Za gospodarje
Maribor, dne 10. aprila 1935.
Zaščita denarnih zavodov
Prošnje za zaščito je vložilo 196 denarnih zavodov — kreditne zadruge niso vštete z zahtevo, da se jim dovoli od^ laganje plačil, 13 zavodov zahteva izven-konkurzno likvidacijo, 9 pa zahteva sanacijo. Te prošnje rešuje ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno jih je ie nekaj rešilo. Rešilo je izpočetka prošnje 17 zavodom, ki jim je bila dokončno odobrena zaščita, in 11 zavodom, ki jim je bila odobrena izvenkonkurzna likvidacija. Ker ee je uvedlo pospešeno postopanje v reševanju teh prošenj, število rešitev tedensko narašča ter je že prekoračilo številko 60. V odlokih se določa rok trajanja zaščite — navadno 5—6 let — in obrestna mera, ki se giblje med 2—4 4%, večinoma pa znaša 2%. V dravski banovini je doslej odobreno odlaganje plačil naslednjim zavodom: Obrtni banki v Ljubljani z obrestno mero 2% na stare vloge; Občinski hranilnici na Vrhniki z obrestno mero 3% za stare vloge; Mestni hranilnici v Ormožu z obrestno mero 2% za stare vloge in Mestni hranilnici v Črnomlju z obrestno mero 3% na stare vloge. Izvenkonkurzna likvidacija je odobrena Konsumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani.
*
Prcosnova banovinskih financ.
Kakor smo nakratko poročali, je naš finančni minister dr. Stojadinovič izvršil preosnovo banovinskih financ. Kar se tiče doklad na neposredne davke, je finančno ministrstvo odredilo v šestih banovinah znižanje doklad in sicer v dravski banovini (skupna doklada je znašala 1934—1935 70%), v vardarski banovini (doslej je znašala 35%), vrbaski (doslej 25%), v drnjski (doslej 25%) in primorski banovini (doslej 25%). Razven v dravski banovini znaša povsod zniža-
nje 20% in bodo znašale banovinske 'do-< klade razen v dravski banovini, kjer šd stopnja ni znana, in vardarski banovini, kjer bo znašala 15%, samo 5%. Neiapre. menjena pa ostane doklada v savski ba-t nova ni (35%), donavski (10%) in y moi ravski banovini (20%).
Kar se tiče banovinskih taks, je uki. njena taksa na račune kot doklada dis žavnim taksam; znižana je taksa na pre-i nos nepremičnin na 1% razen v savski; in dravski banovim, kjer velja stara tat ksa še eno leto; ukinjena je banovinska! taksa na sečnjo gozdov (v prejšnjem proračunu naše banovine je bil njen <kn nos določen na 200.000 Din); ukinjena je taksa na izdajanje potnih listov za živi-* no (njen donos v naši banovini leia 1934-35 določen na 700.000 Din). Z ukinjenimi taksami je naša banovina izgubila 900 tisoč Din.
Kar se dostaje banovinskih trošarin, je finančno ministrstvo ukinilo trošarino na premog (v Sloveniji z dosedanjim: donosom 1.7 milij. Din), na električno energijo (z donosom 2 mil. Din), in nai nafto. S tem je naša banovina izgubila; 3.7 milij. Din, skupno s taksami 4.6 milit jonov Din.
Finančni minister je tudi ukinil s I. aprilom državno takso za registriranje avtomobilov in z njo tudi banovinskoj takso, katere donos je bil v dravski bat novini preračunan za leto 1934—35 na 1.2 milijonov Din. Skupno torej znaša; zmanjšanje dohodkov za dravsko banot vino 5,800.000 Din.
