T*
Poltnino otofonc v cjoVovfnL
Leto XX,, št. 300
Jprovnisrvo -luDliono i^notlievo : - leleton štev 3121. 3123. 3124. 3126 1126 Inserotni oddelek: Ljubljano, Selen-Oorgovo ul - tel 3492 m 3392
Podružnica Maribor: Graiski trg tt. 7.
Telefon it 2455 Podružnico Celie. Kocenovo ulica 2 Telefon št 190.
(fačum on Došt ček. zavodih« Ljubljano H 17.749
Ljubljana, četrtek 28. decembra 1939
Cena 2 Din
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dm. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvoi uubliano Knafljevo ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126, Maribor. Grajski trg štev 7 telefon itev 2455j Cehe Strossmayerjevo ulica itev. 1. telefon štev 65.
Rokopis* se ne vračajo
Povišanje prejemkov železničarjem
Priprave za nov naval na Finsko
Ker so se dosedanie sovietske ofenzive popolnoma ponesretile, zbira Maskva na finskih meiah novo veliko armado, s katero namerava drugič
navaliti na F.nsko
Oslo, 27. dec. J. (Nor. tel. Byro) Dopisniki švedskih listov poročajo s finskih bojišč, da so vojne operacije zadnje dneve zelo otežkočene zaradi silnega mraza, ki je dosegel na nekaterih odsekih na severni fronti do 35 stopinj pod ničlo. Finske patrulje na smučeh imajo polne roke dela, da spravljajo na ambulante vojake — največ sovjetske, ki so za tolikšen mraz slabo oblečeni in ki so zaradi mraza omagali. Zadnje dneve je zaradi mraza poginilo nad sto sovjetskih vojakov. Na severnem bojišču in na bojišču severno od Ladoškega jezera so vojaški opazovalci videli zadnje dni v akciji na sovjetski strani tanke, ki so nemškega porekla — izdelki nemške industrije.
Na bojiščih severno od Ladoškega jezera proti polarnemu morju je položaj finskih čet ponovno nekoliko neugodnejši, ker imajo sovjeti zbranih tam 16 divizij pehote in motoriziranih oddelkov, vsaka s približno 18.000 ljudmi. Finske obrambne sile so razmeroma majhne, in pride kvečjemu po en bataljon na eno sovjetsko divizijo.
Z bojišča na skrajnem severu poroča dopisnik danskega lista »Berlinske Tidingen«, da so znašale v zadnjih dneh sovjetske izgube na tem delu bojišča nad 4.000 mrtvecev. Izgube sovjetskih čet so bile tako velike zaradi tega, ker so zadnje dni sovjetske čete napravile vrsto močnih protisun-kov z namenom, da bi si na novo osvojile nekatere pozicije, izgubljene v finski pro-tiofenzivi iz prejšnjega tedna.
Dopisnik danskega lista »Politiken« poroča, da so sovjeti na Karelski ožini postavili na več krajih baterije dalekostrelnih topov, s kateremi so zadnje dni ponovno bombardirali finsko obalno mesto Viborg ln okolico. V Viborgu so sovjetske granate zanetile na več krajih požar. Razen Vibor-ga so sovjeti z dalekostrelnimi topovi obstreljevali tudi finsko železniško progo na onem kraju, kjer je le kakih 30 km oddaljena od Mannerheimove obrambne črte. Pri obstreljevanju ni bilo niti smrtnih žrtev, niti ranjencev.
Sovjetsko letalstvo je kakor vse minule dni tudi včeraj napravilo več bombnih napadov na posamezna finska mesta in stra-tegične točke v zaledju bojišč. Včeraj so sovjetska letala bombardirala zlasti mesto Kotka. Pri bombardiranju so bili ubiti štirje civilist, dočim materialna škoda ni velika. Prav tako so se včeraj pojavila sovjetska bombna letala ponovno nad Helsinki, vendar pa zaradi protiakcije finskih lovskih letal ter protiletalskega topništva niso mogla preleteti mestnega središča. Po finskih virih je finsko protiletalsko topništvo ln lovsko letalstvo v zadnjih treh dneh skupno sestrelilo 39 sovjetskih letal.
Iz raznih provincialnih krajev južne Finske poročajo, da so zadnje dni sovjetska letala ponovno napadla finske potniške vlake. Letala so se spustila nizko nad železniško progo ter so s strojnicami streljala v potniške vozove. Ljudje so marali lz vlakov pobegniti in poiskati zavetja v okolici železniške proge.
Finci zmagoviti tudi na fronti pri Salli
Helsinki, 27. dec. s. (Exhange Telegraph) Finci še vedno na vseh bojiščih uspešno zadržujejo sovjetske napade. V dosedanjih bojih se je izvrstno izkazala strategija mar šala Mannerheima, ki se drži preizkušenih načel bojevanja, ki so se obnesla že v finskih osvobodilnih bojih pred 20 leti. Maršal Mannerheim je finsko vojsko posebej izvežbal za boj proti veliki premočL S smelo iniciativo finske čete vedno že vnaprej preprečijo vsako sovjetsko vojaško operacijo.
Včeraj se sovjetske čete nadaljevale z ogorčenimi napadi, zlasti na Karelijski zemeljski ožini. Glavni napadi so šli preko zamrznjenega jezera Suvanto. Sovjetske čete so štirikrat napadle utrjene finske postojanke in sicer po močni pripravi topništva. Vsi napadi so bili odbiti. Po finskem poročilo so pustne sovjetske čete na zamrznjeni površini jezera 700 mrtvih, poleg tega pa je bilo 50 sovjetskih vojakov ujetih.
Helsinki, 27. dec. s. (Reuter). Izgleda, da so sedaj finske čete razen pri Lieksi tudi ie v smeri od Salle prodrle do sovjetske meje, ali se ji vsaj zelo približale. Finska poročila namreč pravijo, da so Finci na tem delu fronte vrgli v zadnjih treh dneh sovjetske čete za 80 km nazaj.
Vrhovni sovjetski vojni svet v Moskvi
Moskva, 27. dec. r. Včeraj se je sestal v Kremlju sovjetski vrhovni vojni svet. Seji je predsedoval osebno Stalin, navzoči pa so bili vsi vodilni člani generalnega štaba in vrhovni poveljnik rdeče armade. O seji ni bilo izdano nikako uradno poročilo, pač pa se doznava v običajno dobro poučenih krogih, da je vrhovni vojni svet razpravljal o položaju na Finskem, predvsem o vzrokih dosedanjih neuspehov rdeče armade. V zvezi s tem se zatrjuje, da je Stalin odstavil dosedanjega vrhovnega poveljnika rdeče armade na Finskem, generala Merežkova, ki je ob enem odstavljen tudi kot poveljnik leningrajskega vojaškega okrožja. Očitajo mu, da je brez potrebnih j strategičnih priprav in brez dovoljne organizacije hotel izvesti bliskovit napad na Finsko, ki pa se je na vsej črti ponesrečili in postavil vso rdečo armado v zelo i
slabo luč Kdo bo njegov naslednik, še ni znano, ker se vsi generali, katerim so ponudili poveljstvo na Finskem, branijo prevzeti to odgovorno mesto, ker je po splošni sodbi položaj za rdečo armado docela zavožen in bo stalo ogromne žrtve, predno se bo dal prikriti dosedanji neuspeh, ki je predvsem posledica absolutno nesposobnega vrhovnega vodstva.
Silne ruske izgube
London. 27. dec. AA. (Reuter). Ker uradni krogi v Moskvi ne objavljajo nobenih podrobnosti o borbah na Finskem, krožijo po Moskvi in drugih velikih mestih sovjetske Rusije vesti, da je doslej na Finskem padlo 25 do 30.000 Rusov, 30 do 40.000 pa je bilo težko ranjenih ali pa so jim zaradi mraza zmrznili udje. Tako trdi dopisnik »Time&a«. Isti dopisnik pravi, da je nastal zastoj operacij na srednjem in severnem Finskem, na gotovih krajih pa so Finci celo napredovali.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskvat 27 dec. AA. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja dne 27. decembra se glasi: Manjše praske izvidniških oddelkov ter tu pa tam topniški ogenj. Sovjetske letalske edinice so izvršile več izvidniških poletov.
Novi varnostni ukrepi v f inski prestolnici
Helsinki, 27. dec. s. (Reuter). Danes je imela finska prestolnica zopet dveuren letalski alarm. Kakor včeraj, pa sovjetskih letal nad središčem mesta zopet ni bilo opaziti. V predmestjih je stopilo v akcijo protiletalsko topnišvo. Na mesto so padali letaki, ki so jih očitno metala sovjetska letala. Letaki pozivajo finsko prebivalstvo, naj se postavi na stran »finske narodne vlade« v Terijokih.
Finska vlada je pod vzel a v Helsinkih nove varnostne ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva. Tako morajo biti odslej vsa motorna vozila belo prepleskana, da niso vidna letalom. Potniki v javnih prevoznih sredstvih so dobili navodilo ,da nosijo pri sebi bela pregrinjala, pod katera naj se skrijejo v primeru letalskega napada. Na ta način misli vlada, da bo mogoče preprečiti zopetno obstreljevanje civilnega prebivalstva s strojnicami, ker sovjetski letalci ljudi ne bodo ločili od bele snežne odeje.
Viborg izpraznjen
Helsinki, 27. dec. s. (Reuter). Finske oblasti so odredile popolno evakuacijo mesta Viborg. ki so ga zadnje dni ponovno bombardirala sovjetska letala ter ga je pričelo obstrelievati tudi že sovjetsko težko topništvo. Včeraj je odpeljalo iz mesta več posebnih vlakov s 4000 ljudmi, tako da se r^baja sedaj v mestu, ki ima normalno 80.000 prebivalcev, samo še 2000 oseb.
OM"4?evaa|e S!nsk"ft mest
Helsinki, 27. dec. s. (Reuter). 15 sovjetskih bombnikov je danes dopoldne napadlo mesto Tammerfors. Kolikor je doslej znano je bila pri napadu ena oseba ub:ta in ena ranjena. Sovjetska letala so bombardirala danes tudi mesta Abo in Hango, ter Viborg. Nad slednjim so opazili šest bombnikov, število žrtev v teh mestih še ni ugotovljeno. Osem sovjetskih letal je bombardiralo popoldne mesto Kemijarv v bližini centralnega bojišča. Eno sovjetsko letalo je bilo sestreljeno.
Tri Finke padle v boju
Helsinki, 27. dec. s. (Reuter). MarSal Mannerheim je včeraj sporočil, da so v aktivni vojaški službi na daljnem severu padle tri f inske žene.
Danski delavci za Finsko
Kodanj, 27. decembra. AA. (Štefani) Danska delavska združenja so sprejela sklep, da vsi delavci na Danskem odstopijo enourni zaslužek kot podporo Finski. Smatrajo, da bo tako zbran prispevek danskih delavcev dosegel vsoto milijon kron.
Dva nova kontingenta
Švedskih dobro vol j cev
Stockholm, 27. dec. s. (Reuter). Na Finsko sta odšla zapet dva kontfng-enta švedskih prostovoljcev, ki bodo vstopili v finsfko vojsko. V Rovaniemi v bližini centralne fronte v Kare! ji pa je dospela popolna švedska aarabulanca, ki razpolaga s 120 posteljami.
Bern, 27. dec. s. (Reuter). švicarska vlada je nakazala finskemu Rdečemu križu denarno pomoč 100.000 švicarskih fran kov.
Francoski tisk za nujno pomoč Finski
Pariz, 27. dec. AA. (Havas). Pariški tisk piše o junaškem odporu Finske m zahteva da se pošlje pomoč četam generala Mannerheiima ,ki se borijo za vsak korak finskega ozemlja Vsi zahtevajo, da se Finski pošlje takoj pomoč. Karkoli naj bi se v bodoče zgodilo, pravi francoski tisk. gotovo je to, da je sovjetski generalni štab doživel neuspeh, Stalinova politika je pravi polom. »Figaro« pravi, da je treba podpreti Finsko z vsemi sredstvi in da se ne sme pri tem izgubljati časa. Ni dovolj, pravi »Jour«, da se finsko junaštvo pozdravlja, treba jje Fincem tudi po-
magati v tem smislu je govoril tudi Daladier dne 22. decembra Rdeča armada je jasno pokazala svojo nesposobnost, predvsem pa nesposobnost poveljnikov. j>Excelsior« smatra, da je krvavi neuspeh, ki ga je doživel ob prvem udarcu sovjetski vojnd stroj, ostal moralno nepopravljiv. »Populaire« smatra, da bi se Finski lahko pomagalo predvsem na ta način, da
Carigrad, 27 dec j (Havas). Preteklo noč je mnoge pokrajine v Anatoliji obiskal potres izredne jakesti. Potresni sunki so si v kratkih presledkih sledili drug drugemu ter so povzročili veliko razdejanje. Poleg stanovanjskih zgradb so v mnogh anatol-skih mestih porušene ali vsaj močno poškodovane tudi mnoge javne zgradbe, banke, vladna poslopja in druge javne zgradbe ter mnogo mošej, pri katerih so se sesule kupole in podrli minareti. Prebivalstvo je v naglici zapustilo mesta in se preselilo na deželo. Navzlic ostremu mrazu, ki vlada te dni v vsej Anatoliji, prebiva ljudstvo kar na prostem in se ne upa vrniti v mesta.
Potres je poleg materialne škode zahteval tudi zelo veliko žrtev, katerih štev:lo pa bo mogoče točno ugotoviti šele v nekaj dneh.
Vlada je takoj organizirala reševalno službo. Za reševalna dela so angažirane tudi pionirske čete in druge vojaške edinice.
Zbiranje podatkov v potresni katastrofi je zelo otežkočno, ker so brzojavne in telefonske zveze med mnogimi kraji Anato-lijc docela prekinjene. Kolikor je doslej ugotovljeno, so bili po potresu posebno prizadeti Ankara ter mesta Tokat. SamSun, Jozgad, Amasia in Sivas, v katerih je razdejanje najhujše.
sko vlado, toda s pogojem, da ostane finskem narodu ohranjena pravica, da živi v svobodi. Sovjetska Rusija pa očitno noče miru in se je zato odločila za uničenje Finske. Nobenega opravičila ni mogoče najti za sovjetsko postopanje. Edina razlaga za to postopanje je, da je hotela Sovjetska Rusija odstraniti Finsko kot svobodno in neodvisno državo zato, da se pomaknejo sovjetske meje do Norveške in švedske ter da dobi tako Sovjetska Rusija nadoblast nad Skandinavijo ln Baltikom. Morda ima Sovjetska Rusija tudi namen, da pozneje prodre do Severnega morja.
Čeravno so bile sovjetske zahteve tekom sovjetsko-finskih pogajanj večinoma nesprejemljive, je Finska sprejela dve tretjini teh zahtev in dala tudi vse mogoče garancije za varnost Leningrada. Vse pa je bilo zaman. Sovjetska Rusija se Je očitno enkrat za vselej odločila, da Finsko uniči. To je bil pravi in edini vzrok za začetek vojne. Zato pa se je morala Finska zoper-staviti sili s silo, kajti gre za njeno svobodo in neodvisnost. Kakor je izjavil že zunanji minister Tanner v nekem svojem govoru, so Finci raje pripravljeni umreti, nego da se podajo pod sovjetsko tiranijo. V sedanjih tragičnih trenutkih je ves finski narod trdno na strani svojih voditeljev, parlamenta in vlade. V vladi so zastopane sedaj vse politične stranke od konservativcev do socialistov. Tako je ministrski predsednik Ryti liberalec, zunanji minister Tanner pa vodja socialistične stranke. Finska je deležna v svojem boju simpatij vsega civiliziranega sveta. Ce bi morala v boju radi pomanjkanja orožja in sovražne premoči tudi podleči, pa bo njena žrtev vsaj inspiracija za vse civilizirane narode, da se postavijo zoper napadalca.
Uspešna finska propaganda med sovjetskimi vojaki
Rim, 27. dec. AA. (Štefani). Posebni dopisnik lista »Popolo <U Roma« na F.n-skem trdi, da je finska propaganda v sovjetskih vrstah že rodila nekatea-e zadovoljive uspehe. Letala neprestano mečejo v zaledje sovražnih bojnih črt letake, v ka-
bt skandinavske države dobavljale Finski topove, strojnice m municije. list na-glaša potrebo ustanovitve prostovoljskih čet, češ da Finska ne razpolaga z večjim številom moštva Sedaj se vrši na Finskem mobilizacija rezervistov ,ki jih je skupno samo 140.000. Zaradi tega morajo Fincem priteči na pomoč tisoči drugih borcev.
U
Ankara, 27 dec. j. (Havas) V pretekli noči ob 2 in potem ob 5 so občutili v mnogih pokrajinah Anatolije izredno močne potresne sunke. Epicenter potresa je bila sama Ankara. V celoti so našteli štiri daljše potresne sunke, med katerimi sta bila dva izredno močna. Nedvomno je potres zahtval mnogo žrtev, vendar pa podrobnosti za enkrat še niso znane. Po prvih podatkih, ki so jih zbrale oblastva, je bilo močno poškodovanih več mest v Anatoliji.
Ankara, 27 dec AA. (Reuter). Ni še točnih podatkov o številu človeških žrtev, ki jib je zahteval zadnji potres v Turčiji. Znano pa je, da je bilo ranjenih in ubitih veliko število ljudi ter da so bila številna poslopja pornšena. Vsega skupaj je bilo 7 potresnih sunkov, ki so bili vsi močni in so jib čutili po vsej Turčiji
Potresne sunke so zabeležili po vsem svetu
Beograd, 27. dec. AA Poročilo potreso-merskega zavoda na Tašmajdanu Davi, 27. decembra ob 00.51 so aparati zabeležili katastrofalen potres, ki se je moral pripetiti v daljavi 2.300 km od Beograda. Naknadni sunek so v Beogradu čutili ob 1.06.54 in je znašal 3.080 mikromov z valovno periodo
dobiva zdaj 500 mark na dan kot nagrado za poučevanje Fincev v upravljanju s tanki
Stalin prevzame
vojno vodstvo
London, 27. dec. AA. (Havas). »Daily Skatch« trdi, da bo odslej Stalin osebno vodil vojno na Finskem iz Moskve. Stalin se zaveda, da vojna utegne trajati dolgo in je zato potrebna primerna propaganda za na*ode sovjetske zveze.
Subotica, 91. dec. o. V zvezi z reSit-vijo raznih socialnih problemov v prometnem resoru je minister Beslič podal naslednjo izjavo:
S 1. januarjem leta 1940 bodo povečani prejemki vsemu železniškemu osebju za 20 odstotkov, železniškim delavcem pa za 9 odstotkov. Prav tako se bo v najkrajšem času pričela razprava o ureditvi drugih vprašanj socialnega in zdravstvenega značaja v prometnem resoru in sicer za ustvaritev ugodnejšega življenjskega standarda železniških uslužbencev in delavcev, ki izvršujejo zelo težko in naporno službo.
Nova vseameriška konferenca
Washington, 27. dec. AA. (Havas). Državni podtajnik Walles namerava pripraviti novo konferenco nevtralnih sil, ki naj bi bila mesca januarja v Riu de Ja-neru. Na njej naj bi se poostrili sklepi panamske konference. Istotako naj bi se južnoameriške države sporazumele glede sankcij proti onim državami, ki bi prekršile nevtralne cone. Kakor poročajo, se glede sklicanja te konference Že vodijo ! diplomatski razgovori med prizadetimi dr-I žaavmi Severne in Južne Amerike.
13 sekund. Zadnji sunek tega potresa so aparati zabeležili ob 2.39 minut
Bern, 27. dec. j. Ob 1. ponoči so seismo-grafi observatorija v Neuchatelu zabeležili zelo močan potres Središče potresa mora biti oddaljeno približno 3.100 km od Neuchatela v vzhodni smeri. Tudi potresni observatorij v Curihu je zabeležil v enaki oddaljenosti izredno močan potresni sunek, katerega epicenter mora ležati nekje v Transkavkaziji v bližini Tiflisa. Tako v Curihu kakor v Neuchatelu ter drugih opazoval i?čih se je občutil oddaljeni potres tako močno, da so se zlomile igle seismografov.
Bruselj, 27. dec j. (Havas). Tukajšnja potresna opazovalnica je zabeležila preteklo noč izredno močan potres z epicentrom nekje v Mali Aziji
London, 27. dec. j. (Reuter). V noči od torka na sredo so zabeležili seismografl raznih angleških observatorijev izredno močan potres v vzhodni smeri od Anglije
Potres tudi v Casablanci
Tanger, 27. dec. AA. (DNB). Močan potres je v Casablanci porušil zgradbo državne banke, več stanovanjskih hiš tn nekaj džamij. ^■
12 držav za konkretno pomoč Finski
Ženeva, 27. dec. j. V božičnh praznikih so generalnemu tajništvu Društva narodov Se nadaljnje štiri države in sicer Oo-lumbia. Liberia, Urugvaj in San Domin-go izjavile svojo pripravljenost prepevati k pomoči za Finsko, kakor jo Je priporočilo tajništvo Društva narodov. V celoti se je torej doslej izmed 30 držav, ki so 13. decembra podpisale resolucijo o obsodbi sovjetskega napada na Fnko 12 izmed njih odfločilo tudi za konkretno pomoč finski državi.
Nemška propaganda
v severnih državah
Nemčija hoče s spretno propagando zmanjšati finsko odpornost napram sovjetskemu napadu
zmanjšati njeno odpornost napram sovjetskemu napadu.
Angleško-franooska pomoč Finski ki je postala že dejstvo, bo v prvi vrsti omogočila finskemu general isimu Mannerheimu, da bo tudi v zraku lahko izvedel tako energične protioperacije kakor doslej na kopnem. Razen francoske pomoči se na Finskem že občuti tudi pomoč švedske m Norveške katerih dobrovoljci so se Se ude-žili zadnjih bojev na finski ctrani. Da drugi strani se ziasti na Norveškem zadnji čas neprijetno občuti nemški pritisk in sicer na ta način, da se norveški službeni krogi kakor tudi norveške delavske organizacije branijo sodelovati pri sestavi koncentracijske vlade, ki bi se odkrito izrelda aa efektivno pomoč Finski
Bern, 27. dec. a (Reuter). Bivši predsednik poljske republike Moscicki je dospel v Švico ter se bo nastanil v Freibur-gu. Pri svojem prihodu je izjavil novinarjem, da se ne bavi več s politika
Pariz, 27. dec. j. (Fintelag). V poučenih krogih zatrjujejo, da je da' kancelar Hitler stalno na razpolago ves svoj propagandni aparat, da bi podprl operacije sovjetske vojske na Finskem, štab nemških agentov si prizadeva zatreti moralno pomoč, ki jo je bila Finska doslej deležna s strani mnogih drugih narodov. Nemški agenti, raztreseni sirom Finske, zlasti razširjajo tezo, da se bo Finska nevarno kompromitirala. ako bo sprejela pomoč zavezniških sil in drugih držav. To stališče Finske bi se namreč lahko v Berlinu smatralo kot nasprotno s finsko nevtralnostjo napram Nemčiji.
Nemška propaganda na Finskem je v najtesnejši zvezi z nemško propagando na švedskem in Norve&em, ki se že dalje časa občuti. Tamkaj nemški agenti predvsem naglašajo, da je prijateljsko stališče Nemčije do skardinavskih držav odvisno samo od njih nevtralnostnega stališča nasproti sovjetski Uniji. V obeh primerih je očitno, da si Nemčija prizadeva izolirati Finsko ia
Sovjeti so se odločili,
da uničijo Finsko
Finski poslanik v Londonu o pravih ciljih sovjetske
Invazije na Finsko
London, 27. dec. s. (Reuter). Finski poslanik v Londonu Gripenberg je imel snoči preko angleških radijskih postaj govor o sovjetski invaziji na Finsko. Ponovno je poudaril, da v sovjetsko-finskih pogajanjih pred izbruhom vojne ni bilo nobenega vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče urediti. Finska vlada je zavzela vedno spravljivo stališče in je zopet in zopet iskala mirno ureditev vseh vprašanj. Celo, ko so se vojaške operacije že pričele, je izrazila pripravljenost, da doseže sporazum a sovjet-
terth pozivajo sovjetske vojake, naj polože orožje in p ribe že nu finsko stran, kjer jih bodo lepo sprejeli ln z njim. milo postopali V letakih jim obetajo tudi velike denarne nagrade za razno orožje, ki bi ga de-ze rte rji prinesli s seboj. Tako je n. pr. obljubljeno 10.000 rubljev za tank, 10.000 dolarjev pa za nepoškodovano letalo. Zaradi takšne propagande so F.nci razen drugega dobil! že 10 bombnikov. Finskim četam je pade) v roke tudi en sovjetski bataljon tankov. Poveljnik tega bataljona
SHen poires u Turčiji
V torek ponoči je povzročil izredno močan potres v Ankari in južni Turčiji veliko razdejanje in zahteval tudi mnogo smrtnih žrtev
4
Bojazen Bližnjega vzhoda
Male prednjeazijske države se boje vojnih zapletljajev In se priprav^ajo na skupno obrambo ob podpori
zaveznikov
Kina, 27. dec. r. Italijanski listi posvečajo veliko pozornost dogodkom na Bližnjem vzhodu. V zvezi s tem poročajo o vojaških pripravah v Afgan stanu ki se zadnje dni mrzlično nadaljujejo. Vesti o proglasitvi splošne mobilizacije niso točne, pač pa je res, da je vlada na svoji zadnji seji o tem razpravljala in piipravia vse, da ae v danem primeru mobilizacija čim hitreje izvede. Afganska vlada z veliko pozornostjo zasleduje razvoj položaja v Evropi in ne prikriva zaskrbljenosti zaradi možne akcije sovjetske Rusije na BI žnjem vzhodu. VpraSanje zaščite pred takim napadom je v ospredju vsega zanimanja ne samo v Afganistanu, nego tudi v vseh prednje azijskih državah. Afganska vlada je iz previdnost; povečala svoje obmejne posadke in izvaja na meji proti sovjetski Rusiji najstrožjo kontrolo, da prepreči prihod komunističnih agentov. Obenem je afganska vlada stopila v stke s podpisnicami tako zvanega saadabadskega pakta. Kakor se doznava, se bodo zastopniki Afganistana, Irana Iraka in Turčije, ki so podpisale saadabadski pakt v kratkem sestali v Kabuhi h konferenci, da skupno prouče politični položaj ter se dogovore o skupnih ukrepih v smislu sklenjene pogodbe o medsebojni pomoči.
V zvezi s tem poroča »Stampa«, da se kljub francoskim demanti jem v Damasku vzdržujejo vesti, da ima francoski general Weygand nalogo, organizrati na Bližnjem vzhodu posebno ekspedicijsko vojsko, ki bo skupno z obrambnimi silami prednje-azijstkih držav nastopila proti sovjetski Rusi j. Če bi prišlo na Bližnjem vzhodu do vojnih zapetljajev. Ta vojska bi imela na-
logo prodreti čim globlje v Rusijo in na ta
način vojaško oslabiti i Rusijo i Nemčijo. Ta načrt se zdi italijanskim krogom adoer precej fantastičen, vendar pa verjetni, da-si zaenkrat ne računajo s tem, da bi prišlo do vodne med Sovjetsko unijo in Turčijo, ki je na Bližnjem vzhodu odločilni či-nitelj.
Likvidacija nemških
podjetij v Turčiji
Carigrad, 27. dec. o. Vse podružnice velikih nemških podjetij, med njimi trgovskih podjetij in bank. »o pričele likvidirati svoje posle v Turčiji ter zapirati svoje urade.
Zbiranje iranskih čet
Kairo 27. dec. AA. (Štefani). List »Ahram« izve, da iranska vlada nadaljuje s koncentracijo čet na severni meji Med Hameldenom in Karajmanbo je že 20.000 iranskih vojakov.
Anglija in Rusija
London, 27. dec. o. Ministrstvo za propagando objavlja: Vesti, da je angleški poslanik v Moskvi prejel navodilo, naj pozove zastopnike angleških tvrdk v Rusiji k odhodu, niso resnične. Prav tako so brez podlage vesti, da je nameravana skorajšnja prekinitev diplomatskih stikov med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. V odnosih med obema državama niso nastale nobene izpre-membe.
Ka zapadu tiho in mirno
Zaradi slabega vremena ni nobenih dogodkov
Parte, 27. dec. J. (Havas). Vojaški položaj na zapadmi fronti se zadnje dn.'. ni bistveno izpresmenil. Včeraj so nemške čete v prvih dopoldanskih urah na frontnem odseku južno od Saortjrlickena napravile napad na tamkajšnje francoske postojanke. Po informacijah je bil napad v glavnem izveden kot demonstracija pred Hitlerjem, ki se je tisti čas nahajal na obisku pri nemških četah na tem delu za-pacftiega bojišča. Nemški napad so francoske čete z lahkoto odbile. Nemška pehota je na umiku pustila na bojišču celotno poveljstvo napadajočega oddelka in sicer enega častnika in dva podčastnika. Ta nemški napad je bil edina vojaška operacija v tcfcu vsega včerajšnjega dneva. Vzrok nedelavnosti na zapadnem bojišču je v prvi vrsti v izredno neugodnih vremenskih prilikah. Vidnost je skoraj enaka ničli in so zaradi tega včeraj popolnoma izostale vsakršne akcije letalstva. Danes se je vreme nekoliko Izfbolj-šalo in so na obeh straneh zopet obnovljene letalske akcije.
Danes opoldne med 13.15 In 18.35 je M izdan v posameznih krajih severne Francije protiletalski aatan. Bombardiranja ni bijo.
London, 27. dec. j. Danes opoldne sta se pojavili nad angleškim mestom Suf-folk dve letali, katerih narodnosti pa zaradi velike višine, v kateri sta leteli, ni Sblo mogoče ugotoviti Letali sta puščali za seboj dolge vlečke belega dima, kajkrš-nega navadno puščajo za seboj nemška letala HenkeJovega tipa, kadar se hočejo umakniti zasUedovaJcem. Letalski alarm zaradi pojava teh letal ni Ml izdan, niti ni poročil, da bi letala kje metala bombe.
Nemško in francosko
vojno poročilo
Berlin, 27. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Razen neznatnega sovražnega topovskega streljanja je tudi drugega dne božiča na fronti vladal mir.
Pariz, 27. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 219. vojno poročilo:
Ponoči se na bojišču ni zgodilo nič pomembnejšega.
Božična poslanica
admirala Darlana
Pariz 27. dec. AA. (Havas). Vrhovni poveljnik francoskih pomorskih sil. adm ral, Darlan, je v božični poslanici francoskim mornarjem dejal med drugim:
Ko branimo naše morje in našo domovino, branimo istočasno tudi civilizacijo. Novo leto pričakujemo v prepričanju, da so moralne sile našega naroda neuničljive in da je s tem tudi naša zmaga zagotovljena.
| Dosedaj padlo na bojišču 25U Angležev
London, 27. dec. br. Danes je bilo tu objavljeno, da je doslej v vojni padlo 2511 Angležev. Sorazmerno mnogo je med njimi letalcev. Francoske vojne žrtve so doslej dosegle število 1413.
Avstralske čete v Angliji
London, 27. decembra. AA. (Havas) Vse angleško časopisje pozdravlja prihod prvih avstralskih vojaških oddelkov v Veliko Britanijo. Listi naglašajo, da je prihod avstralskih letalcev v Veliko Britanijo o božiču znamenje zmage zaveznikov v vojni, ki jo Velika Britanija vodi skupno s svojimi dominioni proti sovražniku.
Ameriška sodba o gospodarskem položaju zaveznikov
New York 27. dec. j. Ugledni newyor-ški strokovni list »Journai of Coanmerce« se v eni zadnjih izdaj obširno banrt z gospodarskim stanjem obeh zavezniških držav od početka sedanje vojne ter prihaja do zaključka, da je francosko-angleško gospodarstvo po štirih mescih vojne skoraj povsem normalno, kar po mnenju lista dokazuje, da moreta Anglija in Francija uspešno voditi tudi zelo dolgotrajno vojno.
Obalna obramba Kanade
London, 27. dec. br. Angleški tisk je danes objavil nekaj zanimivih poročil o organizaciji kanadske obalne obrambe. Tako zvano kanadsko vojno brodovje je bilo ob pričetku vojne sestavljeno iz 6 modernih rušilcev in serije motornih čolnov. Posadke teh ladij so štele skupno 1700 mož in oficirjev. Ze kmalu po vojni se je njihovo število podvojilo in vojni mornarici so dodelili 40 pomožnih ladij, ki so bile zadostno oborožene, da lahko služijo za iskanje min, v obveščevalne in nadzorstvene svr-he ter za spremstvo tovornih lad j, ki odhajajo ali pa prihajajo v Kanado. Vse io vojno brodovje opravlja že ves čas vojne brez najmanjšega prestanka enako intenzivno obrambno službo kakor vojno brodovje ob angleških obalah. Kanadski ru-šild spadajo med najmodernejše bojne ladje take vrste na svetu. Dol--i so po 100 m in oboroženi so z brzostre^nimi topovi po 12 cm. Njihova brzina znaša po 36 milj na uro.
Velika angleška narašlla
London, 27. dec. AA. (Havas) Angleška komisija za nabave vojnega mater ala je izvršila naročila na velikem številu tržičč V prvi vrsti so bila naročena vojna letala v Zedinjenih državah in Kanadi. V najkrajšem času bo izvedeno med angleško in francosko konrsijo ?a nobavke najožje sodelovanje. Obe kc<mis;ji bosta <kr-beli predvsem za to, da se cene ne bodo zvišale.
Nova minska
Da zavarujejo pomorski promet med Anglijo in evropsko celino, so napravili Angleži nov minski pas
London, 27. dec. AA. (Havas). Mornariško ministrstvo objavlja podatke o novih minskih poljih, ki so jih položile angleške ladje zato, da se zavaruje plovba angleških in nevtralnih ladij. »News Chronicle« pravi, da je minski pas ob vzhodni angle-šk* obali dolg 500 ter širok 30 do 40 milj. Ta poilja bodo zavarovala varnost plovbe angleških in nevtralnih lad j, istočasno pa bodo preprečila nemškim podmornicam Izvesti kakršnokoli akcijo v teh vodah. Mine so tako razmeščene v raznih globinah morja, da je matematično nemogoče, da b; katerikoli ladja prišla skozi minska' polja. Prehodi skozi minska polja so sedaj zelo ozki tar tam angleške ladje vršijo stalno kontrolo. Angleško letalstvo bo stalno skrbelo za to, da nemška letala n%bi mogla metati magnetičnih min v te prehode.
Registraeijja ameriških ladij na Norveškem
WaShingtOn, 27. dec. br. Kakor znano, so poskušale nekatere paroplovne družbe spričo prepovedi plovbe po tako avanih
pomorskih vojnih conah, ki je bila s spremembo nevtralnostnega zakona proglašena za ameriške ladje, registrirati svoje ladje v Panami. Panamska vlada pa se ie postavila na enako stališče kakor vlada Zedinjenih držav in so bili tako računi ameriških paroplovnh družb prekrižani Danes poročajo list', da se je družba United States Line odločila registrirati nekaj svojih ladij na Norveškem.
Dosedanji angleški uspehi na morju
London, 27. dec. br. Neki britanski admiral je imel danes po radiu govor o uspehih angleške vojne mornarice v zadnjem času. Pričel je z bitko ob urugvaj-ski obali, ki se je končala s potopitvijo nemške oklopne kr'žarke »Admiral Graf Spee«. Temu angleškemu uspehu so slediti drugi kar v celi verigi. Admiral se je spoštljivo izrazil o junaštvu posadke na angleški križanki »Exeter«, ki as js upala
■prejeta borbo s mnogo botja nsmifro ofcl<n«Suu Mornarji aa kiižarki ao zvesto Izpolnili nauke angleških mornariških Sol, da Ja treba sovražnika najprej Iraledttit, nato ustaviti in tavati na boj. Vsa zadeva a nemško oklopno ladjo je fctla preoej nenavadna. Admiral je nato priznal zasluge trgovinskih in rfbMcih mornarjev. Naravnost junaško se je obnaSala posadka neke angleške petrolejske ladje, ki je btta torpedira-na na Atlantskem oceanu. Torpedo in vihar sta ladjo razpolovila. Prvi del ae je potopil, posadka pa se je na drugem delu ladje Se 24 ur borila z valovi in skušala spraviti ta del ladje v neko angleško Itako. Nazadnje je morala tudi zadnjo polovico ladje prepustiti valovom in ae rešiti na neko drugo ladjo.	y
Admiral je v svojem govoru nadalje opozoril, da je bila od pričetka vojne potopljena le ena angleška podmornica, Nemci pa so izgubili povprečno po 2 do 4 podmornice na teden. Pit objavljanju nemških izgub postopa angleška admiraliteta zelo previdno in proglaša za potopljene le one nemške podmornice, pri katerih se je stvarno dognalo, da so na njih nastale večje eksplozije, ali da ao bile kako drugače uničene. Nemčija bo imela še mnogo truda, da bo nadomestila izgubljene podmorniške posadke, ker se mora vsak mornar za uspešno službo na podmornici vež-bati normalno po pet let
Žrtve min in torpedov
Oslo, 27. dec. br. Rešena posadka norveškega parnika »Lappena«, ki je predvčerajšnjim na Severnem morju zadel na mino ter se potopil, je oblasti obvestila, da ae je t neposredni bližini »Lappena« potopil še neki drug parnik. Uvedena je bila takoj preiskava a dosedaj na morju ni bilo mogoče najti ne ostankov drugega parnika ne kakega člana njegove posadke.
Zaplemba za Nemčijo
namenjenega blaga
London, 27. dec. br. Na angleških kontrolnih postajah je bilo, kakor objavlja ministrstvo za gospodarsko vojno, v preteklem tednu zaplenjeno 6800 ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Blago so zaplenili na raznih nevtralnih ladjah, ki so iztovorile zaplenjeno blago ln nato nadaljevale svojo vožnjo. Predvsem Je bilo zaplenjeno več tisoč ton petroleja. Med zaplenjenim blagom je le izredno malo žita in drugih življenjskih potrebščin.
Parnik „Dusseldorf" na poti skozi Panamski prekop
New York, 27. dec. s. (Reuter). Nemški parnik »Diisseldorf«, ki ga je nedavno v bližini čilske obale zaplenila neka angleška vojna ladja, Je z dovoljenjem ameriških oblasti z angleško posadko na krovu plul skozi Panamski prekop. Nemški konzul je zahteval, da oblasti prepovedo ladji prehod, vendar so se ameriške oblasti postavile na stališče, da veljajo za Panamski prekop ista načela mednarodnih zakonov kakor za odprto morje. To je prvi primer, da je zaplenjena ladja plula skozi Panamski prekop.
Povratek ujetnikov z »Admirala Graf Spee44
Montevideo, 27. decembra. AA. (Reuter) Pet kapitanov britanskih trgovskih ladij ln 55 britanskih mornarjev, ki so bili nekaj časa ujeti na nemški ladji »Admiral Graf Spee« bo odpotovalo danes iz Montevidea z nekim britanskim parnlkom.
Protest Amerike v Londonu
London, 27. decembra. AA. (Havas) Britanska vlada je prejela, kakor poroča »Times«, protestno noto držav, ki so podpisale panamsko izjavo. Pritožba označuje varnostni pas v ameriških vodah. O pritožbi bodo razpravljali z vso pozornostjo, kakor zasluži sporočilo te vrste, in bo angleška vlada na noto v ugodnem trenutku odgovorila.
Papežev uradni obisk pri italijanski kr. dvojid
Danes bo papež Pij XIL z velikim spremstvom vrnil obisk italijanski kraljevski dvojici
eio.ooo moz v Belgiji stalna ped orožjem
Bruselj, 27. dec. br. Belgijski senator Cocard je dal novinarjem zan miive iz;'ave o obramba Belgije v primeru, da bi bila napadena, še nikoli Belgija ni imela tako močne armade, je dejal, kakor sedaj. Pri svoji obrambi se to op rala na tri obrambne linije poleg tega pa se bo lahko zanesla tudi na Nizozemsko, ki bo v takem primera ned.omno nič msnj ogrožena kakor Be1- ija sama.
že doslej sta bila mobiV:4 ana dva razreda rezerv sfov, tako da šteje bclg!jska armrda, ki je vsa razme?4ena po trdnjavah ln na obrambnih postojankah skupno preko 650.000 mož. V primeru potrebe bo takoj mrgole mobil'z'rati še tretji razred rezervistov ki so vsi speciarz rani.
Belgijski obrambni sistem so opira na prvi črti na trdnjave pri La Cantin , okrog L!egea in v Ardenih. Liege je obkoljen od trdsjav, ki so najmodernejšega sistema. Center trdnjav v Ar.Vnih je Namur. Druga obrambna črta se razteza od Anversa do Namura. Na tej črti je prlp"avl;1en tudi cel sstem popbrvnih naprav, ta;ko da bo mogoče sovražnika zadržati tudi z vodo. Notranji obrsm'ni sistem pa se opira na točke Anvers Nleuport in Ostende.
