170 številka.
Ljubljana, v četrtek 28. julija 1904.
XXXVII. leto.
shaja vsak dan zvečer, izunsl nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za svstro-ogrske dežele aa vse leto 0 K, aa pol leta 13 K, za četrt teta 8 K 60 h, aa eden mesec S K 30 h.  Za LJubljano s pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec a K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 29 K, ss pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike reč, kolikor znaSa poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpo&ujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 19 h, če se oznanilo enkrat Uska, po 10 h, če ee dvakrat, in po 8 h, če •3 trikrat ali večkrat tiska   -   Dopisi naj se izvole* frankovati.   -   Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih ulicah ftt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnifttvo pa v pritličju. -
Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
ti
Slovenski Narod'1 telefon St. 34.
Posamezne številke po lO h.
it
Narodna tiskarna'1 telefon ftt. 85.
Na katoliški podlagi.
v-
V St Vidu, kjer zida škof svoje prepotrebne zavode, je vse do kosti klerikalno, z malimi izjemami. Z eno besedo, vse je na katoliški podlagi. Na katoliški podlagi so zidani zavodi, ki bodo po zatrjevanju »gospodov« in škofa zelo  važno kulturno delo za ves svet, ali vsaj za srečno Kranjsko. Tu se bodo baje učili nadebudni mladeniči  naših   klerikalnih mogotcev panati točo iz črnih bukev, ustanavljati konsume, Marijine družbe, prirejati shode Marijinih mladeničev s cekarji. Učili jih bodo na podlagi ka toliške matematike preračuniti, kako se mora v falitnih zadrugah zaračunati sir po 1 kr. več  pri kili, kakor se je v resnici prodal, le da bo bilanca prava, Iz knjig Alfonza Liguo-njanskega se bodo tudi gotovo učili zavijati besede in prisege brez greha. Da  bodo govorili   proti liberalcem kakor gromovniki, kjer bo le prilika, za to se bo gotovo ustanovil poseben kun govorništva.  Pri vercnauku se jim bo razlagal pojem »katoliški«, da se to pravi »za vse«, to je združenje vseh, Čemur sledi, da preneha vsa narodna   zavest.   Ce bo treba, bodo prijeli tudi Sokola z besedo in dejanjem. To bo tedaj posebnost, recimo specijaliteta teh škofovih zavodov, če prav razumemo razne škofove oklice.
V S Vidu se nadalje na katoliški podlagi od Škofovih zavodov sem streljajo ljudje, idoči po državni cesti. Na katoliški podlagi je škof Šentvid-čanom kar konfUcral vse studence, tako da v kratkem tuka} ne bo imel nr*ben vodnjak vode. Ljudje bodo tedaj začeli spoznavati magnetično moč šk« fovih zavodov, ki bodo vse potegnili v se. a od sebe ne bodo dali nič dobrega. Pri tem delu gre škofu na r ko občina, katere častni član je, kakor znano, obstrukcijonist Suateršič Glava v občinskem odboru je pa B lec, po domaČe Klar farjev Tone. Ta krščanska duša V*m je pa res od srca dober. Vse da zastonj, če je splošno dobro Št. Vida le tega
potrebno. Koliko streh je že daroval! Kako lepo se sveti njegova streha na oerkvi v zlatih žarkih izza škofovih zavodov vzhajajočega solnca! Toda kmalu bi pozabili našteti vse njegove zasluge! Za rokodelce je namreč po-sebno vnet. Zakaj pa tudi ne, ko je sam kleparski mojster. Pred dobrimi šestnajstimi leti se je ustanovil v Št. Vidu »Rokodelski dom«. Ko se je ustanovil ta »Rokodelski dom« so od vseh strani prihajale podpore. Darovi so bili veliki, parkrat se je darovalo celo otoli 1000 gld., po 200 gl. darovi tudi niso bili redki. Daroval je nadalje Njega Velič., naš presvetli cesar 400 (500) gld. ob priliki, ko je bil v Ljubljani. Kranjska hranilnica tudi 500 gld. Raiposlali so ob ustanovitvi 1000 tiskanih prošenj in vsaka je bila uslišana, ter je donesla vsaj 1 gld., kakor se nam zatrjuje. Večinoma so pa padali petaki in desetaki. Stavbna tla so bila zastonj darovana, stavbni materijal so ljudje navoziii zastonj Vrata, tla in druga mizarska dela so izvršili tukajšnji mizarji brezplačno, streho je daroval ta preljubi Tone, če tudi tako, da je rekel nekdo, da se mora sredi podstrehe za klobuk držati, da ga veter ne odnese. Veljalo tedaj ni druzega, ko zidarsko delo in notranja oprava dvorane ter vodnjak. Vsakdo izmed ljudi, ki so bili takrat tu, zatrjuje, da je bila društvena hiša plačana popolnoma iz prispevkov darov. A!i vendar se je baje najelo pri »Kranjski posojilnici« posojilo 6000 gld. Kam je šlo to? Do danes so prirejali v »Rokodelskem domu« veselice, ki so, posebno prejšnja leta, donašale letno vsaj čistih 200 gld. Nadalje so biia oddana stanovanja v tej hiši, ki so tudi mnogo donašala. Izdatkov ni bilo, le dohodki. Vso stvar je pa vodil od prvega pri četka Belec. In sedaj, na zadnjem občnem zboru društva rokodelskih pomočnikov Vam pove, da ima dru štvo čez 29.800 K (devetindvajset tisoč osemsto) dolga in da se bo hiša prodala. Kako je to mogoče? To vprašanje so si stavili nekateri na občnem
zbora in Toneta vprašali po računih. Ta je pa začel besneti in je potem rekel, da ima račune doma in da odloži blagajničarstvo. To pa ne gre tako, dragi mi Tone! Zatrjuje se naro, da so prejšnji računi sicer podpisani na pravilnost, a od takih, ki niso vedeli kaj podpisujejo in so bili večjidel še Tonetove kreature. Treba je, da to stvar še kdo drugi preišče, ker vse gotovo ni prav, drugače bi si Tone ne prizadeval na prijateljskih izpre hodih do »Slepega Janeza« prepričati o svoji pravičnosti ljudi, ki jih drugače sploh noče poznati. Na noge tedaj in poglejte, če ni kaj gnilega pri tem!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Včeraj je došlo iz Petrograda uradno poročilo o večdnevnih bojih pri Dačičavu. Potrjuje se, da so se ti boji na ruski strani bili samo zbog tega, da bi čimveč časa pridobili za svoje nadaljne operacije. Vsi tiboji so se za Ruse končaliuspeŠno, to je, vse napade generala Oka, tudi njegov poskus dne 24. t. m. popoldne, prodreti rezki center, je ruska armada odbila.
Rusi, najbrže 1. sibirski kor generala Stskeljberga, so nato v noči dne 25. t. m. prostovoljno zapustili svoje pozicije in se v polnem redu umaknili proti severu, ne da bi jih pri tem ovirali Japonci.
Celo strategično situvacijo je do ločil general Kuropatkin in ukazal, da se je treba pri Dačičavu boriti in braniti le toliko, da se sovražnik zadržuje, kakor je bilo to zapovedano pri Vafankovu dne 30. maja in pri Kajčovu začetkom julija.
V bitvi pri Vtftnkovu se je voj generala Stakeljberga še preveč zapletel v boj in je vsled tega mogel prekiniti borbo šele, ko je že imel znatne izgube. Pri Kajčovu pa se je tej napaki že izognilo!
Pri Kajčovu se je sovražnika prisililo, da se je več dni pripravljal na
bitko in s tem tratil dragoceni čas, dasi Rusi niso imeli namena se spuščati v večjo bitko, ki bi morda odločujoče mogla vplivati na tek na-daljnih dogodkov. Rusi so s spretno svojo taktiko zadržavali Japonce več dni pred Kajpingom in se potem brez znatnih izgub umaknili, dočim bo Japoncem povzročili občutne izgube.
Kakor se kaže, se je ruska armada tudi pri Dačičavu držala istega načrta in sploh se zdi, kakor da bi Rusi stremili za tem, da bi Japonce izvabili kolikor mogoče daleč v notranjost Mandžurije.
Tudi angleški in nemški listi že slutijo, da japonski »uspehi« pri Kajčovu in Dačičavu niso pravzaprav ni kaki uspehi, marveč da taki uspehi v bodoče še lahko postanejo za japonsko armado naravnost usodepolni. Zato so tudi o boju pri Dačičavu izostali običajni slavospevi, kar je pač dovoljni dokaz, da o kakem pravem japonskem uspehu niti ne more biti govora!
Poročilo generala Kuropatkina o boju pri Dačičavu.
General Kuropatkin je poslal carju Nikolaju obširno poročilo o vojnih operacijah preteklega tedna. O boju pri Dačičavu poroča:
V nedeljo dne 24. t. m. je sovražna armada na jugu zopet stopila v ofenzivo. Na našem levem krilu pri Tači se je vnel boj, ki je trajal 12 ur. Sovražnik je streljal neprestano s topovi, a naša artiljerija mu je z uspehom odgovarjala* Sovražne baterije, ki so operirale proti Sanciaci in Tuci-atunu so morale ob Štirih popoldne umolkniti vsled našega ognja.
Istočasno je sovražnik z vso silo navalil na našo armado v smeri Da-fančen-Jufenšaj z namenom, da bi prodrl center naših pozicij.
Toda naša armada  je od-' bila vse  napade  in vzdržala svoje pozicije.  Ob poHeseti uri zvečer je bil boj končan. Podrobnosti o bitki in izgube še niso znane.
