soj (LETNICO( i/ ^obhaja letos / /) "Amerikanski ) J) Slovenec" ) PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (no.) 38. CHICAGO, ILL., TOREK, 25. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 25, 1941 letnik (vol.) l. Poli, cija aretirala številne voditelje, ki so vodili propagando proti nazijski invaziji. — Dijaštvo demonstriralo. — Nemška zasedba se pričakuje v nekaj dneh. skJof'ja, Bolgarija. — Bolgar-' ® °blasti so pričele aktivno P e!°vati z naziji, da tem pri-(.ffVij0 gladko pot za njih prikovano zasedbo države. V svrho so koncem tedna •Plavile v zapor številne vodil-d °Sebnos-ti, ki so bile znane, ^ so očitno agitirale proti na-nj ' invaziji. Na drugi str a-b pa se je tudi pokazalo, da m° garsko ljudstvo ne bo tako ^o trpelo nemške okupaci-' kakor jo je sosednja Ru-• po mestih in na de- 1 namreč pojavlja kam-jj. v kateri se navaja pre-j.bistvo, naj sicer ne uporab-a sile proti Nemcem, marveč ^ i te ovira s tem, da jim od-e Vsako sodelovanje. 1 soboto in v nedeljo je tu-.policija aretiiwl&.-~«k> • 2 v°ditelje^ kmetske stranke, i ai'etacijo se ni podalo no- 10 Pojasnilo, toda značilno ko/a se Je ta ^vršila takore-Se Počasno, ko je prispela vjs . J" Prva skupina nemških Ustnikov. Ti častniki -so j ,1 oblečeni v civilne obleke ^ 'rtiajo najbrž nalogo, da Plavijo pot in bivališča armadi. Rstaiiki so se nastanili v l0vm glavnih tukajšnjih hote-j ' skoraj takoj po svo-tief so imeli priliko vi- tjih ^ako nedobrodošla je hot navz°čnost. Po cesti pred bo) 01 Ro »amreč množice je ^ai'skega dijaštva vprizori-. ^monstracijske parade, »ke ^terimi 80 Pele bolgar-nacijonalistične pesmi. *ežo. M-i-^ška zasedba se more V pak°vati v najkrajšem času. H0 ^ m unij i lajo naziji zbra-00q lmado,ki šteje okrog 600,-mož. Ob obrežju Donave U!nunski strani pa stoje ol) drugem; ti se ^bij v najkrajšem času upo-2a zgraditev mostov dij0 0 l'eke. Na cestah, ki vo-^i-jj0^ runiunske meje v Bol-^aijj' ?a so postavljena nova ki j en;ia z nemškimi napisi, ^|1.Eljo armadi kazati pot. ^slf'^ nezadovoljnosti bol-^lt0vega Prebivalstva ni pri da bi zadeli Nemci |ie deJanski odpor. Enak malo verjetno, da bi |'"'.j Proti njim kaka dru-*%:.?anska država. Turški sicer 11 minister Saracoglu je e8ov nedel;>0 povdaril, da a država ne bo brez- OPOZICIJA NAPELA SILE Apelira na prebivalstvo, pritisne na senat. na) Washington, d. c. — Nasprotniki p'r e d s e d nikovega predloga za neomejeno pomoč Angliji izvajajo te dni direktno besedno bombardiranje na ameriško ljudstvo, roteč ga, naj pritisne na senat, da bo ta pobil omenjeni predlog. Po radio in po shodih ho koncem tedna svarili Ameriko, da jc čaka diktatorstvo in vojna, ako bo predlog sprejet. Na-migavalo se je tudi, da utegnejo opozicijonalci podvzeti v metfftfti takozvani lil ib ust or, ako bodo videli, da je nevarnost, da bo predlog prodrl. Filibuster pomeni, da bodo z neprestanim govorenjem cele te-•dne, ali pa tudi mesece, preprečili, da bi prišlo do glasovanja. -o- govorice, da anglija deluje za mir Vichy, Francija. — V tajni konferenci se je .sestal z mar-šalom Petainom zadnji petek tukajšnji kanadski diplomatski zastopnik, M. Dupois. Ker se je ta konferenca vršila rav-jno ob času, ko so se tukaj razširjale govorice, da Anglija deluje na skrivaj, da bi se končala vojna in dosegel z Nemčijo mir, se je tem govoricam pripisovala še večja verjetnost; omenjeni diplomat je namreč neposredno prej prispel iz Londona. Kakor se v tukajšnjih krogih omenja, so Angleži v taki stiski, da bi bili pripravljeni za premirje,ako bi bilo to le količkaj častno za nje. Dvomi pa se, da bi Nemčija pristala k njemu, izvzem-ifproti popolni podaji Anglije. -o- DEMOKRACIJO BO REŠILA VZGOJA, NE OROŽJE Chicago, 111. — V nekem govoru, ki ga je imel zadnji petek proti kongresnem u predlogu za pomoč Angliji, je eden profesor chicaške univerze, A. J. Carlson, ugovarjal predsednikovemu priporočilu, naj ta dežela postane "orožarna za demokracijo," namreč, da naj s kanoni zalaga tako-zvane demokracije po svetu. Orožarne demokracije, je pov-darjal profesor, ne obstojajo iz kanonov, marveč iz vzgoje, iz razumevanja potreb drugih ljudi in iz ureditve teh potreb na pošten način, odkrito, pri konferenčni Inizi. -o- Angleži prehiteli Italijane v Afriki Mussolini povdarjal, da afriških porazov ni kriva italijanska nepripravljenost, marveč presenetljiv angleški napad. — Zagotavljal, da napada na Ameriko ne bo. belgijske otroke hranijo s korenjem Bruselj, Belgija. — Prvo opravilo, ki ga morajo izvršiti belgijski otroci zjutraj, ko pridejo v šolo, je, da vsak povži-je po en surov koren. Po večini se otroci ne branijo tega prigrizka, ker je njih pravi za jutrek doma zaradi pomanjkanja živil itak skrajno pičel. Oblasti pa podajajo razlago, da so v "surovem korenju razni vitamini, kakoršne otroci nujno potrebujejo. nov prispevek k "civilizaciji" London, Anglija. — Kakor se poroča, so v Angliji iznašli nove vrste zračno bombo, ki baje dela nazijem velike preglavice ; je namreč vse bolj učinkovita kakor dosedanje Sestoji iz treh delov. Prvi de! služi namenu, da z eksplozijo loči druga dva dela. Drugi del obstoji iz vžigalne bombe, iz katere se razprši goreča tekočina sirom celega okrožja in zažge vse, kar doseže. Končno izvrši svoje opravilo še tretji del, ki je skrajno močna eksplozivna bomba. -o- Litvi nov ponovno degradiran Moskva, Rusija. — Maks Litvinov, ki je svoječasno kot zun. komisar igr-al važno vlogo v tujezemski politiki, je bil zadnji petek še za eno stopnjo ponižan. Komunistična stranka ga je vrgla iz svojega osrednjega odbora s tremi drugimi vred, češ, da ni izpolnjeval dolžnosti. sladoled bo prepove-. dan v italiji Rim, Italija. — Od 1. marca :Ialje bo v Italiji prepovedano zdelovati sladoled. To odredbo je izdala vlada zadnji pe-'ek. Isto velja tudi za torte in ostale močnate jedi, pri katerih je poleg moke'potrebno tudi maslo, olje, ali druge vrste ačimb. PO KAT\SVETU — Vatikan. — Tukajšnji list Osservatore Romano je pred kratkim ostro ožigosal trditve, da je papež naklonjen državama osišča, in, da je Cerkev že od nekdaj nasprotna demokraciji. List povdarja, da ie papež skupni duhovni oče vseh vernikov. _ Washington, D. C. — Ne ki list katoliške mladine priporoča, naj bi se širom dežele zbirale katoliške publikacije, listi, magazini in knjige, ki bi se nato dale na razpolago vojaštvu s tem,"da bi se razdelile v čitalnicah po armadnih taboriščih. — Santa Clara, Ca 1. — Pred kratkim jt 1 pieuiuftil tukaj Rev. G. M. Schoener, ki se je proslavil kot rastiinoslovec. Pri tem svojem poslu je dosegel izredne uspehe. Razvil je nove vrste rož in na neki rožni grm celo vcepil jabolka. — Grand Rapids.