Tudi belgijsko orožje je bilo tako izpopolnjeno. da spada po svoj kakovosti med najboljše na svetu. Belgijskih metalcev min ne p' esega nolH^no s!'čno orož;'e v drugih državah. Tudi organizmoma vojsk« je popolnoma uspela. Tako je bilo mogoče iz ardenskega polka sestaviti ves podof.cir-sk kader celih dveh divizij, ki sta sedaj rae,m»3ščeni v Ardenih.
Bčjl pri K&nklngu
Cungkuig, 27. decembra. AA. (Havas). S kitajske jradne strani sporočajo, da se je zadnje dni vodila ogorčena borba severovzhodno od Naj.knga. Kitajske čete so ohranile svoje položaje, ki so prešli v toku borb trikrat lz enih v druge roke. Japonske čete so pretrpele velike izgube.
196 žrtev železniške nesreče v Nemčiji
Bertln, 27. dec. A A. (DNB). Število žrtev težke železniške nesreče pri Genthinu se je povečalo zaradi smrti več hudo ranjenih na 196. Je pa Se vedno veliko Število hudo raivjenlh, ki se bore s smrtjo.
Vatikan, 27. dee. br. (Havas). Papež Pitf X£L bo jutri na posebno svečan način
vrnil oblak italijanski kraljevski dvojici, ki je bila pred beg čem v Vatikanu. Za oblak so se vršile te dni v Rimu velike priprave. Določen je bil tudi podroben program oblaka. Reportažo bodo jutri dopoldne oddajale vse italijanske radijske postaje. Papež se bo malo pred 10. uro z velJdm spremstvom ▼ 18 avtomobilih odpeljal te Vatikana v KvlrinaL Papež sam bo sedel v 6. avtomobilu. Na Petrovem trgu mu bodo Izkazale časti vatikanske čete, na drugi strani meje pa ga bodo sprejeli oddelki italijanskega vojaštva. Pozdravila ga bo posebna italijanska misija, ki jo sestavljajo same dvorske osebnosti. Na trgu Poati Cucd bo pozdravil papeža rimski guverner. Na dvoru bo papež sprejet po posebnem ceremonialu. Vse svečanosti bodo trajale dve uri.
Kakor poročajo iz Pariza in od drugod, Je zavladalo v evropskih poKtičnih krogih ogromno zanimanje za papežev obisk pri italijanskem kralju. »Le Journal« ugotavlja da bo imel ta Obisk prav poseben pomen spričo sedanjih mednarodnih prilik ter da je sedaj že zanesljivo računati s tesnm sodelovanjem Italijanske vlade in Vatikana v organizaciji fronte miru, katero bodo odočno podprle tudi Zedinjene države.
Rim, 27. dec. AA. (Štefani). Giornale <f Italia objavlja članek svojega ravnatelja, posvečen Jutrišnjemu obisku sv. očeta Pija XII. pri italijanskem kralju in cesarju. V članku pisec poudarja, da imata oba vladarja danes bolj kot kdaj prej enaka čustva in ista naziranja. Nikdar ni mogel biti sestanek med poglavarjem rimske katoliške cerkve in fašistične Italije večjega pomena kot v tem tako tragičnem času, ki ga preživlja danes svet. To je v prvi vrsti nova potrditev pomirienja med cerkvijo in državo, do katere je prišlo po
zaslugi novega reda, ki ga je ustvaril fašistični režim. Ta sestanek nima nobena
; zveze s praktičnimi vprašanji vojne in mi-! ru. Italijanska politika bo ostala tudi v ! bodoče politika neodvisnosti in budnega j spremljanja dogodkov. Pojmovanje miru, kakršnega je izrazil sv. oče Pij XII., pa odgovarja orientaciji mednarodne solidarnosti in evropskega sodelovanja, ki Je vedno navdajalo zunanjo politiko Musso-linija. Tudi Mussolini je razvil vse svoje delovanje v to, da bi omejil in ustavil vojna Zato — tako zaključuje list — sestanek dveh poglavarjev zbližuje v najpopolnejši harmoniji višje vrednote roman-stva in njihove močL
Vatikansko odlikovanje grofa Člana
Rim, 27. decembra. AA. (Štefani). Vatikanski državni tajnik kardinal Maglkme je poslal italijanskemu zunanjemu ministra grofu Cianu brzojavko sledeče vsebine: Sv. oče mi je naročil prijetno dolžnost sporočiti vam, da vas je odlikoval z redom zlate ostroge. Nenavadno sem srečen, da vas lahko osebno o tem obvestim in da vam čestitam, ker vam je bilo odlikovanje dodeljeno v znak priznanja za vaše delo za mir in za prisrčne od noša je med državo in cerkvijo Pridružujem se blagoslovu, ki ga vam pošilja poglavar katoliške cerkve.
Roosevelt — kralj Viktor Emanuel
Washlngt<>n, 27. dec. a (Havas). Ameriška vlada je objavila vsebino prisrčne brzojavke, ki jo je poslal predsedn' ku Rooseveltu za bližajoče se novo leto Italijanski kralj Viktor Emanuel. Predsednik Roosevelt poudarja v svojem odgovoru upanje, da bo novo leto prineslo mir, ld si ga vsi tako prisrčno žele.
Okrog mirovne akcije
Novi mirovni načrt bosta baje izdelala papež in
Roosevelt
Rim, 27. dec. o. Papeževa božična poslanica in Rooseveltova sporedna akcija sta v vseh cerkvenih krogih Vatikana kakor tudi v Severni Ameriki izzvala največje zadovoljstvo. Doslej še niso znane podrobnosti, kako se namerava ta akcija praktično izvršiti, vendar pa se je zvedelo iz zanesljivega vita, da bo osnovana v Vatikanu nekakšna centrala, v kateri bodo zastopane vse nevtralne in ne vojujoče se države. Predlog o tem, ki ga bosta izdelala papež in Roosevelt, bo v najkrajšem času dostavljen vojujočim se in nevtralnim državam. Pri tej akciji je zamišljena tudi pomoč Finski. Papež je že dal na razpolago večjo vsoto denarja katoličanom na Finskem Trenutno izdeluje papež osmvna načela za konkretne mirovne predlogi..
Washingion, 27. dece. o. Listi poročajo, da se je italijanska vlada izjavila pripravljeno. da se oficielno pridruž' akciji Vatikana in Zedinjenih držav za omogočenje
pravičnega miru. Musso-Tini hi Roosevelt vzdržujeta zaradi te zadeve medsebojne stike.
London, 27. dec. z. »Daily Telegraph« primerja v daljšem članku mirovne pogoje, ki jih je orisal papež z mirovnimi pogoji, kakor sta jih nedavno pred angleškim parlamentom precizirala ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax in prihaja do zaključka, da se ti pogoji popolnoma strinjajo. Enako kakor papež, zastopata tudi Anglija in Francija stališče, da ima vsak narod pravico do samostojnega in svobodnega življenja. Toda angleška državnika sta tudi poudarila, da ne more biti govora o mirovnih pogajanjih, dokler na nasprotni strani ni ljudi, katerim bi se moglo zaupati. Končno ugotavlja list, da Vatikan že dolgo ni zavzel tako jasnega in določenega stališča do mednarodnega položaja, kakor tokrat
Pred preosnovo
belgijske vlade
Bruselj, 27. dec. AA. (Havas). Dasi je predsednik belg" jske vlade včeraj sporočil, da ne bo rekonstrukcije vlade pred prvimi dnevi mesca januarja, vendar .<*ma-trajo politični krogi da bo dala sedanja vlada ostavko še pred novim letom. Isti krogi naglašajo, da vedno bolj naraščajo težave, ki ovirajo delo sedanjega predsed-n ka vlade. Finančni minister se je v senatu zelo trudil braniti fiskalne zakonske načrte vlade, toda liberalni člani senata so navzlic temu sklenili vložiti posebne amandmaje proti vladnim predlogom. Nekateri snočnj listi trcfcjo, da bo o priliki rekoči stiukcije skrčeno število članov vlade na 12.
J&žnega tečaja
Wa»hington, 27. dec. AA. (Reuter). Podadmiral Byid. sloviti ameriški polarni raziskovalec je prispel v Wčll ngton v Novi Zelandiji in sicer iz Bostona s svojo motorno ladjo »Nord Star«. Nadeja ae. da bo mogel v »Zalivu kitov« postaviti svoje prvo oporišče. C m opravi to nalogo in čim bodo znanstveniki-ftlani njegove ekspodici-je izkrcani, bo admiral Byrd odrinil svojo ladjo v Valparaizo, kjer bo naložil material ter letalo, k bo imelo svoje drugo oporišče 1200 milj vzhodno od ameriške obale. Pozneje bo vzpostavil trajno zvezo med obema oporiščema. Byrdova ekspedi-cija bo izvedla razne metereološka, geografska in geološka razlskavanja, pri čemer bo posvetila posebno pozornost on m področjem, ki so na aemljev dih označena še z belo banro. Razen tega namerava Byrd izvesti polet do južnega tečaja.
Slovaško-nemški
manjšinski dogovor
Berlin, 27. dec. br. Slovaški poslanik v Berlinu in zunanji minister Ribbentrop sta danes podpisala sporazum o ureditvi položaja nemške manjšine na Slovaškem ter slovaške manjšine na onem ozemlju, ki je bilo lani priključeno Nemčiji. Sporazum bo v kratkem uveljavljen, municije.
Amerika kupuje krzno v Rusiji
Moskva, 27. decembra. AA. (Havaa). Ameriški trgovci so nakupili letos samo v Leningradu krzna za 30 milijonov dolarjev, t j. dvakrat toliko kakor lani, ter bodo verjetno pokupili vse blago, ki so ga kupovali doslej angleški in nemški trgovci Blago se preko Murmansk s izvaža v Ameriko.
Odlikovanja
Beograd, 27- dcc. p. Odlikovani so: z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje iESO-ljeniški komisar Mirko Krajnc pri poslaništvu v Berlinu, z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje tajnik banske uprave dr. Josip Kovačič, odvetnik Miloš Stare, prt-marij dr. Franc Debevc v splošni bolnišnici v Ljubljani, tehnična višji svetnik inž. Avrelij Kobal pri bansSd upravi v Ljubljani, dekan Ivan Jerič v Turnišču, z redom sv. Save 4. stopnje tehnični višji svetniki v Ljubljani inž. Oskar J uran, inž. Fran Fišer, inž. Ciril Juvan, inž. Anton Ditrih, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje višji tehnični svetnik inž. Ladislav Gržina pri baraki upravi v LJubljani, tehnični svetnik inž. Josip Junca v Celju, tehnični pristav inž. Ferdo Janežič v Ljubljani, kaplan Josip Godina na Jesenicah ,p<rametnl uradnik Mihael Ktlhar v Murski Soboti, uradnik Bogo Pleničar pri banski upravi v Ljubljani, z redom Sv. Save 5. stopnje tehnični pristav inž. Ivan Plesničar v Skopi ju, posestnk Friderik Marjetlč v fikocijann, pos. Alojzij Vidmar v Tržiču, z zlato kolajno za državljanske zasluge župan Alojzij Lekše v Dolenji vasi, pos. Andrej Kržič pri St. Rupertu, pes. Prane Jerina v Kostanjevici, pos. Ivan Ignotl v Cerkljah ob Krk)., posestnik Er-vin štrojs v Cerkljah ob Krki,	AL
EJrman v St Janžu, pos. Fran 2elemik v Baštanju. s srebrno kolajno pos. Ivan Kvartuh v Kostanjevici, pos. Fran Pečar v Raki in pas. Fran Grubtt v Kostanjevici.
Iz državne Službe
Beograd, 27. dec. p. Za tehnčnega svetnika v 4/2 je napredoval inž. Anton Ditrih pri bonski upravi v LJubljani. VeroučitelJ Alojzij Toni je preveden v 6. pol. skupino ter mu Je vštetih v državno službo 1« let 3 mesce in 12 dni, veroučitelj Ivan Žagar pa Je preveden v 7. pol. skupino ter mu je bilo vStetih v državno službo 12 let, 10 mescev ln 23 dni v oerkveni službi.
Sneg tudi na Hrvatskem
Zagreb 27. dec. o. Dopoldne Je pričel par dati v Zagrebu gost pršič. Do popoldne ja sneg zapadel 10 cm na debelo ter je obležal na zmrznjeni podlagi. Tudi fe okolic* poročajo, da pada gost sneg.
Vremenska napoved
Zemunska: Na severu države se bo Se bol] ohladilo, v južnih krajih pa bo temperatura narasla. Prevladovalo bo oblačno ln megleno vreme povsod v državi. V primorskih krajih bo deževalo, v srednjih predelih pa deževalo ln snežilo, čez dan se bo na skrajnem severozapadu vreme nekoliko zboljšalo.
Postani in ostani član Vodnikova družba!
Naši kraji in
Sneg Je pokril vso Slovenijo
Po sončnih praznikih mnogo smučarskega veselja
Ljubljana, 27. decembra _ " zaključek božičnih praznikov nas je dane* Jrugič v letošnji zimi obiskal sneg. Doeti »onca smo se naužili v prazničnih dneh. zlasti smučarji kar niso mogli prebit' zimskih dobrot milostnega neba. Občutna temperatur* je naše ceste zlede-mla. vendar ne toliko, da bi se » prome tu zgodile nesreče Na zmrzla tla se je danes neprestano usipal suh sneg. ki prinaša našim športnikom dovolj pobud za smučarsko udejstvuvanje na planotah in bregovih ljubljanske okolice in. komur je sreča na k Ion jena tudi kje v prelepih planinah V Tivoliju bodo otroci spet imeli svoj živ lav na starem, že preizkušenem sankališ^u nad veleaejmskim prostorom Se vse lepše In bolj gosposko pa se bodo izbranci po fcurili na drsalkah pod Cekinovim gradom Življenje v Tičistanu ie z nastopom sne ga kar nekam utihnilo in zamrlo, no naši vrli. vneti ljubitelji tivolskih knlatcev bo do le zmerom lahko prišli na svoj račun Zdaj pa še celo. ko bodo prezebajočim pticam niihove gostoljubne roke v dvakratno pomoč.
kakor kaže. bo letošnja zima v snegu in mrazu prekosila lansko Za zdaj se nam še »i treba pritoževati nad njeno nemilostjo Marsikomu bo še dobre v spominu uprav katastrofalna zima leta 1928-29., ki je s pravim sibirskim mrazom hudo prizadela prebivalstvo Dosti opravka imajo spet mestni delavci m brezposelni, ki jim od meta valuje snega z ulic in cest olajša življenje in Jih na pragu v novo leto vsaj za nekaj ča IM odreSi skrbi in težav Snežilo je danes |i>o vsej Sloveniji, k' nam zdaj deviško belk razkazuje svoje zimske čare.
Bled. na Sentjanževo
Leto« smo imeli na Gorenjskem božič kakor si ga moremo predstavljati le po pripovedovanju starih ljudi, ki nam radi pri-
^	Ljubljana. 27 decembra
Prigli so in ili Za mnoge veselo duži-»•ef/e. za druge polni skrbi: skrbi za velike in male Za velike, če so bili mošnjič-ki prazni, za male v bojazni, ali bodo imeli veliki denarja, da bo »božiček« lahko kaj prinesel
Sobota, zadnji dan nakupov Hitimo na Kongresni ti g. kamor so okoliški kmetje napeljali zelenih drevesi, za cel gaj Nekaj manj jih ie bilo letos kot druga leta. Vzro ka ta to ni vedel povedati nihče. Nekateri mehčani so se pobrigali že nekaj dni prej, da ne bi našli le izbirkov. Drugi so *e zanašali na sobotno popoldne. Edini dan »» tednu morda, ko so službe prosti. No, vsakdo res ne bere vsak dan časopisov. In tako mnogi niso vedeli, kaj je napovedala ljubljanska občina. da bo treba trg le ob drugi uri popoldne pospraviti in pra tntčno počistiti Ljudje pa. ki so v sobotnem popttldnevu od vseh koncev in kra/ev hiteli na Kongresni trg. so našli tam samo občinske lojtrmce, na katere to pometači gmetuli krasna drevesca vse vprek. drugo vrh drugega kakor kup nesnage, prodajal ce po pregnali Ob robnikih so stale še nekatere kakor mejni kamni redke smreke. dolge in suhe. Gospe so jih milo ogledovale velike so bile sicer, pa tako redke. /« kam bomo obesile vse. kar smo malim nakupile ea veselje in neskaljeno božično trečo? Druge so se pulile kot prave vo j-Jčakinje za preostala drobna drevesca, ki $o iih premraženi in poguljeni pobalinčki it predmestja ie o pravem času smuknili izpod občinske metle. Trg se je naglo oblačil v svoje praznično dolgočasje, zeleni gaj /e izginjal t njega, mamice in očetje pa *o si ob robnikih pulili iz rok v prahu povaljane, od prodajalcev že zdavnaj zavt lene zelene vejice, ki so jih pobabnčki rešili. da so mogli z drobižem napolniti svoje prazne tepe Da bo iz tega zaprašenega zelenja kanilo nekaj malega tudi na nji hovo zapuščeno mizo Tako je bil trg za praznike čist. mestno gnojišče ie bilo deležno nekaj voz več nesnage, žepki pre-mražene in lačne predmestne mladine pa SO se ob posebni konjunkturi napolnili
Ob vhodu v Tivoli je blestela v elektri inih lučkah nasmejana smieka V vejevju pod gradom je čivkala lačna jata zveste male perjadi, do/i pri drevescu ie usmiljena roka trkala na srca meščanov, naj bi odložili nekai dobrin za drobne živalice. ki se lačne potikajo od veje do veje. Tu pa tam I* zaropotal kak dmarček v nabiralnik Ljudje imajo usmiljena srca Drevesce je vae prelepo vabilo, lučke so toplo posveti-
povedujejo kake trde rime »o bile v tistih davnih časih Dočim Je v Ljubljani malo dišalo po zimi, tam doli okoli Laškega pa je bilo toplo in prijetno, kakor je na Gorenjskem navadno o veliki noči, je b'!« zdaj med prazniki na Gorenjskem prava, trda zima.Vse te bilo belo in po trdo zamrznjenih cestah že nekaj dni žvenketajo kraguljčki v lahne sani upreženih konj Nebo je bilo celo naklonjeno. S čistega, jasnega neba na katerem m bilo videti oblačka. je sijalo v opoldanskih urah prijetno, toplo solnce.
Ker v nižjih krajih, v Beogradu in Zagrebu, ni snega, je Gorenjsko poselilo polno izletnikov, posebno prijateljev lepega zimskega športa Veliko jih je odšlo v Bohinj, v Kranjsko goro in v Rateče. Precej zimskih gostov pa je seveda prišlo tudi na Bled in v Radovljico
Ce si se vozil i vlakom, pred prazniki tn pa tudi med prazniki po gorenjski progi si videl v vlaku Beograjčane in Zagrebčane. kako so vzhičeno gledali iz vagonov na naše od zimskega solnca obsijane planine in slišati je bilo nebroj vzklikov v čast lepoti pnrode. Vse se je veselilo na lepe dneve, ki jih želijo izletniki preživeti na Gorenjskem Izborna je smuka po planinskih predelih pa tudi po dolinah Nekoliko vznemineni so postali izletniki v torek večer ko so sHšal, po radiu da se obeta dež Hvala bogu to pot radio ni pogodil. Namesto dežia nam je nasulo finega pršiča? Bati se je že bilo, da bc kar preveč snega. Toda prenehalo je pravočasno snežiti. Na trd' pod'ag' leži kakih S rm svežega pršiča in po smučiščih »e pravi raj.
Na Blejskem jezeru pa se že dela ledena skorja, ki obeta če mraz ne bo popustil, da bo za novo leto led na jezeru že dosti trden, da bo držal živahne drsalce.
— 8
te v človeško dobrot!jivost Ptičke pod Ti-j volijem bodo nekaj dm le imele dobre, zdrave piče. kakršne /e treba ta drobna bitja. Zastonj pa so rekiamni napisi vabili za vstop preko vrat. ki so tam tadaj ta ptičjo smreko na stežaj vljudno odprta čakala na meščane, na obisk ene izmed najbolj pomembnih razstav, kar Jih je Ljubljana videla v zadnjem desetletju Jakopičev pavi!ion. v katerem je razstavljala »La- I da« najboljša dela svojih članov, je ostal osamljen, čuvaj in gotovo najbolj iskreni prijatelj umetnikov in umetnic, dobrodušni P epe pa ob toliki mlačnosti ljubljanskega meščanstva m in m mogel najti v svoji duši božičnega razpoioienja In zadovoljstva. Toliko ve o naših umetnikih, da bi se mogel z njim pogovarjati kakoi s kakšnim umetnostnim zgodovina! ie m. pa se nihče ni obrnil nanj. da bi ml mogel iz bogate zakladnice svojega znanja in poznanja stvari kaj po\edati. O, gotovo spričo tistega drevesca, ki so mu ga postavili pred nos s človekoljubno prošnjo, naj meščani mislijo na drobne krilatce bi bil Pepe najbrž potožil, da to tudi naši umetniki čez j praznike ostali praznih rok kajti privatnih j mecenov in ljubiteljev umetniških del je malo. to pot se pa tudi občina in banovina nista ob pravem ia*u spomnili, da bi od- ' kupili kakšno deio Pepe vse to ve Ve tudi, da so bili umetniki polni upa in nade. pa da se je vse izjalovilo spričo tolikšne i mlačnosti. ali ne bi lepo umetnik o delo moglo dostoino zamenjati dragocenega krzna ah blesteče ga prstana?
Tako. vidite! Mnogi »o upali In sani ali o božičnih dobrotah, a malo kdo je dobil nekaj takega, kar je pričakoval. Za vse ni bilo prostora na soncu in ti so ostali v hladu zimskega večera, na božični večer. In vendar> V marsikateri izbi ni bilo drevesca n{hče ni prižgal svečice k jaslicam: ni je bilo. zanjo ni bilo denar ia Vendar je na > ljubljanskem polju pn 6v Križu zaplapo- I lalo v božični večer morje trepetajočih lu- j čic, z umetnim snegom in srebrnimi laski ' posute drevesca so bdela nad gomilami po- j ko/nih Ljubljančani ljubijo svoje mrtve, t ; vsem lepim in dragim častijo njihov s po- j min Cele trume so pod božični večer pol- j nile tramvaje, ki so dir/ali v Iinhljansko polje I iuhljančani niso pozabili svoiih : mrtvih! Ije zakaj se niso spomnili tolikih j živih mladih in starih duš. ki so na ta ve- j čer občutila le žalost in hlad? Katerih mi- • za m bila pra7wčno pogrniena in na njej m bilo dobrot? In je marsikateri otrrk milo vpraševal svojo mater: »Glej, pri sose-
ljudje
dovih Imajo jms/tce Im rfrrveacs, po*H Im kohtčevl Ali ga mm na ma bo mit? Zakaj, mama?*
m k m
Jožetu Sabotiču v sipomin
Saj tudi rote ao cvetele,
pa prišla slana ja hi ao Krenete..*
Vee te je preakovalo za »"fa^H premike ui prišel *L Tvoj ■prejem je otl lop. Toda nirt bil več oni Jote M je pted kratkim časom vesel tn nasmejan •tiskal prijateljem desnica Ni* bil več oni Jute, ki je ljubeznivo ogovarjal vse od najstarejšega očanca do mladine. U tvoji ust ni bilo več besede. Za svojo žalostno ma-ter nisi imel več pogleda.
Usoda je hotela tako. Bil rt oficir pik*. Tam v srcu Jugoslavije al Izvrševal težavni poklic. Nemila usoefe te Je totrgala lz nate srede.
Na postaji * šmarju-Sapu amo te z telo«, jo pričakovali. Vlak je prispel. Častna četa gasilcev, prijateljev je odprla vos, dvignila krsto na nosila lo jo Klnesla a mnogimi venci. Žalost je stisnila nate srca Ponesli so te v dvorano Gasilskega doma in te položili ns mrtvaški oder. ki je bil te pripravljen In lepo okrašen, fvoje
AuiArtno, 27, decembra.
Letošnje sadna letina a preobilnim pn-deJkmij Zganja ie prinesla v našo dolino žalost celo na sveti večer. Prišlo Je do fantovskega obračunavanja med polnočni-60 ta eden «mod udeležencev je bil nezavesten in težko ranjen prepeljan v ljubljansko bolnišnico, drugI uoeletenec spopada pa je v sodnih zaporih. Začelo se je pri zelen ki žganega, ko so okoliški fantje čakali na odhod k polnočnici. Med fanti je bJ Tone Skubic i« Debeč pri Višnji gori. Nabral ae je hude pijače In odšel oki-og polnoči v Šmartno. Tam ae je srečal z bratoma Roparjema Z Lojzetom In Viktorjem je tonel te stare račune, koso se svoj Cas aprlčkall najprej zaradi deklet. potem zaradi neke malenkostne tatvine.
Fantje so menili da je as poravnavo stai'h računov najbolj primerna sveta noč. Ko so se srečali na cesti, je zavpU eden izmed njih: »Zdaj se pa le zmenmo zaradi onih zadev!« ... 2e so rt bili v laseh. Najprej so padale klofute. Eni pravijo. da je Ruparjev skočil v Skublca « ga napadel tudi s pestjo. Skublca je napad razjezil, zate je potegnil not tn navalil na obe Ruparjeva Mahal je s nočem po obeti. Lojze Rupar jih je skupil najbolj. Krvav je padel po tleh In obletel v
proti domu. Na polju so ea napadle kobilice s tako silo. da se jih nis a mogla ubraniti ne on ne konj Požrle ln o?loda'e so oba. da so za njima ostale le bele kos.L
Prava zgodovina Slovenske Bistrice se pričenja šele s 1. decembrom 1339. Te<?a dne je vojvoda Albert v Grad.rn podelil Bistričanom mestne prav ce in sicer v taki meri. kakor so jih imela vsa druga štajerska mesta, in je odredil, da morajo Ptuj-čani in drugi Štajerci odslej nap-ej izto-vor ti v Slovenski Bistrici vse v no ki se je tovorilo skozi mesto pioti Kranjskemu in drugam in Bistričanom je pripadla naloga. da so vino tovorili v kraje, kamor je pač bilo namenjeno Ta naredba je povzročila srdito borbo in sovraštvo med Bi-stričani in Ptujčani in vojvoda Albert jo je moral že čez tri leta preklicati. Ptujčani so zdaj lahko sami vozili vino skozi Slovensko Bistrico. B.stričanom pa je vojvtda v zameno dovolil, da smejo usnje in svoje drugo blago nemoteno prodajati na ptuj-sk h sejmih Razne privilegije so mestu podelili vojvoda Rudolf, Albreht III. in Leopold, ki sta za odpis dolga 900 goldinarjev odstopila mesto celjskima grofoma Ulriku In Hermanu. Po smrti zadnjega Celjana ps je mesto prišlo spet v oblast Habsburžanov. ti pe so ga neprestano zastavljali raznim mogotcem in bogatašem, . ki pa so se menjavali skoraj vsako desetletje. ker so ga pod roko prodajali naprej, oziroma delali kupčijo z mestnimi dohodki Razni habsburški vladarji so zaporedoma
truplo js mirno pričakovalo, da ga pdo-te k večnemu počitku.
Turobno so svuntf. zvonovi. Tvoja krsta m je »čela pomikati ca kritem. Obstopi-la Jo Je vojaška testna strate Dolgi sprevod. ki se je pomikal as krsto, je dovolj Jasno pričal, kako rt nam M ljub. Spremili smo te na tvoje zadnje domovanje. Ob žalostinki m poslovilnem govoru je pokrila tvojo krsto črna zemlja. PosiovUl smo se od tvojega groba. Ni te več, a spomin nate bo med nami zmerom živel.
nezavesti Viktor pa je stekel do soseda In začel kJcati us pomoč. Ko so ranjenca pnnesu v sosednjo hišo so pri kič! opazili, da je grozovito razmesarjen. Po-rezan je bU po glavi rokah plečih In ramenih. Brž so ga naložil, na voz ln ga sredi noči pr peljali k litijskemu zdravniku dr. Pulile tu Ukntarju. Ta je igotovnl nevarno stan je. Ecen Izmed vbodov je dosegel tudi ledvice Zdravnik Je preveza! ranjenca, nato pa odredil takojšen prevoz v ljubljanske boin šnico. Pred prevozom v Ljubljano ga je hotel zaslišat! te komandir litijske orožmške postaje g. Baumkirchner. ki mu p? ponesrečnec nI mogel dati nobenih pojasnil, ker je ležal v nezavesti.
Za drugim udeležencem spopada je takoj odšla orožiiiftka patrulja. Toneta Sku-bca so nato aretirali in prepeljali v zapore okrajnega aodvflte v Litiji Tudi Tone ima več ran. Prerezano ima roko tn razbito koleno Tone trdi. da ao ga nasprotniki vrgli nn tla m močno pretepali. Tud Viktor Rupar brat težko poškodovanega Lojzeta Kupa rja je za<lobll v spopadu več ran In je moral k zdravniku. Ostal pa je v domači oskrbi. Spopad na sam sveti večer je močno ogorčU prebivalce. Treba bo storit! vse, da izbijemo .nladeničem nož 1z rok!
potrjevali me^tu njegove pravice, zadnji med njimi je bi! cesar Franc I., k: Je Bistričanom 29. aveusta 1795 oriznal vse svoboščine in privilegije, ki so si jih priborili v teku stoletij.
Leta 1446. je ogrski kralj Matija Korvin pridrvel s precejšnjo vojsko pred Slovensko Bistrico in jo oblegal. A meščani so se postavili krepko v bran in uspešno odbijali njegove naskoke. Naposled so ga prisilili. da je odstopil in odšel praznih rok. Tudi Turk: niso prizanesli mestu Leta 1529. so se prikazali pred mestom. Meščani so po večini zbežali v bližnje pohorske gozdove in Turki so lahkotno oplenili mesto. Leta 1750. je mesto stresal silen potres, da so meščani v divjem strahu zapustili domove in se več dni niso upali vanje Sledovi silovitega potresa se vidijo §e danes v razpokah na steni viteške dvorane v bistriškem gradu.
Usoda mesta je bila vsa stoletja tesno povezana z usodo gradu, stoječega tesno ob njem. Kdo je sezidal grad in kdaj ga je sezidal, ni dognano. Lastnik: so se neprestano menjavali in šele leta 1623. je bil grad prezidan tako. kakršen je danes. Leta 1717. je prešel v last grofov Attemsov. Id so še danes njegovi gospodarji io lastniki obširnega, vzorno urejenega posestva.
Mesto Je vedno bilo torišče lepo pro-spevajočih obrti, ki ao zlasti po letu 1790. pričele razveseljivo napredovat1. Svoje cehe so imeli v mestu kovači, tkalci, mlinarji, loočarji. mesarji, usnjarji in te nekatera
NAJNOVEJŠE VESTI
h vadi krajev sveta pria»*» tudi
ceneni oiuon super.
Din 2750.-
Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION s-eevni
popularni super na mesečne obroke
od Din 180.-
RADIO r. z. o. LJUBLJANA. Miklošičeva c. 6, RADIOV AL — LJUBLJANA. Dalmatinova ul. IS, ANTON BKKMEC — CELJE, Miklošičeva al. 2, L. LI S1CKV. MARIBOR. Koroška e. IL
Prisrčna slovenska božičnica v Zagrebu
Zagreb. 27. decembra Kakor le več let sem, je tudi leto« priredilo društvo »Narodni d<»m« v Zagrebu božičnico za revne otfke in sicer v nedeljo 17 t. m. popoldne. V prostorni društveni čitalnici je bil oder z božičnim drevescem. Dvorana je bila nabito polna otrok, ki so prihiteli a atarši iz raznih ozkih in vlažnih nastamb na periferiji Naj bi prišli naši premožnejši sloji vsaj enkrat tudi osebno pogledat to bedo da vidijo, kako potrebna je pomoč! Nekateri otroči-čki so prišli bosi po sveže zapadlem snegu I
Najprej je pozdravila otroke z božično pesmico mala Mišica Mikul,leva Po toplih pozdravnih besedah predsednika vseuč. prof. dr. Borisa Zamika ie sledila vprizo-ritev Palnakove »Božične povesti«, ki jo Je skrbno uvežbala in režirala gdč Fma Trara-puševa Sodelovale so gdčne Monika Dan-kova Helena Kolarieva. Stana in Vikica Zorkova ter gdč Stefica Verčonova Po prizoru ie zažarelo v lučkah božično dr^ vesce angeli so pa razdelili božična darila Vsak otrok je dobil zavitek z obleko in slaščice. Potem so bili otroci pogoščeni š kavo in mlečnim kruhom Kako hlastno so ti revčki segali po kruhu' Obdarovani so bili 104 otroci, vsi brez razlike. Id so se bili prijavili. Slovenci in Hrvati
Da je pa vse to tako lepo uspelo, gre zahvala brezprimerni požrtvovalnosti gospe Jožice Zorkove, soproge znanega našega krojaškega obrtnika, ki vedno zastavi pri društvenih prireditvah vse sile, posebno ps pri dobrodelnih prireditvah, ki jih ona vsako leto organizira. Božične dni bo zaključil Silvestrov večer, ki ga priredi društvo »Narodni dom« v svojih prostorih v Benislavičevi ulici II Razen plesne glasbe bodo tudi razne druge mikavnosti: šaljiv prizor, licitacija novoletnih prašičkov. srečolov in drugo, tako da se društvo nadeja obilnega obiska
Mati reče svoji hčerki:
—	Tako, draga Mlmlea, Izpolnila sem tt Cel jo In sem povabila na čajanko tudi gospoda Ribo. 8poročila sem mu, da lahke pride kar v vsakdanji delovni obleki.
—	Za boijo voljo! se prime Mlmlea ta glavo. AH. mamica, on Je vendar plavalni mojster v kopališča Iliriji!
druge obrti, ki pa so sčasoma propadla.
Obrtniške mesto je Slovenska Bistrica ostala prav do danes ln vse obrti prospevajo v največji meri, kar pa ni čudno, ker ima mesto bogato kmetiško zaledje A vzporedno z obrtjo je pričela cveteti tudi Industrija, zlasti v zadnjih dvajsetih letih r Jugoslaviji. Lesna industrija Je na jako veliki stopnji, tovarna bakra se razširja od dneva do dneva, prav tako Da tudi tovarna bučnega olja kaže vedno večji razmah. Trgovina je živahna in številni letni sejmi jo delajo še bolj živahno, napredek Je očiten in vsa znamenja na znotraj ln zunaj kažejo, da Slovensko Bistrico čaka te lepa bodočnost
V kratkih odstavkih Je vse to skromna
zgodovina najskromnejšega slovenskega mesta, ki nikoli ni sililo v ospredje z namenom. da bi se proslavilo v povest niči Takšno Je ostalo vsa dolga stoletja in takšno is te danes. Zato Je Slovenska Bistnca preživela šeststoletnico v svojem id l.čnem zimskem zatišju.	Josip Vaodut
— Pri neredni itollct, napetosti črev vsled saoeke pra« odlično odvaja o*» ravna »Pranz-Josefovas grenka voda »ostanke prebave nakopičene v t revi h. V zdravniški praksi se uporabila »Prana-Josefova« voda s polnim uspehom pet odraslih kakor tudi otrocih _Ogl- i. fct. w>w_
Pozabljena 600 letnica Slovenske Bistrice
Tihotno mesto ima za seboj živahna zgodovino
Slovenska Bistrica, na 5en'janževo Slovenjebistriškemu mestecu je že narava tema utisnila pečat idealne skromnosti. Potisnjeno tesno pod zadme pohorske klance in vinograde, sredi polj in še bolj v nemem zatišju gozdov, je živelo in še živi svoje posebno živlienie. kakršnega pač ne najdemo pri di-ugih naših podeželskih mestih, čeprav ima za sabo prav tako razgibano preteklost kakor druga naša mesta lz prostovoljnega zatišja ga nI prebudila niti železnica, ki le v po-četku bila oddaljena od njega uro hnda in mu ni privoščila niti postaje. To so vendarle naknadno sezidali in zvezali mesto S štirikilometrsko lokalno progo, ki oa je v zadnjem času zaradi ukinjenja najpotrebnejših vlakov postala sirota.
V vsej skromnosti Je minil tudi letošnji I. december Nikomur še na kraj pameti cd prišlo, da bi ta dan praznoval na sveten način kakor peč praznujejo druga mesta svoje stoletnice. Tega dne se mesto prav nič ni zavedalo, da bi ga moralo proslavljati. če ne z bleskom, na skromen na-čin pa prav gotovo, saj l. decembra ie minilo šest sto let, odkar je stopila Slovenska B stric v družbo slovenskih mest Slovenska Bistrica se ne more izkazati g nobenimi kronikami in ao podatki po
drugfh virih Jako skromni A po nekaterih kamenitih ostankih sodeč, ie nekoč stala tod rmska naselbina, če ne na prostoru, kjer stoji sedanje mesto, pa gotovo v njegovi okolici. Nedaleč od mesta je bi'a izpeljana rimska cesta, ki je vodila lz Konjic v Ptuj in katere ostanki se vidijo še dandanes. Prvokrat se omenja Slovenska Bistrica v listinah žičkega in studeniškega samostana L 1240., kjer je naveden neVi Bezzeln (Veselin) kot bistriški sodnik, a iz teh listin ni razvidno, ali je bila Slovenska Bistrica tedaj trg ali mesto. Župnija pa se omenja že ob koncu 12. stoletja. Na povelje češkega kralja Otokarja je morala tu živeti v pregnanstvu nesrečna badenska Gertruda. avstrijska vojvodinja. ki se nikakor ni mogla uživeti v borne pod pohorske razmere.
Leta 1039. so se nad si oven jeb' stri Sko okolico prikazale tako ogromne trume kobilic. da so kakor oblaki zakrile in otem-nile solnce Spustile so se na zemljo ln požrle vse, kar je rastlo na nji in iz nje. Oto-kar. Id je v verzih spisal kroniko štajerske dežele, pripoveduje, da so si te kobilice izbrale tudi človeško žrtev Ta nesrečnež je bil oproda žovneškega grofa Ulrika V trgu se ie b:l preveč nasrkal rlto/nojske kapljice in se Je pijan vračal na konju
Ljubljana čez praznike
Zdaho fe velika metla pometla Kongresni trg in praz•
nično razp&loienie iz src — pogled nazaj
Krvav spopad v sveti noči
Eden izmed pretepačev je smrtno nevarno ranjen
Tramvajska nesreča pred sodiščem
Obsodba voznika, ki ni dal signala, preden je pognal svoj voz, in s tem povzročil nesrečo izstopajoče potnice
Ljubljana. 27. decembra
V soboto pred prazniki Je okrajni sodnik dr. Tucuiušek zaključi v oktobru pre-k njeno kazenske razpravo proti tramvajskemu v ozn ku Francu Kupretu. ki je bil obtožen, da je v maju leto* zakrivil nesrečo, katere žrtev je postala priletna posestnik o va žena Marija Koeeljeva Ko-seijeva ki je tedaj dobila hude poškodbe na lev* nogi, je zaradi posledic po prtza-dejanih poškodbah še po preteku dobrega pol leta ob priimki prve razprave bila vaa betežna in še danes ni več za nobeno rabo. Zdsavniki sami so ji obetali dolgotrajno zdravljenje. Ker je bil vpoklican k v oje kom, se obtočen Rupret v oktobru pri prvi razprava nj mogel osebno zgla-siti Tedaj amo poročali da sta poškodovana Koseajeva in tudi priča Katarina Pretnerjeva. ki je usodnega dne opremljala Koseljevo. skladno i2povedali, da Je Rupret sam zagreSI nesrečo s tem, r'a je brez sgnaJa prenaglo potegnil voz, še preden so vsi potniki izstopili, ln da gaje zato sprevodnik Alojz Vavpot č tudi takoj nahrulil. Koseljeva je namreč še Izstopala pa Je za rad nen-^nega sunka izgubila ravnotežje in je padla z voza.
