lesamente številka
ÌSt Mirih straneh 60 v.
rohupravništvo: », Koroška ulica §. — Telefon št 22<X
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo«
■S uredništvom se
latterai! sli ossiasdl*.
se računajo po K 1Ä od enoredne p. .itvrster pri večkratnih ozuanilik popust —
izhaja v poa>> deljek in petek pope ki n* Rokopisi se ne vračaj«
26. številka.
Maribor, dne 12. marca 1920.
Letnik XII
Naši cilji so pred plugom.
Ako stopaš za plugom, no glej nazaj, ampak naprej.. Te besede veljajo tudi Slov. Ljudski stranki in naši Kmetski zvezi. Dovolj celine je že preorala naša stranka v Sloveniji v narodnem, izobraževal -nem in gospodarskem oziru. Naša stranka je bila edina, ki je vedno*“požrtvovalno, vstrajuo in pogumno držala za plug kulturnega dela v povzdigo, korist ter dobrobit našega slovenskega naroda. Z oranjem kulturne celine si je pridobila naša stranka med naro -dom nesmrtne zasluge, ki so jej zagotovili med slo -venskim ljudstvom tudi politično premoč. Ta politična premoč naše stranke med s'o on-stim narodom bi naj ne bila samo nekaj začasnega, smipak trajnega, kajti le tedaj, ako bo naš narod trajno v političnem oziru prepojen s krščanskimi načeli, bo narod prihod nje moči in t veljave.
Glavni cilj naše stranko ne bodi pogled na njene zasluge in delo v preteklosti, ne ponos na sedanjo politično moč, ampak zvezda vodnica našega narodno budnega, izobraževalnega in gospodarskega delovan -ja bodi pogled v prihodnost. Le ona stranka je res tudi pozidana na skalo ljudske moči, ki ima jesne načrte in gotove cilje za prihodnost. Male, neznatne strančice se morajo ubijati s sedanjostjo, ker bijejo boj za obstanek sploh, nam kaj tacega že davno ni potreba, naša moč nam ne bodi samo up v prihodnost up je monopol demokratov, ampak mi moramo imeti vero in prepričanje, da ostane politična premoč tudi za prihodnje v rokah' naše stranke.
Ta naša vera iin prepričanje v prihodnost naše politične moči je pa glede naše stranke tudi popolnoma upravičena. Proti kateri koli strani pogledamo, povsod se nam odpirajo pokrajine) in polja, k’ obetajo bodočnost Slov. ljudski stranki. Te nove krajine, ki zagotavljajo in že kažejo bogato žetev za našo stranko so: Prekmurje, Medmurje, Koroška, Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina.
Naši stranki toraj ni potreba se ozirati nazaj za za plug dovršenega kulturnega dela, ampak naš po -gl e d bodi uprt v bodočnost, kjer nas čaka sicer pre -obilno požrtvovalnega dela, pa tudi uspehi in enkrat
pa gotova zmaga krščanske mhhi v onih krajih, kjer, doslej ni mogla napredovati in pridobivati na moči, ker so bili ti kraji v prehudih, suženjskih sponah od strani rajne Avstrije.
Pri pogledu na politično bodočnost naše stranke pa ne smemo pozabiti, da je vsa prihodnost naše krščanske zmage zopet in zopet v organizaciji naše dobre jugoslovanske mladine. Pri nas po Štajerskem in Kranjskem je naša mladina že organizirana. Vsa mladeniška, dekliška, izobraževalna in orlovska društva, katera je uspavala vojna, so se zopet poVspela na noge, že zopet delujejo in bodo kmalu na onem višku kot so bila pred vojno.
Naša dosedanja moč je bila dobro organizirana mladina, ki nam je dala naše sedanje vzgledue može in zavedne žene, katerih krščanskega prepričanja ni zàmogla omajati niti vojna. Naša dolžnost za bodoč nost bodi, da zasejemo in razprežemo našo mladinsko organizacijo tudi po bralskih nam jugoslovanskih krajih. kjer je dosedaj ni bilo, kjer jo pa željno pričakujejo in zahtevajo, da se dvignejo tudi ti krogi kul-turelno na isto,višino kot sta slovenska Štajerska in Kranjska.
Res je, da nekaj j se je že storilo v organizato ričnem oziru v Prekmurju, na Koroškem, po Hrvat -sin, Slavoniji, Bosni in Hercegovini. A vse to delo je . doslej obstojalo le v posameznih navduševatnih sho-■ dih. Položen je samo še Te, temelj navdušenja za vse-; stransko organizacijo. Na ta temelj pa moramo pozi-] dati predvsem stavbo naše že dovolj preizkušene mla-] dinske in gospodarske podrobne organizacije. Največ J zanimanja za organizatorično delo naše stranke je do-I slej pokazalo Prekmurje, ki je že stopilo celotno v naš I krščanski tabor.
Kakor Tiitro bo enkrat z, nami prekmurska, koji roška, hrvatska in bosanska mladež, potem, šole se bo f začela naša politična moč ne samo v Sloveniji, am -I pak tudi v beograjskem trobratskem nam parlameli -
I tu. Gotovo dejstvo je, tega no bo tajil nikđo, da je politična moč bodočnosti na strani naše stranke. V dosego tega cilja je treba samo na delo za pravično
sveto stvar naših organizacij. Kar smo dosegli potom naše vsestranske, organizacije na slovenskem Štajerskem in Kranjskem, bomo tudi v Prekmurju, na Koroškem, Hrvatski, Slavoniji, Bosni in Hercegovinu
Prava moč naše politične stranke nam ne bodi za plugom že izvršenega kulturaegadel.i, ampak prod plugom. Naša stranka ni le samo nekaj dokazala gle-i de narodnega dela, ampak glavno in trobratsko širno delo naše stranke bo pokazala in ga izvršila naša stranka v bližnji bodočnosti.
Na našlo« vlade v Beogradu in Ljubljani.
■ Liberalci in socijalni demokrati so v prejšnji sladi popolnoma zavozili. Prehrana in železnice so skoraj popolnoma odpovedale, valutna relorma nas je oropala Iričetrtine premoženja, 20% denarja so nam liberalci in socijalni demokrati navadno zaplenili, da so mogli podkupovati pristaše in zapravljati državno I premoženje. .Napravili so eno in četrt miljarcle dinar-5 jev novega dolga in to brez dovoljenja ljudskih za-I stopnikov. Povsod je grozovit polom.
Slabo dedščino je nastopila nova vlada. Imela bo težko delo, i da vsaj deloma popravi, kar so zakrivili liberalci in socijalni demokrati. Nekaterih reči sploh ne bo mogoče več popraviti.
Apeliramo pa na novo vlado v Beogradu in v Ljubljani, da se takoj z vso vnemo poprime dela ter, še reši, kar se še sploh rešiti da.