— Ob navzočnosti številnih Članov cerkvene hierarhije je bil pred kratkim ustoličen kot tukajšnji škof Most Rev. Jos. C. Plagens. Obrede je vodil nadškof Mooney iz Detroita. rdeči križ dobil več kot potrebuje Chicago, 111. — Eden direktorjev Ameriškega Rdečega križa se je na neki konferenci zadnji petek izrazil, da ima organizacija na roki tako velik sklad za pomoč v tujezem-stvu, da ne bo letos potrebna nobena kampanja več v ta namen. Iz tujezemstva prihaja namreč tako malo prošenj za pomoč, da prispevki znatno presegajo potrebo, in tako ae bo, je dejal, omejil Rdeči križ začasno le na zbiranje skladov za domačo potrebo. . -o-- Najnovejše vesti najdete dnevniku "Amer. Slovencu!" Iz Jugoslavije Zaradi prepočasnega poslovanja oblastev primanjkuje moke v novomeškem okraju in ljudje ne morejo dobiti kruha. — Številne božičnice po kočevskih krajih. — Smrtna kosa. — Razno. Rim, Italija. —L V radio govoru, ki ga je imel v nedeljo na italijansko ljudstvo, je Mussolini izrekal opravičilo za neuspehe, ki jih doživlja italijanska armada v Afriki, toda obenem je povdaril, da bo Italija korakala ob strani Nemčije do skrajnega konca, pri čemer, da je popolnoma gotova zmage. Glede porazov v Libiji je Mussolini omenil, da teh ni povzročila morebitna italijanska nepripravljenost, marveč je očitno priznal, da so Angleži Italijane prehiteli, in sicer za kakih pet do deset dni. Povdaril pa je, da se zaradi temnih dni, ki jih doživlja Italija v Afriki, ni potrebno razburjati, češ, da se take stvari dogajajo v vsaki vojni. Mussolini se je bavil tudi z Ameriko. Dejal je, da ta sicer pr> svojih močeh pomaga Angliji, vendar pa, da je ta pomoč vse oremajhna, da bi mogla zadobiti nadmoč nad Nemčijo. Povdarjal je obenem, da nima niti Nemčija, niti Italija "fantastičnih načrtov" za napad na Ameriko. KOSALI se PRI POMOČI ŠPANIJI Santander, Španija. —r Bojujoče se države,Nemčija, Anglija in Italija, so se zadnji petek kosale med seboj, katera bo bolj uspešno pomagala temu mestu. Pred nekaj dnevi je bil Santander namreč prizadet od dvojne katastrofe, od viharja in od požara. Prizadetemu prebivalstvu je najprej nemški poslanik ponudil pomoč, namreč, da bodo iz zasedenega dela Francije poslane vojaške kuhinje, vojaška bolnica in skupina tehnikov in inženirjev. Takoj nato se je o-glasil še angleški poslanik in objavil, da boste prebivalstvu poslani dve ladji, naloženi s pšenico in ovsom. Končno pa tudi Italija ni hotela zaostati in je njen poslanik podaril španski vladi v pomoč prizadetemu mestu v Mussolinije-vem imenu $9000. NAZI TI NAPADLI ODDAT.IENO M F,STO brižno gledala "tujezemskih aktivnosti, ki bi se dogajale v njenem varnostnem pasu," vendar pa se to splošno razlaga, da pomeni, da bo Turčija nastopila le, ako bo ona direktno napadena. Istočasno je turški tisk tudi omenjal, da je cd tega, kam se bo Jugoslavija nagnila, odvisno, ali bo na Balkanu prevladal nemški ali angleški vpliv. Slika kaže del mesta Reikjavik, prestolice otoka Islandije, kateri leži daleč v severnem Atlantiku. Na to mesto so nemški aeroplani nedavno izvršili napad. Islandija je bila prej danska posest, a jo je med vojno zasedla Anglija. Moke primanjkuje na Dolenjskem Novo mesto, 18. dec. 1940. — Posledice pomanjkanja raznih za življenje potrebnih stvari se občutijo tudi v novomeškem srezu. V zadnjem času je pričelo primanjkovati moke ki se že v skoro nobeni trgovini ne more več dobiti, ker so prejšnje zaloge pošle. Kdor nima denarja, da bi se pravočasno založil s potrebno količino moke, je sedaj v stiski. Posebno peki zaradi pomanjkanja moke ne morejo več peči kruha. S tem so pa zlasti prizadeti najrevnejši .- loji, ki 6o bili prisiljeni kupovati kruh pri peku in so tako brez najpotrebnejše hrane. Kaj pomagajo vse odredbe c preskrbi prebivalstva z moko, ko pa gre vse tako počasi, da moke ni dobiti. Povsem ne-umevno pa je, da trgovci, zlasti veletrgovci, moke, ne smejo brez oblastvenega dovoljenja prodati; prosilci pa oblastvenih dovoljenj ne dobe. Vzrok pomanjkanja moke more biti le v prepočasnem poslovanju oblastev, ki so dolžna skrbeti za ljudsko prehrano. Kmetje, ki imajo kolikor toliko svojega lastnega pridelka, čeprav ne v zadostni meri, ker je pri nas le malo kmetij, ki bi jim pridelek žita zadostoval za celo leto in niso navezani na nakup moke, bi že še na kak način potrpeli, ker je sedaj nekaj žita le še v zalogi, a drugi, ki ne pridelujejo žita na svojem posestvu, delavci in drugi, med katere je prištevati tudi uradništvo s svojimi skromnimi plačami, pa s skrbjo gledajo v bodočnost ko je že sedaj taka težava z nakupom moke. Naj bi merodajni činitelji u-videli potrebo in pospešili svo: je poslovanje, da pride ljudstvo pravočasno do najpotrebnejše in najvažnejše prehrane. Vsako zavlačevanje rodi nejevoljo, nejevolja pa nikoli ni dobra. -o—— Božično razpoloženje Kočevje, 22. dec. 1940. — Široko božično akcijo na Kočevskem je letos pripravila naša narodna obrambna CMD. Cd celotne vsote, namenjene podporam v narodno mešanih krajih je odredilo Koopvski skoraj tretjino, in sicer 91.850 din v blagu, obleki, čevljih, pleteninah, flaneli in drugem. Darove so delile podružnice CMD za vse šole svojih področij, kjer pa podružnic ni, so to prijetno delo opravili šolski upravitelji. V vseh večjih krajih so se vršile ali se še 'bodo lepe božičnice s petjem, otroškimi igricami in podobnimi točkami. Božičnice so se vršile pretekli in ta teden v Koprivniku. Starem logu, Oneku, Kočevski reki, Borovcu, Stari cerkvi, Cepljah, Spodnjem logu, Sta-jarjih, Motlju, Livoldu, Grča-ricah in drugod. Zadnja je bila v ponedeljek v Kočevju samem. Božičnice so bile pravi prazniki v skritih kočevskih krajih. Obdarovanih je bilo nad 400 revnih otrok, podporo pa je dobil tudi kak starejši. Poznamo družine, kjer otroci brez obutve in obleke niso mogli iz hiš — ti so bili posebno veseli! Jubilej dela Z lepim darilom je bil nedavno obdarovan od steklarskega podjetja v Hrastniku France Delpin, pletač stekle-liic-pletenk v stekarni v Hrastniku, za svoje tridesetletno delo pri omenjenem podjetju. Omenjeni Je pred 30. leti prišel z Goriškega in ustanovil takrat z g. Gambljem pletamo za steklenice v hrastniški steklarni. Smrtna kosa V Guštanju je umrla Angela Cvitanič, gojena Radič, u-gleclna in spoštovana ženska. — V Ljubljani je umrla Roza Zvonar, rojena Morscher. — V Mariboru je umrla Marija Gajček. — Pri Sv-. Juriju ob Taboru je umrl Leopold Ber-glez, po domače Martinkov Polde, dober in priljubljen mladenič star 27 let. Žrtev smučanja Kot prva žrtev smučanja v letošnji zimski sezoni je bil pripeljan v mariborsko bolnico 12 letni posestniški sin E. Go-ričan iz Zinžata, ki se je pri smučanju poškodoval. -o- Avto ga je povozil V Svežini se je pripetila huda prometna nesreča. Težak tovorni avto je povozil 46 letnega viničarja Andreja Zam-zeta. Andrej je dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Isti avto je ponesrečenca tudi odpeljal'v mariborsko bolnico. BODIMO AKTIVNI KATOLIČANI! Čas, v katerih živimo, zahtevajo, da je vsak katoličan cel katoličan. Ni dovolj, da smo samo zapisani v krstni knjigi, da gremo v nedeljo k maši in da vsak samo sam zase skrbi. Potrebno je tudi, da skrbimo za svoje bližnje, da bodo tudi oni postali istega duha in prepričanja, kakor tmo mi! Najboljše to vršimo * tem, da razširjamo med avo* je bližnje katoliško časopis« je. Ta prilika »e nudi slovenskim katoličanom najbolj zdaj, ko je v teku zlata jubilejna kampanja "Am. Slo» venca." Pridobivajmo mu vsi nove naročnike! / AMERIKANSKI SLOVENEC nmn or n\rrvci/T r toht \t k atpdtt/t Protinaziji aretirani v Mariji - Mussolini % zagovarja Nemci nedobrodošli pri bolgarskem ljudstvu Napisal: Edgar Rice Burroughs " TH0U3KT YQU WERE SMART, CALLING THE APE TO HELP YOU.'" ZALIM LAUGHcD. "3UT YOU'VE CALL' ED HIM TO HIS DEATH.'