33. Številka. Ljubljana, sredo II. februarja. XIII. Ho, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i/vzem«i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poftti prejeman M avstro-oj? erske dežele za celo leto 1(1 gl, za pol leta 8 gl. ta <etrt leta 4 «0. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leta lil glil., m i etri leta pld. .0 kr., za en mesec 1 glđ. 1<> kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kr za mesec, o0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko v«*, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uči te I je na ljudskih iol li in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt let« 2 gM. fo kr., po pošti jut j. man za četrt leta '.i folđ. — Zii oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste t\ kr, će se oznanilo enkrat tiska, "» kr., če no dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiHka. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kobnanovrj liisi St. U „gledališka stolba". Op ra v ii i š t vo, na katero naj >»e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, (uinmila, t. j 'administrativ ne stvari, je  v' rNarodnej tiskarni" v Kolinanovej hiSi.
ta neusahljivi vir narodnega bogatstva, »trlo nam v oči gole pečine; vsak hudournik odnese nam ohilo plodne zemlje, pa nam navali na naša polja peska in kamenja. Pobegajo uže celo divje koze iz naših planin in ako bodemo še nekaj časa tako gospodarili, prisiljeni bo demo zapustiti zadnjo svojo tvrdnjavo. Tuji duh je uže hudo preplaval naše reke, uže se je vgnjezdil po naših mestih, užc pošilja svoje naselbine v naše vasi, ali najognjusnejša prikazen je neimkutarstvo, ta sramotni srab, ki nam mori dušo in telo.
Človeški razum dozoreva kasno, pa zato opazujemo, da ravno najpoštenejši možaki menjajo politične nazore. V. Hngo in Thiers sta sijajna izgleda, kako baš najbistrije glave rade popuščajo vkoreninjene predsodke, ako jim to veleva domoljubje. Domoljubje pa se snuje na čuvstvu, in kdor zataji svojo mater, svoj rod, ta je gotovo spridenega srca. Cehom in Slovencem pripada žalostna čest, da se je pri njih pojavila cela druhal odpadnikov in izdajalcev. Ako se hočemo te pogubne kuge rešiti, moramo preiskati, kako postaje in po katerih načelih se razvija. V to svrho bodemo razdelili naše neniškiitarje v četni razrede, ter vsakega kratkim opisom označili.
V prvi razred spadajo kosniopoliti. Mnogi mladeniči visoko letečih inislij stopajo v življenje z velikimi Bklepi; oni misle, da so poklicani delati za celo človeštvo, pa da to morejo samo v jako razširjenem jeziku, kakor je na primer nemški. Takim sanjačem prigovarjaš zastonj, da smo tudi Slovenci jeden akopram mali del človeštva; da vesoljnost le toliko napreduje, kolikor pojedinci; da imajo Nemci dovolj lastnih delavcev i. t d.
Oni ostajajo trdovratni, ter hlode po svetu kakor zvezde repatice, en čas se čudimo nji-
hovoj svetlobi, ali bolj ko se oddaljujejo bolj jim medli sijajni sled — njihovi žarki nas nijso ogreli. Žalujemo za mnogimi geniji, ki so sicer naše krvi in vendar nijso naši, ker delali so častno za človeštvo, a nijso storili nič za človeka Slovenca!
V drugem razredu nahajajo se kruhoborci. — Kadar se hulja potaplja, pobegnejo iz nje miši in podgane. Slovenija ne more deliti mastnih služeb, pa jej vsi, katerim je trebuh več kakor poštenje, obračajo hrbet. Ljudi, katerim je denar najljubšo stvar, naj nam ne bode žal! Ali je tudi takih, ki krivo misle, da morajo tujstvo iz hvaležnosti podpirati. Sicer spoštovan sodnijski svetovalec mi je pri nekaj priliki tako-le modroval: „Kako bi se za Slove-venijo mogel izpostavljati in žrtvovati jaz, ki nijsem od nje do borega življenja nikdar nič prejel ? Kar sem in sploh da sem, imam zahvaliti samo Nemcem, ki so mi za mojega šolanja davali posla in kruha." Kedo bi mogel tajiti, da je v tej argumentaciji nekaj materijalne resnice? In vprašam te, prijazni čitatelj, je-li za nas posebna čast, da se je pred nekolikimi leti jeden naših najsposobnejših dunajskih dijakov od slabosti na ulici zgrudil, ter vsled pretrpljenega gladil tudi umrl?
Vredno bi bilo izračunati, koliko naših sinov nam je siromaštvo ubilo, koliko odbilo. In vendar bi se jim lahko brez vsakega truda pomoglo. Da žrtvuje v to svrho vsaka slovenska glava na leto le novčić, nabralo bi se do j 15.000 gl., ter s tem denarjem uzdržavalo do 50 dijakov, a 300 gl. Nam Slovencem sicer ne manjka dobrih svetov, niti dobrih misli j, in najmanje dobrega srca, ali nemarno energije in v vsem pogrešamo prave organizacije. Kolikokrat se je uže snovalo društvo, ki bi imelo siromašne in vredne dijake podpirati in ven-
Naši vragi.
V pregovorih se zrcali narodna modrost, ali le prepogosto širi se v njih tudi nevarna strast, sebe in druge varati, potuhlost in laž. Tako se mogočniki in njihovi hlapci radi sklicujejo na znani sohzem: „Si vis pacem, para bellum". To načelo dolikuje divjakom, ki naj-rajrajši žive od tujega plena, pa se bojo samo jačjega. Mi pa, ki se hvalimo toliko se svojim napredkom, morali bi reci: „Si vis pacem, ab-horreas bellum !u Res je se nerešenih mnogo životnih mejunarodnih vprašanj, ali kdo je temu kriv, ako ne diplomati, ki ljubo polo vičnost samo zato, da jim dela ne zmanjka. Oboroženi mir ne odgovarja niti potrebam niti željam modernih narodov; a ker ima jedrni država v mej nami razpetej mreži strupeni pajek, zavratne namene, slabo vest, moramo jse vsi zanj pokoriti: jasen dokaz, da človek včasi tudi več velja, kakor je vreden.
