Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.poiimaraton.si
H^j natakar/ica ^O^ETjA aoii
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Aktualno
Slovenija • Vladna "bremza" in zavajanje SVRL
O Stran 3
Ptuj, torek, 26. julija 2011
letnik LXIV • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje
• Mini Markovič na SP v Italiji bron v kombinaciji
O Stran 11
Košarka • Na Ptuju in v Kidričevem športna praznika O Stran 12
Spodnje Podravje • Bogato festivalsko dogajanje
Ptuj - središče umetnosti
V petek, 22. julija, je svoja vrata odprl letošnji Festival Art Ptuj 2011, ki ga sestavljata 3. glasbeni festivala Arsana in 9. festival sodobne umetnosti Art Stays. Skupaj ponuja čez 100 umetniških dogodkov z umetniki iz vseh vetrov.
Od 22. julija do 5. avgusta bo Ptuj živel z eksplozijo umetnosti, ki jo umetniki že po tradiciji želijo čim bolj deliti z občani in vsemi ljubitelji umetnosti iz Slovenije in tujine. Nekateri ga že poznajo, drugi ga šele spoznavajo, vsem se priljubi. Tudi za Rada Šerbedžijo je Ptuj eno najlepših mest, prav posebej pa izpostavlja edinstveni prireditveni prostor minoritskega dvorišča. Eden najbolj znanih filmskih igralcev, režiserjev in glasbenikov se je vrnil v Slovenijo v okviru turneje, na kateri predstavlja svoj novi album Devet novih in Barbara, spremlja ga svetovno znani kitarist, skladatelj in aranžer Miroslav Tadic. Ptuj je za Šerbedžijo posebno mesto tudi zato, ker je v njem prebil kar nekaj čas, ko je snemal film Rdeče klasje. Kot sam pravi, so ga kot pridnega študenta na Ptuju „navadili" piti, zato ga ima tako rad, posebno dobro vino pa ima Kekec, lastnik mlina, kjer so snemali film.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Odbojka na mivki
• Spektakel kljub slabemu vremenu O Stran 13
Markovci • Vroče na izredni seji
Kamen spotike gradnja novega vrtca
Kljub poletju so se svetniki občine Markovci četrte izredne seje v sredo, 20. julija, udeležili v skoraj polnem številu, največ razprave pa so tokrat posvetili lokalnemu energetskemu konceptu ter gradnji novega vrtca v Markovcih, ki za nekatere ni primerna.
Čeprav je župan Milan Gabro-vec dodal še sedmo točko, so bili na zadnji predpočitniški seji markovski svetniki v glavnem konstruktivni, največ razprave pa so tokrat namenili vsebini lokalnega energetskega koncepta (LEK) ter vroči informaciji o gradnji novega otroškega vrtca v Markovcih.
Kar precej vroče pa je postalo, ko je župan Milan Gabrovec svetnike seznanil z informacijo o izgradnji novega vrtca v Mar-kovcih, predvsem zaradi stališča, ki ga je v zvezi s tem sprejel od Osnovne šole Markovci. V omenjenem stališču je namreč svet zavoda OŠ občini posredoval več pripomb, bistvene pa so, da je po njihovem mnenju lokacija za nov vrtec preblizu po-
kopališča, da je neprimerno, da ni predvidena povezava novega vrtca s sedanjo šolo, šolsko kuhinjo in športno dvorano, moteče pa je tudi, ker je predvidena gradnja enonadstropnega vrtca, kar je po mnenju sveta zavoda neprimerno tudi zaradi varnosti otrok. Župan je sicer pojasnil, da je projektno dokumentacijo za nov vrtec izdelovalo podjetje, katerega strokovnjaki se zagotovo dobro spoznajo na predpise v zvezi z gradnjo tovrstnih objektov, ob tem pa je poudaril: „Nov vrtec je umeščen v prostor tako, da bo zadoščeno vsem predpisom in zahtevam, gradnja nadstropnega objekta pa je predvidena predvsem zaradi prihranka energije in zunanjega prostora, da ga bo ostalo več za
otroška igrišča in zelenice. Mi gradimo nov vrtec za novo šolo in novo kuhinjo, do gradnje katere naj bi prišlo v naslednjih petih letih, zato je nesmiselno, da bi ga povezovali s sedanjim, starim šolskim poslopjem.«
O Stran 7
Ptuj • Za mestno jedro
Je »čudežni« odlok končno spisan?
Če bi v strokovnih službah MO Ptuj naredili analizo svetniških pobud, predlogov in vprašanj, bi se jih zdaleč največ nanašalo na staro mestno jedro. Skorajda ni mestnega svetnika oziroma svetniške skupine, ki se ne bi vsaj enkrat oglasil na to temo in nekaj predlagal.
Med svetniki posamezniki in svetniškimi skupinami pa jih je največ prišlo od Zelenih Ptuja, ki že dolgo neuspešno predlagajo tudi posebno sejo mestnega sveta na temo problematike mestnega jedra. Svetnik stranke Zares Miro Vamberger se glede neurejenosti mestnega jedra, posebej pa še izložb, sprašuje, zakaj inšpektorji še ne ukrepajo. Samo na julijski seji so bile dane pobude za ureditev grajskega hriba in tržnice (N.Si), DeSUS je podal pobudo za realizacijo Adhoc programa in parkiranja v starem mestnem jedru, na revitalizacijo starega mestnega jedra pa so se nanašale tudi vnovične pobude Zelenih. Vse stranke pa so po istem kopitu predlagale,
naj se pristopi oziroma naj bi se pristopilo k reševanju nevzdr-ževanih objektov v starem mestnem jedru, v svetniški skupini SD pa (končno) predlagajo, kako naj se to izvede. Še pred vsemi pa je predsednik TD Ptuj Albin Pišek inšpektorjem konkretno predlagal, katere objekte je treba na podlagi odločb pričeti nemudoma urejati. V vseh letih delovanja ptujskega mestnega sveta se je nesporno pokazalo, da je mestno jedro prestižno vprašanje vsakokratne lokalne oblasti in svetnikov mestnega sveta, kar pa se na drugi strani ne odraža na njegovi podobi in vsebini.
O Stran 4
Foto: SM
Slovenija • Nadgradnja zdravstvenega sistema
Krčenje (zdravstvenih) pravic zavarovancev
Sprememba košarice pravic, ki se krije iz zdravstvene blagajne, kot je predvidena po nadgradnji zdravstvenega sistema, ki ga je minuli teden potrdila vlada, prinaša tudi krčenje določenih pravic za zavarovance. Poslej bodo samoplačniški npr. prevozi do rehabilitacije ali fizioterapije in zdravilišča za bolnike z revmo.
Po predlogu zdravstvene nadgradnje se bodo iz osnovne košarice pravic, ki bo v celoti financirana iz obveznega zavarovanja in splošne participacije, izločile pogrebnine in posmrtnine, nekateri nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.
Poleg tega obvezno zavarovanje ne bo več krilo pripravništev in specializacij, raziskovalnih dejavnosti v okviru terciarne dejavnosti in nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni za brezposelne. Tudi nadomestil delodajalcem za odsotnost delavca na dan, ko bo daroval kri, zdravstvena blagajna ne bi več krila.
Omejena zdraviliška zdravljenja
Zdravstvena blagajna po predlogu ne bo več krila tistega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, ki ne bodo neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Torej, če bo bolnik operiran zaradi določene poškodbe in bo po operaciji šel domov, ne bo mogel čez čas na rehabilitacijo v zdravilišče na račun ZZZS. Enako bo pri
bolnikih z revmo, ki so lahko doslej na račun obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdravilišče obiskali enkrat na dve leti.
Na ta račun bi zdravstvena blagajna privarčevala milijon evrov letno. Tudi za te storitve je ZZZS krila deset odstotkov cene, prostovoljne zavarovalnice pa ostalo.
Ukinitev nenujnih reševalnih prevozov
Po predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) še vedno kril nenujne reševalne prevoze za prevoze bolnikov na ali z dialize ter onkološke bolnike na ali s kemoterapije, obsevanja ali radioterapije. Iz zdravstvene blagajne bodo še vedno kriti nujni prevozi, to so prevozi, pri katerih gre za reševanje življenja.
Izločeni pa bodo ostali prevozi, ki ne bodo ustrezali kriterijem, kot so nekateri prevozi do rehabilitacije ali fiziotera-pije. Na ministrstvu sicer opozarjajo, da to za sredstva ZZZS ne bo pomenilo velikega prihranka, saj obvezno zdravstve-
no zavarovanje financira le deset odstotkov cene tovrstnih prevozov, kar letno znaša 1,1 milijona evrov, ostalo se krije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ti prevozi bodo torej poslej samoplačniški. Po podatkih na spletni strani ZZZS stane kilometer nenujnega reševalnega prevoza s spremljevalcem 0,75 evra, kilometer prevoza bolnika brez spremljevalca pa 0,37 evra.
Vendar pa sindikati opozarjajo, da te storitve potrebujejo predvsem starejši in težko mobilni ljudje, ukrep pa bo po mnenju Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zmanjšal solidarnost do starejših.
Pogrebnine in posmrtnine le socialno šibkim
Doslej je ZZZS za vse zavarovance krila standardne stroške pogreba. Ti stroški po predlogu niso več kriti ne s strani ZZZS ne s strani državnega proračuna. Krili jih bodo le socialno šibkim (oz. prejemnikom socialne pomoči), vendar pa se ta storitev prenese na financiranje iz proračuna ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Pogrebnine so ZZZS lani stale 9,15 milijona evrov. Po podatkih ZZZS višina pogrebnine znaša 507,12 evrov oz. 760,68 evrov za osebe, umrle v tujini in pokopane v Sloveniji. Iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja bo črtana
Samo letos
46.500 evrov za nadomestila nekdanjim vladnim funkcionarjem
Nadomestilo plače za junij so dobili nekdanji minister Henrik Gjerkeš, nekdanji državni sekretar Damijan Pavlin ter nekdanja poslanka Cveta Zalokar Oražem. Nadomestila nekdanjim vladnim funkcionarjem so letos državo stala okoli 46.500 evrov.
Nadomestilo plače bodo, kot so za STA potrdili v državnem zboru, prejemali tudi nekdanji ministrici Irma Pavlinič Krebs in Darja Radie ter nekdanji poslanec Vito Rožej.
Gjerkeš je za junij dobil 5552 evrov bruto oziroma 2907 evrov neto. Prav tako je za junij dobil nadomestilo plače Damijan Pavlin, ki je bil državni sekretar v isti vladni službi, a v času ministrovanja Duše Trobec Bučan. Državnim
tudi pravica do posmrtnine, do nje bodo še vedno upravičeni socialno šibki. Pravico do posmrtnine kot enkratne denarne pomoči imajo družinski člani umrlega zavarovanca, ki jih je ta preživljal do svoje smrti.
Višina posmrtnine znaša 100 odstotkov zajamčene plače, ki trenutno znaša 237,73 evrov. Odhodki ZZZS za po-smrtnine so, kot je zapisano v dokumentu nadgradnje zdravstvenega sistema, v letu 2010 znašali 1,5 milijona evrov.
Na ministrstvu za zdravje so izračunali, da bo obseg posmrtnin, ki se bodo poslej plačevale le socialno šibkejšim, znašal približno 300.000 evrov letno.
Ukinitev bolniških za brezposelne
Sedanja zakonodaja določa, da v primeru, ko brezposelni zboli, lahko gre na bolniško in se mu plačuje nadomestilo za začasno zadržanost z dela. Plačevanje tega je bilo pred leti preneseno na bremena ZZZS, po predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema pa se bo ponovno preneslo na proračun ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da brezposelni ne morejo biti odsotni z dela, ker dela nimajo. Če zbolijo v času, ko so brezposelni, kritje nadomestil plače ne pomeni bremena, ki bi ga zdravstvena blagajna morala odvzeti delodajalcem. Brezposelnim se
sekretarjem pripada nadomestilo le tri mesece, Pavlin je bil državni sekretar manj kot dva meseca, za junij pa je prejel 5249 evrov bruto oziroma 2768 evrov neto.
Nadomestilo je za šest dni dobila tudi nekdanja ministrica Duša Trobec Bučan, in sicer je za čas od 1.5 do 6.5. 2011 (6 dni) dobila 1311 evrov bruto oziroma 890 evrov neto nadomestila..
Nadomestilo plače so v tem mandatu koristili še nekdanji okoljski minister Karl Erjavec, in sicer od aprila 2010 do februarja 2011, nekdanji kmetijski minister Milan Pogačnik od aprila do decembra 2010, nekdanja državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Sonja Bukovec od aprila do junija 2010 ter nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič od julija do septembra 2010, ko je postal vodja komisije za preprečevanje korupcije.
Po volitvah leta 2008 in zamenjavi oblasti v novembru je
doba prejemanja nadomestila v času, ko so bolni, ne odšteva. Lani so bolniške brezposelnih zdravstveno blagajno stale 6,1 milijona evrov.
»Vprašanje je, ali ministrstvo za delo želi to še naprej financirati ali pa ne. Vsekakor pa v zdravstveno blagajno to ne spada,« je poudarila Valentina Prevolnik Rupel z ministrstva za zdravje.
Da ZZZS ne bi plačeval nadomestil bolniške brezposelnim, se strinja tudi Bohmova. Po njenih navedbah gre pri tem »za stvari, ki so bile od zunaj, s strani ministra za delo, vsiljene ZZZS, zato da bi se zmanjšali stroški zavarovanja za brezposelnost«.
Ukinitev nadomestil za krvodajalce
Po predlogu krvodajalci ne bodo več upravičeni do nadomestila plače za dan odsotnosti z dela iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje svoj predlog ukrepa utemeljuje z evropsko direktivo, ki pravi, da je krvodajalstvo brezplačna dejavnost. ZZZS to letno stane 4,1 milijona evrov. Ker pa je krvodajalstvo po mnenju ministrstva v nacionalnem interesu, sta dve možnosti, kako to urejajo v evropskem prostoru. Ena možnost je, da se dan odsotnosti delavca zaradi krvodajalstva delodajalcu krije neposredno iz proračuna, druga pa, da prosti dan krije delodajalec, ki bo nato stroške uveljavljal kot davčno olajšavo pri plačilu davčnih obveznosti.
nadomestilo plače za december prejelo 12 od 17 ministrov dotedanje vlade Janeza Janše. Celotno enoletno obdobje jih je nadomestilo prejemalo osem, in sicer minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, minister za okolje Janez Podobnik, ministrice za delo, za visoko šolstvo in za zdravje, Marjeta Cotman, Mojca Kucler Dolinar in Zofija Mazej Kukovič, finančni minister Andrej Bajuk, minister za javno upravo Gregor Virant in notranji minister Dragu-tin Mate. Eno leto je nadomestilo plače prejemal tudi nekdanji generalni sekretar vlade Božo Pre-dalič. (sta)
Žerjav: Slovenija naj rešuje sebe, ne drugih držav območja evra
EU nima premišljene vizije niti strategije, kako bo v prihodnje reševala kritične javnofinančne
Prevolnik Ruplova pojasnjuje, da gredo pri obeh možnostih sredstva iz proračuna. V kakšni obliki bo izpeljano, pa je v pristojnosti ministrstva za finance, je dejala.
Bohmova sicer meni, da se bo interes za krvodajalstvo pri nas zelo zmanjšal, če krvodajalci ne bodo več prejemali nadomestil za odsotnost z dela. Marsikdo si po njenem mnenju preprosto »ne bo mogel privoščiti, da bi bil krvodajalec, ker bo moral vzeti dopust«, je prepričana.
Kot pojasnjujejo na Rdečem križu Slovenije, ki je odgovoren za organizacijo krvodajalskih akcij in motiviranje krvodajalcev, so pretekle izkušnje, ko je bil namesto dveh dni določen en prost dan, pokazale petod-stotni upad števila krvodajalcev. Ker je predvidena sprememba še večja, na rdečem križu pričakujejo, da bo spet negativno vplivala na število krvodajalcev.
Obenem upajo, da to ne bo bistveno vplivalo na to, kako pogosto bo nekdo prišel darovati kri, »saj se ljudje za darovanje odločajo iz plemenitih nagibov in v želji pomagati sočloveku«. A prost dan bi bilo po njihovem mnenju treba ohraniti, saj ne predstavlja plačila krvodajalcem, ampak ugodnost, ki jim darovanje olajša. Lani se je po podatkih Zavoda RS za transfuzijsko medicino na odvzem krvi prijavilo 110.497 krvodajalcev. Pri 60.820 krvodajalcih so lani opravili 98.302 odvzemov krvi.
STA (pripravlja: SM)
težave držav v območju evra, kot je Grčija, meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Dodaja, da Slovenija ne more več pomagati drugim državam, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe.
Kot je v sporočilu ob zrednem vrhu evroskupine, kjer razpravljajo o drugem paketu pomoči Grčiji, zapisal Žerjav, je bil že prvi odziv EU na krizno stanje javnih financ v Grčiji »preuranjen in neustrezen«. Opozarja, da podoben odziv EU v drugih primerih ne bo več možen, saj bodo še druge države, ki so pomagale Grčiji, same zašle v »brezizhoden položaj na rob bankrota«.
Slovenija ne more več pomagati drugim državam v območju evra, saj je skrajni čas, da začne reševati sama sebe, meni predsednik SLS, ki pogreša jasen načrt, kako se bodo vse dosedanje pomoči Slovenije drugim državam evrskega območja vračale in kakšna zagotovila za to ima vlada. (sta)
Uvodnik
Občinam več obveznosti
V zadnjem mesecu so občine pospešeno sprejemale spremembe svojih aktov v zvezi s financiranjem storitve pomoč na domu. Pomoč na domu je ena izmed zelo pomembnih storitev za občanke in občane, saj jim omogoča, da lahko kljub starosti in bolezni ostajajo doma, v svojem okolju in jim ni treba v dom. Zaradi spremenjenega načina življenja, ko vedno več starostnikov živi samih, se družine vse pogosteje odločajo za to storitev, ki jim pomeni bistveno olajšanje pri skrbi za starejše.
S 1. julijem je država ukinila sofinanciranje te storitve iz naslova aktivne politike zaposlovanja. Tako je celotno breme padlo na pleča občin, ki so po zakonu dolžne zagotavljati mrežo javne službe ter storitev sofinancirati vsaj v višini 50 % in neposrednih uporabnikov. Zelo seje povečal tudi obseg sredstev, ki jih občine namenjajo za zdravstveno zavarovanje občanov, oskrbo starostnikov v domovih in predšolsko vzgojo.
Zupani z vedno bolj resnimi obrazi razlagajo, da država na občine prelaga vedno več bremen ob enakih finančnih prilivih. Pri tem prednjačijo predvsem socialni transferji, ki so se pri nekaterih občinah dvignili tudi za 5 odstotkov vrednosti celotnega proračuna in več. Kot kaže, pa bodo prilivi občin letos celo manjši. Zmanjšal se je namreč delež finančnih sredstev za sofinanciranje investicij občin po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin, saj se del izplačil zaradi prazne državne blagajne prenaša v prihodnje leto. To bo marsikateri občini zapletlo izvedbo investicij, gotovo pa bo kakšna morala tudi počakati na boljše čase. Ob tem ukrepu je občine upravičeno strah, da je poteza države le trik, s katerim bo prihodnje leto, manj v oči bodeče, zmanjšala sredstva iz tega naslova.
Imaginarna poročila vlade o tem, da denarja ni, se počasi, a vztrajno prenašajo na konkretno raven. Potem ko so obubožali državljani in država, bo zgleda za nekaj let konec tudi razcveta in razvoja občin.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Poslanec Pukšič „vrača udarec"
Pukšič: vladna „bremza" in zavajanje SVRL
Potem ko je poslanec SLS in destrniški župan Franc Pukšič sredi minulega tedna na novinarski konferenci javno skritiziral vlado, še posebej pa Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je občine z enim dopisom obvestila, da jim bo letos posredovala le pol denarja, ki jim pripada po 21. in 23. členu Zakona o sofinanciranju občin, se je s svojimi argumenti kaj hitro odzvala tudi SVRL. Toda Pukšič je navedbe SVRL ponovno kategorično zavrnil.
Foto: SM
Poslanec SLS Franc Pukšič trdi, da SVRL zadnja tri leta dela izjemno slabo, kar dokazujejo tudi javno dostopni dokumenti o črpanju evropskega denarja, ukinitev polovice finančnih sredstev občinam, ki jim pripadajo po 21. in 23. členu ZOF pa je označil kot protizakonito in zavrženo dejanje.
SVRL se je sicer odzvala predvsem na Pukšičeve navedbe o poraznem črpanju evropskih sredstev, ki se bo, če bo sprejet predlagan rebalans državnega proračuna, v prihodnosti še zmanjšalo: "Saj to je neverjetno, kaj dela ta vlada! Rebalansa še niti sama ni uskladila in sprejela, javno pa je že naznanjeno, da se bo prihranilo kar 370 milijonov evrov, od tega kar 250 milijonov evrov na račun investicij! 50 milijonov je vzetih občinam, po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin, s čimer so bila vodstva občin seznanjena preko enega dopisa, brez pojasnil, kljub temu da ima velika večina občin že sklenjene pogodbe z izvajalci za izvedbo del, ki naj bi jih financirale iz tega denarja ali pa so ta dela celo že narejena! S tem vlada sama krši marca sprejet zakon o preprečevanju zamud pri plačilih! Res se lahko vprašamo, če smo prišli na raven, ko en direktor enega direktorata obvešča občine o proračunu, ki ga niti vlada - kaj šele parlament - ni sprejel! To je neverjetno in pomeni ukinjanje parlamenta!"
Pukšič ob tem še pravi, da je popolnoma nedopustno ukinjanje sredstev, ki so vezana na pridobivanje evropskega denarja: „Nikoli in nikjer se z rebalansom ne sme ukinjati sredstev za investicije in na področju, kjer denar dobivaš iz Bruslja! Glede na zadnjo potezo vlade oz. SVRL bomo iz evropske blagajne izgubili najmanj 200 milijonov evrov!"
Na številne kritike Pukši-ča se je SVRL odzvala s pojasnili, da gre za neargumen-tirano kritiko, da Slovenija celo presega za letos zadane cilje glede črpanja evropskega denarja, da zaseda šesto mesto po uspešnosti črpanja med 27 članicami EU in še: „Do danes smo v slovenski proračun vrnili več kot milijardo evrov, do konca leta 2011 jih moramo povrniti še 641 milijonov, do konca leta pa dodatnih 660 milijonov evrov. Z gotovostjo lahko trdimo, da nevarnosti izgube denarja do konca 2012 ni. Sicer pa smo do danes potrdili projekte v vrednosti 3,1 milijarde evrov, kar pomeni 17 % več od načrtovanega v obdobju od 2007 do 2011."
SVRL zavaja, resnični podatki niso skrivnost!
Toda za Pukšiča so pojasnila SVRL zavajajoča: „Neverjetno je, da nekdo lahko trdi, da črpanje evropskega denarja ne bo slabše. Že zdajšnji podatki iz finančnega ministrstva in SVLR kažejo, izračunani 31. 5. 2011, da koristimo le 33,6 odstotka evropskega denarja. Sami so zapisali, da je pravica porabe dobre 3,1 milijarde evrov in da so certificirani zahtevki za povračilo na Evropsko komisijo le omenjenih 33,6 %, za celotno obdobje 2007 do 2013 pa borih 21,9 %. To so vendar njihove uradne ugotovitve, zapisane na spletni strani Strukturnih skladov EU v Sloveniji! Tudi junijski podatki kažejo praktično enako sliko. In takšno katastrofalno stanje je na vseh treh programih! Iz vseh teh podatkov je jasno, da bo Slovenija ob koncu obdobja v Bruslju pustila milijardo ali več denarja, kar je katastrofa. Ta vlada zadnja tri leta na koriščenju evropskih sredstev ni naredila nič!"
Pukšič še opozarja, da so navedeni podatki o nizkem odstotku certificiranih zahtevkov zelo resen problem, na kar sta že decembra lani v dopisu ministrstvom opozorila minister za finance dr. France Križanič in nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrik Gjer-keš. V dopisu sta namreč opozorila vsa ministrstva, ki Ministrstvu za finance (MF) posredujejo zahtevke za povračilo denarja, na zelo počasno pripravo
zahtevkov za povračilo, na 400-milijonsko razliko med izplačili iz proračuna in povračili iz proračuna EU ter od ministrstev zahtevala »krizno upravljanje sredstev evropske kohezijske politike«. Omenila sta celo možnost zaustavitve nekaterih projektov, do česar bi lahko prišlo, če se proces posredovanja zahtevkov na EK ne pospeši, saj država ni več sposobna financirati projektov EU v takšnem obsegu. Poleg tega je MF marca letos na vlado poslalo dopis, v katerem opozarja na izjemno počasno pripravo zahtevkov za povračilo sredstev iz proračuna EU, saj so ministrstva do 1. marca 2011 pripravila za 43 milijonov evrov zahtevkov, medtem ko je znesek zaostankov znašal skoraj 232 milijonov evrov. Torej je problematika počasne priprave zahtevkov
za povračilo in njihovega certificiranja zelo resna, temelji na uradnih dokumentih ministrstev in ni zgolj manever »politično motiviranih špekulacij« poslanca Pukšiča, kot se izgovarja SVLR. „Dejstvo je torej, da z moje strani ni bilo nobenih zavajanj, kot trdijo na SVRL, pač pa to počnejo prav v tej službi! Nadalje so podatki o tem, da je Slovenija na šestem mestu po uspešnosti črpanja, čisto nepomembni, primerjava z vsemi članicami EU pa neresna, saj razvitejše države nimajo takšne potrebe po črpanju. Že sama po sebi pa je protislovna izjava SVRL, da smo za leto 2011 že presegli zastavljene cilje, po drugi strani pa navaja, da moramo še letos pridobiti oz. povrniti dobrih 641 milijonov evrov! Ob tako slabi dinamiki vračanja evropskih sredstev v proračun (cca. 900 milijonov v treh letih) je govor o 641 milijonih, ki bodo povrnjeni do konca leta 2011, nič manj kot iluzija! Kaj in kako pa bo s črpanjem sredstev v letu 2012 ob tako nizki dinamiki črpanja, pa se nobenemu ne more niti sanjati, kaj šele govoriti o tem, koliko milijonov bo počrpanih! Sprašujemo se, s kakšno odgovornostjo in gotovostjo lahko SVLR trdi, da bodo sredstva za leti 2010 in 2011 v skupni višini prek 1,3 milijarde evrov zanesljivo počrpana iz proračuna EU in da nam ne grozi izguba izpogajanih sredstev, ko pa v dveh letih in pol trajanja
mandata sedanje Vlade RS iz proračuna EU v slovenski proračun ni natekla niti milijarda evrov!?"
Tudi glede trditve, da je SVLR doslej potrdila projekte v višini 3,1 milijarde evrov, so za Pukšiča metanje peska v oči: „Dejstvo je, da je prejšnja vlada le v zadnjem letu mandata razpisala in potrdila projekte v višini 1,5 milijarde evrov, aktualna vlada pa je potrdila podobno višino sredstev v skoraj trikrat daljšem obdobju, kar pomeni, da je intenzivnost potrjevanja izjemno slaba. Medtem ko so bili v obdobju 2007-2008 pripravljeni štirje razpisi za regionalne razvojne spodbude in dva razpisa za spodbude v obmejnem območju s Hrvaško, in medtem ko se je na t. i. peti razpis oz. poziv regionalne razvojne spodbude čakalo kar do lani, zaradi česar so v marsikateri občini propadli že pripravljeni projekti, o novem, t. i. šestem razpisu pa ni bilo ne duha, ne sluha ... „
Občine kot hlapci vladi?!
Glede obvestila občinam, da se jim za letos ukinja kar polovica sicer odobrenega denarja po 21. in 23. členu ZOF, kar je zelo razburilo prav vse župane brez izjeme, saj so marsikje res že izvedli naložbe, praviloma pa povsod vsaj sklenili pogodbe z izvajalci, Pukšič meni, da realno tega denarja letos dejansko ni pričakovati, ne
glede na vse, kar se zgodi, tudi če bodo predčasne volitve ali če rebalans ne bo potrjen: „Dejstvo je, da rebalans v parlamentu sploh še ni sprejet in malo verjetno, da bo, zato sploh ni jasno, kako si nekdo upa poslati takšno obvestilo. Jasno, da se s tem krši zakonodaja, že kar vsepoprek, očitno je veljaven samo še zakon o izvrševanju proračuna. S tem zakonom pa res več ne rabimo parlamenta. Takšno obvestilo občinam bi bilo verodostojno le, če bi pred tem parlament že potrdil rebalans z znižanjem sredstev občinam. Sicer osebno ne priporočam nobene panike, sploh ne razdiranja že sklenjenih pogodb, čeprav je po drugi strani res, da Pahor doslej ni držal še nobene svoje obljube in je vprašanje, kaj se lahko v prihodnje še zgodi. Tudi šesti javni poziv za RRP je vprašljiv, po moje ga ne bo. V SVRL imajo pač očitno velike težave sami s seboj in se ukvarjajo le s tem. Namesto ministra brez listnice zdaj to službo vodi nekakšen direktor direktorata, s čimer se spet krši zakon o vladi ... Povsem se tudi strinjam z mislijo kolega Žagarja, da je ta gesta vlade pokazatelj, da se vlada dela norca iz občin oziroma jih ima za svoje hlapce! To je pravzaprav lahko tudi začetek ukinjanja občin, ker slednje pa res ne rabijo obstajati zaradi transferjev. Občine rabimo za razvoj! In Slovenija nikoli ne bi bila v takšni krizi, če bi imeli regionalizacijo, ker v občinah gradimo ceste in vse ostalo trikrat ceneje kot država! Enako kvalitetno in z istimi izvajalci."
Pukšič še poudarja, da je Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 15. nujni seji, na kateri se je obravnavala problematika sprememb Operativnih programov kohezijske politike, sprejel sklepe, s katerimi se je vladi jasno naložilo obveznost, da v okviru operativnih programov ne zmanjšuje sredstev za občine. Sklepe so podprli tudi poslanci koalicije. Zato je po njegovem mnenju ukinitev polovice sredstev po 21. in 23 členu ZOF in blokada podpisovanja pogodb med SVRL in občinami - skrajno zavrženo dejanje.
Foto: SM
Po dopisu iz SVRL občine za letos ostajajo brez polovice denarja, ki jim je bil sicer s sklepom že odobren; kako bodo plačane že izvedene naložbe in kako bodo plačali tiste izvajalce del, kjer dela že tečejo, očitno ne briga nikogar ...
Ptuj • Odlok za večjo urejenost mestnega jedra
Je »čudežni« odlok končno spisan?
Če bi v strokovnih službah MO Ptuj naredili analizo svetniških pobud, predlogov in vprašanj, bi se jih zdaleč največ nanašalo na staro mestno jedro. Skorajda ni mestnega svetnika oziroma svetniške skupine, ki se ne bi vsaj enkrat oglasil na to temo in nekaj predlagal.