Ko je tako povelj nik naših vojev vzdržal dva dni sovražni naval in i uspehom odbil vse napade, se je jel po kratkem odpočitku umikati proti severu, ne da bi ga nadlegoval sovražnik.
Ruske izgube pri Dačičavu.
Po poročilih iz Mukdena so ruske izgube pri Dačičavu neznatne Iz Petrograda se brsojavlja, da je na ruski strani ranjenih 253 mož, med njimi dva generala in eden častnik; ruska brzojavna agentura pa celo zatrjuje, da ruske izgube niso znašala več nego 50 mož.
Japonci so izgubili, kakor se poroča iz Tok»ja, 800 mož. čudno pa je, da ni iz Tokija nobenega uradnega poročila o boju pri Dačičavu, ko so se sicer Japonci vedno požurili, da so Čimpreje obvestili lavnost o vsakem najmanjšem svojem uspehu. Sedaj pa molče! Ali so morda dobili tako hud udaroo, da se ga sramujejo priznati? Prav lahko mogoče!
Aleksejev in Kuropatkin.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Petrograda: Namestnik Aleksejev je ukazal, da se morajo vsi vojaški voji, ki dospo tekom tega meseca in v bodoče v Mukden, dati njemu in ne Kuropatkmu na razpolago. Ako je to resnično, p »t- m je pač razumljivo, da Kuropatkin ne more z uspehom voditi vojnih operacij.
Čuje se, da je namestnik Aleksejev prišel že tudi v navsknže z ad miralom Skridlovom v Vladivostoku
Boj med Liaojangom in Mukdenom ?
Iz Tiencina poroča Reuterjev urad, da se je v torek vnela velika bitka med Liaojangom in Mukdenom.
Ta vest je zelo neverjetna in jo je treba sprejeti  z največjo rezervo.
Vladivostoško brodovje na pohodu.
»Times« javlja iz Tokija, da so ruske križarke, ki so torpedirale in
Anton Aškerčev »Četrti zbornik poezij".
(Založila lg. pl. Kleinmavr & Ferd. Bamberg v Ljubljani 1904.)
Napisal
II
Aškerc je, oziroma je bil katoliški duhovnik.
Katoliška duhovščina je vzgojena v načelih, da je vera katoliška edino prava in da izven nje nima nobena druga religiia pravice do obstanka. Nujna posledica tega nauka je verski oelotizem in verska neznosljivost in nestrpnost napram drugovercem. In v istini, v nobeni drugi verski družbi ni najti med verniki, zlasti pa še ne med svečeniki toliko netolerantnosti in verskega fanatizma, kakor med katoliki. Saj so še med takozvanimi mlačnimi katoliki, ki so 89 že kolikor toliko otresli zastarelih nazorov in katerih cerkev pravzaprav ne prišteva več med svoje, redki slučaji, da bi se posameznik postavil na stališče popolne in absolutne to
leranoe. Ako se uvažuje, da spadajo le ti v vrste takozvane »slušajoče« cerkve, torej med one, ki v verskem oziru še niso tako utrjeni, da bi ne potrebovali opore s strani »učeče cerkve«, je pač jasno, kako zelo redki morajo biti slučaji, da bi se člani »u5<!Če cerkve«, to so duhovniki, ki so dobro podkovani v vseh verskih resnicah in neresnicah in finesah, emancipirali nazorov, ki so se jim umetno vcepili v srca, in se dvig nili na vzvišeno stališče prave verske toieranoe; to so tako redke pri kazni, kakor zvezde-repatioe, ki ee pojavljajo na obzorju morda samo vsakih sto let.
Ni torej neinteresantno vprašanje, kako stališče zavzema napram ver skemu    naziranju    pesnik Anton Aškerc.
Odgovor na to vprašanje se pravzaprav že lahko posname iz tega, kar smo včeraj povedali.
Pesnik svobode mora tudi v verskem oziru zastopati načela misli svobodne in mora biti dosledno tudi v verskih vprašanjih tularanten in strpljiv. In kot tak se nam kaže Aškerc v vseh svojih delih.
Potovaje po Bosni, videč moliti slovanskega mohamedana v džamiji, jo vzkliknil:
„Po svoje jaz — vi pa po svoje kot bratje častimo boga; Molitev je dobra i vaša, če dobrega vzdih je srca.'4
Iz teh besedi je pač jasno, da pri Aškercu ni sledu o onem verskem celot.zrnu, s katerim se toli Čestokrat odlikujejo katoliki duhovniki in laiki.
Katolicizem in toleranca, to sta si, dva nasprotujoča drug drugega izključujoča pojma, čim se je Aškerc postavil na stališče tolerance, moral je priti v konfl kt s cerkvijo, ki za-metuje to načelo. Kakor hitro pa ni priznal enega izmed temeljnih nau kov katoliške cerkve, s katerim le ta stoji in pade, moral je nujno iz tega še izvajati nadaljne posledica in ne ustrašeno korakati naprej po započeti poti.
In Aškerc, krepak značaj železne volje n neustrašen do skrajnosti, ni obstal sredi pota, ali morda celo krenil nazaj!
Zgradba verskega naziranja se je  jela podirati pred njim, ker ni
mogla vidržati preskuŠnje pred sodnim stolom njegovega razuma; videl jo je padati, a on njene pogibelji ni zavira!, ker je uvidel, da dogmatične teze, ki so nasprotne razumu, tudi mmijo pravice do obstanka.
In tako se je zgodilo, da so pri pesniku polagoma dogme druga za drugo izgubile svojo moč in veljavo in da je na njih ruševinah vzklilo in vzniklo novo versko naziranje, temelječe zgolj na bratski ljubezni in človečnosti.
To svoje versko naziranje je Aškerc že čestokrat v prejšnjih svojih delih jasno izpovedal, vendar pa ni nikjer tako odkrito in vsak na-daljni dvom izključujoče izrekel, da smatra verske dogme in kar je z njimi v zvezi za — dim, kakor v četrtem zborniku svojih poezij:
.Vse vere „indske" meni so enake. Najboljšo vero, mislim, pa ima, kdorkoli rad pomaga bratom svojim, kdor ljubi bližnjika iz dna srca'.-
To je sedaj Aškercu verska dogma — in priznati bo mora, da je istovetna s glavno zapovedjo Kristovo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, katero pa sedaj
— žsl — njegovi služnbn.ki ponaj-več teptajo v blato
Pri takšnem pr09Vetljenem verskem naziranju se pač ui čuditi, da se pesnik ne more ogreti za razne pompozne,čestokrat naravnost smešne verske obrede, ki nimajo drugega namena, kakor s svojim pompom vplivati na nerazsodno množico
„Brez cene vsi obredi so zunanji! kaj modrijanu je lupina mar! Nevednež, 2al, nikdar ne vi J i jadra. Ni pa resnice jedro glavna stvar ?*•
Zato je pesniku tudi skrajno zoprno, da je dandanes obred v religiji glavna stvar in da je le ta po največ povoi raznim verskim bojem. Z ozirom na to kliče pesnik:
„Je vredno zbog lupine se črteti, prepirati se in se dražiti ? Je prav li, žreci vi in vi menihi, preganjati se in sovražiti?" —
Sklepam ta odstavek z besedami dr. Gojmira Kreka:
»Ali ste sedaj vendar slišali, vi hinavci, kako oznanjuje naš pesnik besedo božjo? . . .
In dvignili so svoje oči in videli nik- gar drugega kakor Krista samega!«
potopile parnik »TaksŠimamaruc, hotele zapleniti tudi angleški parobrod »Šumara«. Križarke so ladjo UBtavils in jo natančno preiskale, ker so se pa prepričale, da parnik nima nobene kontrebande na krovu, so ga izpu stile.
Po poročilih iz Londona so v Ameriki v silnih skrbeh za parnik »Koreja«, ki je 12. t. m. odplul iz San Frančiška. Parnik je imel na krovu za Japonsko vojno kontrebando in razen tega še 200 000 f. šterlingov zlata za japonsko vlado.
Splošno se misli, da je vladivo stoŠka eskadra zaplenila tudi ta parnik.
Kje se sedaj nahaja to brodovje, se nič prav ne ve. Iz Petrograda so poroča, da so vladivostoške križarke te dni videli v bližini otoka Formosa na južnokitajski obali in da so tamkaj zaplenile zopet en japonski parnik. Obenem se razglaša, da je car Nikolaj imenoval prejšnjega poveljnika vladivostoškega brodovja kapitana 1. razreda — Rejcenstejna pod* admiralom.
Japonske vojne ladje v Rdečem morju?
Kakor se poroča iz Londona, je dobil kapitan ruske križarke »Smo-lensk« brzojavko, da so došle v Rdečo morje japonske vojne ladje.
Francoski parnik »Chodoc«, ki je dospel iz Sajgona, poroča, da je v ponedeljek v Rdečem morju videl tri vojne ladje z dvema torpedovkama, ne da bi mogel določiti njih narodnost.
Takisto zatrjuje tudi poročevalec »Daiiv Maila« v Suezu, da se v Rdečem morju nahajajo japonske kriŽarze.
Revolucija v Koreji?
»Tribuni« se javlja iz Seula, da je korejska vlada opozorila Japonce z ozirom na veliko razburjenost med prebivalstvom radi postopanja japonskega vojaštva, da naj bodo pripravljeni, da vsak hip izbruhne revolu cija v Koreji, ki bo v prvi vrsti na perjena proti Japoncem samim.