Predvsem je treba z železno roko urediti pre -i hrano našega ljudstva. Moka in druga živila, ki so j jih pokupili in nakupičili v skladiščih razni židovski I Špekulanti in umazani verižniki, morajo na dan. Res I je, da se je z dovoljenjem prejšnje vlade veliko živil ! izvozilo v tuje države, pa brez živil še naša država j ródi .ni. Treba je le brezobzirne roke in živila se bo-I do zopet prikazala. V tem oziru nobena strogost in I ostrost ni prevelika. Ako špekulanti živil ne Majo iz i lepega, naj se njim kratkomalo konfiscirajo živila in
LISTEK.
Mariborska ulična imena.
(Razgovor na Onem »svetu
priobčil dr. L. Lenar d.)
Dalje.
„Bil je kranjski Slovenec, avstrijski častnik in^ izvrsten matematik. Tudi med štajerskimi Slovenci bi se dobilo mnogo oseb, ki so v prejšnjih letih v tujih službah prišle do velike slave. Rojko je bil slaven zgodovinar in vseučiliški profesor v Pragi. Vaši profesorji vedo gotovo še za jako veliko takih in podobnih mož. Cernu torej rajni Vega? Morda, ker so se ga spomnili v Ljubljani?“
„Ne vem, zakaj so naredili tako, a morajo že vedeti. Najbrže bodo to vedeli v Ljubljani. Saj veste: Ljubljana je srce in mozeg Slovenije.“	j
„Oh, ta Ljubljana! Da bi vi vedeli, koliko sem I jaz v svojih časih trpel radi nje!“	f
„Kdor hoče razumeti Ljubljano, mora poznati < gostilni „pri kozličku“ in „pri koštrunčku."
„Vesel sem, dal&živam enkrat Blaženi mir. Sa- i? mo to bi še rad videl, da zopet prikoraka Sumadija.-nec pred krnski grad in ga ne ostavi nikdar več.“ 5 „Tudi to upamo še doživeti. Do takrat pa na svidenje I“
„To je vendar nekaj čisto drugega!“
„Kaj bo, drugega? Jaz sem Jugoslovan, Dalmatinec, ki je postal visok turški paša, se slavno boje -val, slednjič bil premagan in ubit ocl Švabov. Kaci-janar je Švab,. avstrijski general-, ki se je vojskoval zoper Turke, bil premagan in zavratno ubit ne od naših, ampak od njegovih lastnih prijateljev in za -veznikov, od grofa Zrinjskega. Med nama je samo ta razloček, cla sem jaz Hrvat, on pa Švab in da sem bil jaz veliko bolj hraber Tn sposoben vojskovodja , kakor pa on. Oba sva se borila za tujo stvar in oba sva imela pod sabo jugoslovanske vojake.“
„Ti imaš res prav turško pamet, katere pri nas ne bi,nikđo razumel , *
„Povej vendar vašim ljudem, kako čudno bo izgledala naša Jugoslavija, ako bo n. pr. Ljubljana i-mela ulico Auersperga, a Sarajevo Ferhad paše, — Maribor Kaeijanarja, Sisek Hasan pašo, Beograd pa hajduka Veljka poleg tega ali onega veljaka iz časov turškega pašalika n. pr. Hadži Mustafa paša."
„Saj pravim, da imaš zmešane možgane. — Ti sploh nisi Jugoslovan.“
„Kaj, jaz nisem Jugoslovan? Jaz sem bolj Jugoslovan, kakor pa vaši Kacijanarji, Auerspergi in podobni ! “
Mož jo pričel kričati in se je tako razljutil, Ida bi me bil najbrže oplazil s svojo sabljo, ako bi jo le imel ob boku. Urno jo pobrišem proč, da ne bi bil zamešan v kak škandal in bi moral s sramoto nazaj na zemljo.
Korakam dalje. Naenkrat mi prikoraka naproti mož s turškim turbanom in v bosanskih hlačah in me nagovori v lepi srbohrvaščini:
„Salam alejkum, Bog me, zašto meni niste dali ulice v Mariboru?“
Pogledam: „Kdo pa si ti?“
„Hasan paša! Tisti Hasan paša, katerega so Avstrijci — Vaši Auerspergi in drugi — natepli in »bili pri Siseku in katerega še sedaj opeva Vaša narodna pesem.“
„Kako pa, da bi Ti hotel priti med naše odlične može?"
„Zakaj pa ne, saj je prišel tudi Kacijanar!“
Grem in grem vedno dalje od sveta, zaidem v neko samotno zatišje in tu zagledam častitljivega gospoda. Bil je oblečen kof škoJ, spoznam ga: bil je to ljubljanski Anton Alojz Wol?. Pozdravim spoštljivo in nagovorim :
„Prečastiti gotovo Že vedo, da so dobili v Mariboru ulico?“
Pogleda, pomisli nekoliko in odvrne : „Ali ste že naredili ulogo na moj kon si štorij ?“
„Ne vem, jaz sem pri tem neprizadet, poročam samo kot časnikar. Toda mislim si, da ni šlo po u -radni poti, a to Že iz tega razloga ne, ker se vi in vaš konsistorij nahajata že čez 60 let na onem svetu
in vsled tega ni mogoče po uradni poti dostaviti takega akta.“
„Torej prosim, da mi poročate ustno. Ali moram od tega kaj plačati?“
„Ne, čisto nič. To je samo odlikovanje za vaše zasluge za Jugoslavijo in za slovensko slovstvo.“
„Za slovensko slovstvo! . Pa menda ne ve nikdo med vami nič o onih tajnih aktih, katere sem pošiljal na Dunaj in v katerih sem črnil slovenske duhovnike, ki so hoteli slovstveno delovati.“
„Nekaj se ve, a se pokrije s plaščem pozabljivosti.“
„In o mojem konsistoriju, da so sedeli v njem večinoma samo najhujši nemškutarji in Jožefinci?“ „Prešeren je o tem nekaj pisal, a saj veste, on je bil pesnik in panslavist in radi tega se mu ne — verjame . . .“	•■■■■■■
„Zakaj ste me pa pravzaprav odlikovali?“ „Pravzaprav ne ve tega nihče, toda najbrže je vzrok sledeči: Imena mariborskih ulic so se naravnost prevajala. Kjer je bil poprej nemški pesnik, smo dali slovenskega, nemškega umetnika smo zamenjali našim, nemškega vladarja s srbskim, nemškega telovadca s Sokolom itd. V Mariboru se pa nahaja tudi neka majhna odročna ulica, ki se imenuje „Asyl -gasse“, zato ker se tam nahaja neko otroško zavetišče. Ker ste vi v Ljubljani ustanovili deško semenišče, ki ima nekaj sličnega z našim zavetiščem, so ulico imenovali po vaši Prevzvišenosti."
