod sloganom Na ogled Evropa in svet, je med drugim Poslovna avenija v sejemski dvorani A^ katere osrednji del bo namenjen predstavitvi partnerjev v projektu. Del poimenovan Obrt in prosti Čas bo namenjen predstavitvi sekcij OZS, v Galeriji regij pa se bodo predstavile slovenske regije. Nosilke predstavitve slednjih bodo območne obrtne zbornice s partnerji iz regij. Na Poslovni aveniji se bodo predstavile tudi države članice Srednjeevropske pobude (SEP), ki ji letos predseduje Slovenija. Razstavljavci in obiskovalci bodo v osmih dneh sejma lahko sodelovali tudi na številnih drugih strokovnih prireditvah, posvetih, srečanjih in okroglih mizah. Ministrstvo za gospodarstvo s partnerji pripravlja Dan podjetništva, predstavniki Službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj bodo spregovorili o Sloveniji na križišču evroregij. Tipo - Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije bo predstavil spletni informacijski portal Izvozno okno, namenjen obstoječim in potencialnim slovenskim izvoznikom, predstavniki agencije pa bodo pripravili tudi seminar Investicijske priložnosti v državah SEP, na katerega so povabili partnerske agencije iz držav SEP, da predstavijo investicijske priložnosti v teh državah. Na 37. MOS bo med drugim potekalo tudi Mer-kurjevo srečanje gospodarstvenikov Slovenije, Hrvaške in Srbije, strokovno-poslovno srečanje bo pripravil generalni pokrovitelj sejma Kovintrade, d.d., obiskati bo mogoče Dan srbskega gospodarstva ter številne strokovne aktivnosti OZS za člane in širšo javnost. ^ v v Š. z. do 5.9.2004 v ^ StadoMMax.12Sinl mČ okusov: trni, z mandp ai bei LjirfilvBke nriokans, Ljublana MAO 146 k Zvezek M. 54 ist» Compilathm 5 vrst čftB, karo, brez črt 1 cm kara aK vi RmhaNia -i • karo 169 k KeksiChocoLeinz,125g Pt^a-i---lirirtiSKrt HMS8tVN6niCp \ k Mortadela Eksbti pokivk». pak, cena za kg v kosu MV. Nova Borića Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mcrcator in Mercaiorjcvih franšiznih prodajalnah od 23. 8. do 5. 9. 2004. Ponudba velja do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma ^ ^ ^ /cVr/h,/'. Mercator hm. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 se V • Novi direktor hotelovv Preddvoru je prepričan, daje bilo trženju posvečeno premalo pozornosti, ponudba pa je bila preveč le gostinska. Preddvor - Kot smo zapisali v vesti o preddvorskili hotelili na 1. strani, so ti s prevzemom Živil s strani Mercatorja, sredi julya dobili tudi novega direktorja. Ker je član Mercator j eve uprave ocenil, da so vodenje zaupali enemu najbo^ usposob^enih mladih pri nas, smo se odločili 26-letnega Tineta Brodnjaka v pogovoru predstaviti. O konkretnih načrtih za hotela v Preddvoru, do odločitve na ravni sistema Mercator sicer ni želel govoriti, jasno pa je, da bo zastavil vse za i\jih razvoj in ne prodajo. Ste Gorenjec? So vas gorenjske lepote prepričale v možnosti turizma ? "Ne. Izviram s Štajerskega. Gimnazijo sem končal na Ptuju, turizem pa me je od nekdaj privlačil, zato sem se tudi odločil za študij na Visoki šoli za turizem in hotelirstvo v Portorožu in nato po uspešnem zaključku leta 2000 še nekaj časa nabiral izkušnje v hotelu Lucija v Portorožu." Aleš Čerin, Član uprave Mercatorja, je omenil, da ste se usposabljali v ŠvicL Kako ste se odločili za to ? "V slovenskih časnikih sem prebral oglas za hotelirsko šolo v Brigu v Švici in se prijavil na specialistični študij hotelirskega in gostinskega managmenta: Po končanem študiju sem imel na izbiro dve možnosti za strokovno prakso: v Združenih državah Amerike, ki pa mi ni ustrezala, ter v Pragi na Češkem, kjer sem sedem mesecev delal v hotelu Radison STS, ki velja za najboljši hotel v Češki republiki, takoj za hotelom Four . Seasons. Pridobil sem si izjemne izkušnje, zlasti z vidika rezervacij in recepcijskega dela. Po vrnitvi v Slovenijo sem se zaposlil v hotelu M v Ljubljani, kjer sem pod budnim očesom znane slovenske hotelirke ga. Sonje Čemčič pilil svoje znanje. Včasih se mi je zdelo, da preveč hitim, vendar v.. / * s«? Tine Brodnjak mi je moje imenovanje v hotel Bor resnično velik izziv." Študij in praksa v tujini sta zahtevala znanje tujih jezikov. Kako ste pri tem ? "Tekoče govorim angleško in nemško, pogovorno tudi italijansko in hrvaško, pa tudi malo češkega jezika sem se naučil. Ob tem moram priznati, da mi tuji jeziki v gimnaziji niso šli najbolje, ko pa se je pokazala prava potreba, sem opravil kar nekaj intenzivnih tečajev." Katere kakovosti vidite v Preddvoru ? v "Tudi v Švici sem se seznanil z delom hotelov ob jezerih in reči moram, da naši pogoji v ničemer ne zaostajajo za tam- Srednja trgovska šola Kranj Župančičeva 22 4000 Kranj SVOJO STROKOVNOST IN USPESNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ 1. razpisuje za šolsko leto 2004/2005 vpis v programe izobraževanja odraslih in sicer: v program TRGOVEC (srednje poklicno izobraževanje), poklic PRODAJALEC lahko vpiše, kdor uspešno dokonča: osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis, navedene pri posameznem izobraževalnem programu. 2. v program prekvalifikacije za poklic PRODAJALEC se lahko vpiše, kdor uspešno konča: katerokoli šolo IV. ali V. Stopnje. 3. v program EKONOMSKI TEHNIK (poklicno tehniško izobraževanje) poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje) se lahko vpiše, kdor uspešno konča: • triletno poklicno izobraževanje po programu trgovec, prodajalec (dualni sistem), administrator, poslovni tajnik. 4. v program EKONOMSKI TEHNIK (srednje strokovno izobraževanje, poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje) osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih ter izpolnjuje tudi druge pogoje za vpis, navedene pri posameznem izobraževalnem programu. 5. v program prekvalifikacije za poklic EKONOMSKI TEHNIK se lahko vpiše, kdor uspešno konča: • katerokoli šolo V. stopnje. Izobraževanje bo potekalo tudi v obliki SAMOIZOBRAŽEVANJA. Nudimo obročno odplačevanje. INFORMACIJE: od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro po telefonu: 04 2325 070 04 2325 084 ELEKTONSKA POŠTA: STS.KRANJ@GUEST.ARNES.SI SPLETNA STRAN: httD://WWW.S-STS.KR.EDUS.SI kajšnjimi. Preddvor ima izredno lego: bližino Ljubljane, letališča, bližino hribov in gora, bližino smučišča, bližino Celovca tudi z mednarodnim letališčem, izredno lepo naravo. Prepričan sem, da ima v turističnem pogledu dobro perspektivo." Šolali ste se in imeli prakso v turistično razvitih državah. Pri Čem bi na splošno lahko dejali v Sloveniji v turizmu zaostajamo? "Menim, da smo že precej bh-zu tistemu, kar so dosegli v turističnem razvoju v tujini. Morda smo še preveč pasivni pri uvajanju novosti, predvsem pri trženju, sicer pa sledimo trendom. Predvsem je nujno, da se vključimo v globalne distribucijske in rezervacij ske sisteme, saj sem prepričan, da je to najboljši način prodaje naših kapacitet. Znano je tudi, da izjemno hitro rastejo rezervacije preko Interneta in ocenjujem, da smo Slovenci Še premalo delali na tem. Vsekakor pa se stanje hitro izboljšuje." Kaj pa naši objekti in naŠa ponudba? "Za objekte menim, da niso največji problem, večji primanjkljaji so pri ponudbi. Pri nas smo gojili predvsem gostinstvo, ki je lahko le del turistične ponudbe. Gostu je potrebno ponu-did aktivne počitnice in za to so v Preddvoru velike možnosti: kolesarstvo planinarjenje, po-hodništvo, lov, ribolov in po-dobno, kar vse nameravamo vključiti v našo ponudbo." Iz povedanega sledi, da razmišljate o razvoju in ne prodaji hotelov v Preddvoru. Je kaj resnice na tem, da razmišljate o gradnji novega luksuznega ho- jr tela, ali pa dvigu kakovosti sedanjega ? "Vsekakor ne razmišljam o novih posegih v prostor, kar pomeni, da bi ohranili dosedanje gabarite. Proučujemo seveda različne možnosti, vendar je o tem še prezgodaj govoriti." Kaj pa grad? To je vendar zelo zanimiv objekt. "Vsekakor. Ni dvoma, da gaje potrebno ohraniti in temeljito bomo preštudirali, s čim bi mu vdahnili dušo!" In na čem je trenutno največji poudarek pri vašem delu? Po dobrem mesecu vodenja je moja osrednja okupacija trženje obeh hotelov, saj sem ocenil, da je bilo v preteklosti pri tem premalo narejenega. Vzpostavljam stike z agencijami in prvi cilj mora biti napolniti sobe. Od tega je odvisen prihodek in uspeh našega poslovanja. Nadgradnja treh prizadevanj pa je razvoj ponudbe, kar ni mogoče napraviti čez noč, saj je to odvisno od mnogih zunanjih dejavnikov in ponudnikov. Dogovaija-mo se za rafting na Savi, ribolov na Kokri - muhaijenje je na Zahodu postal prestižen šport; gorsko kolesaijenje na Jezerskem in cestno v naši okolici - imamo pogoje za priprave športnikov. Izredno dobro sodelujemo z lokalnim turističnim društvom, zainteresirani smo za sodelovanje z lokalno skupnostjo. Dogovarjamo se o vključitvi v ponudbo Uniorja, ki je novi lastnik smučišč na Krvavcu, saj smučarskih gostov v Preddvoru doslej skoraj ni bilo. Vsakič ko se ozrem na Krvavec, ki se od tod tako lepo vidi, se spomnim, kako neizkoriščena možnost je to." Štefan Žargi Creina še na borzi > Čeprav je z delnicami Creine malo prometa, bodo še naprej kotirale na Ljubljanski borzi. Kranj - Delničarji Creine iz Kranja so se na skupščini prejšnji teden seznanili z lanskimi rezultati poslovanja ter upravi in nadzornemu svetu podelili raz-rešnico za lansko leto. Ko so odločali o uporabi lanskega bilančnega dobička, ki ga sestavlja sedem milijonov tolarjev prenesenega dobička iz prejšnjih let in nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev lanskega čistega dobička, so ga polovico name- . nili za oblikovanje rezerv, preostali pa je ostal nerazporejen in bodo o njem odločali v naslednjih letih. Na dnevnem redu skupščinskega zasedanja je bil tudi predlog, da bi delnice Creine zaradi skromnega prometa z delnicami in dragega obveščanja delničarjev umaknili z organiziranega trga vrednostnih papirjev, vendar so to točka po predhodnem soglasju vseh navzočih delničarjev umaknili z dnevnega reda, pri tem pa je prevladalo mnenje, da bi bili predvsem večji delničarji po umiku delnic slabo zaščiteni. Zaradi uskladitve deleža lastnih delnic z zakonom so z umikom 9.714 lastnih delnic v skupni nominalni vrednosti nekaj manj kot 39 milijonov tolarjev osnovni kapital zmanjšali s 194 na 155 milijonov tolarjev. Ko so delničarji sklepah o pooblastilu upravi o kupovanju lastnih delnic, so podprli nasprotni predlog delničaija Darka Šterbenka, da uprava lahko kupuje lastne delnice po ceni od 4.500 do 6.500 tolarjev z namenom, da jih ponudi v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe, za izplačilo nagrad upravi in nadzornemu svetu ali za umik delnic po zakonskih določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala. Ob morebitni prodaji delnic cena ne sme biti nižja od povprečne nakupne cene, povečane za stroške in bančne obresti. Pooblaščenec Kapitalske družbe je ob sprejetju takšnega sklepa najavil izpodbojno tožbo. C. Z. Tržili bodo tuje sklade Kraixl - Raiffeisen Krekova banka je prva banka v Sloveniji, ki je izpolnila pogoje za trženje tujih vzajemnih skladov, za kar je v ponedeljek od agencije za trg vrednostnih papirjev tudi že pridobila dovoljenje. Banka se je v sodelovanju z avstrijsko družbo za upravljanje Raiffeisen Kapitalanlage Gesellschaft (KAG) odločila uvesti na slovenski trg deset od skupno 190 skladov, s katerimi upravlja avstrijska družba. S trženjem skladov, med katerimi so delniški, ob-vezniški in mešani skladi z različnimi stopnjami donosov, bo začela v sredo, 1. septembra. C. Z. Donosi višji od zajamčenih Vsi štirje pokojninski skladi, s katerimi upravlja Kapitalska družba, dosegajo višje donose od zajamčenih. Ljublana - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v letošnjem prvem polletju poslovala uspešno in ustvarila nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička, prvo polovico leta pa so zaznamovali tudi nekateri pomembni dogodki. Ustanovili so zaprti vzajemni sklad za javne uslužbence, 20. avgusta so pr- Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prvi pokojninski sklad in Zaprti vzajemni pokojninski skladjavnih uslužbencev, v katerih je skupno več kot 260 tisoč zavarovancev, dosegajo donose, ki so višji od zajamčenih. Pri upravljanju deležev v družbah, ki so jih pridobili v postopku lastninskega preoblikovanja, nadaljujejo s Uprava Kapitalske družbe {od leve proti desni): član mag. Tomaž Kun-tarič, predsednik Borut Jamnik ter namestnica predsednika mag. Helena Bešter vim zavarovancem Prvega pokojninskega sklada izplačali rente, v skladu z določili novega zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje pa so za izvajalca skrbniških storitev za pokojninske sklade izbrali Abanko Vipo. Ko so člani uprave v sredo predstavili polletne rezultate poslovanja družbe, sö poudarili, da vsi štiije skladi - Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, koncentracijo lastniških^ naložb. V prvem polletju so v celoti prodali 26 gospodarskih družb, še vedno pa je v njihovem portfelju 316 družb, od tega 263 delniških in 53 z omejeno odgovornostjo. Vrednost kratkoročnih naložb, med katerimi je bilo ob koncu junija 13 odstotkov vrednostnih papirjev tujih izdajateljev, je v prvem polletju porasla za 14 odstotkov. Cveto Zaplotnik Poroštva za posojila Sklad za razvoj malega gospodarstva sodeluje z desetimi bankami pri prevzemanju poroštev za dolgoročna posojila podjetjem. Kraiy - Javni sklad za razvoj malega gospodarstva je preklical 30. aprila objavljeni javni razpis za prevzemanje poroštev pri dolgoročnih posojilih malim in srednje velikim podjetjem in ob koncu julija sprejel novega, s katerim je podaljšal rok za oddajo vlog in povečal dostopnost do poroštev, saj je znesek upravičenega dela naložbe povečal s 24 na 90 milijonov tolarjev, največje možno poroštvo, do katerega je upravičeno podjetje, pa z 9 na 33 milijonov tolarjev. Pri prevzemanju poroštev za dolgoročna posojila s premijami za vlaganja v zemljišča, zgradbe, opremo, patente, licence, know-how in tehnično znanje sodeluje sklad z Abanko Vipa, Banko Celje, Banko Domžale, Banko Koper, Gorenjsko banko. Novo kreditno banko Maribor, Novo Ljubljansko banko, Poštno banko Slovenije, Probanko in Banko Zasavje. Skupna višina razpisanih poroštev je 1,3 milijarde tolarjev, znesek premij pa 58 milijonov. V znesku 1,3 milijar- de tolarjev je tudi 250 milijonov tolarjev za rezervacije pri prevzemanju poroštev, pri tem pa tri četrtine prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj in četrtino slovenska država. Poglejmo še nekatere podrobnosti iz razpisnih pogojev! Lastna udeležba podjetja v naložbi je najmanj 25 odstotkov, višina poroštva sklada je 50 odstotkov od vrednosti bančnega posojila, višina premije (nepovratnih sredstev) je 5,83 odstotka od višine poroštva, ki jo sklad nakaže podjetju po koriščenju posojila in po prejetju dokazil o plačanih računih za naložbo, ročnost je od enega do deset let, obrestna mera za posojila pa je enaka obrestni meri za stranke z najboljšo boniteto. Kot so ob tem sporočili iz Gorenjske banke, so podrobnosti o razpisu tudi na njeni spletni strani, ob tem pa opozarjajo, da bo sklad odpiral prispele vloge še 10. oktobra ter 10. in 30. novembra. C. Z. Evropska sredstva tudi v Bohinj Ljublana - Iz Ministrstva za gospodarstvo RS so sporočili, daje komisija po tretjem odpiranju vlog na razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za spodbujanje razvoja turističnih destinacij odobrila nepovratna sredstva sedmim projektom v skupni vrednosti dobre tri milijarde tolarjev. Na razpis je za tretje odpiranje prispelo 21 vlog, 9 jih ni izpolnjevalo pogojev, pet pri ocenjevanju ni doseglo zadostnega števila toČk, sedmim vlogam pa so odobrili sredstva. Med njimi so tudi Terme Snovik za izgradnjo apartmajskega naselja ter Lokalna turistična organizacija Bohinj za managment turistične destinacije Bohinj. Vlaganja v apartmaje bodo vredna 1,6 milijarde tolarjev in iz evropskih sredstev je bilo odobreno 432 milijonov tolarjev, bohinjski projekt pa je ocenjen na 63 milijonov, odobreno pa so dobili 32 milijonov tolarjev. š.ž. Petek, 27. avgusta 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STfRAN \ Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije predlaga občini Bled, da t.i. Zeleni pas okrog jezera razglasi za gozdove s posebnim namenom. 