Vsa znamenja na evropskem obnebji ozna-nujo torej novo nevihto in Avstrija na vso Strani v dotiki se sorodnimi plemeni, prisiljena bode morebiti prej kakor pričakujemo, da brani zgodovinske svoje meje proti nenasitljivim sosedom. Je-li za ta slučaj pripravljena ali ne, to ne spada v našo razpravo, vsekako pa moramo vprašati, je-li slovenska narodnost dovolj utrjena, da bode mogla preživeti celo naj-siliiejši potres? Kdor je iskren, bo priznal, da še nij.
Ako se ogledamo po na.šej lepej domovini, opažamo povsod kaj žalostne slike. Siromaštvo napreduje, po naših pokrajinah poteplje se od leta do leta koščeni mož — bledi glad; naši kmetje zapuščajo domača ognjišča, ter se selijo po sosednjih deželah, kjer se navadno tako brzo poptuje, kakor lehko obogate; kjer so še pred kratkimi leti stale ponosne šume,
Objektivno in subjektivno.
VIII
Milostiva gospa! Objektivno smo Slovenci uže na konji, subjektivno pač še lovimo ravnopravnost za rep, pa je ne moremo vloviti, ker smo premajheni in še preslabi, nehčem reci — negodni. Čast in poštenje Taafiejevemu ministrovanju objektivno, s tega stališča se mu ne da prigovarjati, subjektivno bi se pač dalo kaj reči, ko ne bi bilo objektivnega postopanja v kazenskih zadevah.
Prav je imel oni, ki je rekel: Turčija bi objektivno rada dala Črnogorcem zemljišča, katera jim ima odstopiti vsled zaključkov berlinskega kongresa, ali kako bi storila to, ker albanska liga tega ne dopusti na noben način.   Tudi  naše ministerstvo bi
menda prav rado doz volilo Čehom in Slovencem nekoliko narodne ravnopravnosti, pa kako bi to storilo, ker nemška ustavoverna liga ne dozvoljuje, kratko in malo ne, čisto nič nam Slovencem.
Albanska liga in pa nemška ustavoverna stranka delati solidarno zmote, ena na Turškem druga v našej Avstriji, pa kako bi potem prišla Crnagora do svojih zemljišč, in kako mi Slovenci do naših pravic, če albanska liga in naši ustavoverci ne dozvolijo, da bi Črna gora dobila, kar jej gre, in mi, kar nam pripada.
Za Črnogorce me sicer nij strah, ali strah me je in bojim se za nas Slovence, kateri še dozdnj nijsmo dosegli čisto nič, čeravno smo subjektivno pomagali ministerstvu do zmage pri Btvarjenji vojaške postave za deset let, in smo si dosta oportunsko prizadevali prikupiti se novemu objektivnemu ministerstvu.
Naši prvaki, vsi, kolikor jih je, počenši
od očeta dr. Janeza lileivveisa pa notri doli do Jakoba Alešovca, naj sedaj lioga hvalijo, da še nemarno stranke prava na Slovenskem, ker ko bi takovo imeli, kakor jo imajo Hrvatje, bi užc oča Bloivveis kakor dr. Vošnjak in drugi Bedeli pri razbitih oknih kot izdajalci domovine, in naš dnevnik „Slovenski Narod" bi bil objektivno uže na smrt obsojen in justi-liciran, kakor se je to zgodilo „Obzoru" v Zagrebu na vlaških treh kraljev dan.
Ko bi „stranko prava" imeli na Slovenskem, ne bi smela vojnička godba svirati „Naprej zastava Slave!" po Ljubljani, ker „Slave" ne pozna stranka prava, ampak „Slavo-srbe" pač pozna in „Kranjce", Slovencev pa nij na svetu nigdar bilo , ampak planinski Hrvatje so živeli nekdaj na Kranjskem in na Tirolskem.
„Agramer Zeitung" je te dni pisala o stranki prava uvodni Članek, iu v tem članku
dar še stradajo kakor nekdaj! Sapienti sat! — V tretjem razredu zanimajo nas častila-komneži. Ker v našej deželici ne moremo biti vsi prvaki, prehajajo nekateri sebičneži k našim protivnikom. Ker ne morejo doseči svojih nečistih namenov z nami, doseznjo je zatajivši vsa svoja prepričanja proti nam. Ti možaki so nam posebno nevarni, ker poznavajo vse naše slabosti in jim tudi ne moremo odreči duševnih zmožnostij in odločne doslednosti. Iz sličnoga lest MH so oni silni možje, katere zgodovina imenuje vidike, ki pa bo bili za človeštvo prava šiba božja. Kako je je mladi Monti v svojem Aristodemu označil ?
„Kđor za rastjo hlapi, jo grozoviten. —
Poloti nuj njegove želje i
Njega glavo očeta ino brata,
Oba bo poteptal, samo tla se
Povzdigne, popne do svoje h vrhe"
V četrtem razredu so p u h 1 o g 1 a v c i, vsa ona brezznačajna sodrga, ki rada plašč za vetrom obrača, ki opaža zvesto, kako drugi pokašljujejo in odkašljujejo se, ter po izgledu svojih kosmatih bratov posnema vse tuje šege in napake misleč, da je vse, kar nij domače, lepo in pošteno. Ti ljudje spadajo v norišnico ali pa na gledališčni oder, kjer se šibajo smešne slabosti.
Izdajstvo je bilo pri vseh narodih omr-ženo: Grci so sumljive možake proganjali iz domovine, Rimljani metali je preko tarpejske pečine v prepast, dandenes se obešajo in zapirajo, mi pa nemškutarje, ki redče naše vrste ter ptujstvu mostove zidajo in ceste nade-lavajo, najostreje kaznimo, ako je zaničujemo. Ne kupujmo robe pri trgovcih, ki nas sovraže, ne iščimo pomoči pri zdravnikih, ki so sami bolni na duhu in srci; ne posretujmo se s pravniki, ki so prevarili svoj narod, ker težko bi čuvali naše koristi, kakor bi morali. Ako je tako osamimo, izginili bodo, kakor kafra na zraku. F. S.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. februarja.