„Samò radi tega.“
„Menda tudi radi vaših slovstvenih zaslug. Izdali in založili ste „Sveto pismo“ v slovenskem ie -ziku.“
„Res je ! Veste ! Kmalu bi se bil zgodil Škan -dal. Štajerci so prevedli Sveto Pismo, Korošci so že organizirali izdajo. Malo je manjkalo, da ni izšlo v Celovcu. Kranjci smo posegli vmes, zarobantili in res dosegli, da so bili potisnjeni na stran in je plod njihovega dela izšel v Ljubljani pod mojo založbo. Papir m tisk in sploh cela prireditev je sicer škanda-lozno slaba, a vendar: Kranjci so zmagali ! Izšlo ni v Celovou, Četudi sta se Slomšek in Einspieler vsled tega nekaj kisala.“
Dalje prihodnjič.
razprodajo med ljudstvo, krvosesne pijavko pa se naj vtaknejo pod ključi
Istotako je treba železne roke, da se zboljšajo razmere na železnicah. Res žalostno je, da je bil ob času preobrata promet na naših železnicah boljši, kakor pa pod vlado liberalcev in sooijalistov. Koruptno podkupovanje železniških uradnikov in uslužbencev mora popolnoma izginiti. Ako so pride na sled podkupovanju in umazanemu „mazanju“, tedaj se mora z vso strogostjo postopati proti podkupljenem in proti podkupovalen. Železniški uradniki in uslužbenci morajo biti značaji., morajo imeti čiste roke. Kdor je umazan, naj se odstrani iz železniške službe 1 Red se pa mora uvesti tudi jpri naših oarinarnah. Počasnost pri zacarinanju blaga ovira promet in dela velikan -sko škodo trgovcem in obrtnikom. Blago se dandanes še itak zelo težko dobi. Pa če se komu posreči, da pride kako blago iz inozemstva k nam, petem pa morra večkrat po tri do štiri tedne in še več čakati na blago, ki leži na naših postajah samo rad' tega, ker carinarne delajo preveč počasi. Blago se medtem več-
Politične vesti*
Jugoslavija.
Pred narodnim predstavništvom je podal svojo izjavo predsednik kluba neodvisnih , dr. Smodlaka. S svojo izjavo je obsodil demokratsko politiko, ki je vodila naravnost do državljanske vojne in v državno propast. Očital je demokratom strankarsko korupcijo. Dr. Smodlaka je zahteval končno koncentracijsko vlado, katero tir ja naš notranji in zunanji položaj. Z ozirom na zahtevo njegovega kluba po koncentraciji vlade bo dr. Smodlaka sicer podpiral vlado glede parlamentarnega dela, ne bo pa glasoval za vlado.
Pri seji narodnega predstavništva dne 10. t.
m.	je zahteval dr. Smodlaka, naj §e pričnejo takoj pogajanja za koncentracijski kabinet. Predsednik Frotte ni pritrdil tej zaKtlVvi.
Postopanje prejšnje deniokraUčiiOiSocija -listicne vlade je obsodil pred parlamentom tudi republikanski poslanec Jaša Prodanovič in socijalistični poslanec Kneževič. Kneževič je očital prejšnji vladi šestmesečno brezdelje.
Demokrati, katere je obsodil klub Smod -lake in lastni pristaši, so poparjeni. V nar. predstavništvu so začeli z obstrukcijo, v imenu demokratske obstrukcije je govoril bivši prometni minister, ki je pa moral nehati s svojimi izvajanji, ker je nastal velik šunder v parlamentu pri njegovih neosnovanih ob-dolžitvah. Slovenskim demokratom je zavezal v parlamentu jezik poslanec dr. Simrak, ki jim je zabru -sil: VLS stranka je imela ednega Šušteršiča, pa ga je onemogočila za vselej in pognala preko meje. A vi demokrati ste imeli in še imate več Šušteršičev, ki so še sedaj v vaši sredini.
A daljšem govoru je preočil narodnemu predstavništvu minister trgovine Stojan Ribarac koruptno izvozniško politiko in zapravljanje državnega denarja prejšnje vlade brez parlamentarnega nadzorstva. Vladni demokrati in socijalisti so izdajali po zatrdilu Ribaraea svojim pristašem izvoznice brez ca -rine. Obelodanila se bodo imena teh ljudi in svote , za katere je bila oškodovana država.
Trgovinski m inis t e v Ribarac je podal svojo demisijo, ker bi rad kot prost poslanec razkrinkal in dokazal korupcijo prejšnje demokratično-soci -jalistične vlade. Ribaracevo mesto bo zavzel pravdni minister dr. Ninčič, Ninčičev portfelj pa dobi drugi član Ribaraceve skupine.
V z a d e-v i s e stave nove bosanske pokra -jinske vlade je došlo med posameznimi strankami do prerokovanj in prepirov. Odposlanci štirih bosanskih strank so dospeli v Beograd glede odločitve o sestavi bosanske vlade.
Hrvatska p o-r o čil a javljajo- da zmaguje; ljudska stranka z veliko večino pri občinskih volitvah’ .v, okraju Brinje, nasprotniki se niti ne pojavljajo na volišče.
Avstrija.
Avstrijska krona se napram jugoslovenski nekoliko dviguje. Toda ta pojav je brez posebnega pomena. Prišla je že tako nizko, da ni stala veliko nad ničlo. Ako je sedaj zlezla na 2 v in pol, je še vedno silno malo in denarno stanje je res obupno. Stališče entente, napram Nemčiji in Avstriji se je nekoliko iz-premenilo in postalo v gospodarskem oziru manj trdo, Gg. ententarji so prišli namreč do prepričanja , da zanjè ni nobeden profit, ako Nemčija in Avstrija gospodarsko popolnoma izkrvavita, kajti kdo bo v tem' slučaju poravnal obveznosti, katere je naložila mirovna, konferenca, plačal odškodnino, dal premog in še drugo, kar je izgovorjeno. Entente bi torej hotela postopati z Nemci in Avstrijci, kakor gospodar z volom, kateremu je treba dati jesti, ako hočeš, da ti dela . Italijani imajo pa tudi svoje namene, da se zavzemajo za Nemčijo in Avstrijo. Vodi jih vedno samo sovraštvo dò naše države in podpirajo vse, kar je okrog nas, samo da nas potisnejo bolj v ozadje.
„G r a z e r V o 1 k s b i a 11“, list, ki hoče biti krščansko-soeijaten, a je našemu narodu in državi načelno nasproten ter bi še vedno rad naščuval Hrvate, da. se odtrgajo od Jugoslavije in ustanove lastno republiko, je prinesel dolg članek, katerega jena-pisal znani izdajalec dr. Ivica Frank. Mož priznava, da biva trajno na Laškem, odkoder dela izlete v Gradec. a tu poseča družbo okrog „Grazer. Volksblatte.0 Očfvidno sè torej nekateri nemški krogi še do sedaj, niso iztreznili..
krat pokvari, mnogo se ga pokrade ih škodo mora trpeti prejemnik. Naj se vpraša na mariborskem in tezenskem kolodvoru, koliko blaga izgine. Carina r n e je t r e b a t o r e j takoj preurediti.