Foto: Črtomir Goznik
Miran Meško, mestni svetnik iz vrst SD, je na julijski seji mestnega sveta predstavil odlok za večjo urejenost mestnega jedra.
Med svetniki posamezniki in svetniškimi skupinami pa jih je največ prišlo od Zelenih Ptuja, ki že dolgo neuspešno predlagajo tudi posebno sejo mestnega sveta na temo problematike mestnega jedra. Svetnik stranke Zares Miro Vamberger se glede neurejenosti mestnega jedra, posebej pa še izložb, sprašuje, zakaj inšpektorji še ne ukrepajo. Samo na julijski seji so bile dane pobude za ureditev grajskega hriba in tržnice (N.Si), DeSUS je podal pobudo za realizacijo Adhoc programa in parkiranja v starem mestnem jedru, na revitalizacijo starega mestnega jedra pa so se nanašale tudi vnovične pobude Zelenih. Vse stranke pa so po istem kopitu predlagale, naj se pristopi oziroma naj bi se pristopilo k reševanju nevzdr-ževanih objektov v starem mestnem jedru, v svetniški skupini SD pa (končno) predlagajo, kako naj se to izvede.
Še pred vsemi pa je predsednik TD Ptuj Albin Pišek inšpektorjem konkretno predlagal, katere objekte je treba na podlagi odločb pričeti nemudoma urejati. V vseh letih delovanja ptujskega mestnega sveta se je nesporno pokazalo, da je mestno jedro prestižno vprašanje vsakokratne lokalne oblasti in svetnikov mestnega sveta, kar pa se na drugi strani ne odraža na njegovi podobi in vsebini.
Dva zelo podobna odloka v enem letu
Odlok, kakršnega so sedaj spisali v svetniški skupini SD, na julijski seji mestnega sveta ga je javnosti posredoval Miran Meško, ima zelo dolg naslov: Odlok o določitvi območij za izvedbo vzdrževalnih del, meril za njihovo določitev, objektov ter vzdrževalna dela in oceno njihovih stroškov v MO Ptuj.
Že lani junija so podoben odlok predlagali člani sveta ČS Center, ki so ob tej priložnosti ugotavljali, da ima občina v tem primeru v rokah škarje in platno. Svetu MO Ptuj so takrat predlagali, da v vseh primerih zapuščenih streh in fasad ukrepa skladno z zakonom o graditvi objektov. »Zdravilo« je zapisano v 3. odstavku 6. člena zakona o graditvi objektov: v njem je zapisano, v katerih okoliščinah lahko občina zaveže lastnika nepremičnine, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Zato naj mestni svet sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti ter predvidi tudi oceno njihovih stroškov in morebitnega lastnega (občinskega) deleža. V ČS Center so ob predlogu za sprejem tega odloka tudi zapisali, da je od-
lok osnova, na podlagi katere pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela. Če gre za objekt, zavarovan skladno s predpisi kulturne dediščine, pa je treba vzdrževalna in druga potrebna dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine. V ČS Center so se »pisanja« odloka za lepši videz mestnega jedra lotili zelo temeljito, saj so tudi navedli, kako ravnati v primeru, da zavezanec v odločbenem roku predpisanih vzdrževalnih del ne izvede - v tem primeru se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah, skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če pa občina sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu hipoteko v višini stroškov izvedbe teh del. V nekaterih primerih,
ko vzdrževalnih del in tudi rekonstrukcije nikakor ni mogoče izvesti, lahko občina izda tudi odločbo za odstranitev objekta.
Čeprav je od 25. seje ČS Center minilo že dobro leto, vmes so bile tudi lokalne volitve, četrtna skupnost ni prejela odgovora na svojo pobudo, čeprav so pričakovali, da bo MO Ptuj nemudoma pristopila k sprejemu že omenjenega odloka. Dejstvo pa je drugačno: še na svojih ni vzpostavila pričakovanega stanja. Na junijski seji v lanskem letu so svetniki ČS Center tudi predlagali javni razpis za oblikovanje enotnih košev za smeti, cvetličnih korit, klopi in javne razsvetljave ter drogov za svetila. Gre za razpis, ki bi moral biti sestavni del projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Tudi tega razpisa še ni bilo. Kot kaže, vse to, kar so na 25. seji sveta ČS Center predlagali 21. junija lani, sedaj vsebuje odlok o določitvi območij za izvedbo vzdrževalnih del, meril za njihovo določitev ter vzdrževalna dela in oceno njihovih stroškov v MO Ptuj, ki jih je na 9. seji mestnega sveta predlagal svetnik SD Miran Meško. Informativno so se z vsebino odloka, katerega uresničevanje naj bi prispevalo k dvigu kvalitete življenja v starem mestnem jedru, seznanili tudi na pristojnih odborih mestnega sveta. V svetniški skupini SD so prepričani, da bo sprejem tega odloka omogočil tudi reševanje trenutno nerešljive in pereče problematike na ekoloških otokih.
Pravno ga je treba formulirati tako, so še dodali, da bodo Javne službe imele podlago za čiščenje otokov, če jih izvajalec ne bo vzdrževal, in v tem primeru tudi podlago za izdajo računa.
MO Ptuj bi s takšnim odlokom najprej »udarila« sebe ...
Kot že rečeno, pa bo MO Ptuj najprej morala poskrbeti za urejen videz svojih objektov, preden bo ustrezne odločbe izdala drugim, tudi zato se ji verjetno ne mudi z izdajo odloka, ki bi zavezoval lastnike za urejen videz stavb v mestnem jedru. Prednostno pa bo ne glede na odlok morala poskrbeti za kulturni spomenik v Dravski ulici, z edinstvenim pročeljem, z arkadami s toskanskimi stebri-či v pritličju in nadstropju, ki nezadržno propada, kot tudi nekdanji Koteks. Ptujski župan Štefan Čelan pa je že lani ob vseh pobudah glede »rešilnega« odloka za mestno jedro povedal, da so v Mestni hiši temeljito preučili zakon o graditvi objektov, ki omogoča sprejemanje odlokov o t. i. prisilni prenovi zanemarjenih objektov. Predvsem bo treba dobro preučiti vse morebitne posledice tudi iz zakona o dedovanju, saj naj bi bila posamezna določila v obeh zakonih v nasprotju. Poseben problem pri vsem tem pa je tudi denar, ki ga v občinskih proračunih primanjkuje celo za objekte v lasti MO Ptuj. Pričakovati je, da bo odgovor strokovnih služb MO Ptuj na podani predlog odloka svetniške skupine SD znan kmalu oziroma da se bodo zadeve zasukale v želeno smer, da bo odlok čim prej sprejet in da bo mestno jedro kmalu »očiščeno« vseh grdob, kar pa zagotovo še ne bo v letu projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Prinaša odlok končno rešitev tudi za kulturni spomenik v Dravski ulici, edinstveno stavbo z arkadami s toskanskimi stebrički?
Kidričevo • Podpisali pogodbo za rekonstrukcijo ceste v Sp. Jablanah
Prenova 700 m odseka bo veljala blizu 143.000 evrov
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta v petek, 22. julija, podpisala pogodbo o rekonstrukciji ceste v Spodnjih Jablanah v dolžini 700 metrov, ki naj bi veljala blizu 143.000 evrov.
Foto: M. Ozmec
Pogodbo o rekonstrukciji ceste v Spodnjih Jablanah sta podpisala izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk (desno) in župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
Kot je ob podpisu pogodbe pojasnil župan Anton Leskovar, se je občina Kidričevo v letošnjem letu odločila tudi za rekonstrukcije ceste v Spodnjih Jablanah, in sicer na odseku od križišča pri križu do križišča pri gasilskem domu PGD Jablane, v skupni dolžini 700 m. Dosedanje stanje na tej cesti namreč ogroža prometno varnost udeležencev v prometu, saj je cesta polna
udarnih jam, mrežastih razpok, posamezni deli ceste pa se zaradi dotrajanosti tudi nevarno posedajo. Načrtovana modernizacija bo udeležencem nudila večjo kvaliteto varnosti cestnega prometa, pa tudi varnejšo in udobnejšo vožnjo, domačinom pa višjo kvaliteto bivanja ter boljši dostop do posameznih gospodinjstev in gospodarskih objektov.
Rekonstrukcija omenjenega odseka ceste zajema kompletno rekonstrukcijo vozišča z odstranitvijo dosedanje konstrukcije vozišča ter novim tamponskim materialom in novo asfaltno prevleko. Istočasno bodo uredili še pešpot ter celotno odvodnjavanje cestišča, delno z muldami, delno pa s prečnimi prepusti ter odprtimi odvodnimi jarki. Za izboljšanje prometne varnosti
je predvidena tudi postavitev novih prometnih znakov.
Za izvedbo vseh potrebnih gradbenih del je občina Kidričevo izvedla javni razpis, med prispelimi ponudbami pa je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj, vredna dobrih 142.713 evrov, projekt pa vključuje novo preplastitev omenjene ceste v Spodnjih Jablanah ter izvedbo mulde, peš poti
in odvodnjavanja. Finančna sredstva so zagotovili, delno iz letošnjega občinskega proračuna, delno pa od države, v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin.
Izvršni direktor cestnega podjetja Ptuj Martin Turk pa je ob podpisu poudaril, da
bodo gradbena dela na odseku ceste v Spodnjih Jablanah pričeli že v prvi polovici avgusta, po terminskem planu pa naj bi jih zaključili do konca septembra, tako da naj bi v oktobru prenovljen cestni odsek že predali v redno uporabo.
-OM
Ptuj • Mestni svetniki o mestnem jedru
Vedno več pobud za urejeno podobo mesta in njegovo revitalizacijo
Tudi julijska seja mestnega sveta ni minila brez vprašanj, predlogov in pobud za ureditev starega mestnega jedra. Svetnik DeSUSa Milan Krajnik, ki je imel že na junijski seji veliko vprašanj in pobud na to temo, je na julijski seji svoja razmišljanja še dopolnil s pobudo glede projekta Adhoc. Ocenjuje, da je ta projekt kot strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča, ki je nastajal od leta 2006 in ga je mestni svet potrdil v letu 2010, zelo dober celovit projekt.
Mestni svet je ob sprejemu zavzel stališče, da mora v letu 2011/2015 doživeti svojo implementacijo, kar pomeni, da mora biti projektu v mandatnem obdobju 201/2014 namenjena velika pozornost strokovnih služb MO Ptuj in imeti prednost, ko gre za izvedbo in vključevanje v letne proračune MO Ptuj. Mestni svetniki naj bi tudi dvakrat letno dobili poročilo o tem, kako se izvaja, kar se še doslej ni zgodilo.
Nad projektom naj bi kot nosilca bdela Alen Hodnik z oddelka za gospodarske javne službe (po novem direktor podjetja Javne službe) in Peter Cafuta iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Po-dravju. Krajnik v obrazložitvi svoje pobude navaja, da je njen cilj, da se opredeli načrt izvajanja in časovno opredelijo posamezne postavke v celovitem srednjeročnem projektu revitalizacije starega mestnega jedra po posameznih letih in za obdobje mandata 2010/2014 oz. do leta 2015, da se določijo skrbniki projekta, ki so odgovorni za posamezno in skupno izvedbo projekta ter za kvaliteto izvedenih del. Zato tudi predlaga, da se pred izdelavo proračuna za leto 2012 opredelili načrt izvajanja projekta Adhoc v obdobju 2010/2015 po posame-
Foto: Črtomir Goznik
Trava na grajskem hribu pa kar raste in raste ...
znih letih, da se pri rebalansu proračuna za letos svetnike seznani s poročilom o izvajanju projekta v letu 2011, da se pred sestavo proračuna za leto 2012 pripravi predlog izvajanja projekta v naslednjem letu in v proračunu označijo postavke za Adhoc, predvsem zaradi lažjega spremljanja. Svetnik DeSUSa pa tudi ugotavlja, da v projektni dokumentaciji Adhoc poglavje Organizacije in nosilcev projekta ni ustrezno opredeljeno, zato pričakuje, da se bo v rebalansu proračuna za letos opredelila organizacijska struktura izvedbe revitalizacije mestnega jedra ter izbral projektni tim, ki bo skrbel za izvedbo projekta v celoti oz. njegovih posameznih nalog, da bo Ptuj postal prvovrstna turistična desti-
nacija, prizorišče kulturnega dogajanja in gospodarskega udejstvovanja, ki bo prispevalo tudi k izboljšanju pogojev življenja občanov.
Peter Pribožič (N.Si) pa je na deveti seji mestnega sveta podal pobudo za urejanje zunanje podobe grajskega hriba. Leto, ko bo Ptuj Evropska prestolnica kulture, se nezadržno približuje, v letu 2012 je treba poskrbeti tudi za ureditev celotne podobe mesta in še posebej za ureditev grajskega hriba, opozarja. Zdajšnje stanje grajskega hriba, ki je že stalnica takšnih in drugačnih pobud za urejanje, ne more biti nobenemu v ponos, še najmanj pa mestni oblasti in ministrstvu za kulturno, ki je njegov „lastnik". Že več kot deset let trajajo pogovori o tem,
da se prenese upravljanje grajskega kompleksa in s tem tudi grajskega hriba na Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, v tem času kljub številnim pobudam ostaja stanje nespremenjeno. Svetnik predlaga, da se čim prej na skupni valovni dolžini najdejo MO Ptuj, Ministrstvo za kulturo in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ker stanje, kakršno je, ne more več trajati v nedogled, še posebej pa, ker je projekt EPK 2012 - Ptuj partner pred durmi. Na grajskem hribu velja ob košnji urediti še marsikaj drugega, od ceste, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je dobila prvi asfalt, le še krpajo, do ureditve poti, stopnic, namestitve košev ... Še vedno pa tudi ni dokončana rekonstrukcija nekdanje konjušnice, čeprav je še aprila zdaj že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca vztrajno zatrjevala, da se bo letos ta sramota države končno le rešila. Sledu o razpisu za ureditev konjušnice pa ni in ni. Bo tudi ta sredstva požrl rebalans državnega proračuna za leto 2011? Pribožič, ki je ponovno dal tudi pobudo za ureditev mestne tržnice, je prepričan, da je partnerstvo v projektu EPK 2012 - Ptuj partner tudi priložnost, da damo še večji poudarek urejeni zunanji podobi mesta.
MG
Ptuj • Še o problematiki Kajuhove in Trubarjeve
Asfaltiranje še v teh dneh
Po skoraj dvomesečnem zatišju na delovišču Kajuhove in Trubarjeve ulice na Ptuju, ki je nastalo zaradi urejanja meteorne kanalizacije, s katero se rešuje odvodnjavanje OŠ Ljudski vrt, naj bi te dni ponovno zabrneli stroji.
Kot je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj Janko Širec, naj bi se v teh dneh ali najpozneje 1. avgusta pričelo vzpostavljanje prvotnega stanja (asfaltiranja) na Kajuhovi in Trubarjevi cesti na Ptuju, tako da prebivalci ne bodo imeli več problemov s hrupom in prahom. Vrednost izvedbe meteorne kanalizacije in asfaltiranja obeh cest brez pločnika na Kajuhovi, bo stala 105 tisoč evrov. Dela na Trubarjevi ulici se bodo izvedla po prvotnem projektu, saj prostora za ureditev pločnika ni, tako da odpade bojazen stanovalcev, ki so jo
Foto: Črtomir Goznik
Na Trubarjevi pločnika ne bo.
izražali v teh dneh, da jim bodo zaradi želja drugih „vsilili" pločnik. Za pločnik v Kajuhovi ulici pa se pripravlja projekt,
dodatno naj bi uredili pločnik, skladno z veljavno zakonodajo, v ta namen je bil naročen novi geodetski posnetek, potrebna
dokumentacija se že pripravlja, pridobiti pa bo tudi treba gradbeno dovoljenje. Pričakovati je, da bo dokumentacija pripravljena v kratkem, da bo mogoče podati tudi oceno del. Po vsej verjetnosti pa bo dodatna dela na tej ulici treba plačati iz sredstev ČS Ljudski vrt, ker jih v proračunu za te namene ni, razen za osnovne posege, skladno z osnovnim projektom. Z novim projektom pa iščejo tudi rešitve za odtekanje vode na območju Trubarjeve, da ne bo več problemov z zalivanjem kletnih prostorov ob močnejših neurjih, je še povedal Janko Širec.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Zobozdravstvena čakalnica
I *
€ v» > (
N.r»',
Da je lahko tudi zobozdravstvena čakalnica prostor, kamor otroci radi prihajajo, so pokazali v ptujskem zobozdravstvenem domu, kjer že več kot tri desetletja skrbijo za to naši zvesti obiskovalci - otroci. Pri pestrosti in živobarvnosti naše čakalnice so letos za poletje poskrbeli učenci iz OŠ Leskovec od 1. do 5. razreda pod mentorstvom ge. Marjane Notesberg. V okviru projekta Zdravi in lepi zobje ob zdravi prehrani, ki se je končal junija, so otroci popestrili naše prostore s svojimi izdelki, to je z risbicami, z raznimi izdelki, z malim morskim projektom, ki nam visi s stropa in je viden že ob vstopu v čakalnico. Tako je ob pogledu na živahnost prostora tudi lažje in prijetnejše čakanje ob morebitnih neugodnih posegih. Za lažje čakanje in razne informacije pa poskrbijo naše preventivne sestre Helena, Brigita in Tamara, ki v prostoru za demonstracijo poskrbijo, da so vaši in otrokovi zobki čisti ter strah malo manjši. Pridite in se prepričajte!
Brigita Jureš
Slovenija • Agencija izplačala 200 milijonov evrov
-oto: bj
Foto: SM
Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v prvi polovici letošnjega leta izplačala več kot 200 milijonov evrov za ukrepe kmetijske politike, največ za zahtevke zbirnih vlog za leto 2010. Uspešno pa je zaključena tudi kampanja izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog in zahtevkov za leto 20l1. Od letos že izplačanih 200 milijonov evrov je Agencija največ denarja namenila za zahtevke iz zbirnih vlog za leto 2010, in sicer dobrih 126 milijonov evrov neposrednih plačil za površine in živali ter slabih 48 milijonov evrov za kmetijsko okoljske ukrepe. Agencija je redno obravnavala tudi zahtevke za izplačila za investicijske ukrepe Programa razvoja podeželja, na osnovi katerih je v prvi polovici leta izplačala 21 milijonov evrov. Agencija je izvajala tudi izplačila rent za zgodnje upokojevanje (1,3 milijona evrov) ter izplačila za ostale ukrepe v višini okrog 4 milijone evrov, in sicer za ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij, ukrepe zunanje trgovine, ukrepe na področju vinarstva, za shemo šolskega sadja, za pomoč ogroženim v hrani, za ukrepe promocije, za ukrepe ribištva itd.
SM
Slovenija • Milijoni za varstvo okolja
Foto: SM
Po zadnjih podatkih, ki jih je posredoval državni statistični urad (SURS), so leta 2009 investicije za varstvo okolja znašale 333.464.000 evrov, kar je glede na leto poprej manj za 4 odstotke. Tekoči izdatki za varstvo okolja pa so po podatkih SURS znašali skoraj 403 milijone evrov. V letu 2009 je delež investicijskih sredstev za varstvo okolja znašal skoraj 6,1 odstotka od vseh ustvarjenih investicij. Največji delež investicij za varstvo okolja, kar 48-odstoten, je namenjen za upravljanje z odpadnimi vodami (izgradnjam kanalizacijskih sistemov), največji delež tekočih izdatkov (68 odstotkov) pa zajema ravnanje z odpadki. Največji prihodek odprodaje stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja in imajo tržno vrednost, je tudi v letu 2009 v dejavnosti proizvodnja kovin.
SM
Sveti Tomaž • Z osme seje občinskega sveta
Obveznosti vedno več, denarja pa manj
Medtem ko je večina občinskih svetov počasi že na počitnicah, je tomaževski občinski svet v sredo zvečer opravil svojo 8. redno sejo. Na njej so med drugim sprejeli tudi rebalans proračuna, ki pa glede na spremembe v državnem proračunu in posledice, ki jih bo imelo to za občine, verjetno ni zadnji.
Na seji smo v zvezi s tem lahko slišali pritožbe, da država daje vedno manj denarja za različne dejavnosti, ki se prenašajo na pleče občin, te pa dobivajo vseskozi približno enako količino sredstev. S širjenjem obveznosti pa je denarja posledično vedno manj. Župan Mirko Cvetko je povedal, da so se v zadnjem letu socialni transferji v njihovi občini povečali za okrog 150.000 evrov, ki jih je treba od nekod vzeti. Tako bo treba narediti tudi s posledicami soglasja k novim cenam pomoči na domu, ki so ga dali svetniki. To storitev za območje treh občin izvaja Center za starejše občane Ormož. Storitev niso podražili že od leta 2008, kljub temu da so se stroški v tem času občutno povečali. Glavna težava, ki je povzročila dvig cene, pa je prenehanje izplačevanja subvencij Centru s strani Zavoda za zaposlovanje. Ta je namreč od leta 2002 subvencioniral del zaposlitev. V zadnjih letih se je število efektivnih ur te storitve bistveno povečalo. Podpirajo jo tudi svetniki, saj je kljub relativno visoki ceni, še vedno cenejša od namestitve starostnika v domu. Ker se populacija stara, je pričakovati, da se bo obseg te storitve tudi v prihodnje povečeval. Mesečno v občini za to storitev namenijo okoli 900 evrov, storitev pa koristi med 7 in 9 uporabnikov. Nova cena efektivne ure pomoči na domu znaša 14,68 evra, v nedeljo je 30 % višja (19,08), na dan državnega praznika pa znaša
20,55 evra. Občina Sv. Tomaž za vse uporabnike subvencionira storitev v višini 60 % cene storitve. Če pa je kori-stnik storitve delno ali v celoti oproščen storitve, pa občina subvencionira še delno ali celotno oprostitev.
Svetniki so s sklepom potrdili tudi, da bo tomaževski vrtec deloval v enakem obsegu kot lansko leto. Vrtec Ježek obiskuje 68 otrok v štirih skupinah, ki bodo tudi letos imeli na voljo šest obogatitvenih dejavnosti v skupnem obsegu 90 ur. Svetniki so potrdili tudi sistematizacijo delovnih mest in podali soglasje k povečanemu številu otrok v skupini.
Zaenkrat nič več denarja za kmetijstvo
Svetniki so resno razpravljali tudi o tem, da bo zaradi slabe finančne situacije države morda treba gradnjo kakšne ceste preložiti v naslednje leto. Občani, ki živijo ob več deset kilometrih makadamskih cest, ki jih še imajo v občini, bodo to verjetno težko sprejeli, a druge rešitve pač ni. »Količina denarja je omejena, obveznosti vedno večje in na to se bomo morali vsi navaditi,« je povedal župan Mirko Cvetko, ko je predstavil rebalans slabe 3 milijone težkega proračuna. „Rebalans je bil potreben zlasti zaradi spremembe višine sredstev s strani državnega proračuna, ker se izgradnja kanalizacijskega sistema premakne iz le-
Foto: Viki Ivanuša
Mirko Lovrec (desno) je želel dodatna sredstva za kmetijstvo.
tošnjega v prihodnje leto, kar povzroča vidne spremembe med investicijami. Na odhodkovni strani pa je bilo treba uskladiti investicije v cestno infrastrukturo. Gre za cestne odseke v Trnovcih, ki naj bi se sofinancirali iz 23. člena Zakona o financiranju občin. Ker pa je država odločila, da letos ne more izplačati vsega denarja, ki ga je občinam po tem zakonu dolžna, se bodo občine morale temu prilagoditi. Z rebalansom smo zagotovili sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za modernizacijo ceste Savci-ribnik, ki se bo izvajala v prihodnjih letih, denar za projektno dokumentacijo za pločnik. Treba je bilo
zagotoviti tudi dodatna sredstva za cesto Savci-Rakovci, kjer so bili stroški za 14 % višji od načrtovanih."
Mirko Lovrec, predsednik odbora za kmetijstvo, je rebalans sicer podprl, ni pa mogel pozabiti obljube, da se bo v rebalansu našlo tudi kaj dodatnega denarja za kmetijstvo. Postavka za kmetijstvo se je z rebalansom sicer povečala za 1344 evrov (na skupno pičlih 5.026 evrov), ki pa jih bodo namenili za obrambo proti toči. To sicer še ne pomeni, da bo ta obramba tudi zares delovala in da bo do podpisa pogodbe zares prišlo, je opozoril Mirko Cvetko, ki se spominja, da občine SV Slovenije
lani niti niso dobile v podpis pogodbe za obrambo proti toči. Letos pa je menda spet težava z letalom in financami, ki bi jih morala zagotoviti država. Mirko Lovrec je na vsak način poskušal izvrtati kakšen evro za kmetijstvo, vendar ga je soimenjak Cvetko potolažil z besedami, da denarja preprosto ni, kakšna manjša vsota denarja z nejasno namembnostjo pa bi samo sprla ljudi med sabo. Predlagal je, da člani odbora pripravijo program, v okviru katerega bi želeli porabiti sredstva za kmetijstvo, poudaril pa je tudi, da so ceste, v katere občina največ vlaga, zgrajene za vse občane, tudi za kmete.
V šoli vgradili stare aparate
V rebalansu so potrdili tudi dodatna sredstva za šolo, kjer imajo velike težave, saj se jim kot po tekočem traku kvarijo aparati, vgrajeni pri obnovi šole, kakšnih 10 let nazaj. Ko so podrobneje pogledali aparate, so ugotovili, da so jim takrat vgradili sicer nerabljene, a že 10 let stare naprave. Zato se okvare in zamenjave vrstijo druga za drugo.
Odločili so se tudi, da ne bodo odkupili parcele v centru kraja po ponujeni, za njihove razmere previsoki ceni, saj bi to spravilo ceno zazidljivih površin v višine, iz katerih je ne bi mogli več spraviti na zemljo. Zemljišče sredi kraja je tako še naprej nefunkcionalno, ne preveč lepo, občina pa očitno nima ne možnosti ne želje vanj investirati.
Svetniki so ukinili status javnega dobra za nekaj parcel pri Savskem ribniku, s katerimi se nameravajo prijaviti na ukrep 322 za tamkajšnjo cesto. Pri tem pa morajo upoštevati predpogoj, da je občina lastnik parcel.
Proti koncu seje pa so svetniki potrdili tudi ureditev širokopasovnega omrežja za štiri družine v Hranjigovcih, za katere je veliko bolj smiselno, bližje in ceneje, če jih priključijo na ormoški del omrežja, kot da do njih peljejo vod iz tomaževske smeri. Tako bi na tem koncu občine celovito zaokrožili investicijo. Investicija bo proračun stala 2800 evrov po priključku.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Usoda starega doma zapečatena
Namesto doma poslovno-stanovanjski objekt
Stari kulturni oziroma vaški dom v Gorišnici, ob glavni cesti Ptuj-Ormož, že nekaj let sameva. Potem ko se je najprej v novo stavbo preselila občinska uprava, je bila kratek čas odprta le še kulturna dvorana s prostori za eno izmed društev.
Foto: SM
Usoda starega vaškega doma, ki je že leta prazen, je zapečatena: rušil se bo, na njegovem mestu pa naj bi zrasel sodoben poslovno-stanovanjski objekt.
Velika stavba, že sicer v zelo slabem stanju, je propadala in še propada iz dneva v dan. Kulturna dvorana je prav tako zaprta že lep čas, saj obstaja nevarnost rušitve stropa. Po besedah župana Jožeta Koko-ta so študije, ki jih je opravil ljubljanski Zavod za raziskave materialov, pokazale, da je obnova tako dotrajanega objekta povsem nerentabilna in predraga. Toda prve glasne
misli o rušitvi doma, ki so ga gradili tudi domačini, so bile za občane prav bogokletne in so sprožile hud val ogorčenja in nasprotovanja.
Po nekaj letih tišine pa je zdaj že jasno, da se rušitvi ne bo možno izogniti. „Ta stari in že nevaren objekt bomo gotovo porušili. Idejna zasnova za novi objekt je že narejena. Na tej lokaciji se bo gradil poslovno-stanovanjski
objekt. V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropju pa je načrtovanih 16 stanovanj. Manjša razlika glede na sedanje stanje bo v tem, da bo novogradnja nekoliko zamaknjena glede na sedanji dom, se pravi, da se bo gradila na sedanji zelenici, medtem ko bodo na lokaciji sedanjega doma, tik ob cesti, urejena parkirna mesta in nova avtobusna postaja."
Kakšen bo sistem financiranja, župan Kokot še ni prepričan: „Trenutno iščemo potencialne kandidate za poslovne prostore, ki se jim bomo tudi prilagodili s samim projektom. Med ostalimi se pogovarjamo tudi z NKBM, ki trenutno pri nas posluje v precej neprimernih prostorih, pa tudi Pošta potrebuje nove prostore. Ko bo jasno, kdo vse so interesenti, se bomo
odločali, kdo bo investitor oziroma ali bomo šli v sistem javno-zasebnega partnerstva. O tem bo na koncu koncev odločal naš občinski svet."
Rušenje starega doma tako po zagotovilu Kokota ni več vprašanje, pač pa je vprašanje le še čas: „Upam, da bomo projekt izpeljali čim hitreje,
saj nam je dom, takšen kot je danes, bolj v sramoto kot ne in tudi kazi izgled središča občine. Seveda pa se v nobeno novogradnjo na bomo spuščali na pamet, ne da bi prej dobili primerna zagotovila interesentov za nakup prostorov in investitorja."
Markovci • Tudi na izredni seji razgibano in vroče
Kamen spotike gradnja novega vrtca
Kljub poletju so se svetniki občine Markovci četrte izredne seje v sredo, 20. julija, udeležili v skoraj polnem številu, največ razprave pa so tokrat posvetili lokalnemu energetskemu konceptu ter gradnji novega vrtca v Markovcih, ki za nekatere ni primerna.
Foto: M. Ozmec
Župan Milan Gabrovec (levo): „Poudarjam, da gradimo nov vrtec za novo šolo in novo kuhinjo, zato je nesmiselno, da bi ga povezovali s starim šolskim poslopjem!"
Čeprav je župan Milan Gabrovec dodal še sedmo točko, so bili na zadnji predpočitni-ški seji markovski svetniki v glavnem konstruktivni, največ razprave pa so tokrat namenili vsebini lokalnega energetskega koncepta (LEK) ter vroči informaciji o gradnji novega otroškega vrtca v Markovcih.