Oficijozna v Pragi izhajajoča „Robemia" spet pripoveduje, da hoče grof Taaffe značaj koalicijskega" ministerstva pridržati tudi potem, „če odstopi gospod Stremavr". Taaffe da še zmirom upa v svojom kabinetu zbrati zmerne elemente vseh strank, ekstremnih mož da nehče na vlado pozvati, ker bi zavoljo teh zmernejši ne hoteli vstopiti. Nadalje naglasa ta list, da grofa Taaffe ja podpira v njegovej zadači odločilen faktor,
ki ima glavno besedo pri imenovanji ter odstavljevanji ministrov.
Spomenica nemških poslancev s Češkega, ki se obrača proti memorandu Čehov, se je izročila grofu Taaffeju in predvčeranjem do-poludne baje tudi cesarju. Deputaciji, v kate-rej so bili dr. SchmevkalJ grof Mannsfeld in VVolfrum, je baje dejal cesar, da se bode na oni del nemške spomenice, ki je vreden, da se nanj ozira, skrbno pazilo pri posvetovanji češke spomenice.
Vntliaje držue.
Iz Nofije se poroča, da je Karavelov, ki je z nova voljen v narodno sebranje, sklical vse „levičnjake" skupaj na 18. dan t. m., da se posvetujejo, kako naj v prihodnje opozicija postopa.
Meseca maja se bodo v Trnovem sešli vsi bolgarski škofje, da sklenejo o združenji bolgarske cerkve z rusko.
Iz i ';iri|>r.-nla se javlja, da je dne 8. febr. sultan sprejel novega avstrijskega diplomat ičnega zastopnika grofa Dubskega v av-dijenco s posebnim odlikovanjem in je rekel, da želi vzdržati dobre razmere proti Avstriji. — Mož morda misli, da bode s prijaznostjo kaj kmalu Bosno in Hercegovino urejeno nazaj dobil.
Kali |anl „irredentovei", ki hočejo naše slovensko Primorje in Istro z Italijo združiti, ustanovili so v Neapolji svoj oricijalni organ „Italia degli Italiani". Prvi list prinaša pravila društva za osvobojenjc trientskih, tržaških in isterskih Italijanov izpod Avstrije. — Tako Italija dela, a pri nas se še zmirom podpirajo tisti nemški ustavoverci, ki so bili vselej zavezniki primorskih Italijanov in zatiralci primorskih Avstrijcev Slovanov.
V Milanu je bil 8. februarja nov političen škandal. Ljudstvo, zlasti delavsko, je praznovalo obletnico 1853 padlih svojcev in hotelo na grobove venec položiti. Napis na vencu je bil o republikanskem bratovstvu. Policija je hotela ta napis z venca proč. Delavci ga nijso dali, začel se je boj, venec je bil raztrgan, njegovi nosilci so bili zaprti, preslišani, ali zopet izpuščeni. Svoboda v Italiji je res velika.
KiimuiiKka vlada je zbornicama predložila zakon tičoč se organizacije v DobruČi. S tem zakonom se proglašajo Dobručani ru munskim podanikom, kakor tudi, da vse ru-munske postave in naredbe veljajo za Dobručo. Nadalje določuje ta zakon, da 10 let se ne bode pobiralo iz Dobruče vojakov.
Francoski radikalci, ki so na vsak način hoteli spraviti na dnevni red vprašanje o popolnem pomiloščenji pariških komunardov, so dobili zdaj od vlade odgovor, ki jih bode še le popolnem razburil. V amnestijskem od sekti je namreč dejal minister Cazot, da je vlada zavrgla predlog Louis Blancov o popolnem pomiloščenji in o tej stvari molčala samo za to, ker jo je uže francoski parlament ob-sod 1.   Vlada mora imeti  pravico po svojem
mnenji rabiti pomiloščevanje. Tistih politiških izgnancev, ki doslej Se nijso pomiloščeni, je samo še 805.
Dopisi.
X »imata 9. febr. {Izv. dop] V višjih krogih tedaj zopet hud boj. Kar je ustavover-nega — in v birokraciji, v vojaštvu, v kapitalu in celo v cerkvi je žalibog če dosti nern-ško-ustavoverskega — vse se je postavilo na noge zoper to, da bi se ministerstvo dopolnilo iz avtonomistične večine. — Zdaj se dela zopet z onimi pripomočki, ki so pred osmimi leti Ilohenvvarta vrgle. Višjim krogom se ^poroča", da je mestno prebivalstvo D u n a j-sko, Graško itd. jako razburjeno in nezadovoljno in da bi utegnilo Bog ve kaj zgoditi se, ako se naučno ministerstvo izroči kacemu avtonomistu, ki bi bil za narodne reforme in za to, da bi šola zidana bila na krščanskej podlogi. Torej omehkuženi, lehkoživi, škrofu-lozni in strahopetni pojudeni mestni element dunajskih socijalnih kloak naj odločuje bojj kot krepki in zdravi nar od je v Avstriji, kateri sami rabne vojske dajejo in davka silno večino! Ilumbug in ustavoverni švindel je, žugati s tem mestnim pojudenim dunajskim filistrom. Kdo je še v novem testamentu slišal o judovskem pogumu?