Na postaje, kakor -so Maribor, Ljubljana, Zagreb spadajo le izvežbani, sposobni, delavni carinski uradniki ! Biti jih pa mora na razpolago tudi zadostno število, tako da del a o b ene m na več kr a ji.h več uradnikov in ne samo eden. O skrbeti si morajo carinski uradi več tehtnic. Ros smešno je bilo, da je na taki postaji kakor je Maribor kjer je stalo več sto vagonov blaga, dela! samo e n uradnik pri eni tehtnici. Umevno, da potem delo ne. gre naprej I V naše carinarne torej več osobja in več potrebnega orodja ter malo več gibčnosti pri nekaterih.
Ako bo nova vlada uredila le prehrano, pro -met in carinarne, potem bo storila že veliko in ljudstvo ji bo hvaležno., Zatorej na, dan z deje nji, da se odpravi liberalno-socijalistična nemarnost!
Madžarska.
Madžarske pojave moramo zasledovati pazljivo, ker imajo lahko znaten upliv tudi na našo državo. Madžarsko boljševiško gibanje je seglo globoko tudi med nas, sedaj je zavladala tam stara struja, ki hoče pa obnoviti Madžarsko v njenih poprejš-njih mejah. Kor ententa ni dovolila, da Si izvolijo kakega Habsburžana za kralja, so si izbrali generala Horthyja za „državnega upravitelja“, ki ima uprav -ljati državo, dokler si ne izvolijo kralja. To je tisti Hòrthyv ki Je bil svojčas avstrijski admiral in je kot tak dal v Kotoru postreljati in pobesiti nekaj stotin slovanskih mornarjev. Ko je nastopil vlado, je raz -glasil takoj, da, hoče obnoviti Madžarsko v njenih poprejšnjih mejah, kar je seveda razburilo vse nove sosede Madžarske, zlasti pa Cehe. Veliko razburjenje pa je povzročil s svojim postopanjem tudi doma na Madžarskem. Njegove čete postopajo zelo samolastno, zapirajo in more politične nasprotnike. A zgodil se je celo še hujši slučaj! Ko so šli poslanci k seji, koder se je tmela vršiti volitev Horthyja za državnega u~ pravitelja, so obkolili vojaki pod poveljstvom častni -kov zbornico, a nekaj sto častnikov je celo vdrlo v poslopje ter nekaterim poslancem zabranilo vstop, a druge pa sililo z grožnjami, da glasujejo, kakor hočejo oni. V takih razmerah se seveda vsako zborovanje neha, vsled tega je tudi ministrstvo odstopilo. Za enkrat je postal ministrski predsednik neki Huszar, ki je vodja takozvanih krščanskih nacijonalcev. Seveda pri takih razmerah ni misliti, da bi kaka, vlada zamogla uspešno delati ih pričakovati je še različnih zmešnjav.
Bolgarija.
O nesrečni Bolgarski slišimo malo, ,'a kar izvemo, so samo neugodne reči, edino poročila o izgredih in velikih stavkah komunističnega značaja ter zavratnih' napadih z revolverji in bombami. V zadnjem času se je zopet poročalo o par atentatih na visokosto-ječe osebe. Pravzaprav je to znamenje, da revolucija pojehja iti se narod pomirja. Kakor požar, ko dogoreva, zakipi tu ali tam v posameznih izbruhih, tako se revolucija, ako gre proti koncu in je izgubila vodstvo nad množicami, izbruha v posameznih atentatih. Pri najnovejšem atentatu s takozvanim peklenskim strojem v gledišču je bilo smrtno ranjenih več viso -kostoječih oseb, med njimi znani učenjak, vseučiliški profesor Milietič.
Turčija.
V angleški poslanski zbornici je izpovedal Lloyd George, da so poklali Turki v zad -njih' tednih v Cilici ji 15.000 Armencev. Vsled tegakr-
pošlje svoje čete v Carigrad, odkoder jih bode teh razposlala v azijatsko Turčijo, Palestino in Egip Posadko v Carigradu bodo povišali od 16.000 do 50 tisoč mož.
C n r i g s- a d in morsue ožine pridejo po nag loških vesteh pod nadzorstvo zveze narodov.
Rusija.
Bolj š e v iške čete so na vseh frontah v prodiranju. Z zavzetjem mèsta, Irkutsk obvladujejo ti boljševiki celo Sibirijo, zmagujejo pa tudi na zapadni, južni in kavkaški fronti.
Japonska.
Silno malo se sliši o JaponsM. če tudi jè postala peta svetovna velesila in njeni zastopniki so sedeli v Parizu y takozvane® svete petorice, to je T onern najvišjem svetu, ki si je prilastil moč cofe mirovne konference in hotei narekovati pogoje celemu svetu. Seveda so japonski udeleženci v zboru teli najvišjih oblastnikov sveta jako tihi in brezbrižni. Samò molče in poslušajo, znamenje, da so čisto pamfethi. Kaj bi se vtikali v stvari,, ki jih nič ne brigajo ih ah' tere se nič ne razumejo. Hočejo samo vedeti, kako- se godi. — Splošno mnenje je bite, da je-tudi doma na Japonskem vse tiho in v redu. Naenkrat nàs pa preseneti novica, da so na Japonskem izbruhnili izgredi in neihiri in da je ponekod còlo proglhšeno obsedno stanje. Kaj je vzrok? — Ravno isto denarno vprašanje, ki muči skoraj vesoljni svet Tudi na- Japonskem se je natisnilo med vojsko preveč dehàrjaj ki je vsled tega postal malo vreden. Vsled obilice denarja se je vse vrglo na špekulacije; vSled majhne' vrednosti denarja ph narašča-draginja-. Isti pojav, kakor drugod. Bolezen je splošna in se je razvila kot posledica grozne svetovne vojske. -ThrOj mòra tudi zdravite biti splošno.
Dnevne vesti.
Velik požar pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Dne 7. marca je izbruhnil požar v gozdu posestnika Robič pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Gozd, v katerem je začel« goreti, meri okrog 20 ora J lov. Vihar, kateri je tistega dne hudo razsajal, je povzročil, da se je ogenj bliskovito razširjal in v kratkem času je bilo 15 oralov gozda v plamenu. Zgorelo je tudi poslopje Šaacerjevo, v Oskrbnik prizadetega gospodarja je bil ob izbru-, bu požara 2 km oddaljen in ko je prihitel do I poslopja, je bilo že upepeljeno. Zgorelo je tudi t 22 glav živine. Ni veliko manjkalo, da ni tudi ! zgorela oskrbnikova žena z majhnim otrokom, f kajti še le v zadnjem trenotkn se je mogla re-I šiti, ker je že bila cela okolica poslopja v piali menu. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz i Kamnice, kateri se je z velikanskim naporom posrečilo, da ni začel goreti še tudi gozd posestnika Stanija, Škoda znaša nad pol milijona kron. Vzroki izbruha velikanskega požara še niso popolnoma pojasnjeni.
Velik gozdni požar je izbruhnil 0. marca v graščinskih gozdovih nad graščino v Pišecah. Nastal je predpoldan in do večera uničil y obsegu 15 oralov lepe mlade smrekine nasade. Da se ogenj ni razširjal dalje in zavzel cele planine, se je zahvaliti požrtvovalnim vaščanom, ki so prihiteli od vseh strani na pomoč.