V zameno dobijo banovine trošarino na kavo, kakao, čaj, riž in kalcijev karbid. Donos teh vrst trošarin je lahko oceniti na podlagi konsuma v lotu 1934, Po statistiki našo zunanje trgovine ja znašal uvoz oluščenega riža v našo drt žavo 9,821.000 kg, neoluščenega riža pa
10.106.000	kg, kave 5,811.000 kg, kakava
778.000	kg in čaja 191.000 kg. Donos bi znašal po tem približnem računu pri rit
_ 46 —
iu 14.87 mil. Din, pri kavi 11.62, pri kakavu 1.56 in pri čaju 3.8 milijonov Din, skupno torej nad 31.02 mil. Din
Donos te skupne banovinsko trošarine se bo stokal v Državno hipotekarno banko na posebni fond skupnih banovinskih trošarin in se bodo nabrani zneski vsaka dva meseca razdelili na banovine in na Beograd, in sicer po številu prebivalcev na osnovi zadnjega ljudskega štetja. Če računamo po zadnji uradni statistiki iz leta 1931, da je znašalo število prebivalstva v dravski banovini 8.2% vsega prebivalstva v noši državi, je lahko izračunati, da bo naša banovina dobila od teh trošarin približno 2.6 milijonov Din. Ta svota pa je veliko manjša, kot bi drugače to odgovarjalo konsumu kave, kakava, čaja in riža v naši banovini in tudi ne dosega svote, katero je banovina izgubila.
Kupčija s hmeljem.
Savinjska dolina; Pri slabem zanimanju iu povpraševanju ter le pičlem prometu so ostale cene nominalno neizprc-menjene.
Vojvodina: Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjen.
Čehoslovaška: Pri obče mirnem razpoloženju je bilo le semtertja nekaj več zanimanja in povpraševanja, vendar je bilo v splošnem le par sto stotov prometa. Cene so Se nekoliko popustile in lanski žateški pridelek notira slejkoprej 81—87 Din, predlanski pa 55—62 Din za 1 kg. Pri pičlem prometu je bilo največ zaključkov le zu inozemski račun, /nam kovanih v Žatcu je bilo doslej .48.370 stotov lanskega pridelka. Lanski pridelek iz Ušteka in Roudnic notira 66—71 Din, vendar so producenti rezervi;-;:ni iu za že prav pičle še preostale zalogo zahtevajo najmanj 73—77 Din za kg. — Zadnje dni so nastopili že izredno topli pomladanski dnevi in se bo s prvimi deli v hmeljskih nasadih že v kratkem času pričelo.
Najvišje ceno, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija Hallertau 106 Din, Češkoslovaška Xatec 81 Din, Anglija Golding 58 Din, Francija alzaški 55 Din, Jugoslavija sa-vi:\' ki 37 Din, Poljska uolin j iu 33 D,
Belgija Popcringhe 27 Din, in Amerika Oregon 20 Din.
Japonci kupujejo kmolj že tudi na Poljskem. Dosedaj so ga nakupili lam nad 150 vagonov, k: ga bodo izvozili v svojo domo- 'no preko poljskega pristanišča Gdynia.
Ljudski pravnik.
Izplačilo viofjo. Piijo. — Kupili ste po» sestvo za 80.000 Din. V posojilnici imate naloženega denarja 65.000 Din. Čeprav v hranilnici vedo, da imate toliko dolga, Vam kljub temu izplačujejo mesečno samo po 50 Din. Vprašate, kako bi dosegli izplačilo celotne vloge ali pa vsaj plačilo večjega zneska, ker hi radi svoj dolg znižali in ker Vam preti sicer nevarnost, da Vas bodo prisilno izterjali. — Če imate dolg pri istem denarnem zavodu, kakor imate vlogo, je stvar popolnoma lahka. Sicer jo pa nekoliko težavnejše. Razumemo, da ste v nevarnost., ker Vas upnik lahko vsak čas toži in izterja, ako nimate dogovorjenega odloga. V hranilnici pa težko dobite več, ker tudi sami nimajo denarja. Hranilnica Vam sicer po zakonu mora izplačati celotno vlogo, ako niste dogovorili posebnih odpovednih rokov. Ako t' Vam ne plačala, jo lahko tožite. To seveda lahko storite samo toliko časa, dokler ni denarni zavod zaprosil za zaščito. Od tega časa dalje ne bo^te mogli hranilnice prisilno izterjati, čeprav ste jo že iztožili. Tožba bi Vam tedaj v slučaju, da gre hranilnica vsled Vaše tožbo pod zaščito, ničesar ne pomagala. Skušajte zlepega dobiti čira več od hranilnice in pojasnite doličnim gospodarjem, ki vodijo hranilnico, da Vam grozi nevarnost, vsled česar tudi ŠT sami ne boste mogli imeti do hranilnice tistih ozirov, kakor st' jih imeli doslej. Če bo hranilnica količkaj mogla storiti v Vašo korist, smo prepričani, da bo napravila.