Bistvo 160 strani dolgega dokumenta - LEK je predstavil pripravljavec Janez Petek iz Lokalne energetske agen-ture (LEA) Spodnje Podravje, ki je pojasnil, da so izdelali analizo sedanjega stanja na področju rabe energije v občini in na osnovi zbranih podatkov predvideli tudi možnosti potencialov in razvoja na tem področju. Predlagani ukrepi so po mnenju Petka izvedljivi z manjšimi napori in brez večjih finančnih sredstev, ob dobri organiziranosti črpanja evropskih sredstev pa lahko občina Markovci pridobi še do 40 ali celo 50 % dodatnih sredstev, manjkajoči del pa lahko zagotovi iz proračuna ali s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Konkretno so predlagali izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Novi vasi pri Markovcih ter izgradnjo sončne elektrarne na strehi
dvorane v Markovcih. V občini že poteka modernizacija javne razsvetljave in nadomeščanje svetil z varčnimi LED-svetil-kami, na jezu v Markovcih pa Dravske elektrarne Maribor že gradijo malo hidroelektrarno. Ker poleg naraščajočih cen energentov v bodoče pričakujejo tudi pojav novih tehnologij, morajo biti na občini na vse te izzive pripravljeni, tako s kadrovskega kot s finančnega in strokovnega vidika.
Med drugim smo slišali, da v občini Markovci krepko presegajo povprečno rabo energije v Sloveniji, med največjimi porabniki energije pa so Livarna Donaj, Kmečki mlin Korošec in tovarna Vitiva. Bioplinarna v Sobetincih ima sicer na voljo dovolj toplotne energije, vendar za porabnike ni cenovno sprejemljiva. Ob ugotovitvi, da bodo tudi v občini Markov-ci pri gradnji objektov morali upoštevati trajnostno usmerjenost in energijsko varčno gradnjo, so vsebino lokalnega energetskega koncepta tudi sprejeli. V razpravi pa je Konrada Janžekoviča zanimalo, kakšne so možnosti za izrabo vetrne energije v občini, a mu je Petek pojasnil, da so majhne, saj bi bila proizvodnja nerenta-
bilna. Ivan Svržnjak je menil, da bi morali imeti tudi v državi večji posluh do izgradnje sončnih elektrarn, Franc Ferčič pa je vprašal, kakšen je terminski plan za izvedbo predlaganih ukrepov in dobil odgovor, da je za vsak objekt treba izdelati tudi ekonomsko analizo njegove upravičenosti. Brez bistvenih pripomb so potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega programa za izgradnjo kanalizacijskega sistema s črpališčem v Bukovcih v predvideni dolžini 9012 m, investicija pa je ocenjena na okoli 139.000 evrov.
Obvozno pot pod jezom bo financirala občina
Zaradi gradnje male hidroelektrarne na jezu v Markovcih so brez zapletov potrdili tudi sklep o vzdrževanju začasne obvozne poti čez Dravo pod jezom. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, je namreč občino obvestil, da namerava v času gradnje male hidroelektrarne izvesti popolno zaporo ceste v odseku, ki poteka čez vzdrževalno pot jezu Markovci. Ker so zaradi tega protestirali vaščani Nove Vasi pri Markovcih, so njihovi zahtevi v DEM prisluhnili, saj so sporočili, da so pripravljeni financirati izgradnjo začasne obvozne poti čez strugo reke Drave; s pogojem, da projekt izgradnje obvozne poti s študijo prometne ureditve ter vzdrževanje financira Občina Makovci. Svetniki so se s tem strinjali, vendar ob tem poudarili, da ne prevzemajo obnove premostitvene poti čez strugo Drave v primeru pretoka vode, ki bi bil večji od biološkega minimuma. Potrebna sredstva v višini okoli 20.000 evrov, ki so potrebna za projekte, in študijo prometne ureditve ter za
vzdrževanje začasne obvozne poti pod gostiščem Palaska proti Šturmovcem, pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Konrad Janžekovič je bil sicer skeptičen, saj je slišal, da naj bi investitor obveščal javnost, da bo obvozna pot veljala le za prehod manjših traktorjev in lažje kmetijske mehanizacije, vendar ga je župan Milan Gabrovec pomiril, saj naj bi dobil zagotovilo, da naj bi bilo to dovolj za nemoteno spravilo poljskih pridelkov. Kljub nekaterim pomislekom zaradi nizke cene letne najemnine so potrdili tudi sklep o oddaji zemljišča v Prvencih, katerega solastnik je Občina Markovci, v najem stranki, ki naj bi tam vzgajala konje, brez težav pa so potrdili tudi sklep o oddaji služnostne pravice podjetju Elektro Maribor za izgradnjo nizkonapetostnega priključnega kablovoda za kanalizacijsko črpališče na območju Stojncev.
Je lokacija za nov vrtec neprimerna?
Kar precej vroče pa je postalo, ko je župan Milan Ga-brovec svetnike seznanil z informacijo o izgradnji novega vrtca v Markovcih, predvsem zaradi stališča, ki ga je v zvezi s tem sprejel od Osnovne šole Markovci. V omenjenem stališču je namreč svet zavoda OŠ občini posredoval več pripomb, bistvene pa so, da je po njihovem mnenju lokacija za nov vrtec preblizu pokopališča, da je neprimerno, da ni predvidena povezava novega vrtca s sedanjo šolo, šolsko kuhinjo in športno dvorano, moteče pa je tudi, ker je predvidena gradnja enonadstro-pnega vrtca, kar je po mnenju sveta zavoda neprimerno tudi zaradi varnosti otrok. Župan je sicer pojasnil, da je projektno dokumentacijo za nov vrtec
izdelovalo podjetje, katerega strokovnjaki se zagotovo dobro spoznajo na predpise v zvezi z gradnjo tovrstnih objektov, ob tem pa je poudaril: „Nov vrtec je umeščen v prostor tako, da bo zadoščeno vsem predpisom in zahtevam, gradnja nadstropnega objekta pa je predvidena predvsem zaradi prihranka energije in zunanjega prostora, da ga bo ostalo več za otroška igrišča in zelenice. Mi gradimo nov vrtec za novo šolo in novo kuhinjo, do gradnje katere naj bi prišlo v naslednjih petih letih, zato je nesmiselno, da bi ga povezovali s sedanjim, starim šolskim poslopjem. Tudi nadstropni vrtci niso drugod po državi in Evropi nobena ovira, saj gre za varčevanje z ogrevalno energijo in z zemljiščem."
Svetnik Ivan Svržnjak se je sicer strinjal z županovo razlago, vendar ob tem poudaril, da je poleg sveta šole tudi zbor vrteških vzgojiteljic soglasno predlagal, da naj bi nov vrtec zgradili v pritlični izvedbi. K temu je dodal še svoje prepričanje, da bi bil pritlični vrtec za malčke vsekakor primernejši in varnejši, zato je predlagal, da naj občina poskrbi za spremembo idejne zasnove ter da naj ob šoli kupijo še dodatna zemljišča za potrebe vrtca.
Župan Gabrovec mu je pojasnil, da je nakup dodatnih zemljišč nemogoč ter ponovno poudaril: „Vedeti moramo, da res ne delamo na pamet, ampak zelo preudarno in načrtno, po temeljiti analizi stanja, potreb in dejanskih možnosti ter ob upoštevanju vseh standardov in zakonodaje. Le tako bomo lahko zagotovili povezavo z novo šolo!" Da so mnenja o gradnji novega vrtca zelo različna, je zlahka ugotovil tudi Ivan Ferčič, ki je predlagal, da s predstavniki šole in vrtca čim prej skličejo skupni sestanek in zadeve soočijo ter na osnovi argumentov tudi do-rečejo. S takim predlogom pa sta se strinjala tudi Marko Le-poša in za njim še Franc Ro-žanc, ki je poudaril, da morajo posamezne interese nujno uskladiti na osnovi dejanskih možnosti in potreb, saj gre za vrtec vseh občanov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Takšen je pogled na idejni projekt novega vrtca v Markovcih (desno), v neposredni bližini sedanje šole, večnamenske dvorane in parkirišča.
Podravje • Žetev pšenice pri koncu
Rekorden odkup, slabša kakovost
Direktor ptujske kmetijske zadruge, ki je največji odkupovalec pšenice na Ptujskem, Marjan Janžekovič, je ob koncu letošnje žetve povedal, da so s količinami odkupljene pšenice zadovoljni, manj pa je zadovoljiva letošnja kvaliteta.
„Letos smo odkupili rekordnih 7200 ton krušne pšenice. Res je sicer, da se niso pojavljali tuji kupci kot prejšnje sezone, saj je bila dogovorjena odkupna cena za tri kakovostne razrede očitno dobra oziroma primerna. Kljub rekordni odkupljeni količini krušne pšenice pa je
treba povedati, da je glavnina te pšenice slabše kakovosti od pričakovane in spada v tretji kakovostni razred B2, za katerega znaša dogovorjena cena 195 evrov na tono."
Do podobnih ugotovitev glede količine in kakovosti so prišli tudi drugod po Sloveniji, večina odkupljene krušne
pšenice spada v tretji kakovostni razred, odkupne cene pa so približno enake kot na Ptujskem, torej 225 evrov za tono krušne pšenice A-kako-vosti, 207,5 evra za tono pšenice Bl-razreda in 195 evrov za tono pšenice v B2-razredu. Nekoliko višje cene so na Primorskem, kjer se gibljejo od
190 evrov (za tono krmne pšenice) in od 200 do največ 240 evrov za tono krušne pšenice.
Po zagotovilu Janžekoviča bo Kmetijska zadruga odkupljeno pšenico plačala v rokih, kot je bilo napovedano: „Za krušno pšenico se bodo prva izplačila, glede na termin prvih prevzemov, začela že ta
Letošnja žetev pšenice je bila po količini med rekordnimi, glede kakovosti pa med slabšimi letinami.
teden in se nato nadaljevala dnevno po prejetih obračunih. Za krmno pšenico pa bo treba počakati na izplačilo v
zadnjem tednu avgusta, smo pa uspeli zadržati odkupno ceno 175 evrov na tono."
Foto: SM
EU • Nova pomoč Grčiji Grčiji še 244 milijard evrov
Grčija bo iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov.
Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po koncu izrednega vrha evroskupine dejal predsednik Evropskega sveta Hermana Van Rompuy. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da so voditelji oblikovali zelo verodostojen paket. Doseženi dogovor o dodatni finančni pomoči Grčiji naj bi pokril vse dolžniške potrebe države.
Grčija naj bi v okviru dodatnega paketa finančne pomoči iz javnih virov skozi uporabo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila okoli 109 milijard evrov. Kot pogoj za nova sredstva so voditelji v izjavi ob koncu vrha navedli strogo in dosledno izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov s strani Grčije.
Voditelji so se dogovoril tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, obenem pa naj bi obrestne mere za posojila znižali s 4,5 odstotka na okoli 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Voditelji so vzeli na znanje tudi prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja pri reševanju grške dolžniške krize. Inštitut za mednarodne finance (IIF), v okviru katerega so se zasebni upniki Grčije, posebej banke, dogovarjali o prispevku k pomoči Grčiji, je v izjavi za javnost objavil, da naj bi pri pomoči Grčiji sodelovalo 90 odstotkov zasebnih upnikov.
Prispevek zasebnih upnikov naj bi do sredine 2014 znašal 54 milijard evrov, do konca 2020 pa naj bi zasebni upniki skupaj k dolžniški razbremenitvi Grčije prispevali 135 milijard evrov. (sta)
Beograd • Dvojno življenje haaškega obtoženca
Hadžic si je med begom ustvaril drugo družino
Foto: slobodnaevropa.org
Haaški obtoženec Goran Hadžic si je v letih, ko se je po vaseh Fruške gore skrival pred roko pravice, ustvaril drugo družino, piše srbski časnik Press. Nekdanji vodja hrvaških Srbov naj' bi namreč imel zunajzakonsko zvezo, v kateri se mu je rodil otrok. Obe družini, tako uradna kot ta druga, sta ga danes na njegovo željo ločeno obiskali v zaporu.
Kot je časniku razkril neimenovani, a dobro obveščeni vir, se je Hadžiceva zveza začela še pred vložitvijo haaške obtožnice proti njemu leta 2004. Pristojni srbski organi naj bi sicer za njegovo dvojno življenje izvedeli že pred dvema letoma, potem ko mu preko njegove uradne družine nikakor niso mogli priti na sled, piše Press. Kot dodaja, se je Hadžic skupaj s svojo zunajzakonsko partnerico nekaj časa skrival tudi v Rusiji, sicer pa zadnjih nekaj mesecev naj ne bi bil v stiku z nobeno od obeh družin.
Poleg skrivnega ljubezenskega življenja pa naj bi ta haaški obtoženec vodil tudi različne tajne posle. Ker je imel dobre
stike v Rusiji, tam je preživel tudi precejšen del minulih sedmih let, se je ukvarjal s tihotapljenjem nafte. Poleg tega je bil povezan s črnogorskimi tihotapci nafte in drugimi kriminalci, piše Press. Obenem dodaja, da se predvideva, da bi moral prav nekdo iz te skupine Hadžicu prinesti denar, s katerim bi financiral svoj beg. Hadžicu naj bi namreč pred tem propadli dobičkonosni posli, zaradi česar mu je začelo zmanjkovati denarja. (sta)
Zagreb • Zaslišanje v priporu
Sanader ni odgovarjal na vprašanja preiskovalcev
Foto: zagreb.hr
Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je danes preiskovalcem hrvaškega proti-korupcijskega urada predstavil svojo obrambo v primeru Fimi-media, ni pa želel odgovarjati na njihova vprašanja, po dvournem zaslišanju v zagrebškem priporu v Remetincu povedal Sanaderjev odvetnik Čedo Prodanovic.
Sanaderjev odvetnik je pojasnil, da bivši premier ni odgovarjal na vprašanja preiskovalcev, da ne bi s tem pomagal tožilstvu. Kot je dodal, je namreč Sanaderjeva naloga, da se bra-
ni, tožilci protikorupcijskega urada pa morajo dokazati svoje trditve. V primeru Fimi-me-dia je Sanader prvo osumljeni. Skupaj s še 16 osumljenci naj bi preko oglaševalske agencije Fimi-media iz javnih podjetij in ministrstev uspel odtujiti najmanj 13,5 milijona evrov. Del denarja naj bi končal v črnih skladih HDZ, del pa v zasebnih žepih. Hrvaški mediji ugibajo, da je pri Sanaderju končalo 3,8 milijona evrov.
Kot je še napovedal Prodanovic, bodo Sanaderja v sredo zaslišali v primeru domnevnega sprejetja pol milijona evrov podkupnine kot provizijo Hypo Alpe Adria Banke času, ko je bil sredi 90. let prejšnjega stoletja namestnik zunanjega ministra Mateja Granica. Hrvaška vlada je takrat najela 140 milijonov avstrijskih šilingov posojila za ureditev veleposlaništev.
Bivšega premiera so danes zaslišali v priporu in ne v prostorih protikorupcijskega urada, ker se mu je poslabšalo stanje na nogi, ki si jo je poškodoval prejšnji mesec med telovadbo v priporu v Salzburgu. (sta)
Rim • Politični funkcionarji umazanih rok
Kar 84 italijanskih parlamentarcev v preiskavi ali na sodišču
Kar 84 od 945 italijanskih parlamentarcev je bodisi osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj ali pa so že bili obsojeni, kar že dosega številke iz operacije Čiste roke, ki je v začetku 90. let zrušila prvo republiko, v današnji obsežni analizi ugotavlja levici naklonjeni časnik La Repubblica.
Od 84 poslancev in senatorjev jih je 34 že bilo obsojenih zaradi kaznivih dejanj, od obrekovanja do mafijskega združevanja in slabega upravljanja z javnimi sredstvi, zaradi česar morajo zdaj seči v svoj žep, piše časnik. Na seznamu je moč najti poslanko Demokratske stranke Rito Bernardini, ki so jo obsodili zaradi razdeljevanja marihuane na demonstracijah za legalizacijo mehkih drog, predsednika Severne lige Umberta Bossija, ki so ga obsodili na osem mesecev zapora v podkupovalni aferi Enimont, senatorja Ljudstva svobode Marcella Dell'Utrija, ki si je zaradi sodelovanja z mafijo prislužil sedem let zaporne kazni.
Od parlamentarcev vladajočega Ljudstva svobode jih ima s sodno vejo oblasti tako ali drugače opravka 49. Na seznamu vodi njihov predsednik in premier Silvio Berlusconi zoper katerega teče šest postopkov.
Iz vrst največje opozicijske stranke Demokratske stranke je v sporu s pravico 11 parlamentarcev, vključno s senatorjem Albertom Tedescijem, ki ga obtožujejo korupcije pri oddaji javnih naročil v zdra-
vstvenem sistemu v Apuliji. Prav v teh dneh so ga senatorji ubranili pred aretacijo, ko so nasprotovali odvzemu njegove imunitete.
Med regijami vodi Sicilija, saj je kar vsak tretji regionalni poslanec v preiskavi, obtožen ali pa že obsojen. (sta)
Tokio • Po jedrski
katastrofi
Japonska za obnovo po potresu potrebuje 205 milijard evrov
Japonska bo v naslednjem desetletju potrebovala 23.000 milijard jenov (205 milijard evrov) za obnovo po marčnem potresu in cunamiju, ocene japonske vlade povzemajo lokalni mediji. Več kot 80 odstotkov vsote bo vlada porabila v prvih petih letih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Denar za financiranje različnih projektov namerava vlada zbrati tudi z varčevalnimi ukrepi, prodajo državnega premoženja, izdajo novih delnic in dvigom davkov. Končno obliko načrta naj bi povzela v osnovnih smernicah do konca tega meseca. Japonski parlament je maja sicer odobril 4000 milijard jenov (36 milijard evrov) dodatnih proračunskih sredstev, kmalu pa naj bi jih potrdili še 2000 milijard jenov (18 milijard evrov). Do konca leta naj bi bil pripravljeno še tretje zvišanje, in sicer v vrednosti okoli 10.000 milijard jenov (89 milijard evrov). Japonska ima sicer trenutno že največji javni dolg med industrializiranimi državami. Ta znaša okoli 200 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). (sta)
Sydney • Udarec Murdochovemu imperiju v Avstraliji
Prepoved nakupa
konkurenčnega
medija
Foto: ibtimes.com
Ameriški medijski imperij Ruperta Murdocha News Corp. je doživel nov udarec, potem ko je avstralska komisija za konkurenco ocenila, da bi njegova razširitev na področju plačljive televizije v Avstraliji ogrozila konkurenčnost na tem področju, poroča francoska tiskovna agencij'a AFP.
Plačljiva televizija Foxtel, ki je v 25-odstotni lasti News Corp., je namreč za prevzem svojega glavnega lokalnega tekmeca, kabelskega operaterja Austar, ponudila 2,7 milijarde dolarjev.
Gospodarstvo po svetu
München • Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je julija nekoliko poslabšalo, potem ko se je junija prvič po februarju izboljšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna, se je v primerjavi z junijem znižal za 1,6 točke na 112,9 točke in tako nekoliko razočaral analitike. Poslabšale so se tako ocene glede trenutnih gospodarskih razmer, pri čemer te ostajajo na visoki ravni iz letošnje pomladi, kot tudi pričakovanja za prihodnje mesece, ki pa so občutno slabša kot v začetku leta. Kljub temu pa predsednik inštituta HansWerner Sinn še naprej ocenjuje, da nemško gospodarstvo »uživa prijetne poletne dni«. Nemška podjetja v predelovalni industriji sicer v naslednjih mesecih počasnejšo rast izvoza, ki je gonilo okrevanja nemškega gospodarstva, a izkoriščenost zmogljivosti je visoka, podjetja pa še naprej načrtujejo novo zaposlovanje. Gospodarsko razpoloženje v predelovalni industriji se je vseeno precej poslabšalo.
Frankfurt/London/Pariz • Vodilne evropske borze so po četrtkovem dogovoru voditeljev držav v območju evra o drugem svežnju pomoči Grčiji današnje trgovanje začele z rastjo. Nekoliko je pridobil tudi evro, ki je na borzi v Frankfur-tu trenutno vreden 1,4430 dolarja.
Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 pridobil 0,88 odstotka in se giblje pri 3850 točkah, frankfurtski DAX se je zvišal za 0,43 odstotka in je pri 7321 točkah, londonski FTSE 100 pa je trenutno na ravni 5938 točk, kar je 0,65 odstotka več kot v četrtek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je okrepil za 0,81 odstotka in se giblje pri 2785 točkah. Dunajski ATX se je zvišal za 0,48 odstotka in se giblje pri 2698 točkah, züreki SMI je pridobil 0,45 odstotka in je pri 6069 točkah, milanski FTSE Italia All-Share pa je pri 20.318 točkah, kar je 0,88 odstotka več kot v četrtek.
Pariz • Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes sporočila, da njene članice zaenkrat ne bodo dodatno sproščale strateških rezerv nafte. IEA se je junija, ob spopadih v Libiji in potem ko se Opec ni odločil za zvišanje proizvodnih kvot, odločila za sprostitev 60 milijonov 159-litrskih sodov nafte. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je IEA ocenila, da je poteza 23. junija - ko so članice IEA iz svojih strateških rezerv sprostile skupaj 60 milijonov sodov nafte, od tega polovico ZDA - zadostila potrebam trga, ki je potreboval premostitev po izpadu dobave nafte iz Libije. IEA dodaja, da bo še naprej pozorno spremljala razmere na trgu in da je pripravljena na novo sprostitev zalog, če bi to terjalo stanje na trgu. Junijsko sproščanje zalog sicer še ni zaključeno, saj zaloge še prihajajo na trg.
New York • Ameriški proizvajalec pijač in prigrizkov PepsiCo je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 1,9 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dober rezultat je zlasti posledica vse večjega povpraševanja na hitro rastočih trgih, pa tudi nekaterih davčnih olajšav. Dobiček na delnico podjetja je znašal 1,17 dolarja (v enakem obdobju lani 98 centov), kar se ujema z napovedmi analitikov. Ti so namreč ocenjevali, da bo dobiček na delnico v drugem trimesečju pri 1,21 dolarja. Prihodki družbe so se med aprilom in koncem junija v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 14 odstotkov in so znašali 16,8 milijarde dolarjev. PepsiCo je kljub ugodnim številkam napoved za letos popravila nekoliko navzdol. Družba je namreč negotova glede prihodnje prodaje pijač in prigrizkov, prav tako pa jo skrbi tudi rast stroškov poslovanja.
Detroit • Ameriški proizvajalec bele tehnike Whirlpool je v drugem letošnjem četrtletju zabeležil izgubo v višini 161 milijonov dolarjev, potem kojevenakem obdobju lani ustvaril 205 milijonov dolarjev dobička. Prihodki so se medtem povečali za štiri odstotke na 4,73 milijarde dolarjev. Izguba gre predvsem na račun v Braziliji sklenjene poravnave. Whirlpool, največji proizvajalec bele tehnike na svetu s sedežem v Michiganu, je junija sporočil, da bo njegova podružnica v Braziliji tamkajšnji banki Banco Safra plačala 603 milijone dolarjev in tako poravnala obveznosti iz pravnega spora, v katerega sta se družbi zapletli že pred dvema desetletjema, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
Vendar je avstralska komisija za konkurenco in potrošnike (ACCC) ocenila, da bi bila posledica združitve »bistveno zmanjšanje konkurence« na področju plačljive televizije, avdiovizualnih vsebin in trgu telekomunikacij.
ACCC naj bi dokončno odločitev sprejel septembra, vendar pa pomeni že ocena pomemben udarec za Foxtel, ki je ob News Corp. tudi v lasti telekomunikacijskega velikana
Telstra (50 odstotkov) in Consolidated Media Holdings (25 odstotkov). Ocena pomeni nov udarec za Murdocha, ki skuša preseči škandal z vdiranjem v telefone s strani medijev v njegovi lasti v Veliki Britaniji, zaradi katerega se je že moral odpovedati načrtu za širitev na področju plačljive televizije v Evropi, saj je moral umakniti ponudbo za prevzem britanske plačljive televizije BSkyB. (sta)
ČS Grajena • Enajsti praznik četrtne skupnosti
S skupnimi akcijami zmorejo skorajda nemogoče
Na današnji dan leta 2001 je bil postavljen temeljni kamen za novo podružnično šolo v Grajeni. Od takrat dalje je 26. julij praznik četrtne skupnosti Grajena, letos so ga praznovali že enajstič, praznične so bile tri julijske sobote. Osrednja prireditev s podelitvijo društvenih priznanj in priznanj ČS Grajena je bila v soboto, 23. julija, v Domu krajanov Grajena.
Na opravljeno delo v ČS Grajena in naloge, ki jih še čakajo, je spomnil predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger, v imenu MO Ptuj pa je letos govorila mestna svetnica s tega območja Tatjana Vaupotič. Kulturni program so oblikovali učenci podružnične šole pod vodstvom mentorice Jeli-ce Primožič, ljudski pevci DU KD Grajena, ki jih vodi Albin Kramberger, in moški pevski zbor Grajena pod vodstvom Rudija Mohorka.
V ČS Grajena so si med cilje zastavili modernizacijo cestnih odcepov, ureditev služnosti za ureditev kanalizacijskega voda od Grajene do Ptuja, navezavo na kanalizacijski vod v Maistrovi ulici na Ptuju, ureditev prostorov za kulise in kuhinjo v Domu krajanov Grajena, ureditev dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja za športni objekt in tribuno v Športnem parku Grajena ter povečanje prometne varnosti in varnosti otrok na poti v šolo in iz nje. V osmih mesecih delovanja nove krajevne oblasti so uspeli pripraviti osem cestnih odcepov za modernizacijo, na osnovi točkovanja so določili prednostni vrstni red modernizacije, v prvi vrsti bodo modernizirali odcep Nova vas-stara vojašnica-Me-stni Vrh 9, ki naj bi bila dokončana že do 15. avgusta letos. Pridobili so lokacije za ločeno zbiranje odpadkov, urejene so tudi služnosti za kanalizacijski vod, ki bo potekal na območju ČS Grajena, za to je bilo potrebnega veliko časa in truda, na kar so zelo ponosni, je med drugim povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajn-berger. Za kuhinjo in kulisarnico je izdelana dokumenta-
Foto: Črtomir Goznik
Plaketo CS je letos prejel Štefan Jurančič za aktivno in ustvarjalno društveno delo, za več kot 60-letno delo na kulturnem področju.
cija, tudi zbiranje dokumentacije za uporabno dovoljenje za športni objekt in tribuno je v polnem teku. Vzorno je sodelovanje z mestnimi svetniki z območja Grajene, zahvala gre tudi krajanom za zgledno urejanje okolice hiš in domačij, kar daje Grajeni še poseben pečat. Ponosni so tudi na naj kmetije MO Ptuj z območja če-trtne skupnosti Grajena. Vse probleme, ki se pojavljajo na različnih področjih, skušajo v sodelovanju s strokovnimi službami MO Ptuj rešiti v čim krajšem času in v zadovoljstvo občanov, saj se člani sveta ČS Grajena zavedajo nalog in odgovornosti, ki so jim bile zaupane. Peter Vajnberger je kot predsednik sveta ČS Grajena še posebej ponosen na številna društva v skupnosti, ki bogatijo kraj na različnih področjih in povezujejo krajane.
Domačinka Tatjana Vaupo-tič je tokrat govorila v imenu MO Ptuj in odsotnega župana Štefana Čelana. »Čeprav je denar vedno problem, se je v Grajeni ob prizadevanjih posameznikov in interesnih skupin veliko naredilo. Najve-
čje bogastvo, ki ga ima naša četrtna skupnost, so krajevna društva. V njih delujejo mnogi predani in zagnani posamezniki, ki skupaj predstavljajo neizčrpen vir energije, znanja in izkušenj,« je poudarila Vau-potičeva. S skupnimi akcijami so že mnogokrat dokazali, da zmorejo skorajda nemogoče. Številne naloge bo mogoče uresničiti le s sodelovanjem in dobro voljo vseh vključenih. Ob krajevnem prazniku se je zahvalila svetu ČS Grajena, društvom in posameznikom za dobro opravljeno delo na številnih področjih življenja in dela kraja.
Na osrednji slovesnosti ob 11. krajevnem prazniku so podelili tudi priznanja zaslužnim posameznikom in skupinam. Priznanje ČS je sprejela pustna skupina iz Grajenščaka, kot osrednja skupina iz ČS Grajena, ki sodeluje na ptujskem pustnem dogajanju. Priznanje je v imenu skupine prevzel Janez Šilak. Za več kot 50-letno aktivno delo v PGD Grajena in za prizadevnost pri postavljanju prvomajskih dreves je priznanje prejel Roman Planec, iz
društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa Anton Potrč, ustanovni član društva, leta 2003 je bil tudi društveni kletar. Plaketo ČS Grajena pa je letos prejel Štefan Jurančič za aktivno in ustvarjalno društveno delo oziroma več kot 60-letno delo na kulturnem področju, ki ga je začel v dramski sekciji KD Grajena, bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev moškega pevskega zbora. Štefan Jurančič ga je kot prvi predsednik vodil celili 18 let, v njem pa je pel vse do lani, ko je po 35 letih prepevanja na svojo željo prenehal aktivno nastopati, ne pa tudi peti. S svoji nekdanjimi pevskimi prijatelji je zapel tudi v soboto po prejemu plakete ČS Grajena, ko se je tudi zahvalil vsem, ki so skupaj z njim delovali v kulturnem društvu.
V soboto so v Grajeni razglasili tudi najboljše v okviru športnih tekmovanj oz. vaških iger, ki so jih v ŠD Grajena pod vodstvom Zorana Hvale tradicionalno izvedli ob 11. krajevnim prazniku. Za najposkočnejšega Grajenčana so tekmovanje organizirali v treh starostnih skupinah, v prvi od 15 do 20 let je bil najboljši Matej Rebernišek, v drugi od 20 do 40 let Denis Petek in v tretji od 40 do 50 let Roman Očišnik. V vlečenju vrvi je slavila ekipa Mestnega Vrha, v malem nogometu pa Krčevina pri Vurbergu, ki je zmagala že tretje leto zapored in s tem osvojila prehodni pokal v trajno last.
Na druženju po osrednji prireditvi pa so za tekoče in druge dobrote poskrbeli v društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter v Društvu kmetic MO Ptuj.
MG
Ljutomer • Sedmi festival fantastičnega filma in vina
Za najboljše hudi mački
V ponedeljek zvečer se je z odprtjem razstave Sensorium Expo in predvajanim filmom Prepisani v ljutomerskem Domu kulture pričel 7. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina.
V šestih dneh se bodo zvrstili številni filmski dogodki, vsak večer pa bo obarvan z raznimi glasbenimi skupinami. Ob zaključku bodo organizatorji pripravili »Ples vampirjev« z udeležbo vseh, ki želijo nastopiti v razni poslikavi in
maskah, kakor tudi osrednji koncert v mestnem središču s pridihom Hard rockerjev iz Madžarske in Ukrajine.
Častni gost festivala bo Me-nahem Golan, producent, režiser in scenarist, soustanovitelj izraelske scenografije.
Na festivalu bodo podeljene nagrade - za najboljši celovečerni film (hudi
maček), za življenjsko delo (hudi stari maček) in za
najboljši kratki film (Slakov hudi maček). Nagrajena bosta tudi najboljši glasbeni dokumentarec (hrupni
hudi maček) in najboljše vino (vinski šampion hudi maček). Celotno festivalsko dogajanje bo v Domu kulture in na Glavnem trgu v Ljutomeru ter v gostinskih lokalih Pri hudem mačku in Klub baru.