! Koroški plebiscit. Kdor je naš in ima na i Koroškem glasovalno pravico, naj javi svoj naslov Narodnemu sveta za Koroško v Velikovec. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola, vsi tisti, ki so bili: 1. 1. 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. jan. 1918 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3, ki poleg tega izpolnijo enega izmed sledečih treh pogojev: a) morajo biti v pasu A rojeni ali b) l ki stalno bivajo v pasu A že od 1. jan. 1912 ; ali pa c) so v katerekoli občino pasa A pristoj-I ni. Analogni so pogoji za glasovalno pravico v I pasu B.
! V Cezaujevcih pri Ljutomeru je dne 8. marca ; preminula v 62. letu svoje starosti krepka kmetska i korenina g. Franc Dunaj, bivši mnogoletni župan ,
; član okrajnega šolskega sveta, okrajni odbornik in ’ krajni šolski ogleda itd. Rajni je bil ustanovnik do-j mačega bralnega in gasilnega društva ter vrl član j ljutomerskega pevskega društva. Kot umni čebelar je I bil daleč znan, da, rekel bi, da je bil v tej panogi j strokovnjak prve vrste. Postrežljivega soseda bodo I težko pogrešali. N. v m. p.!
Vsssia dmŽIia pri g. Pr. Talerju na Karl©-vem je darovala Dij. kuhinji v Mariboru 350 K Živijo!
Tobačna trafika v trgu Velenje št. 61 je do dne 24. t. m. potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati trafikantski dobiček je znašal 1467.18 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, 140 kron jamščine.
Vprašanje. V „Slovencu“ Št. 54 str. 5 piše neki I b.: „Ko sem pregledoval zadnje dni naše- mladinske liste, sem strahoma opazil, da sploh nimamo mladin -iškega slovstva in sram me je bilo, da so s tako ne-vžitno hrano pitali naše otroke.“ Comu to proti ravan-., j jo ih ta krivičnost? Mi vsi vemo, kako smo se mi sann kol miadež naravnost trgali	mladinske li-
ste, na pašo jih nosili seboj, še v postelji jih prebi« rgiL.ln kako mladina še zdaj nestrpno čaka, da pride Vrtec ali Angelček ali Zvonček, in koliko pisem pošilja, in hpdi ypraSevat, zakaj jih še ai. Ali bo zdaj treba otroško dušo korigirati ali mnenje g. Fb.-jevo i Isto pretiravanje je z nauki! Prav rada jih nopo -k va rjena mladina, tudi y spisili posluša, in sprejéma, če so nauki nje starosti primerni in ljubeznivo podani. Le nikar ne iščimo originalnosti v tem, da vse staroveljavno rušimo in domače zaničujemo!
Težki za pleme nesposobni žrebci in sicer 4 se bodo na dražbi prodali dne 15. marca 1920 ob 10. uri dopoldne na sejmišču v Mariboru. — Vodstvo državne žrebčarne.	215
Izmenjava bankovcev. Kakor smo že ponovno objavili, se tisočkronski bankovci po Ig. marnu t. 1. »e bodo več zamenjali in prenéhajo s tem dnem biti.

po tem roku se tudi falziiikati ne bodo več odvzemali. Če kdo rok zamudi, naj si. sam. sebi pripiše posledice in naj pozneje nikar ne nadleguje uradov, ker bi bil vsak. tak korak brez uspeha.
I Prošnje za izvozna dovoljenja. Izvozniki blaga j v inozemstvo se opozarjajo, da je vlagati poslej,, vse I prošnje za dovoljenje izvoza neposredno pri tukajšnji ! -podružnici centralne uprave za trgovinski promet z I inozemstvom. Ta podružnica bo prošnje pregledala, § ter jih potem opremljene s potrebnimi -podatki in po-I trdili oddajala delegaciji ministrstva financ, ki izsta-I vi predpisane izvozne dokumente. — Delegacija mi -I nistrsfva linanc za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
I HOV Časopis „Zdravje“. Ravnokar je“ ižšla v I Ljubljani prva številka novega lista „Zdravje“.
12.	inarca
Stran 3.
LÜ20
S T K A 2 Ä«
Časopis bo vseboval razna važna poglavja in poljudne razprave fz ljudske higijene, vsled česar je izboren svetovalec v vseh zadevah človeškega zdravstva. Naročnina znaša letno 24 K ter se naroča pri „Zdravstvenem odseka za Slovenijo“ v Ljubljani. List priporočamo)	f

mariborske vesti«
LažJiiku pri mariborskom .„Delavcu". „Delavec,’* trdi v svoji Štev- z dne 10. marca, da je novi mariborski mestni komisar dr. Leskovar zahteval, da bi morate biti pri nas cene potjedelskih pridelkov cdna-ke. kot so v zapadnih državah po razmerju naše vabile,; proti zapadni. In sklepa iz tega, da je dr. Leskovar zaščitnik verižnikov in navijalcev cen. V resnici pa je dr. Leskovar, v svojem govore o draginji dokazal, da so verižniki pri nar; pokupili živila po na šib.cenah, jih izvozili in v inozemstva prodajali z desetkratnim dobičkom. Povdarjai je utnhdie, da bi bila dolžnost vlade JDS in JSDS vzeti ves izvoz v svoje roke in z dobičkom zboljšati valuto. — Zaščitnik verižništva in. navijalcev cen je bila torej vlada, m posebno trgovinski minister Kramer, katerega „Delavec“ kuje med zvezde. Tisti, ki je skoval notico v „Delayeg“, je neumnež, ali pa iažaik.
Sami „narodnjaki“ na shodu Demokratske stranke v Maribora! Kdor je čital poročila JDS listov o mariborskem shoda dne 7. marca, je moral dobiti utis, da so bili jpri Voglar—Koderman—Žerjavovem cirknsu navzoči sami „čisti narodnjaki“. Vse druge veljake ste že gospod urednik našteli, ki so se udeležili JDS shoda, le na najbolj dične rodoljube ste pozabili. Med zborovalci sem opazil tudi velikega Jugoslovana, znanega Paskola iz Svečine. Poleg njega je cincal krčmar Änderte od Gornje Sv. Kungote. Reklo se mi je, da sta tudi črešnjevski Kresnik in pesniški Hojnigg bila navzoča. Paskola sem vprašal: „Kaj, vi ste tudi jugoslovanski demokrat?“ Odgovoril mi je v pristni jugoslovanščini: „Jo! Jo! Hobens mir jo die Herrn Doktor Kodermann und Professor Doktor Vogler eingelo* den, dos i bestimmt kamen muass! 1s jo gonz schein do. D5 san wenigstens kane Pfofen dabei. Serbasi“ Mudilo se mu je na gulaž v gostilno. Čestitamo gospodoma dr. Koderman in Vog-ler, da znata iz najzagrizenejšega Südmarkovca kar čez noč napraviti najzavednejšega Jugoslovana. Ali bodo pa s tem tudi popravljeni Pas-kolovi grehi nad Slovenci iz predvojne dobe, posebno izza leta 1914?