Dasi pa sta Koseljeva tn Pretnarjeva zelo določno vso Krivdo za nesrečo zvra-čali na voznika je Imel sodnik precejšno težavo z drugim' pričami, ki so se poraz-detUe v tr tabore: eden je govoril v prid pa\ko4ovanki drugi je prikazoval položaj tako da je bil v prid vozniku, tretji pa je dopuščal tako prvo kot drugo možnost. Na en' stiani 'e namreč sprevo^k Alojz Vavpot č odločno zanikal, da bi bil
vozsvka tako oštel kakor sta pravili Koseljeva ui Pieuiaijeva. a njegova izpoved na oktobrski razpravi je bila bistveno drugačna od one ki Jo je podaj v preiskavi. Predvsem je izpovedal, da Koseljeva sploh ni padla z voza zaradi kakšnega sunka tem vet da je padla že rfredi ceste, nekaj korakov od voza vstran, ker ji je morda spodrsnilo. Na drug1, strani je spet ključavničar cestne Železnice Ivan Kovač s svojimi negotovimi izpovedmi dopustil obe možnosti: da je zakrivil nesrečo voznik aJ. pa jo je zakrivila Koseljeva sama. Sodnik si je sicer mnogo prizadeval .da bi priče pripravil do resn č-nih ki točnih Izpovedb toda nihče iv hotel od svojih izjav odstop**! niti za las. vsi so bili pripravljen, nanje tudi priseči Sodnik je zaprisegel Koseljevo « Vavpo-tlča in oba sta v isti sapi prisegala vsak na svoje beseda
Zaradi odsotnega obtoženca Ruprets je sodnik razpravo preložil. V soboto se je nadaljevala, a dasi je sodnik povabil še nekatere priče, mu ni uspelo bolj razčistiti pravega položaja. Ker je bil sprevodnik že prej zelo neenak v svoj:h Izjavah. s svojim pričevanjem ir mogel razbremeniti obtoženega, a sodnik je moral razsoditi v sm cslu trdnih izjav Koseljeve in Pretnarjeve. Voznika Rupreta je spoznal za krivega in ga je obsodil na 200 <3 n denarne kazni pogoino za eno leto, naložil pa mu je tudi povrnitev stroškov Kosel-evi za zdrav i jen je v znesku 837 din. Za ostale odgkotfrinske zahtevke je sodnik Koseljevo zavrnil na pot civilne pravde. Brenrec obtoženega dr. Lado Vavpo-tlč je pr javil piltfv.
Dalekosežna reforma davinega zakona
Najvažnejše določbe uredbe o spremembah latama o neposrednih davfldh
m »krUik«
Poročali smo 2e o glavnih določbah uredbe o soremembah ln dopolnitvah zakona o neposrednih davkih kl je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 23. decembra.
Obseg obsežnejši, kakor ao se
formacije. Novela slednje določba.
Zemljarina
Oprostitev od zemljarine za male kmete
Členu 10. zakona, ki navaja, katera zemljišča se opraščajo zemljarine, se doda nova točka, ki pravi, da se davka aa dohodek od zemljišč opraščajo zemljišča onih kmetov, kl se jim odmerja izključno le zemljarina (torej niso zavezani kakemu drugemu neposrednemu davku kakor zgradarini, pridobnlni ali rentnini po napovedi) ako vsota katastrskega čistega donosa celotnega zemljišča, samolastnega ali solastne-ga, na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din. Začasne davčne oprostitve in olajšave, odobrene po zakonu o neposrednih davkih ali drugih zakonih, se ne upoštevajo pri določanju gornje skupne vsote. Vsi člani enega skupnega gospodln-stva, ki Imajo zemljišča, se smatrajo kot en davčni zavezanec.
Povišanje zemljarine za ostale kmete
Važna je določba nove uredbe, ki pravi, da prenehajo s koncem tekočega leta veljati olajšave pri odmeri zemljarine, ld so bile Izdane z uredbo od 2. februarja 1935 (in so bile potem podaljšane tudi za leto 1939.), le da ostane še nadalje v veljavi znižan osnovni davek zemljarine v višini 10%. S tem se ukine dosedanja določba, po kateri se je pri odmeri zemljarine vzel za 20% znižan katastrski donos njiv ln enako znižan katastrski donos vinogradov na krševltem svetu v določenih srezih savske, primorske ln zetske banovine.
Davčne oprostitve iz člena 10. zakona o neposrednih davkih (točke 1 do 11) — kl veljajo predvsem za nerodovitna in kmetijsko neporabna zemljišča — prenehajo veljati, čim se taka zemljišča usposobijo za
kmetijsko Izkoriščanje; v tem primera ss prične davčna obveznost a 1. januarjem prihodnjega leta.
Vse oprostitve Is člena 10. zakona veljajo tudi za vse doklade, ki ae odmerjajo na zemljarino; le na zemlflšča kmetov, katerih katastrski čisti donos saaša manj nego 1000 din In so oproščeni zemljarine, se smejo odmerjati občinske doklade, toda M v večjem znesku, kakor je vnašal predpis te doklade sa leto 1939. Mali kmet, ld je odslej oproščen zemljarine, bo plačal torej navzlic temu občinsko doklado, no pa bar novinske doklade ln ostalih doklad.
Višji dopolnilni davek zemljarine za večja posestva
Medtem ko daje uredba olajšave sa najmanjše kmete, nalaga ob enem večjim in največjim posestnikom večje obremenitve, ln sicer v obliki višjih stopenj dopolnilnega davka zemljarine. Pri skupnem katastrskem čistem dohodku 20.000 do 30.000 din se dopolnilni davek poviša na 7% (doslej 6.5%), prt dohodku 30.000 do 50.000 din znaša dopolnilni davek 8% (doslej 7%), pri dohodku 50.000 do 70.000 din doseže 9% (doslej 7.5%), prt dohodku 70.000 do 100.000 din se dvigne na 10% (doslej 7.5%). Pri dohodkih preko 100.000 din je znašal doslej dopolnilni davek 8%; po novi uredbi pa se lestvica nadaljuje ln znaša dopolnilni davek pri skupnem katastrskem čistem donosu do 150.000 din 12%, pri donosu do 250.000 din 14% ln' pri demosu preko 250.000 din celo 16%. Osnovni In dopolnilni davek znašata torej pri veleposestvih s katastrskim čistim donosom preko 250.000 din skupaj 26% (doslej 18%) katastrskega čistega donosa«
Zgradarina
Tudi poglavje zakona, Id se tiče zgradarine, se s uredbo v nekaterih važnih določbah spreminja.
Obrtniške zgradbe se oprosts
zgradarine
Po dosedanjih predpisih so bfle oproščene zgradarine vse tvorniške ln Industrijske ter rudarske zgradbe, ne pa tudi obrtniške zgradbe. Po novih določbah pa so obrtniške zgradbe oproščene zgradarine enako, kakor Industrijske.
Deloma se spreminjajo odnosno dopolnjujejo določbe o davčni prostosti zgradb, ki služijo kmetovalcem. Po dosedanjih predpisih velja oprostitev od zgradarine za vse zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem ln njih kmetijskim delavcem po vaseh ln selskih občinah in zunaj okoliša mest trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Sedaj se ta določba glasi tako, da velja oprostitev od zgradarine zunaj okolišev mest, trgov in turističnih krajev, kl Imajo zdraviliški značaj.
Po zakonu dovoljeni odbitek od kosmate najemnine za vzdrževanje upravo in amortizacijo (Člen 36) ostane nespremenjen, samo da velja odslej odbitek po točki 2. v višini 25% za zgradbe v vseh klimatskih ln turističnih krajih. Doslej je zakon omenjal v drugI točki poleg mest ln trgov kopališča ln letovišča ln se je v mnogih klimatskih ln turističnih krajih priznaval odbitek 30%. Katere kraje je smatrati za kopališča, klimatske ln turistične kraje določi trgovinsko ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za socialno politika
Povišan dopolnilni davek zgradarine
Z uredbo se uvaja nova lestvica dopolnilnega davka k zgradarini. Doslej je znašal dopolnilni davek za prvih 10.000 din čistega dohodka 2%, za nadaljnjih 10.000 din 4%, za prihodnjih 10.000 din 6% itd. ln za vsote preko 70.000 din 10%. Tako se je tudi pri najvišjem čistem dohodku računal dopolnilni davek od prvih 10.000 din la
V višini 2%, pri prihodnjih 10.000 din v višini 4% Itd. Ta način računanja dopolnilnega davka se z novo lestvico ukine ln znaša odslej dopolnilni davek do 10.000 din 2%, preko 10.000 do 20.000 din 8%, do 30.000 din 4%, do 40.000 din 5%, do 50.000 din 6%, do 60.000 din 7%, do 70.000 din 8%, do «0.000 din 9%, do 120.000 din 10%» do 150.000 din 11%, do 250.000 din 12%, do 500.000 din 13%, do 1,000.000 din 14%, preko 1,000.000 din pa 15%.
Razlika nasproti dosedanji obremenitvi je prt najvišjih stopnjah lestvice prav znatna saj doslej dopolnilni davek tudi v najvišji stopnji nI dosegel 10%, sedaj pa znaša 15%. Vzemimo primer davčnega zavezanca, kl mu hiše na področju ene davčno uprave donašajo na leto po davčnem računu 1,500.000 din čistega dohodka. Doslej je plačal 143.000 din dopolnilnega davka, odslej pa bo plačal 225.000 din (poleg osnovnega davka 12%, to Je 180.000 din). Gotovo se da ta poostrena progresivnost zagovarjati, vendar tudi novi predpisi nadalje omogočajo nizko obdavčenje z dopolnilnim davkom onemu, kl Ima sicer znaten dohodek od večjega Števila hiš, vendar ima te hiše na področju različnih davčnih uprav. Razlika v korist onim, kl Imajo hiše na področju raznih davčnih uprav, se sedaj Se poveča.
Prt določbah zakona, kl se nanašajo na davčno olajšavo za nove hiše (OL 37/11) se spremeni besedilo v toliko, da se daje davčna olajšava za 20 let v krajih, ki se proglase v smislu člena 36. kot kopališča ter klimatski in turistični kraji (doslej »za kopališča in letovišča«).
Enaka sprememba je vneSena v členu 37/HI. za zgradbe na kmetih zunaj rajona mest, trgov, kopališč, klimatskih ln turističnih krajev (doslej mest, trgov, kopališč in letovišč), kl se ne oddajo v najem ln služijo zgolj za prebivanje kmetov in malih obrtnikov, se odmerja zgradarlna pavšalno po številu stanovanjskih prostorov.
Pridtbnina
Dalekosežne so spremembe poglavja, kl se tiče pridobnine. Spremembe tega poglavja so v glavnem naslednje:
Pridobnina se odvetnikom zdravnikom itd. poviša od 8 na 10% Doslej so bili odvetniki, zdravniki, notarji, lnženerjl geodeti itd. glede dohodkov Izven službenega razmerja uvrščeni v drugo skupino (la) zavezancev pridobnine ln bo plačevali le osnovni davek 8%. Po spremenjenem besedilu ČL 42 zakona pa se uvrščajo odvetniki, javni notarji zdravniki, arhitekti, lnženjerji, merilci, geodeti, veterinarji ln carinski posredniki v prvo skupino (s osnovnom davkom 10%) ln pridejo v seznam te skupine kot točka 12. V drugi skupini točka la ostanejo Se občinski notarji, potujoči agenti, trgovski potniki ln zakotni pisarji.
Pridobnina književnikov, umetnikov in novinarjev
Po dosedanjih predpisih so blH oproščeni pridobnine umetniki, književniki ln novinarji, če so ta poklic Izvrševali kot postranski poklic z zaslužkom, kl ne zadošča za njihovo vzdrževanje. Po novih določbah pa se točka 4. ČL 46 glasi tako, da se opraščajo pridobnine slikarji, kiparji, komponisti, ostali umetniki ln književniki od dohodka svojih osnovnih umetniških ln znanstvenih proizvodov, Če ti dohodki ne presegajo 20.000 din na leto in novinarji, če vrše novinarski posel kot vzporeden poklic a zaslužkom, kl ne zadošča za njih vzdrževanje.
2e sedaj so bOl oproščeni pridobnine kmetijski sezonski delavci in tudi samostojni telesni delavci stari preko 65 let. Sedaj se ta starostna meja zniža na 50 let.
Pooostrene določbe za inozemska podjetja, ki vrše posle v naši državi
Cl. 49 zakona je že sedaj vseboval določbo, da morajo podjetja s sedežem v inozemstvu, kl razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje naše države plačati pridobnino tudi na dohodek od tukajšnjega svojega obrata ali poslovanja.
Tej določbi se sedaj doda Se naslednje: Smatra se, da so razširila svoje poslovanje
na področje naše države ona Inozemska
podjetja, ki imajo v naši državi poslovne naprave. Pod poslovnimi napravami je razumeti poleg sedeža in uprave tudi poslovalnice, podružnice, tvornice in delavnice, prostore za nakupovanje in prodajo, skladišča in druge poslovalnice, kakor tudi stalna zastopstva. Kot poslovna naprava inozemskega podjetja se smatra tudi vsako podjetje v državi, v katerem sodeluje Inozemsko podjetje v glavnici ali pri razdelitvi dobička ali na kak drug način s 50%, odnosno če vsaj s 50% oskrbuje to podjetje z blagom. Smatra se da so razširila poslovanja na državo tudi ona Inozemska podjetja, kl prodajajo v naši državi svoje blago preko trgovskih potnikov.
Ugotavljanje davčne osnove pridobnine po knjigah
Dalekosežne so določbe novega člena 53a, kl pravi naslednje: Davčna osnova (čisti dobiček) se ugotavlja po btlaneL zasnovani na poslovnih knjigah, pri naslednjih davčnih zavezancih:
1)	Industrijska, radarska, bančna, železniška brodarska, tramvajska in medna-rodno-transportna podjetja tn menjalnice;
2)	podjetja ln obrati iz 1. skupine člena 42. zakona (trgovinska podjetja, obrtni obrati, ki prodajajo tudi nabavljeno izdelano blago, lekarne, hoteli, kavarne, gostilne, kinematografi, zabavna podjetja, prevozništvo, agenture, komisijski obrati, posredovalnice itd.), katerih davčna osnova za prejšnje davčno leto znaša najmanj 100.000 din aH je promet predhodnega poslovnega (pred davčnim letom) dosegel najmanj 2,000.000 din.
Kaj Je razumeti pod prometom, ni posebej navedeno, vendar je verjetno, da bo pravilnik k tej določbi rasdožll pojm prometa enako, kakor je Se razložen v zvezi z določbami o posebnem davčnem dodatku, kjer se razume pod kosmatftm prometom višina dogovorjene ali sprejete odškodnine v gotovini ali na kredit za oddano ali prodano blago brez odbitkov sa prevoz, davščine, trošarine Itd. Podrobnejše pa bo to razložil Se pravilnik k novim n mjatno Trrnfri
Obveznost vodenja poslovnih knjig za davčne zavezance ls gornje točke 1) se prične s prvim dnem poslovanja. Obveznost vodenja poslovnih knjig sa davčne obvezano« ls točke 2) pa se prične s prvim dnem koledarskega leta, Id sledi onemu davčnemu letu, za katero jim je ugotovljena davčna osnova pridobnine s najmanj 100.000 din ali jim je promet prejšnjega poslovnega leta znašal najmanj 2,000.000 din. Davčno osnovo ln kosmati promet teh davčnih zavezancev ugotavlja davčna uprava.
Ako Ima davčno oblastvo razlog, sumiti v verodostojnost davčne prijave ln podatkov kakor tudi poslovnih knjig, na osnovi katerih je sestavljena bilanca, tedaj ugotovi davčno osnovo (čisti dobiček) na podlagi primerjave s stičnim podjetjem, obratom ali poklioom. Oe se tudi na ta način ne mor« ugotoviti davčna osnova, tedaj jo ugotovi davčni odbor po svobodni oceni, upoštevajoč možni dohodek po vseh konkretnih dejstvih In lokalnih ter splošnih pogojih.
T kraJBfci fcr	estak	s enim	s dvema
deL zaofi		pomote	im pomote.
«o 0000 prah.	m	m	Mt
preko 5000			
do 10.000 prefe.	m	tu	826
preko 10.000			
do 20.000 preto.	200	830	680
preko 20.000			
prebiv. L kaL	220	STO	540
2 kaL	260	420	600
L kaL	800	470	660
4. kaL	840	620	720
▼ Beogradu, Zagr.			
la Ljub. L kaL	300	480	640
2. kaL	850	650	720
1- kaL	450	690	960
Znesek pavSala je ostal sa obrtnike v krajih do 20.000 prebivalcev nespremenjen, j Razdelitev obrtnikov v kategorije bo Izvršil finančni minister. Obrtni obrati, kl ne
Določbo tega Sena m »porabljajo Se sa
davčno leto 1940, razen za one davčne zavezance lz tega člena, ki dokazano niso vodili poslovnih knjig v poslovnih letih pred letom 1940. Za one davčne zavezance ls tega člena, kl doslej dokazano niso vodili poslovnih knjig, prične obveznost vodenja poslovnih knjig s 1. januarjem 1940. Ako davčni zavezanec izjavi, da doslej nI vodil poslovnih knjig, pa se nasprotno ugotovi, tedaj se kaznuje z globo 5000 do 100 000 din, s čimer se ne reši kazenske odgovornosti po členu 142 ln 142a zakona.
Osnovni davek se poviša od 10 na
12% pri onih davčnih zavezancih, ki se jim osnova določi po bilanci
Za gori omenjene davčne zavezance ls novega člena 53a se poveča tudi osnovni davek pridobnine. Doslej so plačevali osnovni davek 10%, odslej pa Je za zavezance iz ČL 53a predpisan 12 odstotni osnovni davek. Za ostale zavezance lz prve skupine ostane osnovni davek nespremenjen (to je 10%),
Delno povišanje dopolnilnega davka pridobnine
Po dosedanjih predpisih je predpisan dopolnilni davek, kl znaša pri davčni osnovi do 10.000 din 2%, potem pa se postopno dviga ln doseže največjo lzmero 12% pri davčni osnovi preko 150.000 din.
Po davčni noveli ostane lestvica le v najnižjih stopnjah nespremenjena, v višjih stopnjah pa se dopolnilni davek precej poveča. Nova lestvica dopolnilnega davka je naslednja:
davčna osnova dop.davek doslej
V
ČevljarJL opankarji, in Jo v vseh krajih s preko 10^00 prebivalci no glede na velikost kraja one pavšalno zneske pridobnine, ki veljajo sa kraja, M imajo 10.000 do 20.000 prebivalcev.
Dolžnost prijavo Mali obrtniki, kl ae po »prednjih določbah obdavčijo s pavšalnimi zneski pridobnine, morajo vsako leto do 31. januarja prijaviti davčni upravi število pomočnikov, kl Jih zaposlujejo. Ako ae Jim v teku leta poveča Število zaposlenih pomočnikov, so dolžni te prijaviti v 15 dneh od dneva, ko Je aaatala sprememba. Oe tega ne store se kaznujejo s globo 200 do 5000 din ln vrhu tega Izgube pravico na pavšalna obdavčenje za dve leti. Obrtne zbornice so dolžne na zahtevo davčnih oblastev dati podatke o številu zaposlenih pomočnikov prt malih obrtnikih v krajih a preko 20.000 prebivalcev.
Rentama
do		10.000 din		2%	(2%)
•eko 10.000	n	20.000	H	2.5% (2.5%)	
„ 20.000	M	30.000	M	3%	(3%)
„ 80.000	m	40.000	M	4%	(4%)
. 40.000	M	50.000	99	5%	(4%)
a 50.000	m	70.000	M	6%	(5%)
„ 70.000	H	90.000	M	8%	(6%)
„ 90.000	M	120.000	sa	10%	(8%)
„ 120.000	H	150.000	M	12%	(10%)
„ 150.000	M	250.000	n	14%	(12%)
m 250.000	n	500.000	M	16%	(12%)
„ 500.000	M	L,000.000	SS	18%	(12%)
„ 1,000.000				20%	(12%)
Določbe o davčni stopnji rentnlne ta o pobiranju rentnlne se deloma spremenijo. Kakor je znano, znaša po ČL 69/1 davek na rente, kl se odmerja po razporedu In pobira neposredno od davčnega zavezanca ali posredno po ČL 72 (po katerem mora da-| vek plačati dolžnik, če je davčni zavezanec v Inozemstvu, na ta način, da mu odbije davek od vsote dolžnih obresti ali rente) 15%. Tej določbi se doda Se naslednje: Prav tako znaša rentnl davek 15% od obresti stalnih posojil pravnih oseb, ki v naši državi ne plačajo družbenega davka, četudi bl se davek pobral posredno preko dolžnika po ČL 71 tega zakona.
Tudi besedilo 1. odstavka ČL 09/11 os spremeni in se glasi: Rentnl davek znaša 6% davčne osnove o naslednjih primerih ls ČL 11 zakona: a) na obresti od Izdanih vrednostnih papirjev, brez ozira na to, ali se izplačilo vrši s odkupom kupona ali na kak drug način; b) na obresti od denarnih zneskov, kl Jih sprejemajo denarni zavodi zaradi obrestovan Ja.
Besedilo ČL 71 zakona pa ae docela spremeni in se odslej glasi: Rentnl davek ae v naslednjih primerih pobere posredno preko dolžnika, kl je zavezan, da za račun države odbije po zakonskih stopnjah lz ČL 69 zakona ln Izroči državni blagajni davek na dohodek, zavezan rentnemu davku. Davek
na rente so dolžni zadržati ln izročiti državni blagajni: 1) vse blagajne države ta samouprav ter njihovih ustanov tn zavodov ter Javnih fondov, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo temu davku zavezano dohodke; 2) vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, kl so v načelu podvržena družbenemu davku, ter vsi zavezanci pridobnine, Id morajo voditi poslovne knjige po ČL 53a zakona, kadar izplačujejo ali v računu odobravajo rentnemu davku podvržene dohodke.
Bistvena sprememba nasproti doseds^ njim določbam je v tem, da morajo rentnl davek odbiti tn odvajati državni blagajni odslej tndl pridobnlni zavezana podjetja, kl morajo voditi poslovne knjige po ČL 53a (Industrijska, rudarska, prometna podjetja ln podjetja, kl imajo preko 100.000 din davčne osnove pridobnine ali preko 2 milijona din letnega prometa). Pravilnost osnove za rentnlno in pravilno uporabo davčnih stopenj preizkusi davčno oblastvo^ Ce ugotovi nepravilnost v poslovanju podjetij, kl so zavezana, da odbijejo davek, tedaj morajo ta podjetja škodo, ki M Jo trpela država, nadomestiti s 8% obrestmi za ustrezajoči čas (to je očitno 5 let, ker pravica do odmere davkov zastara v 5 le« tih), vrhu tega pa se uporabijo kazenske odredbe po i 139 zakona.
Družben! davek
Najobčutnejše je poviSanje pridobnine za one zavezance, ki se jim po novih predpisih ugotovi davčna osnova po bilanci, ker se Jim povečata osnovni davek in dopolnilni davek. Pri zavezancih z davčno osnovo preko 1 milijona din se osnovni ln dopolnilni davek pridobnine (brez samoupravnih doklad) poveča od sedanjih 22% (10% plua 12%J na 32% (12% plus 20%),
Uvedba minimalne pridobnine
Z davčno novelo se uvaja Se minimalni davek pridobnine za podjetja s prometom preko 2 milijona din. Ta minimalni davek se računa v promilih (odtisočih) na letni znesek kosmatega prometa ln znaša: 2%j pri prometu 2 do 5 milijonov din
% w m	m	10	m	m
mm	»	15	■	m
mm	m	20	M	m
6%« -	m	m	25	n	„
m m	N 30 a M
mm	m	m m
m n	n 100	m	„
10%. „ m preko 100 „ „ Pod prometom Je v zvezi z minimalnim davkom razumeti letni znesek blagovnega kosmatega prometa odnosno letni znesek prejete kosmate odškodnine za storjene usluge, pri denarnem poslovanju pa letni kosmati znesek obresti, provizij in uslug, i
Podjetjem In obratom, kl so zavezani posebnemu davčnemu dodatku po čl. 59/11 (to so veleblagovnice, nadalje tvornice, ki prodajajo blago v industrijskih prodajalni- j cah ter trgovska in obrtna podjetja s po- : družnicami) se odmeri minimalni davek po • gornjih določbah v dvojnem znesku.
Posebni davčni dodatek
Krog podjetij, kl so zavezana posebnemu davčnemu dodatku, se razširi s spremembo besedila čl. 59/lt, tretjega odstavka pod točko b. Po tej točki so bila doslej zavezana davčnemu dodatku tista trgovinska ln obrtna podjetja, kl imajo razen glavnega obrata še podružnice (prodajalnlce) za prodajo blaga neposredno potrošnikom, s . dodatkom da to velja za tista podjetja, gle- i de katerih se po čl. 44. zakona ugotovi, da ! so večjega obsega in da jih je od celotnega poslovanja obdavčiti v kraju, kjer ima sedež glavni obrat. Ta dodatek se sedaj črta ln so zaradi tega vsa trgovinska in obrtna podjetja, ld imajo poleg glavnega obrata še podružnice za prodajo blaga potrošnikom, zavezana davčnemu dodatku če njihov promet presega s milijon din.
Istočasno se po spremenjenem besedilu zadnjega odstavka člena 44 pri vseh podjetjih iz prej citiranega novega člena 53a j smatra glavni obrat z vsemi podružnicami kot en davčni predmet.
Pridobnina
maOh obrtnikov
Man obrtniki (lz druge skupine točke	j
2b čl. 42. zakona), ld delajo s ročno močjo	»
brez uporabe pogonskih strojev s največ	j
dvema pomočnikoma, že sedaj plačujejo	j pavšalno pridobnino, toda le v krajih do 20.000 prebivalcev. Lestvica tega pavšalnega davka se sedaj spremeni ln razširi
tudi na ostale kraje. Po novi lestvici znaša	i
BSrtaln* pridobnina;	I
Poostrene določbe h pravne osebe
Dalekosežne so tudi nove določbe, kl se tičejo družbenega davka. Besedilo ČL 74, ki navaja, katera podjetja so zavezana družbenemu davku, je razširjeno ln se odslej glasi:
Družbenemu davku so zavesane 1. naslednje pravne osebe, kl imajo svoj sedež na področju naše države: a) delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z o. z. in zadruge; b) rudarske družbe, zavarovalnice, hranilnice, združenja, samostojni fondi, ustanove, kolikor so zavazane javnemu polaganju računov;
2. pridobitna podjetja države ln osmo-upravnih edinic;
8. Inozemske pravne osebe glede njihovega poslovanja odnosno posestva v naši državi, ako Imajo na področju naše države nepremičnine in poslovne naprave. Pod poslovnimi napravami je razumeti poleg sedeža ln uprave tudi odcepke in podružnice, tvornice in delavnice, prostore za nakupovanje ln prodajo, skladišča ln druge poslovalnice, kakor tudi stalna zastopstva. Kot poslovna naprava Inozemske pravne osebe se smatra tudi vsako podjetje v državi, v katerem sodeluje inozemska pravna oseba v glavnici ali prt razdelitvi dobička ali na kakšen drug način s 50%, odnosno če vsaj a 50% oskrbuje to podjetje s blagom.
Novo besedilo ČL 74 Je nusSlrjeno predvsem glede obdavčenja inozemskih pravnih oseh, kl so bile doslej zavezane družbenemu davku samo tedaj, če ao imele v naši državi registrirano zastopstvo ali pa nepremičnine.
Davčna prostost zadrug In zadružnih zvez
V	čl. 76. zakona se spreminjajo določbe 6., 7. ln 8. točke. 7. točka, kl se tiče zadrug ln njihovih zvez, se spremeni ln se odslej glasi: Družbenega davka se opraščajo vse zadruge tn njihove zveze, osnovane po zakonu o gospodarskih zadrugah od 24. septembra 1937, če po svojih pravilih aH dejansko poslujejo v skladu s določbami tega zakona, vendar se nabavljalne In prodajne zadruge opraščajo družbenega davka samo tedaj, če ne prodajajo alkoholnih pijač ln luksuznih predmetov Is seznama, kl ga določi finančni minister v sporazumu z ministri, kl Imajo po g 105 zadružnega zakona nadzorstvo nad poslovanjem zadrug tn njihovih zvez. Prodaja alkoholnih pijač in luksuznih predmetov, kakor tndl kršitev določb zakona o gospodarskih zadrugah glede načina poslovanja, ima posledico Izgnbo pravice na oprostitev od davka za 2 leti.
Revizijske zveze morajo prijaviti kršitve
Revizijske zveze so dolžne o vsaki kršitvi, ki ima za posledico Izgubo davčne prostosti, obvestiti pristojno finančno direkcijo najkasneje v trdi letih od dne, ko Je bila kršitev storjena; v nasprotnem primeru odgovarjajo po £L 141 zakona (po tem členu odgovarjajo za Skoda kl Jo trpi državna blagajna).
Pod enakimi pogoji uživajo davčno prostost tudi zdravstvene zadruge ln njihova zveza, ki so osnovane po zakonu od 19. decembra 1930.
L in 2. odstavek, kl sledita točki 8, oe črtata. Ta dva odstavka sta doslej vsebovala določbe, po katerih so zadruge trajno Izgubile davčno oprostitev, Oe ao kršile predpise o davčni prostosti, ob enem pa določba po kateri so kreditne zadruge doslej uživale davčno prostost, četudi ao na zadružne deleže odobravale obresti do vt> Sine eskomptne stopnje Narodne banka
V	celoti je črtan čl. 84 zakona, po katerem so smele nabavi Jalne, kreditne ln prodajalne sadi-"*« del presežka ali ves presežek razdeliti med člane v razmerju poslovanja s z* irugo, na da ld bil ta žek zavezan Javka.
Poostrene določbe si
v sumljivih primerih CL 81. zrVna so dodane vato za primer, d* obstoja upravičen som v verodostojnost kr.jlg. Kot davka podvrženi dobiček se smatra vsaka prikrita razdelitev dobička aH vsako reserviranje dobička.
" tfsMMfa U Ji
ugotovljen po predpisih tega zakona, ne
ustreza obsegu poslovanja ln višini Izkazanih poslovnih stroškov podjetja ln ima davčno oblastvo upravičen sum v verodostojnost knjig ln knjižnih podlag, tako da ne more pravilno oceniti točnost izkazanega kosmatega dobička po zaključenem računu, tedaj ta kosmati dobiček ugotovi davčno oblastvo samo na podlagi primerjave a ■ličnim podjetjem. Ce pa se kosmati dobiček ne more ugotoviti niti na ta način, tedaj ga določi davčno oblastvo po svobodnem preudarku, upoštevajoč možni dobiček po vseh konkretnih dejstvih ter lokalnih ln splošnih pogojih. V tem primeru pade breme protidokaza na davčnega zavezanca.
Ce za inozemske zavarovalnice, ki so za* vezane družbenemu davku po prej omenjenem čl. 74 točka 3, ni mogoče točno določiti njihovega dohodka iz poslovanja v naši državi, tedaj se vzame kot dohodek, podvržen davku v naši državi, del izkazanega dobička celotnega podjetja, kl ustreza pobranim kosmatim premijam v naši državi v razmerju s celotnim zneskom vplačanih premij družbe. Tako izračunanemu dohodku se dodajo izdatki podjetja v naši državi, ki se po zakonu ne priznajo kot odbitnL
Določbe glede odbitnih postavk
V	čl. 82 zakona, kl navaja, kateri izdatki se pri ugotavljanju davčne osnove ne smejo odbiti, se spremeni L odst. točke 4. Po novem besedilu te točke se ne smejo odbili odškodnine in koristi ustanoviteljev tn drugih članov, kl so v bilanci posebno zaračunane lz dohodkov podjetja, nadalje obresti ln divldende na glavnico, obresti od po« sojU, danih na osnovi delnih zadolžnlc, z*> stavnic ali hipotekam ega zavarovanja, la obresti na kapital, kl ga fizične osebe (ts* vijo podjetju na razpolago kot stalno posojilo. Kot stalno posojilo se smatra vsak kapital, ki je stavljen podjetju na razpola* go vsaj skozi dve letL
V	točki 7 tega člena, ld določa, da se ns smejo odbiti darila in nepogodbene nagrade nameščencem, se doda nova določba, kl pravi, da se ne sme odbiti presežek skupnih pogodbenih prejemkov posameznih nameščencev preko 150.000 din letno. Pod tem Je razumeti poleg plače tudi vse po« godbene podatke v denarju tn naravi, m-muneracije, tantjeme, nagrade Itd. Od tek presežkov obračunani družbeni davek se zmanjša za znesek plačanega uslužbensko-ga davka, kl odpade na te presežke. Točki 14. pa se doda Se nova določba, kl pravi, da se Izjemno ne vnesejo v davčno osnovo obresti na Izposojeni kapital, s katerim podjetje za sebe nabavi državne blagajni« ške zapise, ali obveznice onih dolgoročnih državnih posojil, kl ao Izdana za izvajanje javnih deL
Med odbitnimi postavkami se v ČL 83 dodajo kot 12 točka odpisi terjatev, odohiesl Izključno v svrho sanacije podjetjem v naši državi od strani upnika, kl ne plača družbenega davka v naši državi, če Je prvotna terjatev dokazano nastala la vplaSl v gotovinL
Pooostrene kazni n podjetja, hI M dovolijo vpogled v knjige
CL 85 zakona, kl pravi, da so vsi davčni zavezanci družbenega davka dolžni dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva vpogled v svoje knjige ln račune, se poostri v toliko, da se znatno poostrijo kash ni. Doslej je za podjetje, ld ne dovoli vpogleda v knjige znašala kazen 1000 do 10.000 din. Sedaj pa se kaznuje podjetje, ki ne ugodi zahtevi po vpogledu, kl se lahko V enem davčnem letu ponori, v vsakem pri-ru posebej s globo 10.000 do 100-000 din, odmero davka pa lzvrSi samo davčno obla« stva ki se pri tem poslužl možnosti primerjave ali svobodne ocene po novem be» sedllu ČL 81 zakona. To pa ne Izvzema ka« ženske odgovornosti po ČL 142 ln 142a sa*
Dopolnilni davek
Lestvica dopolnilnega davka po 8L 8S n*'*""* ae razširi. Doslej je znašal dopolnilni davek največ 12%, kadar je donoanoat prekoračila 24% vloženo glavnica Sedaj pa aa lestvica nadaljuje in znaša davek največ 20%, ln to tedaj,
Po dosedanjih določbah je znašal minimalni davek (osnovni m dopolnilni) 2%, pri letnem blagovnem prometu do 5 milijonov din, 3%, pri letnem blagovnem prometu 15 milijonov din, 5%, pri letnem blagovnem prometu 30 milijonov din ln 8% prt letnem blagovnem prometu preko 30 milijonov din. (Pri zavarovalnicah je bilo namesto letnega blagovnega prometa vzeti letni znesek kosmatih premij, pri denarnih zavodih pa letni znesek kosmatih obresti, provizij in uslug).
Ta lestvica se sedaj spremeni ln znaša Minimalni davek 2%. pri prometu do 5 milijonov din, pri prometa do 10 milijonov din, pri prometa do 15 milijonov din, 5%, pri prometa do 20 milijonov din, pri prometa do 25 milijonov din, 7%0 pl prometa do SO milijonov din, 8%, pri pometa do 50 milijonov din, 9%, pri prometu do 100 milijonov din ln 10%, pri prometa preko 100 milijonov din.
Kot promet se odslej smatra pri industrijskih, trgovskih in rudarskih podjetjih ter zadrugah letni blagovni promet s prištetim kosmatim dohodkom od vseh imovinskih predmetov tn pravic, pri zavarovalnicah letni kosmati znesek premij (tudi pozavarovalnih premij) po odbitku stor-nlranih poslov ln bunosov tn s pribitkom kosmatega dohodka od vseh imovinskih predmetov tn pravic, pri denarnih zavodih pa letni kosmati dohodek od vseh imovinskih predmetov in pravic. Od tega prometa se lzvzamejo dohodki, oproščeni od dru-iega davka.
ne sme btti manjši kakor 2JL sd
glavnice do 5 milijonov din, 3%, od glavnice do 10 milijonov din, 4%, od glavnice do 15 milijonov din, 5%, od glavnice do 30 milijonov din, 6%, od glavnice do 25 milijonov din, 7%„ od glavnice do 30 milijonov din, 8%, od glavnice do 50 milijonov din, od glavnice do 100 milijonov din in 10%g od glavnice preko 100 milijonov din (doslej je znašal ta minimum največ 8%. od glavnice preko 30 milijonov din).
Povišata dividendni davek
Na dividende, ld jih Izplačujejo rtwlnl«hs družbe, se je doslej pobiral 10% dividendni davek. Odslej pa se plača na dividende delnic, dobičkov lz čL 81 (prikrita razdelitev in rezerviranje dobička) ln na koristi ln obresti lz točke 4 čl. 82 (povračila in koristi ustanoviteljev) poseben dodatni davek, in to v trenotku, ko se dividende ah obresti in koristi izplačujejo odnosno odobravajo zainteresiranim osebam.
Ta dodatni davek znaša 10% skupnega zneska Izplačil ali odobritev, če predstavlja največ 4% obrestovan je glavnice, 15% zneska, ki predstavlja največ 0% obresto-vanje glavnice, 20% zneska, ki predstavlja največ 10% obrestovanje glavnice, ln 25% zneska, ki predstavlja več nego 10% obrestovanje glavnice. Temu dodatnemu davku so podvrženi tudi vsi likvidacijski presežki Imovine (to so presežki preko imovine, Izkazane v zadnji bilanci).
1 Nepričakovano povečanje tečaja nemške
klirinške marke
Uslužbenski davek
Tudi poglavje zakona, ki vsebuje določbe glede uslužbenskega davka, se v nekaterih važnih točkah spreminja. ČL 89. gairnnA, ki določa, kateri dohodki so zavezani temu davku, se doda nova točka, tn sicer: 3) izplačane in priznane tantje-ine, dnevnice ali druge slične nagrade članom upravnega in nadzorstvenega odbora ln uslužbencem onih podjetij, ki so bodisi trajno ali začasno oproščena druž-tienega davka, ali jim je po bilanci odmerjat minimalni davek zaradi pomanjkanja davčne osnova.
Poviiane davčne stopnje n velike dohodke
Lestvica uslužbenskega davka določa sedla j, da znaša uslužbenski davek pri dohodkih (zmanjšanih za zakonski odbitek) preko 2880 din tedensko ali 12.000 din ■oesečno 12%. Sedaj pa gre ta lestvica naprej in znaša uslužbenski davek: pri mesečnih dohodkih 12.000 do 13.000 din 12%, pri mesečnih dohodkih 13.000 do 15.000 din 13*/* pri mesečnih dohodkih 15.000 do 18.000 din 14*/e, pri mesečnih dohodkih
18.000 do 20.000 din 15% in pri mesečnih
dohodkih preko 20.000 din 16®/a
Tudi lestvica uslužbenskega davka na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in niso določeni s stalno letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tant-jeme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, provizije in podobno) se spremeni in se davek v višjih stopnjah poviša. Uslužbenski davek na take dohodke znaša pri zne-[ skih do 1.000 din 4*/», do 3.000 din 5%, do 5.000 din 6•/•, do 8.000 din 7%, do 12.000 din 8°/«, (kakor doslej), pri višjih stopnjah lestvice pa se davek poveča in znaša pri dohodkih 12.000 do 15.000 din 9*/» (doslej 8*/«), od 15.000 do 25.000 din 10% (doslej 9%), od 25.000 do 50.000 din 12*/» (doslej i 10*/«). od 50.000 do 75.000 din 14% (doslej 11%), od 75.000 de 100.000 din 16% (doslej 11*/«) in preko 100.000 din 18°/« (doslej 12%). Predpisi glede uslužbenskega davka so dopolnjeni tudi z določbo, da mora podjetje, ki je zavezano odbiti davek, povrniti Škodo, ki jo je utrpela država in sicer z 8®/o obrestmi in se vrhu tega uporabijo kazenske določbe 2. odstavka ČL 139.
V novembru smo imeli za četrt milijarde aktivno trgovinsko bilanco
Po vrednosti največji izvoz od oktobra 1930
Kakor je znano se je v septembru naš j izvoz zaradi izbruha vojne ter nesigurnosti j in prometnih ovir prav občutno skrčil. Med tem ko je znašala vrednost našega izvoza v avgusta še 595 milijonov din, smo v septembru Izvozih le za 240 milijonov. V drugem vojnem mesecu, to je v oktobru pa se je naš izvoz zopet naglo popravil in je dosegel vrednost 512 milijonov; v preteklem mesecu pa se je, kakor je to razvidno iz pravkar objavljene statistike, povzpel na rekordno višino skoro 624 milijonov din. Mesečnega Izvoza v takšni višini nismo zabeležili od oktobra 1930 ln le v decembru 1936 tn 1937 smo prekoračili vrednost 600 milijonov.
Številke o gibanju našega izvoza v novembru nam potrjujejo, da je nastopila Izvozna konjunktura zlasti za izvoz živil In surovin. Visoko vrednost našega izvoza v preteklem mesecu smo dosegli navzlic temu, da smo izvozili le malo kovin ln rud, po katerih je danes toliko povpraševanja (v septembru in oktobru kakor znano sploh nismo izvažali bakra in svinca). Izvozni odbor pri Narodni banki Je namreč pri izdajanju Izvoznih dovoljenj za kovine še jredno zelo rezerviran.
Visoko aktivna bilanca v novembru
V	novembru smo Izvozili 343.750 ton blaga (lani 323.165) v vrednosti 623.7 milijona din nasproti 527.9 milijona din v istem mesecu lanskega leta. Nasproti lanskemu novembru je bil letos naš izvoz večji po količini za 6.4%, po vrednosti pa za 95.8 milijona din ali za 18.2%.