NŠ
Pa brez zamere
Per aspera ad astra
Preko trnja do zvezd - in nazaj v trnje
Začelo se je najpozneje z Ikarjem. S krili, ki jih je konstruiral njegov oče Dedal, je hotel (od)leteti s Krete, a se je dvignil previsoko proti Soncu, kije stopilo vosek - vezivo njegovih kril - in strmoglavil v morje. A želja je bila izoblikovana in izražena. Kot vsi subjekti grške mitologije (in pravzaprav tudi vseh ostalih mitologij) Ikar ponazarja človeka, človeštvo, in njegove želje, lastnosti, hrepenenja - od katerih je ena najbolj globokih in prvinskih želja po letenju, po tem, da se dvignemo k zvezdam. Kdo kot majhen otrok ni z občudovanjem in tistim sublimnim navdušenjem strmel v večerno zvezdnato nebo ter se želel dvigniti tja gor, se dotakniti zvezd? Nekateri to počnemo še danes. Želja po letenju in doseganju zvezd je želja po preseganju, po odkrivanju, po izkušanju novih stvari in svetov - želja radoznalosti, ki je ena od najbolj določujočih lastnosti naše vrste.
Lahko bi rekli, da se je z Ikarjem tudi končalo. Ne v smislu, da je bil Ikar edini, kije to željo skušal uresničiti; nikakor, skozi zgodovino človeštva jih je bilo ogromno -spomnimo zgolj na Leonarda da Vincija, brata Wright, nikakor pa ne pozabimo vsaj še na »naše« Hermana Po-točnika-Noordunga ter brata Rusjan. Ko zapišemo, da se je z Ikarjem tudi končalo, imamo v mislih njegov žalosten konec, ko je strmoglavil v morje. Kako preroško. Še enkrat več se moramo za poznavanje sedanjosti obrniti v preteklost in k modrosti starih.
O čem pravzaprav govorimo, da omenjamo Ikarja? Ali se je zgodilo kaj, kar je s svojim vzponom in padcem napovedal že Ikar? Odgovor: da. Pretekli teden se je s svoje zadnje poti vrnil raketoplan (»space shuttle«) STS-135, zadnja vesoljska misija vesoljskega programa ameriške agencije NASA. Uradno sicer naj to ne bi bil zadnji izmed vesoljskih podvigov, torej de facto konec ameriškega vesoljskega raziskovanja (ki je seveda pomembno za celotno človeštvo), saj naj bi sedaj nastopil zgolj premor do razvoja novega plovila (vesoljsko plovilo Orion). A administracija predsednika Obame je preteklo leto oznanila, da bo vesoljski projekt dodobra zaustavila, ko (če) se bo nadaljeval, pa se bo v veliki meri opiral na privaten kapital (seveda, denar za doseganje zvezd je v veliki meri umanjkal zaradi pogoltnosti vojaške industrije in maši-nerije).
Skratka, to bolj ali manj pomeni »bye bye« vesolje, ali, kar je še hujše, popolno privatizacijo vesolja v dobičkonosne namene bogatunov in korporacij. Res je sicer, da bodo v vesolje še naprej leteli Rusi, Kitajci in morda še kdo, a NASA in Američani (pa če si to želite priznati ali ne) so na tem področju vseeno (bili) precej pred ostalimi - da bodo vse svoje izkušnje sedaj dobrodušno delili s preostalim svetom, pa je iluzorno pričakovati; obstaja namreč nekaj, čemur rečemo nacionalni (varnostni) interes. To pa je tam preko luže (pa tudi drugod) zelo občutljiva in (precej napihnjeno)pomembna zadeva.
Tako smo zdaj (skoraj) tam, kjer smo začeli - pri občudovanju večernega zvezdnatega neba in sublimni želji, da bi se ga dotaknili. Le da se je temu občudovanju sedaj pridružilo še obžalovanje ameriškega (državnega) umika iz vesoljskega raziskovanja.
Gregor Alič
Foto: arhiv
Častni gost Grossmanovega festivala bo Menahem Golan, producent, režiser in scenarist, soustanovitelj izraelske scenografije.
Ptuj • Zan Tetičkovič ponovno muzicira doma
New York je njegova izbira
Ptujčan Žan Tetičkovič, ki študira kot mednarodni štipendist na priznani newyorški šoli New School for jazz and Contemporary Music, te dni v domačem okolju uživa zaslužene počitnice in kot glasbenik tudi nastopa.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Zan Tetičkovič, jazz bobnar in komponist, študira kot mednarodni štipendist na New School for jazz and Contemporary Music v New Yorku.
Najprej se je predstavil na odprtju letošnjega Terasa fe-sta, na katerem je nastopil s priznanimi glasbeniki, Lenartom Krečičem, Markom Črncem in Milanom Nikoličem. Za tiste, ki tega nastopa niste uspeli videti, pa velja povabilo v Dom kulture, Muzikafe, kjer bo 1. avgusta ob 21. uri jazz večer z Žan Tetičkovič triom, na katerem bo mladi ptujski jazz bobnar, skupaj z dvema izvrstnimi slovenskima glasbenikoma, Igorjem Lumpertom (tenor saksofon) in Robertom Jukičem (kontrabas), predstavil svoj novi projekt pod naslovom Industrijska revolucija, ki avtorjevo dolgoletno zanimanje za težko industrijo predstavlja skozi moderno jazz glasbo. Jazz večer je še ena glasbena poslastica v okviru letošnjega glasbenega festivala Arsana v
organizaciji Društva za glasbeno umetnost Ptuj.
Žan Tetičkovič, jazz bobnar in komponist, živi in študira v New Yorku od lanskega leta. Z glasbo se je začel ukvarjati že zelo zgodaj, najprej je igral klavir, zatem pa se je pri trinajstih
letih zaljubil v bobne. Z glasbo sta se pred njim že ukvarjala oba dedka, glasbi je bil nekaj časa zapisan tudi njegov oče, pevec Miran Tetičkovič, ki pa je pevske vode zapustil že pred desetimi leti. Glasbi pa se predaja tudi mlada generacija,
ena od sestričen je že končala študij glasbe v Zagrebu, bratranec pa jo še študira.
Po končani gimnaziji je Žana pot zanesla v New York, za študij na prestižni šoli jazza so ga izbrali na eni od delavnic na Nizozemskem. Študij v Ameriki se malo razlikuje od študija pri nas, pove, njegov je konkretno usmerjen samo na glasbo, drugih predmetov, razen angleščine, ki niso povezani z glasbo, ni. Študij traja osem semestrov oziroma štiri leta. Če ne bi imel mednarodne štipendije, bi si študij v New Yorku zelo težko privoščil, eno leto študija stane kar 34 tisoč dolarjev. Ker s štipendijo ne pokriva celotnih stroškov študija, tudi dela, presnemava glasbo, piše aranžmaje in občasno tudi igra. Na življenjski in delovni tempo Amerike se je hitro
privadil, tempo je dobesedno ubijalski, pravi, človek bi moral biti v pogonu celih 24 ur, če želi uspeti, prave sprostitve med študijem praktično ni, ker mu je vse podrejeno. Mladim priporoča študij v tujini, če so pripravljeni trdo delati in se tudi marsičemu odreči, če so 100-odstotno prepričan v svojo odločitev in se v tem vidijo, velik problem pa so tudi finance. Občasno ga zgrabi domotožje, če ga ne bi, bi bilo malo čudno. Starši ga v Velikem Jabolku še niso obiskali, obisk načrtujejo v prihodnjem letu. Seveda pa ga pogrešajo, tako kot on njih, hvaležen pa je za vso podporo, ki jo ima od družine. Pri odločitvi za študij onstran luže je imel polno podporo domačih. New York je mesto velikih priložnosti, v njem se vidi tudi po končanem študiju. Prvo leto je preživel v študentskem domu, pred začetkom drugega letnika študija pa se bo preselil v stanovanje, kar bo ceneje. Tudi prehranjevati se da v Ameriki zdravo, ni samo hitra hrana tista, po kateri lahko segaš; sam se zanjo odloča izjemoma. Ko ima čas, obišče kakšen koncert, obišče obalo, se rekreira, zelo rad teče po
vzhodni obali Manhattna, igra s prijatelji. Življenje je dokaj varno, le tega, da si tujec, ne smeš pokazati.
Vrnitev v rodno mesto mu po eni strani pomeni veliko sprostitev, po drugi strani pa priložnost, da znanje in izkušnje, ki si jih pridobiva v Ameriki, izmenja z domačimi glasbeniki. Zelo je vesel, da se v tem času, ko je doma, dogaja toliko vsega, v prejšnjih letih ni bilo tako, Ptuj se dobesedno prebuja tudi v glasbenem in siceršnjem pogledu. Na koncertu 1. avgusta bodo igrali njegove skladbe. Doslej je napisal že več kot 50 jazz kompozicij in veliko aranžmajev. Med drugim je napisal tudi koncert za klavir pod naslovom Universe 1863 in je njegovo prvo klasično delo, ki je bilo premierno zaigrano ob odprtju razstave fotografij Alenke Slavinec v New Yorku, v eni od galerij na Manhattnu, kjer je imela razstavo svojih kreacij in modno revijo tudi ptujska kreatorka Sanja Velič-kovic, z delom svojih umetnin iz lesa pa jo je obogatil tudi izdelovalec nakita iz lesa Srečko Molk. V letu 2012 načrtuje Žan izdajo svojega albuma.
MG
Ormož • Zlata maturantka Barbara Kirič
Odločila se je za medicino
Kot smo že poročali, so letos dijaki Gimnazije Ormož na maturi dosegli najboljši rezultat v zgodovini šole in za več odstotkov presegli tudi slovensko povprečje. Najbolj pa se je izkazala Barbara Kirič iz Malega Brebrovnika, ki se je s svojim odličnim rezultatom vpisala med letošnje zlate maturante. Na njen dosežek so zelo ponosni učitelji in domači, sama pa svoj uspeh doživlja bolj skromno.
Simpatična zlata maturantka Barbara Kirič je bila odlič-njakinja vsa štiri leta šolanja na gimnaziji, podobno pa tudi že pred tem, ko je še obiskovala Osnovno šolo Ormož. Na maturi je od možnih 34 točk dosegla 31. Tri točke je izgubila pri matematiki in slovenščini. Poleg obveznih predmetov je za maturo izbrala še biologijo in psihologijo. Kot je povedala sama, takšnega uspeha ni pričakovala, čeprav ga je seveda
vesela, saj ji na široko odpira vrata na njeno želeno poklicno pot. Odločila se je namreč za vpis na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ta poklic jo zanima zato, ker si želi pomagati ljudem, prepričana je, da je zdravje vrednota, ki prinaša ljudem zadovoljstvo. Sicer je edina iz generacije, ki se je odločila za poklic zdravnice, a v Ljubljano gre kar nekaj prijateljic in trenutno so zaposlene z načrtovanjem bodočega življe-
nja in iskanjem stanovanja.
Barbara Kirič pravi, da se je vedno rada učila, ker je radovedna in jo zanimajo vedno nove stvari. Zelo rada ima naravoslovje, pa tudi družboslovje ji ni odveč, čeprav prizna, da je bila kdaj vmes tudi kakšna dolgočasna snov, s katero se je namučila. Za maturo se je veliko pripravljala in v to vložila veliko truda, prostega časa, za takšen uspeh pa je potrebna tudi sreča, je prepričana Bar-
bara Kirič: „Cela srednja šola je nekakšna priprava na maturo, ki nas čaka na koncu šolanja. Res pa je, da smo se na šoli v četrtem letniku še posebej intenzivno pripravljali na maturo. Pred izpiti je bilo nekaj dni za priprave, ki smo se jih lahko udeležili, če smo hoteli. Profesorji so nam bili vedno pripravljeni pomagati." Pred maturo je imela veliko tremo, njen trud pa je podoživljala tudi družina.
Foto: Viki Ivanusa
Barbara Kirič je letošnja zlata maturantka Gimnazije Ormož.
Barbara Kirič v prostem času zelo rada bere, a za to ji je letos zmanjkovalo časa. Njena velika ljubezen je tudi slikarstvo. Na šoli so jo evidentirali kot nadarjeno dijakinja za področje likovne umetnosti. To je tudi medij, v katerem se najraje izraža. Letos je skupaj z dvema sošolkama imela priložnost raz-
stavljati v dvorcu Betnava. Svoj prosti čas rada preživlja v naravi, saj živi v prekrasnem koščku Ljutomersko-Ormoških goric.
Dolgoročnih ciljev nima, ker pravi, da se po navadi življenje izteče ravno drugače, kot si predstavljamo, zato se bo pustila življenju presenetiti.
Viki Ivanuša
Burghausen • Gostovanje na folklornem festivalu
Ptujcani predstavili stajerske nose
V soboto, 15., in nedeljo, 16. julija, smo se člani folklornih skupin FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in FS KD Rogoznica na povabilo mesta Burghausen kot pobratenega mesta s Ptujem skupaj udeležili folklornega festivala, ki je potekal te dni v Nemčiji, natančneje v mestu Burghausen.
Festival se imenuje Gautrachtenfest - največji bavarski festival narodnih noš in je bil letos že 121. po vrsti. Prvi dan našega skupnega dvodnevnega potovanja smo spoznali prelepo mesto Burghausen, ki je zelo dobro ohranilo podobo starega srednjeveškega mesta in s svojim starim mestnim jedrom ter čudovito kuliso 1 km dolgega gradu zelo spominja na Ptuj. Zvečer smo bili povabljeni na ogled folklorne
Plesalci folklornih skupin Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in KD Rogoznica na 121. festivalu narodnih noš v Burghausnu.
prireditve v velikem prireditvenem šotoru v stilu slavnega Oktoberfesta ter spoznali njihove narodne noše od blizu in daleč. Dišalo pa je tudi po njihovi tradicionalni hrani in pijači na takšnih prireditvah - pivu, klobasah in prestali. V nedeljo smo kot gostje pobratenega mesta sodelovali na veliki povorki folklornih noš, kjer smo se tudi mi predstavili s štajerskimi nošami, obenem pa predstavljali mesto Ptuj in
Slovenijo, pri čemer so nas domačini-gledalci kot goste iz Slovenije prisrčno pozdravljali. V povorki je sodelovalo okrog 11.000 udeležencev - pihalnih orkestrov, raznih godb in plesalcev, večinoma Nemcev iz raznih društev in pokrajin, ki so v številnih različnih narodnih nošah pozdravljali in razveseljevali domačine po ulicah mesta Burghausen. V sklopu povorke smo se udeležili tudi slavnostne maše. Z zaključkom povorke, tradicionalnim nemškim kosilom ter skupnim druženjem vseh udeležencev povorke v osrednjem prireditvenem šotoru pa se je naše poslanstvo v Burghausnu žal končalo. V bodoče si člani obeh ptujskih folklornih skupin želimo še več takšnih sodelovanj in skupnega druženja.
Jana Godec, Tadeja Radek
Košarka
Košarkarska praznika na Ptuju in Kidričevem Stran 12
Tenis
Rychagova maščevala pariški poraz
Stran 13
Odbojka na mivki
Spektakel uspel kljub slabemu vremenu
Stran 13
Nogomet
Aluminij izgubil s Hapoelom iz Haife
Stran 14
Nogomet
Perger in Kajtazi v Koper
Stran 14 Radiogoniometrija
N. Gaberc in M. Kužner balkanska prvaka
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • SP v Arcu
Mini bron v kombinaciji
Od 15. do 24. julija je v Arcu (med ljubitelji plezanja je znan predvsem po slovitem »rock mastru«) ob Gardskem jezeru v Italiji potekalo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Slovenci so bili pred prvenstvom favoriti tudi za medalje, nanje so merili predvsem Mina Mar-kovič, Natalija Gros, Maja Vidmar in Klemen Bečan. Izteklo se je z bronasto medaljo Mine Markovič v kombinaciji, s čimer je ponovila svoj dosežek izpred dveh let, ko je bilo SP na Kitajskem. Mina je potrdila, da je trenutno naša najboljša plezalka in da se lahko v balvan-skem (na SP je osvojila 12. mesto) in težavnostnem plezanju (6. mesto) kosa z vsemi najboljšimi na svetu. Kombinacijska medalja to samo potrjuje.
»Na kolajno v posameznih disciplinah bo res treba še malo počakati, čeprav vem, da sem bila dobro pripravljena in sem jo bila na tem SP definitivno zmožna doseči. Upam, da je ne bom čakala predolgo. Lahko rečem, da je tudi v kombinaciji medalja zanesljivo veliko vredna. Skupno gledano sem zadovoljna in z veseljem gledam na tekme svetovnega pokala v težavnosti, ki jih je letos še zelo veliko na sporedu in se leto šele prav začenja,« je dejala bronasta Markovičeva, ki jo naslednja tekma čaka že čez slab teden.
»Na poti smo že precej dolgo, vse od Chamonixa. V Arcu je bilo kar nekaj tekem, vmes pa ni bilo časa za treninge. Upam, da se vse skupaj že ne vleče predolgo in da je vse ostalo na
Slovenija tretja v skupnem seštevku narodov
V skupnem seštevku narodov je Slovenija (164 točk) med več kot 40 ekipami zasedla tretje mesto, ameriška ekipa je zbrala le tri točke več od slovenske reprezentance, prvo mesto pa je zasedla reprezentanca Rusije (191 točk). Slovenija je prehitela takšne velesile tega športa, kot so Švica, Avstrija in Francija.
mestu, tako kot mora. Zanesljivo bom na naslednji tekmi v Brianconu stisnila vse iz sebe in odplezala v slogu, kot ga prikazujem zadnje čase, potem pa sledi nekaj premora,« je še dodala Markovičeva.
V treh disciplinah težavnosti (lead), balvanih (boulder) in hitrosti (speed) sta na prvenstvu tekmovala tudi Natalija Gros in Klemen Bečan, ki sta se uvrstila med najboljših šest na svetu. Grosova je bila skupno peta, Bečan pa šesti.
Mina šesta v težavnosti
Mina je izmed posamičnih nastopov največ pričakovala od težavnosti: dokaz odlične forme je bila tudi zmaga na zadnji tekmi pred tem SP v francoskem Chamonixu. Tokrat so organizatorji prvič na svetovnem prvenstvu 77 tekmovalk razdelili v dve kvalifikacijski skupini, vsako z dvema različnima smerema. Povsem nov način, ki ga prej niso preizkusili niti na tekmah svetovnega pokala, je povzročil nekaj zmede med
Boks • Dejan Zavec
Welcome to Miami!*
Čeprav je bilo pred dnevi na tiskovni konferenci v hotelu Primus na Ptuju okrog kraja dvoboja Dejan Zavec -Andre Berto slišati le ugibanja
(Las Vegas, Los Angeles, New York ...), je ameriška spletna stran 8countnews.com že čez nekaj dni objavila vest iz 'zanesljivih virov': dvoboj bo v Mia-

Mina Markovič je na drugem zaporednem SP osvojila bronasto medaljo v kombinaciji.
trenerji in tekmovalkami, ki so se z razmerami spoprijemale vsaka na svoj način. Mina se je med 26 polfinalistk uvrstila kot 19. Polfinalno smer je opravila bolje, kot šesta, s čimer si je zagotovila nastop med 8 finalistkami.
»V Chamonixu sem dobila potrditev, da sodim v vrh. S kvalifikacijami v Arcu pa se sploh nisem ubadala, ker sem vedela, da sem sposobna plezati mnogo bolje. V polfinalu sem povsem drugače pristopi-
Grosovi državni rekord v hitrosti
Izmed Slovencev so v hitrostnem plezanju tekmovali Mina Markovič, Natalija Gros in Klemen Bečan - vsi so se nadejali dobrega rezultata predvsem v kombinaciji. Natalija Gros je kljub temu postavila nov slovenski državni rekord v hitrosti. Prejšnjo rekordno znamko je s časom 22,89 sekunde popravila za več kot sekundo. Vsi trije naši plezalci so se sicer uvrstili v spodnji del razpredelnice hitrostnega plezanja, a so v ostalih dveh disciplinah zbrali dovolj točk, da so se uvrstili pri vrhu kombinacije. Mina je priplezala celo do medalje ...
miju na Floridi! Novinar Keith Terceira namiguje tudi, da naj bi bil dvoboj v dvorani American Airlines, sicer domu košarkarskega moštva lige NBA
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in Tomi Jagarinec sta pred dnevi zatrjevala, da kraj dvoboja ni pomemben dejavnik, Miamija - rojstnega kraja tekmeca - pa vseeno nista pričakovala.
Miami Heat, ki sprejme skoraj 20 tisoč gledalcev!
Če bo novica potrjena, potem bo Dejan svoj naslov svetovnega prvaka verzije IBF četrtič branil v rojstnem mestu tokratnega tekmeca - Andrea Berta. Si je možno zamisliti še kakšen bolj neugoden scenarij za branilca naslova? Prepričani pa smo lahko, da Dejanu to ne bo vzelo niti kančka poguma -verjetno ga bo kakšen dodaten gram celo dobil!
* Dobrodošli v Miami!
JM
la in se 'naštimala' na običajno delovno frekvenco. Začela sem zelo dobro in plezala dobro do mesta, kjer je imelo težave več tekmovalk. Tam sem se ustavila za precej dolgo in potrošila veliko energije, sem pa ohranila trezno glavo in želja po finalu me je gnala naprej, da sem rešila položaj,« je dejala članica ptujskega plezalnega kluba 6b, ki trenira v Škofji Loki pri Romanu Krajniku. Markovičeva je doslej v svetovnem pokalu osvojila tri zmage, leta 2005 pa je postala mladinska svetovna prvakinja. Maja Vidmar in Natalija Gros sta v polfinalu končali na 11. mestu.
Finale je bil pravi triler, saj se nobeni od tekmovalk ni uspelo
dotakniti vrha izjemno zahtevne smeri. Zmagala je Avstrijka Angela Eiter, ki je edina naredila zahteven gib, na katerem je padlo preostalih sedem finalistk, tudi Mina. Drugo mesto je osvojila Južnokorejka Jain Kim, tretje mesto pa je na zmagovalnem odru zasedla še ena Av-strijka, Magdalena Rock. Mina je ohranila 6. mesto iz polfinala To je njen najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih v tej disciplini športnega plezanja, v kateri so doslej Slovenke osvojile tri medalje: Martina Čufar zlato pred desetimi leti v Win-terthurju, dve bronasti pa je s SP v letih 2007 in 2009 domov prinesla Maja Vidmar.
JM, sta
Nogomet • 1. SNL
100 % le še Maribor in Domžale
REZULTATI 2. KROGA: Nafta - Maribor 1:2 (0:1); strelci: Polareczki 88.; Volaš 37., Berič 84.;
Domžale - CM Celje 1:0 (1:0); strelec: Knezovič 43.;
Luka Koper - Olimpija 1:1 (1:0); strelca: Bagarič 30.; Radujko 59.;
HIT Gorica - Mura 05 1:1 (1:0); strelca: Galešič 26.; Gregorič 64. (avtogol);
Rudar Velenje - Triglav 5:0 (2:0); strelci: Majcen 26., Rotman 37., Pu-rišič 68., Tolimir 71., Berko 85.
1.	DOMŽALE 2 2 0 0 3:0 6
2.	MARIBOR 2 2 0 0 4:2 6
3.	MURA 05 2
4.	RUDAR VELENJE 2
5.	CM CELJE
6.	TRIGLAV
7.	HIT GORICA
8.	LUKA KOPER
9.	OLIMPIJA
10.	NAFTA
1 1 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 0 2
2:1 5:2 3:1 2:6 2:3 1:2 1:4 2:4
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 20:00: CM Celje - Luka Koper, Maribor - Rudar Velenje; NEDELJA 18.00: Mura 05 - Nafta, Triglav - Domžale; 20.00: Olimpija - HIT Gorica.
Danilo Klajnšek
Košarka • Pokal Primus 2011
Košarkarska praznika na Ptuju in v Kidričevem
Foto: Črtomir Goznik
Srečanji na Ptuju in v Kidričevem (na posnetku) je naša reprezentanca odigrala pred nabito polnimi tribunami.
Košarkaška reprezentanca Slovenije je imela na Ptuju in v Kidričevem v sklopu Pokala Primus 2011 popolno podporo, ki jo je z zavzeto igro pretopila v dve gladki zmagi. Poljska in Makedonija sicer sodita - ne samo na papirju, ampak tudi v realnosti - vsaj za en, če že ne dva kakovostna razreda nižje kot naša reprezentanca. Selektor Božidar Maljkovič je s tekmama dobil prvi vtis nad stanjem svojih varovancev. Ti
so s kakšno potezo navdušili gledalce na Ptuju in v Kidričevem, za oceno odlično pa so v igri naredili preveč napak -zmagali so predvsem s čvrsto obrambo.
Nasmeh na obrazu so lahko imeli tudi organizatorji ob prepolnih tribunah na Ptuju (gledalci so npr. stali na stolih in okenskih policah v dvorani, op. p.) in v Kidričevem. Odziv kaže na pozitiven košarkaški impulz, vzdušje pa zaradi zgo-
Foto: Črtomir Goznik
Božidar Maljkovič je na Ptuju v vlogi selektorja slovenske reprezentance debitiral na uradni tekmi.
Pokal Primus 2011:
Slovenija - Poljska 69:54 (18:21, 18:12, 14:11, 19:10)
SLOVENIJA: Lapornik, Lakovič 7, Udrih 3, Nachbar 8, G. Dragic 18, Jagodnik 6, Zupan 2, Begic 4, Blažič, Ožbolt 3, Z. Dragic 10, Slokar 8. Selektor: Božidar Maljkovič
Slovenija - Makedonija 83:71 (26:16, 14:23, 24:18, 19:14)
SLOVENIJA: Lapornik, Lakovič 13, Smodiš 13, Udrih 2, Nachbar 2, G. Dragic 3, Jagodnik 9, Begic 2, Lorbek 20, Ožbolt 7, Z. Dragic 5, Slokar 7. Selektor: Božidar Maljkovič
V igri še veliko prostora za napredek
dnje faze priprav na EP v Litvi vendarle ni bilo preveč naele-ktreno. Na Ptuju so se gledalci prav ogreli šele v zadnjih minutah tekme, ko so stoje spremljali zaključek srečanja; na koncu so reprezentanco Slovenije za zmago nad Poljaki (69:54) nagradili z dolgim aplavzom. Gostje, ki jih vodi slovenski trener Aleš Pipan, so presenetili v prvem polčasu, ko so z domiselno igro in natančnimi meti držali stik s slovensko reprezentanco, pri kateri se je na trenutke videlo, da je imela »težke noge« od treningov in še ni dovolj uigrana. Selektor Maljkovič je doživel boljših drugih dvajset minut, ko so Slovenci zaigrali izredno trdo v obrambi in so tudi z nekaj atraktivnimi potezami navdušili gledalce. Prvo ime tekme je bil NBA-zvezdnik Goran Dragič.
Drugi dan Pokala Primus 2011 so reprezentanti v Kidričevem v nedeljo zvečer ponovno doživeli veličasten sprejem in tudi nekoliko bolj odločno navijanje skozi vseh štirideset minut srečanja. Tega sta v prvi četrtini začela tudi Erazen Lorbek in Matjaž Smodiš, ki sta takoj pokazala svojo kvaliteto. Slovenci so tudi z njuno pomočjo in z atraktivno igro prišli do hitre prednosti 26:16.
Foto: Črtomir Goznik
Brata Dragič sta poskušala ustaviti Vlada Ilievskega (Makedonija); razplet opazuje Goran Jagodnik.
Kapetan Makedonije Pero Antič (skupno je dosegel kar 24 točk, op. p.) je bil najbolj razpoložen gostujoči igralec in je - ne glede na dejstvo, da gre za klasičnega centra - kot po tekočem traku zadeval tudi trojke. Gostje so tako na odmor odšli le s točko zaostanka, vendar je Slovenija v nadaljevanju tekme ponovno predvsem z agresivno obrambo in bolj zavzeto igro rezultat hitro obr-
nila v svoj prid ter na koncu slavila 83:71. Na tej tekmi je bil za najboljšega igralca izbran Erazem Lorbek. Nagrado mu je podelil svetovni boksarski prvak Dejan Zavec. Z dvema zmagama so naši osvojili Pokal Primus 2011, ki ga je kapetanu Jaki Lakoviču predal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Včeraj se je Pokal Primus 2011 končal s tekmo med reprezentancama Poljske in Ma-
kedonije, katere izkupiček je šel v dobrodelne namene. V celoti gledano je turnir dobro uspel, specifične drobne težavice niso pokvarile skupnega vtisa. Organizatorji, Košarkaška zveza Slovenije, Mestna občina Ptuj, Občina Kidričevo in JN Eventi, so zadeli v polno glede izbire mest, saj smo na Ptuju in v Kidričevem videli dva prava košarkaška praznika.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Člani naše reprezentance, ki so na Ptuju in v Kidričevem oddelali drugi del priprav na EP v Litvi.
Jaka Lakovič: »Mislim, da smo lahko zadovoljni z zmagama, kljub temu pa bo treba našo igro še zelo izboljšat. Razumljivo je, da naša igra še ni na nivoju, ki bi ga lahko pričakovali pred evropskim prvenstvom, saj smo šele v zgodnji fazi priprav. Tako na Ptuju kot tudi v Kidričevem je bilo zelo lepo igrati, saj se vidi, da gre za športni mesti, katerih prebivalci ljubijo šport. Prav zaradi njih smo tudi mi dali vse od sebe za ti dve zmagi.«
Matjaž Smodiš: »Kritično bi rekel, da sta ti dve tekmi na Ptuju in v Kidričevem razkrili celo več negativnih kot pozitivnih stvari. Res je zmeraj lepo zmagat in zato ostane dober občutek ... Če pa analiziramo tekmi bolj podrobno, napad za napad, obrambo za obrambo, potem vidimo, da je pred nami še veliko dela in stvari, ki jih moramo še izboljšati do evropskega prvenstva v Litvi.«
Erazem Lorbek: »V naši igri je še veliko prostora za napredek, a glavno je, da smo zmagali obe tekmi. Na Ptuju in v Kidričevem je bila dobra publika, ki nam je pomagala do zmag, medtem ko smo se ji mi po najboljših močeh zahvalili z našima solidnima predstavama.«
Foto: Črtomir Goznik
Odmore je z atraktivnimi nastopi popestrila plesno-navijaška skupina Zmajčice.
Foto: Črtomir Goznik
V odmoru tekme v Kidričevem so se predstavili mladi košarkarji KK Maska caffe in OŠ Kidričevo.