Ljudski koncert Dijaške kuhinje. Dijaška ku -Linja v Mariboru priredi sredi aprila v Götz-ovi dvorani velik ljudski koncert s sodelovanjem tukajšnje divizijske godbe. Dijaki , in dijakinje se že dalj časa pridno vežbajo. za ta koncert pod vodstvom gg. pro -fesorjev Druzoviča in Berana. Prepričani smo, da bo prihitelo občinstvo iz mesta iu okolica na ta koncert, ki naj bi gmotno podpri Dijaško kuhinjo in bo obenem nudil lep umetniški vžitek.
Maribor. Redni občni zbor Orliškega odseka v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 14. marca, ob
ll.	uri dopoldne v telovadnici čč. šolskih sester. Vse sestre Orlice so vabljene, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Diskuzijski večer SUSZ o načelih volilnega reda bode danes zvečer ob 728h v dvorani JSZ (Splavarska ul.) Pridite!
Čebelica je hranilnica, ki je po svojem ustroja najbolj pripravna, da se mladina navadi varčevati. Ustanoviti jo nameravajo naše organizacije v Maribora zavoje Slane pa tndi dinge,, ki se je hočejo poslužiti. O tem bode predaval v nedeljo 14. J. m. dop. ob lOih v dvorani JSZ (Splavarska ul,) g. kurat M. Lnbša, ki je že v Gradcu vodil. Čebelico. Vabimo zlasti mladino, da se udelefi tega predavanja.
j
, .	IWUHII u«i Manb. slov.
ž. dr. upožarja svoje članice na razstavo bosam skih ročnih del, ki se nahaja v I. ladstr deki*
zavoda
Razstava sicer ni v
nađi
nam pa prekrasna antika in novejša ročna dela. Še posebej opozarjamo na to razstavo naše dekliške šole. Lastnik razstave ovoli, da si učenke prerišejo posamezne vzorce, Vstopnina 3 K, pri skupnem šolskem obisku po 1 K.
Predavanje. V pondeljek zvečer ob 8. uri predava dr. Ferdo Müller v mali dvorani Narodnega doma o predmetu: „Koroška rana in žen-stvo“. Predavanje priredi mariborsko žensko dništvo. Prèdmét je zelo aktuelen in mora zanimati vsakega zavednega Jugoslovena.
lÄTÄÄTg:
davanju odvetnika dr. Ferdo Müllerja o „koro-ški rani“ Predmet sega živo v delokrog naše organizacije; a predavateljevo ime nam jamči, da bo snov obdelana stvarno in zanimivo.
.......... , ......■ ’ . ..........; " 1 ......
Klub Čehu V Mariboru priredi Masarykovo slavnost v nedeljo 14. t. m. ob 10‘30h dop. v Götzovi dvorani. Vabila so se razdelila poveljstvom in društvom. Reklamacije sprejema osebno urar Fr. Bureš na Aleksandrovi cesti ali te lefonično 177 in 258. Vabilo velja kot vstopnica. Vstopnine ni.
Policija je zaplenila na mariborskem kolodvora 2 vagona moke, ki je bila namenjena in poslana iz Zagreba v Avstrijo. Izvoznice in potne listine so bile potvorjene. Moko dobi mariborsko mesto, ki je itak že brez moke. Moko Zaplenili so nadalje 1 vagon slanine in 1 vagon prekajenega mesa in klobas. Vse te slastne reči so bile odločene za avstrijske želodce, a tudi Mariborčani se jih sedaj ne, bodo branili.
Državna stanovanjska Komisija v Mariboru
javlja, da je pomanjkanje stanovanj v Maribora tako velikansko, da se »naj nihče rie preseli v Maribor, ker bi moral sicer ostati na cesti ali v vagonih.
Zahtevamo vsaj nekaj pravice od strani stanovanjskega urada. Čudovito moč so posedali dosedaj mariborski JDSveljaki pri stanovanjskem uradu. Voglar si je vzel kar sam eno najlepših stanovanj, Pfeifer bogzna koliko sob ima, Irgoličev© tri osebe prebivajo v šestih sobah itd. Ubogega brzojavnega mojstra, ki je stauoval s štirimi osebami v dveh sobah, se je prisililo, daje moral odstopiti eno sobo Nemki, ki je pristojna v Avstrijo, a seve učiteljica francoščine milostljivih: Irgoličev© in Lipoldove, Zakaj ni te učiteljice vzela na stan katera od teh dveh toliko usmiljenih dam, ki ste gotovo obe pri ženskem društvu, katerega glavni cilj je ravno karitativno delo. Ne, bogatini v Maribora pašujejo po sobah, siromakom pa se jemlje še ono malo, kar imajo; Tako postopa JDSstranka, ki je stranka „malega človeka.“ No, ona učiteljica ni držala snage v sobi in je bila pozvana na red od najemnic© stanovanja. Bila so prerekanja semintja. zmagala je Nemka Irgolič-Lipoldova, brzojavnemu mojstru se je odpovedalo stanovanje, češ, da je zanj preveliko. Gospodje od JDS, kmalu bo pregledala draga nepristranska komisija vsa baronska JDS stanovanja. Ste lahko prepričani, da potem ne boste stranka „malega človeka“ samo na papirju in na jeziku, ampak tudi glede stanovanj.
TrgovsM gremij v Mariboru ua.zi.un4a man -' borslcim trgovcem, ki potujejo v trgoiskih zadevah.. na . Cehoslovuško, in želijo tam priporočil».generalnega.
' konzulat«. aaj ,se.,prej oglasijo pri, gremiju, cur jim .da . " potrdilo. ,o. njih .istinitosti. Kdor pride brez tega potrdila k geiieraineirm konzulatu v Prago, ga isti ne" bo priporočat -,
Tobačna trafika "v Mariboru.. Perkova ulica št.
20.	je do 30. sušca.1920 potom- javp.ega. natečaja rast pisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3616 K 27 vin. Položiti se mora pretino se .ponudba izroči 350 K ja m.št •ine.
p . Znamenite pridi žniee v mariborski baziliki i, M. M. slovesno blagbslovljeiijei Spisal in izdal dr. Mih. Napotnik, knezoškol lavantinski. V Mariboru 1920. ,V lastni založbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — To je naslov 70 strani broječi knjižnici, ki je. pred kratkim izšla. Sicer je skromna po svoji zunanjosti, toda velika in imenitna po svoji vsebini. Kaj takega še sploh nismo imeli v našem slovstvu in še menda tudi nimajo v nobenem drugem. Vsi, ki bodo v prihodnje pisali o tènr predmetu, jo bodo morali po~: rabiti in tildi za vse pridigarje bo ta mala, knjižica obilen vir. Kakor je nova mramornata prižnica v mar riborski baziliki krasno in naravnost . mojstrsko delo, tako je tudi ta pridiga o njej velikanski umotvor, izdelan in kakor iz mramor ja. izklesan z največjo skrbjo in natančnostjo ter učenostjo.