Japonska vlada pošilja zbog tega vedno večje voje v Korejo, da bi udušili eventuvalni upor.
Politični položaj.
Praga, 27. julija. Č-šfci agrarci baje nameravajo prepustiti obstruk-cijo MladoČehom, dočim bodo sami šli le v opozicijo ter si skušali pri-boriti gospodarskih koristi. V ta namen izdajo agrarci pred jesenskim zasedanjem drž. zbora oklic na narod. V oklicu se bo opozarjalo na dosedanjo brezuspešno obstrukcijo.
Tešin, 27. julija. V sosednji vasi je imel nemški poslanec Novak včeraj shod. V svojem govoru je jadikoval nad posuroveiostjo par lamenta, vsled česar }e izgubil ves ugled pri ljudstvu. Govornik se je čudil, da Nemcem ne poide potrpljenje. Pozabil je, da so tako posu rovelost zanesli prvi Nemci v parlament, a Slovani so morali imeti dolgo potrpljenje.
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. V. (Dalje.)
Lov na cigane je trajal več tednov, ne samo v vrhniškem okoli šu, nego skoro po vsi Notranjski. Sicer so ujeli tu in tam kakega posameznega cigana in ga obesili na najbližje drevo, ali veliki četi kralja Davida niso mogli priti na sled. Poveljnik se je pač trudil na vso moč, tembolj, ker mu je bil pater Celestin obljubil bogato pla Čilo, če ujame Erazma pl. Obričana, ali njegov trud je bil brez uspeha. In vendar je bilo brez dvoma, da se cigani niso umaknili v druge kraje, da so se morali skrivati po Notranjskem in okrog Vrhnike, kajti med knietskimi ljudmi je šla od koče do koče, od ust do ust povest o tem, kar sta doživela hči kralja Davida in Erazem pl. Obri-čan v samostanski ječi. Od kod naj bi bili ljudje to izvedeli, če ne od prizadetih samih ali od njihovih pajdašev?
Ko je pater Celestin izvedel za te govorice, je začel med podložnimi kmeti še hujše divjati kot kdaj poprej. Imel je proste roke, kajti prijor Ahacij se sploh ni več streznil. Skoro  ga ni
Deželnozborske volitve v Bukovini.
Crno v c i, 27. julija. Všeraj zo se vršile volitve iz skupine mest in trgovinske zborniee. Tu ee je pokazalo, kako so bukovinska mesta zastrupljena s židovskim nemŠtvom. Skoraj vse mandate so dobili nemški liberalci, tako v Črnoveih oba mandata, v trgovinski zbornici oba, v Seretu, Sucz -vi in Radovcu. Med izvoljenimi je tudi znani naš »rojak«, profesor Skedl. Izvoljen je v Seretu.
Ogrsko-hrvatski drž. zbor.
Budapešta, 27. julija. Zbor niča je nadaljevala podrobno razpravo o proračunu trgovinskega ministrstva. Poslanec 3mialovszky je izjavil, da goji za trgovinskega ministra popolno zaupanje. Posl. M u k i t s je dokazoval, koliko škodo provzroča skupna carina ogrski industriji ter je zahteval, naj se nekaj stori za povzdigo male obrti. — Trgovinski minister je izjavil, da priznava, da je mala obrt potrebna nujne pomoči, kar se bo tuđi dalo nekoliko doseči z revizijo obrtnega zakona. Zakon o kar-telih je že izdelan. Glede trgovinskih pogodb je že ministrski predsednik povedel zbornici, da Ogrska toliko časa ne sklene nikakih pogodb, dokler ne uredi na kakršenkoli način svojega razmerja z Avstrijo. Potem je govoril minister o skupni carini ter povedal, da bi v slučaju carinske ločitve od Avstrije imela Ogrska pri svojem izvotu v Avstrijo 18 milijonov kron škode, pri izvozu moke celo 57 milijonov kron, in ta škoda bi še narasla, ako bi v tem času Romunija imela preobilico žita. Nadalje je govoril o prekopih ob Donavi in Tisi. — Proračun trgovinskega ministrstva se je nato sprejel ter se razprava odgodila do jutri.
Nevarnost iz Italije?
Dunaj, 27. julija. Potrjuje se vest, da vojaštvo v italijanskih pokrajinah Avstrije letos ne gre na manevre, temuč ostane polnoštevilno v svojih garnizijab. Za vzrok tej od redbi se smatra napeto vedenje avstrijskih Italijanov in vojne odredbe Italije na avstrijskih mejah. Nihče ne more več tajiti, da je zadnji čas med Avstrijo in Italijo zavladala skrajna nezaupnost.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 27. julija. Avstro-ogrski In ruski poslanik sta pri turški vladi ustno posredovala za po-množitev tujih orožniških Častnikov v Macedoniji.
Sofija, 27. julija. V vilajetu monastirskem pustošijo grozno mnogobrojne turške roparske čete, in sicer v okraju Ohrida razbojnik Malik aga z 18 do 20 ropar ; med Ohrido in Reško načeluje 20 mož močni roparski četi sin Ram Duke; v okraju Debar ima Tair Tola 25 do 30 mož broječo roparsko četo; v
bilo dneva, da niso stražarji in hlapci prignali nekaj kmetov ali kmetic v samostan in jih na dvorišču izbiČali, češ, da so obrekovali samostan in žalili njegove prebivalce. Dostikrat je bil pesek na dvorišču ves poškropljen s krvjo, okrog katere so se podili gosti roji velikih Črnih mušic.
Pa tudi kmete, ki niso bili samostanu podložni, je pater Celestin preganjal, kolikor je mogel in dostikrat je najel vojščake in jih napodil, da so v divjem diru jezdili čez njive in poljane in da so konjska kopita pomandrala sadove trdega kmetskega dela.
Toda vzlic tej strahovladi niso utihnile govorice o početju menihov z Ester, z ujetimi cigani in z Erazmom. Ljudska fantazija je te dogodke pobarvala in jih opremila s strahotnimi detajli. Stare, že davno zaceljene rane na narodovem životu so se začele odpirati, stoletne krivice so začele narod z novo močjo skeleti, v vseh srcih je vrelo in v narodovi duši so nastajali celo dvomi o resničnosti cerkveuih naukov. Tisoč in tisoč pesti se je, čeprav še skrivaj in v onemogli jezi, dvigalo proti samostanu in prelita kri je vpila do neba po maščevanju.
okolici Monastirja samega pa pretijo roparji: de v ki a 35—40 možmi, Laman z 15 roparji in A h me d z 20 roparji.
Franoija in Vatikan.
Pariz, 27. julija. Lavalzki ikot ae je pismeno pri papeiu opravičil, ker mu pod sedanjimi pogoji ni mogoče priti v Rim, kamor ga je pozvala kurija. Vkljub temu mu Vatikan ne prizanese z ekakomunikacijo. V Vatikanu ae najhuje jeze nai škofom zaradi tega, ker je pismi, ki sta mu jih pisala kardinala Van u teli i in Merry del Val, priobčil po ča sopisih. Dijonski ikof pa je izgubil pogum ter |se danez odpeljal v Rim delat javno pokoro. V ministrskem svetu dne 2. avgusta bo padla odločitev glede popolne ločitve cerkve od države.
Zaradi umorjenih misijonarjev na Kitajskem.
Pariz, 27. julija. Kakor znano sta bila nedavno na Kitajskem umorjena neki belgijski škof in neki mi sijonar. Ne ve se, ali so ju ubili roparji ali zarotniki. Ker ima Francija protektorat nad katoliki na Kitajskem, mora to zadevo urediti. Francoska vlada je že naročila svojemu posla niku v Pekingu, da zahteva od kitajske vlade popolno zadoščenje za umorjena duhovnika. Kakšno naj bo to zadoščenje, ako Kitajska sploh ne ve za storilce! Najbrže se zakadi teh dveh misijonarjev zopet izcimi kaka diplomatiška afera, ako ne celo ekspedicija.
13*6 milijonov za kolekovino.
Pariz, 27. julija. Kakor znano, je takozvana »panamska družba« dobila za Panama-prekop 200 mili jenov frankov. Takoj pa se je oglasil francoski fiskus, ki zahteva za vpis koncesije na ime nove družbe kolkovnega davka v znesku 13 6 milijonov frankov. Družba seveda ugovarja.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28. julija.
— Osebna vest. Profesor ve-ronauka na I. drž. gimnaziji v Ljubljani monsignor Tomo Zupan je na lastno prošnjo umirovljen.
— Vsesoltolski zlet in njegovi zasramovulci. Ni nam mogoče, da bi priobčili posnetke iz poročil različnih slovanskih listov o vsesokolskem zletu. Če bi hoteli to storiti, bi se morali ves rnesec baviti s to slavnostjo, kajti malone vse slovansko Časopisje je posvetilo vse-sokolskemu zletu največjo pozornost in je obširno poročalo o njem. Vse sokolstvo je lahko ponosno na ta poročila, kajti v njih se toplo in oduševljeno priznava, da j? slavnost znamenito uspela in da spada zlet med najkraBnejše uspele slovanske manifestacije in da je bilo vzpričo ogromne udeležbe uprav čudovito dobro preskrbljeno za zunanje ude-
Tudi na Vrhniki so dogodki v samostanu provzrocili veliko nejevoljo. Zlasti je bil ogorčen ženski svet. Vrh-ničanje so bili sicer katoličani a ne toliko iz prepričanja, kakor iz mlačnosti v verskih zadevah sploh. Držali so se rimske cerkve tako, kakor se dober sin drži naukov in nazorov svoje matere, o katerih nikdar ne premišljuje, če so pravi in če so zdravi. Sedaj je pa nastala razburjenost in nevolja proti samostanu vplivala tudi na staro zvestobo do rimske cerkve in ljudje so začeli čedalje bolj uvidevati, da utegneta gospa Regina in Anton Magajna vendar le prav imeti s svojim neizprosnim sovraštvom proti rimskim papistom. Anton Magajna je to razpoloženje spretno izkoriščal in delal previdno a vztrajno propagando za protestantizem, za pravo vero Kristusovo. Z gospo Regino se ni nikdar sešel in ni nikdar govoril. Videl jo je večkrat, a se ji ni približal, kakor bi vedel, da ona tega ne želi. Ali naj se je obrnil kamorkoli, povsod je zapazil, kako mu je gospa Regina pripravila in ugladila pot in mnogokrat mu je bilo pri srcu, kakor da hodita nevidna vsemu svetu roko v roki v srečnejšo bodočnost.
letnike. Na milijone slovanskih sinov je danes poučenih o tej slavnosti, na milijone jih je, ki znajo ceniti delo in trud onih rodoljubov, ki so pripravili in priredili to veleimpo zantno slavnost, in na milijone jih je, ki danez vedo, kdo je na Slovenskem nositelj narodne, sokolske miali. Na stotine je slovanskih listov, ki ao navdušeno oznanjali znamenitost in sijaj sokolskega praznika; v čeških in v hrvatskih, v ruskih in srbskih, v poljskih, bolgarskih in slovenskih listih slave to priredbo, časte po sasluženju prireditelja in jubilarja »Ljubljanskega Sokola« in izrekajo zahvalo onim, ki bo s trdim in napornim delom in z velikimi žrtvami vse poskrbeli, kar je bilo treba za slavnost. S to slavnostjo je slovenski narod pridobil na milijone prijateljev, bratov, ki bo nas doslej komaj poznali. In vendar so se našli ljudje, ki to znamenito slav nost grde in zasramujejo. Na vsi slovanski zemlji od Mangarta do Vladivostoka od Gdanskega do Soluna je pa le e n sam list, ki je spo soben take infamije, to je list ljubljanskega šzofa, nesnažno glasilo nesnažnih politikujočih duhovnikov, to je ljubljanski »S 1 o v e n e cc Klerikalci so bili od nekdaj strupeni sovražniki »Sokola« in so ga vedno obirali, zasramovali in na najhudob nejši način denuncirali kot veleiz-dajsko revolucionarno društvo, dasi se ni »Sokol« nikdar vtikal ▼ politiko. Toda klerikalci bo »Sokola« sovražili in ga sovražijo tudi še danes, ker sovražijo narodno idejo, ki je kristalizovana v sokolstvu, ker sovražijo s 1 o v a n s k o misel, kakor je oiivotvor-jena v sokolstvu in o kateri vedo, da izključuje k 1 e r i k a 1 i -sem. Prav pravijo brnske »Lidove Novinv« v svojem krasnem poročilu: »Sokol bdi — a to je zarukou, že svoboda, jejfž hesio v Čele sveho praporu ma zlatym pf*mem napsano, u\ nezanikne a že ve volne" svobode rozvine se nočrou vr-chovatou i duch pro z a p a s v na poli duševnim, kde v roz-hodnem, konečnem utka se boji ve-skere* Slovenstvo se společnou ne-\ f itelskou racou . . . Jest treba jen na počate cestč neumornou praci v pradč sokolskou vvtrvati a tak my-šlenka všeslovanska zachranf jiste nas Slovany všechny pro veSne všky« — Sokolsko misel sovraži klerikalizem in zato preganjajo klerikalci »Sokole« od nekdaj. Mi nola slavnost jih pa toliko bolj jezi, ker se niso mogli zraven pri št uliti, ker se je pred vsem slovanskim svetom pokazalo, da med bojevniki za sokolsko, za slovansko misel ni kranjskih klerikalcev. Že dvajset let je tega, kar je Mahnič začel sokolstvo zasramo-vati in denuncirati in kranjski klerikalci so mu zvesto sledili do slavnosti.   Šele   nekaj   tednov prtd
Tako je začelo tleti in goreti na vseh koncih in krajih okrog Bistre. Tu se je videl šele dim, tam so se začeli pojavljati že plameni upora proti samostanu in odpada od rimske vere, povsod je pa bilo moreče soparno, kakor pred velikansko nevihto, ki poruši in polomi vse, kar najde na svojem potu.
Takozvana „Zigeunerhatz" je bila končana Šele proti jeseni. Vojščaki so se vrnili v Ljubljano, njim na pomoč dodeljeni graščinski hlapci so odšli na svoja domovanja, v samostanu je ostal le majhen oddelek vojščakov v varstvo samostana. Ko je pater Celestin s svojega okna gledal za odhajajočimi vojščaki, ga je prevzela jeza, da sedaj nima več upanja dobiti Erazma pl. Obričana v roke. Maščeval se je sicer kmetom, ali onega, katerega bi bil najraje ugonobil, ni mogel doseči. Nadvojvoda Karel je bil sicer na prošnjo samostanskega predstojniŠtva brez preiskave izrekel obsodbo nad Erazmom, da je pregnan na vse čase iz vseh avstrijskih dežela, da mu ne sme pod strogo kaznijo nihče dati ue zavetišča ne hrane, nego ga mora kot zločinca in apostata izročiti cerkveni oblasti, ali pater Celestin je vedel, da se more ta
slavnostjo so v dunajskem »Vater landu« nanajpodlejŠi način denunoirali »Ljubljanskega Sokola« — a sim se je približala slavnost, dim so vedeli, kako velikanska manifestacija bo zlet, čim so spoznali, da bo pozornost vsega slo-vanstva osredotočena na ta zlet — so kar naenkrat tudi hoteli igrati na tej manifestaciji svojo vlogo. K a j bi bilo vse javno mnenje reklo, če bi bil »Ljubljanski Sokol« pustil na svoji jubilejski slavnosti navse-slovanski priredbi sokol s t v a nastopiti sovražnike sokolstva, tiste ljudi, ki so »Sokola« 20 let n e p r e t r goms zasramovali in ga denuncirali. Čast sokolstva je zahtevala, da je »Ljubljanski Sokol« pustil na strani brezdomovinske klerikalce. In zdaj je začel »Slove n e c« svojo vojno z nesramno izjavo, priobčeno dne 15. t. m., da njegova stranka odklanja sode lovanje — na katero je nihče ni vabil, in z še neiraron»jšo opazko, da le iz ozirov na zunanje goste ne nažene svoje sodrge, da bi slovansko manifestaČno slav nost razbila in razgnala. To je »Slovenec« pisal 15. t. m. in na to smo mu mi odgovorili z notico, n« katero se sinoči skliouje, in v kateri smo mu za njegovo ne Bramnost primerno posvetili. Slavnost se je izvršila sijajno in krasno Na vsi slavnosti ni bila izrečena ne ena beseda, ki bi bila naperjena proti klerikalcem, ni bil storjen ne en korak, ki bi mogel biti klerikalcem vspodtik-Ijaj. Z nobleso, katere klerikalec sploh zmožen ni, se je vse opustilo, kar bi moglo dati slavnosti kak strankarski značaj, dasi klerikalci kot preganjalci in denuncijantje sokolstva gotovo ne zaslužijo nobene g a o b z i r a. Za to velikodušno prizanesljivost in za nobleso, d a s e niti z besedico pri ti slavnosti niso pred zastopniki vsega slovan-stva ožigosali klerikalci po zasluženju, se je »Slovenec« zahvalil s tem, da grdi vse»iovan-sko slavnost, o kateri so navdušeno poročali vsi drugi slovanski listi, da insultira vse tiste, ki so priredbo imeli v rokah in se z občudovanja vredno požrtvovalnostjo trudili zanjo in da razširja najpodlejše laži, s katermi bi mogel slavnost kompromitirati. »Slov.« laže kot cigan, kakor je pač njegova navada od nekdaj, a nas le veseli, da je tako pred vsem slovanskim svetom pokazal svo|o propadlost in zavrienost. Koliko za-ležejo njegova natolcevanja, razvidi se iz tega, da se »Sokolu« niti vredno ne zdi, da bi nanja sploh kaj odgovoril, nego jih molčečim prezirom ignorira.
— Slovenci! Vabimo V»s na XIX veliko skupščino družbe sv Ci-
obsodba brez vojaške pomoči samo slu čajno izvršiti. In to ga je peklo in mu je ležalo na duši, mu je razvnemalo možgane in razgrevalo kri. < !clo menihi niso mogli tega pojmiti, ker niso poznali prave nature tega groznega moža, ki je imel le eno samo a silno strast, da je hotel uveljaviti vedno in povsod svojo voljo, in ki je poznal le eno ra dost, le en užitek, le eno razkošje, delirij volje.
Srepo je gledal pater (Vlestm za odhajajočimi vojščaki in ko so izginili v daljavi, je njegov pogled motril mo goČno ravan ki se je v svitu zahajajočega solne a razprostirala pred njim. In zdaj ga je obšel ponos, da je skoro vse, kar vidi njegovo oko, njemu pod ložno iu pokorno, da je on kralj te pokrajine, gospodar imetja in živi j en j a t eh prebivalcev, katere je s svojo železno pestjo ukrotil tako, da se po pasje uklanjaju njegovi volji. Samo prijorskega krila na zlati verigi še ni imel, a vedel je trdno, da ga dobi, čim le iztegne roko, in zato je lahko Čakal ugoduega trenutka.
Tedaj, ku je pater Celestin z raz-mišljevaujem o svoji muči tulažil svojo jezu, da se ne mure maščevati nad
ila in Metodi, ki bo t četrtek, dne 4 a»gusta 1904 v Žalca pri Celja. Začetek sv. maše ob 10 uri, začetek »borovanja v dvorani g. Fr. Hodnika cb 11 uri. Po zborovanju skupni ob-d, za kateri naj ae udeleženci do 2 avgusta t. 1. sglase pri odboru podružnice sv. C rila in Metoda v Žalcu. Kuvert brez pijače »Une tri krone. Po obedu razhod po Žalou in okolici. Ob 5. uri popoldne koncert. Ravna teljstvo o. kr. državnih železnio je z odlokom z dne 3. julija 1904, št 19587/5, dovolilo, da se odpelje poseben vlak jz Žalca v Cel|e 4. avg. 1904 zvečer ob 8. uri 23 minut, ki bo imel direktno zvezo z vlaki proti Ljubljani in proti Mariboru.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Vsenemški poslanec
Stein je — seveda tudi skrivaj — obiskal te dni Jesenice in imel tam shod. Namen shodu je bil, ustanoviti na Jesenicah vsenemško delavsko društvo. Kakor poroča pri ti priliki vsenemško glasilo, je na Jesenicah v zadnjih dveh letih že osemdeset oseb prestopilo k protestantizmu. In rimskim klerikalcem se še vedno ne svita!
— Trgovski tečaj na L mestni višji dekliški soli v LJubljani je zaključil letošnje šol-bko leto dne 20 julija z izoitom, ki je traj-.l dva dni in sicer 19 in 20. julija. V izprasevaini komis ji, kateri je predsedoval načelnik kuratorija g. ravnateij SenekoviČ, so bih gg. ravnatelj dr. Požar, mestni knjigovodja Terdina, profesor \. Sič in s »dni avskuitant Kuder. Izmed 32 vzpre letih učenk so izstopile  med letom
4 k skušnji se ena sploh ni oglasila, dve ste pa po pismenem izpitu, ki se je vršil od 4—7 julija, odstopih. Pri izpitu so 3 učenke padle, 22 pa jih je napravilo izpit in sio^r
5 z odličnim, 17 pa z dobrim uspehom. Poučeval je knjigovodstvo mestni knjigovodja g Terd:n», trg. aritoD* tiko, trg. korespondenco in pisalni stroj g. prof. S č, trgovsko in menično pravo pa g. Kuder. Ta pre-potrebni trgovski teč»j, ki je zaključi letos že 4. šolsko leto je dal slovenski trgovini že mnr gn sveiib in mladih trgovskih m«»či. M»rdikjH je ta mladi trgovski naraščaj toliko upiival, da se je uvedlo vsaj slov knjigovodstvo, mRrs'teje *a tudi slov. korespondenca Bodreč druge za slo vensko misel in besedo, se ta mladi narašč&j sam vnema ob njej. Mnogo učenk bo ostalo v domači trgovini, ta ali ona bo prevzela od svojih sla rišev trgovino ter bo imela priliko uvee-ti v svojo trgov no samo slovensko poslovanje. Trgovski tečaj je vz?ajslišče slovenskega trgovskega poslovanja, samostojnih žensfcih eksistenc in slovenske ženske zaved nosti.
— Umrl je včeraj ob 8. uri zjutraj v tukajšnji hiralnci, v 41 letu starosti, Anton Grablovic ustanovitelj socijaldemokratične str*nke na Kranjskem. 1 okojnik je bil jako dober ljudski govornik in je znal s svoj'm nastopom delavce ntmah pridobiti za Bvoje ideje. Zadnja leta je bival v Ljubnem kot tajnik »Avstrijske zveze rudarjeva. Vsled na d rnega dela in slab h gmotnih razmer se mu je omračil um, na kojem je bolehal skozi več let. Ž njimi   izgubi   socijalna demokracija
slovenska zadnjega izmed zvojih prvoboriteljev. Pogreb bode danez ob 7. uri zvečer iz hiše Radeokega cesta št. 11.
— Vegov nemški življenjepis. Goapodom subakribentom ae naznanja, da bode Vegov životopis koncem tega meaeca dotiakan. Takoj po natiska se počne razpošiljatev.
— Trzialti „Sokol11. Izvanredni občni zbor tritškega »Sokola« se ie vršil 24. t. m. Od navzočnih 24 Članov sta bila soglasno izvoljena za podstarosto brat Miha Zaletel, za odbornika pa brat Peter Smolej. Pri ti priliki so se določite tudi poaa-mičnosti za slavnostno ustanovitev »Sokola« dne 4 septembra ti, in sicer tako le: 1 ) na predvečer napravijo pevci »Sokola« podoknico Btarosti bratu Josipu Luzarju; 2) v nedeljo
4 septembra dopoldne ob 10 uri bo sprejem in pozdrav došlih bratskih društev, ob  11. uri ogled Tržiča in okolice, ob 1. uri popoldne banket v gostilni pri Bastelju,  kjer bo svirala godba na godala, a ob 3  uri popoi dne bo javna telovadba.   Kraj, kjer bo javna telovadba, se naznani pri hodnjič.   Ža sedaj prosimo vsa brat ska sokolska in sploh vsa narodna društva, naj nas blagovole počastiti pri ti velevažoi  slavnosti s svojim obiskom.   Posebna vabila se Še razpošljejo. — Odbor.
— Aljažev dom v Vratih.
Slovesna otvoritev Aljaževega doma v Vratih, postavljenega v spomin desetletnioe »Slovenskega planinskega društva«, v nedeljo, dne 7. avgusta t 1. Spored: Odhod iz Ljubljane v  nedeljo,  dne  7. avgusta, ob
5 05, ozir. iz Šiške ob 5 09 zjutraj, prihod na Dovje ob 7 11 Z Divjega v Vrata (mimo Peričnika) 2l/a ure hoda. V Vratih pri Aljaževem domu ob poldvanajstih sv. maša pod milim nebom; opravi jo g. Ivan Miakar. Blagoslovitev in slovesna otvoritev doma. Zabava: petje in godbe. Odhod v Mojstrano in na Dovje ob štirih popoldne in z Dovjega ob 8*39 zvečer v Ljubljano. Prihod v Ljubljano ob 1040 po noči. Za jed in pijačo je poskrbljeno. Za pravi obed se je oglasiti do dne 2. avgusta pri odboru v Ljubljani, istotako za prenočišče. Ob koncu veličastne alpske doline Vrat, tam kjer se dviga mogočni Tr>glav od tal do vrha liki navpična stena, stoji že od leta 1396 Aljaževa keča, ki jo je postavilo »Slov. planinsko društvo«. Koča obstoji le iz enega prostora, v katerem je 6 ležišč, ognj'šČe in miza s potrebnimi klopmi. V podstrešju so ležidča za vodnike. Koča m bila oskrbovana; opremljena je bila le s potrebno kuhinjsko posodo, da si je mogel turist kaj malega skuhati. Veličastnost doline same in poti, ki izvirajo iz nje na Triglav in njega sosede ter zlasti v romantično Trento, so privabljali vsako leto vedno več turistov v kočo, in tako je nastala izven dru&tva misel, da bi se postavila v Vratih velika, oskrbo vana koča. Misel je vzrasla celo do namere, da bi zgradili velik planin uki hotel, ki naj bi ne služil le v tunstiške namene, marveč bi bil tudi letovišče »n središče planinskega zdravilišča. Tem idealom je pa na sprotoval hladni realizem v obliki pičlo odmerjenih denarnih sredstev Društvo samo ne bi bilo moglo prev zeti tolikih stroškov za velik hotel, zasebnim potom pa gmotne podp-r-tudi ni bilo dobiti. Misel o hotelu se je vsled tega vedno bolj krči« in odbor je zalo sklenil, zgraditi z najmanjšimi  stroški   nekoliko večjo
kočo, ki naj bi zadostovala, ker bi bila oskrbovana, turistom in tudi letoviiearjem v manjšem števila Z ozi.om na nje večjo obsežnost ae je nazvala nova stavba »dom« in z ozi rom na velezaaltiinega društvenega častnega člana, po katerem ima ie ime tudi prva koča, ze imenuje ta dom »Aljažev dom«. Stara Aljaževa koča tvori v tlorisu kvadrat, ki mu je stanica dolga 5 50 m, novi Aljažev dom je pa 1380 m dolg in 910 metrov Širok. Zgrajen je iz maeesno vega in smrekovega lesa na 75 em visoki zidani podstavi ter pokrit z cementnimi strešniki. Stavba je pritlična z uporabo podstrešnih prosto rov. Glavni vhod je obrnjen proti južnovzhodni strani. Čez nekoliko na prostem stoječih stopnic stopiš v sobo, ki je nekaka predsoba v razdelitvi prostorov. Na levo od te predsobe se nahaja prostorna jedilnica z divnim razgledom na Luknjo, Tri glav in Cmir. Iz jedilnioe je vhod v spalnioo za dame a šestimi poste ljami. Na desni strani od predsobe drže vrata v spalnico za goapode, v kateri je prostora za deset ležišč. Ic predsobe je dohod v vežo in v stop nišče, ki ležita na severni strani hiše. Iz veže prideš v kuhinjo, poleg katere se nihaja prostorna shramba, pod kuhinjo in shrambo pa je velika klet, v katero vodijo stopnice iz veže. Po lesenih stopni cah prideš v podstrešno nadstropje, najprvo v prostorno predsobje, iz katerega drže četvera vrata, vsaka v svojo sobo. Oi teh štirih sob imata dve razgled proti zapadu, torej proti Luknji in Triglavu, iz drugih dveh pa je mičen pogled po vsej dolini nazaj, ki jo na videz zaključuje zelena Kož ca. V teh štirih so*»ah bodo po 2 dc 3 postelje zlasti za letovi-š&arje. Stara koča, ki stoji nekoliko vstran, se bo uporabljala najbolj za vodnike. »Slovensko planinsko dru štvo« hoče z novo stavbo ustreči turistom, da bodo imeli dobro prenočišče na izhodišču na velike partije v Julske Alpe, pa tudi letovi-ščarjem, ki si žele počitka in miru med veličastnimi gorami. Društvo pa pri svojih napravah ne sme in ne more prekoračiti svojih gmotnih raz mer. Vsled tega se ni gledalo pri zgradbi Aljaževega doma na zunanji lišp, marveč se je raje denar upora bil za solidnost in praktičnost stavbe in za vodovod, ki je napeljan izpod Triglava. Opisali smo A jažev dom le nekoliko; bolje je pač, da si ga vsak ogleda sam, zato upamo, da pride v nedeljo, dne 7. avgusta t. l. kar največje število planincev v Vrata, da se na novo poklonimo kralju nadih planin — mogočnemu Triglavu.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda z ta Žužemberk in o&oltco ima dne 31. t. m. v šolskem poslopju ob 4 uri popoldne redni občni zbor.
— Lov na tatove. Vsled mnogih vlomov, ki so se te dni primerili v Bučki, Zamešku, Zaboretu io pri Sv. Primožu v občini Raka, je crožnidtvo s pomočjo 200 kmetskih mož dne 25 t. m uprizorilo velik »lov« na tatove, ki pa je bil brez uspeha.
— Odbor Slovenskega pevskega društva" v Ptuju
prosi vse gg. poverjenike, slavna pevska društva, Č. pevke in pevce sodelujoče pri slavnosti dne 7. avg. v Mariboru, naj vzamejo jim dopo slane note seboj, sicer bi jih manjkalo pri konoertu. Ker bode skupna pevska vaja prepotrebna, posebno glede prednašanja novih skladb, pro
Erazmom, je zapustil dolgi Laban samostan. Sedaj pa ni imel na sebi obleke samostanskih stražarjev, in ni imel na strani meča, s katerim je bil sicer vedno oborožen, nego je nosil ognljeno kmetsko obleko v rokah pa je držal debelo palico. Vendar pa je zadovoljno žvižgal, ko je šel svojo pot do ovinka, izza katerega se ni več videlo na samostan. Tam se je usedel kraj ceste, da še enkrat ogleda mogočna poslopja, kjer je preživel toliko let in ki jih je danes zapustil za vedno.
— Hej, kam pa ti, pa v tej obleki? S temu besedami je Anton Magajna, ki je prijezdil z Verda, prebudil dolgega Labana iz njegovih sanj.
Počasi se je Laban obrnil k Magajni, kakor bi se njegovi pogledi ne mogli ločiti od samostana.
— Po svetu grem, gospod Magajna. Da, da, po svetu. Nič se ne Čudite; res je tako. Savel je šel iskat očetove oslice, pa je našel kraljevstvo; Me ve, kaj jaz najdem.
— Pred vsem bi se moralo vedeti kaj iščeš, je menil Magajna.
— Ali naj Vam povem po pravici?
No, pa vedite, cigane grem iskat, je potihoma odgovoril dolgi Laban in vi-devši izraz začudenja, ki se je pojavil na Magajnovem izrazu, je pristopil bližje in skrivnostno skoro neslišno razodel Magajni svojo tajnost. Vam že zaupam, Vi ste bili zmerom dobri z menoj. Veste zakaj grem cigane iskat? Kaj ne, da ne veste? Lejte, gospod Magajna, cigani so Aronovi sinovi. To je čisto gotovo. Jaz sem to slišal sam, ko je to pravil kralj David in ko sem ga vprašal, če je res, mi je to potrdil. Trikrat sem ga vprašal in trikrat mi je to potrdil.
— A kaj naj to tebi pomaga, ljubi moj Laban ; naj bodo cigani že Aronovi ali Luciferjevi zato jih vendar preganjajo ko divje zveri in obešajo brez usmiljenja. Kaj hočeš po sili priti na vešala, da se misliš pridružiti ciganom.
— Saj ne ostanem pri njih, je menil Laban, le njihovo skrivnost bi se rad naučil, potem jih spet zapustim.
— Kaka skrivnost je to?
— Ali ne veste, kaj poroča sv. pismo ? Egiptovski duhovniki so zasačili Arona in videli, da zna iz praha nŠi delati. Zato so ga zatožili pri Faraonu.
Ali zdaj razumete. Aron je delal uši, da je ž njimi trpinčil Egipčane; Če je znal uši delati, potem je znal tudi iz praha denar de lati, in če je to moč imel oče, zakaj bi je ne imeli njegovi sinovi-cigani ?
— In ti bi se rad tega naučil pri ciganih?
— I kajpak, pa kako rad. Pa se tudi naučim. Le verjemite mi, cigani znajo res iz prahu delati ne samo uši ampak tudi denar. Ko sem bil njih jetnik, sem videl tri vreče Čisto novih cekinov.
Magajni se je Laban smilil, ali sprevidel je, da s pametno besedo ničesar ne opravi.
— Laban, ti si osel, kadar boš to sam spoznal, pa pridi k meni. Če najdeš cigane, poizvedi, kje je Erazem in sporoči mi to. Z Bogom!
Magajna je odjezdil, dolgi Laban pa je smehljaje gledal za njim, kakor mož, ki si je svest, da ima velikansko misel in kateremu se smilijo vsi, ki njegove misli ne pojmijo in ne morejo slediti poletu njegovega duha.
(Dalje prih.)
■ijo ae vsa slavna društva, kakor tudi požarne ine č. pevke in pevci, da pridejo le oredpoldan v Mar bor. Začetek koncerta bode ob pol 4. do pol 6. ure, torej bo za tizte udele ženoe jako ugodno, ki se iele odpeljati zvečer ob x/48. uri iz Maribora. Udelrženoi, ki iele prenočišča, naj se obrnejo na lokalni odbor v Mariboru, na g. dr. Mit. Goriška, odvet. konc. v piaarni g. dr. 6laserja.
— Napad na sodnika. Dne
23. t m. ae je vršila v Gradišču ob Soči obravnava proti Anton iju Pe-ressotu iz Romznsa. Ko je proglasil sodnik, pristav Bresnig, obsodbo na dva meseca, je pcgrabil Peressot križ na mizi, težak 6 kil, ter ga vrgel proti sodniku. Sodnik se je nag ml hitro nazaj, in tako ga krit ni zadel, marveč je priletel v steno ter napravil tam luknjo. Potem je pograbil Peressot še svečnik ter ga vrgel proti sodniku, ali ga tudi ni zadel. Na to so navzoči šele mogli pridržati Pereasota ter ga ukrotiti. Na klic sodnikov so prihiteli še drugi uradniki in stražniki, ki so odvedli Pereasota v zapor.
— Demonstracije v Trstu so zdaj na dnevnem redu, a so vzlio temu, da aretira policija vsak večer večje število preveč razposajenih paglavcev, vendar brezpomembne Par sto fantičev, iredentovoev in so ci jalnih demokratov razgraja po ulicah in kolne list »U Sole« z brez-primerno ostrostjo in z uničujočo neusmiljenostjo biča komoro in njene pristaše ter razkrinkava početje tistih ljudi, ki nosijo v Trstu zvonec v rokah. Lahone to boli zlasti sedaj, ko je prišla na dan afera z bombami, ko je očividno, da se je v Trstu nameravalo s strašnimi hudodelstvi prouzročiti morda celo revolucijo in mednaroden keflikt. V zadevi bomb je korespondenčni biro sedaj jako malobeseden. H<šne in druge preiskave, ki so trajale ves teden, so glasom poročila italijanskih listov končane in je preiskovalni sodnik dr. Barzal to že sporočil policiji. Tudi zasliševanje obtožencev je končano in se prične sedaj zasliševanje prič. Mestna delegacija je suspendi rala tri m*gistratne uradnike in nekega mestnega učitelja, ki so zapleteni v afero z bombami.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer ob 8 uri v »Zvezdi« promenadni koncert s sledeč.m sporedom: 1.) Zaje: »čarovnica iz Boissv«, ouvertura. 2) Ziehrer: »Ic cesarskega mesti«, valček. 3.) Verdi: »Traviata«, fantazija. 4 ) Parma: Iniermetzo iz opere »Ksenija«. 5.) Kmdl: »Sanjske slike«, potpourri. 6) Aletter: »Ljubavno kramljanje«, ga vota.
— Ogenj na barju. Dne 22
je v Bregu nastal na posestvu Matije Keržiča iz Pekla ogenj, ki so ga še.e po dvadnevnem delu pogasili.
— Nesreča. Včeraj so pripeljali ob 2 uri 37 minut s poštnim vlakom 7ietno Jožefo Stradijolovo, hčerko posestnika iz Spodnje Košan« št. 38 na južni kolodvor in od tod z rešilnim vezom v deželno bolnico. Navedenka je pestovala doma pod hribom otroka, njen oletni brat I*an pa je zavali! nanje neko skalo, ki jo je zadela pod desno ko f no in ji zlo mila nogo.
— Tatvina. Trgovcu J. K. je bilo iz kleti ukradenega 30 litrov vina.
— Pogoljufal je Ant n Deros, kamnosek v Škefji Loki, 50 kron in včeraj neznano kam pobegnil.
— Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpe ljah  v  Ameriko 4 Hrvati. — Iz Hru šice  se je  odpeljalo  13  Hrvatov v Zagreb, 8 pa iz Reke v Šliof.o Loko.
— Izgubljene in najdene
reči. G J. š je izgubila včeraj nekje v mestu z1 -1 < iglo z dijamantom, vredno 120 K. — Dijak Gašper Pekle je izgubil danes v cerkvi sv. Jakoba črn dežnik, vreden 5 K. — Trgovčeva soproga M. G. je izgubila včeraj nekje v mes*u zlat uhan z briljantom, vreden 200 K. — Našel je dne 27. t. m. realec Joief Straus denarn co, v kateri je bilo 10 K 50 vin. — G Ama lija Sešarkova je našla srebrno zapestnico
— Hrvaške novice. Lito graf Zlamal, ki je izdeloval v Zagrebu bhnkovce, katere je njegova žena s pomočjo svojega ljubimci L'ebla po Dunaju razpečavala, je bil včeraj obsojen v 10 etno ječo. dasi je Bam državni pravdmk predlagal milostno sodbo z ozirom na to, da je vplivala nanj njegova malovrrdna žena in beda. Na Odrskem in HrvaŠkem je namreč za tak zločin najnižja kazen 10 let, dočim smejo av strijska sodišča znižati katen do treh let. — Hrvaška zastava na Reki. Povodom pogoščenja častnikov ameriške mornarice je bilo prvič, da je z guvernerjeve palače med drugimi zastavami plapolala tudi hrvaška trobo)nica. Avtoncmiati so bili vsled tega strašno razkačeni in razen ofloijalnih osebnosti ni hotel
nihče povabljenih priti h guvernerju na kosilo — Nov hrvaški list. Znana praška tovarna Žitne kave, Vydra, začne izdajati tudi za hrvaške odjemalce brezplačni literarni list »Sielo«, kakor Že izdava tak liat z» Čehe (20000 izvodov) za Nemce (5000 izv.) in za Slovence »DomaČega Prijatelja« (2000 izv )
*  Najnovejše   novice. —
Moka se je podražila skoraj po celi Avstriji vsled slabe žitne letine.
— Zemske ostanke ogrskega revolucij ona rja Rako-c z y j a je dovolil cesar pokopati v kripti katedrale v Kostnicah.
— Truplo Kriigerja so pripeljali včeraj v Haag, kjer sta krsto čakala dva ministra. Kraljica Viljemina je poklonila na krsto bogat venec.
— Umrl je v Jalti grof Dimitrij Kapnist, ki je sestavil svo-ječasno rusko-avstrijski dogovor glede Balkana.
— Nemški prestolonaslednik ni bilvBndapešti, temne je bil dotični mladenič princ Friderik Viljem, sin brunšviškega vladarja. Ker je princ enake starosti in enakega imena kot nemški prestolonaslednik, je nastala zamenjava.
— Boj s tatovi. V ameriškem mestu Bonestel se je vršil te dni pravcati boj med 200 policaji in 150 roparji, ki so hoteli mesto užgati. Boj je trajal celo noč. Pet policajev in 30 roparjev je bilo ranjenih. Policaji so vlo vili nad 100 roparjev.
— Zopet velik požar. V Winterbergu pri Budjejovicah je zgorelo nad 60 hiš, med njimi okrajno sodišče, davkarija in mestna hiša.
— Čez 12 let. V Moskvi so zaprli avstrijskega podanika Feliksa Rei-singerja, ki je pred 12 leti v Pragi kot blagajničar kmetijske banke pone-veril skoraj 1 milijon gld. V Moskvi je živel pod tujim imenom kot zelo bogat podjetnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Petrograd 28. julija Minister notranjih del Plehve je bil sinoči  zavratoo umorjen
Plehve je bil rojen L 1848 ; bilje šef državoe policije, potem prvi pomočnik ministra notranjih del in je postal, ko je bil minister Sipjagin 15. aprila 1902 umorjen, sam minister
Petrograd 28. julija. Atentat na ministra Plehveja se je zgodil, ko se je minister peljal v svoji ekvipaži na baltiški kolodvor, da odpotuje v Peterhof Ko se je peljal mimo varšavskega kolodvora, je pod ekvipažo s strahovito detonacijo počila bomba. Minister Plehve, njegov kočijaž in voz, vse je bilo razneseno in raztrgano na tisoč koscev. Tudi je bilo poško dovanih nekaj pasantov in več voz
Rusko-japonska vojna.
Dunaj 28 julija. Vsa pozornost tukajšnjih diplomatičnih krogov je osredotočena nakonflikt med Rusijo in Angleško. Rusija se, kakor se tu vidi, nikakor ne odpove pravici, preiskovati angleške ladje, in zato se smatra položaj kot jako resen
Petrograd 28 julija Genera1 Kuropatkin brzojavlja, da je bila pri prelazu N a n g a 1 i n ljuta bitka, ki je trajala celih 15 ur. Bojna linija je bila 16 km dolga. Ruskim oddelkom je zapovedoval general Zarubajev. Rusi so iz gubili 20 oficirjev, med njimi polkovnika Uspenskega, in G00 mož. Vzlic velikanski premoči in ljutim napadom niso mogli Japonci iztisniti Rusov iz njihovih pozicij. V centrumu je prišlo štinkrut d 1 boja z bajoneti, a vselej so bili Japonci odbiti in so se morali umakniti.
Petrograd 28 julija Zdaj je dognano, da se bojuje na strani Japoncev osem korejskih polkov, in sicer večinoma pri Kuro kijevem voju.
~ London 23 julija Vest, da so Japonci uničili dve ruski razdiralki torpeJovk, je neresnična.
London 28 julija. Pomorski manevri mornarice so odpovedani Vse ladje morajo ostati, kjer so zdaj, vsi oficirjem in moštvu dovoljeni dopusti so preklicani in se morajo dotičniki takoj vrniti na svoje ladje.
prane 3©žef^
grenčica ««h
^pravzaprav reprezentant grenele".
(V. medic. odd. sploSne bolnice na Dunaju)
Slabotne, nervozno ln malo-krvne osebe, bledične, iloko in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino lekarnarja Piocolija v Ljucljani na Dunajski otsti. —■ 6       Zunanja naročila po povzetju. 9
21 neobhodno potrebna zobna Creme 40
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2B. julija: Jožefa Marija Kremzel, usmfljenka, 42 let, Radeckega cesta St. 11, jetika.
Dne 26 julija: Katarina Meglic, bra-njevka, 40 let, Dunajska cesta št. 9, srčna hiba. France Dacar, pismonoše v s m, 4 leta, StreliSke ulice St. 15, jetika.
V deželni bolnici: Dne 23. juliia: Ivan Kovač, najemnik
pekarije, 61 let, Vitium cordis.
Dne 84. julija: Anton Maček, kajžar,
40  let,  Alcochoiismus.   —  Marija Svetlin,
gostija, 37 lat, Ileus chron.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v LJubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 28. julija 1904.
Naloibeul papirji.
4° o majeva renta . . . 4"270 srebrna renta   .  . .
4°„ avstr. kronska renta 4°/0    „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4«/,,     „    zlata „ 4°,'0 posojilo dežele Kranjske 4VaVi posojilo mesta Spljet 41a«/o      , Zader aVi0/o bos.-herc. žel pos. 1902 4% če&ka dež. banka k. o. 4%     „     „      »    2.0. . 41./,0/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4*/i*/t Pe6t- kom. k. o. z
10% pr. 4Va°/o zast.pisma Innerst. hr. **/*•/• n odrske cen.
dež. hr. .... *Vs°/o z Pis- ogr. hip. ban. IVA obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. 4V«*/o obl. čeSke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. Sei. 3% „ juž. žel. kup. VtVi 4I/j°/o avst. pos. za Zel. p. o.
Srečke Srečke od 1. 1854
„ „ 1880V, . . h     m n 1864 . .
„    tizske .   . . „    zem. kred. I. emisije
ti      »     ii    !!• »i ,    ogr. hip banke .
„    srbske a trs. 100 —
.    turske .      .      . .
Basiiika srečko
Kreditne „
Inomoske „
Krakovske „
Ljubljanske „
Avst. rud. križa tf
Ogr     „     „ „
Rudolfove
SalcburSke „
Dunajske kom. „
Delnice.
Južne železnice . ,
Državne železnice      .   . . Avstr- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke Ogrske
Zivnostenske        „       . . Premogokop v Mostu (Brfuc; Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . Rima-Muranyi .   , .
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute
C. kr. cekin
20 franki    .   . . ,
20 marko.......
Sovereigns .
Marke.....
Laski bankovci .....
Rublji..... . .
Dolarji..... , .
Denar
99 20 10015
18 80 9715 118 70
99 50!