Izjemen dogodek za Ptuj in Kidričevo
Dejan Levanič (častni pokrovitelj turnirja Pokal Primus 2011 in poslanec v Državnem zboru republike Slovenije): »To je bil izjemen dogodek tako za Ptuj kot tudi za Kidričevo. Gre za regijski dogodek, ki nam mora pomeniti zelo veliko in nam daje neko izhodišče, da bomo čim več energije vložili v nastanek košarkaškega središča na Ptuju in v okolici. Vse delamo v tej
smeri, da Ptuj zares postane pravo košarkaško mesto in da uspešno izpeljemo naš del projekta, ki se bo odvijal v sklopu evropskega prvenstva v košarki leta 2013.«
Andrej Klasinc (direktor Term Ptuj): »V Termah Ptuj smo se sistematično lotili projekta in košarkaški turnir Pokal Primus bomo organizirali tudi v prihodnjih letih. Lahko pa rečem, da sta tekmi slovenske košarkaške reprezentance na Ptuju in v Kidričevem dobesedno 'zažgali'.«
Helena Neudauer (podžupanja mestne občine Ptuj): »Moram reči, da mi je bilo najbolj
všeč predvsem to, da se je v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju zbralo kar okrog dvatisoč gledalcev. To nam kaže, da je na Ptuju veliko zanimanje za košarko. Seveda pa smo bili vsi navdušeni, da je naša reprezentanca zmagala.«
Anton Leskovar (župan občine Kidričevo): »Počaščen sem, da se je v Kidričevem odigrala tako velika tekma. To je neko novo obdobje za naš kraj, saj smo znani, da se k nam hodi pripravljat nogometna reprezentanca Slovenije, medtem ko smo se sedaj vpisali na zemljevid še kot košarkarsko mesto.«
Odbojka na mivki • Beach master 2011 na Ptujskem jezeru
Odbojkarski spektakel kljub slabemu vremenu uspel
Z zaključnimi boji se je v soboto pozno zvečer na Ptujskem jezeru zaključil že 3. Beach Master, največji spektakel v odbojki na mivki v Sloveniji. Šlo je za drugi letošnji turnir, tekmovalce čakata še dva (Kranj in Mozirje), kljub temu pa ravno ptujski velja za naj, naj v vseh pogledih.
Glavno vlogo pri krojenju usode letošnjega odbojkarskega praznika na Ranci je imelo vreme (spremenljivo in ne vroče kot pretekli leti), ki je praktično vse štiri dni nagajalo tekmovalcem, še bolj pa organizatorjem. Toda le-ti so bili dovolj iznajdljivi, tako da je vse - predvsem v petek in v deževni soboti - potekalo brez težav (v soboto so bili zaradi dežja na sporedu le finalni boji). Zaradi slabšega vremena se je letos zbralo manj gledalcev kot lani in predlani, kljub temu pa so lahko ti uživali ob dokaj kvalitetnih predstavah in odličnem spremljevalnem programu, kar daje osrednjemu turnirju serije Beach Master posebno veljavo in odlično izhodišče za v bodoče.
Prvi dan, v sredo, smo najprej videli predtekmovalne boje v moški konkurenci, saj se je za turnir prijavilo 20 parov, medtem ko jih je na glavnem turnirju nastopilo 16. Pri dekletih je bila udeležba številčno nekoliko skromnejša, saj se je prijavilo 14 parov. Kot se za ptujski turnir tudi spodobi, razveseljuje predvsem spoznanje, da je tudi med nastopajočimi iz leta v leto več domačih tekmovalcev. Tako so ob že standardnem Petru Juretu Bedraču (nastopil je v ekipi OK beach volley Ptuj v paru z Leom Mohoričem; osvojila sta končno 5. mesto) od domačih igralcev nastopili še Sara Vidovič (Terasa fest v paru z Tjašo Vidič; osvojili sta končno 13. mesto) in bra-
Pri dekletih sta se zmage veselili Andreja Vodeb in Martina Jakob.

Pri fantih sta brata Jan in Daniel Pokeršnik na Ptuju osvojila že drugo lovoriko.
Tenis • Posamično EP U-14 na Češkem
Rychagova maščevala pariški poraz
Pretekli teden so po Evropi potekala evropska posamična prvenstva za igralke in igralce v kategorijah U-14, U-16 in U-18. Slovenci smo imeli kar nekaj
tekmovalcev, največ smo pričakovali od Nastje Kolar. Le-ta je v Švici potrdila izjemen napredek, ki ga zadnje čase kaže tudi na turnirjih serije WTA in
je osvojila naslov evropske prvakinje v konkurenci U-18.
V elitno teniško družbo se počasi prebija tudi mlada ptujska igralka Nina Potočnik, ki je na Češkem nastopila v konkurenci U-14. Na glavnem turnirju je nastopilo skoraj 100 igralk, tako da je morala končna zmagovalka doseči najmanj 6 zmag - kot na Grand slam turnirjih. Nina je bila v češkem nacionalnem teniškem centru 14. nosilka, kar ji je v 1. krogu prineslo napredovanje brez boja. V 2. krogu je varovanka trenerja Zorana Krajnca ugnala Romunko Cristiano-vo, v 3. pa jo je čakala Latvijka Emulina, s katero se je že srečevala na turnirjih po Evropi.
Z zmago si je Nina priigrala uvrstitev med najboljšo šest-najsterico, za napredovanje pa se je pomerila z dobro znanko iz zadnjega turnirja v Parizu -Rusinjo Rychagovo, ki je bila 3. nosilka (še pred dobrim mesecem je bila številka 1 v Evropi). Nina je v Parizu izjemno močno Rusinjo ugnala, tokrat pa ji na razmočenem in posledično počasnem igrišču ni uspelo izkoristiti svojih prednosti in je morala priznati premoč tekmici.
Tudi v paru z Manco Pislak je Nina izgubila v osmini finala, saj ju je izločil romunski par Chiufrila/ Cristian, ki se je na koncu uvrstil celo v finale.
JM
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) se je na evropskem prvenstvu posameznic uvrstila med 16 najboljših.
EPP, rezultati, posamezno:
2.	krog: Nina Potočnik (Slovenija, 14) - Jacquelin Adina Cristian 6:1, 6:1
3.	krog: Nina Potočnik - Darta-Elizabeta Emulina (Latvija) 6:4, 6:1 Osmina finala: Nina Potočnik - Anastasija Rychagova (Rusija, 3) 3:6, 3:6 Finale: Ana Konjuh (Hrvaška, 2) - Belinda Benčič (Švica, 4) 6:4, 3:6, 6:1
Dvojice:
2.	krog: Potočnik/Pislak (Slovenija, 6) - Chinellato/Zerulo (Italija) 6:2, 7:5
3.	krog: Potočnik/Pislak - Chiufrila/ Cristian (Romunija, 10) 2:6, 2:6
Rezultati finalov, moški:
za 3. mesto: Peric / Nojic (Hrv) - Dominguez / De Amo (Špa) 0:2 (14:21, 14:21);
za 1. mesto: D. Pokeršnik / J. Pokeršnik - Potočnik / Koncilja 2:0 (21:10, 21:15)
Veliki finale pri moških je bil praktično »enosmerni promet« s strani bratov Pokeršnik in je trajal le 36 minut. Naveza Potočnik/Koncilja je bila po dramatičnem polfinalu proti Špancema preveč »iztrošena«, da bi se lahko resneje upirala Janu in Danijelu, ki na ptujskem turnirju nista oddala niti niza in sta tako povsem zasluženo slavila še drugič po letu 2009.
Ženske:
za 3. mesto: Crnjac / Kontrec - Strel Kosmač / Pešič 2:1 (23:21, 17:21, 15:7);
za 1. mesto: Čižmarova / Michalovičova - Vodeb / Jakob 0:2 (17:21, 14:21)
V 38 minut dolgem ženskem finalu sta se slovenski igralki Andreja Vodeb in Martina Jakob maščevali Slovakinjama za poraz v 3. krogu. Tokrat je bila njuna igra bistveno boljša kot v tekmi rednega dela turnirja, več kot očitno pa je bilo tudi, da sta bili bolje pripravljeni na dež in hladno vreme, ki sta krojila finale. 900 evrov, kolikor sta dobila oba zmagovalna para, je tako zasluženo romalo v njune roke.
Foto: Črtomir Goznik
Mamograf za ptujsko bolnišnico
Letošnji Beach Master se je letos poleg svojega tradicionalnega športnega vidika zapisal tudi po humanitarni noti. V sklopu turnirja je namreč med 21. in 23. julijem potekala dobrodelna dražba fotografij Špele Bokal z odbojkarskimi motivi, zbrana sredstva pa so organizatorji namenili za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. Vsekakor gre za pohvale vredno akcijo vseh, ki so pristopili k omenjenemu humanitarnemu projektu.
Foto: Črtomir Goznik
ta Iztok ter Matjaž Novak za
ekipo Kluba ptujskih študentov (končno 17. mesto). Tudi v organizacijski ekipi so Ptujčani dobro zastopani: glavni direktor turnirja je Mitja Kmetec, Ptujčan, ki zadnja leta živi in dela v Ljubljani.
Letošnja konkurenca je bila nekoliko okrnjena, tako v moški kot ženski konkurenci, glavni vzrok za to je ta, da so še nekateri drugi tovrstni močnejši turnirji potekali istočasno (Poljska, Kanada). Gledalci so pogrešali predvsem najboljšo slovensko žensko dvojico zadnjih let pri nas, Simono in Eriko Fabjan, prav tako pa pri moških ni bilo lanskih zmagovalcev Nejca Zemljaka in Alena Pajenka, ki prihaja iz Destrnika. Kljub temu smo videli napete boje, po katerih sta v ženski konkurenci pričakovano slavili
Andreja Vodeb in Martina
Jakob, pri moških pa - prav tako pričakovano - brata Jan in Danijel Pokeršnik, ki na celotnem turnirju nista oddala niti niza. Kot je to že navada, so konkurenco slovenskim dvojicam delali pari iz Madžarske, Slovaške, Španije in Hrvaške.
Kljub muhastemu in nič kaj poletnemu vremenu je še en odbojkarski spektakel na Ranci uspel, organizatorji pa že kujejo načrte, kako sam turnir v bodoče še oplemenititi in nadgraditi, da bo postal primerljiv tistim, ki potekajo v odbojkarsko razvitejših deželah. Kot tak bi namreč lahko brez težav privabljal najmočnejše domače ekipe, prav gotovo pa bi postal še bolj zanimiv tudi za atraktivne in kvalitetne dvojice iz tujine.
Tadej Podvršek
Iz leta v leto na višjem nivoju
Jure Peter Bedrač, OK beach volley Ptuj, 5. mesto pri moških:
»Sam turnir je bil glede na pretekli leti slabše kakovosti, saj ni bilo kar nekaj kvalitetnih ekip. Tudi midva s partnerjem (Leom Mohoričem, op. a.) sva imela smolo, saj se je Leo pred kratkim poškodoval in so mu šele tik pred turnirjem sneli šive iz roke, tako da je težko igral. Imava še nekaj dni časa, da popraviva nekatere napake, ki so se dogajale na Ranci in se pripraviva na državno prvenstvo v Kranju, kjer upava na boljšo uvrstitev.«
Sara Vidovič, Terasa fest, 13. mesto pri dekletih: »Sam turnir je iz leta v leto na višjem nivoju, poskrbljeno je tako za tekmovalce kot gledalce. Letos je sicer na žalost bilo kar nekaj smole z vremenom, toda ne glede na to mislim, da je bilo v redu. S partnerko (Tjašo Vidič, op. a.) sva nekako dosegli to, kar sva si zadali pred turnirjem. Treba se je zavedati, da je to šele najin prvi turnir, na katerem igrava skupaj. Škoda, da je na Ptuju odbojka na mivki tako slabo razvita; mislim, da se bo moralo še veliko delati na tem, da bi lahko še kdo poleg Petra Jureta Bedrača posegal po najvišjih mestih.«
Jan Pokeršnik, Intersport Gloryfy, 1. mesto pri moških: »Menim, da sva z bratom Danijelom celotni turnir odigrala praktično brez napak. Na turnir sva se pripravljala dva meseca in vse skupaj nama je lepo uspelo, saj se nama v nobenem setu na turnirju ni nihče niti približal. Tudi vreme, ki je bilo na Ptuju precej kislo, naju ni motilo, saj sva se pripravljala v takšnih pogojih. Tudi v prihodnji sezoni upava, da se bova borila za naslov in morebiti dosegla »hattrick«, saj sva tukaj slavila že drugič.«
Andreja Vodeb, Alkemist, 1. mesto pri dekletih: »Celoten turnir je bil sijajno organiziran. Z Martino (Jakob, op. a.) sva želeli nadgraditi dobro igro, ki sva jo na Ptuju kazali zadnji dve leti. Želeli sva dokazati, da sva trenutno najboljši, saj se je to od naju tudi pričakovalo. Nenazadnje sva na papirju veljali za glavni favoritinji, zaradi tega sva bili pod velikim pritiskom. Proti Slovakinjam sva sicer v 3. krogu izgubili, toda na podlagi tega sva lažje zasnovali svojo taktiko za finale, kjer sva brez težav slavili. S partnerko sva veliko vadili v dežju, v takih pogojih že odigrali kak turnir, tako da glede vremena ni bilo nobenih težav.«
Nogomet • NK Lovrenc
Sedmo mesto uspeh za novince
Nogometaši iz Lovrenca so v minuli sezoni igrali v 1. ligi MNZ Ptuj in kot novinci zasedli 7. mesto. Z malo več sreče bi lahko bili tudi višje, vendar so tudi s tem zadovoljni. Zavedajo se, da če želijo biti uspešni in realizirati svoje želje, morajo
kar najbolje pripravljeni pričakati novo prvenstvo, ki bo v novi sezoni daljše in kvalitetnejše.
Kot večina klubov so tudi v Lovrencu pričeli priprave prejšnji teden. Trener Stanislav Me-sarič bo ob igralcih, ki so ostali,
imel na voljo tudi nekaj okrepitev. K Lovrencu so pristopili Luka Pepelnik, Matej Erlač, Marko Kirbiš, Matej Erlač, Gregor Kuret in Andrej Pulko. V NK Majšperk sta prestopila Damjan Bezjak in Vojko Tominc.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljske tekme
Prijateljske tekme se vrstijo ...
Aluminij - FC Hapoel Haifa 0:1 ((0:0)
STRELEC 0:1 Avunil (56)
ALUMINIJ: Murko, Medved, To-polovec, Bingo, Lonzarič, Bajlec, Re-žonja, Spahič, Petek, Kurež, Rešek. Igrali so še: Kmetec, Ljubec, Marlon, Vindiš, Majer, Fekonja, Poljanec, Pe-čovnik, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
Pričetek prvenstva v 2. SNL je vedno bližje, nogometaši Aluminija pa ga želijo pričakati kar najbolje pripravljeni. Da je tako, se vidi iz srečanja v srečanje, v katerih proti objektivno močnejšim tekmecem Kidričani kažejo dobre predstave. Tokrat trener Bojan Flis ni mogel računati na poškodovana Miha Kokola in Borisa Sambolca.
Prvi polčas proti Izraelcem je prinesel enakovredno igro, ki je bila v polju hitra, kombinatorna, vendar na trenutke preostra - v tem segmentu so prednjačili gostje. Eni in drugi si niso priigrali izrazitih priložnosti, oboji so poizkušali predvsem s streli od daleč in tako so mreže mirovale do konca polčasa.
Da se ne bi izneverili tradiciji, so bili nogometaši Aluminija v nadaljevanju ponovno boljši tekmec ter so povsem nadigrali svoje nasprotnike. Sprožili so nekaj nevarnih strelov na vrata Hapoela, ki pa niso našli poti v nasprotnikovo mrežo. Še najbliž-
je zadetku je bil v 60. in 67. minuti Marko Kmetec, ko je obakrat streljal z glavo. Gostje so izkoristili praktično edino priložnost v tem delu igre, ko so po slabo zaključenem napadu Kidričanov iz hitrega nasprotnega napada dosegli zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega.
Odigravanje prijateljskih tekem v pripravljalnem obdobju je povsem normalno, vendar je bilo vsaj na zadnjih dveh v Kidričevem zaznati preveliko ostrino gostov, ki je večkrat prešla v grobosti. Kaj je bil razlog temu, da so Moldavci in Izraelci igrali tako, ni jasno, še najbližje odgovoru je verjetno nemoč. Še dobro, da so jim Kidričani odgovorili z dobro igro in da pri tem niso skupili kakšne težje poškodbe.
Danilo Klajnšek
Zavrč - Simer Šampion 2:0 (2:0)
STRELEC: 1:0 Murat (14), 2:0 Murat (22)
ZAVRČ: Golob, Lenart, Murko, Ru-mež, Gabrovec, Kuserbanj, Šnajder, Fridl, A. Čeh, Darmopil, Murat. Igrali so še: Sagadin, Domjan, Vinkovič, Pečnik, Matjašič, Letonja, Marinič. Trener: Miran Emeršič
Zavrčani so srečanje z novim celjskim drugoligašem zaradi obilnih padavin v zadnjih dneh odigrali na pomožnem igrišču v bližnjih Stojn-
Nogomet
Perger in Kajtazi v Kopru
Denis Perger in Naser Kajta-zi, nekdanja nogometaša zdaj že propadlega Laboda Drave, sta si pred kratkim poiskala novega delodajalca. Triletni pogodbi sta namreč podpisala z ekipo Luke Kopra, ki ima v letošnji sezoni visoke cilje, kljub temu da so v 1. krogu Prve lige izgubili v Murski Soboti. Perger, ki je bil v preteklosti večkrat na očeh tujih, predvsem italijanskih klubov (v Italiji je opravil že nekaj preizkušenj), je sicer star 18 let in stalni član slovenske reprezentance U-19. Denis se najbolje znajde na položaju levega bočnega nogometaša, medtem ko je Naser Kajtazi leto dni starejši in je napadalec. V Luki Koper tako nadaljujejo s svojo vizijo, ki v prvi vrsti vključuje delo z mladimi, perspektivnimi nogometaši iz vse Slovenije.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Denis Perger ...
Foto: Črtomir Goznik
... in Naser Kajtazi sta iz Ptuja prestopila v Koper.
cih. Na sicer odlično pripravljeni zelenici, ki pa je postajala iz minute v minuto bolj razmočena in težka za igro, je nov tretjeligaš v začetku povsem prevladoval in preko Mateja Murata tudi dvakrat zadel. Nato se je igra nekoliko umirila, do sape so prišli tudi »šampioni«, ki jih vodi Jani Žilnik, toda napadalci celjske ekipe so bili v nedeljo vse preveč nezbrani v zaključku akcij. Kljub temu so lepše priložnosti še naprej imeli nogometaši Zavrča, saj je v prvem delu vratnico zadel Aleš Čeh, sicer nova okrepitev Zavrčanov, v drugem polčasu pa je vratnik veselje preprečil še enemu novincu, in sicer Juretu Matjašiču. Zaradi poškodb so pri enem izmed glavnih favoritov za končno slavje v 3. ligi manjkali San-di Čeh, Ivan Filipovič (v preteklosti je nosil dres ptujskega prvoligaša, nazadnje pa je igral v Lendavi) ter že dalj časa poškodovani Frangež.
Zavrč bo naslednje srečanje odigral v soboto, ko se bo na domačem terenu ob 18. uri pomeril z ekipo Šmartnega ob Paki, ki bo v novi sezoni igrala v 2. ligi
Stojnci - Središče ob Dravi 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 S. Meznarič (18), 2:0 S. Meznarič (33), 3:0 Roškar (69), 4:0 S. Meznarič (73)
STOJNCI: Veselič, Golob, Draško-
,.,_ ___
_
Foto: Črtomir Goznik
Članska ekipa NŠ Poli Drava Ptuj (modri dresi) je ugnala mladinsko ekipo Dravinje.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši FC Hapoel Haife so proti Kidričanom na trenutke prikazali (pre)grobo igro.
vič, Dugolin, Kokot, Petrovič, Klajde-rič, Kelenc, Pernek P., Meznarič S., Janžekovič. Igrali so še: Ratek, Arsič, Gajšek, Roškar, Meznarič P., Pernek G. Trener: Boris Klinger
SREDIŠČE: Šnajder, Krajnčec, Sakelšek, Novak, Zemljič, Dogša, Ivanuša, Miljevič, Habjanič, Lesjak, Krajnčan. Igrali so še: Majč, Mlinarič, Nemec, Cvetko, Kirič. Trener: Boštjan Zemljič.
Dodobra spremenjena ekipa Stojncev, ki bo tudi v prihajajoči sezoni igrala v tretjeligaški nogometni druščini, se je v soboto na domačem terenu v prijateljskem obračunu pomerila z ekipo Središča ob Dravi, sicer članom MNZ Ptuj. Prevetrena domača ekipa je bila v obeh polčasih pričakovano veliko boljši tekmec, končni izid pa bi lahko bil tudi višji kot 4:0. V domačem dresu je nastopil tudi Doris Kelenc, nekdanji član ptujske Drave, nazadnje pa igralec Rudarja iz Velenja. Kelenc je trenutno brez kluba, zato v pričakovanju novega prestopa trenira s Stojnčani. Naslednje srečanje bodo Stojnčani odigrali v sredo, ko se bodo ob 18. uri doma pomerili z ekipo Marles hiš iz Limbuša, ki nastopa v Štajerski ligi.
NŠ Poli Drava Ptuj -Dravinja (mladina) 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Krajnc 30.
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Pukšič,
Goričan, Roškar, Krajnc, Zdovc, Za-goršek, Wagner, Robnik, Letonja, Nikolaj. Igrali so še: Gril, Šoštarič, Leskovar, Jauševec, Zupanič. Trener: Tomi Grbavac
Članska ekipa NŠ Poli Drava iz Ptuja je v soboto doma odigrala prvo prijateljsko srečanje pred novo sezono, ko bodo golobradi mladeniči nastopali v Štajerski ligi. Njihov tekmec je bila mladinska ekipa drugoligaša Dravinje iz Slovenskih Konjic. Ptujča-ni so slavili z zadetkom Dana Krajn-ca z rezultatom 1:0. Glede na to, da se ekipa NŠ Poli Drava Ptuj še formira, je bil trener Tomi Grbavac lahko zadovoljen s prikazanim. Solidna je bila predvsem igra v fazi napada, medtem ko se v fazi obrambe še vidi neuigranost, poleg tega pa je za moštvom serija težkih treningov, zato se je poznala utrujenost. Naslednje srečanje bodo mladi Ptujčani odigrali v sredo proti ekipi Gerečje vasi (član MNZ Ptuj), v soboto pa bodo doma gostili ekipo Ormoža.
TP
Tromejnik G. Kalamar -Podvinci Betonarna Kuhar 2:0 (0:0)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Klinger, A. Toplak, Brumen, Lah, Bratec, Topolovec, Belšak, Juršek, Pože-gar, Hauptman, M. Toplak. Igrali so še: Simonič, Kokol, Jaušovec.
Svojo prvo pripravljalno srečanje so odigrali tudi nogometaši iz Pod-vincev, ki so gostovali v Kuzmi. Ta kraj očitno živi s svojimi nogometaši, saj se je na tekmi zbalo tristo gledalcev, ki so zelo lepo sprejeli svoje goste. Slednji so ves čas tekme igrali dobro, bili nekoliko boljši, vendar pa je tokrat zatajila njihova realizacija.
Slednje se je ponovilo tudi v drugem delu tega srečanja, domačini pa so iz dveh nasprotnih napadov dvakrat premagali gostujočega vratarja. Zadetkov so se prešerno veselili s številnimi navijači, ki so ustvarili vzdušje prave prvenstvene tekme.
DK
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljske tekme
V sredo, 27. 7., ob 18.00 bodo odigrane naslednje prijateljske nogometne tekme: Stojnci - Pekre Limbuš, 1A AVTO Gerečja vas - Drava Ptuj in Hajdina - Podvinci Betonarna Kuhar.
Danilo Klajnšek
Radiogoniometrija
Niko Gaberc in Marko Kužner balkanska prvaka 2011
V kraju Zenica v Bosni in Hercegovini je minuli vikend potekalo 6. balkansko prvenstvo v amaterski radiogonio-metriji, ki se ga je prvič udeležila tudi ekipa slovenskih radioamaterjev.
Amaterska radiogoniometrija je ena izmed dejavnosti radioamaterjev in se šteje med športno-tehnične discipline, kjer tekmovalci s posebnimi sprejemniki (goniometri), kompasom in zemljevidom iščejo skrite oddajnike ali »lisice«, kot jim pravijo radioamaterji, ki jih je organizator tekmovanja skril na tekmovalnem terenu. Tekmovanje poteka po razgibanem terenu, kjer se skrije skupaj pet lisic, vendar pa tekmovalci iščejo samo tiste, ki so jim določene glede na kategorijo, v kateri tekmujejo. Kategorije so razdeljene glede na starost in seveda spol. Najtežja kategorija je M21 ali SENI-ORJI (v Sloveniji), kjer morajo tekmovalci najti vseh pet lisic, v ostalih kategorijah pa iščejo po štiri ali tri oddajnike. Razdalje, ki jih tekmovalci pretečejo na posameznem tekmovanju, lahko tudi presegajo 10 kilometrov. Zmaga tisti tekmovalec, ki v čim krajšem času najde vse svoje lisice in pride na cilj.
Letošnjega balkanskega prvenstva se je udeležila 18-članska ekipa tekmovalcev iz sedmih radioklubov iz Slovenije. Tekmovanja se je sicer udeležilo kar 81 tekmovalcev iz sedmih balkanskih držav: Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Srbije in Romunije. V dveh dneh sta potekali dve
tekmovanji, in sicer prvo na UKV (144 MHz), drugo pa na KV (3,5 MHz) frekvenčnem področju, in sicer na 1000 m visokem hribu v bližini Zenice. Na zelo težkem terenu in v izredni vročini, saj so temperature presegale 30 °C, so slovenski tekmovalci osvojili odlične uvrstitve, saj so pobrali kar šest prvih in dve drugi mesti, torej skupno osem medalj v dvanajstih kategorijah. Za rezultat sta šteli obe tekmi skupaj, torej so morali tekmovalci na obeh tekmah pokazati kar največ, če so hoteli osvojiti visoke uvrstitve. Od slovenskih tekmovalcev so v svojih kategorijah zmagali in s tem osvojili naslove balkanskih prvakov za leto 2011:
Niko Gaberc, radioklub Ormož, zmagovalec kategorije M21: »Takega uspeha na balkanskem prvenstvu nisem pričakoval, saj sem komaj nekje na polovici kondicijskih priprav na evropsko prvenstvo in še nisem tako pripravljen, kot bi si želel biti. Po tihem sem upal, da se bom uvrstil nekje med prve tri, ampak sem na tekmovanju napravil vse tako, kot je treba in uspeh je bil tu. Po vseh naslovih državnega prvaka, ki sem jih osvojil v svoji tekmovalni karieri, je to eden izmed mojih največjih uspehov, poleg seveda dveh 4. mestih na svetovnih prvenstvih in 6. mesta na evropskem prvenstvu.«
-	kategorija W14 Ana Čufer iz radiokluba Ajdovščina,
-	kategorija M14 Marko Kužner iz radiokluba Ptujska Gora,
-	kategorija W21 Maja Ma-rušič iz radiokluba Krško,
-	najtežja kategorija M21 Niko Gaberc iz radiokluba Ormož,
-	kategorija M50 Stanko Čufer iz radiokluba Ajdovščina in
-	kategorija M60 Zdravko Ivačič iz radiokluba Slovenske Konjice.
Drugo mesto je v kategoriji W21 osvojila Adrijana Moškon iz radiokluba Krško, v kategoriji M40 pa je bil Andrej Trojer iz radiokluba Radomlje prav tako drugi. To tekmovanje je prineslo enega izmed največjih uspehov za slovenske
tekmovalce v amaterski radio-goniometriji v mednarodnem merilu in je tudi pokazalo, da so reprezentanti že dobro pripravljeni na bližajoče evropsko prvenstvo, ki bo v začetku septembra v Romuniji. Sicer se v reprezentanco uvrstijo tekmovalci na podlagi seštevka točk, ki so jih osvojili preko tekmovanj na slovenskih tekmah. Teh je vsako leto 7 in 5 najboljših rezultatov potem šteje v izbor za reprezentanco, ki se potem vsako leto v septembru udeleži evropskega ali svetovnega prvenstva. Do evropskega prvenstva reprezentante čakajo še skupne priprave, ki bodo tokrat na Rogli, prav tako pa imajo v planu udeležbo na dvodnevnem mednarodnem tekmovanju v okolici Brna na Češkem, vse to v avgustu.
Uroš Krstič
Slovenski dobitniki medalj na balkanskem prvenstvu v radiogoniometriji, med katerimi sta tudi Niko Gaberc iz Ormoža (drugi z desne) in Marko Kužner iz radiokluba Ptujska Gora (tretji z leve).
Šah • Evropsko prvenstvo U-18
Pikado • Vavtar team iz Vidma pri Ptuju
Odlični rezultati doma in v tujini
V marcu se je v Motelu Čarda v Nemčavcih pri Murski Soboti igralo 9. državno prvenstvo v elektronskem pikadu pod okriljem Pikado zveze Slovenije. Naziv državnega prvaka v posamezni konkurenci je osvojil Andrej Gorjak iz ekipe Top Gun Grlava, ki je v finalu premagal Sebastijana Zadrav-ca - Vavtar team (Videm pri Ptuju), na tretje mesto pa se je uvrstil Gregor Penko (Arkus, Primorska). Zadravec se je tako z doseženim 2. mestom uvrstil v reprezentanco, saj so se ostali štirje: Gorjak, Vavtar, Kopše ter Penko, kvalificirali že preko rang turnirjev, ki so potekali skozi vso sezono.
Pri ženskah je naslov državne prvakinje osvojila Branka Špec (Divje mačke iz Grajene), drugo mesto si je priborila Nataša Krajnc, tretje pa Viktorija Klaneček (obe Vavtar team,
je osvojil mariborski Jack bar, tretje pa Bar General Maribor. Igralci Vavtar teama so osvojili 7. mesto.
V	ženski slovenski ligi (501 DO) je sodelovalo šest ekip iz cele Slovenije. Po vzgledu moške ekipe so naslov državnih prvakinj osvojile vavtarke pred ekipo Top Gun iz Grlave ter Divjimi mačkami iz Grajene.
Svetovno in evropsko prvenstvo
V	Španskem mestu Beni-dorm se je od 21.-28. 5. 2011 igralo svetovno in evropsko prvenstvo v elektronskem pi-kadu po verziji IDF (Internacional Dart Federation) ter EDU (European Dart Union). Prvenstva se je udeležilo preko 600 igralcev iz 21 držav. Skupaj je v Španiji nastopilo 86 slovenskih
uvrstitvami na svetovnem in evropskem prvenstvu v tem letu zelo zadovoljni, seveda pa je njihov cilj še višji, kar pomeni da si kot posamezniki ali ekipa želijo naslova evropskih prvakov.
Po vrnitvi iz Španije niso počivali, saj je bilo že 11. 6. 2011 v mariborski športni dvorani Štuk 2. državno prvenstvo v klasičnem pikadu (kovinski špici) po verziji WDF (World Dart Federation), kjer se je izbirala reprezentanca, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu na Irskem v septembru.