Za 1 milijon dolarjev tobaka zgorelo* Riizm
Vashingtona v leverai Ameriki.-je^zgorelo tobačnih zalog v vrednosti 1 milijon delaijev. , 71 milijard bankovcev -v Avstriji. Dne 23. februarja t. 1. je bilo v Avstriji v prometa za 71*3 milijard papirnatih., bankovcev. Sama T meseca januarja so tiskali za 864 milijonov K papirnatih bankovcew
600 dunajskih otrok V Italijo. Vsled neznosnega pomanjkanja živil na Dunaja je italijanski Rdeči križ spravil dne 7. marca t. 1. 600 dunajskih stradajočih otrok v Italijo.


po aveta.
Nemčija ne mara židov. V nemški državni zbornici je stavljenih cela vrsta predlogov, kako bi se zabranit pritok zidov iž Poljske-in Rusije. Židom se bä-

oijaldeinokratična in liberalna, v loda „je radcvoijo dajala vsakemu Židu izvoznice za razno 'blago v inozemstvo vslèd Česar so si razni Židje polniti svoje Sepe.
Novo vojno brodovjo za Indi jod Anglija je skle-ir.ia, da ustànoviy oziroma zgradi, za Indijo lastno, vojno br odovje, katero bo tako številno, da bo l ah ko tekmovalo celo z japonsko vojno mornarico. Angleškemu vojnemu brodovju za Indije bo poveljeval admiral .Telieoe, zmagovalec (nad nemškim vojnim brodovjera pri Skageraku. }
tfihar povzročil 30 milljimoif škode, v se
verni Ameriki je te dni razsajal tako silen vi har, kakoršnjega ne pomnijo niti stari ljudje. Vihar je povzročil čez 30 milijonov kron škode,
; EkSbTÓl^ nesrep- Y,P?aska-vestfal^ elek trami vNeuratha (Porenje) se jé razpočil parni mrtvecev in ranjencev znaša tQ.
Gornja Sv- Kungota. Vsak dan je bolj jasno, da so nemčnrski poglavarji v dražbi s samostoj-neži že 14 dni pripravljali napad na shod Slov. kmetske zveze. Samostojnim pobalinom se je dobro godilo. Vino jim je bilo na razpolage kar v škafih. Paskolova klet bi vedela mnogo povedati in tndi gostilna Änderte . , . Sedaj pa kremžijo Mermoljevi, Paskolovi in Anderlori prijatelji svojo kisle obraze, kakor .na veliki petek. Prvi udarec je bil, da so bili „samostojni“ napadalci pošteno odbiti, drugi, da je oblast dala zapreti gostilno Änderte, in tretja, da pride Paskolo pod zasluženi sekvester. Hvala Bogu, da krivica ne zmaga in da samostojno nemčnrska drevesa ne rastejo do neba ...
Celje. V našem mestu in v okolici delujejo liberalci in samostojni z vso • silo proti naši edino pravi Kmetski zvezi, Da bi tem lažje dosegli svoj namen, poslužujejo se najpodlejših sredstev. Tudi „Kmetijski list“ zelo vsiljujejo, toda. zastonj je vaš trud. Sedaj zopet lažejo, da je njihova zasluga, ker je minister za poljedelstvo g. Roškar, kateri je Član Kmetske zv. Samostojni, ne bo vam pomagala nobena laž, mi pa bomo ostali zvesti naši Kmetski zvezi, kot edino pravi stranki. Zato pa kličemo: Živela Slovenska Kmetska zveza!
Celje; in okolica. Naše mesto, ki leži v sredini Slovenije, bi moralo imeti nekaj, več znakov slovenstva. Toda kaj to mar gerenti! ; njemu je prva skrb — stranka. Na cestah vlada nered, posebno Vrazov trg pač ne kaže znakov mesta, ravno tako ni uličnih napisov. Popotni človek misli, da je prišel v kako turško mesto. Ni čuda, Če ljudstvo zabavlja čez Slovence. Pa kaj demokratu zato! Tudi zaradi brvi čez Savinjo, bi trebalo nekaj izpregovoriti, to pa bomo drugič! N -.
Teharje. Iz page prijazne vasice se malokdaj kaj pojavi v Vašem cenjenem listu. Ne mislite pa, da spimo, ampak ravno nasprotno. Tukaj vlada živo in veselo društveno življenje. Naš ori odsek je izborno organiziran in šteje 30 članov ter 35 naraščaja. Telovadi se vsak petek in torek. Fantovski večeri so vsako soboto. Pridno seže pripravljamo za okrožni nastope M bo meseca jrinija, Hudo nas je pa zadel ; Jogodek, ko nas je zapustil č. g. kaplan Rančigaj, ki je skozi 2Va leta vzorno vodil odsek. Kličemo mu topot najlepšo zahvalo s prisrčnim „Bog živi!“
Konjice, Na Jožefovo, dne 19. marca ob 3h bo pri nas občni zbor Kat. polit, društva zä konjiški okraj. Na shodiT govori urednik" Fr. Žefcot iz Maribora. Vse župnije naj pošljejo®svoje zastopnike*] ;	- . Jt	t P ;
Iz hrežlškega «kraja. Sramota, katero smo doživeti mladeniči naborniki od strani nekega uradnika našega, okrajnega glavarstva, je pa že taka, da jo najbolj popustljiv človek nikakor ne more pobasati z mirno vestjo v svoj žep. Brežiško okrajno glavarstvo jc namreč poslalo mladeničem nabornikom pozivnice nemškem- jeziku. Seveda mi nimamo nič proti tem, ako, se uporabljajo stare, dvojezične tiskovine. To že zahteva zdrava pamet, da je treba sedaj pri nas povsod varčevati. Ali to i je sramota, da so bile tiskovine izpolnjene z nemškim besedilom- Tako je namreč stalo na pozivnicah', da se imajo zglasiti v Rartn in poklic nabornika .je bil tudi Landarbeiter. Torej g. uradnik pri okrajnem glavarstvu^še vedno misli, v; da so v .Jugoslaviji,, ali kakor sé uradno imenuje: kraljevina Srbov, Hrvatov in ; Slovencev, še vetino Land-arheiterji itd. Vprašamo g', okrajnega glavarja:: 'Ali mu je znano, kako so bile pozivnice pisane? Vam u-radnikom okrajnega glavarstva pa svetujemo, če sami ne veste, kako se imenuje Rann in Landarbeiter, v slovenskem jeziku, pa vam bo prestavil take izraze kak kmetski človek v lepo slovenščino. — Mladeniči-naborniki.
Prorađitve.