Situvacijo je res tudi poostrilo to,  da je knez Lichtcnstein predlagal prenaredbo šolske postave  v   krščanskem   in narodnem smislu.   Nemške novine, in celo neke slovanske, češke in poljske, so začele vpiti o reakciji, Stremavrovci pak so to vpitje znali dobro porabiti in so šli odločilnim  krogom na ušesa trobit rekoči: vidite zdaj uže se kaže, da ti ultramontani bodo vse podrli, kar smo mi v 18 letih zidali. In dosti je, ki v to „vse podiranje" verjemo. Politične modrosti nij to-liko na sveti, kolikor bi je bilo želeti. Celo kak pobožen nemšk filister, ki pa pravi, da hoče biti ^liberalen", ne ume,  da šola more biti krščanska in narodno pravična, a da zarad tega še ne vpeljuje španjske inkvizicije. Nemški cesar Vilhelm je, od puškometm ga zrna zadet, javkal: „dajte mi več religije v deželo" in odpravil ministra Falka, ter postavil Puttkamra, ki je javno izrekel se za krščansko šolo. Torej kar je na Nemškem prav, to je Nemcem pri nas nevarno?
Iz Ilirsko-bistriške okolice 8.
februarja. |Izv. dop] V „Triester Zeitungi" štev. 7. od 10. prosenca p. 1. čitali smo i mi hudoben napad na gospoda okrajnega zdrav-
je stalo, da so Starčevičijanci revolucijonarji. To nij bilo nič tako hudobnega, ker pisatelj menda nij mislil na krvavo revolucijo, ampak na jezični prevrat je menda mislil.
Ta članek je čital tudi neki c. kr. kapetan, knjti je rojen Magjar, ki ima nemško ženo in pa hrvatskega sina, člana stranke prava.
Ko je sin preje tega objektivno sklepal financijalno nagodbo s kraljevino Ogersko pod Miškatovičevimi okni in ko je kričal „pereat" „Obzoru" in narodnej stranki pred redakcijo, se je očetu to dopalo, ker je držal, da je to dobro in za Avstrijo koristno, ali omenjeni članek v „Agramer Zeitung", ta ga je potem tako zmešal, da je s palico v roki čakal sina in ko ga je zagledal, je navalil subjektno na njega s palico v rokah, in govoril je take-le besede:
„VVas, du lump bist auch ein revolutionar ich vverde dich lehren revoltiren" itd., je go
voril c. kr. kapetan svojemu sinu, pravemu članu stranke prava, in pa lomastil je s palico okolo sinovega starčevičijanskega hrbta, da je bilo joj!
Tako le se je bilo zgodilo, in iz tega, kar se je bilo zgodilo, morete videti, gospa, da nij varno revoltirati po ulicah okolo, ker, če človek tudi srečno uide straži, ga včasih celo doma čaka obsodba in zaslužena subjektivna kazen.
Do revoltiranja sem jaz čisto zgubil veselje, ker sem vidil, kako se kaznuje taisto subjektivno; ko bi se kaznovalo samo objektivno, bi še vas, milostiva, nagovarjal, da revoltirate včasih malko, tako pa vas svarim pred revolucijo, katera nij nikdar dobra, a najmanje doma, ker potem nij nigdar miru pri hiši, če revoltira žena, katera je v prvej vrsti zvana ali poklicana, da pozi na mir in red, pa mora biti veseb, če mož ne krši hišnih zako-
nov in ne revoltira, kadar pride domov po polunoči ter široke volje iz veselega prijateljskega društva.
Če pride mož domov po polunoči in ga prinese soboj, poštenega jopca, ne sme žena nigdar preveč majati svoj „perpetuum mobile", in ne sme precej zasesti svoj sodni stol, ter obdržavati sodbe, ampak še le sledeče jutro sme začeti preiskavanje, a sodbo izreči sme še le črez tri dni, potem je taista navadno blaga, tako, da mož niti ne misli na kakovo apelacijo, ampak se kar podvrže brez prigovora izrečenoj sodbi nadležne si prve molbe ali instancije, a na revolucijo še ne pomisli ne, ker se precej prvo jutro sklene premirje, kateremu navadno sledi Črez par dny definitivno stanje miru.
Tako le obzirno in objektivno postopanje vam priporoča za slučaj domače revolucije vaš C—t.
nika, velecenjenega zdravnika Franjo Bach-mana. Celo ono poslano je s „krampom4*, ne s peresom iz same zavratne hudobije in malopridne škodoželjnosti bilo od taistih „mehrore biirgerjev14 napisano in mej svet zatrošeno. Ti „biirgerji" pa se na dva, k večjemu na tri spridenee in izvržke človeštva reducirajo, in to, kar našo stran okraja zadeva, se v njem nobeden ne nahaja. S tistim poslanim hoteli so ti spridenci splošno pri I jubljenemu našemu okrajnemu zdravniku g. Franjo Bachmanu v materijalnom obziru, kakor tudi na imenu njegovem škodovati, kar edino je njihov namen, cilj in konec. To je dobro, da oslov glas v nebo ne seže!
Njemu v čast tukaj odkrito potrjujemo, da je sč svojo učenostjo skozi celih 13 let Bem samo v našem okraju na stotine ljudem življenje otel; obrisal je skrbnim sorodnikom dosti solza; skazoval se je ves čas bolnim be-težnikom pravega skrbnega zdravnika in tolaž-nika. Pa tudi v narodnem obzira on ne zamudi nobene prilike kot pravi patrijot, razvoj naroda pospeševati, v kateri namen je iz lastnega žepa uže dosti žrtvoval. Na njegovo osobno prizadevanje, prigovarjanje in trud oveseljena bila je uže črez stokrat mladina trnovske šole, ter enkrat o posebnej priliki več ubogih in revnih učencev z vso potrebno obleko preskrbljenih. To so — le nekoliko našteta — dobra dela njegova; več, ako bode potrebno, povemo drugi pot.
Prebivalstvo v vaseh podpl8anlta županstev najbolj želi, da bi g. Bachman še brezbrojna leta krepak na duhu in telesu mu ostal tukajšnji okrajni zdravnik, ker ima do njega ravno tako popolnoma zaupanje in ljubezen, kakor so ga nekdaj vrli Idrijčanje imeli do priljubljenega gospoda dr. Jenkota. In to je gotovo zadostno spričevalo praveg i zaupanja, udanosti in zadovoljnosti v povedanem obziru.