* >vOH, NO," ZALIM SNARLED, "LET HIM COME.I'D FEEL SAFER WITH THAT MONSTER DEAD.,. IP YOU CSV OUT. I'LL SHOOT." "THEN VOU'LL HAVE TO SHOOT," TARZAN ANSWERED. A MOMENT LATER HE VOICED A PIERCING CRY TO WARN BOHGDU AVJAY. TARZAN DREW A DEEP BREATH, TO LIFT HIS VOICE IN A WARNING CRY TO SOHGOU • Tarzan jc močno potegnil sapo, da dobi močan glas pokvari cpieo pred nevarnostjo. A^rnerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. notizirani od raznih pritiskov lezejo pod Hitlerjevo peto, bodo vstajali, kakor od mrtvih in se pridruževali onim, ki se bore za demokracijo. Upajmo, da to pride kmalu. Mussolini je koncem novembra lansko leto kričal, da bo zlomil Grkom hrbtenico. Doslej mu to ni uspelo in sam bi tega nikoli ne mogel napraviti. Zdaj prihaja proti Grkom Velika Nemčija, pa tudi te se Grki ne boje, samo ko bi jim kdo še malo pomagal. Blizu 50 milijonov Italijanov in blizu 80 milijonov Nemcev, pa ubogih 6 in pol milijonov Grkov dela obema preglavice. Italijanom delajo preglavice, ker so jih Grki v Albaniji pošteno nakle-stili, Angleži pa pode Italijane iz Afrike. Hitlerja pa čevelj žuli, kajti če Angleži izpode Italijane iz Afrike in ostanejo Grki še na nogah, potem bi se angleška armada iz Afrike premaknila na grško fronto in bi začela kmalu udarjati na zadnja vrata Nemčije preko Balkana. Tu Hitlerja čevelj žuli, zato hiti zdaj na Balkan. Za Balkan je pa nemška navzočnost tamkaj vsekakor nevarna reč, Angleži, bodo v samoobrambi primorani potipati s svojimi bombami oljna polja v Rumuniji in prometne zveze, Brez vojne in posledic tudi tam ne pojde. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Za celo leto--------------- Za pol leta---------------- Za četrt leta .............................- I SO Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto-------------------$6-00 Za pol lfeta--------------------3.00 Za četrt leta ------------------------1-75 Posamezna številka ------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. For one year ------------------------------$5.00 For half a year ------------------------- 2.50 For three months.......................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ------------------------$6.00 For half a year__________!------3.00 For three months _________________ 1.75 Single copy __________________________________ 3c jdek lepega društva Naj:;. Imena. Tako sta tudi nastopila Mr. Geo. Stonich, kot predsednik društva Najsv. Imena cerkve sv. Jožefa in Andrej Hochevar, kot podpredsednik ter se lepo zahvalila igralcem in vsem udeležencem, kakor tudi vsem, ki so pomagali k prireditvi te predstave. Po igri smo se pa prav po domače zabavali v družbi prijaznih Chi-cažanov. Med gosti smo videli tudi Mr. Terselicha in vedno veselo Miss Erigito ,ter več drugih. Kar težko smo se poslovili od njih, ko je prišel čas odhoda. Upamo, da ni bil to zadnji obisk, da se bomo še večkrat tako veselo sešli z našimi prijaznimi sosedi od fare sv Štefana. V imenu moškega društva Najsv. Imena in vseh igralcev c igre "Večna Luč," izrekam i iskreno zahvalo vsem igralcem in igralkam za trud in požr- i tovalnost, ki ste nam skazali. s Posebno zahvalo moram še iz- < reči Mrs. Mary Blai, ki je so- ; delovala in preskrbela, da se je ta lepa igra predstavila na ; našem odru v Jolietu. Tako tu- i di lepa hvala vsem gostom iz ; Chicage in bližnjih naselbin, za njih posetitev naše prire- , ditve in skazano prijaznost, kar bomo znali ceniti ob priliki. Končno pa še prav lepa hva la vsem faranom sv. Jožefa za veliko udeležbo in pomoč moškemu društvu Najsv. Imena tudi v finančnem oziru. Prav lepa hvala Mrs. Math Krall in vrlim ženam, ki so imele kuhinjo v oskrbi in vsem ki so kaj pomagali, da se je ta prireditev tako'uspešno izvršila. | Mr. Math Grdinatu v Cleve-' land pa naše častitke in zahvalo, ki je to lepo igro pre-1 stavil za slovenski oder, ki je " v poduk in razvedrilo- povsod, " kjer je predstavljena. Kot 17 letnemu prijatelju in ' zvestem tovarišu skozi to dol-" go dobo iskreno častitam Amer. * Slovencu ob zlatem jubileju. > Neprecenljive zasluge za naš " narod te krase ob zlatem jubi-" leju, sleherni katoliški Slove-1 nec mora biti hvaležen za tvo-3 je blago delo, ki si ga vršil in ^ ga še vršiš med nami! Mihael Hochevar p Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ Diplomacija uspeva, če je moč za njo Zgleda, da je nemška diplomacija s svojo politično ofenzivo za enkrat Omagala na Balkanu, ne da bi bilo treba doslej izstreliti eno samo krogljo v njen namen. Ali so Nemci res tako prefrigani diplomatje, da uspo vsepovsod? Nespametno bi bilo omalovaževati njihovo diplomatsko in politično sposobnost, pa če jih volimo ali ne. Nemci so vse skozi dosedaj dosegali uspehe, nekatere z nekimi žrtvami, največ pa brez vsakih žrtev. V diplomaciji so se izkazali tekom zadnjih dveh let veliki mojstri, kakor tudi na bojnem polju. Ni za omalovaževati njihove uspehe. Že, ko so Avstrijo zasedli so zviti Nemci psihološko pripravili svetovno diplomacijo na to. Ko so pripravljali napad na Cehe so spretno premotili angleško in francosko diplomacijo, da jim je ta dovolila vse, kar so zahtevali. Par mesecev za tem je nemška diplomacija dosegla veliko zmago v Moskvi. Pred nosom angleške in francoske diplomacije se je zaročila s Stalinom. V Skandinaviji prav tako. Zdaj na Balkanu prav tako. Kako je to mo-f oče, da nemška diplomacija bel ježi take zmage? Zato, ker stoji za njo ogromna sila, moč, ki se jo vsi boje. Hitler par tednov razstavlja svojo vojsko ob mejah, nato pokliče zastopnike držav v Ne»ičijo in začne z njimi govoriti business, kakor pravimo v Ameriki. Diplomatje se vračajo iz Nemčije, kakor hipnotizirani in Iierr Hitlerju, ugode v vseh zadevah, neglede kaj zahteva. Nemška diplomacija zmaguje, ker je za njo močna pest. Tako je še vedno bilo. Pri zelenih mizah, kadarkoli so že v zgodovini sklepali mirovne pogodbe, je odločevala diplomacija tistih držav, za katerimi je bila močna pest. Za male slabotne se ni menil nihče, razun enega državnika, kakoršen se pa ne rodi vsako stoletje, to je bil veliki demokrat in svobodoljub Woodrow Wilson, ki je zahteva svobodo in pravico za vse narode. A še njega je zvita evropska diplomacija prevarala, da je mož užaloščen umrl. Do par let nazaj je vladala in držala v šahu položaj svetovne politike Velika Britanija. Njena