1% Bled - V zavodu za gozdove so predvidevali, da bo občinski svet predlog odloka obravnaval že na junijski seji, vendar pa ga občina doslej še ni uvrstila na dnevni red. Kot poudarja vodja blejske območne enote Andrej Avsenek, so tudi v Sloveniji, kjer gozdovi pokrivajo kar 59 odstotkov njenega ozemlja, zelo pomembni mestni gozdovi. Strokovne ugotovitve namreč kažejo, da je kakovost življenja v mestih moČno odvisna od velikosti in ohranjenosti zelenih površin, še zlasti gozdov, ki vplivajo na vlaženje, hlajenje in čiščenje mestnega zraka ter na dušenje hrupa in spodarjenju. Zakon o gozdovih omogoča občinam, da z odlokom razglasijo gozdove s posebnim namenom in da s temi predpisi določijo režim gospodarjenja, službo, ki bo skrbela za izvajanje režima, davčne olajšave ali odškodnine zaradi omejitve uživanja lastnine, zavezanca za plačilo stroškov, opremo gozda in nadzor. Andrej Avsenek opravljajo klimatsko, higiensko zdravstveno, rekreacijsko, poučno, biotopsko in estetsko vlogo. Da bi gozd lahko opravljal vse te naloge, je temu treba prilagoditi gospodarjenje in ga tako opremiti, da obiskovalcem omogoča dostop, gibanje, poči-vanje in tudi primerno ravnanje z odpadki. Ker je lastništvo mestnih gozdov večinoma zasebno, so lastniki gozdov upravičeni do določenih ugodnosti kot nadomestilo za izpad dohodka zaradi omejitev pri go- Doslej je največ naredila Radovljica Na blejskem gozdnogospodarskem območju, kjer so tri naselja s statusom mesta, je doslej za ohranitev mestnih gozdov največ storila občina Radovljica, ki je z odlokom razglasila Oblo gorico in Volčji hrib za naravni spomenik in območje Predtrške gozdne učne poti za gozd s posebnim namenom, načrtuje pa še zaščito nekaterih drugih gozdov. Na Jesenicah, kjer so bili bližnji oz. mestni gozdovi v preteklosti najbolj prizadeti, se njihova kakovost v zadnjem desetletju izboljšuje. V občini prav zato ne čutijo potrebe, da bi jih še posebej zaščitili, v zavodu za gozdove pa so za to že pripravili prve strokovne podlage. Na Bledu se gozdarji dve desetletji prizadevajo, da bi t.i. Zeleni pas okrog jezera razglasili za gozdove s posebnim namenom. V zavodu za gozdove si močno želijo, da bi občina to storila Še letos, ko Bled praznuje tisočo obletnico prve pisne omembe. Gozdovi vplivajo na čistost vode Gozdovom okrog Blejskega jezera so posebno vrednost priznali že pred sto petdesetimi Na praznik v Bašelj BaŠelj - Če bi zapisali, da je danes, v petek, v Bašlju že vse pripravljeno za nedeljski Kmečki praznik pod Storžičem, bi se debelo zlagali. Prireditelji, prizadevni Člani domačega turističnega društva pod vodstvom predsednika Rada Robleka imajo za to še kar nekaj časa, dobro pa že vedo, kaj bodo ponudili obiskovalcem. Na prireditvi, ki se bo pod pokroviteljstvom KGZ Sloga Kranj začela ob dveh popoldne v športno rekreacijskem centru Belica, bodo predstavili pripravo drv za kurjavo, striženje ovc, pletenje košar in zdravilno uporabo nekaterih rožic, postregli bodo z masovnekom, krofi, domačim kruhom, pečenim jarcem in odojkom ter z drugimi dobrotami, povabili na oder folklorno skupino Društva upokojencev Naklo, trio z Brnika in znani ansambel Fantje z vasi, pripravili srečelov, kegljanje za koštruna, družabne igre - in še kaj. Da le Storžič ne bi imel kape ali da ne bi iz nje celo "kapljalo", si želijo prireditelji. C. Z. leti, v času Riklijevega zdraviliškega turizma, ko so bili sprehodi po gozdovih del znamenitega zdravljenja z zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi, ugotavlja Miro Kapus, vodja krajevne enote Pokljuka, in dodaja, da gozdarji v gozdno gospodarskih načrtih gozdove okrog jezera že štiri desetletja opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena pa tudi razvojna strategija za gozdarstvo v občini Bled predvideva zavarovanje Zelenega pasu pred nadaljnjimi spremembami s posebnim odlokom. V Zelenem pasu je najbolj poudarjena ekološka vloga gozda, še posebej vodna. Gozd namreč pokriva polovico pojezerja in s tem vpliva na čistost vode, pri tem pa je spiranje dušikovih in fosforjevih spojin iz gozdov bistveno manjše kot na drugi strani, kjer prevladujejo kmetijske površine in naselja. Med ostaUmi vlogami gozda sta še posebej pomembni rekreacijska in estetska, saj h krajinski "blagovni znamki" Bleda poleg razgibanega reliefa okrog jezera največ prispeva velika poraŠčenost z gozdovi. Med turistično sezono ne bi sekali Gozdarji uvrščajo v Zeleni pas Bleda 561 hektarjev gozdov, od tega 291 hektarjev javnih in 270 hektarjev zasebnih. V njem je 30 večjih studencev, 90 kilometrov sprehajalnih poti ter 36 drevesnih vrst. Med njegove glavne naravne in kulturne vrednote štejejo apnenčaste griče - osa-melce, mokrišča in povirja, leh-njakove izvire, življenjski pros- Miro Kapus tor za redke in ogrožene rastline in živali, stara in debela drevesa, kulturne spomenike in Riklijevo fitnes promenado na Straži. V gozdovih Zelenega pasa naj bi veljalo prilagojeno gospodarjenje. Drevje naj bi sekali zunaj turistične sezone in v suhem vremenu, pri spravilu lesa bi dodatno zavarovali poti, objekte in stoječa drevesa, velik poudarek bi dali varstvu in gojenju gozdov, ob sprehajalnih poteh pa bi odstranjevati nevarna suha in polomljena drevesa. Da bi Zeleni pas "zaživel", bi bilo treba označiti in vzdrževati sprehajalne poti, urediti tematske poti, vzdrževati table, klopi, informacijske točke in kurišča, odkupiti od lastnikov ponujene gozdne parcele, odstraniti smetišča in stare avtomobile ter lastnikom v zameno za omejitve priznati davčne olajšave, denarne podpore ali odškodnine. Cveto Zaplotnik Sodišče zavrnilo zahtevo Ljublana - Upravno sodišče je v ponede^ek zavrnilo zahtevo Črtomirja Borka za izdajo začasne odredbe zoper vladni sklep o imenovanju Vide Čadonič Špelič za generalno direktorico republiške veterinarske uprave (Vurs). Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 9. aprila letos objavilo razpis za generalnega direktorja Vursa. Na razpis sta se prijavila državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Vida Čadonič Spelič pomočnik dekana veterinarske fakultete Črtomir Borko. Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je oba kandidata ocenila kot primerna, minister Milan Pogačnik pa je dal prednost Čadonič Špeličevi. Borko je 27. julija na upravnem sodišču začel upravni spor proti posebni natečajni komisiji uradniškega sveta, v katerem dokazuje, da Čadonič Špeličeva ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev; vlada pa jo je 29. julija kljub temu imenovala za direktorico z začetkom petletnega mandata 1. septembra. Borko je avgusta vložil na sodišče še zahtevo za izdajo začasne odredbe zoper vladni sklep o imenovanju Čadoničeve, sodišče pa je v ponedeljek to zahtevo zavrnilo, med drugim tudi zato, ker je ugotovilo, da za to niso izpolnjeni nekateri zakonski pogoji. C. Z. .v .AV. Spanec je lahko še slajši Ležai\je, spai\je in sproščanje so vse bolj dragoceni prijetni obredi, ki so odvisni predvsem od udobne in zdrave posteUe. V ta namen se v ospredje prebya poste^nina iz naravnega tekstila in polnil, ki so kar najmai^j kemično obdelani. Za vroče poletne popoldneve so več kot dobrodošle tudi v zadnjem času vse bolj priljubljene viseče mreže iz naravnega tekstila in barvil. Med manj "eksotičnimi" domačimi izdelki nam k dobremu spancu in sprostitvi pomagajo vzglavniki z naravnimi polnili. Najbolj razširjeni so tisti, ki so polnjeni z luskinami pire, dobijo pa se tudi ajdini in prosenovi. Vse seveda pridelano ekološko. Ker so namesto umetnih pesticidov rastline "Špricane" s kremenom, so tudi luskine za polnilo bogate s silicijem. Ta enako kot vsi minerali ugodno vpliva na naše telo. Najboljši material za prevleko pri ajdovem polnilu je lan, za piro pa bombaž. Najbolj pogosti pirini vzglavniki imajo masažni učinek in so še zlasti ugodni za tiste s težavami s hrbtenico. Primerni so tudi za dojenčke, ker se pogreznejo ravno prav, okrogli pa okoli vratu lajšajo dolgotrajne neprijetne položaje med vožnjo v avtomobilu. Na drugi strani ajda kol polnilo prijetno hladi. Po hladnem stiskanju zrnja, z luskinami polnjeni vzglavniki pridejo prav tistim, ki jih zaradi prevelike telesne teže muči poletna vročina. Enako so blažilni, če imamo vročino, in za ženske v menopavzi. Vzglavniki, polnjeni s prosom, dajejo enak občutek kot puščavski pe- sek. Zato so po besedah Janeza Turineka, izdelovalca vzglavnikov iz Jareninskega Dola nad Mariborom, primerni za počiva-nje, za meditacijo in "crkljanje" na fotelju. Uroš Brankovič Radgoni bo spet sejem Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo jutri, v soboto, odprli 42. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Gori\ja Radgona - Na sejmu, ki bo letos na že^o razstavljavcev en dan krajši in bo trajal sedem dni, do naslednjega petka, se bo predstavilo 1.410 razstavljavcev iz 21 držav. Med njimi bodo tudi tokrat dobro zastopana gorenjska podjetja in podjetniki, ki se ukvarjajo z izdelavo in s prodajo kmetijskih strojev, opreme, orodja in drugega "blaga". Poleg ponudbe kmetijske mehanizacije, opreme in orodja, živil, strojev in opreme za živilsko predelovalno industrijo, prevoznih sredstev, semen in sadik, izdelkov za vrt in okolico hiše, sredstev za prehrano in zaščito živali ter za varstvo rastlin in drugega "blaga" bo tudi tokrat več razstav, predstavitev in pogovorov. Na sejmu se bo posebej predstavilo kmetijstvo Nemčije in avstrijske Štajerske, slovenske kmetijsko živilske šole in vse najpomembnejše državne kmetijske ustanove. Na razstavi govedi bodo dali poudarek svetlo lisasti pasmi ter stoti obletnici kontrole v prireji mleka in selekcijskega dela. Na razstavi prašičev bodo prviČ sodelovali s svojimi živalmi tudi rejci iz sosednje Avstrije, na razstavi konj bodo predstavili lipicance in ljutomerske kasače, na razstavi drobnice avtohtone pasme ovc in koz, pripravili pa bodo tudi razstave malih živali, rib, ptic, čebelarstva in kraških ovčarjev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo hlevske opreme ter vzorčne nasade, na katerih bodo med drugim predstavili 18 sort koruze, 25 vrst zdravilnih zelišč ter nekatere nove plevele. V okviru sejma so bila ocenjevanja mleka, mesa ter mlečnih in mesnih izdelkov, sokov in vina, danes, v petek, pa ocenjujejo še kmetijsko mehanizacijo. Zadružna zveza Slovenije bo že po tradiciji podelila na sejmu priznanja zaslužnim zadružnikom, zadružnikom ter zadrugam in zadružnim podjetjem. Sejem bo tudi priložnost za izmenjavo strokovnih stališč o vplivu reforme skupne'kmetijske politike Evropske unije na slovensko kmetijstvo in podeželje, o gojenju energetskih rastlin in energetski izrabi bioplina, o dobri praksi v kmetijstvu, o predvidenih spremembah evropskega tržnega reda za sladkor, o prihodnosti poklicev v kmetijstvu in živilstvu, o koriščenju evropskih in državnih nepovratnih sredstev o novostih v predpisih o proizvod- , nji in oddaji v promet živil živalskega izvora, o pogojih neposredne prodaje živil končnim porabnikom in še številnih drugih vprašanjih. Na sejmu bo tudi državno sekaško tekmovanje, tekmovanje mladih v plesanju polke, tekmovanje silakov v tem, kdo bo najdlje potegnil 5,8 tone težki traktor John Deere, srečanje vinskih kraljic, viteške igre, kasaške dirke - in še bi lahko naštevali. Vstopnina bo 900 tolarjev, za člane skupin 700, za mladino 400 in za člane mladinskih skupin 300 tolarjev. V nedeljo, ko bo sejemski družinski dan, pa bo za odrasle 700 in za mladino 300 tolarjev. Cveto Zaplotnik I O TEDEN ZDRAVJA Cena/osebo: VileTameZidie**** Hott2Dobnva2l 5 dni že od 45.000 STT 59.000 SIT dni že od 59.000 SIT 80.500 SIT Vkl^i^Mim 5 ali 7 X polpetmc^ bazmifa, 3 ali S x pmnaffrika ali hi^gimnastik^ 1 x biserna iopd ali obiak v Savna vasi» 1X vodna posteča z animacija po pj 31300 srr 48.S00Šr 63.000 miaodUt 1/4*1 35JS0081T 55.000 srr TZMtkSSt ntont^tio 'k - rt'. 1 . 4 I t avtobusom po sprostitev za 6 dni v Zdravilišče Laško Od 12. 9. do 18. 9. /cena: 52.020 SIT Cena velja po osebi v 1 /2 sobi in ne vključuje turistične takse. V ceno so že vključeni vsi popusti. ... brezplačen avtobusni prevoz v obe smeri, 6 polpenzionov v hotelu****, kopanje, 1x dnevno vstop v fitnes in savno, Drezplacna storitov. večerja na turistični kmetiji, joga, meditacija, barvna terapija, jutranja telovadba, popoldanska rekreacija v bazenu, aquaaerobika... Drugemu otroku (od 5 do 15 let) nudimo brezplačno bivanjO v sobi skupaj s starši. Postajališča avtobusa v nedeljo, 12. 9.: Jesenice 10.00, Bled 10.20, Radovljica 10.30, Kranj 10.55, Mengeš 11.20, Domžale 11.30. Ljubljana 11.50, Trojane 12.40, Laško 13.10. Inf, in rez. 03-7345-122, Obiščite vročo ponudbo na www.zdravilisce-lasko.si, e-mail: info@zdravilisce-lasko.si ZDRAVILIŠČE LAŠKO Tr^mo UiRko d d , Zdraviliška 4. LaAKo i . - « GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZANIMIVOSTI Petek, 27. avgusta 2004 Tinetov kozolec s kapelico Turistično društvo Dražgoše obnavlja 300-letnega lepotca, katerega posebnost je v steber vzidana kapelica. Od Prekmurja do Primorja Akcija Od Prekmurja do Primorja je bila dobrodošla, odziv nanjo pa dober. Njen moto: Za življenje zdravo v gorsko naravo. Dražgoše - "Letos smo začeli z obnovo, saj bo kozolec vključen v turistični produkt z imenom Pot Dražgoških spominov," nam je povedala Bojana Kavčič iz Hirističnega društva Dražgoše. Do sedaj so'obnovili zidani del kozolca, ki je bil narejen leta 1892. Slavko Mežek iz Ustanove Poti kulturne dediščine Slovenija, znotraj katere od leta 1993 vodi projekt Slovenski kozolec, nam je povedal: "V tem času smo razvili gibanje za ovrednotenje kozolcev kot slovenske posebnosti, predvsem kot prepoznavno dediščino in za ohrani-tev kozolcev." Časi kozolcem niso naklonjeni, zato jim s projektom skušajo pomagati pred izginotjem. Hkrati ga promoviraj o kot spomenik ljudskega stavbarstva tudi v tujini, saj po Mežkovem mnenju ne gre le za priprave za sušenje sena. "Lani smo se srečali z zelo zanimivim kozolcem v Dražgošah, ki nosi sebi lastno zgodbo o kapelici. Ta je bila tam prva, ob spre- membi glavnih poti pa je izgubila svoj namen. Tedanji lastnik jo je nadzidal in uredil v kozolec. Gre za edinstven primer v Sloveniji in najbrž tudi v svetu," nam je še povedal Mežek. S projektom vsako leto obnovijo enega do dva kozolca, Tinetov kozolec iz Dražgoš pa bo uporaben tudi za turizem. Turistična pot Dražgoških spominov bo zajemala tudi ogled spomenika, Bičkove skale, vzle-tališča jadralnih padalcev, staro pokopališče, objekt za sušenje lanu, cerkev in seveda Tinetov kozolec. Na zidanemu delu bodo v kratkem pritrdili mdi leseno kritino "šinkeljne", sledi pa še najimenitnejši del - poslikava kapelice. Po dogovoru s Tinetov kozolec s kapelico v Dražgošah bo prava paša za oči krajani naj bi jo opravil akademski slikar Gašper Jemc, ki se že ubada z idejami. Cisto na koncu sledi še pritrditev lat, da bo kozolec lahko služil svojemu namenu. Obnova je do sedaj stala približno pol milijona tolar- jev, Kavčičeva pa meni, da bo vrednost celotne investicije vsaj še enkrat večja. Odprtje prenovljenega kozolca načrtujejo spomladi 2005. Boštjan Bogataj, foto Kaja Pogačar Veličasten koncert tenorista Janeza Lotriča Železnild - V nedelo, 22. avgusta, zvečer je bila nova športna dvorana v Železnikih polno zasedena z obiskovalci. Luč sveta je namreč zagledala prva številka Zbornika Selške doline Železne niti. v v Zupan Železnikov Mihael Prevc se je uvodoma zahvalil domačinom - članom uredniškega odbora z glavnim in odgovornim urednikom Primožem Pegamom za uspešno delo pri snovanju Zbornika Selške doline. Besede zahvale je izrekel svojim sodelavcem v uredniškemu odboru in piscem prispevkov ter donatorjem tudi glavni in odgovorni urednik Primož Pegam. Članica uredniškega odbora Tadeja Šuštar je predstavila vsebino prve izdaje zbornika, ki obsega 240 strani zanimivih prispevkov. Posebno doživetje in zgodovinski pečat izdaji Zbornika Selške doline Železne niti pa je s svojim veličastnim koncertom doprinesel rojak - svetovno znani operni pevec tenorist - naš Janez Lot-rič. Z odlično spremljavo mladega orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi dirigent Matjaž Brež-nik, in nonetom Jubilate iz Železnikov, z zborovodj o Ano Prevc Megušar smo obiskovalci doživeli res čudovit in nepozaben glasbeni večer. Program sta zelo domiselno povezovala znana domačina Andreja Renda in njen brat Jure Rejec. Anton Sedej TRGOVINA SANOLABOR-Hladnik PRAZNUJE 10. ROJSTNI DAN Ne govorijo zaman, da čas hitro mineva. Kar 10 let je preteklo, odkar sva z lastnico podjetja Lidijo Hladnik sedeli ob kavi in sestavljali predstavitveni članek za Gorenjski glas ob otvoritvi trgovine SANOLABOR-Hladnik z ortopedskimi in medicinskimi pripomočki. Danes sva se spet našli in bova skupaj upihnili 10 svečk na slavnostni torti. Leta 1994 je imela trgovina SANOLABOR-Hladnik slovesno otvoritev na Stari cesti 17 (nasproti Zdravstvenega doma) v Škofji Loki, kjer posluje vse do danes. Njen osnovni namen je bil in je še danes: Z NASMEHOM POMAGATI LJUDEM. Vrata trgovine so široko odprta vsem, ki želijo poskrbeti za svoje zdravje, ga ohraniti ali izboljšati in tudi ljudem, ki se že srečujejo z bolezenskimi težavami oziroma poškodbami. Vsa leta obiskovalcem svetujejo strokovno usposobljene medicinske sestre. Lastnica Lidija Hladnik z navdušenjem pripoveduje: "Trgovina je v vseh teh letih prerasla okvire klasične prodajalne, saj poleg oskrbe z medicinsko opremo in ortopedskimi pripomočki ljudem tudi pomagamo z nasveti, jim dajemo navodila ter tistim brez lastnega prevoza izdelke (največkrat plenice za inkonti-nenco odraslih) dostavimo tudi na dom. Imamo koncesijo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, zato pripomočke izdajamo tudi na recept. Vsi zaposleni se zavedamo, da so predvsem starejši ljudje tisti, ki poleg strokovne oskrbe potrebujejo tudi toplo besedo, prijazen nasmeh ter občutek, da jih razumemo in si zanje vzamemo čas." Ob 10. obletnici prodajalne bodo jubilej praznovali s svojimi rednimi strankami, ki jim bodo priznali popust ob gotovinskem nakupu izdelkov. Obenem pazagotav-jajo, da se bodo tudi v naslednjih letih potrudili, ter strankam pomagali in svetovali po najboljših močeh. Trgovini SANOLABOR-Hladnik zaželimo tudi mi vse najboljše ter še'na mnoga uspešna leta. Ko gre za zdravje! HLADNIK d.o.o. Stara cesta 17, ŠKOFJA LOKA Tel.: 04/513 83 83, e-mall:hladnik.doo@siol.net ORTOPEDSKI IN MEDICINSKI PRIPOMOČKI Praznovati želimo z našimi strankami, zato od do 20. septembra 2004 nudimo D O 10 % gotovinski popust pri nakupu določenih izdelkov. o o v GORENSKA «^'w.gorenjskiglas s ( Triglav - Včeraj seje na Planiki pod Triglavom zaključila planinska akcija Od Prekmurja do Primorske, ki se je začela na predvečer prvega maja letos. 