V imenu občin: Prem, Rateževo brdo, Smerjo, Celje, Kilovče, Janezovo brdo, podpisani župani: Janez Baša, podžupan; Josip To-mažič, župan; Andrej Frank, župan; Janez Lenarčič, župan; Janez Kovačič, župan; Janez Mihačič, župan.
Iz Trsta 9. febr. [Izv. dop.] O zadnjej veselici slovenskega podpornega društva se mnogo govori še. Lahoni sami se čudijo in so osupneni, da Slovenci uže toliko zmoremo. Narod pa dan na dan povprašuje, kedaj bode zopet kaj tacega in uže se je treba pripravljati na drugi koncert. Poizvedeli smo mnogo po koncertu, kako so Lahoni strašili, še celo pismeno tu in tam, da bode gledališče v zrak zletelo. Uplivali so tudi na gospodarja gledišča, pa pomagalo nij nič. Zdaj uže poznamo bojazen in strahopetnost lahonskih junakov in smo gotovi, da so toliko pametni, da se Slovenci si ne upajo začeti, ker bi za njih znali nastati hudi nasledki.
Karneval nij nič kaj živahen. Pri vče-rajšnej „korsiu je bilo še precej kočij, pa le malo se je metala sladkarija; vse diši po — revščini. Vsako leto je bilo kaj posebnega videti in pomenljivega, letos pa je vse mlačno. Eno kardelo po okoličansko oblečenih moških in ženskih je posebno paradiralo. Vse te maske so imele slamnike s slovenskimi troboj-nimi trakovi, vsak je nesel poljedelsko orodje vseh vrst. Laških barv se je pa čuda malo videlo, nekaj nenavadnega, kajti prejšnja leta srečal si vsak drugi korak masko z laškimi barvami.
Slovanska društva v Trstu pa so tudi le-
tos pokazala, da znajo svoje ude zabavati. Posebno lep in velik ples priredila je tržaška čitalnica minolo soboto; udeležilo se je nepričakovano število ; toalete so kar močno tekmovale v lepoti.
Postni čas pa naj bi se v tržaškej čitalnici porabil za napravo ..takih večerov" pri katerih bi se predavalo o tem in onem. V Trstu se ne manjka duševnih moči j, le zbrati bi jih trebalo, in akoravno bi morda od začetka slaba udeležba bila, vendar bi se občinstvo zanimati začelo in bolje obiskovati zbirališče narodno. Koliko potrebe bi bilo tudi, ko bi podučeval kdo v postnem času in tudi še dalje v slovenskem jeziku! Koliko družin imamo v Trstu, katere so slovenske, a žalibože sinovi in hčere njih ne znajo slovenski. Vsi jeziki se uče v Trstu le slovenščina ne!
Domače stvari.
— (O d 1 i k o v a n j e.) Njih Veličanstvo, cesar je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo ali protektorat nad tukajšnjim veteranskim društvom in je podaril blagajnici 100 gold. Ta vest je vzbudila pri veterancih veliko radost, ki imajo sedaj cesarja za pokrovitelja, cesarico pa za kumo svojej zastavi.
— (V t u k a j š n j e j h o 1 n i c i z a o t r o k e) je bila v nedeljo božičnica. Dobrodelnih dopri-neskov je došlo za HOO gold. vrednosti, pač. lepa svota, če se pomisli, da je dobrodelnim ljudem v Ljubljani treba vedno roke in žepe odprte imeti in dajati na levo in na desno. Navzočna sta bila tudi gg. knezoškof in župan.
— (Mesečni semenj) v ponedeljek je bil malo obiskan; kupčije malo, ker so bile cene visoke. Tujih kupovalcev je prišlo neznatno število.
— (Iz No ve ga mesta) se nam piše, da je dne 8. febr. tam umrl kanonik Anton Grašič, 77 let star. Pokojnik je bil predsednik kmetijske podružnice. Pogreb je denes na pepelnično sredo dopoludne.
— (Huda zima.) Dan na dan je mraz hujši. Vode so zamrznile, mnogo mlinov ne melje več in ljudem je hudo za moko, za kruh. Iz hribov slišimo, da so po nekaterih krajih uže segli po prastarem ročnem mlinu, žrnovu, kakor naši poganski staroslovenski očetje, predno so bili vodni mlini znani, t. j. doma tero žito, da imajo za močnik. Ce kaj skoraj jug ne potegne in nam boljšega vremena ne pripiha, pridejo tudi naši mestni mo-karji in peki v zadrego. Tudi repa in korenje je mnogim kmetom v kleti zmrznilo in ne bodo imeli s čim prašičev do novine prerediti.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Pri volitvi čitalničnega odbora dne 2. t. m. bili so voljeni gg.: za predsednika Lovro Baš, za tajnika Andrej Pere, za blagajnika Jožef Gomil šek, za knjižničarja Ivan Kril, za odbornike pa gg. Franc Srolj in Ivan Simonič in za namestnike pa gg. dr. Anton Mravljak, Nace Mo-horič in M. Napast.
Rasne vesli.
* (Nesrečna prememba.) Zadnji četrtek popoludne je v praškej politehniki delal dijak Avgust Piče poskuse z žveplenim vodo-tvornikoin; pri tem delu bo mu pa srebrna O&ula očrnela. Hotel jih je zopet osnažiti, in sicer s cvankulijem. Crez nekoliko časa je pričel tožiti, da ga glava boli, vzel je kozarec z vodo in dejal notri soile; potem je šel še po sreš („vinski kamen"), da bi ga dejal v kozarec, in potem to izpil, ker je upal, da ga bode potlej nehala glava boleti. K uesreči je pa sreš vrgel na mesto v kozarec z namešauo
sodo pa v kozarec, kjer je bil strup cvan-kali razpuščen, — in to izpil. A komaj je dejal kozarec od ust, vedel je uže, kaj da je storil. Poklali so hitro po zdravnika, a u>.e je prišel ta prekasno; Piče je bil uŽp mrtev.