Med 37 igralci je naslov državnega prvaka pripadel najmlajšemu igralcu prvenstva, 21-letnemu Sašu Vuteku (Top Gun), ki je v finalu s 6:2 premagal največje presenečenje prvenstva, Andreja Adamiča (Modri Medo). Tretje mesto
Videm pri Ptuju). Špecova se je tako zraven Viktorije Kla-neček, Mateje Bezjak (Tip-Top Polzela) ter Katarine Gorjup (PK Primorska) uvrstila v žensko reprezentanco za evropsko prvenstvo.
Člani Vavtar teama se lahko pohvalijo tudi z odličnimi uvrstitvami v ligaškem delu tekmovanja. Tako so v slovenski super ligi (501 DO), kjer se je za naslov najboljših potegovalo pet ekip iz celotne Slovenije, fantje osvojili naslov državnih prvakov. Drugo mesto je pripadlo pikado ekipi Kobra iz Pišec pred ekipo Top Gun iz Grlave. V kategoriji B (501 MO) in C (501 SO) pa so liga-ška tekmovanja potekala po regijah, najboljše ekipe pa so se pomerile še na državnem prvenstvu. Naslov v kategoriji B je osvojila ekipa PK Sava-Por-to pub iz Hrastnika pred PK Strelo iz Velenja, tretje mesto pa je pripadlo Vavtar teamu. V C-ligi je slavila ekipa B Bara iz Selnice ob Dravi, drugo mesto
Slovenija sedma, soliden prispevek Žana Belšaka
Kot smo že poročali, je v Romuniji potekalo evropsko šahovsko prvenstvo za mlade do 18 let. Na njem sta sodelovali tako ženska kot moška vrsta. V slednji je dokaj solidno nastopil tudi član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Žan Belšak.
Mladi Slovenci so v sedmih krogih trikrat zmagali, trikrat izgubili in enkrat igrali neodločeno. Zmagali so proti Nemčiji, tretji ekipi Romunije in
proti Moldaviji, to je ekipam, ki so bile po začetnem ratingu za Slovenci. Lep dosežek je bil remi proti tretji nosilki turnirja Turčiji, medtem ko so bile prva, druga in peta nosilka Poljska, Madžarska in Hrvaška za naše premočne. Ob koncu so s sedmimi točkami osvojili 7. mesto, kar je le za mesto manj od začetne uvrstitve. Skupaj so zbrali 14,5 šahovske točke, katerim je Žan Belšak z eno zmago, tremi neodločenimi izidi in dvema porazoma dodal 2,5 točke, kar je bilo glede na rating njegovih tekmecev nekako pričakovano. Po 4,5 točke sta prispevala Aljoša Tomazini in Samo Rožič, ki sta se med 52 posamezniki uvrstila na
10. oziroma 14. mesto, Žan Tomazini je dodal 3 točke in končal na 31. mestu, Žan Belšak pa z 2,5 točke na 38. mestu. Gotovo mu bodo pridobljene izkušnje pomagale na naslednjih nastopih in bo svoj talent lahko dokazal že na 6. mednarodnem turnirju Ptuj Open, ki bo potekal od 13. do 19. avgusta letos.
Končni vrstni red ekip: 1. Poljska 12 točk, 2. Turčija 12, 3. Romunija I 8, 4. Madžarska 8, 5. Hrvaška 8, 6. Romunija II 7, 7. Slovenija 7, 8. Bolgarija 7, 9. Nemčija 6, 10. Izrael 5, 11. Romunija III 3 in 12. Moldavija 1 točko.
Silva Razlag
igralcev iz PIZS (Pikado zveza Slovenije) ter 9 iz ZEPS (Zveze elektronskega pikada Slovenije).
Slovenci so dokazali, da se tudi v Sloveniji igra dober pikado, saj so skupno domov prinesli kar osem pokalov, od tega so štiri osvojili člani Vavtar tea-ma. Z dvema se lahko pohvali Mitja Habjan, večkratni državni prvak, ki je osvojil 1. mesto v disciplini Cricket Late night, zraven njega sta na stopničkah stala klubska kolega Davor Horvat na 2. ter Sebastijan Za-dravec na 3. mestu. 2. mesto pa si je Habjan priigral tudi v disciplini 501 DO.
Posebej bi še poudarili dobre rezultate naših moških ekip, in sicer so A-ligaši osvojili 5. mesto, v B-ligi so fantje osvojili 9. mesto, prav tako pa so se med prvih deset v Evropi, in sicer na 7. mesto uvrstili igralci lige C. Iskrene čestitke gredo tudi Vlastimirju Gavriloviču (2.), Jožetu Vavtarju (5.), Seba-stijanu Pečjaku (9 ) ter Mitju Habjan (13), za uvrstitev med TOP 20, izmed 437 igralcev v Evropi po evropskih rang turnirjih.
Slovenski moški reprezen-tanti so vse do polfinala beležili zmage, nato pa izgubili s Čehi in Hrvati, ki v pikadu veljajo za ene izmed najmočnejših ekip v Evropi in tako osvojili odlično 3. mesto. Tudi ženske so pokazale dobro igro in tako izboljšale uvrstitev iz lanskega mesta, saj so osvojile 7. mesto.
Po vsem zgoraj naštetem lahko povemo le še to, da so z
sta si delila Sebastijan Zadra-vec in Jože Vavtar (oba Vavtar team). Tako so se v slovensko reprezentanco, ki nas bo zastopala septembra na svetovnem prvenstvu na Irskem, uvrstili preko rang turnirjev Mitja Habjan, Sašo Vutek in Jože Vavtar. Ker pa je vice prvak Adamič odpovedal sodelovanje, je četrti kandidat za Irsko Sebastijan Zadravec.
Pri ženskah je slavila Nataša Krajnc, ki je v finalu s 6:3 premagala klubsko kolegico Viktorijo Klaneček (obe Vavtar team). Tretje mesto sta si delili Jasna Bezjak (Divje mačke) in Rosanda Jelen (Vavtar team). Zaradi odpovedi sodelovanja na Irskem s strani Krajnčeve sta se za vozovnico za Irsko v dodatni tekmi pomerili Jasna in Rosanda, saj se je Klanečk-ova uvrstila v reprezentanco že po rangih z največjim številom točk. Slavila je Rosanda Jelen ter se tako uvrstila v žensko ekipo, ki nas bo zastopala na Irskem.
V ligaškem delu, ki je letos potekal prvič, je tekmovalo šest ekip. Prepričljivo je na koncu le z dvema porazoma slavila ekipa Vavtar teama (Videm pri Ptuju), drugi je bil Top Gun (Grlava), tretja pa Buona Vita (Ptuj).
Vsem igralcem čestitamo za dosežene rezultate v sezoni 2010/11 ter jim želimo, da si čez poletje naberejo energijo za novo sezono, ki se bo začela že jeseni. Pikado pozdrav: Mirno roko ter dober met!
Patricija Bezjak
Podravje • Po novi Slovenjegoriški planinski poti
Za dušo in telo
Za vedoželjne in aktivnih počitnic željne obiskovalce širšega ptujskega območja smo pred dnevi odprli novo Slovenjegoriško planinsko pot. Začetek nove Slovenjegoriške planinske poti je v Termah Ptuj. Po pešpoti ob reki Dravi se odpravimo do mostu za pešce, preko katerega pridemo v staro mestno jedro Ptuja.
Ptuj leži v središču Spodnjega Podravja med Dravskim in Ptujskim poljem ob vznožju Srednjih Slovenskih goric. Mesto je danes najbolj poznano po veličastni srednjeveški veduti, na vrhu katere se pne mogočni grad.
Iz središča Ptuja se podamo do nekdanje vojašnice pod gradom, kjer zavijemo na Vičavsko pot. Ob reki Dravi gremo vse do začetka Orešja, kjer se povzpnemo na prvi greben Slovenskih goric, ki se dviga visoko nad Dravskim poljem. Skozi bukove gozdove in mimo posameznih hiš, obdanih z vinogradi ter sadovnjaki, dosežemo Krčevino pri Vur-berku. Na domačiji Milana Brega se nahaja druga kontrolna točka poti. Bregovi, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, vinogradništvom in živinorejo, nam bodo z veseljem postregli z domačimi dobrotami. Polni nove energije se sedaj podamo naprej do Plančeve kapelice v Krčevi-ni. Kapelica iz 19. stoletja, zaprtega tipa, je pokrita z dvokapno opečno streho. V notranjosti je plastika sv. Jožefa. Od kapelice se naša pot vije po grebenski cesti, ki skozi gozdove vodi vse do Vurberka. Mimo bioenerget-skih točk se povzpnemo do ostankov nekoč mogočnega gradu Vurberg. V bližini stoji Marijina romarska cerkev, ki se prvič omenja leta 1336. Leta 1532 so jo poškodovali Turki, luterani pa spremenili v molilnico. Sedanja pozno-baročna cerkev je nastala po načrtih mariborskega stavbenika Janeza Nepomuka Fu-chsa v letih od 1773 do 1776. Na Vurberku deluje društvo Kostanj, ki skrbi za bioener-getske točke. Člani društva vam bodo z veseljem izmerili vašo bio energijo ter vam podali kak koristen nasvet za boljše zdravje in počutje.
Sedaj je pred nami vzpon na najvišjo točko Slovenjego-riške planinske poti. Grmada se s svojimi 462 metri nad morjem dviga visoko nad pokrajino Slovenskih goric in Dravskega polja. Na vrhu je v skrinjici shranjen kontrolni žig naše poti. Skozi lepo negovane bukove gozdove se z Grmade odpravimo do naselja Gomila v občini Destrnik. Tukaj se ustavimo pri Majdi Čeh, ki peče odlične domače kekse. Iz njene pekarne pa zadiši še po čem, kar se odlično prileže vsakemu
pohodniku. Naša pot se iz Gomile spušča v dolino potoka Rogoznica. V Jiršovcih prečkamo Rogoznico ter se pričnemo postopoma vzpenjati proti Trnovskemu in Bišečkemu Vrhu. Nedaleč od Trnovske vasi se ustavimo na domačiji Požegar. Ukvarjajo se namreč s predelavo mesa in izdelavo domačih suhome-snatih izdelkov. Od domačije Požegar se spustimo v lep bukov gozd. Skozenj kmalu pridemo v središče Trnovske vasi, kjer stoji župnijska cerkev sv. Bolfenka iz leta 1789 in je tipična predstavnica jo-žefinskih sakralnih stavb.
Iz Trnovske vasi nas pot vodi naprej po Pesniški dolini mimo Trančarjevega mlina in kužnega znamenja, imenovanega ''hrvaški bog'' v smeri reke Pesnice. Najprej se ustavimo pri Simoničevi domačiji. Stara panonska hiša, pokrita s slamo, je zaščitena kot spomenik kulturne dediščine. Je ena izmed redkih ohranjenih panonskih domačij na Slovenskem. Hiša je cimprana in pokrita s slamo. Zgrajena je bila leta 1787. Ob osrednji stavbi stojijo še ''gümna'', ''listjak'', ''verštat'' oziroma delavnica, ''štala'' ali hlev in drvarnica. Občina Trnovska vas v njej načrtuje ureditev muzejske zbirke, ki bo mlajšim rodovom približala način življenja naših prednikov. Ko zapustimo Si-moničevo domačijo, se naša pot vije med polji proti reki Pesnici. Hodimo po proti-
poplavnem nasipu, kjer nas v pomladnih mesecih pozdravljajo cvetovi zavarovane močvirske logarice. Ta cvetlica je tudi simbol občine Trnovska vas in se nahaja v občinskem grbu. Po prečkanju reke Pesnice se Slovenjego-riška planinska pot usmeri v občino Sveti Andraž. Kmalu smo pri znanem vinogradniku Janezu Druzoviču v Drbe-tincih, kjer nam postrežejo z vrhunskimi vini. Od domačije Druzovičevih se pričnemo ponovno vzpenjati na sončne grebene Slovenskih goric. Med lepo negovanimi vinogradi se povzpnemo do turistične kmetije Pri kapeli, kjer nudijo poleg okusne domače hrane in rujne vinske kapljice tudi prenočišča. Sedaj se naša pot obrne proti jugu. Skozi Drbetince gremo mimo Turistične kmetije Druzovič v središče Vito-marcev kjer stoji cerkev sv. Andraža. Bila je zgrajena leta 1513, zvonik je bil prizidan kasneje. Pot nadaljujemo v dolino ter pri nasadu jablan zavijemo čez polja proti vasi Hvaletinci. V središču vasi si velja ogledati lepo urejeno kapelo, nato pa še kužno znamenje, pri katerem zapustimo občino Sveti Andraž. Po prečkanju potoka Brnca smo namreč prišli v občino Juršinci. Sedaj nas naša pot vodi skozi obširne gozdove. Povzpnemo se na Dragovič, kjer na markantni točki stoji kapela Aleluja. Od kapele se nam odpre širok razgled na
Srednje Slovenske gorice, v ozadju pa vidimo Pohorje, Boč, Donačko goro, Haloze in hrvaške hribe. Ko smo si nekoliko odpočili in ogledali kapelo, se spustimo v središče Juršincev, kjer poleg osnovne šole stoji cerkev sv. Lenarta iz leta 1311.
Mimo šole in pokopališča se povzpnemo do znane turistične kmetije Toplakovih in nato mimo Herberstei-nove kleti v Sakušak, kjer se ustavimo v Puhovem muzeju. V Sakušaku se je leta 1862 rodil izumitelj, inovator in tovarnar Janez Puh. Kot najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki je moral zgodaj od doma in se je pri 15 letih izučil za ključavničarja. Zanimala so ga motorna kolesa, pozneje pa tudi avtomobili in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi dunajski dvor. Njegova tovarna v Gradcu je danes velik koncern, ki zaposluje več kot pet tisoč delavcev. Od Puhovega muzeja se po grebenu Sakušaka med vinogradi in lepo urejenimi hišami podamo do turistične kmetije Amur v Bodkovcih. Tukaj se je rodil eden naših
pomembnih prešernoslov-cev dr. Anton Slodnjak. Skozi gozdove, kjer lahko najdemo tudi kakšnega jurčka, se pov-zpnemo na Polenšak. V bližini Marijine romarske cerkve stoji več kot sto let stara Gostilna Šegula. Tukaj si privoščimo domač narezek ali poizkusimo pristno pr-leško gibanico. Nato pa pot pod noge ter skozi Polence in Brezovce prirajžamo na vinogradniški Prerad. Na najvišji točki občine Dornava se nam odpre veličasten razgled na bližnjo in daljno okolico. Na Preradu živi in ustvarja znan izdelovalec harmonik Viktor Munda, ki pohodnikom po Slovenjego-riški planinski poti rad zaigra kakšno domačo vižo. S Prerada sledi spust v dolino Bresnice, nato pa se naša pot čez Zamušanski vrh spusti na Ptujsko polje. V Zamušanih prečkamo železniško progo Pragersko-Hodoš. Na bližnjem postajališču ustavljajo potniški vlaki v smeri Pra-gerskega, Maribora, in Murske Sobote. Iz Zamušanov se čez reko Pesnico odpravimo v bližnjo Gorišnico. V vasi je
ohranjena Dominkova domačija, ki je danes mnogo več kot samo muzej. Po zaslugi številnih domačinov se je tukaj ohranilo življenje v obliki sodobnih delavnic, kjer prikazujejo ljudske običaje in življenje na vasi nekoč.
Mimo šole in cerkve sv. Marjete iz leta 1854, nadaljujemo pot v Formin in naprej po evropski pešpoti E7 skozi obdravske loge v Dolane. Ustavimo se v Gostišču Hiša usnja Herman, kjer nam ponudijo haloške specialitete in odlična vina. V bližini se na skali visoko nad reko Dravo vzpenja grad Borl, ki ga že nekaj let obnavljajo. Iz gostišča se vrnemo na levi breg reke Drave, kjer se naša pot nadaljuje po obdravskih logih v Novo vas pri Markov-cih. V bližini jezu Ptujskega akumulacijskega jezera se ustavimo v gostilni Palaska, nato pa pot nadaljujemo čez zapornice Ptujskega jezera v Šturmovce. Smo v bližini Krajinskega parka Šturmov-ci, ki se razprostira med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videm-sko ježo pod nasipom ptujskega jezera. Ostanek obreč-ne pokrajine je od leta 1979 zavarovan kot Krajinski park Šturmovci. Tukaj lahko opazujemo številne ptice, zato je ta predel zelo zanimiv za ornitologe, saj gnezdijo zelo redke ptice. Vzemimo si čas in uživajmo v bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Slovenjegoriška planinska pot se skozi Šturmovce vrača nazaj na svoje izhodišče v starodavni Ptuj. Ko se boste po nekaj dneh prijetne hoje po tej poti vračali proti Ptuju in pred sabo občudovali mogočni ptujski grad, boste z zadovoljstvom ugotovili, da so vas doživetja napolnila z novimi spoznanji in novo življenjsko energijo. Zato ne odlašajte, temveč se podajte na Slovenjegoriško planinsko pot, kjer vas vse leto pričakujemo ljudje z odprtim srcem in prijazno besedo.
Uroš Vidovič
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (16.)
Novo leto
Preživeti novo leto na toplem - to je želja vseh Evropejcev, ki jim (nam) včasih že preseda vedno znova zmrzovati na trgih in za pečjo, ko pride večer pred najdaljšo nočjo v letu. Tudi jaz sem velikokrat razmišljal, kako bi bilo lepo preživeti ta dogodek nekje na plaži, na toplem in v dobri družbi. Preden sem se odpravil na potovanje, sem si v glavo zabil, da hočem novo leto preživeti na plaži in se ob pol enih zjutraj vreči v morje. In res je bilo tako.
Bil sem v Nelsonu, kjer mi je enoličnost že začela presedati. Po nekaj deževnih dneh se je obetal teden dni sonca in odločil sem se, da grem spet kampirat, a tokrat v malo bolj urejen kamp, čisto zraven plaže, imenovane Tahunanui, kjer sem želel preživeti novo leto. Pridružil naj bi se mi tudi kolega, ki se je sicer preveč časa zadržal na Severnem otoku, ampak sem vedel, da bom v kampu gotovo našel družbo. Kamp je bil res ogromen, označen je bil kar z ulicami, parcele pa so bile izjemno velike. Po prijavi sem prišel do vratarja in ga vprašal, če mi lahko najde ta moj grunt, da postavim šotor, pomočnik pa je že odprl prtljažnik za prtljago. Nemalo sta bila oba začudena, ko sem v prtljažnik vrgel le šotor in majhen nahrbtnik, a sem vseeno dobil prevoz do moje številke. Ker so vsi prostori približno enako veliki, kar pomeni parkiranje vsaj dveh avtomobilov, avtodoma, šotora in vrtnega pohištva, sem dobil prostor, velik približno 150-200 kvadratnih metrov. Ljudem je izgledalo sicer malce zabavno, ko sem nanj postavil le moj šotorček, a če bi okrog še skopal jarek za krokodile, se verjetno nihče ne bi več smejal. Da je vse izgledalo malo večje, sem prvi dan potegnil kar vrv do bližnjega drevesa, na katero sem obesil perilo.
Kiviji imajo prav v tem času dopuste in Tahunanui je eden izmed najbolj privlačnih krajev za dopust, zato jih je bilo v kampu na tone. Novo leto doživljajo drugače kot mi, ki imamo v letu dva daljša dopusta - poletnega, ko gremo kam na morje, ter zimskega, ko smo doma za božične in novoletne praznike. Tukaj praznujejo vse v eno, zato se čar teh praznikov kar izgubi. Ljudje so počivali, pekli na žaru, se po-
Praznično novoletno vzdušje v kampu
menkovali in pili pivo. O kakšnem snegu in Božičku z jelenčki ni bilo ne duha ne sluha.
Za sosede sem imel zabavno družino iz Ashburtona, ki s kolegi hodi sem že slabih dvajset let. Jaz sem po navadi bral knjigo pred šotorom in sem jih opazoval, ko so uganjali norčije. Spoznali smo se tako, da sem nekega jutra opazil, da nekdo čepi na mojem drevesu. Bil je sin sosednjega para, malce problematičen 18-letnik, ki se je odločil, da bo dan preživel kar na drevesu. Nikakor jim ga ni uspelo prepričati, da se spravi dol. Prosili so me za pomoč, in ko sem pobcu ponudil pivo, ki sem si ga nabavil kar lepo zalogo, se je hitro skobacal dol in zato sem bil takoj njihov. Povabili so me na pojedino, vsak dan smo malce poklepetali, na koncu pa so me tudi povabili, da skupaj preživimo novo leto. Bilo je pet parov srednjih let, ki so bili vsi bivši sošolci, hkrati pa tudi zabavljači, da jim ni para. Kot da bi bil doma. Izumili so tekmovanje v metanju zamaškov, zaprli cesto, nato pa smo metali zamaške za pivo. Kdor je izgubil, je moral piti. Pri tem naj omenim, da Kiviji niso neki strašni pivci, ene tri razrede so za Štajerci, zato mi ni bilo težko držati koraka z njimi. Zanimive so bile njihove zgodbe, saj so bili kar trije pari lo-
čeni in poročeni med sabo na novo s partnerji iz iste družbe. Na Novi Zelandiji očitno ni preveč fovšije in zamer, saj so živeli normalno življenje naprej ter preživljali dopust enako kot doslej, le prstani so zamenjali lastnike. Zanimivo.
Zelo zanimiv je bil pogled po kampu, saj so bili šotori razsvetljeni v različnih barvah, ki so utripale na vse možne načine. Začelo se je skupinsko odštevanje, ki ga je vodila glasbena skupina na odru, ob zdra-vici pa so vsi pričakovali ognjemet. Ker imajo pravila v kampu zelo stroga in ker Kiviji od pravil ne odstopajo niti milimeter, ognjemeta
sicer ni bilo, je pa skupina fantov na plaži spustila v zrak nekaj raket. Vzdušje je bilo res super, okoli ene ure zjutraj pa je dežurno osebje že pričelo preganjat ljudi spat. Kar nekaj se nas ni strinjalo s to odločitvijo in smo se preselili na plažo. Novoletno kopanje v toplem morju, to je res super občutek, sploh ponoči. Valovi, peščena plaža ter občutek, da se je pravkar rodilo novo leto, so res nekaj neverjetnega. Kljub vsem dobrim neznancem okrog mene sem se spomnil na dom, kjer so prav takrat jedli govejo juho. Še vedno sem bil 12 ur pred Evropo ...
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Zmagovalna trojka v metanju zamaškov
Belorusija / Oblast prepovedala 'revolucionarni rock'
Cenzura za radijske postaje
Belorusija je radijskim postajam prepovedala predvajanje nekaterih priljubljenih ruskih pesmi, ki naj bi v času protestov proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka spodbujale revolucionarne ideje.
V zadnjih tednih je z beloruskih radijskih valov izginilo kar nekaj popularnih pesmi, med drugim tudi pesem ruske rock ikone Viktorja Coija z naslovom »Čas je za spremembe«, ki je v času protestov proti Lu-kašenku v Belorusiji postala še posebej priljubljena. Poleg številnih ruskih rock skupin so prepovedali tudi nekatere domače glasbene izvajalce.
»Predstavnik ministrstva za informiranje pokliče radijsko postajo in ji preprosto prepove predvajanje določenih pesmi ali izvajalcev,« je povedal beloruski glasbeni kritik Dmitri
Podberezski. Anonimna uslužbenka največje beloruske radijske postaje pa je za poljski televizijski program Belsat povedala, da se je nek poslušalec pritožil nad cenzuro Coijeve pesmi, zato so ga morali »vreči iz etra«.
Po kontroverzni ponovni izvolitvi na predsedniški položaj decembra lani je Lukašenko, ki se trenutno sooča z resno gospodarsko krizo, povsem zatrl opozicijo. Ta se je zato udeležila demonstracij, kjer so protestniki svoje nezadovoljstvo s predsednikom izražali z nenehnim ploskanjem. (sta)
Na valovih časa
Torek, 26. julij Danes goduje Ana.
1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti
in se tako odcepilo od Španije.
1856 se je rodil irski književnik George Bernard Shaw.
1908 se je rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende.
1922 se je rodil se je ameriški filmski režiser Blake Edwards, ki se je leta 19.
marca 1963 uveljavil lik Rožnatega panterja.
1956 je egiptovska vlada nacionalizirala Sueški prekop.
1978 se je rodila v bolnišnici v Angliji Louise Brown, prvi otrok iz epruvete.
Sreda, 27. julij
Danes goduje Gorazd.
1715 sta Turčija in Rusija podpisali v Carigradu mirovno pogodbo, s katero je Rusija izgubila Azovsko morje.
1793 so v pariškem Louvru odprli muzej, ki je danes največji na svetu. 1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas sin. 1835 se je rodil italijanski pesnik Giuseppe Carducci, ki je leta 1906 kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič naznanila ustanovitev
Mohorjeve družbe za izdajanje dobrih knjig.
1915 se je rodil italijanski operni pevec Mario del Monaco.
1928	je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1929	so prikazali v New Yorku prvo barvno televizijsko oddajo.
1976 je prizadel predele Kitajske kakih 200 kilometrov vzhodno od Pekinga močan potres, ki je zahteval več kot 650 tisoč življenj. Četrtek, 28. julij Danes goduje Zmago.
1165 se je rodil v španski Murcii muslimanski mistični filozof Ibn Al Arabi.
1480 so Turki vdrli na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol. Pobili
so okoli 10.000 ljudi, približno 8.000 pa so jih odpeljali kot sužnje v Albanijo.
1821 je general Jose de San Martin razglasil neodvisnost Peruja.
1947 se je začel v Ljubljani tako imenovani Nagodetov proces. Med 15 obsojenimi
so prevladovali izobraženci in predvojni politiki.
Petek, 29. julij
Danes goduje Marta.
1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini.
1898 se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi, ki ima velike zasluge za
razvoj radarja, spektra radiofrekvence v atomih in molekulah.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1921 so ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1945 so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore. 1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase, organizacije, ki skrbi za razvoj raziskovanja vesolja. Sobota, 30. julij Danes goduje Julita.
101 p. n. š. je rimski konzul Marius premagal Germane in za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje, predvsem pa odvrnil germansko nevarnost za Rim. Imenovali so ga »tretji ustanovitelj Rima« in ga po božje častili. 1419 so se v Pragi uprli privrženci in nasledniki Jana Husa, ki so ga leta 1415 obsodili zaradi herezije in usmrtili. Odstavili so mestni svet, sestavljen iz Nemcev, in njegove člane pometali skozi okno.
1818 se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte. Njen roman Viharni vrh sodi med najboljše stvaritve angleške romantične literature. 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični proizvajalec avtomobilov.
1930	so na Portugalskem ustanovili svojo fašistično organizacijo.
1941 se je v Ottawi rodil kanadski pevec popevk Paul Anka. Z ljubezensko izpovedjo Diani je leta 1957 dosegel milijonske naklade. 1969 je izbruhnila v Ljubljani tako imenovana »cestna afera«. Upravni odbor republiškega sklada za ceste je obsodil sklep ZIS o razdelitvi mednarodnega posojila za ceste.
1980 so postali Novi Hebridi, otočje, ki je dobilo ime po škotskih Hebridih, samostojna država z imenom Vanuatu, kar pomeni Naša dežela. Nedelja, 31. julij Danes goduje Ignac.
1498 je Krištof Kolumb je med svojem tretjim potovanjem v Novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago, ko pa je nadaljeval potovanje, je prvič pristal ob obali Južne Amerike.
1667 se je s podpisom miru v Bredi končala vojna med Angleži in Nizozemci. Angleži so spremenili svoje zakone o plovbi v korist Nizozemcev, obdržali pa so med vojno pridobljena ozemlja.
1803 se je rodil ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. Izpopolnil je ladijski vijak, da je zamenjal velikanska okorna kolesa dotedanjih parnikov. 1849 je umrl madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petoefi. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik. 1875 se je rodil francoski slikar in grafik Jacques Villlon, ki je pripomogel k zbliža-nju popolnoma abstraktne in realistične šole sodobne umetnosti. 1919 se je rodil italijanski pisatelj in kemik judovskega rodu Primo Levi, ki je najbolj znan po ganljivih zapisih spominov na preživetje v nacističnem koncentracijskem taborišču.
1964 je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca.
1991 je Skupščina Slovenije imenovala delegacijo za pogajanja o razdružitvi Jugoslavije.
Ponedeljek, 1. avgust Danes goduje Peter.
1291 so si odposlanci švicarskih pokrajin Uri, Schwyz in Unterwalden prisegli večno zvestobo v obrambi svojih sodnih in drugih svoboščin. 1619 je nastal prvi načrt Kopra. Načrt je nastal iz časa mrzličnega utrjevanja obzidij beneških istrskih mest zaradi uskoških napadov. 1834 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.
1914	se je zvrstilo več dogodkov, s katerimi se je tudi praktično začela 1. svetovna vojna. To je bila vojna, ki so jo vsi pričakovali in je nihče ni želel.
1937 so nemški nacisti odprli koncentracijsko taborišče Buchenwald. 1947 sta Bolgarija in Jugoslavija podpisali Blejski sporazum. Šlo naj bi za povezovanje obeh držav, ki naj bi pripeljalo do balkanske federacije. 1975 so v Helsinkih predsedniki 35 držav in njihovi pooblaščenci podpisali sklepno listino o evropski varnosti in sodelovanju.
1991 naj bi se po določbah Brionske deklaracije začela konferenca o Jugoslaviji. Takrat so slovenski državni organi že izvajali oblast na vsem slovenskem ozemlju.
Nepal bo ponovno izmeril višino Mount Everesta
Nepalska vlada je naročila novo meritev najvišje gore na svetu, Mount Everesta, poročajo tuje tiskovne agencije. Za ta korak se je vlada odločila zaradi vse bolj pogostih trditev Kitajske in zahodnih alpinističnih naprav, da splošno uveljavljen podatek o višini gore - 8448 metrov - ne drži.
Izpeljave načrta se bodo pristojne službe lotile še ta teden, je danes sporočil tiskovni predstavnik nepalskega ministrstva za zemljiško reformo Gopal Giri. Na vrh Mount Everesta nameravajo Nepalci namestiti napravo, ki bo s pomočjo satelitske tehnologije izmerila višino gore. Na treh različnih lokacijah na vrhu Mount Everesta bodo s pomočjo tehnologije globalnega sistema določanja položaja - gps - vzpostavili posebne postaje, kjer bodo opravili meritve višine. Za izpeljavo načrta bodo predvidoma potrebovali dve leti, je dodal Giri.
S pomočjo tehnologije GPS je namreč ameriška odprava na Mount Everest leta 1999 vrh izmerila na višini 8850 metrov, Kitajska pa je nedavno izjavila, da je očak po njenih ocenah visok 8844 metra. (sta)
Na dražbo kratek pornografski film z Marilyn Monroe
Zdravstveni nasveti
Homeopatija (1.)