■'	-,	,y .	'	•	-•	’ \
Maribor. „Repoštev“, čarobna burka v petih' dejanjih. To predstavo ponovi na splošno želj« mladeniška Marijina družba pri frančiškanih' v ne -deljo, dne 14. t. m., ob štirih popòldne v dvorani J. S; Z. v Flosarjevi ulici. Sedeži: I. vrste 5 K, II. vrste 4 K, III. vrste 3 K, stojišče 2 K, za 'dijake 1 K. Med odmori igra dijaška godba.

Mariborska eskomptna banka v Mariboru»
Tegetthoff«»* a
ulica štev 11.
Telefon Štev. 16.
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
Sprejema S Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račmt proti naj* ugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodala : Devize, vaiate, vrednostne papirje itd.
Izdaje : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme • Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Daje kredite: Pod najngodnejšemi pogoji.
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
29
I Mala naznanila |
Raznai
Na stanovanje in
hrano se sprejmeta dva želesni-čaija. Limbuška cesta štev. 60, Studenci.	203
Za izlete : v hribe:
iščem stalno sprem* ljevalko. Ponudbena upravo lista. g
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se pr poroča za popravila in za napravo novih stavb za točno :	izvršitev
URE
vsake vrste se sprejmio v popravilo.
Postrežlia točna. Cent zmerne lan Ignacij, Maribor
Giunta pošta, 2. Bi istr., levo.
Trgovine ali gostilna
se vzame na račun in ič ‘6 se primerna služba za izučeno šiviljo. Naslov v upravništvu.	202
Kupi sei
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan In tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Slaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
sei
Lahek »o»
njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več sežnjev mehkih drv je na prodaj T Mozartovi ulici št. 68, Maribor. 184
Trapist=sir
prvovrstne kakovosti, kilogram po 48 14 prodaja in razpošilja proti poštnem povzetja
MATIJA LAH, MARIBOR,
Glavni trg št. 5.
S»ncer šivalni g-
ročni šivalni stroj,' otroški šivalni stroj, vsi trije brez pogreška, veliš» pnža z garnituro, majhne čeveljčke, lep potovalni koinb, novo salonsko suknjo, moške, ženske in otroške obleke in čevlje, lepe klobnke, cilinder, galoške, ročna dela, rokarice, nogavice, svilnate trake, črne svilnate ščip-ke, lepa boa, ovratnike, zastore, malo stekleno omaro, veliko mizo, omaro, lepe podobe, razne romane, močno vrv in razne drago proda gdč. Schmidi, Koroška cesta 18, L nad., Maribor.	212
Išče se za grafitino
na Gorenjskem zanesljiv, neoženjen, pošten, okoli 40 let star valpet ali višji hlapec, popolnoma izurjen v kmetijstva in konjereji. Ponudbe 8 spričevali prejšnjih slažb na trgovca M. £. ŠE c EC, Grajski trg 2, Maribor. 207
Hiša z vrtom in
svinja se proda. Vpraša se Pokopališka ni. 9, Pobrežje, Maribor.	204
Malo posestvo z
velikim vrtim na prodaj. Občina Razvanje St'. 106 na Ledinah sa Tezenskem kolodvora, 10 minut proti Hočam na levo.	205
Proda se takoj
en brivski Balon a celo opravo v sredini mesta Dolnja Lendava v Prekmurju. Ogla uti se je pri Csokohaj Gregorini, Dolnja Lendava št, 118, Prekmurje. 218
Dober šivalni stroj
za krojače je po ceni na prodaj Jožefa ulica 13, Maribor. 20S
Alojzij Gniuiek
kom. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca, lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec po dnevnih cenah.
Službe i
Slikarskega «len*
ca sprejme Ivan Lorber, slikarski mojsier, Vetrinjska ulica št. 9, Maribor.	190.
Dostojna dekleta
pridna, za napravo zavojčkov sladne kave se takoj sprejmejo. Podružnica Jo*« €J.go*»Č, Glavni trg 21, Maribor. 201
Usnjarski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poinkareva
br. 20.
196
« v
SLOfESSll SL1SGICI! H111B01. eiIJSKI T1G
se priporoča cenjenemu občinstvu v poset ja naročila finega in navadnega peciva slaščic za gostije in domače potrebe.
m
in
Ucertca, kuharicu
in sobarico sprejmemo takoj. V BIZJAK in drag, parna pekarna Rog. 81atina.	208
Sladita kava
znamka
„Vardar“
izdelek I. jngosl. tovarne sladne kave Jovo Gigovié, Nova Gradiška, Slovenija
v zavojih po V» in Va kg, v originalnih zabojih po 50 kg, netto i«»
dobavlja
po - najnižji ceni, franko vsaka postaja od
JOVO GIGOViC
MAR BOR, Giavni t g 21.
mmmm
iifiiiiiuiiibiil
»mm
iliiiS!
			
Prva jugoslev. tovarna pletenin
laitnika	169
ŠOŠTARIČ in BARTA
Gosp. ulica št 5 - MARIBOR «* Gosp. ulica št 5
priporoča cenj. trgovcem svoje izdelke, kakor moške in ženske nogavice, patent-nogavice za otroke in odrasle itd. • Ceniki so na razpolago, f s Vzorci se nošlieio do oovzetiu.
		moammmmmm		HH m
■nmmm""* nsbhhb	H Oglas odprave .Jadran’ ©»ribar 1		31	iU
n
AKO
K
0
imate kal ta
prodati 1
hočete n ai kupiti I iščete službo!
Inzerirajte v Straži in uspeh ie gotov!
So
<ei. odda importna
vagone j„ ekspertna tvrdka
i
Ferdo Sert m «aeon. I
■m I CiUII	Koroška cesta 21 U
_____________._ Brsojavi: 8ERT, HABIBOR.
BBSHM	m- «c»*3-»sw»aciai
BMHBb» <*wnwmni ijuiiji -v..- v.> —     n ii~rn	u__m
3ST0T7-0 !	ZLTO^TO !
Otvoritev trgovine z manufakturo in mešanim blagom
v MARIBORU Koroške cesta 1
v poslopju stare gimnazije (poleg cerkve sv. Aloizija) Velika zaloga, nizke cene, solidna postrežba!
Za obilen oMsKsbpriporoča Rud» üiCföFfJüf
Veletrgovina;
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. vna zaloga delniškega iipiva^
114
^ TVORNICA POHIŠTVA IN MIZARSTVO Peter Hochnegger in drugevi, Maribor
Koroška cesta št. 46 in 53	92
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela, po tvoraiških cenah.
Ifnnolna fonia skopai nova> iz ploščevine, se proda nU|Jdliiu lidlljd y Marib. dvoren pri g. Negalo, L ndstr.
i 1 àuro, „j				1
PNEVMO				
		(GUMI) Rimiti Misheiin d » bat lie takoj		
	GOREČ			
1 LJUBLJANA				!
Zimnata, kak©»* tudi prvovrstna
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov.
Avgust Cade#, Ljubljana,
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.	35
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo
Dr. Btniamin Ipavic
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dnnaj 8ke univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordinira 11—12, Maribor Gosp. Ul. 46.
Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv. Girila v Maribor».