* (Zadušila) se je cela rodbina Koci-hnova v Nnvem gradu one 21. p. m. po noči-Zvef-er so si dobro v peč zakurili, pot^m pa se neskrbno legli spat. Tla od peči so se vnela, in pri tem je nastal tak dim. da jo vso>, iz 5 udov sestoječo rodbino zadu'dl. RoMtl so s teškim trudom srnin očeta Kocjana.
* c Ivan Turgeniov') veliki ruski ruski romanopisec, je zdaj odpotoval iz Pariza domov na Rusko, v Peterburg, kjer ima veliko posestvo. To posestvo hoče baje zdaj prodati, da bode potem bolj brez skrbi živel.
* fSk ri vn ost en čin.) Iz Ljubna na Štajerskem se poroča sledeča čudna dogodba: Dno 18 januarja je šla neka 18letna deklica kmetska na ples. Deklica nij bila popolnem pri zdravoj pameti, in od on°ira časa, ko je bila na plesu, nij je videl nobeden več. Pre* iskavanja, ki so se potom pričela, so spravila na dan. da so kmetski fintje dekle on*'ua večera upijanili. potem da so šli za njo, ko se je domov napotila, ter jo telesno oskrunili, da je morala takoj umreti. Sumi se, da so jo fantje skrivaj zagrebli. Sodnija se trudi, da bi stvar razjasnila.
* (HOhamedansko) Poroča se iz T^ngera, da so nedavno v Fesa sežgali nekega juda. Zastopnik avstrijski in angleški sta v Maroki zoper ta čin protestirala, ter je sultan Muloy Ilassan obljubil da kaznuje zločince.
* (Nesreča na francoskej zapadnoj železnici.) O tej nesreči, katero smo uže površno omenili, poroča neki popotnik tako le: „ Odpeljali smo se od Pariza, vagoni so bili vsi natlačeno polni. Iz vagonov se nij moglo nič videti, ker je zvunaj stala gosta meni a. Četrt ure peljemo se tako polagoma, da so potovalci uže postajali nevoljni. Na hip se čuje od zadaj brlizganje, — strahovit sunec in ropot, to je bilo vse ob jodenein. Jeden črez dru-zega smo popadali, a rftflnO ranjen v našem vagonu nij bil nobeden. Hoteli smo ven iz vagona, :«li stopnjie nij bilo nikjer; zato smo poskakali ven ter šli drugim potovalcem pomagat. Na dolgo in široko smo čuli samo stokanje in plakanje. Vrhu tega je bila še popolna tema. kar so tatovi ukoristili si in ljudi ropali. Tako pri prvih vagonih, a koliko žalostneji prizor se je kazal zadaj. Polomljeni vagoni so ležali mej mrtvimi in ranjenimi, povsod Človeška kri, udje, smrt. Ranjencev je ležalo nad 100. tedaj veliko več, nego se je od začetka sodilo. Unesrečeni vlak je bil namreč navadni vlak za osobe; ali ker je ležala tako gosta tema na tleh, nij mogel hitro dalje voziti, ter seje zakasnil. Njoga pa dojde brzovlak na istem tiru in on* megla je kriva, da je z vso močjo zadel ob pred njim vozeči vlak za osobe.
* (Koliko je nasveti judov?) Tri-meroma se sodi. da je judov razkropljenih po celem sveti od 0-7 milijonov. Okolo 0 milijonov jih ima Evropa, 500 00O Afrika, 750.O0O severna Amerika. V Evropi so se judje najbolj zajedli v slovansko meso: mej Slovani živi baje okolo 4.000 <>00 judov.
* (Sedma velevlast.) Zanimivo je izvedeti, koliko novin izhaja v posamnih delih sveta. Vseh časopisev skupaj je v Kropi 13.025, in sicer jih izhaja v Avstriji 1200, na Nemškem 3778, na Angleškem 2.009, na Franco-« skem 200O na Vinskem 1226, na Ruskem 500 itd. V Aziji izhaja 387 časopisov, v Afriki 50, v Ameriki 9129, većinom v združenih državah severne Amerike, v Avstraliji 100. Vseh časopisov celega sveta je 23.291, ki izhajajo vsak dan, vsak teden, ali drugače.
fl*«»*lun<».
Slovenski pisatelji,
ki imajo gotove gledališke igre, bodi si izvirne ali poslovenjene, so uljudno prošeni, da svoje rokopise čim preje tem bolje pošljejo podpisanemu odboru. Dramatično društvo bo pripravne poizvodo ali priobčilo v „Sloven-skej Talij i" ali pa na oder spravilo jih, če se s pisatelji pogodi glede nagrade.
Slovenske knjige.
Gospodje, ki so volje iz druzih jezikov na slovenski prevajati gledališke igre, pa neinajo primernih originalov, naj blagovole oglasiti se pismeno in ob jednem naznaniti, iz katerega jezika telo' prestavljati,
V Ljubljani, dne 22. januarija lsst).
Odbor »Dramatičnega društva".
1'iBiB'li mo » |MHtl:
6. februarju: Jožef Stresen, delitven sin, <» mo-»ecev, uh Hrvi št. 4, za bronhitis — Rezu Kutin, delavcu žena, '1 let, v Trnovak h ulicah  št. 7.
6 februarja: Marija Majrr, M V i« dekla, 42 let V Kratvjej tlolir.i, št. 11, za tuberkulozo.
7. februarja: Ana 1'raeek, delavca žena, 46 let, v lueroHodoib ulicah, 8t. 1, za vnetjem pljuč.
8- februarja: ileleua Hariman, dekla 49 let, sv. Petra cesta St. 41». — Adolf l'rluis, avskultant pri tu-knjšnjej e. kr. dež. sodinji, -I let, na mestnem trga, it. , za pljučni* tuberkulozo. — Vilhclniina Aut^u atiruMu, pekovskega pomočnika hči, o ' ._. let, na poljanske)' cesti, At. 18.