ogromna moč na morjih in po vseh delih sveta ter njen ogromni upliv v gospodarstvu sta odločevala. Kjerkoli je hotela Anglija pridobiti to ali ono državo za svojo politiko, je samo plasirala svoj kapital v take kraje in zgodilo se je vse tako, kakor so gospodje'v Londonu želeli. Danes pa sam denar ne odloča, danes odloča tudi sila. Iz Berlina veje moč sile, ki zapoveduje: ali z nami, ali pa vam razbijemo vse. Kruto je to in prizadeti narodi se odločujejo za politiko Nemčije le iz razloga, ker so prepričani, da je razum bolje poslušati nego se bosti s premočnim bikom, kar bi pomenilo le samomor. Na Balkanu se narodi podajajo nemškemu uplivu, ker se pač morajo. V položaju, kakoršnem so, jih zdaj nihče ne more obsojati. Preje pred vojsko, so se zanašali na zapadno demokracijo, ki sta jo predstavljale Anglija in Francija. Toda obe ste igrali čudno politiko. Kar se tiče Hitlerjevega podtiga v Nemčiji ste obe spale celo desetletje. V Londonu in Parizu ni nihče videl, ne vedel kaj se godi v Nemčiji. Nemci so se oboroževali na vseh koncih in krajih. Tisti obubožani Nemci, ki so trdili, da nimajo nič, so na enkrat imeli orožja, kakor nihče na svetu, največjo armado in vsega dovolj. Šele, ko je začelo padati po glavah in hrbtih so se predramili. Zdaj so na nogah in hite, da ohranijo še to malce demokracije, kolikor jo je proste v svetu. Za enkrat je položaj resno nevaren. Hude in težke borbe bo še treba, če se bodo demokratične države v svetu hotele ubraniti pred navalom totalitarnih sil. Borba se zna vleči še leta in leta. Demokracija bo morala plačati težke račune za zmago. Zmagala pa končno bo, ker bo končno zmagal le razum in Ae zmedene ideologije, ki Jih ponujajo svetu nedemokratični in paganski izmi. Kadar se bo vojna sreča zaobrnila in bodo demokratične države začele zmagovati, takrat bo začela zmagovati tudi njihova diplomacija. Narodi, ki sedaj kakor hip- — Stična, ki bo blizu 6 km krajša od sedanje in velike go spodarske važnosti. Farani iz Tržišča se lepo zahvaljujejo svojemu dosedanjemu (župniku Kar. Supinu, ki je odšel k Sv. Jakobu ob Savi na Gorenjskem za vse kar je storil pri njih v 11 letih, kar je bil med njimi, posebno da je upeljal elektriko v cerkvi, oskrbel prav lep božji grob, novo monštranco in še mnogo drugega. V Toplicah pri N,ovem mestu se jc ponesrečila v vodi na Vernih duš dan Frančiška Pelko iz Obrha. Našli so jo v vodi šele po 17 dneh. V Smartnem pri Litiji se je ldčila iz tega sveta v Gradi-ških Lazih po dolgi in mučni bolezni Pavla Bric v najlepši dobi 27 let. Bila je dobra in pošteno krščansko dekle. V Sodražici pa je zapustila ta svet Kozinova Francka v starosti 25 let. Bolehala je na Dogodki med Slovenci po Ameriki Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Edward Strum-bel na East 161st Street so se oglasile vile rojenice in ji"1 podarile zalo deklico prvoro-jenko. Materino dekliško im" je bilo Caroline Petrič. — Častitke ! Vile rojenice v Barbertonu Barberton, O. — V družin' Mr. in Mrs. Frank Battaj so s« oglasile prijazne vile rojenih in jim prinesle v dar luštno de? klico. Mlada mati je hčerk8 dobro poznane družine Mr. i® Mrs. Jerry Zupec. — Častitke! "večna luč" se je jo- lietčanom dopadla % Joliet, 111. Nedelja 9. feb. bo ostala faranom sv. Jožefa dolgo v prijetnem spominu. Ta dan so namreč na povabilo našega raoškega društva Najsv. Imena prišli iz Chicage igralci od sv. Štefana in v naši farni dvorani predstavili lepo igro "Večna Luč." Redko kedaj je bila naša dvorana tako nabito polna rojakov, kot to popoldne. Vsi smo bili radovedni videti sloveče igralce sv. Štefana in igro "Večna Luč," o kateri smo v listih brali toliko laskavih pohval. Vedeli smo, da bomo videli nekaj izredno zani mivega. Pa naj kar povem, da smo videli in imeli duševnega užitka veliko več, kot smo pričakovali in navzoče občinstvo je bilo naravnost očarano. Igra "Večna Luč" je krasna slika, vzeta iz življenja rojakov v io v i domovini. Od začetka do conca polna resničnih napeto lanimivih prizorov, domače aljivih in tudi globoko ganljivih. Gledalci se morajo včasih »d srca nasmejati, pa tudi sol-;e ginjenosti, zlasti v drugem lejanju, so mnogim porosile ■ica. Lahko rečem, da je malo slovenskih iger, ki bi podale tako živo naravno sliko iz našega življenja. Igralci in igralke so jo nam pa tudi tako živo predstavili, da smo kar milili da se nahajamo v krogu Miha Okornove družine. Pokazali so vsi, da so mojstersko izvežbani v dramatiki in so znajo poglobiti v svoje vloge in iste izpeljati, kakor igra zahteva, bodisi v govorjenju ali obnašanju. Večkrat smo že brali o vrlinah igralcev sv. Štefana in zdaj smo se prepričali, da so res neprekosljivi. Čas ir prostor mi ne dopuščata, da bi opisal posamezne vloge. Le na kratko naj omenim imena igracev in njih uloge; g. Martin Miller je kakor rojen za vlogo Miha Okoren, dobro-voljnega moža in družinskega očeta, ga. Mary Blai je igrala za Marjeto Okoren, skrbno in pogumno soprogo in mater. Poznali smo Mrs. Blai, da je neprekosljiva pisateljica, a sedaj smo jo videli, da je tudi neprekosljiva igralka. Ga. Frances Gomilar v vlogi Margarete Okoren, je jako lepo predstavila dobro prijazno hčer njenih staršev, tako tudi Frank Koporc v vlogi sina Gregor Okoren. Ga. Paula Ož-bolt je sosedo Marijo Centa prav izborno predstavila. G. John Prah, kot Daniel Cesar Margaretin zarocenec, je v svoji vlogi napravil mnogo smeha, ker ni znal, kako bi zasnubil svojo izvoljenko Margareto. G. Frank Ribič je pa kot ustvarjen za vlogo duhovnika, katerega jc v vlogi župnika Rev. Josip Nosan naravnost mojstersko predstavljal, g. Anton Krapenec je pa v vlogi Jerneja Nosan podal naravno sliko rojaka, ki zgubi vero, se uda pijančevanju kar povzroči nesrečno zakonsko življenje in ga je končno zadela božja kazen. Najbolj ganljivo vlogo je pa igrala gdč. Mary Vaupotič, kot učiteljica Marija Stanko nesrečna soproga v zakonu. Tako živo in lepo je igrala svojo težko vlogo in podala sliko nesrečne žene, da so bili mnogi ginjeni do solz. Mr. Jos. Fajfar je bil pa režiser igre in koncu igre je nam v družbi Mr. Anton Krapenca in Mr. Gomilarja predstavil jako šaljiv prizor s petjem in harmonko, da smo se še prav pošteno nasmejali. Številni gledalci so bili skozi celo igro brez vsakega hrupa in napeto sledili zvajanjem igre in z viharnem ploskanjem dajali priznanje igralcem ter so ob koncu igre izražali vsi pohvalo igralcem in zadovoljstvo, nad lepo igro. Pred začetkom predstave je pozdravil igralce in goste domači g. župnik Rev. M. Butala ter se jim zahvalil za njih prihod in trud. Med dejanji pri odmoru je nastopil tudi Mr. Leo Mladich, predsednik društva Najsv. Imena v fari sv. Štefana in v lepih besedah častital Jolietčanom na lepem uspehu in priporočal še k nadalj»nemu delu za napre- DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline 26. novembra so pokopali na Čatežu Viljelma Lesjaka, starega 33 let. V ljubljanski bolnišnici je