26. avgust je za Slovence tudi planinski praznik. Minilo je namreč 226 let od podviga štirih prvopristopnikov na vrh Triglava, pred 109 leti pa so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp. Na kratki slovesnosti ob zaključku akcije je udeležence med drugim nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenye Franci Ekar. V svojem govoru se je zahvalil planinskim društvom, organizatorjem ter preostalim udeležencem akcije. Dodal je še, da je "bil osnovni namen akcije Od Prekmurja do Primoija osvajanje vseh vrhov v slovenskem planinskem svetu in njegova bolj enakomerna 'obremenitev' ter 'oživitev' manj obiskanih delov gora". Poslanstvo akcije pa je predvsem v ozaveščanju, saj zadnje čase predstavlja obisk gora veliki veČini le rekreativno - športno hitenje od enega do drugega vrha. Z akcijo pa želijo pri Planinski zvezi Slovenije poudariti tudi prostovoljnost delovanja članov planinske organizacije in izboljšati informiranost o njenem delu, življenju ter dogajanju v gorah. V celotni akciji je bilo predvidenih 71 prireditev, speljanih okoli 60, na prireditvah pa je bilo prisotnih več kot 30 tisoč udeležencev. V spominsko knjigo pa se je vpisalo več kot devet tisoč planincev. Na včerajšnji slovesnosti pa sojo predali predstavnikom Evropske unije, državnih organov in Planinske zveze Slovenije, da sojo odnesli v dolino in bo shranjena v Planinskem muzeju v Mojstrani kot dokument planinske aktivnosti ob vstopu v Evropsko unijo. Vzporedno z akcijo Od Prekmuija do Primoija pa je potekal tudi projekt Zastave na vrhovih, kjer so opozarjali slovensko planinsko javnost o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Projekt je bil izveden v okviru Meddruštvenih odborov planinskih društev v sodelovanju s posameznimi planinskimi društvi v Sloveniji, medtem ko je bil glavni pobudnik akcije predsedstvo Planinske zveze Slovenije, podprta pa je bila tudi s strani Odbora za Šport pri Olimpijskem komiteju. Alenka Brun Gorenjski glas, d.0.0.. Zoisova 1, Kranj Pritrkovanje je pesem zvonov v Župnija Mengeš in Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev prirejata to nedeljo v Mengšu vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Pritrkovanje je pesem zvonov. To je glasba, ki je v Sloveniji cenjena in spoštovana. Vsako leto je več novih skupin pritrkovalcev, ki se ustanavljajo v krajih, koder je nekoč že bilo. Razlog za zamiranje je tudi ljubosumno čuvanje svojega znanja starih pritrkovalcev, saj niso bili pripravljeni učiti svojih naslednikov kljub zanimanju. Vsaka pokrajina v Sloveniji ima nekaj svojih značilnosti pri pritrkovanju, zato bo v Mengšu v nedeljo od 15. ure naprej moč slišati različne melodije, ki jih bodo izvajali predvsem mladi. Skupine bodo nastopile s pritr-kovanjem v zvoniku farne cerkve sv. Mihaela v Mengšu. Prijavljenih je osemnajst pritrkovalskih skupin iz različnih krajev z Gorenjskega, Dolenjskega, Primorskega, Notranjskega in Bele krajine. Pritrkavanje pa je sicer najbolj razvito na Gorenjskem in Primorskem ter Dolenjskem; veselje in želja po znanju pritrkavanja pa se kaže zadnje čase vedno bolj tudi na Štajerskem in v Prekmurju. " Srečanje bo potekalo v soorga-nizaciji Kulturnega društva Mihaelov sejem - sekcija Pritrkoval-ci in s pomočjo mengeških deklet, žena in mož, ki so se z veseljem odzvali povabilu, da poskrbijo za sladke dobrote. A. Ž. t Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991. v/ Vas nov izziv! v razvejano mrežo poslovnih eriot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane zavarovalne ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju GORENJSKE. Če izpolnjujete pogoje: vsaj 5. stopnja izobrazbe 2 leti delovnih izkušenj vozniški izpit "B" kategorije, poznavanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Ponujamo vam možnost: izobraževanja, dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa. O vsebini deia iahiko več povprašate po telefonu 04/281-70-15. • •• Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Kranj, Kidričeva 2, 4000 Kranj. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati. • ^ v Adriatic zavarovalna družba d.d. Petek, 27. avgusta 2004 RADIJSKI GORENJSKI GLAS »19. STRAN PETEK, 27. AVGUSTA 2004 t SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO "miGLAV RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Cerkniško jezero 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Kmečki praznik pod Storžičem 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Rovtarski bal 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBO 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo - Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice - Prometna varnost v novem šolskem letu 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.Ö0 Gorenjec, Gorenj-ka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.45 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Kje se skriva potepin? 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99.5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.D0 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20,00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napo-vednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice, Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15Zvami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgon-ski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 28. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 ERP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave: Pred novim šolskim letom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kultumih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Portret Janita Haceta 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18,00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Aktualno 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narod nozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice - Promet v novem šolskem letu 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Dogajanja ob Planšarskem jezeru 9.15 Info-megahertz 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.00 V Gorjah praznujejo 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Policija svetuje 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, danes je veselo in zabavno na Roblekovem domu 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Čma kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica - lesMca popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz - UUBUANA: 104.8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vre- me 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15Voš-čilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 PredstaviWena oddaja 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 29. AVGUSTA 2004 me, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novi^ 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinarjev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna .16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Aktualno: Koruzništvo - zunajzakonske skupnosti 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za pri- jetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz _ 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni,utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, ot> vestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 30. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo? - Jure Robič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kultumih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice - Prometna varnost v novem šolskem letu 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22.Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Zakaj jemo, kar pač jemo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Na potep z Mercatonem 15.00 Sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30. Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob- vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Več-emi program R OGNJIŠČE .00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROjevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, otivestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 31. AVGUSTA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOV. GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr- čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vre- SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Kasaške dirke na hipodromu Brdo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avto-mobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18,50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice - Prometna varnost v novem šolskem letu 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Oddaja za upokojence 13.40 Oglasi 14.00 Iz olimpijskih krogov 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske-18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava - glasbena lestvica 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevirS.OO Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-ievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA. 1. SEPTEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro -Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Naklo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kuttumih dogodkov 15.50 EPP 16.00 No vice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Moda in čas - Najstniška moda za novo sezono 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, na-darieni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 K^ je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved odd^ čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Zlata kočija formule ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri. 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Minute za prijetno razpoloženje 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 21.45 Zlata kočija formule ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20,00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob- vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinematik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in od-, mevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih SHREK 2 animirani, komedya, družinski Priporočamo ogled nad 8 let. Dolžina: 93 minut Rezija: Andrew Adamson Producent: Jeffrey Katzenberg, David Lipman, Aren Warner, John H. Williams Scenarij: Andrew Adamson, Joe Slillman, J. David Stern, David N. Weiss Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, Julie Andrews, John Cleese, Antonio Banderas, Jenni fer Saunders, Rupert Everett ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA 2004 Prihaja drugi del pravljice o Shreku, nenavadnem junaku, ki se v prvem delu bori. z majem in zlobnim lordom Farquaadom, da je osvojil svojo ljubljeno princeso Fio-no. Vse se je končalo s stavkom: in živela sta srečno za vse večne čase. Toda kaj se zgodi potem ? Vse se obrne na glavo. V drugem delu se mora Shrek spoprijeti s še hujšo nadlogo: Fioninimi starši. Shrek in Fiona se vrneta z medenih tednov in doma ju čaka vabilo, da v deželi Za devetimi gorami kralj in kraljica v čast hčerine poroke pripravljata gala ples. Mladoporočenca se v družbi osla tako odpravita na pot. Starša čisto po kraljevsko pripravita mlademu paru sprejem. Toda ko mladoporočenca prideta tja, staršema prizor vzame sapo. Zet jima je neskončno grd. Ravno tako pa se je spremenila njuna hči. Mine ju tek do hrane in se skrijeta globoko v grad ter kujeta načrte. Za pomoč prosita Dobro vilo in njenega sina. Sanjskega princa, kije znamenit ubijalec "gr-davžev". To je Obuti maček, ki naredi načrt kako povrniti Fiono v prvotno stanje. V drugem delu filma se je poleg prejšnje ekipe pridružilo še nekaj novih ustvarjalcev. Ustvarjanje drugega dela uspešnice je gotovo svojevrsten izziv, saj je gledalcem treba povedati nekaj povsem novega. Poudarek je tako na zgodbi. Ne ponavljajo starih šal in zapletov, ampak skušajo ponuditi nekaj izvirnega in zabavnega. Pri poroki pridejo zraven tudi starši. Usoda pač, na katero ne računa vsak mladoporočenec. Pridejo v kompletu. Shrek spet ruši okvire klasične pravljice in to dokaj uspešno. V njem najdemo podobnosti iz znanih odlomkov iz 46 različnih filmov in TV oddaj, pa tudi kak oglas. Film so naredili s pomočjo 300 zelo zmogljivih računalnikov, kjer so strežniki imeli 3000 procesorjev za upodabljanje grafike. Razvili so nov sistem osvetlitve in izboljšali mimiko obraza. Shrekov obraz so preplet-li z 218 mišicami, kar omogoča prefinjeno mimiko in realističen videz. Prizorišča so si tridimenzionalno oblikovali z glinenimi lutkami. Film je prepoln tudi raznih prizorov s podrobnostmi in namigi v ozadju, ki jih morda niti ne zaznamo takoj. Glasbo so ustvarjali Nick Cave, Tom Waits in mlada Butterfly Boucher. Film je gotovo bil velik izziv za ustvarjalce. Za gledalce je malo manjši. Režiser bi lahko v začetku filma prepir mladega para vzel nekoliko z rezervo, saj to pač vsak odrasel zakonec pozna iz lastnih izkušenj, otrokom pa ni treba podoživljati tega, kar prepogosto vidijo doma. Morda je včasih nekoliko preveč prizorov iz drugih filmov. Že v začetnih prizorih medenih tednov so montaže iz From Here to Eternity, The Lord of The Rings in The Little Mermaid. Hvala Bogu pa ti prizori zbudijo salve smeha. Pravzaprav lahko- rečemo, da so prizori, ki so posrečeno uporabljeni iz drugih filmov, še največja zabava filma nasploh. Animacija je tako dobra, da vzame sapo, čeprav ji manjka nekoliko preproste elegance. Liki pa so morda preveč barbikasti. No, morda je bil to njihov namen. Animacijski studio Dreamworks po kakovosti pač še ni prehitel konkurenco Pixair. Neka nova figura nas dejansko navduši. To je Obuti maček, ki ga z glasom oživi Antonio Banderas. Kastilski bojevnik z nedolžnimi očmi, ki vedno doseže, kar hoče. Maček zelo hitro prestopi na stran glavnega junaka in postane nekakšen animirani Zoro. Osel z glasom Eddia Murphyja se zopet izgublja in s svojim zmedenim humorjem pripomore k zabavnemu filmu. Glasba filma je aktualna pop glasba in napravi film moderen ter privlačen. Če smo v prvem delu zaznavali prikrit cinizem in je bil praktično sestavljanka parodij na razne filmske prizore, tako da je ob tem morda trpela zgodba, pa drugi del postane bolj konsistenten. Ustvarjalci so si prizadevali tudi nekaj povedati, čeprav je še vedno polno prizorov iz raznih filmov in celo nekaj oglaševanja (product placing). Sicer je drugo nadaljevanje manj neskladno, vendar pa ima prav tako manj presenečenj. Shrek 2 je vsekakor dovolj dober, da nam ustvari skomine po tretjem nadaljevanju. SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do R KRANJ 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Obiramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Veterinarski nasveti 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubijene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek: Merkurjeve nagrade 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga-jutranja hQ-moreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestita 8.30 Novice 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.30 Novice 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar Petek. 27. avgusta KINO CENTER: ameriška družinska animirana komedija GAR FIELD ob 16.30 in 18. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino; ameriški akcijski zgodovinski spektakel KRANJ ARTHUR ob 19.45 in 22. uri; KINO STORŽIČ: ameriška kriminalka HAZARDERJI ob 19. uri; ameriška pustolovska komedija EUROTRIP ob 21. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVUlCA: romantična komedija LOV NA SREČO ob 21. uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA: romantična glasbena drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30; farsa PRUET-NO POTOVANJE ob 20.30. Sobota. 28. avgusta KINO CENTER: ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino; ameriški akcijski zgodovinski spektakel KRANJ ARTHUR ob 18.45 in 21. uri; KINO STORŽIČ: Danes zaprto! LINHARTOVA DVORANA RADOVUlCA; akcijski triler PUNISHER ob 19. uri; romantična komedija LOV NA SREČO ob 21.10; KINO SORA ŠKOFJA LOKA romantična glasbena drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30; farsa PRIJETNO POTOVANJE ob 20.30; KINO ŽIRI: ameriška črna komedija MORILCI STARE GOSPE ob 20.30. Nedelja. 29. avgusta KINO CENTER: ameriška družinska animirana komedija GARFl- % ELD ob17. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino; ameriški akcih ski zgodovinski spektakel KRANJ ARTHUR ob 18.45 in 21. uri; KINO STORŽIČ: ameriška pustolovska komedija EUROTRIP ob 18. uri; ameriška kriminalka'HAZARDERJI ob 20. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVUlCA: romantična komedija LOV NA SRE- ČO ob 19. uri; akcijski triler PUNISHER ob 21. uri; KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: romantična glasbena drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30 in 20.30; KINO ŽIRI; ameriška črna komedija MORILCI STARE GOSPE ob 20.30. Ponedeljek. 30. avgusta KINO CENTER: ameriška družinska animirana komedija GARFIELD ob 17. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški akcijski zgodovinski spektakel KRAU ARTHUR ob 18.30 in 20.45; KINO STORŽIČ: ameriška kriminalka HAZARDERJI ob 19. uri; ameriška pustolovska komedija EUROTRIP ob 21. uri. Torek. 31. avgusta KINO CENTER: ameriška družinska animirana komedija GAR FIELD ob 17. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški akcijski zgodovinski spektakel KRAU ARTHUR ob 18.30 in 20.45; KINO STORŽIČ: ameriška pustolovska komedija EUROTRIP ob 19. uri; ameriška kriminalka HAZARDERJI ob 21. uri. Sreda. 1. septembra KINO CENTER: ameriška dnjžinska animirana komedija GAR FIELD ob 17. uri - Film je sinhroniziran v slovenščino!; ameriški akcijski zgodovinski spektakel KRAU ARTHUR ob 18.30 in 20.45; KINO STORŽIČ: Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA: družinska komedija HELENCA NA PREIZKUŠNJI ob 20.30. Četrtek. 2. septembra Nismo prejeli sporeda! ^ Petek, 27. avgusta 2004 PISMA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PREJELI SMO Nevihta je požrla cesto spoštovani, v vašem časopisu si je na črni petek, 13. avgusta, vaša novinarka Sedejeva privoščila pisati o neprijetnostih, ki so se dogajale v soboto, 7. avgusta, med neurjem nad Begunjščico, ne da bi kakorkoli preverila dejstva. Časi udarniŠtva so pač že zdavnaj minili in v nedeljo zjutraj se tam s krampi in lopatami žal ni dogajalo to, kar piše vaša novinarka, saj smo že prejšnji dan gasilci in Civilna zaščita cesto Draga -PoljŠka planina usposobili toliko, da so se avtomobili lahko prebili v dolino. V prilogi vam pošiljam tekst, ki ga je naša PR poslala Dnevniku, iz katerega lahko izveste nekaj več o dogajanju tistega deževnega dne. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 15. uri je bil plaz v celoti odstranjen. Mimogrede si lahko izračunate tudi, koliko časa bi trajala delovna akcija, ki jo je sanjala vaša novinarka; za prevoz enega kubičnega metra peska je potrebnih približno 12 samokol-nic, v plazu, kije bil v povprečju širok pet metrov, visok en meter in dolg 100 m pa so bile tudi skale, večje od volumna "kesona" samokolnice. Je pa vaša novinarka o krampih in lopatah dejansko lahko slišala govorice v koči na Planinci, kjer je po teh orodjih spraševal voznik osebnega vozila, kije ostal med dvema plazo-vama na gozdni cesti Planinca -Preval, ki je v oskrbi Zavoda za gozdove Bled. Enega od njiju sva si s poveljnikom PGD Begunje ogledovala v nedeljo, ko naj bi tam potekala delovna akcija. Ker seje z vrha valila gosta megla, nisva tvegala nadaljnjega raziskovanja plazu, saj bi v primeru dežja plazovina stekla nazaj na cesto in se ne bi mogla vrniti v dolino, kjer pri odcepu za luknjo sicer stoji tabla, na kateri piše, da gre za gozdno cesto in se po njej vozite na lastno odgovornost. Mi smo pač reševali okoli 200 v neurju ujetih ljubiteljev Avse-nikove glasbe in tisti, smo jih z dvema gasilskima voziloma pripeljali v dolino ter še posebej lastniki vozil, ki so se zaradi našega truda zvečer ob 21. uri lahko odpeljali v dohno, so nas bili veseli. Mi imamo o akciji posnetih kar precej fotografij, zato verjamem, da nam bo tudi vaša OBČINA ŽIROVNICA Breznica 3, 4274 Žirovnica Tel.: 04 5809 100, fax: 04 5809 109 Na podlagi 2. člena Odloka o priznanjih in nagradah občine Žirovnica (Uradni list RS štev. 93/00) in Odloka o spremembah In dopolnitvah Odloka o priznanjih in nagradah Občine Žirovnica (Uradni list RS štev. 80/01 in 88/01, UVG 14/03) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽIROVNICA ZA LETO 2004 A. PREDMET RAZPISA so priznanja občine Žirovnica, ki se podeljujejo zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja občine Žirovnica so: 1. Naziv častni občan se podeli občanu občine Žirovnica, državljanu RS ali tujemu državljanu, ki ima posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke, s katerimi je pomembno in trajno prispeval k ugledu in razvoju občine Žirovnica doma ali v tujini. 