9« februarja: bana Selan, mizarja žena> 59 let, na stuiiii. št. (>.
V dežebicj bolnici.
4. februarja: Antonija 1'oderžaj, delavca lici, 14 niesecev, za vnetjem pljuč.
V vojaškej bolnici.
28. januarja: Leopold Koaer, računovski feldve-belj, 60 let.
30. j utiarja: Matija 1'avloveie, lovec, v 19. bataljonu, 21 let, za nslabljenjein vsled kron. katara v črevesu.
y. februarja: Anton Falzari, lovec, v 19. bataljonu, 2.J let.
Dunajska borza tO. februarja.
Izvirno te »-grafično poroti lo.
Enotni drž. dolg v bankovcih .	. .1	gld.	is
Enotni drž. <lJg v srebru .	. 72		gt
		n	40
1H60 drž. posojilo.....	. 180		50
Akciji; narodne banko	. *4(i	n	—
			3<i
	. 117	R	—
Srebro.......... — * — ■
Napol........... 9 ■ ■
C. kr. cekini........ 6 , M ,
.Jržavuo marke....... 57 „ 75 n
salonsk S^l premog
u. (44-8)
rask-rojeria. drva
po »it, ui/jej <'«>ni pri flaV" A. Debevoi, ninska cesta ((Jradišoe) 11). ^Mj
Službe
vse m, ki pisati sna J o«
na pismene, štciupljane in I markami M odgovor ob ožene prošnje na c. kr. min. aov. gen. ngoncijo, sv. Florijana ulice 46, v Ljubljani. t4G—o)
V „Narodnej tiskarni1* v I.jubljau je izšlo in se d.biva:
Trije javni govori.
Govorili piof Fr. Šuklje,  lv. Tavčar in prof Fr. W i   m t h a , e r v Ljubljanski čitalnici 8» 9 pol. Cona ;R) kr
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizke) ceni priporoča.
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Tri uredniStui ,, Slovenskega Naroda" se dole m na pismeno željo tudi proti postnemu povzrtju pošiljajo osroćevaicern sledeče slo-itiis e koiue:
1. ,,I)t*7,-tor Zoher", originalen slo« vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. Kalifornshe pocesti*' od Ilret Marte-a.   Cena 50 kr.
3. Tttf/omrr", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena G0 kr.
4. ,,An /jcrlu/ah'*, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr.
5. „Župnik Wakejlel<lsh'l". Spisal Obver Goldsinith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesen k o. Cena 1 gld.
6. „Mej ftremn stofoma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič  Cena 50 kr.
7. f,Cvet iti Sail'*, izviren loman Spisal J. Jurčič. Ceua j-0 kr.
Ure za zvonike in gradove
i/.delane po najboljših iznajdbah od . .»a ustanov, ljenja tovarne leta 1842., od ne ulitega železa razen mednih tečajev, priporoča s poroštvom po najnlžjej coni
Ivan Pogačnik,
l*o«lmirt - Kropa ii» CioreiijMkem.
Popravljajo so tu tudi staro ure v zvonikih, — Da se pa nove laglje preskrbe, dovoljujem plačevanje na obroke. — Cenilnike pošiljam na zahtevan je zastonj. (27—4)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Pfanken  und Splegelgasse,
FlfcIPA KB.UftfEI.KA,
priporoča p. n. občinstvu celo vrsto pravih »dri.v 11 nlli in toaletnih ki««I>i« \, ki so se vael.'j kot izvrstnu izkazala iti gotovo ozdravila.
Tisoć spričeval Jo potrjujejo.
P. n. občinstvo te prosi, da noo ona ■. |>i< i j ti 111 < i <■ m |nii»e M|ir ojcitili, ki bo i iiiisii lirino zaznuniovuiio.
Neusieinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi KRSŠB kri, in mil" škodljivo; dolini posuhuo jiri biiloztnh v spodnjih organih, zimici, boluznili prsnih organov, kote in očij, otrok in tunik ; odpravijo zupruljo,  pravi vir nujvoč buluz-	Dr. Fremonta prerodilni lik6r, in ivi-iilo. it gld.		TUTj-ri+U »i     najboljšo  nlruvilo  za iuloduu,  pOtOUutl krč, ilLOll lili lil,   BU  ruhi  tudi  kot  zobna  tinktura   in ustuu Vodu. no kr.
	Prsne cigarete iz smrekovih igel, nujlioljsii aroilstvu zojiur usduliu. 'J . ko.ov 1 niti.		MargariLte-bon buni zoper kašelj, SO kr.
iiij. Ta pilu jo najboljši in iiujcunojsi izduluk tu biiu. 1 vulur, H ikatljic, ■ 120 ji i luni i,   stanu 1 gld., posainozuo (kutijicu in kr. Odliko.mu'  n«i   iv   |iil<-   w>   tnlm   i II h     • i in Nliriiiiiilinii il\iirnc];ii K \vt o« niču |trnl   1 illui. BeauiLe' Girome, UTr,lao "dr°"ttbUl">-	OiioIiton\\n ir/lonoL' priporočata dr. Booda na im-HUtlJldtllU  l£.lCL.tUi. Imj, m ,lr- X'unzulil v Krlau-gonu Kopur naduho a gld. 1.—		(ll'Oilloil     dobro zujiur vso ušusiin bolezni,  proti glului-\Jl til 11U11,   št,, Miiniinjii itd. 7« kr. Odoiitin zobna pasta, Kerto^^SS
	•rt > * o »2	Guaco - prilepek vl'Cmu^to mmta run. :i g hi.	Pil    Hn     "' r^'"" l'r|n»šoii,  olajša takoj nujliujsu iiiigreno ±U    11U,   ,„ holiicinu v glavi. 1 gld. Dr. Baverja pravi pulhenn |ii'r sinji-, daju kozi lilijno in rozini barvo, u 1 gld. .»o kr. in a HO kr.