Gospodarske zanimi-vostf.
Za 100 dolarjev vina in drugih opojnih
pijač sme po najnovejši tozadevni odredbi pripeljati s seboj brez uvozne carine vsak Američan, ki se s potovanja zopet vrne v USA. Ker ja 100 dolarjev v našem
— 47 —
denarju 4300 Din, bi takle Amerikance lahko dobil pri nas že prav obsežen sod vinn in ga ca:' ie prosto prevalil v USA. Se večji sod pa bi seveda bil, če bi se zadovoljil z našim tolkovcem.
Konji za govedo. Glavna zveza srbskih kmetijskih zairug, katere predsednik je sedanji minister za kmetijstvo, je sklenila s švicarskim oddelkom za narodno gospodarit o v Bernu sledečo pogodbo: Zveza srbskih zadrug izvozi v Švico 500 konj za delo. V zameno dobi iz Švice 125 brejih plemenskih krav in 10 bikov za pleme. Vrednost te r višebojne zamenjave znaša okrog poldrugi milijon Din.
Krsni!ca vic;o v Sloveniji. Koncem !eta 1934 je bilo v denarnih zavodih v Sloveniji hranilnih vlog za 1000 milijonov dinarjev. Bilo je vlog za 25 milijonov dinarjev manj, kakor pa koncem leta 1933. Ako pa prištejemo k vlogam še tudi o' resti. ki niso bilo dvignjene, znašajo vse v’oge korrrm Unskoga leta čez 1139 mil. Din.
Vij*-’! trg v Sloveniji. V zadnjem času se je pok la v kupčiji in v prevažanju vina majhna živahnost, vendar pa je bila kupUjn v splošnem zelo mala. Cena na veliko se v zadnjem času niso spremenile in so po 4 do 5 Din za navadna namizna vina, po 5 do G Din za boljša vina in med G in 7 ter tudi do 8 Din za finejša in sc "rana vina. Vendar pa je povpraševanje za dražja vina precej malo, ' er c ve (’-govi ta danes to cene le težko prenesti. Pač pa so začele zadnjo čase dvigati cene v južn h krajih, z’asti še v Banatu, ker je izvoz vin od tam zelo poras1-' Saj se mnogo togacfvina uvaža tudi k nam.
Trgovinsko pogodba med Jugoslavijo in Italije, za katero je veliko zanimanje zlasti v Sloveniji, še n: sklenjena, Za enkrat jo določeno, da traja sedanje stanje do konca junija. Do takrat pa naj hi bili vsi dogovori končani. Tako moremo upati, da se 1 vsaj do takrat odprl italijanski trg tud: za naše blago. Sedaj iz, važajo v Italijo neomejeno ali pa še v povečani meri avstrijski les, Madžari pa živino. Vsak dan gredo dolgi vlaki madžarske živine preko naših krajev v Italijo, med tem ko naša živina ne najde odjemalca in so zato cene naravnost sramotno nizke.