bil operiran in ko so ga na to domu odpeljali, je na potu umrl. 27. novembra je zapustil ta svet Janez Pezdirc, posestnik v Dol. Sušicah pri Toplicah pri Novem mestu, dolgoletni župan topliške občine, rojen Be-lokranjec. Že v mladih letih je odšel v Ameriko, kjer si je pridobil s pridnostjo in varčnostjo toliko denarja, da je kupil potem v Dok Sušicah posestvo, Kjer je bil potem priden in skrben gospodar, tako da so ga izvolili za župana obširne topliške občine, kar je bil več let. Iz Rake poročajo, da je tam umrla Frančiška Metelko,vdova. Iz Šmartna pri Litiji pa naznanjajo, da bo tam v kratkem dokončana nova cesta Šmartno — Debeče -t- Metna.i srčni napaki. Doma je bila iz Zapotoka. Na Raki je odšel v vepnost Martin Zabkar. V Zabukovju pa je zatisnila svoje oči po mučni bolezni 15 letna Kristina Opalk, ki je zapustila mo ža in 6 otrok. Dne 5. decembra je umrl v Ljubljani v Leonišču zdravnik dr. Pavel- Krajec. Zadela ga je možganska kap vsled žalosti nad smrtjo svojega prijatelja dr. Toneta Jamarja. Rojen je bil Dolenjec iz Novega mesta, roj. 1. 1888. Njegov oče je bil znani tiskar Ivan Krajec. V noči od 7—8. dec. je bilo vlomljeno v hranilnico v Št. Petru pri Novem mestu, kjer so odnesli tatovi ok. 18.000 din. Tudi v gostilno Alojza Rog-lja v Trebnjem so vlomili tatovi, in iskali denarja, kjer ga pa niso nič dobili, pač pa so odnesli več kosov manufaktor-nega blaga in moke in masti. v Št. Jerneju je ugrabila smrt Lojzeta Frančiča z Dol Stare vasi, ki je bil star šele 45 let. Bil je v mladosti navdušen Orel, skrben družinski oče, ki je zapustil 8 otrok, katere je vzgojil v pravem krščanskem duhu. Na posestvih grofa Marghe-ri iz Otočca pri Št. Petru so začeli na desni strani Krke zopet kopati premog, ki je po mnenju strokovnjakov prav dober. Pravijo, da je v 'teh krajih še mnogo premoga in da ga je v zemlji za 150 let, ako bi ga izkopali dnevno po 5 vagonov. Zdaj jc ha delu 20 delavcev. V Svibnem so položili ' 3. dec. k večnemu počitku 82 letnega Janeza Kamnikarja. Isti dan so pokopali tudi Martina Strniša iz Jagnjenice. 30. nov. pa so pokopali 77 letno Marijo Zahrastnik. Na Kalu nad Št. Janžem je letos smrt pridno gospodarila. Poleg Potokarjeve mame sta odšla v večnost tudi Jože Ja-koš in Filip Trinkaus, oba še mlada gospodarja. Posebno pa se je izpraznila Kusova hiša, kjer so imeli v kratkem kar 3 mrliče. N,a Gradcu je umrla mlada gospodinja Marija Ja-koš roj. Fink, na Branskem pa samska Ana Jakoš. Letina je bila letos prav slaba, v vi nogra^lih skoraj nič, žita pa Nov grob v Illinoisu St. Louis, Mo. — Tukaj Je pred kratkim umrl Jožef Ffl* škovič, v starosti 69 let. P°' kojni je bil rojen v Gilu, Av' strija. V Ameriki je živel ^ let. Zapušča hčer. Po stopnicah je padla North Chicago-WaukegaT' — Rozi Skala je tukaj tak" nesrečno padla po stopnici da si je zlomila roko. — tudi malo. Na Bučki, so zapustili svet: Ana Cimperman iz Bu*' ke, Jakob Zeleznik iz Radulj, in priletna mati Jere' bova iz Jarčvrha. V nedelja 22. dec. so ime v Strugah po 11 letih zop«j novo mašo, katero je darov'fl novomašnik g. Tone PogorC' lec iz Podta'bra. Pridigal je rojak g. Gabriel Petri'' župnik v Gorjah pri Bledu. 27. dec. je umrl v Ljubijo za kapjo Rudolf Pečjak, r** natelj meščanske šole za gradom, ki je bil rojen 9. niai® 1891 1. v Hinjah. Bil je if sten učitelj in zelo priljublj«! ki je pa tudi veliko pisal in dajal šolske knjige. O Božiču so imeli nove ^ še še gg: Anton Grčmai1 Višnji gori 29. dec., Janez " balič v Leskovcu in Staniči Kapiš v Semiču 26. dec. . Kako je z "Amerik. SloV.'( Dobivamo ga sicer redno, to", kasno, šele čez kakih 5 t® nov, ali še kasneje, potem je izšel v Chicagi in bil odP slan. Zadnjo številko z <*' 16. nov. sem dobil 30. de<\ In kako je z vremenow decembru? Letos sem poi'^ večkrat, da smo imeli od 1,1 ja sem vse mesece prav mok> neprijetne in malo sonca, ve krat pa tudi hladno vreme,1 to je bila tudi skoraj vsa na slaba, ponekodi celo Prj slaba, in trpijo ponekodi ' pomanjkanje. Kaj bo pa 8 spomladi! Tudi december bil prav neugoden. Imamo P cej snega. Imamo pa tudi Pf' občutno zimo, posebno od <> • ge polovice meseca sem. of hujšo zimo pa smo imeli li 'božiča, ko je hudo in na dan sv. Štefana smo i"1 li — 21C zime, 27. in 28-po — 22C, 30. popoldne je zima odnehala, ko je n31 pilo južno vreme. Ivan Šasel' ___ POVABILO V SMRT (147) (Metropolitan Newspaper Service) mislil, M prebrisan, ko si poklical opico v pomoč," se smehlja. Zalim; "toda vetji, da si jo poklical v smrt!" "Ke, ne," zaretiči Zalim, "naj le pri' de. Se bom počutil bolj varnega, če bo ta pošasi mrtva. Ce boš zakričal, ustrelim!" "Potem moraš ustreliti," reče Tarzan- Trenutek na to se je oglasil s pre« sunljivim krikom, da posvari opico. gtTan 2 _________AMERIKANSKI SLOVENEC____ _Torek, 25. februarja 19-11 je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le * Brzojavnega pošiljanja V ta namen tu navajamo ce,ne jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedene. NAŠE CE^IE DINARJEM SO ZDAJ: Za $ 3.20................100 Din I Za* $12.00...-.......... 600 Din Za $ S.00..........:.....200 Din t Za $13.73.............. 700 Din Za $ 6.75................300 Din I Za $15.50.............. 800 Din Za $ 8.55................400 Din I Za $17.25.............. 900 Din Za $10.00................500 Din | Za $18.50...............1000 Din Pri višjih cenah poseben popust. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROADJ CHICAGO, ILLINOIS IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE J. M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR 2. Nedelja — 1. postna 3. Ponedeljek — Kuneganda 4. Torek — Kazimir 5. Sreda, — Felicita — Kvatre 6. Četrtek — Fridolin 7. Petek — Tomaž, akv. — Kvatre 8. Sobota — Janez od Eoga — Kvatre PRVA NEDELJA V MARCU Izprašuj svojo lastno izkušnjo in izprašuj samega sebe in •zvedel boš, koliko se moreš ln se smeš zanesti na se, na samega sebe. Kolikokrat si izkusil na sebi, kako si slab in ttorda dnevno izkusiš v veliko duševno škodo svojo slabost Kako se izkazuje tvoja stanovitnost v dobrem in v resni, či sti čednosti, posebno, kadar Pride do odločne izkušnje? Kako izvršuješ svoje dobre fklepe, izpolnuješ najboljše svoje namene? Le prerado in Prepogostoma razpade vse, ako se prikaže le senca kake količkaj resne nevarnosti. Že *o, ker si človek, bi moralo zadostovati, da ne zaupaš sebi, koliko bolj, ker si slabostim Podvržen človek po vsi svoji Naravi. Le ena izkušnja in tvoja Čednost splava po vodi, izgine, in pogostoma je to prva skušnja, katerega naj bi pokazala, ali stojiš trdno. 2e pri lahkem vetru kloni tvoja ced-nost. Kaj bi se šele zgodilo, če prišel prav peklenski na- na riNF.on np.i.Ain t.tt.tat.tspa RADIO GOVOR UREDNIKA "AMER. SLOVENCA" pad in če bi te izkušnjave nadlegovale in oblegale noč in dan! In do izkušnjav mora priti, ker brez takih borb ni čednosti v duševnem življenju. Ali bi se mogel in se boš mogel tedaj izkazati b ima pravico do svojega pridelka. Ce šteje družina 5 oseb ali odlomek petcrice, sme za domačo porabo zaklati 1 pra-8iča; ako šteje 5 clo 10 oseb odlomek, sme zaklati za dom 2 prašiča; ako je v družni čez 10 do 15 oseb, smeje Porabiti doma 3 prašiče. Od-V(^čne prašiče, tiste,' ki ne pri- dejo v poštev za domači zakol j in so nad 100 kg težki, je treba javiti pristojnemu ob-lastvu. -0- Cerkveno slavlje Pri sv. Luciji ob Soči, na Mostu, so 13. dec. obhajali izredno cerkveno slavje. Godo-vanje farne zavetnice sv. Lucije, ki je za duhovnijo že itak velik praznik, katerega se mnogoštevilno udeleže tudi okoličani, se je pridružila še blagoslovitev novega križeve-pa pota. Pomembna cerkvena slovesnost in velik vsakoletni kramarski sejem sta privabila na staroslavni Most množicc ljudstva. Praznično razpoložen nje je pa zlasti še dvignil goriški nadškof Margotti, ki je ta dan nalašč prišel v razgibani obsežni trg, da blagoslovi novi križe v i pot, delo priznanega slikarja in kiparja Toneta Kralja. Prevzvišeni je dospel ob pol 10 dopoldne. Kmalu nato sc je pričela slovesna sv. maša s spremstvom duhovščine v cerkev. V sprevodu je bilo okrog 30 duhovnikov. Pri maši je ubrano in žanosno pel domači cerkveni pevski zbor, ki je dovršeno podal Vo-laričevo latinsko mašo. -o- Zima Naj zaradi zanimivosti povem o mrazu, ki nas že dva tedna pritiska, nekaj številk: na Vojskem je bilo 16. dec. opoldne na soncu 15 pod ničlo, v Zg. Tribuši je bilo v senci IS pod ničlo. Na Otlici je padlo srebro na 20, v Čepovanu 16. dec. na 17 pod ničlo. Bovec je imel v teh dneh do 13 stopinj mraza, toliko je imela tudi Idrija. V soboto, 21. dec. je bi- lo na Krasu samo G stopinj pod ničlo, toda huda burja je napravila mraz veliko občut nejši. Na Črnem vrhu, v Idriji in na Pivki je do 10 stopinj mraza. Priboljški učiteljstvu Želeč privabiti v ljudske šole v Julijski Krajini najboljše moške učne moči, je vlada določila, da se bodo od 1. oktobra letos priznali učiteljem te pokrajine posebne prednosti in poboljški.(Moških učnih moči je bilo namreč v naši deže- li do sedaj vedno razmeroma zelo malo.) Službena doba, ki jo prebijejo v Julijski Krajini, se jim pri napredovanju in pri določitvi pokojnine zviša za eno tretjino. Ce preživijo vsaj 5 let v tej pokrajini, bodo ime li prednost pri natečajih za mesta, razpisana v starih pokrajinah. Teh ugodnosti bodo deležni razen ljudskošolskih učiteljev tudi šolski nadzorniki. Deželna šolska oblastva v Trstu, Gorici, Pulju in na Reki so v ta namen dobila obširna pooblastila. -o- Delavci se vračajo Zadnje teclne se vračajo domov delavci, ki so spomladi ir poleti odšli v Nemčijo na kmečka in tovarniška dela. Nekateri so se vrnili samo na nekak dopust čez božične praznike, drugi pa za stalno. NOV MOST ČF.Z KITATA PO Kolikor smo dognali, so imeli naši delavci, med katerimi je bilo tudi precej Slovencev iz naših krajev, v Nemčiji lep zaslužek, in so bili v tem pogledu zadovoljni. Manj zadovoljni j so pa mnogi z načinom dela; mnogoteri pravijo, da je bila delovna disciplina zelo stroga in so morali na kmetih nene-homa, tudi ob slabem vremenu delati. Zato nekatere nič ne mika, da bi drugo leto zopet odšli v Nemčijo. -o-- Požar v Postojni V nedeljo, 22. decembra zvečer je izbruhnil v hotelu "Krona" v Postojni ogenj, ki je kmalu zajel in uničil skoraj vso obsežno stavbo. Prihiteli so gasilci, vojaki, orožniki in domačini ter se požrtvovalno lotili gašenja, vendar vsi njihovi napori niso mogli rešiti poslopja. Na pomoč sta prihiteli tudi požarni brambi iz Gorice in Ti:sta, toda tudi njima ni uspelo drugega, kakoi da so s skupnimi močmi preprečili, da še požar ni razširii na sosedne hiše, ki so bile v veliki nevarnosti zaradi močnega vetra, ki je ves čas pihal, trosil iskre in netil plamene. Ilotel je pogorel skoraj do tal. Samo velik del pohištva in precej oprave so rešili. Škoda še ni precenjena, vendar je velika. Kako je požar nastal, ni dognano, najbrž se je užga-lo v peči neke spalnice. -o- Vojaške okrepčevalnice Od pričetka vojne so fašistične organizacije ustanovile na večjih železniških postajah okrepčevalnice za potujoče vojaštvo. Vojaki in vpoklicanci dobe pri teh okrepčevalnicah brezplačno vino, čaj, pecivo, cigarete, sadje, razglednice in slične male potrebščine. V Gorici f?ta taki okrepčevalnici na severni in južni postaji. V treh mesecih so dobili vojaki pri teh dveh dobrodelnih postojankah za 80 tisoč lir okrepčil in potrebščin. Postrežbo vršijo članice stranki-le ženske organizacije, ki so tudi večji del potrošenega denarja nabrale med občinstvom. KRATKE NOVICE i Nova župnija. Dosedanja kuracija sv. Primoža in Felici-jana v Lomu na Kanalskem je povišana v župnijo. * Smrt dobre matere. V Do bravljah pod Svetim Križem na Vipavskem so ob številni udeležbi pokopali zemeljske ostanke dobre matere Marije Rustija, ki je dočakala visoko starost 75 let. Pokojnica je bila dobra, vzorna mati in gospodinja, ki se je vsa žrtvovala družini in domu. Cena mleka se ne sme povišati. Mirfistrstvo za korporaci-je je odredilo, da se cena mleka ne sme zvišati. Sedaj se prodaja mleko v Gorici ptf 1.20 lir, na deželi po 1 liro. Komen je dobil novega občinskega predstojnika. Po šti riletnem županovanju je odstopil komenski podesta g. Rudolf Jakopi (Jakopič). Za prefekturnega komisarja občine je imenovan didaktični ravnatelj g. M. Mazzon. Od-stopivšemu 'županu, ki se jo pred leti iz Trsta priselil v kraško prestolnico, kjer ima gostilniško obrt, moramo priznati, da je bil varčen občinski gospodar. Kronberg pri Gorici. Dne 20. dec. je umrl v prijaznem Ivronbergu bivši občinski načelnik in cerkveni ključar g. Jakob Kornel, star 71 let. Nau 40 let je sodeloval na cerkvenem pevskem koru kot basist. Zapušča vdovo in deset dobro preskrbljenih otrok. Bil je zaveden naš mož in dober katoličan in je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino. Slika kaže prvi pričetek gra ditve novega mostu, ki bo zvezal kan adsko in ameriško stran preko reke Niagare ob niagarskih sla povih. Most bo imenovan Rainbow b ridge — mavrični most, ker se a|?®gv ob»Vi '•>$ ----------------- 1 "' —11...............-' ' ............................11 ■"""■M"""' ■ ■ -p--- i, n.....| i,,,, |„ i Mi ii ii .................................................................rn^ni . m.