2. Plaketa Občine Žirovnica je najvišje občinsko priznanje, ki se podeli posamezniku, podjetju, zavodu, društvu ter drugi organizaciji in skupnosti za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki prispevajo k « nadaljnjemu razvoju in ugledu občine. 3. Nagrada Občine Žirovnica se podeli posamezniku, skupini posameznikov, društvu ter drugi organizaciji in skupnosti za enkratne izjemne dosežke, dosežene v zadnjem letu kot spodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih delovanja. B. PREDLAGATEUI Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične osebe, podjetja, zavodi, skupnosti, društva ali politične stranke v občini Žirovnica. C. VSEBINA PREDLOGA Pobuda oziroma predlog mora vsebovati: - ime in priimek predlagatelja - v primeru fizične osebe ime In priimek predlaganega kandidata za prejemnika priznanja s podatki: datum rojstva, državljanstvo in naslov - v primeru pravne osebe naziv in sedež predlaganega kandidata za prejemnika priznanja - vrsto priznanja, ki naj bi ga prejel predlagani kandidat - obrazložitev predloga ter dokumente, ki potrjujejo dejstva, navedena v obrazložitvi. D. ROK PRIJAVE Predlogi za podelitev priznanj občine Žirovnica morajo biti vloženi najkasneje do vključno 29. september 2004 do 16.00 ure na naslov: OBČINA ŽIROVNICA, BREZNICA 3, 4274 ŽIROVNICA, $ pripisom "ZA OBČINSKA PRIZNANJA' - NE ODPIRAJ. E. OBRAVNAVANJE PREDLOGOV Predloge za podelitev priznanj bo najkasneje v 30 dneh po prejemu obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo na podlagi sprejetih predlogov, skladno z razpisnimi kriteriji, pripravila dokončen predlog za odločanje na občinskem svetu skupaj z ustreznimi utemeljitvami. Prepozno vloženih ali nepopolnih predlogov komisija ne bo obravnavala. Jože HRIBAR, univ. dipl. inž. stroj., predsednik komisije novinarka lahko postregla z bogatim slikovnim gradivom, saj je delovno brigado s krampi in lopatami veijetno na široko poslikala. Seveda pa v primeru, da temu ni tako, pričakujem, da boste v vašem časopisu napako popravili in zapisali resnico. če ne drugi, jo pričakujemo vsaj nas 13 reševalcev, ki smo mokri in premraženi, sredi neuija tam bili za to, ker so nas paČ poklicali na pomoč. Lep pozdrav. Občina Radovyica, OBČINSKA UPRAVA, Referat za zaščito in redarstvo, mag. Marjan Ješe, vodja referata Si država res lahko privošči najdražjo varianto? Radovljiški župan g. Stušek je v odgovoru na pismo sosvetnika mag. Pogačnika dokaj podrobno kronološko nanizal prizadevanja in večje ter manjše uspehe pri pogajanjih med občino in graditelji zadnjega odseka avtoceste na Gorenjskem. Vsaj za del teh uspehov gre zahvala izključno njemu, saj mu je občinski svet pred letom poveril mandat za nadaljnja pogajanja z državo. Vendar je za objektivnejšo predstavo o poteku dogodkov in zapletov treba posebej navesti še nekatere zadeve, ki v teh usklajevanjih niso uspeh, prizadenejo pa dobršen del prebivalstva Radovljice, Lesc, Dobrega Polja in Mošenj, kar je veČji del občine. Nekatere odločitve pa po moje ne prizadenejo le Slovencev, ampak Zemljane v celoti! Drži, da smo vsi svetniki in občani proti taki cestninski postaji, kot jo ponuja DARS - a zakaj ste potem, g. župan, ob ob-strukciji opozicije (zgolj te točke!!) sejo prekinili, drugi dan pa poklicali z dopusta manjkajoča X svetnika pozicije, ki je bila nato soglasno za spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta za AC - torej tudi za cestninsko postajo na Dobrem Polju? Mislim, daje uničiti tako dobro polje samo za pobiranje cestnine nedopustno in me o nasprotnem ni mogoče prepričati. Ob tem, da bo morda okoljsko ozaveščena EU že v nekaj letih uzakonila elektronsko cestninjenje ali princip vinjete, medtem ko bo polje uničeno za vselej. Poleg tega večina razmišljajočih skeptično gleda na sedanjo dražjo in bližnjim naseljem manj prijazno varianto (delno poglobljena je le mimo večje Radovljice in Lesc) z dvema dolgima, dragima, za vzdrževanje hudo zahtevnima in nevarnima viaduktoma. In ne nazadnje - tudi za prvi dan seje smo nekateri prišli z morja, kar ni ne ekološko, ne zabavno, še turistično komajda! Tudi to, da nam je sogovornica država na pripombe ob prejšnji razgrnitvi sedanje variante po dveh letih šele odgovorila, o uradno zahtevani predstavitvi alternativne severne variante pa nismo nič slišali, ni ravno uspeh občinskega sveta. Pa tak sklep sveta ni bil nikoli preklican! Prav tako je žalosten uspeh naših prizadevanj to, da že vsaj osem let opozarjamo investitorja na nujnost čim prejšnje gradnje odseka Vrba-Pera-Čica, oni pa so nam ves ta čas bolj ali manj vzvišeno razlagali, da bomo cesto dobili zadnji v državi, ne pred letom 2008. Zaman vsa prizadevanja sveta in župana, civilne družbe z ekološkim društvom - zdaj pa si minister privošči z enako aroganco izjavo, da bo kakršenkoli referendum zavlekel gradnjo in smo si pač Radovljičani sami krivi! Vsa ta leta sem eden tistih 25 tisoč voznikov, ki se vozimo po gorenjski magistrali in zato res korenito in neposredno seznanjen s težavami v prometu, vendar pa menim, daje odločanje o tako pomembnem prostorskem vprašanju, kot je gradnja AC, stvar vseh občanov. Zlasti o škodljivi gradnji bencinskega servisa na robu polja ob Radovljici, ki bi povečal vzdolžni hrup in emisijo plinov v mesto ter ogrozil varnost vključevanja v promet z lokalne ceste, ob tem pa bi država za to gradnjo porabila še dodaten denar in čas! Prav zato, da bi še drugi v občinskem svetu slišali, kaj o problemu AC mislijo občani, ki so nas pred dvema letoma volili, sem danes opoldne na svet občine vložil pobudo za referendum o bencinskem servisu. Da ne bo kakšne državljanske nepokorščine ali pozivanja na cesto! Po statutu bi jo moral oddati vam, a pravijo, da ste na počitnicah. Pa lepo se imejte! Janez Resman, svetnik N.Si Državni tožilec "privatno" Dne 16. julija 2004 je kranjski državni tožilec Stanislav Bošt-jančič, sicer kot zasebnik, v Gorenjskem glasu zapisal cel traktat o poklicnih sodnikih, kar vse je v temelju zgrešeno in čisto navadno sofistično sprenevedanje. Pisec S. B. si izmišlja in piše neresnice: - nisem zapisal: "da je novinarka H. J. zapisala popolno neumnost, ko je v članku uporabila izraz poklicni sodnik. Neumno naj bi bilo tudi zato, ker je s tem zatrdila, kot da bi v Sloveniji lahko sodili tudi nepoklicni ali celo honorarni sodniki", - temveč sem zapisal: "in celo zapiše popolno neunmost o "poklicni" sodnici, kot da bi v Sloveniji lahko imeli tudi nepoklicne, mogoče celo honorarne sodnike!" - nisem zapisal: "..., da bi bili zaradi tega neumni. - temveč sem zapisal: "... zapiše popolno neumnost o "poklicni sodnici" oziroma: "... je običajna sodnica, kot vse druge, torej ji je sojenje poklic in jo je zato neumestno titulirati z nazivom "poklicna sodnica". Nadalje pisec S. B. uporablja nesmiselne in neumestne trditve: - ko zapiše: "Zdi se mi celo prav, da novinar pri svojem priznanju uporablja izraze, ki sö vsem razumljivi, pa čeprav formalno niso opredeljeni tako, kot jih opredeljuje zakonodaja"; - kajti novinar v članku poroča in nima kaj priznavati; - in ker je treba pri poročanju iz sodnih dvoran uporabljati izraze, ki so v zakonih, ne pa poljubnih izrazov po osebni meri. V drugem odstavku se pisec S. B. spusti na nizko ravne nedostojnega in žaljivega obnašanja do posameznika, kar kot državni tožilec pisec S. B. ne sme storiti niti v zvezi z opravljanjem funkcije državnega tožilca niti zunaj nje in kar si gospod S. B. lahko prebere v 5. točki 44. Člena Zakona o državnem tožilstvu 9 (ZDT). Zanj bi bilo koristno, da bi se končno že enkrat kaj naučil iz te zakonske določbe, da bi se izognil možni sankciji zoper sebe po 1. točki prvega odstavka 43. člena ZDT, saj bom ta dopis in njegov članek poslal tudi generalnemu državnemu tožilcu in ministrici za pravosodje v pristojno ukrepanje po tretjem odstavku 42. člena ZDT. Piscu S. B. je očitno treba pojasniti: - slovenski pravni red pozna le sodnike in sodnike porotnike; - slovenski pravni red za zdaj pozna le sodnike, ki so na sodiščih v službi, kjer kot univerzitetni diplomirani pravniki s pravosodnim izpitom opravljajo svoj poklic sojenja brez reelekcije, torej s trajnim mandatom (kar je sicer za mnoge sporno); - slovenski pravni red za zdaj ne pozna kategorije "honorarnih" sodnikov po programu Herkules; - o sodnikih porotnikih ni bilo govora ne v članku novinarke, ne v mojem, pisec S. B. jih kot čarovnik potegne iz rokava, da lažje meditira; - doslej še v nobenem članku in v nobenem razgovoru nisem zasledil termina "poklicni sodnik". Mešanje pravnih pojmov in celo pravnih naČel ter s tem poizkušati ustvarjati legitimite-to takim mešanjem v javnosti bi moralo biti vsaj za državnega tožilca nedopustno, pa čeprav se imenovani državni tožilec s takimi posli ukvarja v prostem času. Mogoče pa je tako postopanje z dezinformacijami nekdanjemu komunističnemu politiku S. B. ostalo v krvi čeprav se poizkuša privajati na evropske razmere, Herkules in podobne stvari. Tudi zaradi takih (S. B.) ravnanj si je slovensko pravosodje zaslužilo porazno kritiko Normana Doukoffa, ki nam je bil poslan v pregled in svetovanje iz Evrope, ker petdeset let samo-hvaljeno slovensko pravosodje ni zmožno (ali pa noče) samo napraviti reda in narediti iz Slovenije pravne države. Vitomir Gros Invalidi se zahvaljujejo Društvo invalidov Tržič je v soboto, 21. avgusta, v Lomu pod Storžičem organiziralo že tradicionalno prijateljsko srečanje invalidov, članov Društva invalidov Tržič. Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi, še posebej pa vsem, ki so prispevali svoje izdelke za srečelov, se Društvo invalidov Tržič prav lepo zahvaljuje ter vsem skupaj želi dobrega zdravja. Predsednik DI Tržič Ciril Justin Spoštovani naročniki Gorenj&kega glasa in kupci Mercatorja! v soboto, 11. septembra 2004, se bomo odpeljali na izlet po Prinfiorskem z "Merca-torjevim vlakom" skupaj z 250 srečnimi izžrebanci {kupci Mercatorjevih centrov na Gorenjskem ter naročniki Gorenjskega glasa). Pot z vlakom se bo začela ob 7. uri v Kranju, se nadaljevala preko Jesenic, nas odpeljala na Most na Soči, v Novo Gorico, Sežano, Postojno in nas preko Ljubljane pripeljala nazaj v Kranj ob 21.30. "Mercatorjev vlak" bo s sabo pripeljal številna presenečenja in čaka nas resnično lep in nepozaben sobotni izlet. Naročniki Gorenjskega glasa izrežite nagradni kupon in izpolnjenega z vsemi podatki (ne pozabite vpisati naročniške številke) oddajte v nagradne skrinjice, ki jih boste našli v Mercatorjevih centrih na Primsko-vem, Jesenicah ter v Mercatorjevem hiper-marketu v nakupovalnem centru Supernova. Nagradne kupone oddajte naj-kasneje do 3. septembra 2004. In ne poza-blte, naročniki Gorenjskega glasa lahko s sabo povabite še nekoga, s katerim želite preživeti sobotni izlet. Tudi v Mercatorjevih centrih na Primskovem v Kranju, Mercatorjevem hipermarketu v nakupovalnem centru Supernova ter na Jesenicah, vas, spoštovani kupci, čakajo nagradni kuponi. Obiščite centre, poiščite nagradne kupone, izpolnjene oddajte v nagradne skrinjice in sodelujte v nagradnem žrebanju. Z malo sreče se boste odpeljali na izlet z "Mercatorjevim vlakom". Srečni Izžrebanci, ki se bodo udeležili izleta z "Mercatorjevim vlakom", bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 7. septembra 2004. U Mercator Center Kranj oorknjski ri Mercator Center Jesenice ri Mercator Nlpermaricet Kranj v NC Smiemoea Nagradni Ikupom za iia v ime in prnmek riaslov kraj in postna števMka telefot^ naroćnisk.i štf?vilka GORENJSKEGA GLASA >' t' , ' I ' xuh'.j v Mcft\4tnr centru Kr^nu Mvrc«*tof Ocrurti c • • .ti K^K Kr.ii) \ Supi rnova. S podpi^imi f>oir|U|ttv» ća sc «rrinjatc ' 1 r-j v ithti j^ft. / ivH?: «..if f.iK nvt v Km nb),iyl}i:ti v (iORl'NjSKKM • M l*4>il.iik I V'.\ ti it f ni ktjpotui Si- l^jdu uporabljali /kljin'rui //A JjfHrrbv /frh.Mil-*, iKup ni pOj^of ZA j^oilclovttllje. » objrivljt iii \ C^OKl.NI^Kl .M (/I JVMJ ilni 7. siprciubf^ 2004. • '-T it. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 1. 9., Lenti 2. 10., Madžarske toplice od 27. 9. do 30. 9. in od 28. 10 do 31. 10; Tel.: 04/53-15-249 Kozmetični tehnik-z nami do poklica Več kot 10-letne izkušnje! Za dodatne informacije pokičite Srednjo šo 0 za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zem jemerska 5, (01/300-72-40). Informativni dan: sobota, 4. 9. 2004, ob 10. uri v šoli. METEOR, Cerklje, d.o.o. Stara cesta 1, 4207 Cerklje LENTI - nakupova nI izlet 11.9. 2004, prijave 04/25 26 210, 04/25 28 300 UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagarja 1, Kranj www.lu-kranj.si, tel.: 280 48 00 vabi k vpisu v izredni študij šolsko Leto 2004/05 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE □ □ □ □ □ □ Bolničar - negovalec Tehnik zdravstvene nege - (3 + 2) Ekonomski tehnik - (3 + 2) Strojni tehnik - (3 + 2) Trgovec - prodajalec Trgovec - prekvalifikacija VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ □ POSLOVNI SEKRETAR (v sodelovanju s CPU Ljubljana) VISOKOŠOLSKI STROKOVNI STUDU □ □ EKONOMSKA FAKULTETA UUBUANA Visoka poslovna šola FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR t Visokošolski strokovni študij strojništva VABLJENI GLASOV KAŽIPOT Prireditve Skofja Loka - Jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 20. uri vas na koncert vabi Pihalni orkester Škofja Loka. Koncert bo na Mestnem trgu, v primeru slabega vremena pa v Kristalni dvorani. Bodešče - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno vabi v nedeljo. 29. avgusta, ob 20.30 v Bodešče k cerkvi na ponovitev gledališkega dogodka "Utrinki iz časa turških vpadov". Sodelovali bodo člani dramskega in folklorne skupine Ribno ter KD viteza Gašperja Lambergerja. Šenčur - V centru Šenčurja bo jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 18. uri Godlarska noč z ansamblom Gašperji. Završnica - Društvo Prijateljev Svetega Pisma vas vabijo na piknik, ki bo v nedeljo, 29. avgusta, v Završnici pri Žirovnici, z začetkom ob 10. uri. Bled - Od petka do nedelje bo v Zdraviliškem parku, od 10. ure dalje, potekal sejem domače in umetne obrti. Danes, v petek, 27. avgusta, v popoldanskem času bo v Regatnem centru (mala Zaka) sprejem slovenske veslaške reprezentance iz Aten. Jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 17. uri bo na terasi hotela Park zaključek kreativnih delavnic za otroke in nastop animacijske skupine. V Spodnjih Gorjah (Revovca) bo ob 14.30 svečanost v spomin padlim v NOB, v Podhomu, pri Gasilskem domu pa bo ob 16. uri veselica z ansamblom Karavanke. V nedeljo, 29. avgusta, med 11. in 13. uro bo na promenadi koncert slovenskih glasbenikov za nemški radio. V Pokljuški soteski bo ob 15. uri revija pevskih zborov; ob 17. uri bo v Zdraviliškem parku otroški program; ob 21. uri pa se bo v Bo-deščah začel Večer na vasi. Stari vrh - Člani društva Rovtarii v nedeljo, 29. avgusta, na Starem vrhu pripravljajo prireditev Rovtarski bal. Dogajanje, ki se bo začelo ob 10. uri, bodo zaznamovale številne športne prireditve ter nastopi ansamblov. Kranj - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku šolskega leta organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v pritličju Mestne občine Kranj - v avli, in sicer v petek, 3. septembra, od 13. do 18. ure in v soboto, 4. septembra, med 8. in 12. ura Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo pod stoletnima lipama v Novi Oselici pripravilo tradicionalno srečanje in tekmovanje koscev in grabljic. 33. prireditev se bo začela ob 15. uri. Po tekmovanju bodo na veselici igrali Čuki. Tekmovalci (kosci in grabljice) se lahko prijavijo po telefonu na številki 04/5195-127 ali 041/369-846. Komenda - V Športni dvorani v Komendi se bodo jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 15. uri zbrali na srečanju gasilci veterani sekcije Ljubljana III. Gasilci iz PGD in GZ Komenda bodo pripravili za udeležence srečanja različne družabne igre. Sora - Športno društvo Sora vabi na 1. tradicionalni Pomežlk luni 2004. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 19. uri pod velikim šotorom v Sori pri Medvodah. Ob 17. uri bo tudi start kolesarske dirke. Na prireditvi bodo za zabavo skrbeli Čuki in plesalci plesnega mesta. Sp. Senica pri Medvodah - Pri domu krajevne skupnosti se bo danes, v petek, bo drevi ob 18. uri začelo tekmovanje harmonikarjev pod naslovom Vesela harmonika 2004. Po tekmovanju bo veselica z ansamblom Fantje z vasi. Uskovnica - Skupnost borcev Jeseniško bohinjskega odreda organizira tradicionalno tovariško srečanje, ki bo letos posvečeno tudi 60-letnici ustanovitvi odbora. Srečanje bo jutri, v soboto, 4. septembra, ob 11. uri pri koči na Uskovnici. Bitnje - KS Bitnje vabi krajane Bi-tenj jutri, v soboto, 28. avgusta, da se udeležijo Direndaja, ki bo predstavljal tudi uradno otvoritev novega otroškega igrišča v Sp. Bitnjah. Prireditev se bo začela ob 10. uri. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Kranj - Likovna skupina KD Sava Kranj organizira dvodnevno likovno srečanje, ki bo na Mali Polani 28. in 29. avgusta. Nastala dela bodo razstavili 15. septembra pod naslovom Iz Male in Velike Polane, kjer bo tudi prireditev in zaključek. Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek v sodelovanju s Centrom za pomoč mladim - podružnica Kranjska Gora vabita na prireditev Igrajmo se v Rutah, in sicer jutri, v soboto, 28. avgusta. Na tenis igrišču v Gozd Martuljku se boste igrali, ustvarjali in se enkratno zabavali. Dodatne informacije: Irena, tel. 051/365-883, Polona, tel. 041/883-206 ali Oti, tel. 041/363-730. Radovljica - Knjižnica Antona Tomaža Linharta vas vabi na predstavitev projekta Chimer: Dediščina skozi oči otrok, ki bo danes, v petek, 27. avgusta, ob 9. uri v knjižnici. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira jubilejni deseti planinski ples, ki bo danes, v petek, 27. avgusta. Ples bo v šotoru na parkirišču pred hotelom Grajski dvor v Radovljici s spremljajočimi prireditvam. Na plesu bo igral ansambel Rujskih 5. Naklo - DU Naklo vas vabi na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Pohitite s prijavami. Šenčur - DU Šenčur vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Odhod avtobusa po vaseh bo ob 7. uri. Kranj - DU Kranj vas vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v Kranjski Gori 2. septembra. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Globusa. Prijavite se v pisarni društva. Škofja Loka - Tudi DU Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev v Kranjski Gori, ki bo 2. septembra. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave zbirajo, v času uradnih ur, v pisarni društva. Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na srečanje upokojencev, ki bo v Kranjski Gori v torek, 2. septembra. Organiziran bo avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo ob 7. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 24. avgusta, ob 9.30. Žirovnica - DU Žirovnica organizira prevoz na srečanje upoko-jencevV Kranjski Gori. Informacije in prijave: 580-31-51 ali 031/570-441. Tržič - DU Tržič vabi na srečanje upokojencev v Kranjski Gori. Idrija - Mestni muzej Idrija vas v sklopu prireditev ob počastitvi 60-letnice Partizanske tiskarne Slovenija in prenosa ranjencev vabi na obisk tiskarne na Voj-skem, in sicer jutri, v soboto, 28. avgusta, med 9. in 18. uro. Osrednja prireditev bo ob 16. uri na Vojske m. KRCNE ŽILE Dr. med. Jan Zimmermann, Na Gnću 11. Izola Izleti Tri Cime Kranj - DU Kranj - pohodniki vas vabijo na izlet pod Tri Cime v italijanskih Dolomitih. Izlet bo v četrtek, 9. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili v društveni pisarni sprejemajo do srede, 8. septembra. Po pešpoti Javorje - Turistično društvo Javorje vabi jutri, v soboto, 28. avgusta, na otvoritev pohodniške pešpoti Javorje - Žetina - Javore. Odhod bo ob 9. uri izpred gosti-ne Blegoš. Pot ni zahtevna. V neznano Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka vabi svoje člane, da se udeležijo izleta v neznano, ki bo v soboto, 11. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Prijave z vplačili sprejemajo vsako sredo v društveni pisarni ali po tel.: 041/706-743-Poidka. Na Visoko Ponco Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas v soboto, 4. septembra, vabi na zanimiv izlet na Visoko Ponco. Odhod z minibusom bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Informacije In prijave (do vključno srede, 1. septembra): Niko Ugri-ca, tel.: 041 /734-049 ali v pisarni društva ob sredah med 17. in 18. uro. Svete Višarje Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka zaradi velikega zanimanja ponavlja izlet na Svete Višarie, in sicer v torek, 7. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. Po Hmeljski poti Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira jutri, v soboto, 28. avgusta, pohod po Hmeljski poti v Savinski dolini - z ogledom doline Pekel. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Pošte Šenčur. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejema g. Franci Er-zin,tel.: 041/875-812. Na trgatev Kranj - Turistična sekcija DU Kranj vabi v torek, 14. septembra, na trgatev v Vipavsko dolino in sicer na turistično kmetijo Malovščevo v Vitovljah. Odhod izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 13. septembra. Na Tolsto Košuto Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v nedeljo, 5. septembra, vabi na izlet na Tolsto Košuto. Odhod z osebnimi vozili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave (do vključno 1. septembra): Stanko Jereb, tel: 031/816-113, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva. Uršlja gora Žabnica, Bitnje - Pohodna sekcija DU Žabnica - Bitnje organizira v sredo, 15. septembra, pohod na Uršljo goro. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri od Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajah do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 23-12-288, do petka, 10. septembra. Dva vrhova Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 4. septembra, vzpon na dva vrhova. In sicer Veliki vrh In Veliko Zelenico. Prijave in Informacije v sredo In četrtek, od 18. do 19.30, po tel.: 531-55-44. Kopalni izleti Kranj - Medobčinsko društvo delovnih Invalidov Kranj, obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za kopalni Izlet v Izolo, ki bo v petek, 24. septembra. Hkrati pa sporočajo, da tudi že sprejemajo prijave in vplačila za enodnevni Iz-et v Moravske toplice In Lenti, ki bo v četrtek, 7. oktobra. Dodatne Informacije po tel.: 202-34-33.-Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite Izleta v Izolo, ki bo v sredo, 15. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri Izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 1. septembra dalje. Kolesarski izleti Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija v torek, 31. avgusta, organizira kolesarski Izlet na relaciji Kranj - Bela - Preddvor - Zg. Jezersko - Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. Šenčur - Turistično društvo Šenčur ob zaključku poletne sezone organizira v torek, 31. avgusta, kolesarski izlet na Šenčursko riviero. Dodatne informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, sprejema g. Franci Erzin, tel.: 041 /875-812. Spominska razstava Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas danes, v petek, 27. avgusta, ob 18. uri vabi na odpiranje in ogled spominske razstave likovnih del akademskega slikarja Pavla Piriha in likovnih del slikarja Dušana Piriha. Razstava bo na ogled od 15. septembra. Izdelki pridnih in spretnih rok Preddvor - DU Preddvor bo 4. In 5. septembra pripravilo razstavo Izdelki pridnih in spretnih rok, ki bo v gradu Hrib. K sodelovanju vabijo vse, ki v prostem času ljubiteljsko izdelujejo raz-ične izdelke iz lesa, gline, blaga, ... Če ste pripravljeni sode-ovati na razstavi pokličite 25-51-005, ga. Tončka, za dodatne informacije. Izdelke za razstavo bodo sprejemali v pisarni društva, v Domu krajanov Preddvor, In sicer 1. septembra, med 17. in 18. ure-ter2. septembra, med 9. In 10. uro. Koncerti PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.si Mladinski servis Kranj, d.o.o.. Gregorčičeva ul. 8. Kranj » Obvestila Pasja šola Bled, Lesce - KD Bled - Lesce lastnike psov vabi na pasje Igralne urice, malo šolo In tečaj osnovnega šolanja psov, in sicer za vse pasme In starosti psov. Prvi sestanek tečajnikov bo v sredo, 1. septembra, z začetkom ob 18. uri v koči na društvenem poligonu. Prvi, Informativni sestanek je brez psov. Dodatne informacije: 574-32-05 ali 041/745-315. Dobroc^elni nastop Kranj - V cerkvi sv. Kancijana in tovarišev bo jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 20. uri dobrodelni nastop študentke glasbene terapije Špele Knoll - za delo s sirotami v Mostarju. Jožeta Žvoklja Kranj - Danes, v petek, 27. avgusta, ob 20.30 bo v gradu Khlsl-steln koncert kranjskega kantav-toria Jožeta Žvoklja. Janeza Lotriča Moravče - V okviru grajskih ku -turnih večerov na gradu Tuštanj pri Moravčah bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 20.30 nastopil tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič. Med koncertom bo potekala dobrodelna dražba likovnih del. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Moravčah. Razstave Likovna razstava Radovljica - V prostorih Gorenjske banke. Gorenjska cesta 16, je na ogled razstava likovnih de Staneta Kozjeka, člana likovne sekcije VIR. Predavanja Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdio-vlzualnih predavanj Osupljive najdbe, in sicer v banketni dvorani hotela Creina jutri, v soboto, 28. avgusta, ob 10. uri. Tokrat bo predaval pastor Friderik Korat. BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah v ponedeljek, dne 30.8.2004, od 8.00 do predvidoma 12.00 prekinjena dobava električne energije na Cesti Kokrškega odreda od križišča s Kopališko cesto proti Rupi. Na Virnikov Grintovec Prav gotovo ste bili kdaj pred dilemo ali kolesariti, ali planinariti. Danes bomo združili obe vrsti relaeacije in si privoščili celodnevni izlet, ki pa zahteva kolesarske popotne torbe, oziroma spremljevalno vozilo. Na pot, oziroma na kolo. Na vsej kolesarski poti se v natanko 40 kilometrih (če se odpravite na pot izpred škofjeloške avtobusne postaje) dvignete za 532 višinskih merov. Prvih 23 je skoraj ravnih, skozi Kokro pa se zmerno dvigamo in le zadnji serpentinasti kilometer je strm, vendar ne toliko, da bi uporabili prednji mali zobnik na gorskem kolesu. Lani smo potrebovali za pot nekaj manj kakor dve uri. Kolesarji smo odšli na pot ob 8. uri, avtomobilisti pa dobro uro kasneje in smo k dopoldanski kavici sedli ob pol enajstih. Po počitku preoblačenje in zaklepanje koles pri župnišču, kar nam je blagohotno dovolil jezer-janski župnik. Kako do župnišča? V Zgornjem Jezerskem pri bencinskem servisu levo mimo pokopališča in cerkve ter po strmi cesti navgor. Od tu nas označena planinska pot vodi na Virnikov Grintovec, katerega vrh smo dosegli po uri in 45 minutah, s tem da smo na obsežni jasi ob državni meji imeli 15-minulni počitek. Tamkajšna lesena razvalina je ostanek karavle iz časov res stare Jugoslavije. Za planinski del potrebujete pohodne čevlje in palice, če ste vajeni hoje z njimi. Predvsem pa ne pozabile, da vas lahko preseneti hladno vreme in da morajo biti v nahrbtniku tudi topla oblačila. Zgornje Jezersko leži na višini 880 metrov, vrh našega cilja pa na 1654 metrih, torej se dvignemo 774 višinskih metrov. Pot pravzaprav ni zahtevna, vendar se od omenjene jase v vijugah strmo dviga in na koncu se moramo celo oprijeli kakšnega debla ali skale. Vrh, malica, ki jo popestri rosna pločevinka in pa čudovit razgled na Jezersko in severna ostenja Storžiča, Kočne, Grintovca in Skute, na drugi strani pa na greben Košuie. Odhod z Jezerskega ob 16. uri nato pa užitek ob hitrem kolesarjenju proti Škofji Loki. To je to! Od 8. do 18. ure, skupno 10 ur, od tega recimo, tako Čez palec tri ure in pol do štiri ure kolesarjenja in tri ure planinarjenja, vse ostalo pa najlepši del - počitek in malice. Jože Oblak Petek, 27. avgusta 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do ponedeljka do 730. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 9 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mati oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 13.30. in za objavo v torek, f poseite^ek do 7.30! DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno ed 7. -15. sre. Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZRDNJPI HIPÜ" »•y^T-;" s: ^ S to rubriko želimo bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddaö... Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek . v četrtek prav tako do osme ure. ^ Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 Ijgsed, vsaka nadaljna beseda je ^ 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne , vetja. Za male oglase po redni ceni . oziroma na kuponu pa sprejemamo za Wrek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dvefi. A' APARTMA -PRIKOLICE PAG - apartmaji in polpenzioni ob morju zelo ugodno. ® 041/220-856 10026 Terme Čatež - vikend hišico oddam v septembru in oktobru - ugodno, 35.000 sit/teden. ff 040/846-244 10077 Prodam počitniško prikolico Tabbert 380, v dobrem stanju. Đ 041/366-920 10120 Izredna ponudba v Novigradu oddam apartma za 4 osebe, blizu morja za 6.000 SIT/dan. W 041/685-470 ioi76 APARATI STROJI KROŽNO ŽAGO - cirkular, možna precizna nastavitev, prodam. Đ 041/718-856 10043 Prodam KOMBAJN LK 65 Grime za krompir. 040/640-852 po 15. uri 10053 Kupim motorno žago, novejši model in skobelni stroj, debelinko poravnalko. 'S 041/608-765 10075 Prodam silokombajn Mengela MB 220. ® 041/356-157 10084 Prodam transportni ventilator za žagovino. ■ff 518-53-43 10099 Prodam mizarsko stiskalnico OTT, električno gretje, dim. 125 x 225 cm, čepilni stroj AIRONE z nagibom mize in horizontalni vrtalni stroj SCM AS 16. ff 031/302-216 10118_ Prodam hladilno SKRINJO 3001. 'S 231- 24-07 10127 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, pro-dam. g 041/878-494 lotss_ prodam KOTEL za kuhanje žganja. ® 031/595-163 10174 GARAŽE Oddam GARAŽO v Kranju - Planina pri Baroku, kasneje možen odkup, tt 031/334-525, 04/23-52-570 9305_ Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. ® 041/623-872 10091 KRANJ - Vrečkova; prodamo garažo v garažni hiši v izmeri 12,20 m2, I. 1977, z elektriko in vodo v bližini za pranje avtomobila. CENA: 1,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si GLASBILA Prodam HiFi gramofon Sanyo, zraven dobite cca 200 LP plošč stare zabavne glasbe, cena 5000 SIT 'S 041/202-829 10142 Set BOBNOV Yamaha prodam, činele paste: splach 11". ride 20", hihet 13": ziidjian crach 16" in 17" ter stojala za činele premier. Pošljem slike po e-mailu ® 040/344-310 10185 GRADBENI MATERIAL KMEČKA PEČ - lončena nova, original slovenska ohcet, zelena 2x2 m. prodam za 2/3 cene. Ti 031 /373-958 9730 Za hišo, vilo lepa starinska, dvoriščna, kovana VRATA naprodaj, n 040/22-44-20 »0062 Prodam orehov in češnjev HLOD. 'S 031/894-376, 51-46-939 looee_ Prodam lesene bankine in ponte. 'S 031/629-602 loioe Prodam suha hrastova ter smrekove plohe in deske. 'S 041/965-112 10126 Prodam malo rabljeno strešno opeko Bra-mac rjave barve, ff 040/382-185 10137 HIŠE PRODAMO Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo. novogradnjo v lil. gradbeni fazi, velf-kost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi prh ključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. 'S 514-60-52 »cjizberi.»! 7569 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, ff 040/537-387 9834 ŽELEZNIKI - ZALI LOG, stanovanjsko hišo, podaljšana III. gr. faza, prodam. S 041/271-583 10148 Kranj - Drulovka, vrstna hiša, 140 m2 BP + 60 m2 klet, urejen atrij + 250 m2 zemljišča, hiša komfortno urejena, stara 10 let, CK, vsi priključki, izredna ponudba, 39,0 Mio Sit, prodamo, 070 66 33 33, LION KING d.o.o., Detelova3, Kranj SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska. parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2, I. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, t. 1980, 180 m2, parcela .300 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si ŠENČUR - center; 110 m2, k+p, nedokončana enostanovanjska hiša, I. 84, parcela 471 m2, sončna, podolgovata parcela. CENA: 21 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremic-nine.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvm.agentkranj.si PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let, potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BITNJE, prodamo enodružinsko hišo, ki je v izg'radnji in stoji na 644 m2 zemljišča, pravnomočno gradbeno dovoljenje s projekti za stanovanjski hišo v izmeri 190.7 m2 bruto, netto 158,57 m2 + balkon 9,2 m2, komunalni priključki (elektrika, vodovod, telefon), hiša bo zgrajena do 4. podaljšane gradbene faze brez finalnih tlakov in zunanje urediWe, CENA: 37.500.000,00 SIT ali CENA za 3. gradbeni fazo, ki znaša 26.883.510,00 SIT začetek gradnje takoj. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BEGUNJE - ZGOŠE, prodamo pol hiše, ki v naravi predstavlja sp. etažo, pol kleti ter pol podstrešja, vel. stan. površine 100 m2. 282,5 m2 zemljišča, stara 20 let, balkon, CK-olje lastna, tel., KATV, vsi priključki ločeni razen vode, ki se deli po članih, hiša stoji na robu vasi in v bližini 4-letne šole, trgovine ter avtobusnega postajališča, vselji-vo po dogovoru. CENA: 24.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, te kranj.si 04-23-65-360, vww.agent- KRIŽE, prodamo pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 139 m2 zemljišča, velikost stanovanjske površine 75 m2, stara 54 let, možnost izdelave mansarde, ki je trenutno neizdelana, delno zamenjana okna. nova el. in vodna inštalacija. CK-elektrika z možnostjo kasnejšega priklopa na plin, tel. priključek, SATV, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul, 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si mu stMorantdu zsdnga. L0.0. ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana 01/530 92 90, 041/329 179 PROMET Z NEPflEMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM. CENITVE MENGEŠ 2-sobno stan. 58 m- v 3./4 nadstr. I. 1984. lepo svetlo stan,, vseljh/o takoj, opremljeno. Cena 19.300.000 SIT KRANJ Planina 3 -2,5-sobno 76 m' + klet v 5./7 nadstr., dvigalo. I. 1986. lep razgled, vsi priključki, balkon, mirna lokacija, takoj vseljiv. Cera 18.900.000 SIT. ŠK. LOKA Groharjevo nas. 2.5-sobno 55.10 m- v 5. nadstr.. L 1966, vsi priključki. adaptirano, lepo. lepa lokacija, takoj vseljivo. Cena 17.500.000 SIT PODREČA, prodamo starejšo kmečko hišo z gos. poslopjem, ki je potrebna temeljite prenove ali rušenja, 759 m2 zemljišča, 123 m2 stanovanjske površine, stara 70 let, hiša se nahaja na lepem in ravnem terenu, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si Dorfarje - stan. hiša v IV. gr fazi, tloris 15x13 m P+N cca 125 m2 površine v etaži, lepa razporeditev prostorov ter lepim razgledom. Velikost parcele 1063 m2. Cena 45 mio sit. Na isti parceli se nahaja še starejša hiša, ki je predvidena za rušitev, ima pa gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo. Cena 15 mio sit. Prodaja se skupaj ali ločeno. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p., 04 50 60 300, 041 647 547 Železniki - prodamo atrijsko podkleteno montažno stanovanjsko hišo 13x11m, zgrajena leta 1986, 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. Ck ogrevanje, toplovod v hiši. vsi priključki. Lepa sončna lega. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300 041 647 547 BITNJE - samostojna stan. hiša novogradnja! V podaljšani IV. gradbeni fazi (dokončana brez kopalnic in finalnih tlakov), moderna pritlična hiša, v pritličju 80 m2 in v nadstropju isto, cena 37,5 mio SIT v tej gr. fazi ali zgrajena do III. gr. faze za 26,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 BITNJE - hiši dvojček-novogradnja! vel. 9 x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela za vsako 500 m2, cena za hišo = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, krajna lega v vasi, cena = 59,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša 1. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRIŽE pri TRŽIČU: pritlična hiša, vel. 11.60 X 7,50 m, I. 2000 obnovljena, parcela 220 m2, ni izdelano podstrešje, cena = 19,0 mio SIT, K 3 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STRAŽIŠČE pri KRANJU- na parceli 1.200 m2, 57. leta narejena hiša in 1. 