V »zdravstvenih nasvetih« bomo v naslednjih nekaj prispevkih pisali o homeopat-skih zdravilih. Čeprav smo v Štajerskem tedniku že pisali o homeopatiji, bom v uvodnem prispevku ponovno izpostavila bistvene zakonitosti homeopatskega zdravljenja.
Similia similibus curen-tur - podobno naj se zdravi s podobnim. To je osnova homeopatije, alternativne metode zdravljenja, ki je stara že več kot 200 let. Ideja se je porodila nemškemu zdravniku Samuelu Hahnemannu, ko je preizkušal skorjo kini-novca. Zaužitje skorje kini-novca, ki se je uporabljal za zdravljenje malarije, je pri njem sprožilo znake, značilne za malarijo. Sklepal je, da snov (ustrezno redčena in potencirana), ki pri zdravem človeku povzroči določene znake, lahko ozdravi bolnika s podobnimi bolezenskimi znaki. Tako je bil postavljen prvi homeopatski zakon: Podobno zdravimo s podobnim. Najlažje to ponazorimo s primerom. Pik čebele povzroči na mestu vboda otekli-
V okviru mednarodne konvencije filmskih zbirateljev, ki bo avgusta potekala v Buenos Airesu, bodo organizatorji na dražbi poskušali prodati šestminutni pornografski film iz leta 1946.
Ker gre za film, v katerem igra hollywoodska zvezdnica Marilyn Monroe, pričakujejo, da bodo zanj iztržili bajno vsoto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Glede na to, koliko oboževalcev Marilyn Monroe je na svetu, bi lahko za film iztržili tudi milijon dolarjev,« je dejal Mikel Barsa, eden od organizatorjev dražbe, ki bo potekala 7. avgusta v Borgesovem kulturnem centru v Buenos Airesu.
Pretirano nizka zato ni niti izklicna cena filma, ki znaša 350.000 evrov. Gre namreč za eno od dveh obstoječih kopij filma. Drugo je Barsa prodal že pred nekaj leti. Dejal je še, da je že prejel številne ponudbe za nakup kopije, tudi z Norveške in Japonske. Javnost je za kratek črno-beli pornografski film, v katerem igrata Marilyn Monroe, takrat še kot Norma Jean Baker, kar je njeno pravo ime, in neidentificiran moški, prvič izvedela leta 1997. Takrat so strokovnjaki razpravljali o tem, ali gre res za Marilyn Monroe. Dvome je dokončno ovrgel Ameriški filmski inštitut, ki je zatrdil, da če ne gre za Marilyn, »gre za njeno sestro dvojčico«. (sta)
Z večjim priborom lahko manj pojemo
Moje cvetje
Raziskovalci so odkrili nov način za nadziranje količine zaužite hrane: uporabljajte večje vilice.
Številne raziskovalce je doslej zanimalo, kako na količino zaužite hrane vpliva velikost obroka, tokrat pa so se raziskovalci v novi raziskavi osredotočili predvsem na to, kako na zaužito količino vpliva velikost pribora. V priljubljeni italijanski restavraciji na jugozahodu ZDA so zato mize opremili z bodisi 20 odstotkov večjimi ali 20 odstotkov manjšimi vilicami od navadnih. Pred postrežbo so hrano natančno stehtali in pridobljeno težo primerjali s težo vrnjenih ostankov hrane. Ugotovili so, da so gostje, ki so pri jedi uporabljali večje vilice, pojedli manj kot gostje z manjšimi vilicami, ki so po njihovem mnenju imeli občutek, da so »prepočasni« in so zato pojedli več. Hkrati pa ta ugotovitev velja le za prehranjevanje v restavraciji. V enaki raziskavi, ki so jo izvedli v laboratoriju, so namreč tisti, ki so jedli z večjimi vilicami, pojedli več, kot tisti, ki so uporabljali manjše vilice. Po mnenju raziskovalcev so različni rezultati posledica različne motivacije pri prehranjevanju v restavraciji ali laboratoriju. (sta)
no, ki je obarvana rdeče. Mesto je tudi boleče s tipično zbadajočo bolečino. Hladni obkladki bolečino olajšajo. Mesto je občutljivo na dotik in toploto. Homeopatsko zdravilo Apis mellifica, ki je pripravljeno iz čebele, po nekaj odmerkih odpravi sledi vboda. To zdravilo pa se ne uporablja samo pri piku čebele, temveč tudi pri pikih drugih insektov, ki povzročijo podobne znake kot pik čebele (bolečina, oteklina, ki je obarvana rdeče). Apis mellifica uporabljamo tudi pri drugih težavah:
•	zvin gležnja (in druge poškodbe) z zbadajočo bolečino, vročo in rdeče obarvano oteklino, občutljivo na dotik;
•	vnetje sluznice v žrelu, kadar je le-to oteklo in obarvano rdeče, oteklo mesto izgleda, kot da je polno vode; bolečina je zbadajoča in oseba ima težave pri požiranju;
•	pri herpesu na ustnici v začetni fazi, ko oseba čuti zbadajočo bolečino in mesto začenja otekati; dotik stanje poslabša;
T


i <«=
V i
J
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
• vnetje sklepov, ko so ti topli in rdeči; vnetje spremlja ostra zbadajoča bolečina; stanje izboljšajo hladni obkladki; vsak dotik stanje poslabša.
V Evropi je homeopatija uveljavljena in zakonsko urejena komplementarna metoda zdravljenja. Homeopatska zdravila so uvrščena v Evropsko farmakopejo. V Sloveniji so zakonsko urejena v zakonu o zdravilih in pravilniku o homeopatskih zdravilih. Materia medica je knjiga o homeopatskih zdravilih in vsebuje opise zdravil oziroma njihovo uporabo. Opis zdravila je seznam možnih
učinkov. V homeopatiji opis imenujemo slika zdravila in obsega vse možne znake in simptome.
Homeopatska zdravila so izdelana iz rastlin ali delov rastlin, živali ali njihovih delov ali iz mineralov. V postopku izdelave zdravila je pomembno potenciranje ali dinamiziranje. To je poseben postopek, ki ga je razvil izumitelj Hahnemann in je značilen za ta zdravila. S potenciranjem se doseže zmanjšanje toksičnosti vhodnih surovin in želena energijska zdravilna moč.
Stopnjo razredčevanje označujemo z izrazom potenca. Poznamo:
C-potence, ki so izdelane v postopku, pri katerem se osnovna raztopina redči v razmerju 1 : 100. C6 pomeni, da je v šest zaporednih korakih raztopina redčena v stotinskem (centimalnem) razmerju. Vsak korak vključuje tudi potenciranje.
D-potence - redčenje poteka v razmerju 1 : 10 (dese-tinsko ali decimalno).
Druge potence (Q, LM), ki jih v vsakodnevni praksi ne uporabljamo.
Darja Potočnik Benčič,
mag. farm., spec.
Prvi vročinski val je za nami
Letošnji vročinski val je bil krajši kakor lanski, kljub temu pa je zaradi majhne zaloge vode v tleh povzročil več težav kakor tisti lani. Vikend je poleg nekoliko nižjih temperatur končno prinesel tudi nekaj padavin. Mogoče nekoliko prepozno, ampak ravno zaradi tega, ker sem največ vprašanj na to temo dobila ravno prejšnji teden, naj še enkrat opišem, kako ravnati v času tako visokih temperatur. Tako dolgo verjetno letos ne bodo več trajale, kljub temu pa nekaj napotkov še vedno velja.
NAMAKANJE oz. zalivanje: če se ga lotimo, potem naj bo to obilno in redno. Še slabše kakor ne zalivati, je zalivati, namakati neredno, posebej ko so temperature tako visoke. Namakamo zjutraj, če je le mogoče. Če zjutraj ne gre, potem je nujno, da se tega lotimo šele v temi, ko se rastline vsaj nekoliko ohladijo. Kadar so temperature tako visoke kakor letos, NE SMEMO namakati z mrzlo vodo po listih. Potem pride v poštev samo kapljični sistem. Vodo pustimo teči dalj časa in namakamo redkeje, a takrat oblino.
Gnojenje: v tem času NIKOLI ne gnojimo, saj rastline zaradi visokih temperatur ne morejo sprejemati gnojil, če pa jih, jim le-ta bolj škodijo kakor koristijo. Tudi preko namakalnega sistema - fertigacija - ne namakamo.
Uporaba pripravkov za premagovanje stresa: danes imamo na voljo veliko takih pripravkov, katerih uporabo običajno priporočam tudi sama. Zaradi njih so rastline bolj odporne in zdrave. Uporabljamo jih lahko še kakšen teden, ko so temperature tako visoke, potem pa ne več. Z njimi namreč lahko rastline tudi požgemo.
Plodovke so v vročini zelo občutljive na pomanjkanje kalcija. Kljub temu da to že dolgo vemo in sama na to opozarjam že nekaj let, se vsako leto dogodi isto. Zato bom zapisala še enkrat. Vse plodovke, tako bučnice kakor razhudniki, potrebujejo v taki vročini našo pomoč. Kakor hitro pričnejo nastavljati plodove, jim je treba pri temperaturah pod 30 oC kalcij dodajati na 10 do 14 dni, ko pa postane res vroče in v rastlinjakih pa brez izjeme vsak teden. Kalcij dodajamo vedno samo preko listov - foliarno. V najhujšem vročinskem valu je zelo smiselno, a včasih težko izvedljivo, da ga dodajamo dvakrat tedensko v polovičnem odmerku. NUJNA JE UPORABA KALCIJEVIH LISTNIH GNOJIL V RASTLINJAKIH. Kalcij vsebujejo tudi pripravki iz kopriv, lahko škropimo tudi z razredčenim mlekom.
V letošnjem letu se je zaradi sprva zelo muhastega in spremenljivega junija, ko je deževalo kar pogosto, a nikoli obilno, tako da je rastlinam vmes vode zmanjkalo, mnogim pa se ni zdelo potrebno namakati, potem pa so se temperature naenkrat povzpele v nebo, pri solatnicah pojavilo tako pomanjkanje kalcija (črni listni robovi) potem pa še pomanjkanje bora (črna sredica rozete ali glave). Za napotek v prihodnje, mogoče bo uporaben še letošnje leto, naj povem: ko se pojavi redno visoka zračna vlaga, srednje visoke temperature (okoli 25 oC), obenem pa še nihanje vode v tleh, potem je tudi solatnice (endivija, solata in radič) smiselno vsaj trikrat poškropiti s kalcijevimi listnimi gnojili. Dobite jih v vsaki dobro založeni trgovini s sredstvi za nego rastlin. Tako nihanje vlage v tleh lahko pričakujemo v prihodnjih dneh, saj padavin ni bilo veliko. Mogoče večkrat preglejte tudi rastline na vrtu ali njivi in kakor hitro opazite črnenje listnega roba ali sredice solatnic, uporabite v prvem primeru kalcijeva, v drugem pa borova listna gnojila.
Zelo pomembno pa je, da listnih gnojil ne mešate, ampak uporabljate ločeno. Nanašamo jih vedno zvečer, vendar naj bo v času visokih temperatur voda topla. Tisti, ki uporabljate vodo iz studenca, jo natočite v škropilnico čez dan, da se bo rahlo ogrela. V vročinskem valu uporabljamo znižane, lahko tudi polovične odmerke listnih gnojil pogosteje.
LISTNA GNOJILA NISO NEVARNA ZA NAŠE ZDRAVJE, NIMAJO KARENČNE, ČAKALNE DOBE, vendar lahko pri nepravilni uporabi - pretiranem odmerku, mešanju in podobno z njimi rastline tudi poškodujemo.
Foto: Miša Pušenjak
SETVE v poletni vročini: na razpolago imate dvoje. Sama bolj priporočam, da si poleti vzgojite sadike in ne sejete direktno na vrt. Setvene plošče pa naj bodo v senci, sonce naj ne peče direktno po njih v času kaljenja in ko so rastline še majhne. Vse setve na prosto pa je nujno potrebno zasenčiti. Senčimo tako, da v tla zapičimo krajše palice, količke (30-40 cm) in nanje navežemo gosto mrežo, svetlejše, tanko blago, lahko tudi večkrat prepognjeno agrokopreno. Pomembno je, da je senčilo dvignjeno nad tlemi, potem se spodaj vedno ustvarja tudi nežen prepih, ki še dodatno, poleg zalivanja seveda, hladi mlade rastlinice.
Mnogo vprašanj in težav je s fižolom. Fižol je zdaj ometaval cvetje, kar je popolnoma normalen pojav v taki vročini. Zdaj si bo opomogel in normalno cvetel in rodil. Ko se vročina konča, GA NE GNOJITE Z DUŠIKOM, ampak samo okopajte, mogoče po potrebi ogrnite, nato pa ga samo zalijte ali poškropite z izvlečkom alg ali aminokislin. Podobno naredimo tudi z drugimi vrtninami na vrtu, ki jih je vročinski val prizadel. Dušik (kan, urea) jim bo zdaj samo škodil.
Misa Pusenjak
'.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
S svetovne
glasbene
scene
Pred dnevi so v znanem londonskem klubu Hospital predstavili seznam letošnjih
nominirancev za prestižno britansko glasbeno nagrado Mercury. Nagrado Mercury podelijo za najboljši album leta, odločitev žirije, ki jo sestavljajo sami eksperti iz glasbene industrije, bo znana 6. septembra. Letos med nominiranci za to prestižno glasbeno nagrado najdemo nekatere zelo popularne glasbenike, kot so Adele, Katy B, Tinie Tempah in PJ Harvey.
®®®
Jennifer Lopez
Foto: kansascity.com
r —	
	
Chris Rea
Foto:topnews.in
Seznam nominirancev za nagrado Mercury:
Anna Calvi - Anna Calvi Elbow - Build A Rocket Boys! James Blake - James Blake Katy B - On A Mission Metronomy - The English Riviera
Tinie Tempah - Disc-Overy PJ Harvey - Let England Shake Gwilym Simcock - Good Days At Schloss Elmau Everything Everything - Man Alive
Ghostpoet - Peanut Butter Blues & Melancholy Jam King Creosote and Jon Hopkins - Diamond Mine Adele - 21
Ameriška pevka in igralka Jenifer Lopez je pred dnevi s posebnim letalom prispela v Ukrajino, kjer je opravila polurni nastop na poroki hčerke enega izmed najbogatejših Ukrajincev Sergeja Tarture. Svetovni mediji pišejo, da je Jenifer Lopez za omenjeni kratki nastop prejela honorar v višini milijon ameriških dolarjev.
Popularna ameriška glasbenika Jay-Z in Kanye West sta uradno potrdila izdajo svojega novega skupnega že težko pričakovanega studijskega albuma. Album bo nosil ime Watch The Throne in bo v digitalni obliki na voljo že 1. avgusta, na trgovskih policah pa bo dosegljiv od 5. avgusta naprej. Za produkcijo novega albuma je poskrbela številna zasedba, v kateri so bili Mike Dean,
Swizz Beatz, No ID in The Neptunes. Na albumu kot gostujoči vokal sodeluje tudi zvezdnica Beyonce, ki je zapela skladbo z naslovom Lift Off, ki bo najverjetneje tudi
naslednji singel.
®®®
Po zelo uspešni in razprodani glasbeni turneji v letu 2010 se slavni britanski kan-tavtor Chris Rea ponovno odpravlja na evropsko glasbeno turnejo. Na tokratni turneji bo promoviral obširno izdajo, ki jo je naslovil z The Santo Spirito Project in zajema njegov popolnoma novi studijski album in dva DVD-ja, ki sta tudi njegovo režijsko delo. Bogata kariera tega pevca traja že več kot 30 let, v tem obdobju je ustvaril nekatere nepozabne uspešnice, kot so Fool (If You Think Its Over), On The Beach, Lets Dance, Josephine, Stainsby Girls, I can Hear Your Heartbeat, Working On It, Road To Hell, Auberge, Gods Great Banana Skin in Julia. Santo Spirito Project bo uradno objavljen 5. septembra.
®®®
Magazin Spin je svojo zadnjo številko posvetil 20. obletnici izdaje legendarnega albuma Nevermind kultne zasedbe Nirvana. Ob tej priložnosti so objavili album s priredbami skladb iz omenjenega albuma. Zanimivo je, da je omenjeni časopis leta 1991, ko je izšel album
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na www.smscity.nel/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GLAD YOU CAME - WANTED
2.	LOUDER - DJ FRESH FT SIAN EWANS
3.	THE A TEAM - ED SHEERAN
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
Iz sveta
Breivik načrtoval tudi uboj nekdanje premierke
Skrajni desničar Anders Behring Breivik, ki je v petek v dveh napadih na Norveškem ubil najmanj 93 ljudi, je načrtoval tudi napad na nekdanjo norveško premierko, socialdemokratko Gro Harlem Brundtland. To naj bi po poročanju norveških medijev na zaslišanju povedal policistom.
72-letna Brundtlandova, ki je bila večkrat predsednica vlade, nato pa tudi generalna sekretarka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je v petek zgodaj popoldne, torej pred napadom, nastopila pred udeleženci mladinskega tabora laburistične stranke na otoku Utoya.
Breivik je policistom dejal, da je zamujal pri prihodu na otok, na katerem je ustrelil 86 ljudi, večinoma mladih. Beivik je Brun-dtlandovo v svojem 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je objavil pred petkovima napadoma, označil za morilko naroda. Norveški mediji tudi poročajo, sklicujoč se na kirurga v bolnišnici, kamor so prepeljali ranjene z otoka Utoya, da je napadalec uporabljal t.i. dum dum naboje, ki so narejeni tako, da se v telesu razletijo in povzročijo hude notranje poškodbe.
Med žrtvami na otoku Utoya je tudi polbrat norveške princese Mette-Marit. Po poročanju časnika Dagbladet je bil 51-letni policist Trond Berntsen ustreljen, ko je skušal zaščititi svojega desetletnega sina. Berntsensov oče je bil poročen z materjo Mette-Marit, Marit Tjessem. Berntsen je bil na otoku zasebno, ni pa še jasno, ali je za organizatorja dogodka opravljal naloge varnostnika.
Breivik se je v torek prvič pojavil pred preiskovalnim sodnikom. Zaslišanje naj bi potekalo za zaprtimi vrati, tožilstvo pa naj bi zanj zahtevalo osem tednov pripora, čeprav je na Norveškem običajen štiritedenski pripor. V skladu z norveško zakonodajo lahko napadalec za svoja dejanja dobi največ 21 let zapora. Toliko namreč znaša najvišja zaporna kazen v tej skandinavski državi.
Med Norvežani je sicer slišati čedalje številnejše kritike, da je taka kazen za petkovega napadalca preblaga in da bi bilo treba kazni za najhujša kriminalna dejanja zvišati.
Če bi bil Breivik obsojen na podlagi veljavne zakonodaje, bi za vsako od žrtev v zaporu odsedel le 82 dni. Na spletu se je že pojavilo več pobud za uvedbo dosmrtne zaporne kazni oziroma za ponovno uvedbo smrtne kazni. Slednjo je Norveška za večino kriminalnih dejanj ukinila že leta 1902, leta 1979 pa za vsa dejanja, vključno z vojnimi zločini. (sta)
Nevermind, za album leta izbral Bandwagonesque danes neznane zasedbe Teenage Fanclub. Nove priredbe starih Nirvaninih uspešnic že lahko poslušate na Face-
book strani časopisa Spin. ®@®
Meat Puppets:"Smells Like Teen Spirit"
Butch Walker & the Black Widows: "In Bloom" Midnight Juggernauts: "Come as You Are"
Titus Andronicus: "Breed" The Vaselines: "Lithium" Amanda Palmer: "Polly" Surfer Blood: "Territorial Pis-sings"
Foxy Shazam: "Drain You" Jessica Lea Mayfield: "Lounge Act"
Charles Bradley and the Mena-
han Street Band: "Stay Away" Telekinesis: "On a Plain" JEFF the Brotherhood: "Something in the Way"
EMA: "Endless, Nameless ®®®
Popularna ameriška punk in rock pevka Patti Smith je na svojem nedavnem nastopu v New Yorku zapela priredbo super uspešnice Rolling In The Deep, s katero je v izvirni verziji svet obnorela kanadska pevka Adele. Omenjena skladba je še naprej najbolje prodajani singel letošnjega leta, ob Pat-ti Smith pa so se omenjene skladbe na svoj način lotili tudi pevec John Legend in skupini Linkin Park in Black Stone Cherry.
Janko Bezjak
L
l. THE : FRANTI
e s t v i
NAJ^
f SOUND OF SUNSHINE - MICHAE TI/SPEARHEADS
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	YOU AND ME - MILOW
4.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
5.	WALK - FOO FIGHTERS
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
8.	EVERY TEARDROP IS A WATERFALL -COLDPALY
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
11.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAG^
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
špageti carbonara*, kumarična solata SREDA
stročji fižol v omaki, koketi
ČETRTEK
pizza, solata
PETEK
slivovi cmoki z drobtinami, kompot SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica,
skutine palačinke
NEDELJA
goveja juha s palačinkami, čevapčiči na žaru, pečen krompir, paradižnik in paprika PONEDELJEK
zelenjavna musaka**, solata
*Špageti carbonara
Sestavine: 250-300 g špagetov (ali poljubnih drugih testenin), 2 dl sladke smetane, 2 dl kisle smetane, 3 jajca, 150-200 g pancete, 100150 g poljubnega sira
Špagete skuhajte v vrelem slanem kropu in jih odcedite. Z mešalnikom zmešajte sladko in kislo smetano ter jajca, da nastane enotna masa. Panceto narežite na majhne kocke in jo v ponvi zapecite. Ko je panceta zapečena dolijte smetanovo maso in malo kuhajte. Dodajte še nariban sir in kuhajte dokler se sir ne stali in masa malo
zakrkne. Dodajte špagete in še malo kuhajte, da se okusi premešajo.
**Zelenjavna musaka
Sestavine: 8 srednje velikih krompirjev, 1 čebula, 1 rumena paprika, 4 korenčki, 2 majhni bučki, 3 paradižniki, vegeta, čili, česen, suha bazilika, rdeča paprika, olje, sol, malo masla, 1 dl mleka, moka, sir
Krompir narežite ali naribajte na tanke kolobarje in jih ocvrite v olju kot pomfri ter odcedite na prtičku. Čebulo, papriko, paradižnik in bučke narežite na koščke, korenček pa na kolesca. Čebulo prepražite na olju, ko postekleni, dodajte papriko. Ko tudi paprika obledi, dodajte korenje in bučke ter vse skupaj premešajte. Na koncu dodajte še paradižnik in vse skupaj začinite z vegeto, čilijem, česnom, rdečo papriko in z malo suhe bazilike. Nekaj časa pustite, da se vse skupaj duši in skuha skoraj do konca. Medtem stalite maslo na olju, dodajte moko, na kratko popražite in zalijte z mlekom ter skuhajte, da nastane gosta masa. Pravokotni pekač namastite in potresite z moko in naložite eno plast krompirja. Zalijte ga z malo bešamela, nato dodajte nadev. Na nadev znova dajte krompir, ki ga spet zalijte z malo bešamela. Sledi še zadnja plast nadeva in na koncu še plast krompirja, ki ga prelijte s preostankom be-šamela. Med pripravo vsako plast rahlo pritisnite ob dno, da je bolj kompaktno. Na vrhu potresite s poljubnim naribanim sirom. Postavite v pečico, da se zlato rjavo zapeče. Ko je musaka pečena, naj pred serviranjem nekaj minut počiva.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Življenje ni popotovanje do groba z namenom, da bi tja prispel varno in z dobro ohranjenim telesom, ampak to, da bočno zdrsneš, se temeljito izrabiš, popolnoma izčrpaš in glasno izjaviš: 'Vau! Kakšno doživetje!'" Dean Karnazes -k-k-k
"Življenju ni že vnaprej namenjeno, da postane breme za mnoge in praznik za nekatere, ampak da za vse postane prizadevanje, za katero bo vsakdo odgovarjal." Alessandro Manzoni •k-k-k
"Kakor za komedijo tudi za življenje ni pomembno, ali je dolgo, ampak ali je dobro odigrano."Seneka
"Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti." Marie Curie -k-k-k
"Preveč skrbi človeku življenje uniči, premalo skrbi ga izniči."Božidar Eržen -k-k-k
"Umetnost življenja je v tem, da se naučimo trpeti in da se učimo smejati."
Hermann Hesse
-k-k-k
"Ne moremo živeti od hladilnikov, politike, računov in križank!" ,4ntoine de-
Saint-Exupery
-k-k-k
"Človek živi tako, da v nekaj veruje, in ne tako, da razpravlja in pretresa stvari." Thomas Carlyle
MISEL NA BOG
"Jožek, si danes kaj pomislil na boga?" vpraša župnik pri verouku.
"Seveda sem! Pred kosilom sem mami rekel: O moj bog,
spet to zelje!"
©©©
NA PRSTE
Jure je bil vprašan matematiko.
"No, Jure, koliko je dva plus dva?"
Jure iztegne prste in šteje, nato pa reče: "Štiri!"
"Prav je, toda na prste ne smeš šteti!" je rekla učiteljica. "Zdaj pa mi povej, koliko je tri in tri?"
Jure spet iztegne prste na rokah in hitro prešteje: "Šest!" je odgovoril, učiteljica pa je jezno dejala: "Odgovor je pravilen, toda ne štej več na prste! Zdaj pa daj roke za hrbet in mi odgovori, koliko je štiri in štiri?" Jure je izkoristil nepazljivost in nepozornost učiteljice, na hitro stegnil prste pred sebe in preštel, toda zalotil ga je učite-ljičin pogled.
"Osem!" je odgovoril Jure, učiteljica pa mu je rekla: "Odgovor je spet pravilen, toda ne bom ti ga priznala, ker si si pomagal s prsti! Zdaj pa daj roke v žep in mi povej, koliko je pet in pet?"
Jure je premetaval prste po žepu, nato pa odgovoril: "Enajst!"
KOPANJE
"Veš Tine, lahko bi se kdaj skopal!" je rekel Janez.
SESTAVIL
EDI KLASINC
OTROŠKA USTA, USTECA
Štajerski TEDNIK
VESTIJA, TELOVNIK
ZADNJI DEL OPRSJA ČEBEL
POKAZANJE PODELIK
IZIDOR (KRAJŠE)
PAVLE GREGORC
ZGORNJI UD
GOSTJA NA SVATBI, DRUŽICA
OJDIPOVA MATI IN ŽENA
SPRETEN RAZPRAV-LJALEC
POGOVOR, POMENEK
GRŠKO VINO,
GRŠKI JANŽEVEC
VRSTA SOŽITJA
ZLATO JABOLKO
SILVO KARO
KIPAR (SLAVKO)
M. DRSALEC (ZORAN)
VAS PRI VOJNIKU
OTOK NA JADRANU
IVANA KOBILICA
JAVNI BLAGOR
NOGOMETAŠ (BRANKO)
UMOLKNITEV
PUBLICIST (BOŽIDAR)
IGRALKA MRZEL
ZDRAVNIK NA KLINIKI
DVORANA
SLIKAR (JOSIP)
PALIČAST MIKROB
JUŽNI SADEŽ
CVETKA KRAMAR
BOLGARSKI ŠAHIST (GEORGI)
ZIBELKA ZIBKA
LETOPIS, KRONIKA
"Zakaj pa?" "Ker smrdiš!"
"Tako pa ne boš govoril z menoj! Jaz se kopam vsak dan!" "No, potem pa vsaj enkrat tedensko zamenjaj vodo!"
HUJŠANJE
Janez, ki je tehtal 130 kg je prosil doktorja za nasvet, kako naj shujša. Doktor mu je rekel: "Jutri zjutraj bodite ob osmi uri zjutraj doma oblečeni v športna oblačila."
Naslednje jutro je na Janezova vrata potrka mlada lepotica v trenirki in rekla Janezu: "Če me ujameš bom tvoja!" Lepotica je pričela teči, Janez pa za njo. Tako je trajalo pet mesecev in Janez je shujšal za 50 kg. Tako je bil nekega jutra prepričan, da bo tega dne ujel lepotico. Ob osmi uri pa je na njegova vrata potrkala stokilo-gramska debeluška in rekla: "Doktor mi je rekel, da boš moj, če te ujamem!"
SVEŽE MESO
Na zabavi je samski moški občudoval mlada dekleta in rekel prijatelju:
"Super je! Tako veliko svežega mesa!"
"To je že res," mu je odgovoril prijatelj, "toda jaz imam žal s seboj svojo konzervo!"
NAZAJ
"Pet tisoč tristo tolarjev," reče taksist potniku, ko prispeta na cilj.
Potnik pogleda v denarnico in reče:
"Ali me lahko zapeljete 300 metrov nazaj? V denarnici imam namreč samo pet tisočakov."
NAČIN PLAČILA Janez kupuje nov avto. "Kako pa ga nameravate plačati?" ga vpraša prodajalec. "Tisočak predplačila, ostalo pa na podlagi izvršbe."
UGANKARSKI SLOVARČEK: GERM = slovenski slikar (Josip, 1869-1950), HORJAK = slovenski nogometaš in trener (Branko, 1950-), MAROK = partizansko ime slovenskega narodnega heroja Alojza Kolmana, MATAS = hrvaški umetnostni drsalec (Zoran, 1974-), MIKORIZA = mutualistično sožitje med glivami in koreninami cvetnic, RVAN = pretepač, ravsač, rvar, rvač, TRINGOV = bolgarski šahovski velemojster (Georgi, 1937-2000), UZO = grško vino, grški janževec.
■eujg 'p!|>| '^usue 'j|ez 'aup 'eise^of 'ne"| 'eueueq 'efuips 'jeijzaf 'upv 'ep 'ura 'si 'ezuo>p 'gj 'jp 'ubaj 'oai|!i 'oz| 'euuqop euAef 'ze^zej 'to! 'o>| -jog 'ipsnjd 'ouag '>pz 'eoue"| ')uno '>pe|/\| '»lisn :ouABJopoA 3XNVZId>l 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da si je naša vlada izbrala najboljši čas za to, da je občine obvestila o zmanjšanju denarja za naložbe. Pol županov je namreč itak na dopustu, zato še tega ne vedo, druga polovica pa se nima kam pritožiti, ker so tudi oblastniki na dopustu .
. da je bil ta konec tedna precej tišji kot ponavadi, a ne le zaradi dežja. Bolj po zaslugi politikov, ki očitno dopustujejo .
... govori se, da bodo tudi na ptujskem pokopališču končno zgradili pokrit in klimatiziran poslovilni prostor. Ampak žal - to se res samo govori in govori in govori .
... da je logistične težave ptujskih ljubiteljev športa v soboto rešil kar dež: večina je toplo dvorano Ljud-
ski vrt (košarka Slovenija
-	Poljska) izbrala raje kot ogled odbojke na mivki pod dežnikom na Ranci. V lepem sončnem vremenu bi bila odločitev težja ...
... da je največji aplavz na košarkarski tekmi Slovenija - Makedonija dobil
-	boksar. Nič čudnega, ča-
stni gost srečanja je bil na-mrečMr. Sympatikus...
Vidi se ...