Browiiova pomada, i^^^^tZ duju luneui jprvutuu burvu.   Vuljk luncek blunu 1£ K^'-r uiaj-huu  1 t~ i l	S »2 jI v	unaco - tinktura ^ _j»Je_Y aelotloi itd. uia. l.ao, ii.^o, 4.—	
Dr. Cailmanna lasno barvilo, aVi'.0™ da iihivuIuiiiu Iubu vsako liarvu vurno, rujuvo, rumuno>. 11 ^i.i	W o • cd	(tII'Ii'ii .111 .f/ilrk    kiitrru v mi bulucmu od-UUttLU   JUlaZllO, ,,ruv., uko .u z „j„,i ii.iiii.i/.n. a gid.	Royerjevo hemerujidrilno mazilo, ;;r';: jiiiiucouu, katuni buuiurojulu iiadlogujiijo. 1 gld. liu kr.
Orijentalni prali za dame, tt^aJltt nudiktiHt, (li<*lo uli rosa), a 1 gld. in a nO kr. Damascenska cvetlična ereme f* 'X8-kost kozu ((Id. I.lo.		Guaco •esebcarn:Ld::j,i,'gVd,.nn\0^kri:u'	Saiycil-antisintin, Ko^TSo^^9 rok
	Hallerjeve jodue pastne X~^IX: salu. Ti jodnu putlia Didruvijo brumorje, Bajtsvrslo ui|)liilis, boluciuu v glavi, iluzah m uu ocćli. i skrinjica UU kr.		S.t,iycilno milo, "ajl,"ljo"1,1 u£gz°ii0 Scnrieruve zobue pile, Z^.^ ^u"hxu
Demascensko cvoLlicno milo «n»wr.	InjecLion cadelie. ;;:^v:u tok) bruz slabih inmloilkov. 1 gM. OO kr.		Siorax-urrjme, SStt. *£Ftvtl vau" ko"u"
(jfllSlll   tlllll    ""J^0^*0 «ruJ»tvo pruti guši (knituj	Albunimat od železa, ^IZfi::!^ suonluiii in bolnim na »ivcili itd.;  uio uro/, mulo  Unij Na ćutt, kuko iiihiiniui.it ml aeleu vpljivu. 1 nld. tiO kr. Dr. Heiderjev zobni prah, m u. XaillVS     "ojbolj.u srudatvu zojiur sluliu pruliuvljunju, ilri-~j***"«T   1    bl<".   Iiouoliuvuuje inotij, shiijšuviiiiju in sušici. Cona jtniiiuj sklomci au kr.		xki llliui    nonitl    Proti nahodu, prsnumu kuturu, pru-VV IlUOl - jltl i_Ml ,   hlajtaju v vr..m m briiu. 1 gld. U U kr.
Elektro-motoricni vratni trak, XZ bunju otrok, najboljši uspi-h i gld. no kr. Vičioria" zobni prah, ^Z^TTZ ■t1 j    ViHTlitO     ju d in o   doliro   srudatvu   jirott izpuilunju AJCliltO,    iua ,„ odpravljenju luskin.   1 gld. M> kr.			Uiueteijmški sok, ^;:^l,r^\^ vsak k.išuij in prsno lioiu/.uu. 70 kr.
			Aromaticen duh zuper trganje po mJ^Ipiiporooea vsoui, ki imajo putikO uli ruvinatizuin.
«Ss?. \?V*»\ll>: M4,^k'i*,'h.tV'!,!> Kll,,t,hl»" mU-Uu tl.I, kr Nei.ll.-l,,,, nlro, |u ■•i.iKu U m kr. lir. <...ll|, » |. .1.1... |ir..l. u b4 kr. 1>.i|.|miii. •l.mlerininu netna %«*«» d l gld. <o kr.   l.tvl.iK»«  .,,,„„|  ..kmrukl jt.kn  ,. .t lunu mi k.    l,,. I*ui1.....n....o»n aubua uJia u i gld  n kr.   l'»UOV*s r.s.d.n. .li.
___a 1 gld, 6g kr._
Veliko skladišču l,Mrl.....rlj, ...il.i. ponm«! u,l. ,„vih ,.uri.kil. Hi.... -   (oki.lu.lu irunuimku koloniji, „,1 ,,u kr. do .1 gld. funt. - PravJ n.skl  C«J .1 1 gld. jadaj, Set* funta
tui.ieti.il. reći. - lr.porocuu.o p. u obcustvu ..Iru.ii,. v p«>Nit»«lu..r|e...i oiii.u,, kakor km.n, kopaiva, doranki prah, zuiuzo, jutr.io olj,,, bromkali, jodkVll, rabubai ,iv.l ogljenokislu .od«, n.aK..«yu Ud. po uojniajoj caiu. - Kajzuunojtu apecljislitct« |Hrm..t.||* ... „..rl.,..„^lj'.s IraneUki.. Ullelke, .iniori^k.-,' i«^Vmnk« ___»" •»•utrljske su jiri uus vedno dubivujo.
Vso rui i, ki spadajo v l.inii;iri|.i, |...rlrmiTiji■  111  k tunini parn-m- r.i/.stavu IHJr., duh
Opuzoriijuiiiu posuli
knjigo: Itoil's S. ihiihkOs. mul «..'sim illn-Hsg.H«^..
ounil.iiki zastonj razpošiljajo.
i'.ia :;n kr. ^
"U h"'j»» iu ziiravujg.i, nogo vsi drug, sladu, izdulki, kropi in ru.li z.lravu, rukoiivuluscuiitu iu boli
»li rita|i«»Miljuiuu uli |ia> ll gof.itiui ali iioštutmu |iO\Set|tl iu i»ri en-|ir«.a uukiipit .1..j. 1110 velike rabulv.
Izdati-u in urednik Mukuu Al iju6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".