« i ■ m*mtmmmtmmm>' .....i i immmmmmmmmmmmmmmmmmmwmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmm^m^rnmimmmmmmimmtmmmmmmmmmmm mmmmSamwaJmmBm AMfcRIKANStCI SLOVENEC Torek, 25. februarja 1941 ROMAN Lepši je hotel biti "Politika" piše: Neki 18 let-r.i sin premožnih kmetskib staršev iz vasi Radujevca pri Nekotinu je prišel v mesto K zobnemu zdravniku ter zahte val, da mu napravi dva zlata zoba. Fant je prinesel v ta namen s seboj zlatnik. Zaman ga je zdravnik prepričeval, da so zdravi zobje neprimerno lepši in 'boljši kakor zlati. Fant je ostal pri svojem, češ, da ga bodo potem imela dekleta rajši, če se bo postavljal z zlatimi zobmi. Zdravnik jo njegovi zahtevi ugodil. |selni pleskarski pomočnik iz Celja pod električnim vodom pri Spodnjem Lanovžu in si v. a čel ovijati dolgo žico okolu vratu. K sreči ga je opazil stražnik. Ko je mož hotel vreči drugi konec žice na električni vod, je skočil stražnik k njemu in preprečil, njegovo nakano. Slikarski pomočnik je izjavil, da je hotel izvršiti samomor v hipni duševni zmedenosti. — Par dni pozneje pa je Angela R. iz Celja v bližini Voglajne izpila večjo množi, no lizola. Obupanko so kmalu našli in spravili v bolnico. . -so- ' Podgana povzročila požar V Meži je zgorela domačija delavca Lovrenca Arha. Prečkava je dognala, da je nastal >genj zaradi tega, ker so naj-brže podgane izvrtale v višini stropa luknjo k dimniku, tako da je pričelo goreti tramovje. P. Bonitet J. M. Trunk. "Izdajstvo? . . ." je odgovorila. "To bi bila zanj rešitev!" "In če bi mu bratov zapor prinesel nov napad? Če boš videla, da je bolan, da je še bolj bolan zaradi tega, kar si mu storila ti?'. . ." Našel sem edini dokaz, ki bi jo mogel prepričati. Čudno naključje! Miril sem jo, prepričeval, naj ničesar ne začenja, jaz, ki se je v meni takoj porodila strašna misel, da je bil človek, ki je izvršil zločin, ki je bil poslušno orožje v očimovih rokah, da ta človek ni bil nihče drugi, kakor ta propadli brat in da sta Edvard Termond in Rochadale ena in ista oseba . . . nad svojim bratom, ni bilo mogoče razlagati s tem, da je grozil očimu, da se vrne domov. To bi ne imelo drugih posledic, kakor škandal med presenečenimi ljudmi. Mati je bila lahko zadovoljna s to razlago, ker je videla v svojem možu človeka plemenitega srca, blage duše, meni pa to ni moglo zadostovati. Padlo ji je na um, da ternu nevarnemu bratu prihrani vojaško kazen, opravičevati očimovo bojazljivost in nemir, ki je izviral iz njega? Jaz sem videl drug razlog za to moč, ki jo je Edvard imel nad njim, neko temno strašno vez, ki je neločljivo vezala oba človeka drugega na drugega. Začel sem misliti, da je moj očim najel brata, da je ubil mojega očeta. In če bi bilo to res, če bi morilec imel pri sebi kake dokaze, ki bi pričali o njegovi zločinski zvezi? Brez dvoma je imel napram državni oblasti roke vezane, a to je moglo vso stvar razložiti materi, kako da bi spravila v strah ljubečega moža, da bi pomiril svojo jezo. "Mirno kri!" sem si ponavljal. Na vso moč sem si prizadeval, da bi duh obnovil vse podatke, ki sem jih imel o zločinu. Šlo mi je za to, da bi poiskal, ali bi ostala potem še kaka še tako majhna stvar, ki bi je ne bilo mogoče razložiti z domnevo, da sta Rochdale in Edvard ista oseba. Priče so izpovedale, da je bil Rochdale velik in močan, mati mi je opisala Edvarda kot orjaškega in debelega. Res, da je preteklo petnajst let med človekom, ki je bil 1. 1864. morilec in 1. 1879. postaran veseljak, a to ni moglo nič ovirati dejstva, da je to eden in isti človek. Mati je omenila Edvardove oči, ki so bile modre in blede kakor oči njegovega brata. Vratar v hotelu Imperialu je v svojem pričanju, ki sem ga tolikrat prebiral, da sem ga znal že na pamet, tudi govoril o barvi oči dozdevnega Rochdalea, ki so bile po njegovih besedah zelo modre in zelo jasne. Zapomnil si je to podrobnost, ker je bila močna' nasprotnost z zagorelim Rochdaleovim obrazom: Edvard ^Termond je dan: po svojem zlaganem samomoru pobegnil v AmeHkO in kaj mi je že povedal gospod Masolie ! Še zdaj čujem, kako sem si ponavljal z njegovim piskajočim glasom in s poiuHjivo kretnjo njegovih rok: "Tujec, ki se je naselil v Ameriki. .." Da bi ne Bilo.zaradi zunanjih vžrokov nemogoče, da bi Edvard po zločinu šel v Ameriko, se mi zdelo verjetno. Da bi se čim bolje prepričal o vsem, sem v duhu preletel vso zgodovino zločina prav do hipa, ko so očetova pisma vrgla prvo sumnjo na gospoda Termonda, to se pravi do januarja 1864. Da ne bi prav nobena senca osebnega sovraštva mogla vplivati na mojo sodbo, nisem oseb imenoval z imeni. Ponavljal sem si to nesrečno zgodbo, zaradi katere sem toliko trpel, čisto suho, kakor da se spominjam nekega daljnega dogodka, ki me prav za prav nič ne tiče. Nekdo je blazno zaljubljen v ženo svojega zaupnega prijatelja. Ve, da je ta žena čista in vzvišena nad vsako senco dvoma; če bi bila prosta, bi ga najbrž ljubila, to čuti in vidi; a ker ni prosta, ne bo nikdar njegova. Hiša je zgorela Nenadno je nekega opoldneva začela goreti hiša posestnika Ari na na Mežici. Kljub temu, da so gasilci zastavili vse sile, niso mogli ustaviti ognja. Tako jo hiša, ki je bila vsa lesena, popolnoma zgorela. Družina je tako ostala na zimo brez strehe. XV. Noč ki sem jo prebil po tem razgovoru, mi je ostala v spominu, ker je bila najbolj razburjena od vseh, ki so se kdaj zgrnile name. Vse okrog mene je spalo, samo jaz nisem našel pokoja, ker me je držala budnega ena sama misel, ki mi je razjedala srce. Podoben sem bil jetniku, ki je že pre-iskal in poizkusil vse prostore divje celice. zidovje, strop, tla in ko že stotiČ trese mirežje na oknu, čuti, da se ena palica omrežja vdaja njegovemu pritisku. Ko-naj, komaj upa verjeti tej sreči in sede na Ja, ves neumen nad samo mislijo, da bi :,e mogel morda rešiti. Po tolikem času, ko sem bil kakor zapahnjen v svoji stiski in sem na vseh traneh zadeval na nepremagljive ovire, e mi je na mah odprl tak pogled naprej. "Mirno kri!" sem si dejal, ko sem korakal od enega konca salona do drugega. Nisem se dotaknil jedi, ki mi jo je prinesel ;luga. Prišel je večer, prišla je noč. Zasvetila se je jutranja zarja, za njo visoki dan — jaz pa sem bil še vedno tu in sem hotel v vrtincu misli in novih domnev videti sa-md en dogodek, sam po sebi zelo preprost, a v ostrem napadu šumenj, v katerih sem bil, ni bilo prav za prav nikakih preprostih dogodkov. Bil sem že preveč navajen na te notranje nevihte, da ne bi vedel, da se je mogoče iz njih rešiti le tako, da se opiram predvsem na jasna in dognana dejstva, ki so kakor močne skale. Teh ne more nihče izpodmakniti. V tem primeru je bilo samo dvoje takih dejstev: izvedel sem, da brat gospoda Termonda, ki so ga imeli vsi za mrtvega in ki oče ni nikdar o njem govoril, živi. To je bilo prvo dejstvo; drugo pa je bilo, da ima ta brat, ki je brez časti, v vsakem oziru oporečen, propadel in brez dohodkov, naravnost strašno oblast nad svojim bratom, mojim očimom. Prva stvar je bila razumljiva sama po sebi. Bilo je čisto naravno, da gospod Termond ne bo preklicoval zgodbe o bratovem samomoru, ki si jo je sam izmislil, in se tako postavljal na laž, ne glede na to, da je na ta način brata rešil ječe. In ni prav zelo prijetno, da bi človek priznaval za svojega bližnjega sorodnika tatu. ponarejevalca in ubežnika ... A to ni na vse zadnje nič drugega kakor kruta neprijetnost. Drugače je bilo z drugim dejstvom. Prevelika razdalja je bila vkljub vsemu med očimovim priznanjem in strahom, ki mu ga je povzročal brat. Strahovlade, ki jo je Edvard Termond izvajal Hlod mu je padel na glavo Na 31 letnega