100- 25 KB-— 100*70
99 60 99 60
101- —
10655 ICO 50
101 — 100-
100--100-75
985f
99 1 903-86 101 —
153 25 182 — 257 -162*25 302 — 291 — 266 25 90 -127-81 -460--78*— 77--66-53 25 28 75 67 — 75-&08-
Rl 40 63160 1603 — 6J4 50 746 50 249 -609 60 430 -2210 -I 48»-302 -476 — 170'-
11-32 19 03 2346 2*96 11720 95— 2-63 484
9940 10035
99-55 119 -
97 35 118-90 101 — 10126
100- -10170 100-
99-90 102-
10755 101.-
108 —
101- —
101-101 75
100 10 305-85 1C2 -
1=4 25 186 — 261 — 164 25 311 50 301— 274 25 93 60 128 — 22 -470 -82*50 82'-70-5^25 29 75 71
79 50 618—
82 40 632 60
1613 — 635 50 747 50 250-61060 431 -
2220 ~ 490 — 308 -478-172 —
11*36 1906 23.54 2403 117-40 96-20 «'64 4 98
60 kg K 9-85
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28 julija 1904. Termin.
PSenica za oktober . . Rž „  oktober 1904 .
Koruza „ avgust .  . .
„ maj   ... . 0?es    „ oktober .  . .
Efektiv, vzdržno.
50 50 50 50
7 66 6 37 6 66 6 75
Meteorologično poročilo.
Letni. a*d munt« -iC6-»,   4r*dikjt or&čnl U&k 7"3 0 mrr.
Julij j	Čas opazo-j vania	Stanja barometra v min,	ft? a *	Votrovl	RfcDC
27	9. zv.	734 5	18 0	si sever	oblačno
28. »	7. zj. 2. pop	7351 733 8	17 3 26 7	brezvetr si. sever	sk. oblač. del. jasno
»NOVICE".
Naprodaj so letniki 1845, 1848, 1849, 1850, 1861 in 1863 „NovioM.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda-. 2113
Stanovanje
s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom V Cigaletovih ulicah itav. 3, zraven
justicnega poslopja.
VeS se izve istotam. 9074—3
Grenčica
55
Florian"
in liker
6—170
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
55
t
ki je dovršil spodnjo realko ali gimnazijo, je zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z 2077—3   mešanim blagom
Janko Traun, Glince gJHjg
Lepa stanovanja
V novi hiši št. 26 ob Resljevi cesti
sta 2 stanovanji po 3 sobe in 1 stanovanje v pritličju s 5 sobami s 1. novembrom za oddati. Vsako stanovanje ima svoj del vrta.
Več se izve na Resljevi cesti
st. 30, pritličje.
3076-3
Brezskrbno
rodovinsko srečo jamči"^ prevažna  knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki. 5S3j Z več kot tisoč zahvalni-//'g cami pošilja diskretno m?? \90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, S W. MO, Lind.nstr. 60.
Srednja včerajšnja temperatura: 2l"5°, normale: 199°. Moknna v 21 urah : 100 mm.
Razpis učiteljske službe.
Na I. mestni deski ljudski doli v Ljubljani je popolniti
mesto učitelja.
Prošnje je predpisanim uradnim potom vlagati pri c. kr. mestnem Šol-skem svetu &Q 35 t j
Na zakasnele in  nedostatne prošnje se ne bo oziralo.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 24. julija 1904.
2110
? bptii 1HUE1 ii fiajalil
»»i
> se prične pouk I. oktobra 1904.
>
Pojasnila in programe daje
2111—1
ARTUR MAHR
imetnik in ravnatelj.
Razglas.
Vsled sklepa Kranjske branilnice-se bo pet zunanjih učencev s Kranjskega na ljubljanskem trgovskem učillšču in vzgajališču v šolskem letu 1904 5 poučevalo zastonj in se jim bodo tudi dala brezplačno vsa učila.
Prosilci, ki so dosegli 14. leto starosti naj vlože svoje prošnje z navedbo stanovališca in dokazili o ubožnoflti in pa izpričevali o dovršenem tretjem razredu gimnazije, realke ali višjega razreda meščanske šole s hvalevrednim redom v nravnosti in vsaj povoljnim j »oh om, do 20. septembra t. I- pri podpisanem ravnateljstvu, ki v svrho sklepanja predloži nato vse dospele prošnje slav. ravnateljstvu Kranjske hranilnice.
V Ljubljani, dne 28. julija 1904.
Ravnateljstvo trgovskega učilišča: Artur IVIfthr.
2112—1
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrnpljenju s svincem.
itliopone"
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinCenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone' je cenej i kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialitetl: «lvo {MBm-ftckengraii) ( smleto kar pdede (Mascliineiiroi) \  za pleskanje.
r^ZZZZZZZ^^^ZZH Barve za železniško industrijo. ZZ^^I^ZZS^^I^^
V. znamka
V. znamka
Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1575—10 znamko in pečatom firme.
Eithopone- in kcm. tov.: 2(asern pri Salcburgu,
Pisarna: T>im«i* I.s Wallner«transe Nt. 11
posebno prikladni za letoviščarje, se oddaš ti takoj.
Pojasnila daje hišnica v Gosposkih ulicah št. 10 v Ljubljani.       nt-2
I ali 2 dekleti
sprejmem pod dobrimi pogoji v kuhinjo v pouk, kjer se lahko j nauče finega kuhanja. 2108 Ponudbe pod: S. S., Kranj.
Oton ZupančiC
a-86
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. »Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi .Slovenec1* ter „Dom in Svet' sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nase lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote\ nehotć.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Mi
Več stanovanj
po nizki oeni se odda s 1. novembrom t. 1. v novi A. Bučarjevi ob drevoreda Opekarske ceste stoječi vili. Naje*nniki imajo pravico do porabe velikega vrta.
Natančneje pove lastnik sam, oziroma mestna posredovalnica za delo in stanovanja. SIGO—1
Mladenka
ki je absolvirala celoletni kurz graške akademije, vešča enostavnega in dvo stavnega   knjigovodstva, stenografije, vajena pisanja na pisalnem stroja itd sploh izurjena v vseh pisarniških stro kah, išče sluibe v kaki trgovini, pri pošti, železnici, v banki ali odvetniški pisarni, zlasti pa v kaki tovarni. 2(J95 I Več pove upravništvo nSlov. Nar."
S
Pijte
Klauerjev
„Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne železnic«.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Wtla1_
veijaven od dne t. junija 1W4. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. FrtOGA CEZ TRB12 Ob 12. uri 2t m ponoči OSOM viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez SelzLhal v Auseee. Solnograd, čez K,(*m-Reifiin^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. - 01 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei. Beljak. Celovec, Franzena feste, Ljubno, Dunaj, čez Se lz t h al v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifl ing v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare,  Heb, Francove vare, Karlove  vare,  Prago, Lip»ko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 ari 56 m popoldne osobni vlai* v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzetiefest-e Monakovo, Ljubno, čez Solztha, v  Solnograd, Lend-Gastein,  Zeli ob  jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pariš: Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare  Heb, Francove vart Karlove vare, Prago (LjubljanaLinc-Praga direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Duna čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost Monakovo iLjabljana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROGA V NOVO MEST( IN V KOČEVJE. Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak \ Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari 8 m zvo čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj  osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, .Monakovo-LjublJana direktni voz I. in B. razr. Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line Steyr, Aussee, Ljut>i. Lelovec, Beljak.   —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Manjine vare. Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I in II. razr),   Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ub jezeru, Lend-Gastein, Ljubno Celovec, Šmohor, Pontabei.   —   Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ur: 30 m zvečer z Lesc-BIeda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.   —  Ob 8. uri 44 m zvečer osobm vlak z Dunaja,  Lipskega, Prage, Franzensfeste,  Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Puutabla, cez Selzthal z Inu mosta in Solnograda.   —   Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ   NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari  32 m po poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer isto tako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne,  ob 7. uri 1U m zvečer.      Ob 10 ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoludne, ob 6. un 10 m zvč. OL 9. uri 55 m ponoči same ob nedeljah in praznikih.      Čas prihoda in odhoda je označei. po srednjeevropejskem času ki je za 2 min. pred Krajevnim časom v Ljubljani.
<ufe
Od  tis o cev pri poročen a
JSf a j boljša
hi t9 ek n £t
bolne
olr o ke.
Jzborno  se je  obnesla pri
bluvanju, črevesnem kataru, driski,  zaprtji   i. t. d.
Otroci vspevajo
pri tem   in ne   trpe prav nič na
neprebavljivo sti
D o b, i   se v lekarnah   in   droge rijah Tovarna  R.Kuf e ke
o
zdrave   in na
izvrstno
FR. C3  EE D URO IN
B F-D U M AK J.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v
Kupuje ln
vse vrste rent, zastavnih „ munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
CELOVCU, prodaja
pisem, prijoritot, ko-
Akcijski kapital K 1,000.000—
Zanujara Ii rtskoapti|i laja prtdu|ai n vrednostna papirji
izžrebane vrednostne papirje in Zavarale sreika proti
vnovčuje zapale kupone. ircLrznl i z; aru."to L.
Vinkuluje in devinltuluje vojaške ženitninsko kavcija.
Efikompt ln InhAato menic.   14| fJT"   Boru« iinro«lla.
Podružnica v SPLJETU.
v tekočem računu ah na vioftne knjižice proti ugodnim obreetim.   Vložeut denar obrestuje od dne vloge do 'ne vzdiga. 39—85
Promet s cekl In nakaznicami.
izdai&telj in odgovurni aiediiik: Dr. Ivan Tavim.
L»»iuiua in tiik .Narodne tiskarne
29