70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ: 14 let stara pritlična hiša na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, veni etaži 123 m2, cena = 47,8 mio SIT, K 3 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 HIŠE KUPIMO KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v,rww.agentkranj.si IZOBRAŽEVANJE Prevajam iz francoščine in nemščine v slovenščino in obratno. Moj ® 01/51-71-116, cena je ugodna. Šori Miharel s.p., Vrščaje-va 10, Ljubljana MIHAELSORL@YA-HOO.COM 8156 ZGODBE SVETEGA PISMA komplet 18-ih snopičev iz konca 19. in začetek 20. stoletja prodam najboljšemu ponudniku. 'S 031/22-58-70 10161 KOLESA Prodam žensko kolo Treeing. 21 prestav, epo ohranjeno, cena 10.000 sit. C 2591-263 10104 KUPIM Kupim AIR BAG v sivi barvi, računalnik in zategovalce pasov za R CLIO 1.99, od najboljšega ponudnika. Đ 040/325-108 9798 Kupim lesen WC STOL, mogoče mi ga kdo naredi. 'S 202-44-58, Krožna 1a. Kranj 9313 Kupim GORSKO KOLO Scoot s prednjim vzmetenjem, 26 col, dobro ohranjeno. 'S 041/582-829 10052_ Kupim NAKLADALKO od 12 do 14 m3. 'S 040/570-598 10067 Kupim smrekovo hlodovino - lubadarice in prodam kostanjeve pilote za kašte. S 51- 28-160 10070 IZKOPALNIK KROMPIRJA, trosilec hlevskega gnoja manjši in nakladač kupim. H 051/269-327 10^44_ Kupim LUBADARKE ali les na panju, n 041/705-352 1015? Kupim rabljen ali nov AGREGAT od 3-5 m. S 57-25-048 10173 LOKAL ODDAMO Oddamo poslovni prostor 40 m2 na Koroški cesti. Inf. na s 041/361-100 9636 Oddam skladiščno proizvodni prostor. 70. 90. 100 m2, ločeno ali skupaj. V 041/612-445 too79 ODDAMO poslovni prostor v KRANJU. Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50 m2 in kleti površine 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2. cena najema kleti: 3 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v 1. nadstropju poslovnega objekta 27 m2, cena najema: 6 EUR/m2 .Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06 m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v izmeri 26,30 m2, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovne prostore na JESENICAH, Cesta maršala Tita 8, prenovljene 1982, v 1. nadstropju 130,00 m2. v mansardi 130 m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ODDAMO poslovna prostora - lokala v CERKLJAH, Trg Davorina Jenka 10, obnovljena 1989, površine 48,60m2 in 50,80 m2, cena najema 10 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 ŠKOFJA LOKA - Trata; v pritličju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), 34,57 m2, z močno elektriko, Internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 41.570,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - CENTER, oddamo gostinski loka (diskoteko) v obratovanju, ki ima 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 15.000.000,00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www,agentkranj.si LOKAL PRODAMO Prodam LOKAL na Jesenicah 84 m2, v račun vzamem tudi 1-sobno stanovanje ali garsonjero, Jesenice - Tržič - Kranj. 'S 041/627-750 9969 RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990. pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si LESCE: Začeli bomo z gradnjo poslovnih prostorov različnih velikosti v trgovsko -poslovnem centru, frekventna lokacija, za različne dejavnosti. Za več informacij nas pokličite. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alp-dom.si PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49m2, na 1184 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR, pripadajoče zemljišče veliko 2153m2, prodajna cena: 173.618,00 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63.97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 PRODAMO ALI ODDAMO triplex garažo št. 68 na JESENICAH. Titova cesta, zgrajena 1971. v izmeri 11.76 m2. prodajna cena: 4.229,50 EUR. cena najema: 4 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77 MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor. 39,23 m2, PR/1, nad,, CK - plin, tel. priključek, PVC-okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA; 14.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vww.agentkranj.si KRANJ: prodamo poslovni objekt, obnovljen 1. 90, vel. 353 m2 v pritličju objekta, parcela 1.914 m2. cena • 50,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. 051 320 700 KRANJ: poslovni prostor 45 m2 v pritličju, obnova 2000 leta. oddamo za 96.000,00 SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 STRAŽIŠČE: poslovni prostor (trgovina) v izmeri 207 m2. na parceli 440 m2, obnovljeno leta 2001. cena - 70,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Ljudska I iiher/a Škofja Loka Podlubntk I a 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fa\: 04/512 08 88 HM^.Iu-skofjaloka.si Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice; VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OS ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (šolanje je brezplačno) Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si MOTORNA KOLESA HONDA CBR 600, I. 02, servisirana, nove gume, cena 1.630.000 SIT, kot nova. S 041/608-656 ioo4i SCOOTER YAMAHA BOB LB 3M, I. 97, 13.000 km, prvi lastnik. Avtomehanika Luši-na, W 502-20-00, 041/630-754 10060 OTROŠKA OPREMA Prodamo OTROŠKO KOLO 16" in otroški sedež za kolo. ® 031/329-207 ioo74 Prodam nov, nerabljen otroški tricikel z ročajem za malčke, 7.000 sit. 'S 041/951-930 10075 Prodam otroški avtosedež, od 0-18 kg in otroški sedež za na kob. 'S 040/590-378 10081 Otroški voziček CHICCO, zložljiva postelja HAUCH, prenosna hojca, stolček za hranjenje, vse kupljeno v trgovini Ariel, vse po polovični ceni. ® 5922-140 10082 OSTALO NUDIM PROSTOR ZA PREZIMOVANJE CAMP PRIKOLIC IN ČOLNOV. 'S 031/512-421 9641 PRIDELKI JABOLKA SUMMERRED že lahko dobite pri Markuti, Cadovlje 3, pri Trsteniku. 'S 256-00-48 10030 Prodam neškropljen jedilni beli KROM-PIR. g 231-23-09, Sr. Bitnje 54 10037 Prodam krmilni KROMPIR, tt 041/288-966 10068 Prodam na roke pobran bel in rdeč KROMPIR. ® 041/517-551 popoldan 10073 Prodam KROMPIR in FEFERONE za vlaganje, g 040/336-326 10130 Poceni prodam 30 BUTELJK različnih vin, starih do 27 let. S 512-27-94 10166 PŠENICO in JEČMEN letošnje prodam. S 25-22-610, 041/229-159 loiss Kupim ČEŠPLJE za žganjekuho. ® 041/487-742 10188 PODARIM Podarim zelo lepe MUCKE 7 tednov, vajene stanovanja. Golnik, 'S 040/742-343 10046 Podarim 3 pse mladiče stare dva meseca. •s 040/889-646 ioo78 Podarim črno mucko staro 2 meseca, navajeno na stanovanje, tr 041/486-928 10119 Podarim 2 zamrzovalni skrinji in žensko kolo, vse še v dobrem stanju. S 596-10-36 10150 Podarim mešanko - kokršpanjel črn, staro 12 tednov, zaželena hiša z vrtom, tr 041/457-116 10167 Podarim mesec dni stare MUCKE, vajene čistoče, s 23-25-805 loist POSESTI BITNJE - zazidljiva parcela 500 m2 ali 1000 m2. prodam. Tf 041/640-949 sue NJIVA 2,5 ha v enem kosu. lepa lokacija, kličite samo resni, v 051/302-006 9794 Zazidljivo PARCELO na Podreči pri Medvodah 1900 m2, v celoti ali 3x 600 m2 ugodno prodam. V 041/698-107 popoldan 10065 Na Primskovem prodam parcelo z možnostjo takojšnje gradnje. S 041/640-570 10158 Kupim zazidljivo parcelo - Poljanska dolina, na relaciji Škofja Loka - Žiri. Oddaljenost od glavne ceste do 3 km. Velikost parcele do 1200 m, sončna lega, cena po dogovoru. B- 04/232-40-74 10111 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si Vodice-Repnje, parcela 960 m2, na izredni sončni lokaciji ob gozdu,komunalno urejena, skupaj z gradbenim dovoljenjem, prispevki v celoti plačani, 10 minut iz Ljub-jane, bližina AC, 22,9 Mio sit, prodamo 070 66 33 33, LION KING d.0.0., Detelo-va 3, Kranj BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vi/ww.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si ML^KA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agent-kranj.si ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA:8.904.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, te kranj.si 04-23-65-360. www.agent- RADOVUICA - PODVIN, prodamo 2x509 m2 zazidljive parcele, možnost nakupa obeh, prevzem po dogovoru. CENA: 21.600,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2 AGENT KRANJ. Tavčarieva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agentkranj.si BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si V neposredni bližini Kranja kupimo do 2000 m2 parcelo, ravno, sončno, ne v bližini večjih industrijskih objektov, za gradnjo individualne hiše. Agent Kranj. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ (Planina); stavbna parcela primerna za gradnjo poslovnih prostorov v izmeri 1.574 m2. cena - 60.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ BLED: stavbno zemljišče 1.500 m2. nad regatnim centrom po 55.255.200,00 SIT/m2. K3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 •i2; w » GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4. 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si NALOŽBA V ZNANJE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 8. razred osemletke - še zadnjič vpis BREZPLAČNO SREDNJESOLSKO IZOBRAŽEVANJE TRGOVEC (1., 2., 3. letnik) ADMINISTRATOR (1., 2. in 3. letnik) PREKVALIFIKACIJA v program TR60VEC IN ADMINISTRATOR (končana katerakoli poklicna šola) EKONOMSKI TEHNIK (1.. 2., 3., 4. letnik) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (vpis v 3. letnik - končana trgovska šola, poslovni tajnik in adn^iinistrator) TURISTIČNI TEHNIK (1., 2., 3., 4. letnik) BREZPLAČNA UČNA POMOČ za udeležence naših izobraževalnih programov, OBROČNO PLAČEVANJE ŠOLNINE, STROKOVNOST, PRILAGODUlVOST, DOSTOPNOST, PRIJAZNOST INFORMACIJE IN VPIS: Kranjska o. 4, pon-čet od 8-18 ure, pet od 8-14 ure 537 - 24 - 00, info@iu-r.si Prodam GLISER OLAYA spori Milano 4,10 m, pocinkana prikolica za motorje Mercuris 50 KS. I. 92, vse kot novo in registrirano. V 041/677-865 10028 BITNJE: stavbno zemljišče 1.380 m2 za hišo, po 16.800,00 S!T/m2, K 3 KERN d.O.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORJE pri Bledu- zazidljivo zemljišče 412 m2 2 gradbenim dovoljenjem, cena = 10,3 mio SIT, last K 3 KERN d.O.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI FESST d.0.0., PE Stritarjeva 5, Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FiSST (L(ui., Podreia 74, Mavüte • - a.« AB Iščete usoden tawtlt? GetovMI, avtomobilski, hipotekami fai stamna^ do 15 let. Po »godni iriirestni meri, za zaposlene tm uirakc^eK», t»il pitd šifro 09. Možnost (diremenitve ikiliodka do 50 % ter plačita dolgov, star kr^ltt nI ovira. Po žalJI priden» tudi na dom. Tel.: 02/25-24^26. gsm 041/750-560, 041/331-991. _ NUMERO UNO l^govlna z moteni vozifi Kuxov«: aotwn. umska ul 22.2000 Martnr POZNANSTVA 40-letna intelektualka, elegantnega videza, Išče resnega partnerja z visoko šolsko izobrazbo, višje postave, iz Ljubljane ali okolice. IT 031/505-495 9694 POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete Đ 031/612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči ali pišete SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! ioo63 POMLADNI VETER - mlajša Gorenjka, prijazna, nevezana, želi spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite tP 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! 10064 RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana prodam, lahko z dostavo, tudi brezova, tt 041/718-019 9711 Ugodno prodam LESENE BRIKETE za kurjavo. V 53-31-648, 040/88-74-25 10027 Poceni prodam 10 m2 stenske obloge imitacija hrasta in novo harmoniko frajtona-rico. g 231-21-01 10029_ Prodam suha mešana DRVA, ugodno. ® 25-61-141 10042 Prodam bukova, hruškova DRVA za kamin, jesenove plohe. W 031/271-151 10044 Ugodno prodam centrifugo za točenje medu, za 4 sate. V 574-32-32 loose Prodam AVTO RADIO, kolo ROG, 18 prestav, rolarji št. 40, roces. ^ 514-14-61 10097_ Prodam suha bukova razžagana drva. tr 031/561-707 10102 Prodam meso kozličkov, cele ali polovice in več vrst medu, Bolka, Grad 44, Cerklje, ir 031/798-485 10103 Po zelo ugodni ceni prodam mlade cvetoče oleandre, več različnih' barv. tr 031/621-835 toioe Prodam suha brezova, mešana in bukova DRVA. tr 518-81-54, 041/248-533 10132 Prodam PISALNO MIZO Stol Kamnik, obojestranski predali in oljni gorilnik Thys-sen. tt 031/583-252 10136_ Prodam KITARO in otroški KOŠEK. IT 257-10-27 10139 Zaprt prostor za najem ali počitniške prikolice ter el. reduktorje ugodno prodam, v 031/858-886 10140 Prodam DUŠILEC 323 rabljen, stroj za pometanje, balkonska vrata in okno. tP 031/513-102, 01/83-15-325 10149 Prodam sobni WC in kitaro Yamaha, tt 531-86-64 10183 STANOVANJE ODDAMO Oddam enosobno STANOVANJE v Pod-lubniku - Škofja Loka za daljši čas. ® 041/632-577 »3izbefi.ti 9289 SOBO s kopalnico in WC-jem oddam solidnemu moškemu, center Kranja. ® 202-26-57 9974 Oddam sobo s souporabo sanitarij in delno souporabo kuhinje mirnim, poštenim osebam. Đ 51-34-228 10101 Oddam za najmanj eno leto manjše opremljeno 2 ss, CTV, CK, v zasebni hiši, lasten vhod, 2 km iz centra Bleda, 1 ali 2 osebi. ® 040/883-066 10131 Oddam novejšo GARSONJERO, opremljeno v novejšem bloku za daljši čas. It 031/891-251 10145 Oddam stanovanje v hiši z lastnim vhodom v Kranju. S 031/626 154 KRANJ, Planina 1-1 G 28 m2 za 48.000,00 SIT/mes, letnik 1974, oprema in stroji v kuhinji, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Planina Iti -1 SS 43 m2 predelano v 2 SS, vsa oprema, vseljivo s 1.9., cena = 60.000,00 SIT/mes, letnik 1985, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,051 320 700 Kranj - Vodovodni stolp; 3SS, 74m2, II. nad, opremljeno, prevzem možen takoj, cena najema 300 EUR/mesec, predplačilo, varščina. ITD + d.0.0. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Bled - alpski blok: Garsonjera, 28 m2, IV. nad, popolnoma opremljena, nova oprema, prevzem možen takoj, cena 80.000 SIT, predplačilo, varščina. ITD + d.0.0. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Za vse dodatne informacije: nas obiščite na naši spletni strani" www.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. V mesecu avgustu nudimo za prodajalce popust pri proviziji. Dobrodošli ITD + d.0.0. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJE KUPIMO V Kranju kupim 3-sobno stanovanje ali zamenjam za 2-sobnim z doplačilom. ® 232-46-91 10088 KRANJ; za znane stranke KUPIMO stanovanja različnih velikosti!!! SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si Kranj - okolica, kupimo več stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke, Agent Kranj, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si Kranj - Šoriijevo naselje, nujno kupimo 2 ss + 1, ali 3ss, bivalne površine 60 m2 ali več, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, za nam že znanega kupca, kupimo!! Agent Kranj. Tavčarjeva ul. 22, Kranj,Jel. 04-23-* 65-360, wvw.agentkranj.si STANOVANJE NAJAMEMO Mlad par najame stanovanje v Kranju, tr 041/973-352 ioo96 STANOVANJSKA OPREMA Ugodno prodam NOVO KUHINJO. TT 23-30-825,031/504-642 9101 Prodam spalnico v svetli barvi, brez jogi-jev, cena: 35.000 sit. V 59-58-898 10107 ŠPORT Prodam SURF Fanatic, komplet, malo rabljen, polpotopen. tr 031/376-269 10069 ® I Rcidio Tfigloy Prvi glo/ OorenJ/ke^ Prvi 910/^ CorenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.0.0.. Trg Toneta Cufar/a 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K, tP 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ĆASU! 6904 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Đ 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovlc & CO. d.n.o., Jelovška 10. Kamnik 9191 Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro. W 041/570-957, Megamatrix, d.0.0., Staretova ul. 39, Kranj 9266 MARMORNE RADIATORJE električne ugodno prodamo in montiramo. Informacije in naročila EL-TERM, d.0.0., Sarajevska ul. 5, Maribor, « 02/426-01-51 ali 041/639-146 9366 RTV - servis za vse tipe TV, videorekorder-jev, stolpov in DVD. Odkup rabljenih TV! Traven Albin s.p., Bleiweisova 2, Kranj, ® 202-20-04 9395 STROJNO IZDELOVANJE e stri hov hlemenc. Pokopališka 10, t\aklo teh: 04^/25 718-13 041/632-047 Klnufmc \ 'liidimir s.fK Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA, od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, tlakovanje dvorišč, fasade. Delamo hitro in poceni. « 041/593-492, 051/354-039, Bytyqi oče In sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 9440 STROJNI OMETI notranjih sten In stropov, hitro in po ugodni ceni. ff 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 9629 SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf, rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešji in adaptacije stanovanj, termoizolacije in laminati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka, tr 04/515-22-38, 04/515-22-39, 041/806- 751 9689 ZIDARSKA dela nudimo. S 041/570-957, Megamatrix, d.0.0., Staretova 39, Kranj 9734 Izvajamo ZIDARSKA DELA, notranje omete, vse vrste fasad, urejanje in tlakovanje dvorišč in druga gradbena dela. tt 041/222-741, SGP Bytyqi skala gradbeništvo d.n.o., Struževo 3a, Kranj 9773 Pedikura, manikura, umetni nohti, klasična masaža, tr 041/814-457, IKN d.0.0., Bašelj 27 d. Preddvor 9914 Izvajam vsa ZIDARSKA DELA. Delam hitro in poceni. U 041/589-597, Sopaj in ostali d.n.o., Struževo 55a, Kranj 9935 EX3M 04/2316-800 041/323-823 . d.0.0.. Šutna 93. Zabnica . STROJNI ESTRIHI POU6AKJE PARKETA IN PWC TLAKOW Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf, montaža strešnih oken Welux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. tP 51-86-055, 041/765-842. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane 9942 Na celotnem območju Gorenjske urejamo okolice hiš in poslovnih objektov, izdelujemo grezne jame in ponikovalnice, urejamo parkirne prostore z vso potrebno strukturo za asfaltiranje, kanalizacije, meteorne vode in oljni lovilci, tlakovanje in druga dela. zvajamo s kvalitetnimi A testiranimi materiali, za opravljena dela damo garancijo. « 041/744-348, Drago Kalendar s.p., Finžgarjeva 8, Lesce 10177 PVC okna-vrata tel: 04/2344 580,040/212 155 KaUnSkova ut. 6, Krar^ Dl^fit CefBf Ap. WWW. cersrsp}. s/ PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive. pohodne REŠETKE. GELD, d.0.0.. J. Šmida 15, Jesenice, « 04/580-60-26 10189 STANOVANJA PRODAMO Prodam 3-sobno STANOVANJE v Kranju -Zlato polje, 76,4 m2. VP/III, popolnoma obnovljeno leta 98. etažna CK na olje,' telefon, KTV, cena 22 mio SIT. IT 041/754-.593, 041/754-539 10031 Prodam 2-sobno STANOVANJE v izmeri 54 m2 na zelo dobri lokaciji v Radovljici. III. nads., klet, balkon, parkirišče, cena 13.5 mio SIT V 041/626-898 tooaa Medvode - Preska, 2S, I. 78, I. obn. 2004. Škofjeloška cesta, v 041/318-880 t0123 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urt)anizem in energetiko, d.d. kranj, bletwetsova 14 fef-j 041/C47'403 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO • Kranj. Planina 1; 3S; VII. nadstr; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; • Kranj. Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT; • Tržič, starejše 1 S, I. nadstr.. 32 m2. staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004. opremljeno, cena 7.4 mio; HIŠE - PRODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74,6 mio SIT;, • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 x 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja. cena 39,5 mio SIT; • vas Leše nad Tržičem, pritlična hiša. tlorisa 116 m2. na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 7,5 mio SIT; • Kranj, Center mesta, enonadstropna, tlorisa 11 X 8 m, parcela 100 m2, starost 100 let, obnovljena 1969 leta, cena 23 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO • Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina III., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; • Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; ; • Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 27 mio SIT; • bližina Kranja {5 min.), gostinski lokal v obratovanju, velikosti 240 m2, na parceli 520 m2, zgrajen leta 1991, obnovljen v letu 2003, oprema po dogovoru, cena 40 mio SIT; POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 295.000 SIT + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO • Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 9,7 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE - PRODAMO • v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1,298.250.000.00 SIT; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM . • Kranj, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno; • v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; PARCELA • PRODAMO • Tupaiiče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SiT/m2. • Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT / m2: ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGQTAVUATA ZANESUlVOST )N USPEH. BLED: Nova stanovanja, atraktivna lokacija, Triglavska ulica, gradnja v pripravi, za več informacij nas pokličite. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vi/ww.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v avgustu/m2: 371.077 SIT, virtualni ogled na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na vwvw.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wvwv.alpdom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2. dve 3.5ss v 3. nadstr./mansarda. duplex, dnevna soba. kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica. wc. balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda,' klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v avgustu/m2: 371.077 SIT. foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 15, wvm.alp-dom.si Preddvor - center, enosobno, 45 m2 + 4m2 balkon, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče. 13,8 Mio Sit. prodamo. 070 66 33 33, LION KING d.0.0.. Detelova 3, Kranj Preddvor - center, trosobno. 80 m2. v novi tristanovanjski hiši. v bližini vsa infrastruktura. bližina jezera, part< 0) o n N> S ^ 3-f ^•liiilka 4 fml^A NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE ^ B fe S s. Ziri - prodamo 2-sobno stanovanje 59 m2, 4. nad. nizek blok, I. 1970 ck, vsi priključki, zelenjavni vrt 18 m2, pokrit garažni boks. Cena 12.5 mio sit. Lol^ nepremičnine Faj-far Janez s.p. 04-50-60-300, 041 647 547 Škofja Loka - Frankovo naselje - prodamo 1-sobno stanovanje 3. nadstr. 40,90 m2 zgrajeno leta 1985. lepo ohranjeno, vsi priključki. Cena 13.9 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p., 04 50 60 300, 041 647 547 KRANJ: NOVOGRADNJA-na Primskovem bo v letu marcu 2005 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji: 1 enota -1 SS z atrijem 40,40 m2 za 15,8 mio SIT, 1 enota - 1. SS v 1. nad. 47,85 m2 za 18,1 mlo SIT, 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT, 1 enota - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53,051 320 700 KRANJ, tik ob centru: stanovanje v hiši l.nad. 76 m2, klet 23 m2 in podstreha 58 m2, I. 1912, ni obnovljeno, cena = 18,4 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, center: 1 SS 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53..051 320 700 KRANJ, center: tri manjša stanovanja (41-55 m2) v 2. nad. hiše, popolnoma obnovljena leta 2002, vseljiva takoj, cena = 360.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina III: 2 SS 62,10 m2 v 3. nadstropju, letnik 1985, cena = 17,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700 Bled - Alpski blok: Garsonjera 30 m2, VP, zelo lepa z novo opremo, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Planina I: 2SS + 2 kabineta, 93,78 m2, 8. nad., zelo lepo, obnovljeno leta 2003, vsi priključki, vseljivo v roku 2 mesecev, cena 21,6 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Deteljica: Zelo lepo enosobno stanovanje, 45m2. II. nad, vsi priključki, vredno ogleda z opremo, cena 11,8 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: 2SS + kabinet. P, 54 m2, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Škofja Loka - Frankovo naselje: 2SS, 51 m2, 4./4, v mansardi delno obnovljeno, vsi priključki, garažni nadstrešek, prodamo cena 16 mio SIT ali zamenjamo za stanovanje v Groharjevem naselju ali Podlubniku. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Begunje: 3SS, 4./4 nad, 76 m2, zelo lepo, garažni nadstrešek, cena 19 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kamna Gorica: Zgornja etaža hiše, cca 100 m2 stanovanjske površine, potrebno obnove, bivanje možno, lasten vhod, ZK urejena, cena 5,9 mio SIT. ITD + d.o,o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 VOZILA DELI GUME Michelin XT1 165/65/14, 4 kosi, malo vožene, cena po dogovoru. 359-61- 038 9882 GUME letne 145/80/13 in 155/80/13 nove še ne montirane po 2 ali 4 kosi in jeklena platišča 13,14, 15 col za razne avte ugodno prodam, ff 041/722-625 9883 AVTOPLAŠČI Good Year 195/65/15 2 ali 4 kosi, nove, nič vožene in jeklena platišča 15 coi za VW, Audi in Opel, prodam. 9 041/722-625 9885 Prodam SUZUKI MARUTII. 93, za rezervne dele po kosih, s 041 /840-717 10141 VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. V 031/770-833 9683 Kupim poškodovano vozilo lahko tudi to-talka. Prepis in odvoz na moje stroške, v 031/629-504 9957 Kupim avto prirejen za avtocros, lahko tudi močno poškodovan, tr 031/742-635 10038 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adriaavto, d.0.0.. Partizanska 1. Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 51-34-148, 041 /632-577, adria.avto@siol.net, www.raziskovalec.com/adriaavto 7573 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, ir 20-11-413. 041/707-145. 031/231-358. Avto Kranj, Savska cesta 34. Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i, allure. 130.000 km, reg. do 11/04. črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno. deljiva klop. 170.000 SIT. tr 041/704-219 Jure 7838 Odkup - prodaja - prepisi rabljenih vozil -gotovinsko plačilo, tr 23-23-298. 041/773-772. Mepax. d.o.o. 9115 Prodam FORD ESCOT 1.6 CLX. I. 91, prevoženih 109.000 km. kovinsko grafitne barve, lepo ohranjen, cena 180.000 SIT. tr 031/757-504, 514-66-63 9994 Prodam OPEL CORSA I. 94, metalno sive barve, 3 vrata, tr 031 /278-986 »oo48 Petek, 27. avgusta 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do ponedeljka do 730. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malloglasl@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. » ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o . Zoisova 1, Kranj KIA GARENS 1.8, 1.9/00, 70.000 km, vsa oprema, ABS, air bag, klima, kovinska barva, avtoradio, vlečna kljuka, cena 1.700.000 SIT. tr 040/396-527 ioo49 Prodam FORD MONDEO 1.6 GLX karavan, I. 95. « 031/378-945 10055 VW GOLF IV. 1.9, SDI, 1.01, 145.000 km, 2.190.000 SIT. ® 031/342-963'. gkocja-nafnaemall.si loose HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 98, prvi lastnik, SUZUKI SWIFT 1.3 GLS, I. 00, 49.000 km, prvi lastnik, FIAT PUNTO 75 SX, I. 98, prvi lastnik. Avtomehanika Lušina, ff 502-20-00. 041/630-754 10059_ Prodam JUGO 55, I. 88. H 51-21-594 10089 Prodam LADA Samara, I. 90, neregistrirana, v voznem stanju, prodam, cena: 50.000 sit. V 59-58-898 10109 Bratov Prapratnik 10. 4202 Nakio ' lel./fax: 04/25? 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^ BLAŽILCEV iMONROEi Prodam GOLF III 1,8i, I. 97, klima, servo, CZ, črna barva, odlično ohranjen. » 031/655-685 10113 Ugodno prodam FORD ESCORD 1.8, 16V, 1.92. -ff 041/509-266 10122 FORD ESCORT 1.8 D, I. 91, 139.000 km, centralno zaklepanje, črne barve, odlično ohranjen, garažiran, nalepka velja do novembra 2004, z dodatnik kompletom gum, nizka poraba cca 51/100 km, 270.000 SIT It 040/235-558 ioi24 SEAT TOLEDO 1.9 TDi, popolnoma nov, nevožen, vsa oprema, prodam. Kredit na položnice. ® 041/543-876 »Sizberi.si 10125 Prodam SUBARU JUSTY, 4 VD, I. 90, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. ^ 051/242-959 10143 Prodam AUDI A4, 1.8 T, I. 95, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru, možna tudi menjava, tt 031/563-015 loue CITROEN AX SPOT 1.0, L. 97, cena 400.000 sit, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, L. 98, cena 840.000 sit, SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, L. 98, cena 1.090.000 sit, FIAT PUNTO 55 S, L. 1998, cena 720.000 sit, OPEL ASTRA 1.6 SWING, L. 95, cena 590.000 sit, FORD ESCORT 1.6 CLXi, L. 1991, cena 220.000 sit, VW GOLF 3 CL RABIT L.,1996, cena 900.000 sit, FIAT BRAVA 100 16V, L. 1999, KLIMA, cena 1.500.000 sit, FIAT PUNTO SOLE 55 S, 3V, L. 1999, cena 780.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, L. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4xairbag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 Citroen BERLINGO 1.9 D, L. 1997, metalno moder, airbag, el. paket, servo, vlečna kljuka, garažiran, cena po dogovoru, tel.: 041/256-910 DAEWOO MATIZ SE 800, L. 98, prva registracija 99, 80.000 km, elektro paket...Tel.: 041/256-910 Prodam OPEL VECTRO 2,0 CDX, I. 94, ABS, klima, odlično ohranjen. ® 041/711-235 10151 FIAT SEICENTO ABARTH I. 00, odlično ohranjen, dodatno opremljen, 38.000 km, prodam, tr 041/696-985 loise GOLF IV. 1.4, I. 01, edition oprema, 1. lastnik, 39.000 km, srebrne barve, nekaramboliran, servisna knjiga, ff 031/22-58-70 10160 Prodam GOLF diesel I. 91, bele barve, cena 370.000 SIT tt 041/438-162ioi69 ZAPOSLIMO VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. O 041/614-722, Vrba. d.o.o., Struževo 4, Kranj »3i2b«rt.»i 6985 Redno zaposlimo zastopnike in vodje skupin za terensko prodajo artiklov s področja osebne nega. tt 040/666-345, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 9779 Natakarico ali natakarja ter dekle za pomoč v strežbi v Kitajski restavraciji iščemo. Huan Gong, d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj. g 04/202 72 61_ Zaposlimo STROJNIKA gradbene mehanizacije z vozniškim izpitom C in E kategorije. Vogoprom, d.o.o., Brode 20, Škofja Loka, «04/51-84-100 9853 Zaposlimo MIZARJA ali delavca vajenega mizarskih del. ® 04/25-15-530, Sitar Jože s.p., Velesovska c. 20, Šenčur 9864 Zaposlim PARKETARJA, lahko tudi priučen in delavca za montažo pohištva na terenu. ff 041/681-510, Draško Bunič s.p., St. Žagarja 44, Kranj 9934 V mizarski delavnici zaposlimo mizarja. Smolej, d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. ff 59-58-802, 041/619-302 9956 Takoj zaposlim dekle ter kuharja v dnevnem lokalu. « 041/570-937, Bojan Briš-nik s.p., Klanec 38, Komenda 9966 Zaposlim NATAKARJA, KUHARJA - PICO-PEKA, ŠOFERJA za razvoz hrane, n 041/390-331 9977 Iščemo samostojnega offset tiskarja na večbarvnem stroju. Praksa zaželena. Tiskarna Premiere, d.o.o. Sp. Pimiče22 b, 1215 Medvode, tel.: 01/3623264, gsm: 041/625-740. URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB <- AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65 Šk. Loka; 04/5123-076,041/631-107 KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj, URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-56 ❖ NAVČEK, d.o.o.. Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel.: 04/253-15-90,041/628-940 "> JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava. URADNE URE: od 7 do 15. ure od ponedeljka-petka, tel.: 5874-222. Dežurna služba popoldan do 20. ure. Tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj, tel.: 5860-061, 5860-064,041/587-283 •> POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24 041/614-528, 041/624-685 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7 do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7 ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 ^es c/anVIDEOSTRANI vs^k večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajsmo zanimiv,domač, pasttr, pozitiven In nanasHen TV program Snemamo v TV studiu, v VaSi občini, v Va$i KS oli cek) pri Vas doma telefon urodniitvo: telefon komerciala: telefon TV STUCK): fax marketing: fax poroćila DESK: 04/233 11 59 04/ 233 11 55 04 I 233 11 56 04 I 232 45 50 04/233 12 31 e^all: gtv^«i»-tv.«l INTERNET hrtp://www.t«i©.tv.4i Zato nas poktičita in naročite I TELETEKST STRANI. VIĐE08TRANI, TV REPORTAŽE. VIDEOSPOTE, OTVOROVE. TV PROGRAM V ŽIVO. PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO »more vne Hl ljudska I ni^erza Loka Pc^dluhiiik la 4220 Škofja l.oka fcl.: 04/506 13 00 ra\: 04/512 08 88 wv^u.lu-skofjaloka.si FAKULTETA ZA UPRAVO organizira v Ško^i Loki izredni studij visokošolskega strokovnega programa JAVNA UPRAVA Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani upravni organizator / diplomirana upravna organizatorka. Vpisni pogoj za vpis v 1. letnik: zaključni izpit V kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna matura ali matura. Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. Informacije: 04 506 13 80 www.lu-skofjaloka.si oziroma www.fu-uni-lj.si FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU v organizira v Skofji Loki dva izredna študijska programa: 1. Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Fakulteta za management razpisuje L, 2. in 3. v letnik izrednega študija v Sko^i Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana katerakoli štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna Šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred 1. L 1994). Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijavili samo, če bodo še prosta vpisna mesta. 2. Specialistični študijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov specialist/-ka managementa. Vpisni pogoji: dodiplomska visokošolska izobrazba katerekoli smeri, povprečna ocena najmanj 7 ali dve leti delovnih izkušenj ter znanje enega od svetovnih jezikov. Program traja 1 leto in obsega 6 predmetov; diplomanti tega programa, ki bodo imeli povprečno oceno najmanj 8, se lahko prihodnje leto vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega programa Management. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 1-5. 9. na Fakulteto za management v Koper. Informativni dan (za specialistični študij) bo v četrtek, 9. 9., ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, v Skolja Loka. Vabljeni! Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si oziroma www.fm-kp.si Iščem delo, nudim klasično masažo starejšim ali bolnim na vašem ali mojem domu. •a 041/589-821 10095 Iščem zaposlitev - nudim brezskrbno varstvo otroka na mojem domu. tt 031/851-022 10100 Duo vam s prijetno glasbo igra na poro-kah. obletnicah, g 031/551-753 loiaa Sprejmem kakršno koli delo na domu. ^ 041/847-500 10157 Iščem delo - varstvo otroka od 1 leta dalje na svojem domu. ff 040/859-329 10171 ONE MAN BAND išče zaposlitev - glasba za vse priložnosti, n 031/595-163 10175 Iščem delo - pomoč starejšim v gospodinjstvu. čiščenje, likanje. Kranj in širša okolica, vestna in poštena, it 031/26-22-45 10180 Narodno zabavni duo išče delo na porokah. obletnicah - frajtonarica. ugodno, tr 204-65-09 10182 ŽIVALI :u Gor*n)«k* -OTV 0or9r\)»K« t»i*vl2ita. Nikot« TmI« 2. p.p. TELE - TV d.o.o., Ul. Nikole Tesle 2, Kranj 3. septembra bodo naprodaj mlade kokoši nesnice (20-tedenske jarkice), talna vzre-ja, cepljene, debtkirani kljuni, zbiramo naro-čila. P 23-11-767, Žabnica 39 eaig Dve KOBILI posavske pasme z žrebeti ponovno pripuščene, stare po 4 leta. prodam, v račun vzamem gradbeni les za ostrešje. •a 031/827-448. 01/519-87-61 9854 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. v 041/724-144 9975 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 tednov za nadaljnjo rejo, cena po dogovonj. ff 041/417-256 10025 Prodam odstavljeno TELICO simentalko A poreklo za nadaljnjo rejo. "B 051/263-997 10039 Če ne veste, komu zaupati vašega psa med odsotnostjo, pokličite "ff 041/869-452 10045 Prodam BIKCA in TELIČKO sive pasme, težka cca 120 kg. ff 040/721-506 10057 Menjam ZAJCA orjaka za pleme, lahko tudi s kakšno drugo pasmo, ® 031/235-646 10072 Prodam črno-belega BIKCA starega 10 dni, g 031/837-519 10080_ Prodam 200 kg težkega bikca, tr 05/380-80-95 10083 Prodam JARKICE v začetku nesnosti in sadike debelih celoletnih jagod - ugodno. tP 255-14-87 10085 Prodam prašiče za nadaljnjo rejo ali zakol, težke do 110 kg. tr 041/745-685 10087 Prodam PSIČKE mešane med labrador-cem in nemškim ovčarjem, stare 2 meseca, tr 040/549-739 10000 Prodam 12 dni staro teličko in bikca oba simentalca. tr 031/304-063 10093 Prodam KOBILO norik staro 10 let, težko 550 kg. tr 040/988-412 ioo98 Prodam ČB bikce stare 10 dni. Goriče 24. tr 2561-145 10105 Prodam dva teleta simentalca stara 14 dni. tr 25-22-749 10110 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRIŽANKA / tnfo@g-glas.si Petek, 27. avgusta 2004 AVTOHISA KAVCIC, d.o.o. PEUGEOT MILJE 45, 4212 VISOKO tel.: 04 275 93 00 » info@avtohisa-kavcic.sl www. a vto h i sa-ka vel C. s i h V Avtohiši Kavčič imajo bogate, skoraj desetletne izkušnje s prodajo in servisiranjem vozil Peugeot. Glede na veliko število strank so lani spoznali, da sta njihov prodajni salon in servisna delavnica odločno premaj-h-na. Nujna je bila širitev poslovnih prostorov. Pred kratkim je bila zaključena gradnja novega sodobnega prodajnoservisne-ga centra, ki se razprostira na več kot dva tisoč kvadratnih metrih. Zaradi Peu-geotovih standardov gradnje blue box ga boste ob glavni cesti Kranj - Preddvor z lahkoto našli. Na vas čakajo francoski lepotci, ki v svojem znaku ponosno nosijo podobo kralja živali. ' •• , 5- ^ - J:, -iT' V A'!.