Veliko kmetsko zborovanje se je vršilo
v nedeljo dne 24. marca v Mariboru. Na tem zborovanju je bilo sklenjeno, naj bi čim več '-govine s kmetijskimi pridelki prevzele razne vnovčevalne zadruge. To pa je mogoče samo takrat ako se bodo kmetje zavedali, da je samo v skupnosti in enotnosti velika moč. Ker je bilo to zborovanje važno z marsikaterega ozira, bo »Slovenski gospodar« o tem zborovas nju še pisal, posebej pa še o posamezn h govorih na tem zborovanju.
Proračun za kmalijslvo v Avstriji jo znašal v lanskem letu samo 1 milijon šilingov ali 8 milijonov dinarjev. Za le* tos je povečan ta proračun na 12 milijo* nov šilingov. Zlasti je v novem proračunu vpoštevano travništvo, semenogoj* stvo in izboljšanja živinoreje. Mnogo jo na razpolago tudi za kmetijstvo izobrazbo. Še posebej je določenih za regulacijo rek, za osuševanje in namakanje; 13 milijonov šilingov.
Blago za delavca. V trgovinski pogodbi med Italijo in Belgijo je zanimiva novost. Italija je dobavljala do sedaj večino premoga iz Anglije, Poljske in Nemčije. V naprej pa bo kupovala premog v Belgiji. Zato pa se zaveže Belgija, da bo zaposlila v svojih premogovnikih gotovo število italijanskih delavcev. To se pravi, Italija kuni v Belgiji blago in Belgija se obveže zaposliti ital janske delavce. To jo popolnoma nov način sklepanja trgovskih pogodb, da se s tem obidojo mednarodna določila o zaposlitvi in naselitvi delavcev.
Najboljša krava na svetu je krava Z imenom »Agathe« v Nerpčtji. Ta krava je dala največ mleka na dan 66.1 kg. V letu 1934 je dala ta krava mleka 17.188 kilogramov. Do sedaj je bila najboljša krava v Ameriki, s tem pa jo izgubila Amerika prvenstvo, v mleku te krave je povprečno 3.46% masti. Tako je dala v letu 1934 ta krava masti skoraj 600 kg. Krava je stara 11 let in je montafonske sivorjave pasme. Do sedaj je imela 8 telet. Celo poletje je bila krava na paši, dnevno pa je dobivala še po 10 kg močnih krm'1. Sicer gotovo ni in ne moro biti namen živinoreje, da bi dosegli tudi pri nos take uspehe, ker mora to gotovo vplivati na zdravje živali, posebno še, ker jo krmljenje pri nas še slabo. Vendar pa je ta krava dokaz, koliko se da dose-
Ča a pravilno vzrejo, z izbiranjem najboljših živali za pleme in s pravilnim ter zadostnim krmljenjem.
Razna obvestila.
Navodila za zatiranje sadnih škodljivcev. Kolike važnosti je pri nas sadno drevje* o tem ni potreba več razmišljati. Da je sadje marsikateremu gospodarju izdatnejši vir dohodkov, tudi o tem bi bilo odveč razpravljati. Da bo pa mogoče ta kmetijski pridelek povsem ustrezal zahtevam konzumentov, je pred vsem potrebno, da uspešno zatiramo sadne škodljivce. Zato se priporoča odganjati voluharja od novoposajenih drevesc s tem, da porinemo za približno 20 cm od debelca v zemljo s palčico 3—4 z navadnim kolomazom pomazne krpice. Listne in krvave uši zmečkamo, če jih ni preveč, sicer se jih pa preganja s škropi-lom, kateremu smo primešali tobačnega ekstrakta. Rakove rane je dobro osnažiti in zamazati z arborinom odnosno katranom. Za zatiranje cvetožera, mahov, lišajev in drugih škodljivcev je potrebno škropljenje in sicer prvič 1 do 2 tedna predno sadno drevje požene, z drevesnim karbolinejem ali dendrinom. Drugič se škropi po odcvetenju sadnega drevja, ko se začnejo razvijati plodovi, z 1% brozgo modre galice, kateri se dode-ne 1—2 kg gašenega apna. Temu škro-pilu se primeša še uranija-zelenilo. S tem se zatira jabolčni zavijač in krasta-vost (fuzikladij). Cenejše škropilo je sicer za te škodljivce 2—3% žveplova apnena brozga, a ta ni tako učinkovita kot zgoraj opisana brozga. Tretjič pa se škropi 4—5 tednov po cvetenju, ko je plod za oreh debel. Škropiti je kakor pri drugem škropljenju. Kdor bolezni in škodljivcev ne bi poznal, ali bi naletel na dosedaj še ne poznane zajedavce, naj pošlje v preiskovanje banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaj v Mariboru, Vrbanova ulica 33, ki podr brezplačna navodila in pojasnila.