V	mnogo manjši meri se je' zopet dvignil naš uvoz. V zadnjih mesecih pred izbruhom vojne se je vrednost našega uvoza gibala na višini preko 400 milijonov din mesečno. V septembru pa je naš uvoz padel kar na 253 milijonov in se je v oktobru povečal le na 357 milijonov; pa tudi v oktobru je dosegel le 369.3 milijone din, to je na 6.2 "^Hjrtna din ali za 1.7% manj nego
Ker se pri znatno povečanem izvozu uvoz ni bistveno dvignil, smo v preteklem mesecu zabeležili visoko aktivno trgovinsko bilanco, saj je aktivnost v tem meseca dosegla kar 254.4 milijona din, medtem ko Je bila lani naša trgovinska bilanca v novembru aktivna za 152, predlanskim pa le za 54 milijonov.
Naša trgovina z inozemstvom se Je od
začetka letošnjega leta gibala takole (v
milijonih din):	„
Izvoz uvoz razlika
januar 1939 319.1	378.3	— 59.2
februar 339.5	402.1	— 62.6
marc 423.0	476.3	- 53.3
april 433.3	418-8	— 14.5
Sj 466.5	424.1	+ 42.4
432.5	428.3	+ 4.2
408.0	433.8	— 25.8
SSiSt 594.7	415.9	+178.8
»eptember 240.5	253-2	- 12.7
oktober 512.0	357.1	+154.9
623.7	369.3	+254.4
Jan.-nov. 1939 4792^8_4357-4 +435.4 Jan.-nov. 1938 4521.1 4574.5 — 53.4
V	11 mescih letošnjega leta je vrednost našega izvoza dosegla 4793 milijonov din, to Je s» 272 milijonov ali za 6% več nego hud v Istem razdobja. Uvoz pa je dosegel »e 4357.4 milijona din, kar je za 217 mill-
din afl ws manj * te
razdobja prejšnjega leta. Tako Je bila do konca novembra naša letošnja trgovinska
bilanca aktivna za 435 milijonov din, medtem ko smo imeli lani v 11 mescih za 53 milijonov din pasivno bilanco.
Podrobnosti o našem izvozu
V novembru smo izvozili 2805 vagonov pšenice v vrednosti 47.8 milijona din (lani 19.8), in to ravno v mescu, ko je pomanjkanje pšenice na našem trgu povzročilo naglo naraščanje cene. Ta okolnost nam najbolj potrjuje, kako nesmotrna je politika Prizada, ki je v času pomanjkanja pšenice na trgu izvozil v inozemstvo 2800 vagonov pšenice.
Fižola smo v preteklem mescu Izvozili le za 0.2 milijona din (lani za 10.5), svežega sadja za 39.3 milijona din (45.6), suhih če-špelj pa za 44.3 milijona din (14.6). Znaten je bil izvoz hmelja, ki je dosegel vrednost 23.1 milijona din (letni 8.4) in izvoz konoplje, ki je dosegel vrednost 30.9 milijona din (24.2).
Znaten Izvoz Sivine In mesa.
Občutno se Je v novembru povečal Izvoz goveje živine, ki smo je izvozili 6363 glav (lani 1598) v vrednosti 19.9 milijona din (4.7). Tudi izvoz svinj je bil znaten„ vendar je zaostajal za lanskim novembrom in je znašal le 38.1 milijona din (lani 49.8). Tudi konj smo izvozili le za 1.8 milijona din (6.5), povečal pa se je izvoz drobnice na 6.1 milijona din (4.8) in zlasti Izvozi žive perutnine na 9-5 milijona din (3.0).
Izredno velik je bil izvoz mesa, mesnih izdelkov in masti. Mesa smo izvozili za 54.4 milijone din (47.7), mesnih izdelkov za 12.4 milijona din (4.3) in svinjske masti 22.7 milijona din (10.7). Izvoz jajc se je dvignil na 7.5 milijona din (5.7), izvoz perja in puha pa na 11.9 milijona din (7.5). Surovih kož pa smo izvozili za 16.6 milijona din (11.1).
Velik izvoz lesa
Izredno velik je bil v novembru tu* izvoz lesa Gra*tt>enega lesa smo izvozili 10.047 vagonov (lani 7354) v vrednosti 89.6 milijona din (61.5). drv pa 2061 vagonov v vrednosti 4.5 milijona dn (4.1), nadalje 128 vagonov oglja (230), toda le za 0.12 milijona din železniških pragov (lani 1.0), ln le za 2.9 milijona din lesnih izdelkov (4.5).
Se vedno majhen Izvoz bakra
Čeprav v septembru in oktobru nismo izvažali bakra, je bil izvoz v novembru Ob vedno razmeroma majhen, ker izvozni odbor pri Narodni banki ne daje izvoznih dovoljenj. V preteklem mescu smo izvozili le za 11.2 milijona din bakra (lani za 47.8), nadalje za 30.4 milijona din rud (40.7) in za 5.3 milijona din svinca (4.8).
Cementa smo izvozili za 4.3 milijona din (4.7), kalcijevega karbida in cianamida pa za 6.3 milijona din (lani za 0.3) in ekstrak-tov za strojenje za 3.9 milijona din (3.2).
Gospodarske vesti
■ Pravilniki k davčnim spremembam.
so po vesteh iz Beograda že pripravljeni in jih je finančni minister dr. Sutej tudi že podpiseL Objavljeni bodo v prihodnjih
Od srede letošnjega junija je naša Narodna banka s Intervencijami držala tečaj klirinške marka na naših borzah na višini 14.20—14.40 dtn, to je pri srednjem tečaju 1430, vas to v smisla trgovinskega sporazuma, ki Ja bil v maju sklenjen med našo državo ln Nemčija Po tem sporazumu js dolžna Narodna banka držati tečaj marke v mejah med 1430 ln 14.70 din, ln atcer dokler as saldo naših kHrinllrih terjatev v Nemčiji na dvigne preko 25 mili Jonov mark, odnosno dokler vsota s Intervencijo nakupljenlh klirinških čekov pri Narodni banki ne narase na 10 milijonov mark.
Do letošnjega božiča ss je v resnici dtv ftal tečaj klirinška marke na nespremenjeni višini, 14.30 din. V ponedeljek pa je Narodna banka nepričakovano prenehala s Intervencijskimi oddajami mark, kar je povzročilo, da se je tečaj pričel naglo dvigati In Js As Isti dan narasel na 14.60, v torek pa Js dosegel eel* 15 din sa marko. To prenehanje Intervencij Narodne banke tolmačijo v Beogradu tako, da se je saldo naših klirinških terjatev občutno zm&njš&l, kar Js v zvezi s znatnim n vosom lz Nemčije pri razmeroma majhnem Izvoza v Nemčijo. Znaten uvos pa je povzroča večjo povpraševanje po markah. Vrha tega je z najnovejšim sporazumom s Nemčijo ustanovljen poseben kompenzacijski račun, kar zmanjšuje dotok klirinških mark.
Včeraj je Narodna banka na borzah pričela znova Intervenirati tn Js tečaj popustil na 14.80.
Glede na razloge, ki jih navajajo v borznih krogih v zvezi s povišanjem tečaja nemške marke, je treba pripomniti, da je saldo naših klirinških terjatev v tretji četrtini decembra sicer res nazadoval za 1.5 na 8.4 milijona mark, vendar je ta saldo še vedno preoej večji kakor ob konca novembra, ko Je znašal le 5.2 milijona mark. Na drugi strani pa Je treba upoštevati, da se Je ravno v novembru naš Izvoz v Nemčijo znatno povečal in smo v tem mesecu imeli s Nemčijo precej aktivno trgovinsko bilanco v nasprotju s prejšnjimi mesecL Pričakovati je torej, da se bo dotok klirinških mark na borzi kmalu zopet povečal.
Naš Izvoz v Nemčijo Je v prvem mescu
to Jo v septembru, padel na 67 milijonov dinarjev; žs v oktobru st Js zopet povečal na 163 milijonov ln najnovejša statistika za november zaznamuje v tem mescu izredno velik izvoz v Nemčijo v vrednosti nič manj kakor 264 milijonov din. V septembru smo imeli za 65 milijonov din pasivno trgovinsko bilanco s Nemčijo ln tudi v oktobru je znašala pasivnost skoro 50 milijonov. Uvozni presežek v teh dveh mescih Js matno pripomogel, da as je zmanjšal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ln da se je sedaj pojavilo pomanjkanje razpoložljivih klirinških mark. Toda pretekli mesce smo Imeli zopet visoko aktivno trgovinsko bilanco In Je v tam mesen znašala aktivnost 00 milijonov din. Ves te razvoj nam kaže, da ni razloga za bojazen, da bi nastopile težkoče v plačilnem prometu s Nemčijo, odnosno da M nastopilo pomanjkanje razpoložljivih klirinških mark na trgu. Tudi v Narodni banki poudarjajo, da js v prihodnjih dneh pričakovati znatna nemška vplačila na klirinški račun sa nedavno Izvoženo blago.
Po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« so v teku pogajanja med našo Narodno banko ln pristojnimi nemškimi ustanovami o vprašanju tečaja marke. Naša Narodna banka zastopa stališče, da ne bi kazalo spreminjati obstoječi dogovor. Nemci pa postavljajo zahtevo, da se tečaj marke poviša na 15 din. Predvsem si hoče Nemčija z višjim tečajem za marko, ld naj bi prišel v korist našim izvoznikom, zasigurati dobave živil in surovin iz naše države v konkurenci z drugimi državami, ki so pripravljene kupovati naše blago po višjih cenah.
Znaten dotok deviz
pri Narodni banki
Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. decembra zaznamuje malenkostno povečanje našega obtoka bankovcev, in sicer za 0.4 na 9291.1 milijona din (lani ob istem čase 6692.4). Skupna vsota obveznosti na pokaz pa se Je povečala za 37 na 1824.7 milijona din (lani 2373.1), pri tem so se privatni žirovni računi zmanjšali za 83.5 na 957.4 milijona din (lani 1074.9), naložbe glavne državne blagajne pa so narasle za 48.9 na 77.4 milijona din ln obveznosti na pokaz po raznih računih za 71.7 na 798.8 milijona din.
Zlata podlaga se Je neznatno povečala na 1988.2 stabilizacijskih din (lani 1907.9) v stvarni vrednosti 3163.9 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, pa so ponovno narasle ca 21.5 na 745.6 milijona din (lani 547.1). V zadnjih štirih tednih, to Je od 22. novembra, so se te devizne rezerve povečale v celoti za 183 milijonov din, kat Je v zvezi s povečanim dotokom deviz zaradi večjega izvoza pri razmeroma majhnem nvozn, kakor nam to potrjuje najnovejša statistika naše zunanje trgovine za mesec november, po kateri Je bila naša trgovinska bilanca aktivna preko četrt milijarde dinarjev.
Skupna vsota meničnih In lombardnlh posojil, ki se Je že v preJSnjem izkazu skrčila za skoro 200 milijonov din. Je ponovno nazadovala za 121.5 na 2170.2 milijona din (lani 1770.8). To nazadovanje posojil bi povzročilo ustrezno skrčenje obtoka bankovcev, če ne bi Narodna banka Istočasno eskontlrala m «0« milijona din novih bonov za narodno obrambo, ki so orvikrat vneSeni v i7karo Narodne banke kot nova postavka. Blagajniški *st»M za narodno obrambo pa so v tretji č»*rHnl novembra narasli le še za 16.6 na 832.5 milijona din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage v višini 3181.1 milijona din le znašalo 22. decembra kritje obtoka bankovcev In obveznosti na pokaz 28.61'/« (prejšnji teden 28.71%).
Stanje klirinških računov z inozemstvom
Najnovejši Izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z Inozemstvom po stanju z dne 22. t m. zaznamuje zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 1.47 na 8.44 milijona mark, na drugi strani pa malenkostno povečanje salda naših klirinških terjatev v češkomoravskem protektorata za 0.2 na 43.1 milijona Kč. V rednem kliringu z Bolgarijo se Je saldo naših terjatev zmanjšal za 0.10 na 0.46 milijona din.
Med pasivnimi klirlngl zaznamuje klirinški račun z Italijo, ki je v zadnjih tednih občutno nazadoval, prvikrat povečanje salda našega dolga za 2.8 na 78.6 milijona din. Tudi saldo našega klirinškega dolga v Madžarski se Je povečal za 2.8 na 31.4 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo likvidacijskega kliringa z Romunijo za 1.7 na 32.4 milijona din in saldo našega kli rinškega dolga v Turčiji za 0.1 na 4.6 milijona din. Turistični kliring s Bolgarijo, ki je po zadnjem stanju izkazoval naš klirinški dolg v višini 2.3 milijona din, je likvidiran. Kliring s Slovaško pa zaznamuje malenkosten saldo našega klirinškega dolga v višini 0.09 milijona din.
Borze
|7. decembri
že med prazniki Je Narodna banka na beograjski borzi opustila intervencije za vzdrževanje tečaja 14.30 din za klirinško marko, nakar se Js marka včeraj v Beogradu dvignila že na 15. Danes pa js Narodna banka očitno pričela znova interve-nrati in je bil na vseh jugoslovenskih bor-zah zabeležen tečajj 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu ln Zagrebu nudili po 35. Tečaji na svobodnem trgu pa se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ss j« Vojna Skoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 428 (v Beogradu po 430 — 431). Do zaključka Jo prišlo Se v 7% Blairovem posojilu po 88 ta v delnicah Trboveljsko po
ORGB REGISTR0TURB
omooočfl red in ToCen p8e6ua
vse zn arhive m pisncno potbebsone za pisarne stroji
iv.oonnč.
ititneoaeova.
Devfze
Ljubljana. OPcieini tečaji; London 17430
—	177.50, Pariz 98.55 — 100.85. New To«* 4423.75 — 4483.75, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 736.50
—	748.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.37 — 218.57, Pariz 121.83 — 124.13, New York 5480 — 5520, Curih 1228.52 — 1238.52 Amsterdam 2901.35 — 2939.35 Bruselj 909.88 — 021.88.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60 New York 445.75, Bruselj 7430, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70. Berlin 17830, Stockholm 106.12, Oslo 10130, KSbenhavn 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 70, Aten« 335, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 428 — 432 (428). 4*/. agrarne 50 — 53, 60/, dalm. agrarne 70 — 72, 6»/, begtaške 77 den., 6»/. šumske 69 den, 7% InvoA. 97 — 100, 7 •/• Blair 88 — 80 (88), 8*/« Blair 93 den.; delnice: Narodna banka 8000 den., Trboveljska 240 — 345 (240), šečerana Osi,jek 110 den.
Beogra<i. Vojna žkoda 430 — 431 (430
—	431), 4ty» agrarne — (50.50). 6*/» begtaške 78.50 — 79 (78.50), 6*/. dalm. agrarne 72 — 72.50 (71.50 — 72), 7% stabiliz. 98 den. 7«/e invest. 98.50 den. (90), 7»/. Blair 88.75 — 89.50, 8% Blair 95.50 deav, PAB 195 den.
Blagovna tržišča
Sto
+ Chicago, 27. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za mad 103, za sept 100.25; koruza: za maj 58.625, za julij 59.125.
+ Winnipeg, 27. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 88.50, za okt 89.50.
-J- Novosadska blagovna borza (27. t
m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol
Novi Sad 192 — 194; gor. b. 193 — 195; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 196 — 198; rž: baška 142 — 144 Oves: baški, sremskl In slavonski 150 _ 152. Ječmen: baški ln sremskl 04/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 112 — 114; nova pariteta Indjija 110 — 111. Moka: baška in bana taka »Og« in >0gg« 285 — 295; >2« 265 — 275; >5« 245 — 255: >6« 235 — 245; »T< 195 — 205: >8« 125 — 130. Fižol: baški sremskl beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: ba&d ln sremskl 116 — 118; ban. 114 — 116.
Iz Ljutomera
Q— Trgovci za našo deco. Pomanjkanje
čutijo posebno otroci delavskih ln vintčar-skih slojev. Dolžnost bolje podkovanih državljanov je, da pomagajo revni ded našega naroda po svojih močeh. To so uvideli tudi naši trgovci. Na pobudo predsednika združenja so darovali v blagu in denarju za božčnice v Ljutomeru ln okolici. Prispevali so: po 500 din tvrdke Senčar CUU. Vilar Veno, Franc Wirth, Ivo Seršen, Ivo Martinušič in Matija žitek, 400 din tvrdka Viktor Kukoveo, 300 din tvrdka Rudolf Pušenjak, po 100 din tvrdke Sinigoj Ignac, šumak Mirko, knjigama Panonija ln Janko Sušeč skupaj 4100 din. Od tega Je dobilo Kolo jugoelovenskih sester sa božlč-nico učencem ln učenkam ljutomerskih ljudskih šol 3000 din, meščanska ln tri okoliške šole pa skupno 1100 din. Razsn tega so trgovci mislili tudi na deco obmei-nih šol. Združenje je dalo lz svoje blagajne 4000 din za obdaritev teh otrok. Take je dob la šola v Stogovcih blaga ln obuvala 51 otrok v vrednosti 2500 On, Ma v Gornji Radgoni 1500 din, za kar Js šolsko vodstvo nakupilo darila. Trgovstvo ljutomerskega okraja Je torej dalo sa revno deco 8100 din, pri čemer pa niso všteti darovi, ki so jih druge dobrodelne organizacije nabrale po raznih krajih pri tamkajšnjih trgovcih. Narodno zavednim trgovcem gre aa človekoljubno delr prizranje.
b Krškega
k— Spominku govor. S čigavim____
ljenjem ln s kakšno pravico rt dorolju> neki gospod držati spominski govor na nap šem pokopališču v tujem jeziku? Napro-šeni smo, da stavimo to vprašanje ta najodločneje zavrnemo taks govornike, kt čejo poznati J *	*

CIMEAN
ZOBNA KREMA
Iz Ptuja
______bo predvajal dmee v Oa-
trtek ob 30. url najlepši film francosko rszkašnostft ■ naslovom »Na JoltonJakta
poijat«. Za dodatek zvočni tednik.
j-— žrtev mFasa. V bližini cerkvice 8c, Roka na Hajdini so našli v torek zjutraj v obcestnem Jarku nmrznjensga občinskega reveža ln vojnega Invalida Antona Gdp oa tz Hajdkie. Ker je siromak trpel za par davioo, je možno, da ga Je ta mod potjo ko js v noči hitel domov ln ga vrgla v Jarek, kjer Je potem zsnimfi.
J— Smrtna *osa. V nedeljo zjutraj Ji umrla g. Anica Jobova, poštna kontrolor-ka v pokoju. Pogreb Je bfl v ponedeljek ln se ga js poleg drugti udeležilo vse osebje ptujske pošte.
j— V bolnišnico so pripeljafl 221etnega Vilčnika Komada lz Sp. Velovleka Ob-atrelil ga je neki starejši, na ženo zelo ljubosumen mož. Dalje so pripeljali Jerneja Petrovčiča iz Dornave, ki Je padel na po-ledenici ter se zelo nevarno poškodoval po glavi.
Nase gledališče
D B A M A
Četrtek, 28.: županova Micka.
predstava v proslavo 1501etnice prvo uprizoritve. Govoril bo univ. profesor in član akademije g. dr. Kidrič. Petek, 29.: zaprto.	_	_
Sobota, 30.: Igra s smrtjo. Puniien Tm-
mterskl abonma. Nedelja, 31. ob 15.: UpnOd, m pton l&A-ska predstava po globoko znižanih co* nah od 16 din navzdol. Ob 2L: Tki komedije. Izven.
Slavnostna predstava v OnMjanrtl fca-mL V četrtek 28. t m. bo minilo 150 let, odkar Je bUa v ljubljanskem Stanovskem gledališču prvič uprizorjena izvina slo* venska komedija »Županova Micka«, ki Jo Je napisal naš komediograf Anten Linhart eden najuglednejših članov znanega ln za našo literaturo ln kulturo tako pomembnega Zoisovega kroga. Pred začetkom predstava bo govoril uvodno besedo k Slavnosti univ. prof. in dan Akademija znanosti m umetnosti v Ljubljani, dr. F. Kidrič, mani naš literarni zgodovinar. Sodeloval bo tudi operni orkester, ki bo zaigral dvs uverturi. Nato bo dramski ansambel v režiji dr. Bratka Krefta uprizoril »županovo Micko« v originalnem n»« šem Jeziku takratnega časa. Na to pomembno slovensko dramsko obletnico opo-■aijamo vse sloje našega občinstva ln va--Urno, da v velikem številu poseti >žups<-novo Micko«. Predstava bo izven abonmaja. Veljajo Običajne dramske ceno. _
Opozarjamo na zanimivo premiero Avwn-čenkove komedije »Igra s smrtjo«. Delo ima tscl dejanje ln ga Js prevedel Rado Pregarc. Igrali bodo Takfldn Lipah, Ka-sancev Jan Glibovič Daneš, UsJcov Jerman, Notkin Presetnik, Haričkin Bratina* Olga Gabrijelčičeva, Zoja Levatfeva, Mina Vida Juvanova, Ariša Rakarjeva, Noesač Vertin. Režija prof. fiest Predstama v soboto bo aa premierski abonma.
O P K k A
Četrtek, 28.: zaprto. Petek, 29.: zaprto.
Sobota, 30.: Frasqufta. Gostuje Oats
Gjungjenac-Gavellova» Izven. Nedelja 31. ob 15.: Pri belem konJLčku. Izven.	cene. Ob 21.: FrasquA-
ta. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenflo-GaveUova.
Na Silvestrov© popoldne se bo uprizorita vesela opereta »Pri belem konjičku« s panotn, Mžodeotom SancSnonv, Pečkom ta Poličevo, zvečer pa Leharjeva »FVaotpjV ta« s Gjungjenfievo In Frandom. Na norega leta dan se bo popoldne ponovfla naša priljubljena domača opera »Gorenjski slavček« s Franclom, R&ičevo, Anžlovar-Jem, Barbičevo, Zupanom, M. Banrfnoett Itd.; zvečer pa nadvse uspela d'Albertova »Nižava«, v kateri Je debutiral kot režteer Emfl Frelih dirigira pa dr. Bvazs. Glavno partije po Jo Basičeva, Marčen, Janko, Ribičeva. Orel, Banovoc tod.
ŠENTJAKOBSKO GLEDAUMB
Začetek ob 20JLA Sobota, 80.: Ujež. Premiera, Nedelja, 31.: Ujež. Ponedeljek, 1. januarja: Ujet.
MARIBORSKO OMBIAHMl Četrtek, 28.: Konto X. Petek, 39.: zaprto. Sobota, 30-: Zaroka aa Jadrana
R A D I O
Četrtek, 28- decembra.
Ljubljana. 7: Jutru ji poosdrav, napovedi, poročila. — 7J3: Veseli zvoki (plošče). — 13: Vesel drobiž (plošče). — 1230: Poročila, objave. — 13: NapovedL — 1330: Operni trta — 14: Poročila. — 13: Veseli godcL — 18.40: Slovenščina sa Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročita.
—	19.20: Nac. ura: Ministrstvo za vzgojo. — 1930: Objava — 1930: Ploščo.
—	20.06: Ob 1501etnid slovenskega gledališča. — 21: Reprodudran koncert stanf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dve harmoniki (gg. J. Jurman ta AL Kotnik).
Beogradt 1830: KOmorna gtaZbe. — 20» Humor. — 21: Havajske kitare. — 2130: Orkester. — Zagreb: 17.15: Lahka godbe.
—	20: Petja — 2030: Komorna skladbe- — 2230: Jasa. — Sofija: 17: Lahka ta plesna glasba. — 18.45: Mali orkester. — 1930: Ploščo. — 20: Instrumentalni koncert. — 21: Orkester. — 22: FlesL — Dnnajt lOg
10.10: Plošče. — 303» — 22: Ploifia — 33: Notat koo> 20.15: — 23:
Tudi v soboto
bomo zaključili sprejemanje oglasov ob 12. uri• Opozarjamo na to naročnike oglasov in jih prosimo, da jih naročijo pravočasno.
Domače vesti
*M°ravčanj »o dobili elc*tri*o. Na večer pied bož čnimi prazniki so se zbrali Moravčam k slovesni otvoritvi elektrike. Na trgu pred cerkvijo se je še pri tu-Či petrolejke zahval i g župan vsem ki iSo pripomogli r elektrifikaciji Moravč in okolice Predvsem se je zahvalil načel-ništvoma obeh domačih denarnih zavodov. ki sta gmotno prispela na pomoč ter pomagala premcst ti najtežje vprašanje, kiedit za elektr fikacijo moravšKe doline. Po pozdravu so odšli vsi It transformatorju. kjer je g. dekan Hafner blagoslovil novo pridobitev Takoj po blagoslovitvi so zažarele žarnice po hišah, a pročelje cerkve sta krasno razsvetljevala dva žarometa. Moravčani so z veseljem sprejeli novo napravo, čeprav je bila zvezana s težkimi denarn mi žrtvami. Ker do praznikov m bilo mogoče izvršiti del tudi v okolic., so biie za enkrat deležne luči za božič samo Moravče, doč!m se oodo deia v okolici nadaljevala po praznikih. Da je Moravčanom zasvetila elektrika že v praz nikih moramo posebno pohvaliti delavce ki 90 napel'; vse moči. da so dela pravočasno dovrš:li V priznrn^e so jim Moravčani priredili prijeten večer.
ženski sne! daje
f (rednost naš/m
elegantnim lahkim, 'Vbuprostim očolam. taterp sh nabavite pri
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
IA I žj
*	Novi grobovi. Na Štefanove je bila položena pri Sv. Križu v rodbinsko grobn co gospa Teiezina Tertnikova soproga upo ko„enega profesorja g. dr. Ivana Tertni ka. — V Stožicah je umrla gospa Emilija Jakinova. Pokopali jo bodo jutri ob 15. V Selcah bodo danes ob 15. pokopali posestnika g. Petra Sm da. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Savinjska dolina brez večerne že'ez-itifcke zveze s Celjem. Pii zadnji redukciji vlakov sta na račun štednje izgubila Sa-v njska dol na in vse zaledje do šo.'tanja in Velenja večerni vlak ki je odhajal iz Celja ob 20.45. Ta vlak je imel pr.ključek od večernih vlakov iz Mar bora in Ljubljane. Prebivalstvo je zaradi izpada tega vlaika le delno oškodovano z redno avtobusno zvezo ki jo je uvedlo mestno avtobusno podjetje v Celju po pr hodu 'jub-ljanskega v;aka od Celja do Mozirja. Za ogromno število dijaštva. ki pohaja celjske šole. zlasti gimnazijo, in se voz. vsak dan domov, je ta na novo uvedeni vlak gotovo zelo pj'.reben in prikladen ter bi moral za sta-no osiati, dokler vlada v Celju glele šolskih picstoiov na gimna-z ji taka mizeriia, da mora skoraj polov.-ca dijaštva ociskovati popoldanski i^uk Na drugi strani p«? je nastalo nevzdržno stanje, ko ni poskrbljeno, da bi piebival-stvo Sav njsk-. tn šaleške dol ne do Velenja imelo večerne zveze z vlaki iz Maribora in Ljubljane Saj je Ljubljana vendar sedež naše vrhovne upravne oblasti in cele vi ste višjih uradov, v katerih ma tudi piebivalstvo ;z tega velikega okrožja vsak dan pcsla. Tudi se ne more reči. da bi bili v aKi v Savinjsko dolino Kdaj slabo zasedeni, prav posebno velik pa je bil vedno naval na ta sedaj ukinjeni večer-n. vlak t>aš zaradi zvez z Ljubljano ln Mar borom Po prv redukciji smo «*cer dobili na nekaterih progah naše železniške direkcije zopet vinjenih nekaj vlakov Celje in Savinjska dolina pa sta morali zopet ostati neupoštevani ob strani.
•	Tiskovna pomota. V naši božični prilogi v »Legendi o ponižnem vojaku« VI. Levstika, prečrtaj v 4. stolpcu. 16 vrsti zgoraj stavek »Jaz sem narod« m beri: »Jaz sem na red«.
v Nov»lt r:.e razglrdnire tma Družba sv Cirila in Metoda še na razpolago. Uporabljajte jih za voščila! (—)
♦	Družbi sv. Cirila in Metoda sta nakazali gg Nada Drnovškova ln M ca Keslče-va iz Zagreba 200 din za uboge otroke v obmejnih krajih IsKrena hvala!
•	Sarajevski prerok obeta, da se vojna nas ne oo dotaknila. V Sarajevu živi muslimanski duhovnik šerif-hodža. ki uživa sloves izredno svetega, učenega, s proro-škim vidom obdarjenega moža. Pred dnevi ga je obiskal novinar da ga poprosi za kratek razgovor o sedanjih dneh m o dogodkih ki nas čakajo za obzorjem, gerit-hodža je bil zakopan v svoje knjige in mu je bio malo do razgovora. Na vprašanje, ali bo svet prfupadel je šerif-nodža odgovoril. Jok* Gleda' sem neko noč v Muhjl-din bin Arebjev fal (Muhjidin oin Arebi je bil najslavnejši mistik Vzhoda, a fa' pomeni prerokbo) Njegov fal pravi: Krila te vojne se nt bodo dotaknila te zemlje Kar sem ti rekel, naj ti bo radosti. Več nisem razbral .. V ž vem spominu je zgodba, ko se je prerokba šerifa-nodže pred teti na mestu uresničila. Stanoval je v Kolooari-hanu pa je hiša na lepem začela goreti, da je vse Sarajevo teklo na kup. Samo šenl-hodža je v svoji sobi ostal sklonjen nad knj!gam . Ko so ga Uiteli klicat, naj zbeži, je ljudje za v mil, naj ga piis*e pri miru Ceš da se plameni njegovega bivališča ne bodo dotaknili. Kolooa-ra-han je takrat v resnici pogorel 1o tal hodževa soba pa je ostala nedotaknjena od zubljev.
♦	Osumljena dveh požigov Tz Ljutomera nam poročajo. »Jutro« je že poročalo, da so orožniki v Ljutomeru aretirali neko mlado šiviljo ki je osumljena, da je zanetila dva požara v Noršincih Sum se je z raznimi poizvedbami tako okrepil da so mladenko rtozo Mlinančevo iz Noišincev predali okrv.nemu sodišču v Murski Soboti Brez dvoma je ugotovljeno, da je Roza Mllnaričeva dala pisat) grozilno pi-
smo, ki je oiio najueno ua gasilsken. spravisču v vasi Priče tudi potrjujejo, da so to videli ob vsakem požaru, kako je prihajala iz smeri, kjei je bil nasta. ogenj Pozneje se je vračaia k ojmju, dasi je njeno bivališče precej oddaljeno m ga s čudnim zadovoljstvom opazovala Sploh so jo videl- pogosto skoraj ob vsaki nočn) uri hoditi po vasi aH pntj od drugod Osum ier.Ka tan vse — pisanje grozilnega pisma in požig,.drugače pa je čisto apatična. Značilno je, da napovedani požigi v Noršinc h nisc izbruhnili, zaradi česar se je razburjenj vaščanov precej ooleglo
BOUVIER
7 ŠAMPANJEC ,
GORNJA RADGONA:
• Zahvala pohabljenega deseta. Pred tedni smo objavili sliko nesrečnt Tončke Molkov* '2 Hredolj pri Ornsupljem. ki je prišla brez nog in brez ene roke na svet Prošnja ki jo *e s rota Tončka naslovila na plemenita srca ni ostala povsem brez uspeha in zdaj se obdarovanka iskieno zahvaljuje vsem dobrotnikom, posebej pa še ge. Mariji Jerasovi 17 Ljubljane ki ji je darovala voziček, da bo Tončka vsaj ob lepem vremenu mogla iz h še.
Iz LJubljane
u— Bož'čni?>a kifjevne organizacije JNS za ko;izejsKj okraj je tudi letos lepo uspela. V soboto 23 t. m. zvečer se je zbralo v veliki dvorani Kazine veliko število revnih druž n predvsem iz kolizejskega. pa tudi iz nekaterih diugih mestnih okrajev. Nagovoru predsednika dr Zajca ki se je zlasti zahvali; vsem darovalcem različnih prispevkov, je sledila odlično podana de-klamacija omlad nca INS. Navzočni so b-li pogorčeni s čajem in pecivom, vsaka družina nato pa še obdarovana s paketom najnu nejših življenjskih potrebščn. moke, sladkorja masti, kave rozin itd., pa tudi perila in blaga. Obdarovan h je bilo skupno 47 družin z okoli 170 člani žarečih oči in lic so obdarovani otroci v spremstvu svofh staršev zapuščali lepo uspelo pr reditev.
SANOPFI) ohranl zdrave- suhe-
M^SJf tople noge _ š t e d j nogavice m čevlje. Vrečica samo 2.— Din.
u— Božična razstava kanarčkov. Društvo za varstvo ln vzgojo ptic pevk je tudi za letošnje božične praznike priredilo tradVionslno razstavo harških kanarčkov v eni izmed učilnic na učiteljišču Otvoritvi predstave je prisostvoval tudi predsednik mestne občine, a obiskali so 1o čez praznike številni ljubitelji ptic pevk Na koncu je posebna komisija odlikovali rejca Gv:da Grubiča s srebrnim lavorjevim vencem ta veliko zlato medaljo, nadaljnja priznanja oa so prejeli še razstavljale! Golob Marln^ek. Jugovič Omnhna. Ko-stajnšek, Piskar, Bitenc, Kelnerič in Kve-der.
DANES JE IZSf A NOV A ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
u— Skrunllci grobov sredi svete noči Ko so na sveti večer obiskovalci grobov že zapustil: svoje rajnke, h katerim rad prihajajo za praznik rojstva ua obisk, in je pokopališče, bajno razsvetljeno, ostalo v svoji tišini in samoti, sta dva pokopališka uslužbenca opaz!la za spomenikom sredi božje njive tri sumljive sence Stopila sta bliže a zagonetna troj:ca je začela bežati Ko sta moža neznance že skoraj dohite'a. je eden Izmed bežečih oddal štiri strele iz samokresa, nato pa so vsi trije Izginili p-oti Novim Jaršam Pozneje sta pokopal;ška uslužbenca naš'a za spomen koni sredi pokopališča veliko vrečo. v nji pa več ko 10 kg z grobov na-krar'en'h sveč. Vrečo sta pustila na kraju, kjer sta jo našla, in o stvari obvestila policijo. V nadi, da bodo ubežniki prišli po svoi plen, so jim policisti pripravili zasedo Proti jutru sta se res prit hotapila dva mlada brezposelna delavca iz Novih Jarš, in ko so ju aretirali, so pri enem izmed njiju v žepu našli samokres, s katerim je nekaj ur poprej streljal na zasledovalce Fanta sta Izdala še svojega tretjega pajdaša, da so skupaj poromali v zapor.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
u— Silvestrovo LJub'.fan»Kega Sokola
bo nadvse zabavno Obilen spored bo razveseljeval vse. da bodo lahko stopili zadovoljnega obraza v novo leto. Ne premišljujte. kje boste dočakali prvi dan novega leta, temveč se odločite že danes, da pridete k Ljubljanskemu Sokolu in vam ne bo žal. Podrobnosti o tej vsakoletni znani prireditvi še objavimo.

Dante — Gaspzdje!
Priporoča se novootvor jeni frizerski salon 9FRANK« (podruž.) v Kresiji vogal Stritarjeve-Lingarjeve ul. 1. — Konkurenčne cene — dobro delo. —
Abonenti znaten popust.
Sokoi Ljubljana O. priredi Silvestrov večer v Razmi. Spored bo gotovo zadovoljil, sodelujejo priznam umetniki Plesalci bodo tudi prišli na svoj račun, kajti za vse 00 dobro preskrbljeno, da be večer res prijeten Začetek ob 20 uri ter so naprošeni vsi da pridejo za rana Mo-rebtne rezervirane prostore bodo mogi-irtredlteiji držati samo do pol 21. ure. na Kar se pose trnke že zdaj opozaija. [—)
u— »Ljubljanski zvon« vabi vae prijatelje društva m pesmi na Silvestrovo k Mikliču. Na sporeau petje, godoa. Jožek ji Ježek ples, dalje dobra vina n jestvt-ne. a predvsem mnogo dobre volje tn ne-piisljene zabave ( - j
Stare tube zobnih post potom droge rije Gregorič — a staro medenino, baker, bron, cink Itd. kupuje direktno Rupena-Lutz, prt stari cerkvi v šiški. Staro železo Istotam.
u— Drsališče pod Tivol jem. Načelni-štvo Ljubljanskega Sokola sporočil vsem svojim članom ta prijateljem Sokola, da je na letnem telovadlžču v Tivoliju odprto drsaTšče. Led je i zboren ki vabimo na številno udeležbo.
Prazne tube zobnih past potom drogerlje Gregorič — a staro medenino, baker, cink Itd. kupuje tovarna Lutz na Celovški cesti. — Istotam nakup vsakovrstnega starega telesa.
o— Božičnica pri prostovoljnih gasilcih.
Prostovoljna gasilska četa Ljuoijana-me-sto je kakor vsako leto tudi letos priredila božičnico in obdarovala lepo Stev lo otrok siromašnih družin katerih očetje so gasilci ta se kljub težkim življenjskim razmeram stavljajo vsak čas oa razpoiago po geslu: Bližnjemu v pomoč domov ni v dobro! Skromni, a lepi slavnosti je prisostvoval tudi zastopnik predsednik mestne občine in pa tajn:k gasilske župe Ljubljana-mesto Robežnik Povellnik Pr stovšek m zastopnik župana sta imela na mlade obdarovance kratek nagovor, v katererr sta jih pozivala, naj tudi oni slede vzgledu svojih očetov, nakar so bila darila razdeljena. Uprava čete se vsem dobrotni kom, ki so pr pomogli k obdaritvi, najlepše zahvaljuje.
ZOBNI ATELJE
RIHAR D KLEMENČIČ
PRIVOZ 6, od 27. t m. do 2. januarja NE ORDTNTRA.
Za nočni mir okrog pošte. Z mestnega nagistrata nam pišejo: Stanovalci hi* okrog pošte so na predsednika mestne občine naslovili pismo, v katerem opisujejo koliko trpe zarad neprestanega kaljen 1a nočnega miru. Skora" vsako noč pišejo med drugim, gotovo pa vsako soboto to nedeljo dvigajo ob 1.. 2 ali 3. zjutraj ljud je. ki prihajajo iz bližnjih lokalov to'iko hrupa, da ni mogoče zat snitl očesa Prav tako se stanovalci hiš ok^og pošte pritožujejo nad motonrmi vozili ki drvijo mimo z odprtimi izpuh in povzročajo velik trušč Predsednik mestne občine le pismo odstopil pristoini oblasti s pristavkom, da pozna upravičenost pritožb tudi z lastnega opazovanja Kakor znano, stanuje tudi predsednik mestne občine pred pošto.
Iz Celja
e— BnS^na 1'bnva r^-sfai-a oHMctt« S1». karjev ge Vere Fišer-PrMov5kove ter gg Alberta S!rka. Cvetka Ščuke Miroslava Modica in Karla Meh'eta ie bila na Štefanovo zaključena Ob 17 ie b lo v seini dvorani žrebanje številk na vstopn cah Komisiji ie predsedoval g. Ciro Sadar. člani komsije pa so bili celiski novinarji. V žaro je bilo položenih 1563 kuponov. Izžrebane so bile naslednje št ri številke- I. nagrada (slika Alberta Si:ka) š'.ev. 247. II nagrada (slika Cvetka Sčukei šlev 180. III. nagrada (slika Vere Fišer-Pristovško-ve) štev. 1977. IV nagrada (slika Miroslava Modica) štev 623. Po dve sliki ?a nagrado sta v podružnicah »Jutra« in »SLvenca« v Celju, kjer jih naj d bitn ki dv gneio na podlagi predložene vstopnice in lee:t:mira-nja. Slike, ki do 8 januarja 1940 ne bodo dvignjene, bodo zapadle in bodo prešle v last razstavljalcev. Imena dobitnikov slik bodo objavljena. Razstava je dosegla vprav sijajen uspeh. Ob skalo io je 1.300 cd. asi h in okrog 1.400 dijakov. Razstavljenih ie bilo blizu 80, prodanih pa 32 del. kar je za Celje rekordno število. Celje js pokazalo zelo mnogo smisla za slikarsko razstavo kar je treba ugotoviti s Dfi7naniem Raz-stavljalci se javnosti iskreno zahvaljujejo za podporo, ki iim ie b la izkazana s š e-vilnim obiskom in nepričakovano velikim odkupom razstavljenih del. kar ie v teh časih še prav posebno razveseljivo Ob zaključku razstave združujajo razstav jalci s svojo zahvalo številnim prijateljem ti d svoje iskrene čest tke k novemu letu.