--? -'A^'- ^ •-■'S • • i • . • • ' v • s Nagrade: 1. nagrada: prtljažnik za kolo 2. nagrada: nahrbtnik Peugeot 3. nagrada: gumijasti tepihi Tri nagrade prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj, vpisano v kupon križan- ke, ter vašo DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 8. septembra 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Nagrajenci nagradne križanke LES3, ki je bila objavljena v 64. številki Gorenjskega glasa. 1. nagrado: bon v vrednosti 15.000 SIT za nakup v trgovini prejme Dora Tonejc, Finžgarjeva 10, 4248 Lesce 2. nagrado: bon v vrednosti 10.000 SIT za nakup v trgovini prejme Viktor Pungartnik, Adergas 36, Cerklje 3. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v trgovini prejme Zdenka Maglica, Planinska pot 16, Križe Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas. pa prejmejo: Uroš Dolenc, Predoslje 78, Kranj; Helena Resman, Juleta Gabrovška 32, Kranj in Maja Gruden, Gorenjskega odreda 4, Kranj. Nagrajencem čestitamo! 68 DEFEKT, KVAR OSMI INTERVAL HRUP, TRUŠC GRŠKA BOGINJA MORJA, AHILOVA MATI IKANTAVTOR SMOLAR POMOŽNI DUHOVNIK ATALOS (KRAJŠI ZAPIS) SESTAVIL F. KALAN UROŠ SLAK TOVARNA STEKLA SUKARSKA TEHNIKA JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA JEZERO V TURČUI KANADSKI PEVEC (BRYAN) GORENJSKI GLAS PREBIVALEC AVSTRUE PRrTOK KOLPE NA HRVAŠKEM IME PESNICE ŠKERL MESTO V BOSNI ELVIS PRESLEY PESNICA IN IGRALKA KAČIČ SLOVNIČAR AASEN VEČJE [NJSKO MESTO SUKAR MAVEC 12 TEMEUNI ZAKON DRŽAVE NAJVIŠJA IZOBRAŽEVALNA USTANOVA POSOJILO DENARJA ZA DOLOČEN ČAS PESNICA MAURER MANJŠA PTICA PEVKA 19 NAŠA PEVKA (SIMONA) 1 23 16 PAPEŠKA DRŽAVA 3 11 NEUMNO DEJANJE GRŠKI OTOK 7 METEOR GARJE (KNJIŽNO) IT. SKLAD. (DOMENICO) VRV AM. KAVBOJEV VZDEVEK BALONARJA ŠORNA ANIKA HORVAT PEVKA GODEC NAPRAVA, KI ZAZNAVA PREHfTRO VOŽNJO VOZNIKOV 17 IME IGRALKE NIELSEN KRAJ V DRAVSKI DOUNI PTICA Z MOČNIM KUUNOM 22 STRNIŠČE (NAREČNO) TRAVNAT SVETNA KONCU NJIVE MUSU-MANSKI BOG 6 A VEČJA DVORANA, AVU f S" k t NAIBOLJŠI PEUGEOT UZING TA HIP Podat|iuiema njemno ponudbo: fäciM obrestna menbrtx dodani stroškov {EOM = 3.78%)! Vel^a pri nalojpw vsct^ rrwlete^ 20$ n> Kff. do 3 {. V«c informacij pr« poob^aićenlK prodanih Peugeot m m wveiq[vot,si f>cucEOT totai. Užitek V DOVK^CNOS Iv; M- REKA MED IRANOM IN ARMENUO AVTOHISA KAVČIČ d.o.o. • Milje 45,42 i 2 Visoko • tel.: 04 275 93 00 VEČJA CERKVENA VOKALNA SKLADBA TRAVA DRUGE KOŠNJE TOKOVNI POSREDNIK IRANSKA DENARNA ENOTA PETI SKLON, MESTNIK JOSIP IPAVEC MODEL VOZlU HYUNDAI USPEŠNA POPEVKA NOBELU MOGOČNA GORA STROK. ZA MONTA-NISTIKO SL ARHEOL (STANKO) 15 14 OMOTlč NOST 24 KEMIČNI SIMBOL ZA KOSITER ITAL. NOG. KLUB GL. MESTO GRČUE 20 5 GRŠKA ČRKA 4 DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO IGRALEC MJ »iilli LATINSKO IME ZA JANEŽ EGINA, ORATORU, PAHIČ, TETIDA, UDINESE NEMŠKO BOJNO LETALO TROPSKI VETER DAVŠČINA TANKA PAUČKA NA KONCU KRVAVICE 8 18 GUVNI ŠTEVNIK DESKA ZA ROLKANJE 21 TOMAŽ TERČEK PAPIRNATA KAPA POLDRAG KAMEN SKUPINA TREH ENOT POKOJNA BRITANSKA PRINCESA MOZO* UAVOST 1 2 9 10 17 18 JEZERO v ETIOPUI ZARADI UDRTJA NASTALA JAMA ČARODEJ 13 KONEC POLOTOKA VPETO RANUIV GR. JUNAK POVRŠINSKA MERA PISATEU FLEMING 2 3 11 19 4 12 5 13 20 21 BLAGAJ-NIČARKA 9 POČASNEŽ 10 NAPAD NA ZNANO OSEBNOST MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR 4 ENICA 6 14 22 7 8 5 16 23 24 Petek, 27. avgusta 2004 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Prodam JARKICE rjave, piščance za dopi-tanje in goske (celi kljuni), Hraše 5. ff 01/3627-029 10112 Prodam 20 dni staro teličko simentalko. n 5806-206 10114 PIŠČANCE bele za nadaljnjo rejo prodajamo od 25. avgusta dalje, Matuš, Suhadole 65. ir 01/83-41-953, 041/281-919 10116 Prodam 3 ČB BIKCE stare do 10 dni. tr 25-71-659 10121_ 10 dni staro SIMENTALKO, prodam, tt 257-11-39 10129_ Prodam tri KOZE za 25.000 SIT. tr 041/735-962 10133 Prodam KOZLA starega 3 leta belega, brez rogov, bursko - sanske pasme. ® 259-15-40 10134 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simen-talko. g 051/358-275 10162_ Prodam JAGNETA za zakol. V 041 /516- 803 10164 Prodam 14 dni starega TELIČKA ČB BIKCA. ■»23-11-812 10170 Prodam mlade ZAJCE za dopitanje. ff 041 /967-209 10135 Prodam BIKCA križanec rdeči, težak 130 kg. « 533-64-48 loise Prodam ČB TELICO staro 7 mesecev . P 252-75-75 10172_ PIŠČANCE BELE za nadaljnjo rejo in KOKOŠI RJAVE, PRODAJAMO vsak delavnik od 8.-17. ure, sobota od 8.-13. ure. perut-ninarsWo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. Đ 01/83-43-586 10191 Prodam ČB BIKCA. Gorice 11, Golnik, g 25-61-047 10164_ Prodam zajčje meso. g 512-04-95 10147 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano govedo, krave, teleta, g 041/650-975 9104 Kupim BIKCA in TELIČKO simentalca stara do 10 dni. g 041 /503-623 10022 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. g 040/738-830, 256-00-84 10047 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. g 031/676-235 10159 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme težkega cca 100 kg. g 031/280-774 10163 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila naša ljuba žena in mami ROZALIJA FRANKOVIĆ S Primskovega, Krašnova 7 Hvala vsem, ki sle ji ob hudi bolezni stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveČe. Žalujoči: mož Ivo, hčerki Romana in Bernarda ZAHVALA Vsem, ki so naši mami MARIJI MIKOLIC prej Ručlgaj pomagali skozi njeno težko življenje, vsem, ki so ji pomagali ob njeni težki bolezni, vsem, ki soji darovali cvetje in sveče, in vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJENI Krai\j, 24. avgusta 2004 Hodil sem po sončnih tratah vprašal ptičke, kje si ti pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi LOJZE ZAJC Z Mlake pri Krai\ju < Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih dneh, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveČe. Hvala gospodu župniku za lep obred in vsem, ki ste se ga spomnili v molitvi. Hvala pevskima zboroma Peter Lipar in bratje Zupan, hvala tudi pogrebni službi" Navček. Zahvaljujemo se dr. Tratnikovi iz ZD Kranj za zavzeto spremljanje njegove bolezni in pomoč. Hvala vsem, ki mislite nanj. VSI NJEGOVI Mlaka, 19. avgusta 2004 V SPOMIN Poletje je prišlo, ko ti si odšla, poletje se je vrnilo, a ti nikoli več ... Le srce ve in duša ve, kako boli, ko več te ni. Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav. In kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. Minilo je šest let, odkar si nas zapustila, draga žena in mati SIMEUNA TRIVUNCEVIC iz Bodovey 27 4 Vsem, ki se kdaj z mislijo pomudite pri njej, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Mož Đorde s hčerko Dragane in vnukom Janom ter Alenom ZAHVALA V 64. letu sta nas mnogo prezgodaj zapustila naša draga JANEZ IN ANA REKAR iz Predose^ % Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem Iskra Mehanizmi Lipnica in OŠ Staneta Žagarja Kranj za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju ZD Kranj, onkološkemu inštitutu KC Ljubljana in bolnišnice Golnik, g. župniku iz Predoselj za opravljena obreda, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Navček, KS Predoslje in praporščakom, Društvu upokojencev in kolesarskima sekcijama iz Predoselj in Britofa, Gasilskemu društvu. Rdečemu križu, društvu MPS Kočevje in vsem neimenovanim. v Žalujoči vsi i\juni SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz PC Javor OLGA TURK rojena 1938 « Od nje smo se poslovili včeraj, v četrtek, 26. avgusta 2004, ob 12. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES ZAHVALA 16. avgusta nas je v 89. letu starosti zapustila naŠa draga mama, babica in prababica IVANKA MOČNIK iz Kranja, Va^avčeva ulica št. 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se poslovili od nje, ji podarili cvetje in sveČe, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Jože in hčerka Regina z družinama Ljubezen, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mami, stara mama, sestra, teta, tašča in sväkinja VALENTINA SENK Govčeva mama s Primskovega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in bodrili, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, jo imeli radi in jo tako številno pospremih na njeni zadnji poti. Hvala vsem, še posebej sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za vsa dobra dejanja in tolažilne besede, g. župniku Francu Godcu za obiske, mašno daritev, molitve in pogrebni obred, g. Janezu Dolinarju, ga. Mariji Jurgole in g. Cirilu Kraglju za čutne poslovilne besede, ženam Društva kmečkih žena Sloga za zapete pesmi in molitve, gasilcem PGD Primskovo za prisotnost ob slovesu, pevcem iz Predoselj za ganljive pesmi in godbenikom za zaigrane žalostinke. Vsem in vsakemu podebej, imenovanim in neimenovanim, še enkrat iskrena hvala. f v Žalujoči: sin Franci in hčerka Mojca z družinama Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, vedno bo ostal. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra, teta, sestrična in tašča FRANČIŠKA RIBNIKAR p.d. Špornova mama iz Sr, vasi pri Goričah Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 16. avgusta 2004, na pokopališču v Goricah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vašČanom, prijateljem, znancem, sodelavcem Sava Tires, Iskri SSD in GMZ Kranj, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli številne ustne in pisne tolažilne besede sožalja ter se od nje poslovili s cvetjem, svečami in prispevki. Posebna zahvala je namenjena ZD Kranj, dr. Pogačnik-Peternel in patronažni službi Kranj. Posebej bi se radi zahvalili gospodu župniku Lojzetu Zupanu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem, govorniku in pogrebniku. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi in jo tako množično pospremili k večnemu počitku. VSI NJENI Srednja vas, 16. avgusta 2004 In rad imam ljubezni bežne hipe in praznost, ki se porodi iz njih, in zgrbljen list, ki ga zanese i' šipe, ki Škrtne kot pero, ki piše stih. (Janez Menart) ZAHVALA Hvala vsem, ki ste ob hudi bolezni skrbeli zanj in ga obiskovali! Hvala vsem, ki ste na zadnji poti, k večnemu počitku pospremili JOŽETA ŠOLARJA našega nepozabnega moža, ata, starega ata, strica in dobrega prijatelja Kajžovega Joža iz Nemilj! Ohranimo ga v lep^m spominu! Še enkrat se vam iskreno zahva^ujemo, vsi njegovi: iz Nemiy, Mavčič in Lesc / ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 27/11 T t 4 i h 9 ok)^. >tm pmrtm ^fMkM rmćiCmk PETEK i od 9°C do 22 "C SOBOTA od 9 °C do 24 °C NEDEUA ^ > m .t , od 10 °C do 26 °C Ob koncu tedna-bo prevladovalo sončno vreme. Jutra bodo precej jasna, ponekod bo zjutraj megla, čez dan pa bo nastalo nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. V nedeljo lahko nastane tudi kakšna krajevna ploha ali nevihta. V \/ v park ne sodijo množične prireditve, velik problem predstavljajo tudi preleti športnih letal in helikopterjev. Bled - "Višje ko gremo v gorah, manj je problemov. Pravi planinci se namreč boy zavedajo pomena varovanja oko^a," ugotavlja vodja naravovarstvene nadzorne službe Triglavskega narodnega parka Martin Šolar. V parku je še vedno bistveno preveč napačnega parkiranja in šotorjei\ja na neprimernih mestih, velika težava pa v zadnjem času postaja tudi gost zračni promet nad parkom. Vse pogosteje so gore tudi prizorišča množičnih prireditev, ki po mnenju Martina Šolarja v ta prostor ne sodijo. Za red v parku čez poletje skrbi dvajset nadzornikov. "Naloga nadzornikov ni le ugotavljanje kršitev, ampak morajo biti tudi na uslugo obiskovalcem parka," je razložil Martin Šolar. Zato ob ugotovljenih kršitvah obiskovalce najprej opozorijo in jim s pomočjo posebnih zloženk poskušajo predstaviti pravila vedenja v parku. "V primeru, da se kršitve ponavljajo oziroma da naletimo na ostro nasprotovanje ljudi, pa je mogoče izreči tudi mandatne kazni." Napačno parkiranje, kurjenje ognja ali šotor-jenje v parku lahko obiskovalca olajšajo za deset tisočakov, vož- nja za cestno zapornico pa jih lahko stane tudi dvajset tisoč to-laijev. Na leto, pravi Martin Šolar, nadzorniki izrečejo od 50 do 60 mandatnih kazni. Za hujŠe kršitve, kot je pretiran hrup v parku in nelegalno odlaganje odpadkov, podajo prijavo sodniku za prekrške, za ukrepanje ob nelegalnih posegih v prostor pa je pristojna okoljska inšpekcija. Letos so zaradi manjšega števila obiskovalcev - sezona obiskov gora je bila bistveno krajša kot lani - zaznali tudi manj problemov. "Ljudje so tudi vse bolj ozaveščeni," meni Šolar. Vendar pa so se Čehom, Slovakom Neustrezno opremljeni planinci pogosto taborijo na neprimernih mestih. in Madžarom, ki se v gore podajajo z neprimerno opremo, letos pridružili tudi obiskovalci iz Baltskih držav. "Tudi če imajo namen priti do koČ, pa jim zaradi neustrezne opreme ne uspe in zato taborijo na neprimernih mestih." V zadnjih treh letih vse večji problem predstavlja tudi pretiran zračni promet nad parkom. "Predvsem je veliko več preletov helikopteijev in Športnih letal. Določeni preleti so sicer upravičeni, predvsem zaradi oskrbe koč v visokogorju. Vendar obenem opažamo, da je v gorah v zadnjem Času vse preveč množičnih prireditev, zato v gore prihajajo tudi ljudje, ki drugače ne bi. To je povezano z več helikopterskimi prevozi," je dejal Martin Šolar in dodal, da take vrste turizma park ne potrebuje. "Ljudje gredo v gore, da imajo mir, in ravno to je naša tržna niša." Mateja Rant, foto: arhiv TNP Zupan zavrnil referendum Referendum bi stal 10 milijonov tolarjev. Župan je zavrnil referendumski pobudi. tf O o"^ Zoi^d ^ Krnnj ' K LSi \^eatcwei»fci portal matth oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Radovyica - "Včeraj (minuli torek, op. p.) sem zavrnil pobudi za naknadni referendum o gorenjski avtocesti Vrba - Peračica, saj ne bi bil v skladu s statutom. To pomeni, da bi bilo 10 milijonov tolarjev, kolikor bi nas stal, povsem neopravičljiv strošek. Na mojo odločitev so vplivala tudi mnenja strokovnih služb," je pred dnevi dejal radovyiški župan Janko S. Stušek. Radovljiški občinski svet je sredi julija sprejel spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Vrba -Peračica in dal soglasje k predlogu državnega lokacijskega načrta. Svetniki iz opozicijskih strank (SDS, SMS, NSi in SLS) so že na seji napovedali referendum o omenjenem lokacijskem načrtu. Vsak svojo referendumsko pobudo sta županu izročila občinska svetnika Zvone Pre-zelj s skupino občanov in Janez Resman. Pri prvi pobudi bi se volivci odločali o trasi omenjene avtoceste, pri drugi pa za ali proti gradnji bencinskega servisa ob avtocesti na Predtrškem polju. Že tedaj je župan Stušek dejal, da lahko država, ne glede na občinske predloge, sprejme predlagano traso, referendum pa bi bil le strošek za občinsko blagajno. "Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet. Sklep, s katerim je občinski svet sprejel spremembe osnutka dr- žavnega lokacijskega načrta za avtocesto, ni splošni akt, zato zavračam pobudo za razpis naknadnega referenduma," je pojasnil Stušek in dodal, da je referendumske pobude spodbudilo tudi predvolilno obdobje. Radovljiška občina pri državnih lokacijskih načrtih ne daje soglasja, ampak le mnenje, zato referendum ne bi imel želene teže. Na občini so opravili tudi anketo, v kateri je sodelovalo 150 volivcev, kar je dober odstotek vseh volilnih upravičencev v občini, s katero so ugotovili, da se 46 odstotkov volivcev referenduma o avtocesti ne bi udeležilo, dobra polovica tistih, ki bi se ga udeležila, pa je zadovoljna s sedanjo traso avtoceste Vrba - Peračica. Zaradi slednje bo Dars odkupil in porušil hišo Franca Dolenca v Lescah, bližina avtoceste pa bo zelo prizadela tudi kmetijo Antona Dolenca v Vrb-njah, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Če bo lokacijski načrt sprejet, je Anton Dolenc napovedal, da bo zahteval odškodnino. "Dolenc zatrjuje, da mu je občinska oblast tedaj, ko je začel graditi kmetijo, zatrdila, da bo trasa avtoceste potekala drugje. Kolikor mi je znano, pa je bilo že leta 1986 predvideno, da bo potekala mimo njegove sedanje domačije. Ob tem moram pojasniti, da njegove hiše ni v lokacijskem načrtu, hiša Franca Dolenca pa je. Kljub temu mu bomo pomagali, kolikor je v naši pristojnosti," je dejal Stušek. Renata Škrjanc Zadovoljni z dosežki naših olimpijcev Prebivalce Tržiča smo spraševali, ali so zadovoljni z dosedai\jimi dosežki slovenskih športnikov na olimpyskih igrah. Gregor Kršnik: "Naši olimpijci so se zaenkrat precej dobro odrezali. Mislim, da drugi nimajo več možnosti za kglajno. Nekateri bi lahko dosegli kaj več. Od rokome-tašev nisem pričakoval medalje." Žiga Bajt: "Bili so super. Ne, nobenega razočaranja ni bilo, lahko jim samo čestitamo. Mislim, da drugih medalj ne bodo do- segli, sploh pa ne zlate, ki bi jo privoščil kolesarjem. Pohvalil bi tudi Jolando Čep-lak in njeno nenavadno taktiko, ki je vse presenetila. Tekla je odlično." Slađan Ćosič: "Glede na to, kako malo nas je Slovencev, smo se zelo dobro odrezali. Rečem lahko samo, da imamo vrhunske športnike. Mislim, da Slo-venci preveč zahtevamo od njih, morali bi biti bolj po- trpežljivi in spustiti svoje zahteve. Ne verjamem, da bomo dobili Še kakšno medaljo. Je pa res, daje veliko odvisno tudi od sreče." Milena Snedic: "Z dosežki naših športnikov sem zelo zadovoljna. Dosegli so več kot dovolj za naŠo majhno državo. Bolj sem razočarana nad njihovim vodstvom. Najbolj me je navdušila Čeplakova, bila je fenomenalna. Drugih medalj verjetno ne bodo osvojili." t Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič GLASOV JEZ Evrobudale in kransky klobase če se Gorenjec odpravi Avstralijo, se hitro zave, da je Evropejec in še Kranjec po rodu. Na poti med Sydneyjem in Melbournom ga namreč pozdravi tabla s pomenljivim napisom Eurobodalla (tako je namreč ime kraja in občine), celo na otoku Tasmanija pa gostinci ponujajo "kransky sausage kranjske klobase, ki pa se po okusu le težko primerjajo s tistimi iz prvobitne domovine. In ko se popotnik iz avstralske zime vrača i' slovensko poletje, ga ze na miinchenskem letališču pred vstopom i' Adriino letalo .spomnijo, da je blizu doma in da mora v službo. Med časopisi, kijih ponujajo potnikom, je tudi Gorenjski glas. • PDI la POAllkUlIO ^ouumi n^(;mtu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://www.radfo-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM 4 '» M' s i