Cene in seintska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 6. aprila so pripeljali GG komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, slanina 9—11. Kmetje so pripeljali 29 vozov sena po 45—52, 4
48 —
otave po 45—55, 3 slame po 25—28, 41 vozov krompirja 0.50—9.75, 118 vreč čebule 1.50—2, česen 8—10, kislo zelje 3, repa 1.50—2, karfijola 5—10, hren 5—G, glavnata solata komnd 1.50—2, endivija 1 kg GO, radič 1 kg 12 Din. Jabolke 5—8 suhe slive 7—11, celi orehi G—7, luščeni 24. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice po 1.50, G rži 1.25, IG ječmena 1.25, 18 koruze 1—125, 18 ovsa 0.75, 8 prosa 1.50, 7 ajde 1, 3 ajdovega pšena 2.50—3, 14 fižola 1.50—2. Smetana 8—10,	mleko
1.50—1.75, surovo maslo 20—24, čajno 28—30, jajca 0.40—0.50. Prinesli so 414 kokoši po 18—30, G06 piščancev 30—55, 10 gosi 35, 20 puranov 30—65, 18 rac 18— 20, 17 kozličkov 30—GO, 62 dorr.'üh zajcev G—30 Din.
Mariborski svinjski sejem 5. 4. 103S.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 151 svinj, cene so bile sledeče:	Mladi
prašiči 5—6 tednov stari komad 45—60, 7—9 tednov stari 80—90, 3—4 mesece 150 do IGO, 5—7 mesecev 200—250, 8—10 mesecev 300—340, 1 leto 500—050, 1 kg žive teže 4—5.50, 1 kg mrtve teže 7—8 Din. Prodanih je bilo 56 komadov.
Ptujski živinski sejmi. Na ptujskem sejmišču je postalo v zadnjem času zelo živahno. Vedno več živine se prižene na sejem, kar znači hudo stisko našega domačega kmečkega prebivalstva. Na goveji in konjski sejem v torek 2. aprila so prignali 256 konj, 141 volov, 48 juncev, 18 bikov, 295 krav, 54 telic in 3 teleta, skupaj 815 glav živine. Kupčija je bila tokrat slaba, kajti prodali so le 220 komadov,^ned temi nekaj konj za Avstrijo. Povprečne ceno za kg žive teže so bile sledeče: voli 2.75—3.50 Din, junci 2—3, biki 2.75—3, krave 1.50—3, telice 2—i 3.75, teleta 3.50—4. Konje so prodajali po kakovosti in sicer od 500 do 3000 Din komad, žrebeta pa od 250 do 650 Din 1 komad.
Sejem za prašiče v Ptuju. Radi zelo
slabega vremena je bil sejem za prašiče dne 3. aprila zelo slabo založen. Prignali so 19 svinj in 53 prascev, skupaj 72 rilcev. Od teh so prodali 15 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4—5 Din, plemene 3.75 do 4.50 Din; prasce stare G—12 tednov so prodajali od 40—80 Din eden.