Iz Maribora
a-— Nagradni pred-tavl v g!edal'ftči»
Jledališka uprava se je odioč la. da priredi tudi letos dve nagradni večerni predstavi ta sicer prvo za Silvestrovo, drugo pa za novo leto.
a— Lepo uspela premlera. Na štefano vo le bila v gledaliMu premiera zabavne in vesele trodejanke »Konto X« v režij g Milana Košiča. Občinstvo se je dobro zabavalo tn ni skoparilo s priznanjem vsem sode' • joc m, zl:«sti osrednji konvčnl podo o. Goiinškovega Izioorja Reisnagla.
KioMfMnles
SOBOTA IV JANOAftlA 19401
V »OČAJTim tO}. »Nt NlVfl.MUaMI MW
a— Pogreb zaslužnega ftoln'ka. Na po uieškem pokopališču so pokopali upokoje r-ga šolskega upravitelja ta zaslužnega obrne Jnega šota ka g Vekoslava Froma čigar plemenita dobrotijivost nam bo osta la vsem v toplem spominu. K pogrebu sf-je zbra'a množica pokojnikovih sorodnikov prijateljev, stanovskih tovarišev. Sokolov in Ciril metodarjev. V toplo občute-n h besedah V poslovil od plemenitega rajnkega v imeni obmejnega učitelistva g. Mirko Vauda predsednik sreskega uči teljske«?« dni*tva -i Maribor levi breg.
a— Sta~ega mestnega pnkop*T§ča ne bodo zaprli s 1. januarjem? Mestni s.e'
OGLEJTE SI ZNAMENITI IN DANES NAJAKTUALNEJŠI VILM Najrazkošnejši francoski film z najprominentnejšlml igralci umetniki! — Gaby Morlay, Pterre Willm, Vlctor Franoen, Jean Gailand. — Režija: Marcel L'HerMer.
EDVARD VI/. IN NJEGOVA DOB A
Po znamenitem knjižnem delu člana franc. Akademije Andrč-a Mauroisa. Predstave ob 16., 19. in 21.15 un.	KINO UNION, teL 22-21
I
GOSPA JUDITA
KINO MATICA, tel. 21-24, Predstave danes ob 16. 19. ta 21. uri.
prekrasna drama v stilu »Dama s ka-melijaml« naših dni. — Veliki triumf
B C T T E DAVIŠ.
I

Na splošno željo Ae danes ob 16., 19. ln 21. url zabavna ljubezenska humoreska — najlepši božični program v filmu	c	_ _	.
v gi. vlogi priljubljeni filmski junak Ljupezefi miaflega Harclyja
Mlckey Rooney. Kino Sloga, tel. 27-SO

mariborski bo na svoji jutrišnj seji razpravljal tudi o prošnji za podaljšanje roka zatvoritve starega mestnega pokopališča do 1. maja 1940.
Praznih Kristijana Zanošharja
Zagone 27 decembra V nedeljo je praznoval računovod pri za gorskem rudniku g Kristijan Zanoikar 60 'etnico obenem z godovanjem Kot sin uči telja z veliko družino mu ni bila dana mož nosi višješolske izobrazbe, čeprav je talent hlepel po tem Pod takratnim izbornim uči tel\em Pelhanom pa se je vendar zadostno izobrazil, da je prav mlad dobil službo pri zagoiskem rudniku Prišel je na razna od govorna mesta in dosegel čin uradnika.
Najlepša njegova zasluga za zagorsko do lino ie bila pobuda za tolikšno glasbeno zanimanje Morda v nobenem drugem kraju ne slišite toliko glasbe po hišah kakor v Zagorju Ko sem pred 25 leti prvikrat prišel v ta kraj in povsod čui glasove instrumen tov. so mi povedali, da se je mladina opri iela glasbe, ker ima dobrega učitelja v ose bi Kristijana Zanoškarfa Ves njegov tod ie bil muzikaličen in tako je tudi on začel povsod širiti glasbeno izobrazbo Takoi spočetka ie v Zagorju vodil sekstet. ki /e k ma lu zaslovel Na njegovo pobudo se fe usta novil tamburaški zbor Ko ie Sokolsko dru štvo dobilo svoj dom in odet. /e spel Za noškat z veseljem sprejel organizacijo god be. da je igrala pn spe\ oig>ah in na kon certih Delo mu je bilo v toliko olajšano,
ker si je godbenike sam vzgojit Ze ko mu je bilo 13 let, je obvladal več instrumentov ter je sodeloval pri rudarski godbi Ko mu je bilo 16 let je že učil ob prostem času 15 fantov različnih instrumentov. Številni učenci so mu danes hvaležni za to Priljubljen je tem bolj, ke> je na glasu odličnega družabnika in velikega humorista. Na življenjski poti ga v lepi harmoniji spremljajo so/Koga, sin in hčerka. Kot najstarejši uradnik pri rudniku služi že sedmega ravnatelja in uživa ugled v vseh krogih. Slavljencu. ki lahko s ponosom zre na svoje plodonosno glasbeno delo, prisrčno želimo vsi Zagorja-ni: še na mnoga leta!	F. 7.
Iz Litije
I— Ob odhodu vrle sokolske družine. Te (feii so se preselili iz L ti je v Ljubljano Ronkovi. Gospod Fiance Ronko je služboval pri nas devet let kot progovni nadzornik. 2e takoj spočetka se je močno zavzel za izboljšanje lažnih železniških naprav. Priznati mu moramo, da je vse svoje načrte izvede; nad vse lično. Odlični strokovnjak-gradbenik je rad pomagal vsakomur, kdor je potreboval strokovnega nasveta. Zato ga je vsa naša dolina zelo vzljubila. Takoj po preselitvi iz Kranjske goie, kjer je Flužtoval prej. se je javil v vrste našega Sokola in postal načelnik gradbenega odseka. Da imamo pri nas moderno preurejen Sokolski dom, je zasluga brata Ronka. Pred mesci je doživel br. Ronko hudo nesrečo na službenem obhodu. Z malo derez no je bil na službenem prevoeju od Litije do Kresn;c. Pa ga Je doh tela nenapovedana motorna drezina in zadela v malo voz lo. G. Ronka je vrglo z vozičkom vred s tira. Tedaj je dobil hude poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolničar1 co. Njegova krepka narava je premagala poškodbe m zdaj je g. Ronko «pet zdrav v službi. Za težavne posle progov-nega nadzom ka pa ni več sposoben, zato je bil premeščen k direkciji v Ljubljani. Stanovski tovariši so priredil' g. Ronkn prisrčno odhodnico pri Mlakarju v Zgornjem Logu. Tudi Sokol se je poslovil od odhajajoče družne Ga. Ronkova je sodelovala s svojim prijetnim glasom pri dramskem odseku n pri »Lipi«. Sokolska po-siovllnica na »Pcšti« je pokazala kako Je bU br. Ronko ves naš Odhajajočo Ronko-vo sokolsko družino smo za slovo okrasili z rdečmi nageljni. Kličemo jim: vso srečo v Ljubljani!
Naša por očila po polnoči:
Blokafot! sporazum
med Anglijo In Italijo
V Genovi bo poseben angleški kontrolni urad pregledoval blago, ki se bo vkrcava^ na ladje
Rim, 27. dec. br. Po vesteh, ki uradno še niso potrjene, so bila danes pogajanja med Veliko Britanijo in Italijo glede angleške kontrole nad nemškim Izvozom preko Italije uspešno zaključena. Pogajanja so se pričela takoj po 4. decembru, ko sta Anglija In Francija uveljavili ukrepe, po katerih naj bi se preprečil ves nemški izvoz. Doslej so bile italijanske ladje pregledovane v Gibraltarju ln Adenu. kar pa je povzročilo italijanskemu prometu znatne ovire.
Po s po ranimo, ki je bil itanen dosežen, bo v bodoče poseben angleški kontrolni urad deloval v Genovi, kjer bo pregledoval blago, ki se bo šele vkrcavalo na ladje, tako da bodo ladje nnto lahko brez zamude opravljale svojo službo.
Več sto žrtev
pstresa v Turčiji
Ankara, 27 dec. br. Po vesteh, ki so do-lej prispele kljub poškodovanim brzojavnim ta telefonskim zvezam v Ankaro, Je not res samo v vzhodnih anatolslcth pokra-Mnah zahteval več sto človeških žrtev. V lveh vzhodih pokrajinah so porušeni sko--aj vsi kraji.
Moskva zalgrila simpatije Balkana
našel. 27 dec. z. Južnoevropski dopisnik Basler Nachrichten« poroča, da je Sovjetska Ruslia zaigrala vse simpatije, ki jih doslej uživala na Balkanu. Njen prestiž ie šel no vodi. V Moskvi se tega zavedo jo ta iščejo sedaj pota ln način, kako bi to 'opet popravili. Zato Je pričakovati, da se bo Moskva v kratkem odločila za kako pomembnejšo akcijo na Balkanu. Govori se, da bodo v Moskvi bolgarski trgovinski delegaciji. ki je te dni prispela tja, postavili nrve zahteve, ki bodo šle za tem, da bi dobila Sovjetska Rusija v Burgasu oporišče za svoje volaško letalstvo. Na ta način mislijo v Moskvi pričeti akcijo na Balkanu ln prisiliti balkanske države, da začno pogajanja z Moskvo.
Novi vpokTel
v Sovjetski uniji
Moskva, 27 dec. s. (Reuter.) Po nepo-rjenih vesteh so bili v Sovjetski Rusiji lanea vpoklicani novi kontingenti rezervi-
stov Morda so vpoklici v zvezi s pošiljanjem novih ojačenj na finsko bojišče.
Nemška baza v sovjetski luki
Moskva, 27. dec. s. (Reuter.) Po nepotrjenih vesteh je sovjetska vlada dovolila Nemčiji ustanovitev mornariške baze 10 km od Murmanska. Baje se v novi bazi že nahajajo doki za namestitev nemških podmornic.
Amerika ne bo prekinila odnosa j c<v z Rusijo
Washingt»n, 27. decembra. AA. (Štefani.) Zunanje ministrstvo zanika vesti tujih listov, da bo baje prišlo do prekinitve diplomatskih stikov med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo.
Vojne potrebščine
za Finsko iz Francije
Kodanj, 27. dec. o. Kakor poročajo lz Pariza. je imel včeraj ministrski predsednik Daladier konferenco s finskim poslanikom o dobavi vojnih potrebščin Finski. Transporti bodo v kratkem krenili na Finsko preko švedske.
Večerno francosko
vojno poročilo
Pari«, 27. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 220. vojno poročilo: Na obeh straneh se je danes na področju med Mozelo in Saaro zvrstilo mnogo živahnih akcij patrulj in izvidniških čet.
Povišanja davkov v Nemčiji
Curih, 27. dec. z. »Neue ZGrcher Zet-tunge poroča lz Berlina, da smatrajo v ta-mošnjih gospodarskih krogih za verjetno, da bodo z novim letom davki v Nemčiji znatno povišani. Na ta način hočejo odtegniti prometu velike množine gotovine, ki je sedaj brezplodno v rokah zasebnikov. Tr-gove' so svole	r—romali nimajo na
prilike, da bi si nabavili nove ln jim zato leži kapital mrtev, kar bi utegnilo s časom roditi škodljive noeledire za ne^gvi »nw>©. darski sistem. Zato bodo s povišanimi davki pritegnili vso to gotovino v obče državne namene.
Nova češkoslovaška
vojska v Franciji
Po zatrjevanju francoskih listov bosta dve diviziji že v najkrajšem času odšli na fronto 4
Prva češkoslovaška vojska je bila ustanovljena l'f. decembra 1916. v Franciji z dekretom tedanjega prezidenta francoske republike Foincareja. Druga češkoslovaška vojska je bila zopet ustanovljena na francoskem ozemlju 2. oktobra 1939 z ustanovno listo, ki nosi podpisa predsednika francoske vlade Daladiera in češkoslovaškega poslanika p»i francoski vladi Steiant Osuskega.
Sporazum o ustanovitvi nove češkoslovaške vojske j.t sklenjena med predstavniki češkoslovaškega naroda in Francijo po nemški okupaciji Češke in Moravske tei proglasitvi p rotektorata. Pogodba od 2. oktobra o ustniovitvi češkoslovaške vojske ugotavlja pra »riii obstoj češkoslovaške republike, katere diplomatska predstavništva Se vedno obstojajo v Franciji, Angliji in Združenih državah. V smislu te pogodbe je smatrati češke .*ete v Franciji kot redno vojsko češkoslovaške republike Češkoslovaška poslaništva so zato pozvala vse češkoslovaške državljane v inozemstvu, naj se nemudoma javijo na pregled češkoslovaškim nabornim komisijam
Potrjene vojne obveznike pošiljajo v ka-drsko taborišče nove češkoslovaške vojske nekje v francoskem zaledju. Tam jih uvrščajo v snujoče se formacije, ki so vst. pod poveljstvom češkoslovaških oficirjev ter pod zastavo češkoslovaške republike. Za zvezo med novo češkoslovaško vojsko vojsko in vrhovnim poveljstvom vojsk zapadnih velesil skrbi posebna francosko-češkoslovaška vojna misija pod vodstvom generala Faucherja, ki se je mudil 20 let v CSR kot šef francoske vojne misije.
Jedro nove češkoslovaške vojske tvorijo češkoslovaški oficirji in podoficirji ki so pričeli v trumah zapuščati svojo domovino že pomladi. Mnogo jih je bilo na begu ustreljenih, neka, tudi ujetih Ti so sedaj v raznih nemških koncentracijskih taboriščih. Prebežalo pa jih je kljub vsem oviram in težavam nekaj tisoč, po večini na Poljsko, odkoder so nadaljevali svojo pot preko Gdynje v Francijo ali Alžir, kjer jih je vstopilo nad tisoč v tujsko legijo.
V tujsko legijo so bili uvrščeni bivši če-, škoslovaški aktivni oficirji po večini koi naredniki, rezervni oficirji pa kot kaplarji. S činohi komandanta čete je bil sprejet samo polkovnik Hajek, načelnik obveščevalne službe v bivšem češkoslovaškem gene-ralnen. štabu. Izjemo so naredili zaradi tega, ker se je boril kot oficir že L 1917. v francoski vojski
Vsi fr' bivši oficirji, ko so vstopili v francosko tujsko legijo, so se sedaj prijavili v novo češkoslovaško vojsko in upajo, da jih bodo iz legije odpustili, čeprav še ni potekel njihov rok. Poleg njih pa so se prijavili in se prijavljajo Cehi in Slovaki iz najrazličnejših držav, posebno lz Amerike.
Šef nove češkoslovaške vojske je general Ingr, ki je nedavno prispel v Francijo. Pred okupacijo Češke je bil v Pragi šef operativnega oddelka generalnega štaba. Svojo vojaško kariero je pričel kot aktiven avstrijski oficir. Leta 1916. je dezertiral in ftopil v srbsko vojsko kot dobrovoljec. Ptzneje je odšel v Rusijo, kjer je bil nekaj časa poveljnik neke češke legije. Po bcljševiški revoluciji je odšel v Francijo, kjer je bil komandant tamošnllh češkoslo-vf ?kih legij, dokler ni bil imenovan za vrhovnega komandanta čsl legij v Italiji. Njegov ad^utant je general Viest. ki je bil tudi .esionar v Rusiji. Po ustanovitvi Slovaške ie postal vrhovni inšpektor slovaške vojske. Prišel Da je naglo v konflikt s slovaško vlado ln pobegnil preko Poljske v Francijo.
Koliko le število pripadnikov nove češkoslovaške vojske, seveda nI znano; francoski listi pa zatrjujejo, da bosta prvi dve kompletni češkoslovaški diviziji lahko v kratkem odšli na fronto.
Češkoslovaški letalci, ki lih je več sto. tvorijo posebne češkoslovaške eskadrile lovskih izvidnikih m bombarderskih letal ter že akMvno posegalo v zračne boje na zapadn* fronti. Imeli so že tudi precei *rtev Med tfme*m: je nadel kapetan Novak. ki <e bil na glasu najboljšega češke ga letalca.	—D. V
Moč propagande
Sodobna vojna se ne vodi samo neposredno tia bojnem polju, marveč tudi v zaledju in oesto je sovražno prizadevanje, ako najde rodovitna tla opasnejše v notranjosti kakor so neprijateljski napadi na sami front. V Franciji, kjer na fronti sko-roda ni dogodkov, se mora ljudska radovednost zadovoljevati z raznimi manj važnimi vestmi, ki bi sploh nikogar ne zanimale, če bi se b 11 na fronti večji boji. Med takimi vestmi so tudi mnoge, ki jih je spravil v svet nasprotnik, da bi z njimi omajal moralo zaledja. Zanim vo anekdoto o vesteh, ki jih raznašajo ljudje, oe da bi vedeli da morda služijo sovražniku, pripoveduje v pariškem »Tempsu« Jaques Bouianger takole:
V kavarni sedi dama, ki trna prijateljico, ta prijateljica pa ima oddaljenega ao-rodnika, ki služi v generalnem štabu. Ker je tedaj pri viru novic, zve marsikaj, kar j« ostalim ljudem prikrito. Mož, ki je pri viru, menda tudi komaj čaka, da komu pove kar je slišal v službi, in s i za to poišče takoj svojo sorodni co, ki je znana kot molčeča ženska. Ta zaupanih skrivnosti seveda nikomur ne pove, razen omenjeni prijateljici, ki sedi v kavarni. Res da molčeča dama v kavarni ni sama, toda prijateljica kljub temu ne more mimo, ko ima vendar tako zanimivo novico. »Ali že veste? Naravnost nezaslišana stvar' če bi ne poznala človeka, ki mi jo je povedal, bi si mislila, da je vse skupaj smešna izmišljotina. MoJ informator je ravno danes prišel iz Maginotove črte in povedal naj ae je nedavno pripetilo njegovemu prija-
telju letalcu. Letel Je preko fronte, pa ga je sovražno topništvo obstreljevalo. S poškodovan m tetalom je moral pristati na sovražnih tleh. Prišel je tako v ujetništvo in se ni nadejal ničemur dobremu. Pa so ga lepo nakrmili, dali mu majhno, toda čisto sobo in ko se je prespal, je spraševal, v katero taborišče ga bodo poslali.
»V taborišče? so se čudili sovražniki, »zakaj pa v taborišče? Saj ste vendar Francozi Da. ako bi bili Anglež, tedaj bi šli takoj v taborišče za ujetnike, toda s Francozi se mi sploh he bojujemo. Vi niste Ujetnik,— trepljali so ga prijateljsko po rami, — vi ste naš gost. Najbrž vam bomo tudi letalo poprav.li, če se bo dalo, in vas poslali domov. Mi se s Francozi ne bojujemo, vaš polet je najbrž samo nesporazum.«
Dame ploskajo z rokami od začudenja. »Oh, to je pa res viteško in čudovito,« vzklika ta ali ona, vse pa so navdušene nad pripovedko če pa povprašaš, kdo ji je povedal, kdo je t sti oficir generalnega štaba in kdo je tisti letalec, se izkaže, da takih oseb ni in da ima dama svojo bajko bogve odkod. Ne glede na to pa pojde novica kakor požar med ljudi in drugi dan bo že sto ljudi pr.povedovalo šarmantno dogodivščino svojemu omizju. Nihče ne bo pozabil pristaviti da ima to vest še svežo in gorko iz generalnega štaba, kjer je »mojega strica zet«, »mojega bratranca prijatelj« ali »nečak prijateljice moje žene« oficir in se pri njem stekajo najvažnejše novice s fronte . . .
Dve pomorski bitki
Usoda nemške oklopnice »Admiral Graf von Spee«, ki si je sama izvolila konec na morskem dnu, namesto da bi doživela pogin v neenaki borbi s sovražno premočjo, kliče v spomin dva slična primera lz nedavne zgodovine pomorskih bojev. Nemška križarka »Karlsruhe«, ki je ob začetku svetovne vojne Imela nalogo, da uničuje angleško in francosko plovbo v Atlantskem oceanu, se je 7. avgusta 1914 bližala lukl San Juan v republiki Portoriki, da obnovi svojo zalogo premoga in živil. Toda dve sovražni križarki, ena francoska in ena angleška, sta ji zagradili pot in jo skušali odgnati na odprto morje. Poveljnik »Karlsruhe« nI pomišljal niti trenutek, marveč je takoj otvoril ogenj ter si, dasi poškodovan, Izsilil vhod v luko. Vedoč, da po mednarodnih določilih ne sme ostati v nevtralni lukl več kakor 24 ur. je naložil premoga, vode in živil, kolikor se je dalo, in že čez deset ur v popolni temi odplul iz luke mimo obeh sovražnih križark, ki ga nista opazili. Opazili ga nistl niti nadaljni dve angleški križarki, ki sta medtem prispeli na pomoč že itak močnejšima prvima kri-žarkama. Poveljnik »Karlsruhe« je srečno dosegel odprto morje ln nadaljeval nad vse uspešno svoj uničevalni posel. Tri mesece ga je potem lovilo vse angleško brodovje, pa ga ni moglo nikjer zalotiti. Nemška križarka je v tem času potopila 17 sovražnih trgovskih parnlkov ln se je potopila po golem slučaju, ko se je v njeni smodnišnici sam od sebe vnel smodnik in so zaporedne eksplozije popolnoma raztrgale ladjo.
Drugi primer se Je pripetil v času rusko-japonske vojne. V zgodnjem jutru 27. januarja 1904 je priplula pred korejsko luko Cemulpo japonska eskadra ln zaprla izhod ruski križarki »Varjagu« in topniški ladji »Korejcu«. Japonski admiral je poslal ruskemu poveljniku Rudnjovu poziv, naj do poldne zapusti luko, sicer da bo prisiljen, napasti ga v samem pristanišču. Ta ultimat je bil dostavljen Rudnjovu ob 9 dopoldne, ko se je mudil na krovu angleške križarke kjer je bilo posvetovanje evropskih kapitanov o položaju. Ko Je angleški predsednik posvetovanja vprašal, kaj mislijo Rusi storiti na Japonsko grožnjo, Je Rudnjov odvrnil, da si bo skušal z bojem Izsiliti prost odhod v tedaj še ruski Port Artur.
Ob pol 12. sta ruska križarka in topni-čarka dvignili sidra in odpluli iz luke med silnim navdušenjem vseh evropskih pomorščakov, ki so odobravali junaško dejanje ruske mornarice četrt ure nato je padel prvi strel z japonske strani ln boj dveh majhnih ladij proti celi eskadri se je začel. Ni trajal dolgo. Japonske granate so se usipale ko toča in kmalu so bili na »Varjagu« pobiti vsi oficirji. Na krovu Je izbruhnil požar in da je bilo stanje še nezno-snejše, so japonske granate razbile ruski križarki še krmilo. Vendar sta se ladji bili izredno hrabro ter neprestano odgovarjali na obstreljevanje, dokler se nista popolnoma razbiti potopili. Na »Varjagu« je bilo ubitih 31 mož, 85 pa težko ranjenih. Kljub silni premoči so Imeli tudi Japonci 30 mrtvih in 70 težko ranjenih. Med ubitimi je bil poveljnik japonske križarke »Azama« Druga japonska križarka »Čajoda« je dobila tako težke poškodbe, da pol leta ni bila več za plovbo, »Varjag« pa je poleg tega potopil še eno japonsko torpedovko. Na topničarki »Korejec« sta poslednja dva preostala mornarja odprla ventile in se potopila z ladjo vred.
*
Nemški	stroški
Belgijski finančni strokovnjaki razpravljajo o vojnih stroških posameznih držav, ki so trenutno zapletene v vojno. Tako cenijo vojne stroške Nemčije na 4 milijarde mark ali okoli 60 milijard dinarjev na mesec Vsota pa je po mnenju belgijskih strokovnjakov raje premajhna kakor prevelika, ker je izdajala Nemčija okoli dve milijardi mark mesečno za vojne svrhe že v mirnem času. Poleg teh 48 milijard na leto, ki jih izdaja sedaj tretji rajh za financiranje vojne, potrebuje za ostale državne Izdatke še 12 milijard mark letno, tako da znašajo vsi državni izdatki za dobo enega leta 60 milijard mark ali 900 milijard dinarjev ali povprečno po tri milijarde din na dan.
Nič manj visoki seveda niso vojni stroški Anglije in Francije. Samo te tri velesile, Nemčija, Anglija in Francija — izdajo za vojno vsak dan več ko 10 milijard di-i narjev aH več ko dve tretjini od tega. kar , izda Jugoslavija za svoje potrebe, vojaške in nevojaške, v enem celem letu.
I Na Dolenjskem primanjkuje krme
SKOcjan. na Sentjanževo
Na kvaitrm četrtek 21. t m. Je bil pri nas zadnji ln tudi največji sejem. Ker jo tik pred praznki, je vedno dobro obiskan. Ljudje pridejo z vseh strani in privedejo mnogo živine, svinje le is bližnje okolice. Tudi leto« je bilo prignane teretoo doatt živine. Kupčije pa niso bile najbotjfle, vsaik pač rajši prodaja kakor kupuje. Vzrok je silno pomanjkanje krme. Kajti po naših dolinah Je voda letos vse zabia-tila, po hrJDuh pač zaradi dolgotrajne suše sena ni bilo skoraj ni č. Otave niso skoro nikjer kosili. že več ko dva mesca tudi razni prekupci po Dolenjskem nakupujejo in vozijo seno na trg v Zagreb. To seveda ima zelo kvarne posledice za našo vas. Posledice se bodo pa še vse bolj pokazale, ko bo živina prodana ln ne bo dovolj gnoja za gnojenje njiv, vinogradov in travnikov. A kako bi naši mali posestniki kupih umetno gnojilo, ko jim primanjkuje gotovine še za potrebne jše stvari. Tako bodo tudi naša polja dajala manj pridelka kakor običajno. Zmanjkala bo pri našem malem človeku delovna živina, voliči v starosti od dveh do treh let, in bo obdelovanje zemlje še bolj otežkočeno. Najboljše je za našega malega posestnika, če zamenja vodiče ln mu ostane nekaj stotakov.
Največ zanimanja Je po trgovinah aa petrolej, ki si ga skuša vsakdo nabaviti kolikor največ more. Gruča ljudi, vsak s svojim cekarjem, napolnjenim s steklenicami, Je šla v vsako trgovino, poeamez-nkl po večkrat Ljudje ne kupi-, je io toliko iz potrebe, kakor iz bojazni, da ga kmalu ne bo več dobiti. Ljudje al ustvarjajo železno zalogo, ker je res hudo biti brez luči v dolgih zimskih nočeh. V gneči je neki ženi iz Zagrada zmanjkalo iz žepa 550 dinarjev.
Zelja naših ljudi je, da U se razmera na vasi znosno uredile. Vabimo ljubitelje dobre kapljice, da pridejo na Dolenjsko kupit vina. Tega je pri nas še v izobJju, ker so naše gorice letos Izredno dobro obrodile in je pridelek prvovrsten. Kdor hoče imeti res pristno tn dobro domačo kapljico, naj se oglasi v škocljanskh hribih in ne bo mu žal. Spoznal bo gostoljubnost naših trdnih kmečkih korenin in dolenjske kraje, ki imajo pod belo odejo še prav poseben čar.
Celjski javni nameščenci ln povišanje prejemkov
Celje, 23. decembra
V dvorani Narodnega doma v Celju je oilo v petek zvečer pod predsedstvom učitelja g. Zdolška zborovanje javnih nameščencev n upokojencev, ki ga je sklicala Nabavljalna zadruga v Celju. Glavni referat je podal v temeljitih in stvarnih izvajanjih sodnik g. dr. Doiničar. Govoril je o borbi Nabavljalne zadruge z naraščajočo draginjo ter orisal nevzdržni položaj javnega nameščenca in upokojenca. Po njegovem govoru je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
1.	Cene najnujnejših življenjskih potrebščin so od zadnje redukcije plač leta 1935. znatno porasti«. Cena krušne moke za 25, koruzne moke za 28, koruznega zdroba za 37.5, masti za 33, slanine za 20, bučnega olja za 50, namiznega olja za 33, krompirja za 100, fižola za 120, mleka za 70 odstotkov. Cena obleke je porastla za 30, cena usnjenih izdelkov pa s 1. decembrom po sklepu Zborn oe za TOI v Ljubljani za 15 odstotkov na bazi z dne 1. novembra t L Povprečni dvig cen pri nakupu najnujnejših potrebščin znaša torej 30 do 35 odstotkov.
2.	Nujno je potrebno cene teh potrebščin regulirati tako, da bodo znosne za že itak nezadostne prejemke uslužbencev. V zvezi s tem dvigom cen so namreč prejemki državnih in samoupravnih uslužbencev, tako aktivnih, kakor prav posebno še upokojencev docela premajhni in povzročajo stalno zadolžitev uslužbenstva, kar slabi njegovo materialno ln moralno neodvisnost in ga tira v bedo in obup.
3.	če bi državna uprava zaradi mednarodnih prilik ne mogla uspeti s prisilno regulacijo cen, pa mora nujno zvišati prejemke vsem aktivnim in upokojenim uslužbencem v razmerju s povišanjem cen. Člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Celju načunajo na uvidevnost samoupravnih teles, da bodo z zgledom pred-njačila in prejemke v tem smislu takoj regulirala.
4.	člani celjske podružnice Nabavljalne zadr-uge drž. uslužbencev v Mariboru si usoja/jo predložiti zahtevo, da se Celje kot eno najdražjih mest v Jugoslavij , ker leži v bližini letovišč in zdravilišč, uvrsti v prvi draginjski razred.
5.	Celjska podmžn ca Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Celju je v teku svojega obstoja dokazala, da je regulator cen na,tvažnejših življenjskih potre bšč:n in da je s svojim solidnim obratom zadovoljila svoje članstvo. Na osnovi tega zaupanja se sklicuje na člen 12. uredbe o pobijanju draginje in pnos državno upravo da se pii izdajanju tega člena spomni v p vi vrs£i tudi nje, bodisi z dobavo živil po najnižj h tržnih cenah, bodisi z dolgoročnimi brezobrestnimi posojili.	1
Celjska podružnica Nabavljalne za<Jruge državnih uslužbencev ima nad 700 članov z 2.500 družinskimi dani n je torej gotovo upravičen tolmač uslužbenstva in njegovih teženj.
Beležke
Italijanska fontoč madridskim siromakom
Madrid, 27. decembra. AA. (DNB). Italijanski veleposlanik Gambara je predal danes španskim oblastem veliko količino i živeža, ki ga je poslala italijanska vlada, ! da se razdeli med siromašno madridsko prebivalstvo.
Huda zima v Baltiku
Riga, 27. decembra. AA. (Štefani). V baltiških državah je nastal izredno hud mraz. j V Rigi je padla temperatura na 30 stopinj pod ničlo.
Letalski promet med Moskvo in Berlinom
Moskva, 27. decembra. AA. (Havas). Podpisana je bila nemško-sovjetska letalska konvencija, na osnovi katere se obnavlja vsakodnevna letalska služba na progi Moskva Berlin čez Minsk, Bjeloatok in K6-nigsberg Progo bosta skupno oskrbovali nemška Lufthansa in uprava sovjetskega ie- , talst va.	I
Konec stavke v Trbovljah
Kakor poročajo iz Trbovelj, je včeraj v sredo 27. decembra prenehala stavka ▼ trboveljskih premogokopnJi obratih, ki so jo izzvali neodgovorni levičarski elementi proti volji večine trboveljskega delavstva. Delavstvo je kmalu spoznalo, da zasledujejo elementi, ki so ae skrivali v ozadju, povsem druge cilje, kakor pa podpreti njegove težnje. Zato se je otreslo vpliva teh ljudi in se vrnilo na delo. a čimer je doživela akcija levičarjev popoln zlom. Normalni obrat v trboveljskih premogo-kopih se je pričel v sredo zjutraj 27. t m.
Živahno gibanje JNS
o božičnih praznikih
Pretekle dni je bila med vsemi strankami Jugoslovenska nacionalna stranka najbolj živahno na poslu. Priredila je celo vrsto konferenc in sestankov po državi. V Sremski Palanki je poročal v položaju pristašem JNS bivši minister Ignjat Stefa-novič. V Arandjelovcu in v oplenškem sre-zu je imel celo vrsto konferenc JNS bivši narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič. V kruševskem srezu je poročal na konfsren-cah JNS bivši senator Radoslav Dunjič. Med božičnimi prazniki je bilo tudi osem konferenc JNS v Hercegovini, na katerih je poročal tamošnji voditelj pristašev JNS Veselin Sola. V Petrovcu je bil lepo obiskan shod JNS. na katerem je poročal dr. Dragoljub Jevremovič. V požarevskem srezu so bile v nedeljo konference JNS v občinah Boževac. Topa oni ca, Kravni do, Dubrovica in Lučica. Poročala sta Kosta Vučkovič in 2lvan Mikič. V Kragujevcu je poročal o položaju na skupščini sreske-ga odbora JNS bivši predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, v Sarajevu pa so bile vc-litve odbora tamošnje mestne organizacije JNS. Za predsednika je bil izvoljen ugledni sarajevski gospodarstvenik Dušan Pav-lovič.
Miša Trlfunovič za sestavo koncentracijske vlade
V	nedeljo je b:l v veliki dvorani »Grand hotela« v Vukovaru shod pristašev narodne radikalne stranke. Glavni govornik je bil prvi podpredsednik stranke g. Miša Trlfunovič. ki le obširno razpravljal o političnem položaju. V svojem govoru 1e pozval pristaše stranke, naj se čim bolj oklenejo radikalne stranke ki odklanja ffeslo-»Srbi na okup« in postavlja namesto njega načelo »Cuvajmo jugoslovensko državno misel« Miša Trifunovič se je toplo zavzemal za sestavo koncentracijske vlade, ki bi bila kos vsem težavam današnjih resnih časov ter Izvedla nriprave za svobodne volitve v narodno skupščino.
Ljubljana v angleški
spodnji zbornici
V	angleškem parlamentu je običaj, da postavljajo lahko vsi ooslanci eno uro pred prehodom plenuma na dnevni red, vsa mogoča vprašanja na posamezne ministre, ki so dolžni na nje odgovoriti. Odgovor je potem lahko kakršen koli že. Nedavno je bila predmet takega vprašanja tudi naša Ljubljana Vstal je namreč neki angleški poslanec in vprašal ministra prosvete. koliko prebivalcev ima Ljubljana, koliko ljudi v njej govori angleško in koliko gledalcev ie bilo pri predstavi, ki jo je uprizorila v ljubljanski drami neka potujoča angleška igralska družina. Svoje vprašanje je utemeljil poslanec s tem, da le dobila igralska družina. Id je igrala v Ljubljani, državno podporo za pot in da ima zato angleška javnost pravico, izvedeti, kje leži Ljubljana in kako 1e sprejela angleško dramatsko umetnost
Sokolstvo proti rovarjenjn komunistov
Predstavniki vseh sokolskih edinic na ozemlju mostarske župe so imeli pred božičem plenarni sestanek, na katerem je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Sokolstvo se ne more odreči načela narodnega edinstva, dokler bo živel en sam Hrvat, Srb ali Slovenec. Pozivajo se vse politične stranke in skupine, na! preidejo v teh težkih in usodnih časih preko vseh strankarskih računov in interesov ter naj prevzamejo vse skupaj odgovornost pred Bogom in narodom za našo skupno bodočnost. Treba je odločno in možato nastopiti proti vsem pojavom defetizma in anarhije, ki sta plod sistematične komunistične propagande. Komunistične sovražnike države je treba razkrinkati in poklicati na odgovornost. Proti navalu komunizma je treba osnovati skupno fronto vseh pozitivnih in poštenih strank, skupin in organizacij.«
Izselitev naših državljanov iz finske prestolnico
Dopisnik »Politike« opisuje evakuacijo jugoslovenskih državljanov po 1. decembru, ko so pričeli sovjetski bombniki napadati Helsinke. V mestu je prebivalo več jugoslovenskih družin, katere je zvozil nekam v okolico Slovenec Luka Orešnik, ki je imel svoj avtomobil. Evakuacija je bila tako nagla in nepričakovana, da nekatere družine niso niti uspele dobro obleči svojih otrok. Vse imetje so morale pustiti v Helsinkih. Tako je pustil v izpraznjeni finski prestolnici tudi dopisnik »Politike« svojo nad 10.000 zvezkov močno knjižnico. Ker so naši ljudje govorili med seboj srbo-hrvatski, so se pričeli razburjati finski kmetje, ki so mislili, da so Rusi. Intervene-nirati je morala občina, ki jih je oskrbela z bencinom, da so se lahko odpeljali proti severu v Tornio.
Vozil jih je zopet slovenski rojak Oreš-nik. Vozili so se skozi na poi porušeni Lahti, kjer so sovjetski bombniki vrgli 60 težkih bomb. Ob poti je bHa cela vrsta pre vrnjenih avtomobilov. K sreči je bil Orešnik izredno dober šofer ter je brez posebnih incidentov prevozil vso nad 1100 km dolgo pot. Vozili so skozi 30 do 40 kilometrov dolge šume, kjer ni niti ene vasi ali koče. Potovanje je trajalo štiri dni Cim bolj ao se vozili proti severu, tem krajši je bil dan in tem večji mraz. ki je dosegel povprečno 20 stopinj Celzija pod aičlo.
Skrb za zabavo
▼ utrjenih črtah
Po poročilih nemških ia francoskih ter
angleških listov ae pritožujejo vojaki, nastanjeni v Sicgfriedovi ia Maginotovt črti, najbolj zaradi dolgočasja. Nemci ao zaradi tega uvedli kinopredatav« po dvoranah
, večjih utrdb ki bunkerjev. Trenutno je že r Siegfriedovi črti nad tisoč kinoaparatov v pokretu, prihajajo pa ie vedno novi. Francozi in Angleži so izpraznili skoraj vse varijeteje in bare ter poslali vse mogoče artistinje na Maginotovo črto, kjer pojejo, plešejo in preganjajo dolg čas posadkam. Med božičnimi prazniki ao •lastopali v raznih utrdbah Maginotove linije s pevskimi in igralskimi točkami najboljši francoski ia angleški pevci dramski in filmski igralci S posebno uredbo je tudi ukinjena državna taksa za vse mogoče karte, ki jih pošiljajo v stotisočih na zapadno fronto.
V	zvezi s praznovanjem božičnih praznikov je izdalo vrhovno poveljstvo vojsk zapadnih velesil posebno povelje, v katerem je najstrožje prepovedalo vojakom, »da bi proslavili božični večer s streljanjem iz pušk in z zažiganjem raket, ki jih sicer uporabljajo za razsvetljavanje v »nikogar zemlji»>.
Katoliški tjednik" proti ženski volilni pravici
Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Ive Sari ča »Katolički tjednik« ni zadovoljno z ženskim pokretom, da se prizna tudi ženam volilna pravica. Po mnenju »Katolič-kega tjednika« »se ne bi v politiki prav nič spremenilo, če bi dobile žene volilno pravico. Ogromna večina žen bi itak volila liste strank, kakor njihovi možje. Narava je močnejša od vseh še tako lepih teorij. Po vojni so tudi nekateri katoliški krogi pričeli zagovarjati žensko volilno pravico in sicer deloma iz strankarskih računov, deloma pa zato, da bi bili napredni in moderni. Mi smo zaradi vloge, ki jo ima zona, načelno proti feminizmu in vsem njegovim zahtevam, med katere spada tudi ženska volilna pravica. Ženski je odrejeno mo-sto v družini, ne pa v politiki«
Sabor srbskih kulturnih društev iz Bosne
V	Sarajevu se vrše velike priprave za sabor predstavnikov vseh srbskih kulturnih in nacionalnih društev iz Bosne in Hercegovine, ki bo v Doboju 31 decembra. Za sabor se je prijavilo že do sedaj več tisoč delegatov. Na saboru bodo ustanovili Zvezo srbskih kulturnih in nacionalnih dru-štev iz Bosne in Hercegovine. Po saboru bo javno zborovanje na pokopališču do-bojskih žrtev, kjer bodo zbrani delegati položili prisego zvestobe nacionalni misli in sprejeli resolucijo, ki bo zavzela stališče do vseh perečih vprašanj.
Sarajevski radikan
za Aco Stanojevlča
»Politika« objavlja obširno poročilo o veliki konferenci sarajevskih radikalov, ki so se je udeležili tudi prijatelji pokojnega dr. Milana Srškiča. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo sarajevski radikali tudi v bodoče sodelovali samo z glavnim odborom Narodno radikalne stranke ln z njenim šefom Aco Stanojevičem. Soglasno je bilo zavzeto tudi odklonilno stališče proti akciji ministra dr. Laze Markoviča.
Slike dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« poroča, da so doti-skane »like podpredsednika vlade dr. Mačka v 12 barvah. Slike so natisnjene v dveh velikostih, prodajale ps se bodo tudi kot razglednice. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za pobijanje nepismenosti, priporoča »Hrvatski dnevnik« hrvatskemu občinstvu, naj uporablja za božične in novoletne čestitke razglednice s sliko dr. Mačka.
Slab položaj poštnih nameščencev
»Jugoslovenska pošta, telegraf i tete-fon«, glasilo uradnikov PTT, objavlja dolg članek o težkem položaju naših poštarjev, katerih tiho in požrtvovalno delo Je vse premalo znano javnosti, akoravno ima z njimi največ neposrednega stika. List prar
»Pri nas Be vedno nismo reštn najbolj perečih zadev poštne, telefonske in telegrafske službe. Javnost nI malo ne sluti, v kako težkih okolnosth opravlja naše poštno osebje svoje službo. Pri poŠti nI nič posebnega, če dela nameščenec nepretrgoma skupaj po 16 in še več ur. Poštni nameščenec, ki ima nočno službo dobi za to vsega skupaj 8 <fin nagrade. O prostorih naših pošt je blo že dovolj pisanja. Posebno poglavje tvorijo napredovanja. Niso redki primeri, da morajo poštni nameščenci čakati po pet pa tudi po devet let na napredovanje za katero imajo že vse potrebne pogoje. Pri tem pa je treba pomisliti na to, da je ministrstvo pošt in telegrafa med najbolj aktivnimi postavkami državnega proračuna.«
Visoki komisar
In partibus infidelusn
Gdansk je kot samostojna državica izginil v dimu požarov. Njegovo ozemlje al je priključila Nemčija. Kljub vsemu tema pa je ostal g. Kari Burckhardt še vedno visoki komisar Društva narodov v Gdan-sku. Kajti na 9. strani »Poročila o delu Društva narodov«, ki je bilo razdeljeno na zadnjem zasedanju čatamo: »Zaradi septembrskih dogodkov se je vrnil v ženevo visoki komisar Društva narodov v Gdan-sku. Njegovo poročilo bo dostavljeno T kratkem po pravilih poslovnika odbora sveta Društva narodov, ki je pooblaščen da zasleduje potek dogodkov v Gdansku.«
G. Burckhardt nadaljuje svojo donosno funkcijo, dasi so ga lz Gdanska slovesno »izselili« že 31. avgusta t L Postal je visoki komisar »in part bus lnfldelium«. Tajništvo Društva narodov mu je odkazalo posebno sobo v svoji palači, kjer bo čakal na nadaljnji razvoj dogodkov . . a
Sovjetsko-bolgarska
trgovinska pogajanja
Moskva, 27. dec. a. (Reuter). Danea zjutraj je dospela v Moskvo iestčlanlca bolgarska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Božifova, ki ae bo pogajala za aklenitev nove sovjetsko-bolgarske trgovin-tke pogodbe. Pogajanj« se začno še nocoj.
600 smrtnih nesreč v New Torkn sa božič
New York, 27. decembra. AA. (DNB). Za čas« božičnih praznikov je našlo v Zedinjenih državah zaradi prometnih nesreč smrt tal 600 oseb.
Svinje na bofllčo
Trop svinj katere bo Francozi spustili Is hlevov, rije po zemlji ln pomaga minam
do razpoka
Iz vojaškega slovarja
Stari vojaki so bili plačani najemniki — Od tega izvira
njih ime
Samo ob aebl je umevno, da mora vojaški besedni zaklad vsebovati imena in izraze iz na jrazlčne jših jezikov, saj imajo v vojni baš vojaki dovolj prilike, da se se-aianijo z drugimi ljudstvi, drugimi jeziki ln z vojaškimi Izrazi v tujih Jezik h. Ze besede »soldat«, »sovdat«, »soldateska«, ki Jih še danes uporablja ljudski in deloma tudi književni jezik, so tujke. Izvirajo iz italijanskega »soldo«, kar pomeni denar, mezda. To je umljivo. saj so bili stari vojaki, vsaj po večini, plačan, najemniki, ki so ee borili pač za tistega, ki jih je plačeval. Da so si dohodke povečavah, če ni šlo drugače, tudi z ropom ln plenom, nam je Se danes razvidno lz zaničljivega in krutega pomena, ki tiči v besedi »soldateska«.
Beseda kaprol korporal izvira iz italijanskega »caporale«, ki pomeni glavarja. Nje današnji pomen torej zelo znižuje njeno nekdanjo vrednost Isto tako iz italijanske besede »časa«, hiša, izvirata besedi »kazemata«, utrjeno vojaško bivališče, beseda »kasarna«, vojašnica, pa je nastala lz besede »časa« in »arma«, kar pomeni orožje. Kasarna je torej prav za prav »orožna hiša«, orožarna. Od kod beseda »armada«, je lz prejšnjega lahko uganiti.
»Marketendar«, prodajalec, ki je v starih časih hodil za armadami in oskrboval vojake zlasti z živežem in pijačo, je popačena oblika iz italijanskega »mercatan-te«, kar pomeni trgovca. »Br gada« je enako italijanskega Izvora, »briga« pomeni v italijanščini prepir, boj. »Brigant« ni daleč od tega. Brigada je bila prvotno celotna vojna sila, danes razumemo pod nje samo neko edinico vojske.
Tudi iz latinščine se nam Je ohranila Obilica vojaških izrazov, čeprav po večini spremenjenih v italijanske, španske tn
francoske oblike. Tako izvira »kavalerlja« iz latinskega imena za konja, »caballus«. »Kavalir« in španski »caballeroc imata isti izvor. »Kompan ja« izvira iz latenske-ga »companium« in to spet iz »cum«, s in »panis«, kruh. Pomeni torej toliko, kolikor krušno tovarištvo. »Kom.s« je nastal iz »corrtmissum« in pomeni v prenešenem pomenu zaupano državno last. »Major« Je preprosti latinski »major«, to Je višji, isti izvor. »Kompanija« Izvira iz latinskega »generalis«, kar pomeni splošno. General je tedaj splošni poveljnik. Beseda »alarm« je skrajšana iz Italijanskega ali' arma!«, k orožju! »Garda« je germansika »warda«, straža, »salva« pa je spet lat n-skega izvora, ln sicer iz »salvere«, pozdraviti. Salva je bila torej prvi skupni »nozdrav« iz vseh pušk.
»Lajtnant«, za kar rabimo danes besedo »poročnik« izvira iz francoskega »Meu-tenant«, lieu pomeni kraj, mesto, tenant pa je deležnik za glagol tenir, držati. Bose da pomeni torej moža, ki »drži mesto«, ki nekoga nadomestuje. »Bajonet« Je dobil ime po mestu, kjer so ga izdelovali, Bayann/u na Francoskem, »štabni častnik« Je tisti častnik, ki spada v okolico vrhovnega poveljnika, vrhovni poveljnik pa Je imel že v star h časih kot znak svojega dostojanstva palico ali po nemško »Stab«.
Spopad med sodnikom in zagovornikom
Pri neki sodni razpravi prota nekemu trgovcu ki so ga obtožil; zakonoioma, je prišlo v ameriškem mestu Buffalu do srditega besednega spoipada med sodnikom in trgovčevim zagovornikom, ki se Je razvil kmalu v pravi boksaški match. Boj se je končal neodločeno — toda prot zagovorniku so uvedli disciplinsko postopanje.
Po prvi eksploziji
Prelepo vreme v Zedinjenih državah
Skoraj v vseh Zedinjenih državah vlada, kakor poročajo lz New Torka, najlepše pomladno vreme. Ljudje so hodili naku-povat za božične praznike hren sukenj, vrtnice so cvetele. O kakšnih zasneženih praznikih ni bilo govora.
V Miimesoti eo sicer uradno odprli drsalno sezono — toda ledu sploh ni blo. Mnogi Američani delajo na svojih vrtovih in golfišča so polna ljudL V Filadelflji ln St. Lousu so imeli te dni povprečno 19 stopinj nad ničlo, v New Torku pa 11 C
Ob napada ruskih bombnikov na Helsinke bežijo žene pred nevarnostjo v zaklonišča
Kokošji tat
je imel poroko
V neki predmestni cerkvi v Napoliju sta se poroč la Giovanni Tremoterra ln Assunta Grieco. Novoporočenca sta stopila iz cerkve, sijala rsta od sreče, in baš sta hotela s svati stopiti v vozove, da se odpeljeta do neke gostilne, kjer Je čakala potočna pojedina, ko se je na Tremoter-rovo ramo spustila težka roka. Bil je orožnik. ki je mlademu možu povedal, da ga aretira.
Obtožili so ga, da je ukradel celo vrsto kokoši. Hočeš nočeš se je moral Tremoterra ukloniti in orožniku slediti. Lahko si misl mo, da je padla mlada žena v omed-levico, svatje pa so bili kaj razočarani, da je šla dobra pojedina v nič. Najbolj hud je bil gostilničar sam, ki je dejal: »ženin mi je včeraj pr nesel pol tucata tolstih kokoši. Stavil bi tisoč proti eni, da so bile ukradene!«
Kupčija v hipnotičnem stan]n
Tožba med zdravnikom in fotografom
Budimpeštanski zdravn-k za živčne bolezni dr. Ferenc VoIgyesi je napisal knjigo z naslovom »Hipnoza pri ljudeh in živalih«. Komaj je izšla, je vložil fotoreporter Andor Fischer proti zdravniku tožbo za odškodnino v znesku 3580 pengov in obresti. Navedel je, da je tožencu za njegovo knjigo izdelal 79 fotografij in da zahteva zanje, kakor tudi za ideje, ki jih je dal avtorju za knjigo, omenjeni znesek.
Toženec pa je pred sodnik« izvajal, da je od Fischerja prevzel nekoliko fotografij in da mu je zanje plačal 200 pengov. Predložil je pobotnico s Fischerjevim podpisom, iz
katere je bilo razvidno; da se je ta z izplačilom te vsote odrekel nadaljnjim zahtevam. Ko je sodnik fotoreporterja pozval, naj pove, kako je s to pobotnico, je podal Fischer zelo nenavadno razlago. Dejal je: »Niti pojma nimam o tem, kje in kdaj sem to pobotnico podpisal Tožen* zdravnik je kakor znano hipnotizer. Mogoče je samo to, da sem potrdilo podpisal ▼ hipnotičnem stanju.« Zdravnik je spet navedel, da je Fischer podpisal pobotmoo v neki kavarni in da je tam tudi prevzel označeno vsoto. Sodišče je Fischerjevo tožbo nato zavrnilo in višja instanca je razsodbo potrdila.
Nu, dokler ga bo takole trkala luna, d vsaj ne bo razbil glave ob zidu.«
(»Bic et Rac«)
Vojni božič
V Franciji in Nemčiji
Orel napadel
novoporočenca
V bližini Soluna se Je zaletel velik orel z vso silo proti šipam nekega avtobusa, ki je bil natrpan z ljudmi. Sipe ao ee zdrobile, ujeda je vdrla v notranjost vozila. Ljudje so jo skušali zaman odpodlti. Razdražili so jo tako, da Je planila na mlada novoporočenca, ki sta bila na poročnem potovanju. Orel je mlado ženo s kremplji težko poškodoval po obrazu in prah. Zaman ga Je skušala odgnati, med tem ko se je mladi mož onesvestil. V vozu Je nastala pan ka. Ljudje so kričali kakor obsedeni. le s težavo je nekemu pogumneJ-šemu možu uspelo, da Je mlado ženo osvobodil. Tudi nJega Je orel s kremplji in kljunom hudo zdelal po obrazu in roki. Končno so se ljudje zavedli ln z združenimi močmi j-* » je uspelo, da so orla pregnali iz avtobusa.
Straža na mosta
Posnetek iz finske vojske
Današnja vojna
Razlika med 1« 1914. in 1939,
V Budimpešti Je imel upokojeni madžarski feldmaršaj Emmerich Suhay predavanje o moderni vojni, njenih načinih in pripomočkih. V uvodu je poudaril, da se je v zadnjem času spremenila tudi vojna in nje način, kakor vse ostalo na svetu. Danes je treba razen z vojno z orožjem računati tudi z gospodarsko in duševno vojno, zadnji dve pa sta nemara nevarnejši.
Ll 1914. se Je začela mobilizacija vojne S orožjem takoj z vso silo. Danes vidimo v četrtem mesecu samo duševno in gospodarsko vojno v polnem razmahu. Na morju razsaja le mala vojna s podmornicami jn minami, tu pa tam se zgodi kakšen spopad med križarkami v daljnih vodovjih. Zračne sile se- zadovoljujejo s previdnim otipavanjem sovražnega prostora, nobena izmed strank si ne upa zastaviti častne zračne sile po prav lih totalne vojne. Današnji položaj na zapadu je podoben položaju v jeseni 1917. Vojni pripomočki stoje ▼ znamenju do najvišjega razvite tehnike.
Največjo pozornost pa zasluži gospodarska vojna. Modernemu vojskovodji ni
dovolj, da obvlada z orožjem, temveč mora bit tudi dovolj psihologa, da ugane pravi trenutek, ko lahko uporabi ta ali drug pripomoček, ta ali drug način v opevanja.
Pravljica o šefih
in njihovih tajnicah
Kakor kaže neka francoska statist ka o porokah med ljudmi v poklicu, se aamo 0.07 odstotka tajnic poroči s svojimi predstojniki. Poroke tajnic s šefi, ki jih fUm tolikoterat prikazuje, so torej zelo. reflo reetike. Večinoma se dogajajo v malih ali srednjih obratih, v velikih pa jih skoraj nič ni.
Največji požrešneži
Jakuti, sibirsko ljudstvo
Tudi z vprašanjem, kje je na zemlji tek
največji, so se pobavili strokovnjaki. Največji jedci so po novejših raziskavah, ki podajajo seveda le povprečne navedbe. Ja-Kutl, sibirsko ljudstvo, ki šteje danes kakšnih 250.000 glav in živi večinoma v avtonomni sovjetski jakutski republiki v ruski Aziji.
Prebivajo ob srednji ln dolnji Leni ter njenih pritokih in se bavijo z rejo konj, goved in severnih jelenov, V splošnem se zavijajo v goveje in konjske kože, praz-
nične ženske noše pa so bogato obrobljene z dragoceno kožuhovino in obložene z zelo lepimi srebrnimi okrasti, kajti Jakuti ao zelo spretni srebrarji. Hermellnl, sobolji in bele lisice so napravili razen zlatih rudnikov deželo zelo bogato in morda Uči v tem nekaj vzroka, da se Jakuti lahko ponašajo s svojo ogromno lakoto.
V nasprotju z Jakuti pa velja drugo azij-=4ko ljudstvo, namreč Japonci, za malojedo. Ti pospravijo povprečno le tretjino toliko jedi, kolikor je potrebuje dober evropski jedec. Razmeroma dosti pojedo Američani, ki v tem oziru Evropce v splošnem precej prekašajo.
Nemška oklopnlca »Admiral Graf von Spee« v plamena po prvi eksploziji v južne
amerHkih vodah
Nemški letalci na letalo tipa Messerschmldt polnijo strojnice z naboji
Pol milijona smotk v ognju
V skladišč h neke tovarne za smotke v Havani je nastal požar, ki je vse zaloge uničil. Med drugim je zgorelo pol milijona pripravljenih smotk in Havančani so lahko še dva dni vdhavali duh izbranega, za izvoz namenjenega blaga. Požar Je bil podtaknjen, škodo bo pa krila zavarovalnina.
365 Verdijevih pisem
Družina Plrolijev je podarila MussoMnt-ju 365 še neobjavljenih pisem slavnega skladatelja Verdija. Ta pisma Je skladatelj v let h 1859, do 1890 pisal svojemu prijatelju Giuseppu Piroliju. tedanjemu podpredsedniku poslanske zbornice. Mussolini Je zanimivo zbirko izročil ItaLjanski akademiji.
ANEKDOTA
Znani slikar Olaf Guteransson je btl član omizja, h kateremu so večkrat prihajali mladi umetniki, da se seemanijo s njegovimi člani.
Nekega dne ao v krožek uvedli mladega moža. ki se je samozavestno Izdajal za »misleca«.
Miož, ki ga Je privede!, je pozneje vprašaj Gulbranssona:
»Nu, a* ga smatrate res za misleca?«
»Mislec ni,« je odgovoril Gulbranseao, »daje pa misliti.«
VSAK DAN ENA
Pariški božič se letos navzlic ni dosti razlikoval od božičnih praznikov v mirni dobi. Gledališča in kinematografi so bili prenapolnjeni, polnočnico so darovali v velikem številu cerkva. Sioerjebilo milijonsko mesto zavito v predpisano temo in megla je avtomobilski promet še bolj otežila, vendar so bili restorani prvič po izbruhu vojne odprti do dveh po polnoči in Številne družine so si privoščile tradicionalno božično gostijo. Običajne dekoracije eo sicer manjkale in orkestri so bili maloštevilne jši nego po navadi, toda premnogi vojaki, ki so bili za praznike dobili dopust, so skrbeli za praznično razpoloženje.
V nasprotju z drugimi vojujočimi se državami je bil božični jedilni list bogat, s šampanjcem tudi niso štedili. Velike tržnice so bile izjemoma odprte od osmih zjutraj do štirih popoldne, poskrbeli so za običajni množestveni dovoz puranov in gosi, s katerimi so postregli zlasti še Angležem na Francoskem. Samo britski inten-danturi so dobavili 23.870 funtov puranov. Božič so praznovali tudi Poljaki v svojih rezidencah v Parizu ln Angersu. V radiu so oddajali razen tradicionalnih božičnih pesmi in običajev francoskih provinc tudi
angleške božične pesmi ln s posebnim zanimanjem so ljudje poslušali oddaje božičnih pesmi iz Prage.
Berlin, kjer se je ohranila stara tradicija, da je treba Sveti večer prebiti v družinskem krogu, je nudil v znamenju zatemnitve bolj nego kdaj podobo izumrlega mesta. Vsak si je končno priskrbel svoje božično drevesce, čeprav v mnogih primerih šele po sprehodu v zunanje četrti, kjr je vladalo manj pomanjkanja. Oblasti so prebivalstvu okrepile praznične iluzije z nekoliko povečanimi količinami živil in drugih potrebščin v božičnem ted-brez karte za nakup oblačilnega blaga po nu, kot posebno ugodnost so dajali moškim eno ovratnico in ženskam po nekoliko parov nogavic. Božični posli so bih nad vse živahni, čeprav so postali dragi darovi seveda zelo redki. Draguljarji skušajo v svoji reklami svojo klientelo pripraviti bolj do tega, da bi jim prodajala svoj llšp, kajti novo blago ne prihaja več na trg. Podobno je s trgovino s kožuhovino in preprogami. Silen je bil naval na cenejše predmete, tako da so večje trgovine na zadnje svoje zaloge skoraj razprodale, kar se bo tem vidneje očitovalo v januarju.
Smrt bo sejala • • •
Zihm Gieji
48
Zakon zapada
»Evo me, Cal,« je rekla trepetaje.
Cal je trudoma izkušal odpreti odi — eno oko je imel povsem zaprto. Wess ji je podal okrvavljeno brisačo.
»Bolj ga za zdaj ne morem osnažiti,« je rekel, »daj, da ga posadim pokonci, pa mu potegni raztrgam. srajco čez glavo. — Vidiš, saj gre prekrasno! Zdaj pa še čevlje dol, in potem te lepo odeneva — več ta mah ne moreva narediti s teboj, stara sablja.«
»Samo roke še,« je proseče rekel CaL
Georgia je skočila v svojo sobo po platno in hladilno mazilo ter ga po vseh pravilih obvezala.
»Georgia,« ji je pri tem šepnil Cal, »spet se mi ni posrečilo.«
»Tako, kaj pa ne?«
»Prevelik je in pretežak — roke ima predolge — «
»Zdaj pa jezik za zobe,« mu je segel Wess v besedo, »nikar me ne postavljaj na laž — ko* sem ji teko lepo pripovedoval o divjem biku in o padcu po skalovju — «
»Vsega tega nisem niti za trenutek verjela,« gaj je prekinila Georgia.	j
»Ko bi ga bil potolkel, ji seveda ne bi pripove-. doval,« je rekel Cal, obrnil obraz v steno in tiho|
obležal, ne da bi se ganfl.
Wess je bil rekel, da ostane čez noč n slučaj pri Calu, in je pomagal Georgiji pri njenih gospodinjskih opravkih. Ko ji je prinesel naročaj polen za kamin v njeni sobi, je nazadnje ujela priliko, da je govorila z njim v štiri očL
»Wess,« je zaprosila, »po pravici mi povej — Bid Hatfield je Cala tako zdelal, kaj ne?«
»Kdc pa drug?« je čemerno odvrniL
»Zaradi mene?«
Wess je prikimal.
»Tak govori že — kaj se je zgodilo?«
»Da, ljuba dušica, natanko tudi jaz ne vem,« je ogibljivo dejal, »saj nisem bil tam Srečal sem Toma Halla, enega izmed Saundersovih cowboyev, ta je imel Cala privezanega na sedlu in ga je hotel spravit semkaj. ,To je pa imenitno, da te srečam.' je dejal, ,vsekako rajši tebe kakor Enoha ah starega Thurmana!' — Nu. in tedaj mi je kratko povedal: Cal je prišel pozvat Bida Hatfielda na odgovor, in potem sta se udarila brez prič. Posebno grdo je napravil Bid, ko je bil Cal že premagan in je ležal na tleh — da ni Saunders slučajno prišel zraven, bi ga bil nemara še ubil.«
»Ali je Cal nevarno ranjen?« je prestrašeno vprašala.
»Nevarno ne,« je odvrnil Wess, »izprva sem bil res da tudi jaz v skrbeh, ker je pljuval kri, a to je bilo, kakor sem se prepričal, samo zaradi razbitih ustnic.«
»Kaj ne bi bilo bolje poslati po zdravnika?«
»Oh, Bog ne daj — in razen tega bi Cala s tem. samo razburila. Ce ti je v pomirjenje, poprosim!
jutri Dalo mater, naj gi pridi pogledat, ta na ves kakor deset doktorjev.«
»Zdaj mi moraš pa še povedati, zakaj m ja Cal prav za prav lotil Hatfielda.«
»Najbrže ga je srbelo, da bi se stepla,« je rekel Wess, skomignil z rameni in jel šariti po ognju.
Georgia je seveda čutila, da v tem odgovoru ni resnice, in jo je poizkusila zvedeti po ovinku.
»Ali je zdaj tista reč med njima dokončno urejena?« je vprašala.
»Kdo more' vedeti! Kakor hitro bo Cal spet lazil, se gotovo znova prične, a potem ne več z golo pestjo,« je Wess nepremišljeno odvrnil
»Da — a le zakaj?«
»Zato, ker Calu ne ostane drugega, kakor da prežene tega lopova iz Tontske krajine ali pa, da ga ubije!«
Wess je bil pozabil vso obzirnost in povzdignil glas.
»In vsega tega sem kriva jaz?« je brez glasu vprašala Georgia.
»V nekem oziru že,« je nestrpno odvrnil Wess, »kajti, da se nisi prej z vsemi moškimi igrala in spogledovala, se ne bi bil Hatfield nikoli drznil — «
Obmolknil je in hotel oditi iz sobe, toda Georgia ga je prestregla in ga ujela za komolec.
»Zdaj moraš nadaljevati,« je rekla z odločnim glasom, »zahtevam, da mi poveš resnico — nikar ne pozabi, da sem tudi jaz Thurmanova.« Wess je videl, da bi se bilo zaman upirati. »Ce hočeš za vsako ceno vedeti,« je obotavljaje se začel, »Hatfield trdi, da si se tudi po poroki še shajala z njim.«
»A to ja vendar podla MU ja nila, in solze so ae ji ulile.
»Tudi jaz tako upam,« je Wess odvrnil,
glavno je, da je Cal prepričan o tem. Torej pomiri se, pridna bodi in lezi v posteljo, jaz pa stopim na ono stran, ie zato, da Cal kaj ne zasluti.«
Ko je ostala Georgia sama, je sedla v svoj slanjač pred kaminom, se zastrmela v plamen ia se zamislila.
Da se je Cal, ki je prej vendarle pogosto grda ravnala z njim, tako zavzemal zanjo, čeprav ma je bila le na videz žena, tega pač res ni bila zaslužila, zavedala se je, da ne. In vsekako je morala zdaj ubraniti, da si ne bi iz viteštva omadeževal rok s krvjo ali da ga ne bi celo ubili zaradi nje! A kako naj se loti te naloge! Za nekaj časa je bil siromak sicer priklenjen na posteljo — toda kaj potem?
Ko bi bila mogla slutiti, da bosta njena lahkomiselnost in njeno ni čem urno igračkanje kdaj obrodila tako strašne posledice! Čeprav na vzhodu ne gledajo tragično na takšne reči, bi bila vendar lahko čutila, da jih bodo merili ti preprosti in odkriti ljudje s povsem drugačnim vatlom Bid Hatfield je pač po tem, kako se je vedla proti njemu, samoumevno sklepal, da v zakonu ne bo prena-tančna. kar se tiče zvestobe, in gotovo si je mislil, da je s svojo obrekljivo trditvijo samo prehitel dogodke. C)na. samo ona je bila kriva vsega, kar se je bilo zgodilo.
Slovenski gledališki jubilej
Danes poteka točno 150 let, kar je ljubljansko občinstvo prisostvovalo prvi uprizoritvi »Zupanove Micke«, veseloigre iz kmečkega življenja, ki jo je mladi Anton Linhart priredil za slovenski oder. Pred tem večerom, ki pomeni enega najznamenitejših datumov v naši kulturni zgodovini, se je sicer slovenska beseda oglašala z odra, zdaj v obliki kakšnik arij, ki jih Je ia italijanske pevce prirejal baron Zois, zdaj kot kakšna interpolacija; pred tem so igrali tudi kakšno kratko igro, da ne govorimo o uprizoritvah misterijev pod milim nebom. Dejansko pa se je s predstavo dne 28. decembra 1789 prvič preizkusil slovenski jezik na celovečerni predstavi, v
Anton Linhart
polnem ln polnovrednem dramatskem tekstu igre. Le-ta je pač imela ljudski značaj, vendar je nudila prireditelju teksta priliko za poino uveljavljenje slovenskega jezika ln igralcehi možnost dobre odrske govorice.
Preizkušnja, s katero se je začela slovenska drama, je pokazala odličen uspeh, o čemei nam pričajo glasovi tedanjega ljubljanskega, v nemščini izhajajočega tiska. V letu, ko je v daljnem Parizu izbruhnil prevrat, ki je imel zgodovinske posledice za socialni, politični in kulturni razvoj Evrope, se je začel pri nas vedno bolj uveljavljati prtporoditeljski krožek, ki se je zbiral okrog prosvetljenega, široko izobraženega 2ige barona Zoisa. Uprizoritev prve slovenske Igre v gledališču Je bila prva velika zmaga krožka rodoljubnih prosvetljencev in je potlej vodila k celi vrsti nadaljnjih preporodnih dejanj, lz katerih izhaja vsa današnja slovenska kultura. Ce uvažujemo, kakšnega duha so bili prosvetljenci okrog dvojno plemenitega Žige Zoisa, smemo videti v tem prelom s proti-reformacijsko miselnostjo, ki je dolgo tiščala slovensko ljudstvo, prodiranje laičnega duha in uspešne začetke posvetne književnosti, ki je na zapadu že zdavnaj slavila svoje velike zmage. Samo prosvet-ljenost, združena z narodno idejo, je mogla dati pogonsko moč našemu preporodu.
Ko praznujemo danes s slavnostno predstavo iste igre, ki je natanko pred sto-petdesetimi leti pred peščico rodoljubnih navdušencev in večjim številom še ravnodušne ali celo tuje publike izpričala odrsko zrelost slovenskega jezika, se predvsem spominjamo teh svobodoljubnih idej, ki so navdihovale naše preporoditelje. Spominjamo se prebujenja narodov, ki so se jeli dra-miti v novo življenje in razvijati svoje sveže, sproščajoče se sile. Te sile so bile v nasprotju z nazadnjaškimi silami, naslanja-jočimi se na historične laži, privilegirano nasilje in starokopitne državno-politične koncepcije Ločila sta se mrak ln luč, in kakor v mladem jutru je vzplamtela slovenska preporodna misel, ovenčana z gio-rijo svobodoljubne prosvetljenosti.
Z druge strani se ob tej stopetdesetlet-nici spominjamo mož, ki so na tleh naše narodne kulture »orali ledino«, začetnikov ln noslteljev slovenskega preporoda. Vsekako je značilen pojav, da se Je naš narod začel razvijati iz svoje brezličnosti, v katero ga Je pahnila protireformacija, pod vplivom prosvetljenih Idej, ld so spočele francosko revolucijo ln z njo uveljavile ideale meščanstva in preko njega sprožile kmečka in delavska gibanja, da pa Je bil vouja. njegovega preporoda aristokrat, ba-
ron žiga Zois. To je morda edinstveni primer v zgodovini preporoda malih narodov, ki niso imeli svoje aristokracije; primer, ki je v zvezi z našimi posebnimi razmerami in z osebnimi kvalitetami lega učenega plemiča, v katerem se je tuja kri srčno spojila z domačo. Okrog barona Zoisa so se zbirali sami domačini lz ljudstva, sinovi preprostih kmetov ali skromnih meščanov, intelektualci, ki jih je za narodno delo vnela njihova poglobljena in svobodoljubna kultura, kolikor ni neposredno prispeval vpliv učenega barona. Tak inteligent je bil tudi Anton Linhart, prireditelj prve slovenske drame. Njegov življenjepis nam odkriva težavno življenjsko pot izobraženca, ki je prelomil s še vladajočo starokopitno miselnostjo in postal »frajgajst« in ki je hotel delati za svoj še neprebujenl narod.
»županova Micka« ne pomeni z dramat-ske strani nič drugega nego eno izmed tedaj priljubljenih veseloiger. Toda Anton Linhart je položil v njeno dramatsko dejanje kos domačega življenja, dal ji domači koiorit in jezik, ki je zajemal neposredno iz ljudske govorice in se čistil ob vzoru Dalmatinovega Svetega pisma, dotedanjega največjega slovenskega teksta. Ta vsebinsko neznatna veseloigra je postala zgodnja danica slovenske drame ln vsega našega gledališča. V nji je vzplamtel ogenj slovenske narodne in kulturne revolucije, upora zoper temo, v katero nas je pahnila tuja sila. V njenem svitu se je sproščalo narodno načelo tiste Evrope, ki je proglasila pravice človeka kot čredo nove družbe, načelo, da ima vsak narod, kadar pride do zavesti samega sebe, pravico do svojega prostora na soncu, do svobodnega življenja na zemlji svojih očetov.
Sto petdeset let poteka danes od preprostega večera, ko je slovenska beseda prvič osvojila oder na svojih domačih tleh. Domača Talija in klic bosta po Prešernovih besedah slavila Antona Linharta, ki je stal pri njenem rojstvu. S proslavo tega častnega jubileja pa slavimo tudi vse naše preporoditelje in njihove vzornike. Slavimo jih s ponovitvijo te preproste igre, t. j. s poklonom naši narodni tradiciji v času, ko je svet okrog nas zopet zamračen in ko preživlja svobodna in človečanska kultura svojo pot skozi inferno svoje krize. Slavimo z vero in ponosom ta jubilej naše dramatike, ki je tudi jubilej vse naše kulture!
Jubilejna številka „Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo"
Pravkar je izšla jubilejna številka Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo, ki je urejena kot zbornik ob stoletnici društva 1839 — 1939. Odlično natisnjeno Ln opremljeno številko je uredil s sodelovanjem članov odbora ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal. 412 strani ln 28 tabel obsegajoči zvezek prinaša lepo število znanstvenih razprav m člankov. Na prvem mestu je objavljen prispevek dr. Josipa Mala »Naše Muzejsko društvo v teku sto let«, ki obravnava delovanje tega kulturnega društva v prvem stoletju njegovega obstoja. Daljša razprava z naslovom »Neveljskl paleolitik« je iz peresa znanega naravoslovca dr. Frana Kosa in je opremljen s 15 slikami. Ta znanstveno globoko zajemajoči, na originalnem gradivu ln samostojnem delu zgrajeni prispevek je odlično pojasnilo k nekaterim važnim problemom našega paleolitika. V zvezi s tem obiavlja raziskovalec prof. Srečko B.r o d a r članek »O strategiji Potočke zijalke«, ki je izpopolnjen z nekaterimi slikami v besedilu in na tabelah. Graški vseučiliškl prof. dr. W. S c h m i d je priobčil v tem zvezku ilustrirano razpravo z naslovom »Vače — pred-zgodovinska naselbina«, ki kaže na podlagi najnovejših izkopanin ln drugih podatkov, kakšno je bilo življenje v predzgodovin-skem času na naših tleh. Univ. prof. dr. B. S a r i j a je prispeval tehtno razpravo »Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi«, znani zgodovinar dr. Jože R u s pa se bavi z zapletenim zgodovinskim vprašanjem o Johanessu, zadnjem škofu panonske ln prvem škofu istrske Emone ter skuša po tej poti razvozljati zapleteno zgodovino zgodnje — srednjeveške Ljubljane. Prof. dr. Fran G r i v e c je zastopan z razpravo »Sv. Ciril ln Metod v spodnji Pano-nljl«, kustos dr. R. Lož ar pa se bavi v posebni razpravi s staroslovanskim in srednjeveškim lončarstvom v Sloveniji. Univ. prof. dr. Milko Kos razpravlja v posebni razpravi o Vlahih in vlaških imenih med Slovenci, medtem ko M. Kos ln dr. Jože ž o n t a r razpravljata o neznanih listinah o gorenjskih lastniških cerkvicah 12. stoletja. Zgodovinar Jože Turk je prispeval nove podatke o samostanih cistercijancev na slovenskih tleh, medtem ko se Josip Klemene bavi s vprašanjem brešklh
denarjev na Hrvatskem. O krvavem »pe-nezu« in sorodnih dajatvah razpravlja univ. prof. dr. Metod Dolenc, prof. dr. Jakob Kelemina pa se oglaša k terminologiji gorskega prava. Prof. dr. Janko P o 1 e c je zastopan s »Paberkl o klavzuli deželne obveze za škodo«. Univ. prof. dr. France S t e 1 č pa poroča o še neznanem potopisu nekdanjega dunajskega dvornega bibliotekarja Hugona Blotiusa, ki je v letih 1571. ln 1574. potoval tudi skozi slovenske kraje. Rudolf Andrejka objavlja doneske k postanku ln razvltku rodbinskih imen v Selški dolini, univ. prof. Anton Melik pa piše o mestih in trgih na Slovenskem. Dr. Gregor Cremošnik razglablja v posebni razpravi našo vojaško narodno pesem, univ. docent dr. Fran Z w i 11 e r pa se bavi s prvo koncepcijo slovenske zgodovine. Beograjski znanstvenik prof. dr. Viktor Novak piše o Antonu Martinu Slomšku kot sotrudniku Gajeve »Danice Ilirske«. Prof. Silvo Kranjec objavlja nove podatke o predlogi Slomškove pesmi »Vbogi otrok v faberkah«, medtem ko Janko G1 a s e r objavlja Stritarjana v študijski .knjižnici v Mariboru, Fr. Baš piše o stikih Maribora z LJubljano v 19. stoletju, dr. Fr. Mesesnel pa razpravlja o slovenskem krajlnarstvu v 19. stoletju.
Posamezni članki so opremljeni z Ilustracijami na posebni prilogi, ki znatno izpopolnjujejo njihovo besedilo. Vsekako Je jubilejni letnik »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« po svoji vsebinski vrednosti, ko Jo posreduje resume v tujih jezikih, doka?; znanstvenega razvoja domače
zgodovine in naravoslovja ter pričuje o velikem napredku, ki ga je doseglo v Jugoslaviji ljubljansko Muzejsko društvo. Jubilejno knjigo priporočamo zaradi njene tehtne vsebine pozornosti širokega Inteligenčnega občinstva.
Zapiski
Lod. GanghOfer: vas«q apostoL Roman, priredil B- B. V Ljubljani. 1939. 376 str. Ganghofer, priljubljen ljudski pisatelj divje romantičnosti aipskh pokrajin in njihovih posetoneževt lovcev, planšarjev, hzi-bolazcev ln čudaških vaččaaov, Je aian tudi našemu občinstvu po prevodu dveh svojih boljših del: Grad Hubertus in Samostanski lovec. Njima se pridružuje pravkar izšli svojevrstni roman »Vaški apostol«. Je to zgodba o grbavem drvarju Petru, rojenem v cerkvi, ld ni poznal ne očeta ne matere, ld ga je v vasi vse zaničevalo in zasramovalo. In vendar je ta drvar začel ot> svoji polnoletnosti oznanjati ljubezen do bližnjega, kar mu je nadelo ime »vaškega apostola«. V romanu se razpletajo zanimive ljubezenske zgodbe, prav posebno je pa poudarjeno praznoverje vaščanov. Žvahnemu pripovedovanju sledi čltatelj z največjim zanimanjem, vse osebe so očrtane s krepkimi potezami, zlasti apostol Peter, ki sta ga surovost in praznoverje vaščanov spremljala vse življenje in ga nazadnje ubila. Knjiga « naroča pri šentjekobsk knjižnici v Ljubljani. Stane btoš. din 26.
p o
Zimski športi pri KID
Jeseniška tovarna bo letos izvedla svoje velike zimSko-sportne tekme ie drugič v dnevih 13. in 14* Jan, 1940.
Kakor lani bo Kranjska industrijska družba tudi letos izvedla za svoje sodelavce In njihove svojce velike tekme v raznih zimsko-športnih panogah. Spored je razdeljen takole: v soboto 13. januarja 1940: ob 15. svečana otvoritev, ob 15.30 vztrajnostni tek na 15 km, ob 15.15 vztrajnostni tek na 3 km za ženske, ob 15.30 vztrajnostni tek na 4 km za neverificirane tekmovalce in ob 15.40 juniorska štafeta na progi 4X4 km.
V nedeljo 14. jannarja 1940: ob 9. veleslalom na progi 2.900 m na Črnem vrhu, ob 9.30 veleslalom na progi 1.000 m, ob 10. slalom v dveh skupinah in ob 11. san-kaška tekma s Črnega vrha po poti ob ; Goli peči in po glavni cesti do Čufarja, ob 15. skakalna tekma na skakalnici SK Bratstva, ob 18. hokejska tekma na ledu na športnem igrišču KID, ob 20. razglasitev rezultatov in razdelitev daril in ob 20.30 svečani zaključek na igrišču.
Med podrobnimi navodili za izvedbo teh velikih zimsko-sportnih prireditev Je treba omeniti še. da bo v soboto 13. Januarja ob 14.15 krenil sprevod vseh tekmovalcev iz tovarne po glavni cesti po Jesenicah na tekmovalni prostor, in sicer na travnik Pisarie n» Plavžu. Vrstni red sprevoda, v katerem bodo nosili m^^nrodnl ♦•kmo-v*M posebno zastavo KID, je posebej do- i ločen.	•
Pravico nastopa v teh tekmah imajo vsi sodelavci KID in vsa mladina, katere starši so zaposleni pri družbi. Za neverificirane tekmovalce in starejše smučarje so za tekmovanje dovoljene razne olajšave, in sicer po posameznih skupinah glede na starostno dobo. Tudi za oceno tekmovalcev so izdana posebna navodila, tako da starejši ne bodo odškodovani zaradi starosti. Prav tako so tudi vsi smučarji razdeljeni v tri ločene skupina Nastopiti morajo vsi verificirani tekmovalci, ki so zaposleni v obratih KID, za ostale pa je udeležba prostovoljna.
Za najboljše tekmovalce so določena številna darila, večinoma praktična, in sicer za prve tri v vsaki skupini. Zmagovalci posameznih panog prejmejo tudi naslov prvaka KID v dotični panogi.
Da bo tekmovanje letos še bolj pridobilo na borbenosti, bodo obenem tekmovala tudi moštva posameznih obratov za prehodni pokal predsednika A. Westna. Tega tekmovanja se lahko udeležijo zastopniki vseh obratov tn pisaren, za sestavo moštev pa veljajo enaka navodila kakor za tekmovanje v posameznih skupinah.
Vodstvo zimsko-sportnih iger KTD poudarja. da morajo biti tudi letošnje Igre dokaz istih vrlin jeseniških športnih delavcev. predvsem pa dokaz enakih sposobnosti	disf»T>"ne in organizacije kakor so bile lanske
Nova mot£€~ldistična eJInfca
y V Maribora je bila ustanovljena motosekcija Avtokluba
Maribor, 27. decembra.
Motoclklističnl šport je v Mariboru sicer precej dobro razVt. Treba pa je pomislita, da ne pripadajo našemu športu ob meji saimo športne, ampak tudi nacionalno vzgojne naloge. Tega so se predvsem zavedali vsi tisti vneti in zavedni moto-ciklsti v Mariboru, ld so si nedavno pod okriljem tukajšnje podružnice Avtokluba ustanovili svoj poseben motoclklističnl odsek. pil tem so športni idealisti mislili predvsem na sodobne potrebe nacionalizacije vsega aporta, tudi motociklistične-ga, ki mu pripadajo v na&h časih prav pošefone dolžnosti.
Z ustanovitvijo omenjene motocikHstlA-ne sekcije je zavel v vrstah mariborshth motociklistov nov, svež dih. VSi nacionalno zavedni motociklisti so ae ie pričeli javljati v sekcijo, ld ji načeluje znani zar služim motociklisttčni dirkač ia odlični športni organizator podporočnik g. Aleksander Glebov, ld Je zbral okoli sebe lep kader sposobna ln vnetih sodelavcev.
Delovanje te akcije je postavljeno na Mrše osnove. Sekcija ne bo prirejala samo motociklls? čnlh dirk ampak bo skrbela tudi za športno izpopolnjevanje svojega tianstvib V to svrho t« organfcirala
v Januaaju posebne tečaje, v katerih ss bodo člani lahiko seznanili z vsemi aktualnimi vprašanji, k. zanimajo vsakega mo-tocikJLista (spoznavanje eksplozivnih motorjev, policijski cestni predpisi ttd.). Ob zaključku tečajev bodo prejeli udeleženci poseOne diplome. Razen tega pa bodo deležni člani tudi raznih ugodnosti t. pr. brezplačnega triptka za potovanja v Nemčijo in Italijo, sigurne dobave bencina itd.
Da bi. se skupnost članstva čim tesneje povezala, je vodstvo motosekcije poskrbelo za lično, udobno urejene klubove prostore v Mariborskem dvoru. Tukaj ss navija topla, tovarifika družabnost, ae zbirajo člani na razgovore, na razpolago je tudi najraznovrstne jfia literatura ki se nanaša na razvoj ter ia^opodnjevanje motociklisti finega športa. Seveda Je ta ras-g*bana delavnost mladih, sgllnlh motociklistov vzbudila med mariborAimi in okoliškimi motociklisti veliko pozornost ki zanimanje. Novo članstvo se stalno pri-gfaša. Vsi, ld bi želeli kaldne informacije ali pojasnila, pa naj povprašajo pri sefc-cijskem podhačelnlku g. dr. V. Kukov en, odvetniku, Maribor, Aleksandrova cesta 20, telefon 27-16, ali pa naj se zglasu jo v kSubovih prostorih V Mariborskem dvoru pri dežurnem odborniku ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20.
Upati je, da bo nova motocSkSIstltea edirica s vztrajnim, dostednkn delovanjem Izpolnila vrzeU, ki smo jo opačall doslej v nstan obmejnem nwit<uWiHftmi ^por
tu ter si bo z uspehi idealnih prizadevanj priborila zasluženo priaianje in veljava.
dokej na leda dobiva
nove terene
V Beograda pripravljajo drsališča in ustanavljajo drsalne klube
Te dni je prispel v Beograd eden izmed zimsko-sportnih delavcev iz Starega Beče-ja, ki v svojem kraju živahno propagira drsalni šport in je tudi med ustanovitelji nove drsalne organizacije v Vojvodini. Ta strokovnjak se je v Beogradu obrnil na razne športne delavce, da bi mu pomagali poživiti drsalni šport tudi v naši prestolnici. Največ zanimanja za njegove težnje so pokazali razni teni&i klubi, v glavnem pač zato, ker bi na svojih igriščih v zimskem času najlaže ustvarili drsališča. Tako se je v Beogradu začela živahna akcija, da bi se čimprej ustanovilo nekaj drsalnih klubov, odnosno drsalnih sekcij v posameznih teniških klubih..
Posebno resno »e je tega načrta lotil BTK, ki je že ukrenil vse potrebno, da bi se v Beogradu organizirala velika drsalna prireditev, in sicer na igriščih BTK na Taš-majdanu. Čim bo pripravljena drsalna ploskev, hočejo tamkaj odigrati hokejsko tekmo med ljubljansko Ilirijo in ekipo enega boljših klubov iz Budimpešte V okviru te prireditve naj bi nastopila tudi naša dva odlična drsalca, državna prvaka Palmetova in dr. Schwab. Organizatorji te prireditve si obetajo med publiko veliko hvaležnost, prepričani pa so tudi, da bi imela posebno za aktivne športnike velik propagandni pomen.
Upajmo, da bodo ti načrti uspeli in bo pola gomi prodrla proti jugu tudi ta zimsko-športna panoga, kakor je zelo naglo in zelo uspešno šlo to pot tudi smučarstvo.
»Avto in šport44
Tik pred prazniki je izšla 12. (božična) številka naše edine avtomobilske športne revije »Avto in športa«, ki se je s to številko predstavila z zelo bogato vsebino in tudi z zelo lepo vnanjo oprema
Na 28 straneh je urednik zbral celo vrsto aktualnih člankov, med katerimi bi bilo posebej omeniti: Boris A. Kristan: »Božična idila« (Misli urednika ob najnovejših omejitvah tekočega pogonskega goriva) — Inž A Struna: »Avtomobil pozimi«. — Inž. Josip Stolfa: »Dieslov motor — s pogonom na plin« (razprava o pomembnem izumu domačega strokovnjaka iz Maribora, ki bi utegnila imeti v teh časih
velike praktične uspehe)--Inž. Mitja Svi-
gelj: »Z avtom po Severni Ameriki«. — Boris A Kristan: »Obisk pri naši policiji«. (Nekaj vpogleda v učilnice ljubljanske prometne policije). — Inž. Josip Stolfa: »Akumulatorska baterija«. — /oso Goreč: »Napredek avtomobilske konstrukcije v 40 letih« itd. V nadaljnjem so v tej številki bogato izpolnjene tudi vse ostale stalne rubrike v reviji in je sem in tja še mnogo drobiža, ki ga bo s pridom preči tal vsakdo, ki se zanima za življenje našega av-tomobilista na cestL
»Avto ln šport« je s to številko zaključil II. leto svojega Izhajanja pod novim vodstvom In Je brez dvoma z uspehom Izpolnil občutno vrzel v naši avtoniobilsko-sportni publicistiki. Posamezne številke so po 5 din, naroča se v upravi, Aleksandrova c. 4.
Slovenska table-teniška zveza obvešča
vse gg. odbom-ke, da bo seja upravnega odbora v petek 29. t m ob pol 20. v prostorih S. K. Mladike. Prosimo, da se je sigurno udeležite! Tajnik.
SK Ljubljana. Igralce lig. moštva in rezerve naprošam, naj pridejo popoldne ob 16. v tajništvo. Ker je zadeva nujna, pozivam vse, naj ne manjka nikogar. Predsednik.
SK Ljubljana. Drevi ob 19.30 seja prireditvenega odseka ter damskeg* komiteja. Prosim vse dame in gospode, da se seje sigurno zanesljivo udeleže. Seja je v tajništvu Beethovnova ulica 9/1. Predsednik.
JASO. Prosimo vse tovarišice in tovariše, ki žele biti sprejeti v brezplačne tečaja za tekmovalce, da to sporoče najkasneje do 30. t. m Tečaji so za vse smuške discipline ter so tritedenski v izvedbi ministrstva za telesno vzgojo ter JZSS. Nujno označi disciplino, za katero se prijavljaš! — Tajnik L
g— Božičnico je prired lo šolsko vodstvo z igrioo »Božične sanje«. Prireditev je bfla v Sokolskem domu ki je bila prav dobro obiskana. Obdarovani so bili najrevnejši fiolsld otroci z obleko, obutvijo in perilom. Vso pohvalo zasluži učiteljski zbor in posebej še asš pridni Maki upravitelj JoM Tratnik.
obrtnim* in trgovcev bomo letos krneli prvič tudi iz našega okraja in nanje v nar prej opomrjamtv
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo, Din 8— davka aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— sa ftlfro ali dajanje oaslovov plačajo oni, ki ttčejo Služb. Najmanj« znesek sa enkratno objavo oglana Din 12.—. Dopisi
In ženltve se zaračunajo po Din &— ca vsako besedo. Din 3._davka
Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6,— n Šifro ali dajanje
naslovov. NajmanjSI cneseb sa enkratno objavo oglasa Din 20,_.
Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka Ba vsak oglas tn enkratno piistojbtno Din 5.— sa šifro ali dajanje
naslovov. NaJmanjSi
Službo dobi
Uradnico
sprejme odvetnik ▼ Ljubljani 1. januarji 1940. Ponudbe pod »Resna« na ogl. odd. Jutra.
33413-1
enkratno ebjave oglasa Din 17,
Godbo jazz
Blem za silvestrovo, event. tndi za stalno. Reflektanti Saj se javijo pri plačilnem V restavraciji »Slon«.
33412-1
Postrežnica
pridna in poštena, katera Sna tudi iivati, dobi mesto Zt dopoldne 1. januarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33420-1
Služkinjo
polteno, zaupljivo, Bčem Za hišna dela za Zagreb. Vprašati: Poljanska cesta 13, VIL stopnišče, levo.
33422-1
Službe išče
Kuharica
samostojna, spretna, izvežban i tudi v prirejanju rib, išče službo za 1. ali 15. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva kuharica«.
33406-2
Brivski pomočnik
sposoben tudi vseh dam-skih del, ki obvlada nem-Ičino, išče stalne službe. — Ponudbe pod »Dober delavec« na podružnico Jutra T Mariboru.
33448-2
Manufakturist
z večlet. prakso, vešč nemščine, agilen, pošten, zmožen samostojnosti, iiče mesto. Gre tudi za poslovodjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen manufakturist«.
33371-2
Vajenci (ke)
Tapetniškega
vajenca
sprejme tapetništvo R. Sever, Marijin trg.
33457-44
Nemščino,
angleščino
francoščino in italijanščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pritličje. Informacije dopoldne.
33432-4
Prodam
Otroški voziček
nov, svetle barve, ugodno prodam. Černe, Gradišče 13, L nadstropje.
33438-6
Kupim
Polnojarmenik
24 col širok vertikalni ▼ dobrem stanju, sposoben takoj za delo, kupimo. Javiti na naslov: Tkaonica Vrb as, Klašnica, Banja Luka.
33405-7
Kapital
Din 60.000 posojila
potrebujem. Garancija nepremičnine. obresti dobre. Vrnem kmalu, ko dobim iz Amerike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Amerikanc«.
33430-16
Lokali
Trgovski lokal
za 1. april 1940 ali prej na TyrJevi ali Miklošičevi cesti iičem. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šifro »Centrum«.
33428-1*
Pohištvo
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice, nove špe rane spalnice in razno dru go pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda m
f>ri tv. Ivan Mathian, Ljub j »na, Tjrrieva 12, dvorišče 17-11-12
Skladišče
oddam. Koblarjeva nI. 7.
33441-17
Mlada dama
prosi starejšega gospoda nujno 1000 din posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«.
33406-16
Knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske imam vičje ali manjše zneske vedno na razpolago. — Rudolf Zore, | jubljana, Gledališka 12.
33445-16
Parkete, desk*
in bukova drva
ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov, Metelko rt 4. telefon 22-44
2449-0
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
33444-16
Kokos tekači
za hodnike ln stopnišča v vseh barvah v zalogi
pn Sever Rudolf,
■Ljubljana, Marijin trg 2.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□nrr^^	ir
Telefon 20-42
Tapetništvo JagM FRANC,
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA St. 17,
nudi najcenejSe otomane od din 350.—, žimo od 26.— din.
Velika izbira madracev, cauch-zcf, volne, gradla ln blaga za
prevleko pohištva.
Dvosob. stanovanje
oddam za takoj ali a februar. Zalokarjera 13.
33423-21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam 1. ali 15. januarja. Poizve se Beograjska nI. 22 pri novi gimnaziji od 2. do 4. are.
33443-21
Stanovanja
komfortno dvosobno poleg Tobačne, več enosobnih in dvosobnih v vseh delih me sta odda Realitetna, Gospo-svetska 3. L nadstr.
33439-21
Stranka dveh oseb
išče za februar blizu centra komfortno solnčno stanovanje 2—3 sob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod li fro »Mirna«.
33446-21a
Sobo odda
Sobo
dvema posteljama, oddam takoj ali 15. januarja solidnima gospodoma event. s hrano. Cena zmerna. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
33414-23
Sostanovalca
sprejmem 1. januarja v cen. tru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33416-23
Elegantno sobo
strogo separiranim vbodom oddam boljšemu gospodu. Florijanska ul. 31.
33409-23
Pogonska
sigurnost
čistoča zvoka
Okusna oblika
izredno povolfna cena
RADIO
Model 195W, 4 elektronski, Din 3150,— Model 216 W, & elektronski. Din 3675.— Model 240W, 6 elektronski, Din 4100.—
Zastopstvo sa Ljubljano ln Okolico: Radiotehnik FR. SKT1NA, Domobranska 27, tel. 32-64. — Maribor: M. OZVATIC, Cafova ul. L — Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZUPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova 6.
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
1. januarja
oddam lepo opremljeno sobo. s separiranim vhodom s stopnišča solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33415-23
Opremljeno sobo
parketirano, s posebnim vhodom, oddam med Taborom in sodnijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 33403-23
WF4fT\\M
Crnobel pes
o mesecev star, se je zgubil. Oddati ga: Marmon tova 16.
33431-27
Opremljeno sobo
s strogo ločenim vhodom oddam 1. januarja stalnemu mirnemu gospodu. Bol garska 17, L levo.
33404-23
Opremljeno sobo
solnčno, oddam. Električna luč, poseben vhod. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
33419 23
Sobo
posebnim vhodom, s souporabo kopalnice ln vso oskrbo oddam 1 ali 2 osebama. Sprejmem tudi nekaj gospodov na dobro domačo hrano. V hiši dvigalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33421-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam takoj v bližini Zvezde po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33447-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam ali 2 gospodoma. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
33442-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, eventuel. tndi s hrano, oddam 1. januarja. Cena zmerna. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
93141-23
Odtrgal se je
mlad pes
Sirski ovčar, ki sliši na ime Hari. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi na Resljevi cesti 24 A. Volk.
33436-27
Informacije
Preklic
Podpisani Brtoncelj Jože. del.. Sv. Dub št. 22 obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega in žaljivega govoril o Ziherl An toniji in Ziherl Anici, ii viljah. Sv. Duh št 14 in se jima zahvaljujem, da ste odstopili od tožbe. Brton celj Jože.
33429-31
Gospod
črnimi lasmi sc naproša, da najdeno vrne v ogl. odd. Jutra pod šifro »Tabor 23 h«.
33424 31
Razno
Dovršeno brije in dalje traja AJcoso nožiček za britje
Zahtevajte vzorce bi pogoje od E. Lever. Beograd. noSt. pretfnac 284.
BOLEČINE?
Poskusite z masažo!
Gotove bolečine vas stalno ovirajo pri delu. Ce se pojavljajo bolečine nenadno od časa do časa in vas tako onesposab-Ijajo za delo, poskusite natreti boleče mesto z
DIANA
francoskim vinskim žganjem! Ko celo telo natrete z DIANA francoskim vinskim žganjem, vas bo presenetil učinek Sestavni deli francoskega vinskega žganja učinkujejo na cirkulacijo krvi pomirjujoče, zaradi česar se bolečine ublažijo.
DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
| G. Th. Rotman	|
SAMBO IN PETER POTUJETA
25
Kmaln sta ga dosegla in zlezla vanj. Komaj sta pa zgrabila za vesla, sta opazila v daljavi Grbina, ki se je pravkar vračal iz gozda. Veselo vriskaje sta krenila s čolnom proti bregu.
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam lzvrSl točno m po najnižjih cenah s avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz St 13« Ljubljana
TELEFON 36-92
f
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, stara mama ln tašča
EMILIJA JAKIN
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ! petek ob S. popoldne ia hlSe žalosti Stožice 78.
I Žalujoče rodbine JAE3NOVE
I
Zahvala
Prisrčna zahvala vsem, od katerih je bila počaščena naSa 89-letna zlata mamica, gospa
MARIJA MOLL
z zadnjim obiskom, obsuta z najlepšimi venci ln Šopki, ter spremljana na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala čč. gg. duhovnikom za zadnje duSevno okrepčilo ln tolažljiv nagrobni govor.
Prisrčna hvala vsem, ld ao nas v najtežjih dneh s sočutjem osebno In pismeno tolažili. Bog plačaj vsem!
Trbovlje, LJubljana, 27. dec. 1839.
Globoko žalujoče rodbine: MOLL, VODUSEK, KUHAR
Sobe išče
Prazno sobo
mirno in zračno Sče solidni gospodična na Ježici, odnosno aa Stožicah. Dopise na ogl. odd. lutra pod li-rab
fro »Takoj rabim«.
»313V23a
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah ČERNE - juvelir.
Ljubljana, Wolfova
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETRA C. 14.
I
Od Vas
Je j
odvisno, da Imate obleko vedno kot aovo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
SREBRO, DRAGE KAMNE ta vsakovrstne
ZLATO
kupuje
po najvišjih cenah JOS. EBERLE,
Ljubljana, Trrievs 2. palača hotela »Slon«
niimiiniii
(NSERIRAJ V „ JUTRU"!
Iz Zagorja
s— Silvestrov sejem. Ker bo Silvester letos v nedeljo, bo v Zagorju ob Savi običajni S.lvestrov sejem že v soboto, 30. decembra 1939.
z— Vedno nevšečnosti ima prebivalstvo z občinskim vodovodom. Vsak teden se pripeti, da smo brez vode. Kakor smo že večkrat omenili, je vzrok na terenu v Potoški vasi, kjer rudnik sedaj pr.dobiva premog, in se ponižuje zemeljskega plast kjer so napeljane vodovodne cevi. Občinska uprava bo na vsak način morala kakor si bodi najti sredstva, da se prestavijo tamkaj vodovodne cevi, sicer bodo vedne upravičene pritožbe radi vode. Ravno sedaj k praznikom Je spet tako da je že dva dni prebivalstvo brez vode. Gospodinje se hu-dujejo, ker bi rade očistile tla in drugo, pa vode ne dobe nitj za kuho. Sodimo, da se lahko najde pot, da TPD tudi nekaj prispeva, k prestavitvi vodovodne naprave. Malo dobre volje in upoštevanja nezadovoljstva prebivalstva mora pa tudi bitL
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
V „ JUTRU"! INSERIRAJ
Sokoli! Posedajte in podpi• a\te Sokolski kino v šiški!
C metana mleka in olivno olje. oboje pre-čiSčeno — in pasterizirano — pomeSsne sta is s drugimi dragocenimi talnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem »e fe dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hran! tn pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube ln pege s tena Od nje Izgleda ,koža sveža In mlada ter daje prijeten občutek tn vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepSe. kakor so bile pred neko-liko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati *elo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno. ds Jo začnete is danea uporabljati pa boste Izgledali vsako Jutro mlaJSa. UspeSna učinkovitost Vam js zajamčena v vsakem ->Hmeru. alt pa ae Vam vrne denar
z dolgoletno prakso kot avtomehanik dobi meStO
v večjem industrijskem podjetju v Dalmaciji in to takoj. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »št. 315«.
Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naS predobri soprog, oče, brat, tast ln stric, gospod
ŠMID PETER .
POSESTNIK Pogreb bo v četrtek 28. decembra 1939 ob 3. pop. iz hiSe žalosti na farno pokopališče v Sel ceh. SELCE 27. decembra 1939. JERICA roj. BLAZNIK, soproga; PETER, JANKO, LOJZE, sinovi; ANGELA, JULKA, hčere; LEBAR PETER, RIHTERSI6 JANEZ, zeta; MARA roj. GOLJEV6CEK, slnaha — in ostalo sorodstvo.
Potrtega srca javljam, da je moja preljuba soproga,
bi teta, gospa
Terezina dr. Tertnikova
roiena Peterca
po kratki, hudi bolezni dne 24. decembra t. L	ob pol 9. dop. previdena ■ svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Predrago rajnico smo dne 26. decembra	ob S. popoldne pri Sv. Kriin položili ▼ rodbinsko grobnico k večnem počitku.
Sveta maša za rajnico se je darovala v sredo 27. deoembra v frančiškanski cerkvi pori glavnem oltarju ob osmi uri zjutraj.
Prijateljem in znancem, ki so pokojnico	spremili na zadnji poti afi preostalim izba-
saD svoje sožal je ali se udeležili svete maše,	bodi iskrena, prisrčna zahvala.
Predragi rajnki — časten spomin!
Dr. IVAN TERTNIK, profesor v polooju in »prodniki
V LJUBLJANI, dne 27. decembra 1939.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko yiraot, — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inaeralni del je odgovoren Alojz Novak. — SH y Ljubljani.
Povečan minimalni davek
Po dosedanjih določbah je znašal minimalni davek (osnovni in dopolnilni) pri. letnem blagovnem prometu do 5 milijonov din, 3%,, pri letnem blagovnem prometu 15 milijonov din, pri letnem blagovnem prometu 30 milijonov din in 8%o pri letnem blagovnem prometu preko 30 milijonov din. (Pri zavarovalnicah je bilo namesto letnega blagovnega prometa vzeti letni znesek kosmatih premij, pri denarnih zavodih pa letni znesek kosmatih obresti, provizij m uslug).
Ta lestvica se sedaj spremeni in znaša minimalni davek 2%a pri prometu do 5 milijonov din, 3^ pri prometu do 10 milijonov din, 4t%Q pri prometu do 15 milijonov din, 5%o pri prometu do 20 milijonov din, 6%0 pri prometu do 25 milijonov din, 7%0 pri prometu do 30 milijonov din, pri prometu do 50 milijonov din, 9%0 pri prometu do 100 milijonov din in 10%o pri prometa preko 100 milijonov din.
Kot promet se odslej smatra pri industrijskih, trgovskih in rudarskih podjetjih ter zadrugah letni blagovni promet s prištetim kosmatim dohodkom od vseh Imovinskih predmetov in pravic, pri zavarovalnicah letni kosmati znesek premij (tudi pozavarovalnih premij) po odbitku stor-niranlh poslov in bunosov in s pribitkom kosmatega dohodka od vseh Imovinskih predmetov in pravic, pri denarnih zavodih pa letni kosmati dohodek od vseh imovinskih predmetov ln pravic. Od tega prometa pa se iz vzame jo dohodki, oproščeni od družbenega davka.
V nobenem primeru pa minimalni davek
ne sme biti manjši kakor 2%, od vložene glavnice do 5 milijonov din, od glavnice do 10 milijonov din, 4%, od glavnice do 15 milijonov din, 5%, od glavnice do 20 milijonov din, 6%^ od glavnice do 25 milijonov din, od glavnice do 30 milijonov din, 8%0 od glavnice do 50 milijonov din, 9%0 od glavnice do 100 milijonov din in 10%, od glavnice preko 100 milijonov din (doslej je znašal ta minimum največ 8%, od glavnice preko 30 milijonov din).
Povišan dividendni davek
Na dividende, ki jih izplačujejo delniške družbe, se je doslej pobiral 10% dividendni davek. Odslej pa se plača na dividende delnic, dobičkov iz čl. 81 (prikrita razdelitev in rezerviranje dobička) in na koristi in obresti iz točke 4 čl. 82 (povračila in koristi ustanoviteljev) poseben dodatni davek, ln to v trenotku, ko se dividende ali obresti in koristi Izplačujejo odnosno odobravajo zainteresiranim osebam.
Ta dodatni davek znaša 10% skupnega zneska izplačil ali odobritev, če predstavlja največ 4% obrestovanje glavnice, 15% zneska, ki predstavlja največ 6% obrestovanje glavnice, 20% zneska, ki predstavlja največ 10% obrestovanje glavnice, in 25% zneska, ki predstavlja več nego 10% obrestovanje glavnice. Temu dodatnemu davku so podvrženi tudi vsi likvidacijski presežki imovine (to so presežki preko imovine, izkazane v zadnji bilanci).
I Nepričakovano povečanje tečaja nemške
klirinške marke
Uslnžbenski davek
Tudi poglavje zakona, ki vsebuje določbe glede uslužbenskega davka, se v nekaterih važnih točkah spreminja. Čl. 89. zakona, ki določa, kateri dohodki so zavezani temu davku, se doda nova točka, in sicer: 3) izplačane in priznane tantje-me, dnevnice ali druge slične nagrade članom upravnega in nadzorstvenega odbora in uslužbencem onih podjetij, ki so bodilsi trajno ali začasno oproščena družbenega davka, ali jim je po bilanci odmerjen minimalni davek zaradi pomanjkanja davčne osnove.
Povišane davčne stopnje za velike dohodke
Lestvica uslužbenskega davka določa sedaj. da znaša uslužbenski davek pri dohodkih (zmanjšanih za zakonski odbitek) preko 2880 din tedensko ali 12.000 din mesečno 12%. Sedaj pa gre ta lestvica naprej in znaša uslužbenski davek: pri mesečnih dohodkih 12.000 do 13.000 din 12%, pri mesečnih dohodkih 13.000 do 15.000 din 13«/«, pri mesečnih dohodkih 15.000 do 18.000 din 14%, pri mesečnih dohodkih
18.000 do 20.000 din 15% ln pri mesečnih dohodkih preko 20.000 din 16®/«.
Tudi lestvica uslužbenskega davka na , dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj j pa zdaj in niso določeni s stalno letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tant-| jeme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, ; provizije in podobno) se spremeni in se davek v višjih stopnjah poviša. Uslužben-| ski davek na take dohodke znaša pri zneskih do 1.000 din 4%, do 3.000 din 5%, do 5.000 din 6°/®, do 8.000 din 7%, do 12.00O din 8°/o, (kakor doslej), pri višjih stopnjah lestvice pa se davek poveča in znaša pri dohodkih 12.000 do 15.000 din 9*/» {doslej 8*/«), od 15.000 do 25.000 din 10% (doslej 9%). od 25.000 do 50.000 din 12*/» (doslej 10"/<7), od 50.000 do 75.000 din 14% (doslej 11%), od 75.000 do 100.000 din 16% (doslej 11"/«) in preko 100.000 din 18*/» (doslej 12%). Predpisi glede uslužbenskega davka so dopolnjeni tudi z določbo, da mora podjetje, ki je zavezano odbiti davek, povrniti škodo, ki jo je utrpela država in sicer z 8% obrestmi in se vrhu tega uporabijo kazenske določbe 2. od-> stavka ČL 139.

arsivo
V novembra smo imeli za četrt milijarde aktivno trgovinsko bilanco
Po vrednosti največji Izvoz od oktobra 1930
Kakor je znano se je v septembru naš izvoz zaradi izbruha vojne ter nesigurnostl in prometnih ovir prav občutno skrčil. Med tem ko je znašala vrednost našega izvoza v avgustu še 595 milijonov din, smo v septembru izvozili le za 240 milijonov. V drugem vojnem mesecu, to je v oktobru pa se je naš izvoz zopet naglo popravil in je dosegel vrednost 512 milijonov; v preteklem mesecu pa se je, kakor je to razvidno iz pravkar objavljene statistike, povzpel na rekordno višino skoro 624 milijonov din. Mesečnega izvoza v takšni višini nismo zabeležili od oktobra 1930 in le v decembru 1936 in 1937 smo prekoračili vrednost 600 milijonov.
številke o gibanju našega izvoza v novembru nam potrjujejo, da je nastopila Izvozna konjunktura zlasti za izvoz živil in surovin. Visoko vrednost našega izvoza v preteklem mesecu smo dosegli navzlic temu, da smo izvozili le malo kovin in rud, po katerih je danes toliko povpraševanja (v septembru in oktobru kakor znano sploh nismo izvažali bakra in svinca). Izvozni odbor pri Narodni banki je namreč pri izdajanju izvoznih dovoljenj za kovine še Vedno zelo rezerviran.
Visoko aktivna bilanca v novembra
V	novembru smo izvozili 343.750 ton blaga (lani 323.165) v vrednosti 623.7 milijona din nasproti 527.9 milijona din v istem mesecu lanskega leta. Nasproti lanskemu novembru je bil letos naš izvoz večji po količini za 6.4%, po vrednosti pa za 95.8 milijona din ali za 18.2%.
V	mnogo manjši meri se je zopet dvignil naš uvoz. V zadnjih mesecih pred izbruhom vojne se je vrednost našega uvoza gibala na višini preko 400 milijonov din mesečno. V septembru pa je naš uvoz padel kar na 253 milijonov in se je v oktobru povečal le na 357 milijonov; pa tudi v oktobru je dosegel le 369.3 milijone din, to je za € .2 milijona din ali za 1.7% manj nego lani
Ker se pri znatno povečanem izvozu uvoz ni bistveno dvignil, smo v preteklem mesecu zabeležili visoko aktivno trgovinsko bilanco, saj je aktivnost v tem meseca: dosegla kar 254.4 milijona din, medtem ko je bila lani naša trgovinska bilanca v novembru aktivna za 152, predlanskim pa le za 54 milijonov.
Naša trgovina z inozemstvom se je od začetka letošnjega leta gibala takole (v milijonih din):
izvoz uvoz razlika januar 1939	319.1 378.3 — 59.2
februar	339.5 402.1 — 62.6
marc	423.0 476.3 — 53.3
april	433.3 418.8 — 14.5
maj	466.5 424.1 -f 42.4
junij	432.5 428.3 + 4.2
julij	408.0 433.8 — 25.8
avgust	594-7 415.9 +178.8
september	240.5 253.2 — 12.7
oktober	512.0 357.1 +154.9
november	623.7 369.3 +254.4
jan.-nov. 1939 4792.8 4357.4 +435.4 jan.-nov. 1938 4521.1 4574.5 — 53.4 V 11 mescih letošnjega leta je vrednost našega Izvoza dosegla 4793 milijonov din, to Je za 272 milijonov ali za 6% več nego lani v istem razdobju. Uvoz pa je dosegel le 4S57.4 milijona din, kar je za 217 milijonov din ali za 48% manj nego v {stan
razdobju prejšnjega leta. Tako je bila do konca novembra naša letošnja trgovinska bilanca aktivna za 435 milijonov din, medtem ko smo imeli lani v 11 mescih za 53
milijonov din pasivno bilanco.
Podrobnosti o našem Izvoza
V novembru smo izvozili 2805 vagonov pšenice v vrednosti 47.8 milijona din (lani 19.8), in to ravno v mescu, ko je pomanjkanje pšenice na našem trgu povzročilo naglo naraščanje cene. Ta okolnost nam najbolj potrjuje, kako nesmotrna je politika Prizada, ki je v času pomanjkanja pšenice na trgu izvozil v inozemstvo 2800 vagonov pšenice.
Fižola smo v preteklem mescu Izvozili le za 0.2 milijona din (lani za 10.5), svežega sadja za 39.3 milijona din (45.6), suhih če-špelj pa za 44.3 milijona din (14.6). Znaten je bil Izvoz hmelja, ki je dosegel vrednost 23.1 milijona din (lani 8.4) in Izvoz konoplje, ki je dosegel vrednost 30.9 milijona din (24.2).
Znaten Izvoz Sivine in mesa.
Občutno se je v novembru povečal Izvoz goveje živine, ki smo je izvozili 6363 glav (lani 1598) v vrednosti 19.9 milijona din (4.7). Tudi izvoz svinj je bil znaten„ vendar je zaostajal za lanskim novembrom in je znašal le 38.1 milijona din (lani 49.8). Tudi konj smo izvozili le za 1.8 milijona din (6.5), povečal pa se je izvoz drobnice na 6.1 milijona din (4.8) in zlasti izvozi žive perutnine na 9.5 milijona din (3.0).
Izredno velik je bil izvoz mesa, mesnih izdelkov in masti. Mesa smo izvozili za 54.4 milijone din (47.7), mesnih izdelkov za 12.4 milijona din (4.3) in svinjske masti 22.7 milijona din (10.7). Izvoz jajc se je dvignil na 7.5 milijona din (5.7), izvoz perja in puha pa na 11.9 milijona din (7.5). Surovih kož pa smo izvozili za 16.6 milijona din (11.1).	i i
Velik Izvoz leda
Izredno velik je bil v novembru tudi izvoz lesa. Gradbenega les® smo izvozili 10.047 vagonov (lani 7354) v vrednosti 89.6 milijona din (61.5), drv pa 2061 vagonov v vrednosti 4.5 milijona din (4.1), nadalje 128 vagonov oglja (230), toda le za 0.12 milijona din železniških pragov (lani 1.0), in le za 2.9 milijona din lesnih izdelkov (4-5).
fie vedno majhen izvoz bakra
Čeprav v septembra ln oktobru nismo izvažali bakra, je bil izvoz v novembru še vedno razmeroma majhen, ker izvozni odbor pri Narodni banki ne daje Izvoznih dovoljenj. V preteklem mescu smo izvozili le za 11.2 milijona din bakra (lani za 47.8), nadalje za 30.4 milijona din rud (40.7) in za 5.3 milijona din svinca (4.8).
Cementa smo izvozili za 4.3 milijona din (4.7), kalcijevega karbida in danamida pa za 6.S milijona din (lani za 0.3) inekstrak-tov za strojenje za 3.9 milijona din (3.2).
Gospodarske vesti
« Pravilniki k davčnim spremembam.
so po vesteh iz Beograda že pripravljeni in jih je finančni minister dr. Sutej tudi že podpisal. Objavljeni bodo v prihodnjih dneh.
Od srede letošnjega junija je naša Narodna banka z intervencijami držala tečaj klirinške marke na naših borzah na višini 14,20—14.40 din, to je pri srednjem tečaju 14.30, vse to v smislu trgovinskega sporazuma, ki je bil v maju sklenjen med našo državo ln Nemčijo. Po tem sporazumu je dolžna Narodna banka držati tečaj marke v mejah med 14.30 in 14.70 din, in sicer dokler se saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ne dvigne preko 25 milijonov mark, odnosno dokler vsota z intervencijo nakupljenih klirinških čekov pri Narodni banki ne narase na 10 milijonov mark.
Do letošnjega božiča se je v resnici držal tečaj klirinške marke na nespremenjeni višini, 14.30 din. V ponedeljek pa je Narodna banka nepričakovano prenehala z intervencijskimi oddajami mark, kar je povzročilo, da se je tečaj pričel naglo dvigati ln je še isti dan narasel na 14.60, v torek pa je dosegel celo 15 din za marko. To prenehanje intervencij Narodne banke tolmačijo v Beogradu tako, da se je saldo naših klirinških terjatev občutno zmanjšal, kar je v zvezi z znatnim uvozom iz Nemčije pri razmeroma majhnem izvozu v Nemčijo. Znaten uvoz pa je povzročil večje povpraševanje po markah. Vrhu tega je z najnovejšim sporazumom z Nemčijo ustanovljen poseben kompenzacijski račun, kar zmanjšuje dotok klirinških mark.
Včeraj je Narodna banka na borzah pričela znova intervenirati ln je tečaj popustil na 14.80.
Glede na razloge, ld jih navajajo v borznih krogih v zvezi s povišanjem tečaja nemške marke, je treba pripomniti, da je saldo naših klirinških terjatev v tretji četrtini decembra sicer res nazadoval za 1.5 na 8.4 milijona mark, vendar je ta saldo še vedno precej večji kakor ob koncu novembra, ko je znašal le 5.2 milijona mark. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da se je ravno v novembru naš izvoz v Nemčijo znatno povečal in smo v tem mesecu imeli z Nemčijo precej aktivno trgovinsko bilanco v nasprotju s prejšnjimi meseci. Pričakovati je torej, da se bo dotok klirinških mark na borzi kmalu zopet povečal.
Naš izvoz v Nemčijo je v prvem mescu
vojne, to je v septembru, padel na 67 milijonov dinarjev; že v oktobru se je zopet povečal na 163 milijonov in najnovejša statistika za november zaznamuje v tem mescu izredno velik izvoz v Nemčijo v vrednosti nič manj kakor 264 milijonov din. V septembru smo imeli za 65 milijonov din pasivno trgovinsko bilanco z Nemčijo in tudi v oktobru je znašala pasivnost skoro 50 milijonov. Uvozni presežek v teh dveh mescih je znatno pripomogel, da se je zmanjšal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ln da se je sedaj pojavilo pomanjkanje razpoložljivih klirinških mark. Toda pretekli mesec smo imeli zopet viso-j ko aktivno trgovinsko bilanco In je v tem mescu znašala aktivnost 66 milijonov din. Ves ta razvoj nam kaže, da ni razloga za bojazen, da bi nastopile težkoče v plačilnem prometu z Nemčijo, odnosno da bi nar stopilo pomanjkanje razpoložljivih klirinških mark na trgu. Tudi v Narodni banki poudarjajo, da je v prihodnjih dneh pričakovati *nntna nemška vplačila na klirinški račun za nedavno izvoženo blago.
Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« so v teku pogajanja med našo Narodno banko in pristojnimi nemškimi ustanovami o vprašanju tečaja marke. Naša Narodna banka zastopa stališče, da ne bi kazalo spreminjati obstoječi dogovor. Nemci pa postavljajo zahtevo, da se tečaj marke poviša na 15 din. Predvsem si hoče Nemčija z višjim tečajem za marko, ki naj bi prišel v korist našim izvoznikom, zasigurati dobave živil in surovin iz naše države v konkurenci z drugimi državami, ki so pripravljene kupovati naše blago po višjih cenah.
ORGQ REGISTRPTUR«
ooiogoča red in ToCcn preguh vse za o oh ive m Pisoono
POTREBSČIRE ZA PISPLT1E STROJE
KBonflč
ieleflburgova
priporoča
Znaten dotok deviz
pri Narodni banki
Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. decembra zaznamuje malenkostno povečanje našega obtoka bankovcev, in sicer za 0.4 na 9291.1 milijona din (lani ob istem čase 6692.4). Skupna vsota obveznosti na pokaz pa se je povečala za 37 na 1824.7 milijona din (lani 2373.1), pri tem so se privatni žlrovni računi zmanjšali za 83.5 na 957.4 milijona din (lani 1074.9), naložbe glavne državne blagajne pa so narasle za 48.9 na 77.4 milijona din ln obveznosti na pokaz po raznih računih za 7L7 na 798.8 milijona din.
Zlata podlaga se je neznatno povečala na 1988.2 stabilizacijskih din (lani 1907.9) v stvarni vrednosti 3163.9 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, pa so ponovno narasle za 21.5 na 745.6 milijona din (lani 547.1). V zadnjih štirih tednih, to je od 22. novembra, so se te devizne rezerve povečale v celoti za 183 milijonov din, kar je v zvezi s povečanim dotokom deviz zaradi večjega Izvoza pri razmeroma majhnem nvozn, kakor nam to potrjuje najnovejša statistika naše zunanje trgovine za mesec november, po kateri je bila naša trgovinska bilanca aktivna preko četrt milijarde dinarjev.
Skupna vsota meničnih ln lombardnih posojil, ki se je že v prejšnjem izkazu skrčila za skoro 200 milijonov din, je ponovno nazadovala za 121.5 na 2170.2 milijona din (lani 1770.8). To nazadovanje posojil bi povzročilo ustrezno skrčenje obtoka bankovcev, če ne bi Narodna banka istočasno eskontirala sa 202 milijona din novih bonov za narodno obrambo, ki so prvikrat vnešeni v izkazu Narodne banke kot nova postavka. Blagajniški zapisi za narodno obrambo pa so v tretji četrtini novembra narasli le še za 16.6 na 832.5 milijona din.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage v višini 1181.1 milijona din Je znašalo 22. decembra kritje obtoka bankovcev ln obveznosti na pokaz 28.61*/t (prejšnji teden 28.71%). __I i
Stanje klirinških računov z inozemstvom
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom po stanju z dne 22. t m. zaznamuje zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 1.47 na 8.44 milijona mark, na drugi strani pa malenkostno povečanje salda naših klirinških terjatev v češko-moravskem protektoratu za 0.2 na 43.1 milijona Kč. V rednem kliringu z Bolgarijo se je saldo naših terjatev zmanjšal za 0.10 na 0.46 milijona din.
Med pasivnimi kllringi zaznamuje klirinški račun z Italijo, ki je v zadnjih tednih občutno nazadoval, prvikrat povečanje salda našega dolga za 2.8 na 78.6 milijona din. Tudi saldo našega klirinškega dolga v Madžarski se je povečal za 2.8 na 31.4 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo likvidacijskega kliringa z Rumunijo za 1.7 na 32.4 milijona din in saldo našega klirinškega dolga v Turčiji za 0.1 na 4.6 milijona din. Turistični kliring s Bolgarijo, ki je po zadnjem stanju Izkazoval naš klirinški dolg v višini 2.3 milijona din, je likvidiran. KHring s Slovaško pa zaznamuje malenkosten saldo našega klirinškega dolga v višini 0.09 milijona din.
Borze
ti. decembra
Se ttfed prazniki js Narodna banka na beograjski borzi opustila Intervencije za vzdrževanje tečaja 14.30 čBn za klirinško marko, nakar se je marka včeraj v Beogradu dvignila že na 15. Danes pa je Narodna banka očitno pričela znova intervenirati ln je bil na vseh jugoeflovensklh borzah zabeležen tečajJ 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu in Zagrebu nudili po 35. Tečaji na svobodnem trgu pa se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču m je Vojna škoda pri čvrsteJši tendenci trgovala po 428 (v Beogradu po 430 — 431). Do zaključka je prišlo Se v 7% Blataovem posojilu po 88 in v delnicah Trboveljske po 240,
Devize
LJubljana. Oficielni tečaji; London 174-30
—	177.50, Pariz 98.55 — 100.85, Nevv Tork 4423.75 — 4483.75, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 736.50
—	748.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.37 — 218.57, Pariz 121.83 — 124.13, New Tork 5480 — 5520, Curih 1228.52 — 1238.52 Amsterdam 2901.35 — 2939.35 Bruselj 909.88 — 921.88.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60 Nevv Torte 445.75, Bruselj 74.30, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70. Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, KObenhavn 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 428 — 432 (428) 4*/» agrarne 50 — 53, 60/, dalm, agrarne 70 — 72, 6*/. begluške 77 den., 6°/. šumske 69 den* 7% invest. 97 — 100, 7 •/• Blair 88 — 89 (88), 8•/• Blair 93 den.; delnice: Narodna banka 8000 den., Trboveljska 240 — 245 (240), Sečerana Osd,jek 110 den. Beograd. Vojna škoda 430 — 431 (430
—	431), 4*/» agrarne — (50.50). 6»/» begluške 78.50 — 79 (78.50), 6•/• dalm. agrarne 72 — 72.50 (71.50 — 72), 7% stabiliz. 98 den. 7o/o invest. 98.50 den. (99), 7«/« Blair 88.75 — 89.50, 8% Blair 95.50 den., PAB 195 den.
Blagovna tržišča
Sito
+ Chicago, 27. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za ma<j 103, za sept. 100.25; koruza: za maj 58.625, za julij 59.125.
+ VVinnipeg, 27. decembra. Začetni tečaji: pšenica; za julij 88.50, za okt 89.50.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 192 — 194; gor. b. 193 — 195; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 196 — 198; rt: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 112 — 114; nova pariteta Indjija 110 — 111. Moka: baška in banatska »Og« in »Oggc 285 — 295; »2« 285 — 275; »5« 245 — 255; »6« 235 — 245; »7« 195 — 205; »8« 125 — 130. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi; baški in aremski 116 — 118; ban. HA — 116,
Iz Ljutomera
lj— Trgovci za našo deco. Pomanjkanje čutijo posebno otroci delavskih in viničar-skih slojev. Dolžnost bolje podkovanih državljanov je, da pomagajo revni ded naSega naroda po svojih močeh. To so uvideli tudi naši trgovci Na pobudo predsednika združenja so darovali v blagu in denarju za bož čnlce v Ljutomeru in okolici. Prispevali so: po 500 din tvrdke Senčar Ciril. Vilar Veno, Franc Wirth, Ivo Seršen, Ivo Martinušič ln Matija žitek, 400 din tvrdka Viktor Kukovec, 300 <fln tvrdka Rudolf Pušenjak, po 100 din tvrdke SinlgoJ Ignac, Sumak Mirko, knjigarna Panonija in Janko Sušeč, skupaj 4100 din. Od tega je dobilo Kolo jugoslovenskih sester za božičnico učencem ln učenkam ljutomerskih ljudskih Sol 3000 din, meščanska ki tri okoliške šole pa skupno 1100 din. Razen tega so trgovci mislili tudi na deco Obmejnih šol. Združenje je dalo iz svoje blagajne 4000 din za obdaritev teh otrok. Tako je dobila šola v Stogovcih blaga in obuvala 51 otrok v vrednosti 2500 din, šola v Gornji Radgoni 1500 din, za kar je šolsko vodstvo nakupilo darila. Trgovstvo ljutomerskega okraja je torej dalo sa revno deco 8100 din. pri čemer pa niso všteti darovi, ki so jih druge dobrodelne organizacije nabrale po raznih krajih pri tamkajšnjih trgovcih. Narodno zavednim trgovcem gre za človekoljubno delo vss priznanje.
Iz Krškega
k— Spominski govor. S čigavim dovoljenjem in s kakšno pravico si dovoljuje neki gospod držati spominski govor na nar šem pokopališču v tujem jeziku T Napro-šeni smo, da stavimo to vprašanje la najodločneje zavrnemo tako govornike, kt nočejo poznati slovenskega enačaja našega
mštfil

CIMEAN
ZOBNA KREMA
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal danes v četrtek ob 20. uri najlepši film francosko razkošnosti z naslovom »Na jeUsejsIdh poljih«. Za dodatek zvočni tednik.
j— žrtev mraza. V bližini cerkvice 9r. Roka na Hajdtoi so našli v torek zjutraj v obcestnem jarku zmrznjenega občinsko-ga reveža in vernega invalida Antona Got-ca iz Hajdkie. Ker je siromak trpel za par davi00, je možno, da ga je ta med potjo napadla, ko je v noči hitel domov in ga. vrgla v jarek, kjer je potem zmrzniL
J— Smrtna *oSa. V nedeljo zjutraj Js umrla g. Anica Jobova, poštna kontrolor-ka v pokoju. Pogreb je bil v ponedeljek in se ga je poleg drugih udeležilo vso osebje ptujske pošte.
j— v bolnišnico so pripeljali 221etnega Vilčn ka Konrada lz Sp. Velovleka. Ob-strehi ga je neki starejši, na ženo zelo ljur bosumen mož. Dalje so pripeljali Jerneja Petrovčiča iz Dornave, ki je padel na po-ledenici ter se zelo nemarno poškodoval po glavi
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek, 28.: Zupanova Micka. Slavnostna predstava v proslavo 1501etnice prva uprizoritve. Govoril bo univ. profesor in član akademije g. dr. Kidrič. Petek, 29.: zaprta
Sobota, 80.: Igra s smrtjo. Premiera. Pra«
mieraki abonma. Nedelja, 81. ob 15.: Upniki, na plan. 1*4* rita predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdoL Ob 2L: Til komedije. Izven. Slavnostna predstava v ljubljanski drami V četrtek 28. t. m. bo minilo 150 let, odkar Je bOa v ljubljanskem Stanovskem gledališča prvič uprizorjena izvirna slovenska komedija »županova Micka«, ki Jo je napisal naš kamecBograf Anton Linhart, eden najuglednejših članov znanega in za našo literaturo in kulturo tako pomembnega Zoisovega kroga. Pred začetkom predstave bo govoril uvodno beoodo k slavnoeti univ. prof. in član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dr. F. Kidrič, mani naš literarni zgodovinar. Sodeloval bo tudi operni orkester, ki bo zaigral dve uverturi Nato bo dramski ansambel v režiji dr. Bratka Krefta uprizoril »županovo Micko« v originalnem našem jeziku takratnega časa. Na to pomembno slovensko dramsko obletnico opozarjamo vse sloje našega občinstva in vabimo, da v velikem številu poseti »županovo Micko«. Predstava bo izven abonmaja. Veljajo običajne dramske cene.
Opozarjamo na zanimivo premiero Aver-čenkove komedije »Igra s smrtjo«. Delo ima trt dejanje in ga je prevedel Rado Pregarc. Igrali bodo Taldkin Lipah, Kar zancev Jan Glibovič Daneš, Usikov Jerman, Notkin Presetnik, Haričkin Bratina, Olga Gabrijelčičeva, Zoja Levarjeva, Mina Vida Juvanova, Ariša Rakarjeva. Nosaft Vertin. Režija prof. Sest. Predstava v soboto bo za premierski abonma.
O F E B A
Četrtek, 28.: zaprto. Petek, 29.: zaprto.
Sobota, 30.: Frasqu*ta. Gostuje Zlata
Gjungjenac-Gavellova. Izven. Nedelja 31. ob 15.: Pri belem konjUSco. Izven. Znižane cene. Ob 21.: Fraaqu*-ta. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenao-Gavellova.
Ka SHvestrovo popoldne se bo uprizorita vesela opereta »Pri belem konjičku« z Zupanom, Modeertom Sanctoom, Pečkom ia PoMčevo, zvečer pa Leharjeva >Prasqut-ta« z Gjungjenčevo In Franclom. Na novega leta dan ae bo popoldne ponovila naša priljubljena domača opera »Gorenjski slavček« s Franclom, Ribičevo, Anžlovar-jem, Barbičevo, Zupanom, M. Sanctoom itd.; zvečer pa nadvse uspela d'Albertova »Nižava«, v kateri Je debutirai kot režiser Emil Frelih dirigira pa dr. Svara. Glavna partije pojo Basičeva, Marčec, Janko, Ribičeva, Oral, Banovec itd.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek Ob 20.15 Sobota, SO.: Ujež. Premiera. Nedelja, 31.: Ujež. Ponedeljek, L januarja: Ujež.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 28.: Konto X. Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.; Zaroka na Jadrana.
R
I O
Četrtek, 28. decembra,
LJubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila, — 745: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poro-čila, objava. — 13: Napovedi — 13.20: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Vesefl godci — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi poročila.
—	19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.30: Objava — 19.50: Plošče.
—	20.05: Ob 1501etnici slovenskega gledališča. — 21: Reproduclran koncert slmf. glaSbe. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Dve harmoniki (gg. J. Jurman in AL Kotnik).
Beograd: 18.30: Komorna glasba. — 20: Humor. — 21: Havajske kitare. — 21.50: Orkester. — Zagreb: 17.15: Lahka godba,
—	20: Petja — 20.30: Komorne skladba.— 22.20: Jaza, — Sofija: 17: Lahka in plesna glasba. — 18.45: Mali orkester. — 19.503 Plošče. — 20: Instrumentalni koncert. —■ 21: Orkester. — 22: Plesi — Dunaj: lfl* Mali orkester. — 1945: Plošče. — 2049« Virtuozi — 22: Plošče. — 23: Nočni ko*, cert —Berlin: 20.15: Plesni večer. — ŽŽJOe Godba na pihala. — 28: Lahka ln plesna tfttfek <— 2k Nočni koncert.
Tudi v soboto
bomo zaključili sprejemanje oglasov ob 12. uri. Opozarjamo nato naročnike oglasov in jih prosimo, da jih naročijo pravočasno•
Domače vesti
*M°ravčanj »o dobili elc^trlKo. Na
večer pred božčnimi prazniki so se zbrali Morav^ani k slovesni otvoritvi elektrike. Na trgu pred cerkvijo se je še pri luči petrolejke zahval l g. Zupan vsem, ki so pripomogli k elektrifikaciji Moravč in okolice Predvsem se je zahvalil načei-ništvoma obeh domačih denarnih zavodov. ki sta gmotno prispela na pomoč ter pomagala premost;ti najtežje vprašanje, kredit za elektr fikacijo moravške doline. Po pozdravu so odšli vsi k transformatorju, kjer je g. dekan Hafner b'agoslovil novo pridobitev. Takoj po blagoslovitvi bo zažarele žarnice po hišah, a pročelje cerkve sta krasno razsvetljevala dva žarometa. Moravčani so z veseljem sprejeli novo napravo, čeprav je bila zvezana s težkimi denammi žrtvami. Ker do praznikov ni bilo mogoče izvršiti del tudi v okolici, so bile za enkrat deležne luči za božič samo Moravče, do5'm se bodo deia v okolici nadaljevala po praznikih. Da je Moravčanom zasvetila elektrika že v praz nikih moramo posebno pohvaliti delavce, ki 90 naperi vse moči, da so dela pravočasno dovršili V priimanie so jim Moravčani priredili prijeten večer.
*&nskl sod daje
firednmt našim e/egantnim./ahhim, ivčuprosUrp oealam. katere se nabavite pn
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
♦	Novi groDovi. Na Štefanove je bila položena pri Sv. Križu v rodbinsko grobn co gospa Terezina Tertmkovat soproga upokojenega profesorja g. dr. Ivana Tertni-ka. — V Stožicah je umrla gospa Emilija Jakinova. Pokopali jo bodo jutri ob 15. — V Selcah bodo danes ob 15. pokopali posestnika g. Petra šm da. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije!
*	Zlata nede'ja v Zagrebu. Medtem ko so trgovci v Ljubljani letos zlato nedeljo, ki je padla prav na predbožični dan, premaknili za teden dni nazaj, so bile v Zagrebu trgovine na nedeljo pred božičem odprte. Vrvež je bil izredno živahen, vse mesto je bilo kakor en sam velesejem. Trgcvine so bile ves dan nabito polne, a na srečo so bile kljub nastopajoči vojni knzi dobro založene. Zagrebški p.imer je pokazal, da so široke množice občinstva v resnici od nekdaj navajene, posvečati zadnjo nedeljo pred prazniki božičnemu nakupu.
*	savinjska dolina brez večerne že'ez-
ni£ke zveze s Celjem. Pii zadnj. redukciji vlakov sta na račun štednje izgubila Sa-v njska dol na in vse zaledje do šo.tanja in Velenja večerni vlak, ki je odhajal iz Celja ob 20.45. Ta vlak je imel priključek od večernih vlakov iz Mar* bora in Ljubljane. Piebivalstvo je zaradi izpada tega vleka le delno oškodovano z redno avtobusno zvezo ki jo je uvedlo mestno avtobusno podjetje v Celju po prihodu 'jub-ljanskega vlaka od Celja do Moz'ria. Za ogromno število dijaštva. ki pohaja celjske šole, zlasti gimnazijo, in se voz;; vsak dan domov, je ta na novo uvedeni vlak gotovo zelo pj.reben in prikladen ter bi moral za staj no ostati, dokler vlada v Celju glede šolskih picstoiov na gimnaziji taka mize.rija, da mora skoraj polovica dijaštva obiskovati popoldanski t*>uk Na drugi strani pp. je nastalo nevzdržno stanje, ko nj poskrbljeno, da bi prebivalstvo Sav njsk-. ir. šaleške do? ne do Velenja Imelo vei«me zveze z vlaki lz Maribora in Ljubljane. Saj je Ljubljana vendar sedež naše vrhovne upravne oblasti ln cele vrste višjih uradov, v katerih ma tudi prebivalstvo lz tega velikega okrožja vsak dan pcsla. Tudi se ne more reči, da bi bili v.aki v Savinjsko dolino Kdaj slabo zasedeni, prav posebno velik pa je bil vedno naval na ta sedaj ukinjeni večerni vlak baš zaradi zvez z Ljubljano in Mar borom Po prvi redukciji smo sicer dobili na nekaterih progah naše železniške direkcije zopet vinjenih nekaj vlakov. Celje in Savinjska dolina pa sta morali zopet ostati neupoštevani ob strani.
•	Tiskovna pomota. V naši božični prilogi v »Legendi o ponižnem vojaku« VI. Levstika, prečrtaj v 4. stolpcu. 16. vrsti zgoraj stavek »Jaz sem narod« in beri: »Jaz sem nftred«.
*	Nov.»Ume razglrflnl^e ima Družba sv. Cirila in Metoda še na tazipolago. Uporabljajte jih za voščila! (—)
•	Družbi sv. Cirila in Metoda sta nakazali gg. Nada Drnovškova in M ca Kes.če-va iz Zagreba 200 din za uboge otroke v obmejnih krajih Iskrena hvala!
a Sarajevski prerok obeta, da vojna na- ne bo dotaknfa. V Sarajevu živi mu-sljuna-icki duhovnik šerlf-hodža. ki uživa floves izredno svetega, učenega, s proro-£>!' m v'dom obdarjenega moža. Pred dne-v ga je obiskal novinar da ga poprosi za k:atek razgovor o sedanjih dneh in o dogodkih. ki nas čakajo za obzorjem, šerif-hcdža je bil zakopan v svoje knjige in mu js b lo malo do rai govora. Na vprašanje, ali bo svet propadel je šerif hodža odgovoril: Jok! Gleda' sem neko noč v Muhjl-tiin bin Arebjev fal (Muhjidin bin Arebi jo bil najslavnejši mistik Vzhoda, a fal j- meni prerokbo). Njegov fal pravi: Krila te vojne se nt tod o dotaknila te zemlje. Kar sem ti rekel, naj ti bo zadosti. Več nisem razbral .. V ž vem spominu je zgodba, ko se je prerokba šerifa-hodže j_:ed leti na mestu uresničila. Stanoval je v Kolobari-hanu pa je hiša na lepem začela goreti, da ie vse Sarajevo teklo na kup Samo šerif-hodža je v svoji sobi ostal sklonjen nad knjigam-. Ko so ga hiteli kTcat naj zbeži je ljudje zavrnil, naj ga puste pri miru, češ, da se plameni nj°go
vega bivališča ne bodo dotaknili. Koloba-ra-han je takrat v resnici pogorel do tal hodževa soba pa je ostala nedotaknjena od zubljev.
♦ Sto kilometrov h«je za 2 din. Zgovoren primer siromaščine, v kateri žive kmečki ljudje v južn.b pokrajinah, nam nudi 701etni kmet Milo Bokan iz Bukovca v barskem okraju Napoti! se je v Vir-Pa-zar, da si kund opanke. S seboj je imel 40 din, a ko je prijel v mesto, je trgovec zahteval 42 diii za par. Bokan jo |e nato mahnil v Podgorico ker je slišal, da so opanke za 2 din cenejše. Da je prihranil ta 2 din, je napravil približno 100 Km poti.
.* Osumljena dveh požigov. Iz Ljutomera nam poročajo. »Jutro« je že poročalo, da so orožniki v Ljutomeru aretirali neko mlado šiviljo, ki je osumljena, da je zanetila dva požara v Noršincih. Sum se je z raznimi poizvedbami tako okrepil, da so mladenko ftozo Mlinarlčevo iz Noršmcev predali okrožnemu sodišču v Murski Soboti Brez dvoma je ugotovljeno, da je Roza Mlinaričeva dala pisati grozilno pismo, ki je bilo najdeno na gasilskem spravlsču v vasi. Priče tudi potrjujejo, da so io videli ob vsakem požaru, kako je prihajala iz smeri, kjer je bil nasta« ogenj Pozneje se je vračala k oernju. dasi je njeno bivališče precej oddaljeno. In ga s čudnim zado.oljstvom opazovala. Sploh so jo videl' pogosto skoraj ob vsaki nočni uri hoditi po vasi ali priti od drugod Osum'jer.ka ta'i vse — pisanje grozilnega pisma in požig, drugače pa je čisto apatična. Značilno je, da napovedani požigi v Noršinc h nisr Izbruhnili, zaradi česar se je razburjenj-, vaščanov precej poleglo.
BOUVIER
ŠAMPANJEC
GORNJA RADGONA
• Dva tihotapca pri Zadru uhfta. Te dni
je v oKolici isadra skušalo preiti na jugoslovensko stran šest tihotapcev z večjim tovorom vžigalic Graničarska straža je naletela nanje in jih pozvala, da se ustavijo, a tihotapci so se spustili v beg. Gra-ničarji so streljali za njimi in dva izmed njih smrtno zaueli. Do nedavna je na meji prt Zadru cvetelo tihotapstvo s kavo in sladkorjem, a odkar tega blaga na italijanski strani ni mogoče več dobiti, so se tihotapci lotili kupčije z vžigalicami. Zavojček vtihotapljenih vžigalic, ki vsebuje deset škatlic, se je v šibeniku pod roko prodajal po 6 din.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Zahvala pohabljenega deseta. Pred tedni smo objavili sliko nesrečne Tončke Molkove iz Predolj pri Grosupljem, ki je prišla brez nog in brez ene roke na svet Prošnja, ki jo 1e s rota Tončka naslovila na plemenita srca ni ostala povsem brez uspeha in zdaj se obdarovan ka iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, posebej pa še ge. Mariji Jerasovi 17 Ljubljane ki ji je darovala voziček, da bo Tončka vsaj ob lepem vremenu mogla lz h še.
Iz Ljubljane
u— Bož'fnf»«a kifjevne organizacije JNS za kojizejsKi okraj je tudi letos lepo uspela V soboto 23. t m. zvečer se je ztralo v veliki dvorani Kazine veliko število revnih druž n predvsem iz kolizejskega. pa tudi iz nekaterih diugih mestnih okrajev. Nagovoru predsednika dr Zajca ki se je zlasti zahvalil vsem darovalcem raz"čnih prispevkov, je sledila odlično podana de-klamacija omlad nca INS. NavzoSni so b-li pogoščeni s čajem in pecivom, vsaka družina nato pa še obdarovana s paketom najnujnejših življenjskih potrebščn. moke. sladkorja masti, kave rozin itd., pa tudi perila in blaga. Obdarovan h Je bilo skupno 47 družin z okoli 170 člani 2arečih oči in hc so ov^amvani otroci v spremstvu svojih staršev zapuščali lepo uspelo prreditev.
CAMAPim obrani zdrave, suhe, 0AllVr£U tople noge - štedl nogavice ln čevlje. Vrečica samo 2.— Din.
u— Božična razstava kanarčkov. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk je tudi za letošnje božične praznike priredilo tradicionalno razstavo haršk h kanarčkov v eni Izmed učilnic na učiteljišču. Otvoritvi predstave je prisostvoval tudi predsednik mestne občine, a obiskali so io čez praznike številni ljubitelji ptic pevk. Na koncu je posebna komisija odlikovali rejca Gvida Grubiča s srebrnim lavorjevim vencem in veliko zlato medaljo, nadaljnja priznanja pa so prejeli še razstavljale! Golob. Marin*ek, Jugovič Omahna, Ko-stajnšek, Piskar, Bitenc, Kelnerič in Kve-der.
DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
u— Skrunilci grobov sredi svete noči. Ko so na sveti večer obiskovalci grobov že zapustili svoje rajnke, h katerim rad prihajajo za praznik rojstva ua oblak. In je pokopališče, bajno razsvetljeno, ostalo
v svoji tišini in samoti, sta dva pokopališka uslužbenca opaz:la za spomenikom sredi božje njive tri sumljive sence. Stopila sta bliže, a zagonetna troj:ca je začela bežati. Ko sta moža neznance že skoraj dohite'a. je eden izmed bežečih oddal štiri strele iz samokresa, nato pa so vsi trije izginili p-otl Novim Jaršam Pozneje sta pokopa"ška uslužbenca naš1 a za spomen'kom sredi pokopal'šča veliko vrečo. v nji pa več ko 10 kg z grobov nakradeni sveč. Vrečo sta pustila na kraju, kjer sta jo	In o stvari obvestila policijo. V nadl, da bodo ubežniki prišli
po svoj plen, so jim policisti pripravili za- f sedo Proti jutru sta se res prithotapila dva mlada brezposelna delavca iz Novih Jarš, in ko so ju aretirali, ao pri enem izmed njiju v žepu našli samokres, s katerim je nekaj ur popcej streljal na zasledovalce Fanta sta izdala še svojega tretjega pajdaša, da so skupaj poromall v zapor
Dame — Gospodje!
Priporoča se novootvorjeni frizerski salon »FRANK« (podruž.) v K resi jI vogal StritarJeve-LIngarjeve ul. 1. — Konkurenčne cene — dobro delo. —
Abonentl znaten popust.
Sllvestrovo LJub'jansKega S°kola
bo nadvse zabavno Obilen spored bo razveseljeval vse. da bodo lahko a topih zadovoljnega Obraza v novo leto. Ne premišljujte, kje boste dočakali prvi dan novega leta, temveč se odločite že danes, da pridete k Ljubljanskemu Sokolu ui vam ne bo žal. Podrobnosti o tej vsakoletni znani prireditvi še objavimo.
Stare tube zobnih post potom drogerije Gregortč — a staro medenino, baker, bron, cink Itd. kupuje direktno Rupena-Lutz, pri stari cerkvi v Šiški. Staro železo Istotam.
u— Sokoi Ljubljana O. priredi SI vest r°v večer v Kazini. Spored bo gotovo zadovoljil, sodelujejo priznani umetniku Plesalci bodo tudi prišli na svoj račun, kajti za vse 00 dobro preskrbljeno, .la bo večer res prijeten. Začetek ob 20 tiri ter so naprošenl vsi da pridejo za rana. Mo-reb tne rezervirane prostore bodo mogli oriredlteljl držati samo do pol 21. ure. na kar se posetnlke že zdaj opozarja. (—)
Prazne tube zobnih past potom drogerije Gregorlč — a staro medenino, baker, cink Itd. kupuje tovarna Lutz na Celovški cesti. — Istotam nakup vsakovrstnega starega železa.
u— »LjubljansK| zvon« vabi vse prijatelje društva ln pesmi na Sllvestrovo k Mikliču. Na sporedu petje, godba. Jožek in Ježek, ples, dalje dobra vina n jestvt-ne, a predvsem mnogo dobre volje in ne-piisljene zabave (—)
u— Drsališče pod Tivohjera. Nače'nl-štvo Ljubljanskega Sokola sporoča vsem svojim članom in prijateljem Sokola, da je na letnem telovadiiču v Tivoliju odprto drsal ;šče. Led je izboren in vabimo na številno udeležbo.
u— Bož'čnica pri prostovoljnih gasilcih. Prostovoljna gasilska četa Ljuoijana-me-sto je kakor vsako leto tudi letos priredila božični co in Obdarovala lepo štev lo otrok siromašnih družin katerih očetje so gasilci in se kljub težkim življenjskim razmeram stavljajo vsak čas na razpolago po geslu: Bližnjemu v pomoč, domov ni v dobro! Skromni, a lepi slavnost! je prisostvoval tudi zastopnik predsednik mestne občine ln pa tajnik gasilske župe Ljublja-na-mesto Robežnik. Poveljnik Prstovgek in zastopnik župana sta imela na mlade obdarovan ce kratek nagovor, v katerem sta jih pozivala, naj tudi oni slede vzgledu svojih očetov, nakar so bila darila razdeljena. Uprava čete ee vsem dobrotnikom, ki so pr pomogll k obdaritvi, najlepše zahvaljuje.
ZOBNI ATELJE
RIHARD KLEMENČIČ
PRIVOZ 6, od 27. t. m. do 2. januarja .VE ORDINTRA.
Za nočni mir okrog pošte. Z mestnega magistrata nam pišejo: Stanovalci hiš okrog po*te so na predsednika mestne občine naslovn pismo, v katerem opisujejo, koliko trpe zarad neprestanega kaljen ia nočnega miru. Skora' vsako noč. pišejo med drugim, gotovo pa vsako soboto In nedeljo dvigajo ob L, 2 ali 3. zjutraj ljudje. ki prihajajo iz bližnjih lokalov toMko hrupa, da ni mogoie zat snitl očesa Prav tako se stanovale! hiš ok'og pošte pritožujejo nad motorn'mi vozili ki drvijo m'-mo z odprtimi izpuh in povzroča,jo ve'.'k trušč. Predsednik mestne občine ie p*smo odstopil pristojni oblasti s pristavkom. da pozna upraiv'čen^st pritožb tudi z lastnega opazovanja Kakor znano, stamite tudi predsednik mestne občine pred pošto.
Iz Celja
OGLEJTE SI ZNAMENITI EN DANES NAJAKTUALNEJŠI FILM Najrazkošnejšl francoski film a najpromlnentnejšlmi igralci umetniki! — Gabgr Morlay, Pierre Wlllm, Vlctor Fran cen, Jean GailancL — Režija: Marcel LHerMer.
EDVARD V«. IM NJEGOVA DOB 4
Po znamenitem knjižnem delu Predstave ob 16., 19. ln 21.15 uri.
franc. Akademije Andrč-a Mauroisa.
KINO UNION, teL 22-21
e— Bo2'čna likovna ra-slava celjskih sl'-karjev ge Vere Fišer-Priftovškove tei gg. Alberta S;rka. Cvetka Ščuke Miioslava Modica in Karla Meh eta ie bila na Štefanovo zaključena Ob 17 ie b lo v seini dvorani žrebanje številk na vsiopn cah-Komisiji je predsedoval g. Ciro Sadar. člani kom:si'e pa so bili celjski novinarji. V žaro je bilo položenih 1563 kuponov. Izžrebane so bile naslednje št ri številke: I. nagrada (slika Alberta Si ka) š ev. 247, II. nagrada (slika Cvelka Sčukei šlev. 180. III. nagrada (slika Vere Fiier-Pristov ško-ve) štev. 1977. IV nagrada (slika Miroslava Modica) štev. 623. Po dve sliki ?a nagiade sta v podružnicah »Jutra« in »Slovenca« v Celju, kjer jih naj d bitn k dv gnejo na podlagi predložene vstopnire n legit'mira-nja. Slike, ki do 8 januarja 1910 ne bodo dvignjene, bodo zapadle in bodo prešle v last razstavljalcev. Imena dobitnikov slik bodo objavljena. Rarstava ie dosegla vprav sijajen uspeh Ob skalo jo je 1.300 cd.asi h in okrog 1.400 dijakov. Razstavljenih je bilo blizu 80, prodanih pa 32 del. kar je za Celje rekordno število. Celje je pokazalo zelo mnogo smisla za slikarsko razstavo, kar je treba ugotoviti s priznaniem. Razstavljala se javnosti iskieno zahva'juj*jo za podporo, ki jim je b la izkazana s š e-vilnim obiskom in nepričakovano velikim odkupom razstavljenih del. kar je v teh časih še prav posebno razveseljivo Ob zaključku razstave združujejo razstav ja'ci s svojo zahvalo številnim prijateljem tudi svoje iskrene čest tke k novemu letu.
e— Obdaritev revežev. Ce jska tvrdka »Metka«, katere lastnik je g. Henr k Wein-berger. je darovala mastni občini' celjski za obdaritev revežev 3 000 d:n v gotovini in 800 m raznega bla<»a. Za velikodušni dar izreka mestna občina v lastnem in v imenu obdarovanih darova'ki iskreno 7ahvalo e— Božični prazniki so potekli ob najlepšem sončnem vremenu, ki ie izvabilo zelo mnogo Celjanov z'a«ti smučarjev, v zimsko naravo V Celju je vladal o oraz-nik!h pravi bož?čn: m'r. o čem-r priča tudi prazna kronika celj ke policije in reševalne postaje.
I
GOSPA JUDITA
KINO MATICA, tel. 21-24. Predstave danes ob 16. 19. in 21. uri.
prekrasna drama v stilu »Dama s ka-meiijamia naših dni. — Veliki trtumf BETTE DAVIŠ.
i
1
Na splošno željo fee danes ob 16., 19. in 21. uri zabavna ljubezenska humoreska — najlepši božični program v filmu _ .
v gi. viogi priljubi jem filmski junak Ljubezen mladega Hardyja
Mlckey Rooney. Kino Sloga, teL 27-30 ■■■■§■■■■■■■■1

e— Sneg. Po krasnem solnčnem vremenu o praznikih se je vreme včeraj zjutraj spremenilo in začelo je snežiti. Včeraj je zapadlo v Celju in okolici okrog 20, na hribih pa 30 cm snega.
e— Žrtve poledice. Ko je šel 181etni mizarski vajenec Anton Bele iz Imenega pri Podčetrtku na sveti večer k polnočnici, je padel na poledenelih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno no?o v členku. — V Doberteši vasi pri St Petru v Saviniski dolini je šla 281etna služkinja Mirija Sin-kovčeva v nedeljo ob 13. na kozolec po seno. Ko se je vzpenjala po lestvi na ko olec. Ie lestva na zamrzlih tleh zdrknila in se prevrnila Sinkovčeva je padla tri metre globoko in si zlomila desno nogo v č'enku. — V Malih Dolah pri Vojniku si je 671etna posestnica Jožefa Klemenškova pri padcu na poledenelih tleh zlomila desnico v zapestju Ponesrečence fo oddali v boln šn rco
e— Od I'h o vanje štirih pevcev. Pevsko društvo »OHka« je imelo v petek zvečer posebno slovesnost, na kateri so prejeli zaslužni društveni člani odl-kova^ja za dolgoletno požrtvovalno udejstvovanje na pevskem področiu Gg. Martin Drugov č in Joahim Sonr sta sprejela zlato kola'no za 20!etno. gg Alojz Gorjuo in Franc Mavec pa bronasto kolajno za lOletno pevsko delovanje.
e— Sokolsko društvo Celje I. bo imelo sv-vi redni letni občni zbor v petek 29. t. m ob 20 v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju Vabljeno vse članstvo! (—I
Iz Maribora
a— Nagradni predstavi v gledališču.
Gledališka uprava se Je odloč la. da priredi tudi letos dve na triadni večerni predstavi in sicer prvo za Silveetrovo, drugo pa za novo leto.
a - Lepo uspela premlera. Na Štefanovo ie bila v gledališču premiera zabavne ln vesele trodejanke »Konto X« v režij g. Milana Košiča. Občinstvo se Je dobro zabavalo ln ni skoparilo s priznanjem vsem sode' 'joč m, zlasti osrednji komični podobi Go-inškovega Izidorja Reisnagla.
a— Pogreb zaslužnega šoln ka. Na po-breškem ookopališču so pokopali upokojenega šolskega uprav'tel.ia ln zaslužnega obmejnega šoln ka g Vekoslava Froma, čigar plemenita dobrotljivost nam bo ostala vsem v toplem spominu. K pogrebu ae Je zbra'a množiea pokojnikovih sorodnikov prijateljev stanovskih tovarišev. Sokolov In Cirilmetodarjev. V toplo občute-n b besedah m V> poslovil od plemen'tega rajnkega v Imeni- obmejnega učitellstva g. Mirko Vauda pre^sed^k »»reokega telj«keg»= i uštva za Maribor levi breg.
. a— Vlomilci v župnlšču. V Rušah so se j pojav 11 vlomilci v župnišču. Odnesli so is • sprejemnice razne predmete in so ponesna-žill otomano. Orožniki preiskujejo zadevo.
a— Tridnevna zabava, na tuj račan. 25. oktobra t. 1. je ukradel 321etni Karel Toi posestnici Elizabeti Fajs iz Preteza 4500 din, 421etna Elizabeta Gselman pa ji je odnesla harmoniko, ki jo je prodala. Tako sta prišla do zneska 5000 din s katerim sta se zabavala tri dni. dokler ga nista potrosila. Včeraj dopoldne pa sta sedela na zatožn klopi pred tukajšnjim malim kazenskim senatom. Toš je bi! obsojen na
2	leti tn 6 mescev robi je. Elizabeta pa na
3	mesce in 15 dni strogega zapora in 300 din globe.
IV.<PoMf&t/išs
SOBOTA O. JANVAR3A1M0L
v rocajtitir »01 »ni m1vr mum« auui rtiutoo toKoitn* »ffimv «M*'»oiii *
ji_ Sta"ega mestnega p«kopal*Ma ne
bodo zaprli s 1. januarjem? Mestni s^et maribo:ski bo na svoji jutrišnj seji razpravljal tudi o prošnji za podaljšanje roka za tvor! t ve starega mestnega pokopališča do 1. maja 1940.
a— Sneg je pričel precej naVtavatl v noči na sredo. Mariborski dilčarji so že veselijo dobre smuke.
a— žalostne bož'čne p»*enlke so imeli pri Puklavčevih v Pernici Gospod nja Je podlegla s-^čnl kapi in umrla, njen bo'ni mož, ki je hotel k zdravnku. pa je padel tako nesrečno da je obležal s poškodbami nezavesten na cesti. Mimo'doč so ga gtravili v bližnjo hi5o. nakar so ga odpre-mili v mariborsko bolnišnico.
a— Iz malega Beograda. Pozornost Ru-šanov so vzbudile ugotov t ve uradne ko-nrsije. ki ie v času od 20. novembra do 9. decembra 1939 proučila blagajniško poslovanje pri ru*'ci obHnl. V sm'slu ugotovitev kom'sije gre za pr manikPat 64.000 d'n P eiskiva se nadaljuje. Občinski tajnik se nahaja na trimesečnem dopustu.
a— Sre*a v nesneSl. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta ti čila tovora avto nekega mariborskega prevozn:ka In drug tovorni avto, ki je vozil iz Murske Sobote. Vzrok karamela so bi'a poledene'a tla. K sreči pa ni Vlo u?odne;'š h posledic, pač pe je dobil poškodbe po obram in nad desnim oče-soti 15 letn« Ka^el Lirhart lz Nuskovcev. ki se je pel 1al p^'eg šoferja na druTsn tovornem avtomob'lu in ki Je pri sunku priletel z glavo v steklo. Lnharta so prepeljali v bolnišnico.
a— Krvavo Štefanovo. V n»M gostilni v Račah so se fantje spoprijeli. Pri tem so tudi streljali. Sredi gneče se je zgrudil ves krvav na tla SOletnl Josp Pogorelec. Krogla je Sla skozi prsi. Pogorelec se zdravi v mariborski bolnttnJcl. Njegove poškodbe so precej resne. V Kosak'h pa Je postal žrtev Pe ce-manih napadalcev 251etni opekam I5ki delavec Josp Gustln Id je obležal na cesti, zaboden v prsi. C»i«t«na ao p-epei«oii v h»*~<*-»lco. Orožniki se zanimajo sa rapadaloe.
P raznih	]
Kristijana Zanoikarja
Zagorle. 27. decembra
V nedeljo je praznoval računovod. pri zagorskem rudniku g Kristijan Zanoikar 60-letnico obenem z godovanjem Kot sin učitelja z veliko družino mu ni bila dana motnost višješolske izobrazbe, čeprav je talent hlepel po tem. Pod takratnim izhornim učiteljem Pelhanom pa se je vendar zadostno izobrazil, da je prav mlad dobil službo pri zagorskem rudniku Prišel je na razna odgovorna mesta in dosegel čin uradnika.
Najlepša njegova zasluga za zagorsko dolino je bila pobuda za tolikšno glasbeno zanimanje. Morda v nobenem drugem kraja ne slišite toliko glasbe pc hišah kakor v Zagorju. Ko sem pred 25 leti prvikrat prišel v ta kraj in povsod čul glasove instrumentov. so mi povedali, da se je mladina oprijela glasbe, ker ima dobrega učitelja v osebi Kristijana Zanoškarja Ves njegov rod je bil muzikaličen in tako je tudi on začel povsod širiti glasbeno izobrazbo Takoj spočetka je v Zagorju vodil sekstet. ki je kmalu zaslovel. Na njegovo pobudo se je ustanovil tamburaški zbor. Ko je Sokolsko društvo dobilo svoj dom in odet, je spet Za-noškar z veseljem sprejel organizacijo godbe, da je igrala pri spevoigrah in na koncertih Delo mu je bilo v toliko olajšano, ker si je godben!ke sam vzgojil. Ze ko trm je bilo 13 let, je obvladal več instrumentov ter je sodeloval pri rudarski godbi. Ko ma je bilo 16 let je že učil ob prostem času 15 fantov različnih instrumentov. Številni učenci so mu danes hvaležni za to Prilfub-Ijen je tem bolj. ke> je na glasu odličnega družabn:ka in velikega humorista. Na življenjski poti ga v lepi harmoniji spremljajo soproga, sin in hčerka. Kot najstarejši uradni pri rudniku služi že sedmega ravnatelja in uživa ugled v vseh krog h. Slavijencu. ki lahko s ponosom zre na svoje plodonosno glasbeno delo. prisrčno želimo vsi Zagorja-nI: še na mnoga letal	F. I.
Iz Litije
1— Ob odhodu vrle sokoiske dru2*ne.Ta
dni so se preselili iz L ti je v Ljubljano Ronkovi. Gofpod Fiance Ronko je služboval pri nas devet let kot progovni nadzora k. že takoj spečetka se je močno sap vzel za izboljšanje raznih železniških na« prav. Priznati mu moramo, da je vas svoje načrte izvedel nad vse lično. Odlični sli •v.ikovnjak-gradbenik je rad pcanagal vsakomur, kdor .ie potreboval strokovnega nasveta. Zato ga je vsa naša dolina zelo vzljubila. Takoj po preselitvi iz Kranjska gore, kjer je služboval prej, se je Javil v vrste našega Sokola ki postal načelnik gradbenega odseka. Da imamo pri nas moderno preurejen Sokolski dom. je zasluga brata Rcnka. Pred mesci je doživel br. Ronko hudo nesrečo na službenem obhodu. Z malo derez no je bil na službenem prevozu od Litije do Kresne. Pa ga je doh tela nena,povedma motoma diezina ki zadela v malo voz; lo. G. Ronka je vrglo z vozičkom vred s tira. Tedaj je dobil hude počkedtoe. Nezavestnega so prepeljali v bolnVn1 co. Njegova krepka narava je premagala poškodbe in zdaj je g. Ronko «pet zdrav v službi. Za težavne posle progov-nega n"dzorn'ka pa nI več sposoben, zate je bil premeščen k direkciji v Ljubljani, Stanovski tovariši so priredil1: g. Rorifas prisrčno odholnico pri Mlakarju v Zgornjem Loju. Tudi Sckol se je poslovil od odhajajoče družne Ga. Ronkova je sodelovala s svojim prijetnim glasom pri dramskem odseku ''n pri »Lipi«. Sokolska po* sfovilnlca na »Pošti« je pokazala kako Je bil br. Ronko ves naš. Odhajajočo Ronko-vo sokolsko droMno smo za rtovo o?erasU| z rdečmi npgeijni Kličemo jim: vso are-čo v Ljubljani!	,
iNSERIRAJTE V „JUTRU* I