zidarja Ludvika Permeta, ki je bil zaposlen pri Tomažičevem podjetju, pri delu na neki novi zgradbi na Mirju v Ljubljani, je padel na glavo hlod in ga težko poškodoval. Morali so lira odpeljati v bolnico. Strogo obsojen tat nedavno opravka z Martinom Tomažičem, delavcem od Sv. Miklavža, ki je bil obtožen, da je skupaj z Vinkom Laši-čem izvršil eno tatvino vina in jabolčnika,drugo pa skušal iz. vršiti, pa je bil prepoden. Da lje je bil obtožen, da je v nekem vinotoču v jezi s samokresom ustrelil na Franca Ko-lariča in ga zadel v bedro. Obsojen je bil na eno leto in štiri mesece robije in v izgubo častnih pravic za tri leta. Smrtna kosa Na Brezjah pri Radovljici na Gorenjskem je umrl Franc Škofic, po domače Okorn, ob-čespoštovani mož, star 66 let. — Na Ločniku pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrla Marija Ha; meršak, posestnica stara 65 let. — V Ljubljani je umrla Antonija Znidaršič. Jubilej Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah sta slavila srebrno porokoMaleČ znana in spoštovana zakonca Dr. Ludvik Kiamberger in njegova soproga Elizabeta. Slavnost se j«, vršila najprej v cerkvi, potem pa doma v krogu njunilršestih otrok in. pekpi naio ž jih sorodnikov. — Dr. Krambergerj? poznajo vse Slovenske gorice kot nad vse vestnega zdravnika in moža globoke vere. Listen to P A L A N D E G H1S ttIGOSLAV.-AM ER16AN RADIO BnOitflC«!' Charles Lindbergh je"zopet stal pred senatom. Vsi hodijo kakor mačka okoli vroče kaše. Lindbergh ima vso pravico do naziranj in . enako do izra-ženj svojih nazorov. Hvala Bogu, da smo še v Ameriki. Ali je pa na pravem, je druga zadeva. Frkati po zraku zna, tc stoji, dalje je dejstvo, da je precej dobro videl, ko je gledal zrakoplovstvo v Nemčiji, Rusiji, Angliji in Franciji. Eni so se mu smejali, drugi mu dali po glavi. Morda dobro vi-d1' tudi naše zrakoplovstvo, ki menda nikakor ni dobro, kakor vidi ali je izvedel tudi senator Wheeler. Do sem zaslu ži nekaj kredita. Dalje pa mu vsaj jaz ne morem dati kredita. Mir. mir. .. slej ko pre.i mir. Well, sodim, da bi bil '■daj mogoč le kak nemški ali Hitlerev mir, in ta bi bil, kakršnega imajo Cehi, Poljaki, Belgijci in vsi, ki uživajo po- kopališki mir, pa je dober le za mrtve. Anglija je napovedala vojno, ne Nemčija, toraj nas nič ne briga ta vojska. Zvonenje po toči. Odkod ve, da bi se Hitler ne bil obrnil pod kako pretvezo, za kakršno nikoli ni bil in ne bo v zadregi, proti zapadu ? To se pravi dlake precej ati. Pa je še druga stran. Angleški, francoski diplomati in politiki, da bi bili naredili le napake, in naši politiki in poklicni diplomati da bi bili vsi na •krivem, le Lindbergh da bi vse razumel?! Hm?? Mir, mir. . . Saj imajo Poljaki mir in vsi drugi pod nemškim škornjem. Ali Lindbergh ne pozna nobene svobode?? Njegov oče je bil baje socia-list.Ne vem. Oče pa je vsekako moral poznati socialne zahteve, in med te spada v prvi vrsti svoboda. Ali zna Lindbergh res le frkati, ali mu je svoboda posameznika, narodov, ki štejejo nekaj miljonov, svoboda podjarml.jene Evrope deveta briga? ? Aii ni socialnih dobrin, vrednot?? Nihče ne sili in ne more silili v vojno. Ali je vojaški nastop potreben, nujen, ali zadostuje le pomč .. to so kočljiva vprašanja. Govoriti le o miru, ko gre za socialne vrednote in bi bile vsaj za Evropo te vrednote izgubljene, je pa najmanj bedarija. Kako je za-klical v tisti kritični dobi Irec Henry? "Give me liberty or death!" Za pokopališki mir so le mrtvi. -o- rrectsfavue valim prijaiie-Ijom "Aner. Slovcnca" in jim ga priporočite, da se nanj na- r oče! Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Featuring a program ol Yugoslav Folk Music Pa «e jima le ni posrečilo. . . Nekega popoldneva se je Mariborski sodniki so imeli pojavil neki 45 letni brezpo- POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Ra-'iio aro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji> 1360 kilocycles. 1! Š 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", rina enkrat Za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. | OPTOMETRIST i,. Pregleduje oči in predpisuje očala 1 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 I $ Uradne ure: vsak dan od 9. § jij zjutraj do 8:30 zvečer. p Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči V am in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 SOLVENTNOST % S. K. .1EDNOTE Z NAS A 122.55% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dpbe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge' podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: Svoji k svojimi Učite se angleščine iz Dr. Kei novega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ in stane samo: Čjh^H?J Naročila sprejema Knjigarna Amerihr/:-ki Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois "Ljubezen, ki ubija" | TO IN ONO IZ DOMOVINE Vidim, da je umH Rev. Jager. Bil je strokovnjak v čebelarstvu, pravi slovenski Janša v Ameriki, in iz nekega spisa sem spoznal, da je bil Jugoslovan, ne samole radi sklede. Čast mu in pokoj! Vojna stf vleče in zaslišavanje pred senatom že preseda. Pojmo malo na vrt filologije, da bo nekaj spasa. Zadnjič sem povedal', da je moje ime pristno angleško, pa ga bo vsak Anglež gledal kakor krava nova ; vrata in rekel: spell the name! Profesor Molek je priskočil in dejal, da bi imel vsak vse jasno pred seboj, ako bi jaz vsakemu povedal, da sem jaz "trank." ne "trunk." Prasec ali prašiča, meni gre le klo'oa-sica, smuk po njo, v žakelj z njo! Kakšna razboritost tudi v f ilologiji! Jaz pa taka klada. Naj potožim nekaj mojih tež-' koč z imenom Jager v Anjeri-ki, ker nisem filolog. Toraj Jager. Pravilno je to nemško ime Jaeger v slovenskih hlačah. Ako vidi Anglež ali Amerikanec le ime Jager. bo poizkušal, kakor pes ob plotu in morda iztisnil ali iztiskal. . Zežer 2ažer. . Žožer. Da bi bilo že takoj malo nekt luči, bi se moralo to ime zapi sati morda Yagher, in še tedaj bi moral nekdo povedati ali je a ali o ali a, ozir. ae. Seve sem jaz ves "kriv/' dasi se moji Ledvilčani pritožujejo nad menoj, da hodim mimo njih kakor bi imel Chamberlainovo marelo v hrbtu. Jager, Joger, Jaeger, 2ežer, Žožer, Zažer, Alston, naj govorijo filologi, da bp nekaj jasnosti. . .smuk po njo, v žakelj z njo. -,. ■ ■ ------ - , ■ p— _ _ 1 MICHAEL TRW JN 81N0V! PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23 r d Place, Chicago, Illinois Telefon Carfal 1090 Kadar imate za oddati kake pleskarsko (plasterers) delo, | pokličite nas in vprašajte nas za eene. Nobene 2amere od n«.», č« j daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo, i \ I / fmM\ Slovenci, slovenska dnrftwa in sIovawEa pWfc. naro- J^jjf čajte svoje tiskovine redno le t dtoveaskf tiskarni. — Naša « hfeW tiskarna izdeluje vas tiskovine za i posameznike, društva in ■ druge, LIČNO in POCENL ■ TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ----------- ■"■"■" ■■-»" 1MI West Cermak Road, Td Canal BS44 CMeafo, Iffineis