. da je kriza pošteno zagrizla tudi v žepe lokalnih oblastnikov. Tako zelo, da so enega od kmečkih praznikov izkoristili le zato, da so se po dolgem času lahko dodobra najedli .
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Ü!
■ Mfe Si
Foto: Brigita Kojc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Avtorica tokratne fotografije je Brigita Kojc iz Zavrča, ki je ob posnetku pripisala: »To je moj mucek Piki, ki se je pravkar prebudil iz prijetnega popoldanskega spanja v hladni senci in se takole razgledal naokoli.« Ja, lepo je danes muckom v senci ...
ig§rÄ
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 1. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Franci Krajnc, Korenjak 6, 2283 Zavrč.
Izjave slavnih
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	1	4		5		7	6	
2			9		1			3
8								9
		2		9		8		
			3		5			
		8		6		4		
6								8
5			7		6			4
	9	1		3		2	7	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€	000
Bik	¥¥	©	€€€	00
Dvojčka		©©©	€	0
Rai	¥¥	©©©	€€	0
Lev		©	€€€	000
Devica	¥	©©	€	00
Tehtnica	¥¥	©	€€	000
Škorpijon	¥¥¥	©©	€€€	0
Strelec	¥¥	©©©	€	00
Kozorog	¥¥¥	©©	€€	000
Vodnar	¥	©©	€	0
Ribi	¥¥¥	©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. do 1. avgusta 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tudi slavni ameriški matematik dr. Norbert Wiener je bil znan po svoji raztresenosti. Ko se je družina preselila, se je žena bala, da si Norbert ne bo zapomnil svojega novega naslova, zato mu ga je napisala na listek in vtaknila v žep. Dr. Wiener je odšel v službo, tam pa gaje nenadoma prešinila zanimiva nova ideja. Zapisal jo je ravno na listek z naslovom. Potem je še malo preračunaval in ugotovil, da se je zmotil, zato je listek vrgel v smeti. Ko je bilo službe konec, je ugotovil, da se res ne spomni svojega novega naslova, listka pa tudi ni več našel. Odšel je proti svojemu staremu stanovanju in upal, da se bo že nekako rešil. Pred vrati starega stanovanja je stala neka punčka. Dr. Wiener jo je ogovoril: »Oprosti, ali mogoče veš, kam so se preselili ljudje, ki so prej stanovali tukaj?«
»Ja, očka, kar pridi,« je odgovorila punčka, »mami seje zdelo, da se boš izgubil, pa meje poslala pote.«
***
Dr. Pal Erdös je bil slaven madžarski matematik, ki je velik del življenja preživel v Ameriki. Zaradi njegove navezanosti na kavo so si njegovi prijatelji izmislili definicijo: Matematik je stroj, ki spreminja kavo v matematične izreke. Nekoč je srečal nekega drugega matematika in ga vprašal: »Od kod pa ste vi?«
»Jaz sem iz Vancouvra,« je odgovoril sogovornik.
»Potem pa mogoče poznate mojega dobrega prijatelja Elliota Mendelsona?« je vprašal Erdös in dobil odgovor: »Jaz sem tvoj dobri prijatelj Elliot Mendelson.
Znamenitega pisatelja Andrea Gida so povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika. Pisatelj je med branjem večkrat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je jezno vzkliknil: »Dragi, nekaj morate opustiti: ali me nehajte uspavati ali pa me nehajte buditi.«
***
Možakar je kidal sneg kar celo uro po snežnem metežu v Chicagu. Naredil je prostora ravno dovolj za njegov avto. Ko je končal, je šel po avto, da ga parkira pred hišo. Pripelje do prostora, ki si ga je z garanjem uredil, in vidi žensko, kako elegantno zapelje na njegov prostor. Možakar izstopi iz avta in jo elegantno dvakrat ustreli s puško. (Ženske, pazite, kje parkirate pozimi.)
Ptuj • Pogovor z udeleženci projekta Slovenija v ZDA
Zgodbe Slovenije skozi različne umetniške vidike
Štirje Ptujčani, Alenka Slavinec kot nosilka projekta Slovenija v ZDA, posvečenega 20-letnici samostojne Slovenije, je k fotografijam lipicancev, ki jih je premierno predstavila v Washingtonu, dodala glasbo Žana Tetičkoviča, glasbenika in komponista, oblačilne kreacije Sanje Veličkovič, ki so bile predstavljene na razstavi in modni reviji, ter lesne umetnine Srečka Molka, so se v Ameriki, konkretno v New Yorku odmevno predstavili.
Njihovo skupno druženje v tujini je uspelo, morda bodo v prihodnosti onstran luže ponovno opozorili nase, nekaj dobrih semen pa so posejali že tudi v domovini, saj so vsi štirje tako ali drugače že prestopili meje svojega mesta in vstopili vsak na svojem področju v slovenski kulturni in siceršnji prostor. Potem ko so po vrnitvi v Slovenijo uredili svoje vtise, so jih nekaj predstavili.
Glasbenik Žan Tetičkovič je sodelovanje v projektu ocenil kot zelo zanimivo izkušnjo, saj je šlo za resnično izjemno dober koncept projekta. Ob tej priložnosti je predstavil tudi svojo prvo programsko delo, ki je bilo napisano posebej za to razstavo. Z veseljem se je pridružil, napisal svoj prvi koncert za klavir, glasbo, s katero so oživele fotografije lipicancev Alenke Slavinec. Upa, da se bo kaj podobnega še zgodilo, da bodo Ptujčani še kdaj v Ameriki skupaj nastopili in pokazali svojo izjemno ustvarjalnost.
Alenka Slavinec je zadovoljna, da so se povabljeni njenemu vabilu odzvali, ker je bila ideja, da se skupaj v projektu predstavijo ptujski umetniki in ustvarjalci. Vse skupaj je dalo zgodbo, nastala je razstava s čisto drugo dimenzijo, kot so je vajeni v New Yorku, ki je privabila veliko pomembnih ljudi različnih profesij, ki so se v galeriji zadržali dlje časa, kot je navada čez lužo. Razstava o lipicancih še potuje po Ameriki. V načrtu je tudi izdaja multimedijskega CD-ja, da bi razstava lahko potovala še drugače, ne samo fizično. Fotografije lipincancev so bile zelo dobro ocenjene ne samo pri obiskovalcih razstave, temveč tudi v sami fotografski stroki.
Sanja Veličkovič pravi, da se takšna priložnost, kot se ji je ponudila, mora zgrabiti, čeprav jo je tudi precej stala. Izkoristila jo je, kolikor jo je
Foto: Črtomir Goznik
Žan Tetičkovič, Alenka Slavinec, Sanja Veličkovič in Srečko Molk (od leve).
lahko. Dobila je dragocene izkušnje, ve, kako se bo pripravila na svoje naslednje potovanje čez lužo. Zelo pozitivno je bila presenečena nad ljudmi, dogajati se je začelo vse od prve minute prihoda pa do vrnitve. To, da v New Yorku opazijo tvojo obleko, te ustavijo, rečejo, kako krasna obleka,
je zelo zanimivo. Srečala se je z enim najbolj priznanim dizaj-nerjev New Yorka, Zoranom, ki ima korenine v Beogradu, človekom z drugačno filozofijo dizajnerja, ki je na nek način tudi njena, ki ne mara velike reklame, na nobenem njegovem oblačilu ni nobenega imena, tudi na njenih oblačilih
ni nobenega imena, saj želi, da njena oblačila govorijo sama zase. Temi projekta Alenke Slavinec se je poskušala približati po najboljših močeh. Izredno je zadovoljna, da so bile na modni reviji njene obleke zelo opažene.
»Projekt Alenke Slavinec me je impresioniral in spodbudil
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
POSKOČNIH
Ji t
POP 7 TOP
1.Ans.	VIHAR -Dobro mi gre
2.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
3.	MLADI GODCI-Nova polka
4.	VESELI DOLENJCI-Vse to si ti
5.	Ans. BISERI - Kdo je on
6.	Ans. NEMIR - Zavrti se z menoj
7.	Ans. GORSKI CVET - Prve ne pozabiš
1.	NATALIJA VERBOTEN - Zapoj Slovenija
2.	DRAGO J0ŠAR - Delo na črno
3.	ČRNA MAČKA-Po rusko
4.	SIMON COKAN - Pojdi iz spomina
5.	ČUKI - Gremo okrog sveta
6.	OBJEM-CincaMarinca
7.	VANJA KUŠTRIN - Ti si mornar moj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice polljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAR0CI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
k razmišljanju o tem, kako bi lipo kot simbol slovenskega naroda vključil v kontekst predstavitve avtohtonosti lipicanca, ki s svojo gracioznostjo, eleganco in samozavestjo ponazarja naš majhen narod in v meni vzbuja umetniško slo. Za okvir fotografije sem uporabil grivo lipicanca, ki neodvisno in svobodno plapola po hrbtu in je prispodoba naše odločnosti, poguma in neodvisnosti. Korak lipicanca je strumen, močan in pogumen, kot je bila močna volja ljudi, ki so živeli na tem prostoru in že od nekdaj hrepeneli po lastni državi. Gibanje kot simbol svobode je pri lipicancu izraženo
z močno muskulaturo, s katero pogumno in odlično premaguje vse brvi na svoji poti. Impulze in eksplozivnost mišične mase sem zajel v detajlu ogrlice fotografinje Alenke Slavinec in tako na simboličen način izrazil moč energije, ki jo ponazarja tudi sama,« je o svojem deležu v projektu Slovenija v Ameriki povedal umetnik v izdelovanju nakita iz lesa Srečko Molk, ki se edini od četverice ni udeležil dogajanja v Ameriki, z njim je bil povezan le z izdelki, lesenim okvirjem za fotografijo in ogrlico iz lesa, ki jo je nosila Alenka Slavinec.
MG
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j nutukur/icu
^O^ETJA aott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' DvoposteljnasobavHotelu Convcnt***(*j
' Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Adria Ankaran
Izmed vast ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba vHotelu
Convent***(*j ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo

( , i : : ¡ n
Kibiï
TERME
ptuj

Trenutni vrstni red:
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	JANKO LAMPRET-DOLINAWINETTU
3.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA
4.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
5.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
6.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
7.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
8.	GELIKA BREZNIK-BAR GELIKA
9.	BRIGITAZEMLJARIČ - DIN-DON 10. ANICAVRHOVŠEK-BAR KUHAR
Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNIKUPON
H^j natakar/ica
^O^ETJA aott
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov: _
Telefonska številka:
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 25.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 26. julij
10.00 Ptuj: delavnica Art Stays Sodobna grafika 2
16.30 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetnikom Robi-
nom Starbuckom iz ZDA 18.00 Ptuj, Galerija Tenzor v MGP: okrogla miza na temo fotografija danes, nato odprtje fotografske razstave Mesta / Cities: Tanja Verlak, Matej Sitar, Stojan Kerbler 18.00 Ptuj, vinska klet ptujskega gradu: potopisno predavanje »S
kolesom po Japonski« s Simonom Erženom 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu: dobrodelni koncert Ples
za Japonsko - Dou Kalypso, Miha Rogina in Sae Lee 21.30 Ptuj, Dom Kulture Muzikafe: glasbena predstava Psycho-
PATTYa sexualis, vrnitev porno dive 21.30 Ptuj, Slovenski trg: LightArt 1st glow & odprtje prvega dela svetlobnih instalacij Art Stays
Sreda, 27. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, delavnica društva Art Stays: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; delavnica - sodobna freska 1 z Igorjem Molino iz Italije 17.00 Ptuj, galerija Tenzor v MGP: pogovor z umetnico Lynn Book iz ZDA
19.00 Ptuj, razstavišče Cankarjeva 5 in 8: Art Stays - 9. festival
sodobne umetnosti; odprtje razstave 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 3. glasbeni festival Arsa-
na; koncert komorne glasbe - srečanje generacij 21.00 Ptuj; DomKulture Muzikafe: 3. glasbeni festival Arsana;
koncert Vesne Zornik Tangoaposionada 22.00 Ptuj Art Stays klub: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; video večer - Fokus-Pokus-Euromatik: Borjana Ventzislavova in Miroslav Ničic
Četrtek, 28. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, delavnica društva Art Stays: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; delavnica Workshop - sodobna freska 2 z Igorjem Molino iz Italije 11.00 Ptuj, sejna soba mestne občine: novinarska konferenca pred pričetkom AYE FESTIVALA 2011 - festivala otroške kreativnosti
15.00 do 17.45 Kog, telovadnica osnovne šole: mednarodni zgodovinski simpozij Vincent Cainkar - društveni delavec v ZDA; 18.00 odkritje spominske plošče na rojstni hiši v Jastrebcih s kulturnim programom in družabnim srečanjem krajanov in gostov 16.00 Ptuj, balinišče na Potrčevi 34: prireditve ob prazniku MO Ptuj; 14. tradicionalni turnir v balinanju med ekipami Občinske uprave MO Ptuj in sveti četrtnih skupnosti MO Ptuj v organizaciji ŠD Center Ptuj 16.00 Ptuj, razstavišče Tames: Art Stays - 9. festival sodobne
umetnosti; odprtje razstave - Zbirka Art Stays 2003-2010 18.00 Ptuj, DomKulture - Muzikafe: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; virtualni performens Eve Petrič 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 3. glasbeni festival Arsana; koncert Komornega orkestra festivala ART Ptuj 19.30 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Art Stays - 9. festival sodobne
umetnosti; Performans Zorana Poposkega iz Makedonije 20.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 3. glasbeni festival
Arsana; koncert Suffolk Youth Wind Band 22.00 Kidričevo, tovarna Talum: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; performans Nemanje Cvijanovica - Don t Fuck With Social Democracy
Petek, 29. julij
Nova vas pri Ptuju: prireditve ob prazniku MO Ptuj: 17. mednarodno srečanje motoristov v organizaciji Moto kluba Kurent Ptuj; v petek in soboto Ptuj, Terme: prireditve ob prazniku MO Ptuj; 15. mednarodni balo-
narski praznik v organizaciji Balonarskega kluba Ptuj 10.00 Grajena, Dom krajanov: prireditve ob prazniku MO Ptuj;
razglasitev kmetije leta 2011 16.00 do 20.00 Ptuj, sončni park in ptujski grad: prireditve ob prazniku MO Ptuj; pričetek AYE FESTIVALA 2011 - festivala otroške kreativnosti 17.00 Ptuj, galerija Tenzor v MGP: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; pogovor z umetnico Olgo Schigal - Rusija/ Nemčija
18.30 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; odprtje razstave - Mihajlo Beli Karanovič in Želimir Barič 19.30 Ptuj, palacij na ptujskem gradu: Art Stays - 9. festival
sodobne umetnosti; odprtje razstave Olge Schigal 20.00 Ptuj, Mestno gledališče: 3. glasbeni festival Arsana; glasbe-
no-plesno-filmski projekt TRI 21.00 Slovenska Bistrica, grad: kino na prostem - Moj ata, socialistični kulak
21.00 Lenart, letni oder: festival LenArt 2011; koncert rock glasbene skupine Crossroads 21.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 3. glasbeni festival
Arsana; koncert skupine Langa 22.00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Art Stays - 9. festival sodobne umetnosti; glasbeno doživetje - Lynn Book in Shawn Decker
22.30 Ptuj, pred Mestnim gledališčem: 3. glasbeni festival Arsana; koncert: Maren and the pink unicorns
KINO PTUJ
Petek, 29. julij: 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirana
pustolovščina Rango 19.00 akcijska pustolovščina Thor; 21.10 Art program: drama/triler Boljši svet
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KLJUČI - KLJUCAVNICE STIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
PRODAM domače (štajerske breskve) na tržnici v Lenartu vsak četrtek in petek. Se priporoča Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v juliju in avgustu med
ostalim preberete o novostih sadnega izbora za
Slovenijo - tokrat o jagodičju, nadalje o delih v
vinogradu v poletnih mesecih, o pridelavi penečih
vin, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi pora na ekološki način ter o pridelavi endivije. Revija Sad - 22 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, po 3,80 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM piščance domače reje. Bolečka vas 3, tel. 041 986 390.
PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg, mesni tip, po 2,40 €/kg z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAMO ječmen. Tel. 031 793 664.
PRODAM dve 7 mesecev breji kravi. Tel. 02 740 15 56.
NEPREMIČNINE
V	APAČAH, občina Kidričevo, na mirni lokaciji prodamo gradbeno parcelo s staro hišo in kmetijskim zemljiščem. Tel. 041 664 863
V	CENTRU PTUJA oddamo v najem urejeni prostor za kozmetične ali druge storitve. Tel. 031 623 030.
CHB^^B
nudimo, izvajamo izolacijske fasade,
novogradnje, adaptacije, rušenje objektov, ograje, tlakovanje, dobavo in vgradnjo notranjih vrat, ureditev okolja. Predraiunski elaborat, popusti v juliju.
STEBER gradnje, d. o. o.,
Regentova ulica 4, Mariboc. Tel. 040 499 426.
www.tednik.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeaa
Torek 26.7.
10:05 Hrana in vino
10:30 Pregled tedna
11:00 Art Ptuj 2011-3. oddaja pon.
11:10 Spoznajirose.com
12:00 Ptujska kronika
12:15 Spozna« občine
12:30 Povabilo na kavo - pen.
12:66 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
16:00 Art Ptuj 2011-3. oddaja pori.
16:30 Polka in majolka
17:3! Hrana in vino
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:15 Koncert Tomaž Penjov
19:00 Art Ptuj 2011-4. oddaja
19:10 Pomurski tednik
19:50 Lokacija Slovenija
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:15 Moto scena
20:3! Povabilo na kavo - pon.
21:00 Art Ptuj 2011 - 4. oddaja pon.
21:10 Spoznajmose.com
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:15 Moto scena
Sreda 27.7.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika - pon.
ItOO Art Ptuj 2011-4. oddaja pon.
ItlO Modro
11:45 Spoznajmose.com 12:35 Spoznavamo občine 16:00 Art Ptuj 2011 -4. oddaja pon. 16:10 Moto scena
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Polka in majolka
17=35 Hrara in vino
16:00 Povabilo na kavo
18:30 Ptujska kronika - pon.
18:45 Spoznavamo občine
19:00 Art Ptuj 2011-5. oddaja
19:10 Regi IV - Gorišnica
20:15 Povabilo na kavo - pon.
20:45 Spoznavamo občine
21:00 Art Ptuj 2011 -6. oddaja pen.
21:10 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
Čstrtok 28.7.
10:00 Hrana in vino
10:25 Modro
ItOO Alt Ptuj 2011 -5. oddajo pon. 11:10 Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika
12:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
15:00 togi IV - Gorišnica
16:00 Art Ptuj 2011-5. oddaja pon.
16:10 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:15 Moto scena
19:00 Art Ptuj 2011 -6. oddaja
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:15 Spoznavamo občino
20:30 Povabilo na kavo-pon.
21:00 Art Ptuj 2071-6. oddaja pon.
21:10 SpDZnajmose.com
22:00 Ptujska kronika- pon.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 26.7.
SREDA 27.7.
8:00 Folklorni večer 1. Del - Cirkovce, 2011 10:15 Muzikal GIM Ptuj 11:00 Dobrodelni koncert za živali 1. del 12:40 Video strani
18:00 Srečanje ljudskih pevcev Bresnica 20:00 Folklorni večer 2. Del - Cirkovce, 2011 21:30 SIP TV praznuje 23:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. Del 00:30 Video strani
8:00 80. Let PGD Gerečja vas 9:15 H ajdi na - Ob dnevu Državnosti 10:15 Dobrodelni koncert za živali 2.del 12:00 Video strani 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 20:00 10. Let Onkološkega društva 21:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Četrtek 28.7.
8:00 Predaja gasilskega avta PGD Žamenci 9:40 Od paše do sira 10:10 Ljudski pevci Vrtnica 2011 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil l.del 13:00 Video strani
18:00 Dobrodelni koncert za živali 2. del 20:00 Žetev na Polenšaku 21:45 Dobrodelni koncert za živali 2011-2 .del 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
25. julija mineva 30 let, odkar nas je zapustila
Elizabeta Gašparič
30. 7. 1936-25. 7. 1981
S POLENŠAKA 15
in minilo je 7 let, odkar nas je zapustil
Jožef Gašparič
11.1.1936-7. 2. 2004
S POLENŠAKA 15
nazadnje stanujoč Zechnerjeva ulica 20
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanju.
Vsi vajini
Bolečina se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, dragi Miran, kako zelo boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni.
SPOMIN
Danes, 26. julija, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in ati
Miran Vincek
IZ BUKOVCEV 37 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu ob grobu poklonite lepo misel, mu podarite cvet ali svečko.
Žalujoči: vsi njegovi
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod opr. št. st. 1072/2010 z dne 7. 7. 2011, MTD, d. o. o., v stečaju, Breg 13, Majšperk, objavlja
četrto prodajo premičnega premoženja -osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala zgoraj imenovanega
stečajnega dolžnika v skladu s prvo točko tretje alineje 346. člena ZFPPIPP - na podlagi posebnih pravil o prodaji določenega premoženja.
Predmet prodaje je naslednje premično premoženje:
1.	829 postavk osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala v skupni vrednosti 8.943,22 EUR, po posameznih postavkah, ob dejstvu, da vrednost posameznega premičnega sredstva ne presega vrednosti, določene v skladu z določili tretje točke 346. člena ZFPPIPP.
Premično premoženje - osnovna sredstva, drobni inventar in zaloge -se ponudi v prodajo po cenah, ki so 90 % nižje, kot jih je ocenil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Plačilo se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKBM, d. d., Maribor ali preko blagajne na sedežu stečajnega dolžnika.
3.	K prodanim cenam se doda DDV.
4.	Vso premoženje se proda po načelu videno-kupljeno.
5.	Prodaja se prične na sedežu stečajnega dolžnika naslednji delovni dan po objavi v Štajerskem tedniku, ob 8. uri in traja do 13. ure ter
se v istem času vrši tudi v naslednjih delovnih dneh. Posamezni delovni dan bo nakup omogočen 10 strankam.
6.	Vstop za ogled in nakup ponujenega premičnega premoženja bo dovoljen v skupini do največ dvema kupcema.
7.	Prevzem kupljenega premičnega premoženja bo omogočen takoj po plačilu slednjega, slednje pa se mora opraviti najkasneje v roku 24 ur po prejetem predračunu, v nasprotnem primeru se šteje, da je kupec odstopil o nakupa izbranega premičnega premoženja.
8.	Sklep o prodaji se da v vednost delavcem, ki bodo opravljali prodajo in so odgovorni za izpeljavo slednje v skladu z izdanim sklepom o prodaji.
9.	Vse dodatne informacije o prodaji premičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan na sedežu stečajnega dolžnika.
Opomba:
- posamični spisek ponujenega premičnega premoženja je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 7. 7. 2011
t
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Ptuj • Festival Art 2011
Ptuj zasedli umetniki z vseh vetrov
Ptuj se je v petek, 22. julija, spremenil v festivalsko mesto. Napolnil ga je duh umetnikov praktično z vseh koncev sveta.
Sestavljata ga 3. glasbeni festival Arsana v organizaciji Društva za glasbeno umetnost Arsana, ki letos ponuja preko 50 glasbenih, plesnih, literarnih, gledaliških in kulinaričnih dogodkov, in 9. mednarodni festival sodobne umetnosti Društva Art Stays pod naslovom Connect (povezan), ki ga sestavlja okrog 50 novih projektov uveljavljenih mednarodnih umetnikov. Gre za razstave, performanse, video večere, predavanja, delavnice in še veliko drugega. Umetniški vodja Glasbenega festivala Arsana Mladen Delin je na petkovem odprtju festivala pod streho na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju povedal, da bo od 22. julija do 5. avgusta, ko bo letošnji festival zaprl vrata, nastopilo več kot 300 tujih in slovenskih uveljavljenih umetnikov klasične, jazz,
etno, popularne, vokalne in instrumentalne glasbe v rednem in spremljevalnem programu. Umetniški direktor mednarodnega festivala sodobne umetnosti Jernej Forbici pa je v predstavitvi letošnjega programa izpostavil, da prinaša predvsem na novo naročena dela in veliko število del, ki bodo v Sloveniji prvič predstavljena. Umetniki bodo zasedli številna razstavišča v mestu, Miheličevo galerijo, kjer je od petka na ogled razstava diplomskih in podiplomskih del študentov štirih evropskih akademij, Budimpešte, Ljubljane, Dunaja in Benetk, Salon umetnosti, galerijo Tenzor, Mestno gledališče, ptujski grad, razstave pa bodo gostili tudi nekateri javni in zasebni prostori v mestu.
Otvoritveni glasbeni večer z Radom Šerbedžijo, enim
najbolj znanih filmskih igralcev, režiserjev in glasbenikov, in svetovno znanim kitaristom, skladateljem in aranžerjem Miroslavom Ta-dicem, je bil prava odločitev. Občinstvo se jima je za njun vrhunski nastop zahvalilo s stoječimi ovacijami. Zaradi dežja pa je odpadlo uradno odprtje festivala Art Stays in Art Ptuj 2011 s performan-som Nemanje Cvijanovica Apllause, ki ga bodo izvedli 5. avgusta, ko se bodo tudi uradno odprle številne razstave letošnjih udeležencev festivala sodobne umetnosti. Do takrat pa najstarejše slovensko mesto ponuja pravo eksplozijo umetnosti v vseh vidikih. Umetniki ustvarjajo v odprtem okolju, zato si želijo, da se jim meščani in drugi obiskovalci festivalskega dogajanja pridružijo v čim večjem številu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Odprti atelje v Salonu umetnosti
Foto: Črtomir Goznik
Iz delavnice za izdelovanje lutk v Stari steklarski
Foto: Črtomir Goznik
S koncerta skupine Papir, ki se je predstavila s programom najnovejših popevk, na katerem je bila posebna gostja Neisha
Foto: Črtomir Goznik
Ganljivo srečanje med igralcem Radom Šerbedžijo in Ignacem (Nacem) Kekcem, v čigar mlinu v Žabjaku so leta 1970 snemali film Rdeče klasje. Na fotografiji skupaj s kitaristom Miroslavom Tadičem
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem gledališču je bila 23. julija premiera sodobne opere brez opere (Hole) za glas, klavir, elektroniko in video.
Osebna kronika
Rojstva: Lea Marušek, Draženci 34 e, Hajdina - deklica Ela; Mateja Kelc, Sp. Velovlek 5, Ptuj - deklica Pia; Brigita Vrtačnik, Zabovci 29, Markovci - deček Jure; Matejka Horvat, Machova ul. 5, Maribor -deklica Izabela; Nikolina Kopša, Hrastovec 106, Zavrč - deklica Tjaša; Petra Bratuša, Gorišnica 122, Gorišnica - deček Gaj; Simona Medved Tarkuš, Medvedce 1, Majšperk - deček Vito; Ksenja Bedenik, Strmec pri Sv. Florjanu 74, Rogatec - deklica Anamari; Renata Kosi, Krčevina pri Vurber-gu 14 a, Ptuj - deček Timotej; Sabina Strelec, Strelci 12, Markovci
-	deklica Amalija; Mateja Ritonja, Dolga Lesa 6, Ormož - deklica Pia; Nataša Hercig, Čučkova ul. 5, Kidričevo - deček Renato; Mojca Fuks, Mestni Vrh 100, Ptuj - deček Jan; Gjyle Leniqi, Moškanjci 80 a, Gorišnica - deček Ensar; Albina Petrovič, Nova vas pri Mar-kovcih 3, Markovci - deklica Tea; Andreja Alič, Panonska ul. 5, Ptuj
-	deček Aljaž; Melita Poplatnik, Gorišnica 9 a, Gorišnica - deček Tim; Anja Kancler, Stanošina 38, Podlehnik - deček Ivo; Helena Sever Hamad, Borštnikova ul. 53, Maribor - deček; Mihaela Šimu-novič, Kolodvorska ul. 15, Prager-sko - deklica Hana; Sabina Vičar, Kicar 140, Ptuj - deček Domen; Albina Šamperl, Repišče 6 a, Zg. Leskovec - deklica Ajda.
Umrli so: Janez Turk, Župečja vas 16, roj. 1950 - umrl 9. julija 2011; Štefan Skok, Zidanšova ul. 1, Ptuj, roj. 1929 - umrl 8. julija 2011; Franc Pulko, Hajdoše 49, roj. 1923 - umrl 9. julija 2011; Jožef Greifoner, Cirkovce 68 c, roj. 1929 - umrl 11. julija 2011; Alojz Perš, Podlehnik 40 a, roj. 1923 -umrl 11. julija 2011; Franc Štru-cl, Juršinci 2, roj. 1928 - umrl 12. julija 2011; Marija Cafuta, roj. Gabrovec, Gorca 69, roj. 1928
-	umrla 12. julija 2011; Helena Wanko, roj. Rihtarič, Varaždinska c. 4, Ormož, roj. 1925 - umrla 14. julija 2011; Anton Belšak, Rakov-ci 37, roj. 1935 - umrl 15. julija 2011; Branko Petrovič , Gorenjski Vrh 1, roj. 1965 - umrl 10. julija 2011; Anton Marin, Bodkovci 24, roj. 1929 - umrl 11. julija 2011; Matilda Paj, Cirkovce 61 b, roj. 1926 - umrla 13. julija 2011; Marija Vidovič, roj. Zelenjak, Sko-librova ul. 8, Ormož, roj. 1940
-	umrla 14. julija 2011; Jožef Perger, Majski Vrh 3, roj. 1926 - umrl 14. julija 2011; Marija Pukšič, roj. Horvat, Ločki Vrh 53, roj. 1931 -umrla 13. julija 2011, Kristina Repec, roj. Zupanič, Hajdoše 82, roj. 1926 - umrla 15. julija 2011; Dragica Tišler, roj. Labaš, Kungo-ta pri Ptuju 152, roj. 1933 - umrla 16. julija 2011.
Poroki - Ptuj: Dušan Kaiser, Mihovce 47, in Hanna Liaushyn-skaya, Belorusija; Aleksander Drevenšek, Prežihova ulica 17, Ptuj, in Nataša Toplak, Brengova 35.
Poroki - Ormož: Martin Lubec, Bratonečice 12, Sveti Tomaž, in Sonja Mesarec, Drakšl 6, Velika Nedelja; Danijel Vukovic, Vuzme-tinci 43, Miklavž pri Ormožu, in Janja Lukman, Šalovci 46, Središče ob Dravi.
Napoved vremena za Slovenijo
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincaija revni.
Foto: Črtomir Goznik
Pokrita streha se je pokazala kot pametna odločitev že prvi večer letošnjega glasbenega festivala Arsana. Da Ptuj nujno potrebuje pokrit poletni prireditveni prostor, ni več nobene dileme.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V hribovitem svetu bodo popoldne možne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 26 stopinj C.
V sredo bo delno jasno, začel bo pihati jugozahodni veter. Popoldne in v noči na četrtek se bo oblačnost od zahoda povečala, predvsem v zahodni in južni Sloveniji se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami.