53. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 6. marca 1899.
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske <IožcIo za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gM 40 kr. Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt lota 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 80 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. - Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina zna.ša. Na BSfoSbt, brez istodobne vpoSiljatvo naročnino, so ne ozira. - Za oznanila plavijo so od Stiristopno petft-TTiti pO 0 kr.. Ce se oznanili j^tankrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in pa 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole* Iranko vati. — Rokopisi so no vraCajo. — Uredništvo in upravniStvo je na KangVMMMm trgu 5t. 12. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativno stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegovo ulico ti. 2. fbod v apravni.štvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
Najnovejši stadij jezikovnega vprašanja.
Po listih krožijo vesti, iz katerih se sklepa, da je jezikovno vprašanje, v kolikor se nanaša na Ceiko, stopilo v nov stadij, in da se je vlada znatno približala stališču, katero zavzemajo Nemci.
Dosedanji razvoj tega vprašanja ji; znan. Čehi stali so vedno na stališči, naj bodeta oba deželna jezika, nemščina in češčina, v celi deželi popolnoma ravnopravna, tako tla zamore vsakdo pri vsakem oblastvu v celi deželi iskati pravico v svojem jeziku.
To načelo je v ustavni dobi prvič zmagalo za časa TaalVeove vlade'. L. 1880 so bile za Češko izdane jezikovne naredbe, s katerimi se je uveljavilo načelo, da se mora v celem obsegu češkega kraljestva vse vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so pisane in da se mora s strankami občevati v njihovem jeziku.
Na tem istem načelu ravnopravnosti obeh jezikov v celem kraljestvu, katero načelo odgovarja zgodovinskemu razvoju in praktični potrebi, so zasnovane tudi Ba-denijeve naredbe. S temi naredbami se je samo popolnilo, kar so bile zasnovale Stre mavrove naredbe. Kar je Stremavr določil za uradovanje s strankami, to je Badeni raztegnil tudi na notranje uradovanje in če je poleg tega še določil, da mora biti vsak uradnik na Češkem zmožen obeh deželnih jezikov, je to samo logična posledica priznanega principa. Kako pa naj se uraduje v obeh jezikih, ne samo pri uradovanju s strankami, nego tudi pri notranjem uradovanju, ako uradniki niso zmožni obeh jezikov?
Zaradi teh Badenijevih naredb uprizorili so Nemci parlamentarno revolucijo in začeli boj, kateri še sedaj pretresa našo državo in v katerem so prišli tako daleč, da zahtevajo celo nemški državni jezik.
Gautsch se je s premembo Badenijevih jezikovnih naredb znatno približal nemškemu  stališču,   a  od  načela,   da mora
vsakdo v edem kraljestvu v svojem jeziku dobiti pravico, se ni oddaljil in je legalnost tega načela priznalo tudi najvišje sodišče z znano razsodbo z dne 13. decembra 1898, št. 14934.
Zdaj prihaja preko Berolina vest, da hoče Thunovo ministerstvo s pomočjo 14. uveljaviti jezikovni zakon za Češko, kateri bi bil urejen po načrtu g. Stummerja in bi v bistvu ustregel nemškim zahtevam.
Po tem načrtu bi se v češkem kraljestvu ustanovilo zaključeno nemško ozemlje, v katerem bi bil češki jezik tako popolnoma brezpraven, kakor na Tirolskem ali v Dalmaciji. V tem nemškem ozemlju bi bila nemščina jedini uradni in službeni jezik, a s češkimi strankami, katere nemščine niso zmožne, obravnavalo bi se s pomočjo — tolmačev.
To je najnovejši stadij jezikovnega vprašanja na Češkem. Vlada sicer ne misli ta načrt, uveljaviti s § 14. — v.saj tako se zatrjuje in temu zatrjevanju je toliko laglje verjeti, ker je grof Thun lani izjavil, da Gautschevih naredb ne premeni, dokler se mei Čehi in mej Nemci ne doseže po razam-ljenje glede zakona, s katerim se naj na-domeste — a da bi rada na tej podlagi „spravo", o tem ni vzroka dvomiti.
Čehi odklanjajo odločno te vladne propozicije. Vodilni češki listi izjavljajo, da so popolnoma neprejemljive in da bi uve-Ijavljenje tega načrta z državnim zakonom razbilo desnico, katere največji stranki stojita na stališču, da spada uredba jezikovnega vprašanja v področje deželnih zborov.
Z ozirom na odločni odpor Čehov pač ni verjetno, da bi sedanja vlada hotela Stummerjev načrt uveljaviti, ker Čehi kraj vse svoje miroljubnosti in dasi so pripravljeni na veliko žrtve, da se doseže sprava, v to ne bodo privolili, ni pa izključeno, da stori to kaka nova vlada.
Odkrito izpovemo, da nam je popolnoma neumevno, čemu se merodajni krogi toliko pehajo, da zadovolje in pomirijo Nemce in to v Času, ko ti v milijonih iz-
vodih razširjajo brošure, obsezajoče načrte y.;i razdelitev Avstrije. Noben narod v aall državni polovici ne stremi za tem, da bi Nemcem vzel, kar jirn je treba za sarno-BVOJfl narodno, gospodarsko in kulturno življenje. Slovani ne iščejo druzega, kakor da se jim da le del tega. česar imajo Nemci v izobilji, a namesto da bi vlada s krepko roko pripomogla načelu ravnopravnosti do veljave, si beli glavo, kako zadovoljiti NVolfove pristaše!
V I.Ji* n i. 6. marca.
Karakterizacija naše vlade.
Nemški listi in nemške stranke trdijo že dolgo časa, da so Čehi sedaj gospodarji v Avstriji in da njim na ljubo vlada zatira in odriva Nemce. Vlada je skratka orodje Čehov, katerim se godi izvrstno. Te dni pa je pisala rSile3iau povsem drugače ter je povedala — menda nehote — resnico. „Energije za velike odločitve pri tej vladi ni bilo nikdar', piše „Sdesia* ; „z dovoljenjem drobtinic v jezikovnih in osebnih vprašanjih je tolažila Čehe in tako bo delala še nadalje. Za odločnejše korake v sini.du češkega državnega prava pa vlada nima poguma ter nima pooblastila za kaj takega od odločilnih krogov." Malenkostne drobtinice mesto celih pravic deli vlada Slovanom, ker je in bo vedno imela, strah pred Nemci.
Macedonski osrednji odbor. Beligrajski časopisi so objavili spomenico macedonskega osrednjega odbora, katera naj bi se izročila diplomatskim zastopnikom evropskih velevlastij v Sredcu in Carigradu, katere pa niti velevlasti niti njihovi zastopniki niso hoteli sprejeti. Evropa noče slišati obupnih klicev na pomoč, ampak si maši ušesa in oči, da ne vidi in ne sliši kaj se godi v Mace loniji: kajti če bi videla in slišala grozodejstva Turkov, bi morala pomagati brez ozira kaj poreče porta. Spomenica našteva brezkončno vrsto -turških zločinov in silovitostij. katere morajo prenašati kristjani;  potem se našte-
vajo obljube sultana, ki se niso izpolnile, ter navajajo reforme, ki so se sklenile, a ne izvršile. Končno navaja spomenica za vzgled Kreto, kjer BO M vredde razmere le s posredovanjem evropskih velevlastij. To se naj zgodi tudi v Maosdoftiji; ako pa evropske vlasti kmalu ne posredujejo, da se nujno potrebne reforme izvrše, potem se nikdo ne čudi. ako se loti obupani narod skrajnih sredstev.
Afera Drevfus. Bruseljska „Indlpettdenos Belge"4 je prinesla iz Pariza poročilo, da se je pri preiskavi kazenske kamore kasacijskega dvora o aferi Drevfus pokazalo, da se je res pripetilo izdajalstvo in da je bil izdajalec neki francoski častnik. Takozvani tajni do.ssier nima nikakih dokazov za krivdo Drevfus in le bordereau je „corpus delloti*. Dopisnik bruseljskega lista trdi z vso gotovostjo, da je pisal bordereau Ester-hazy, in da kazenska kamora to ve. Preiskava je dognala, da bi morala priti, če bi Ilenrv še živel, oba, IIenry in Esterhazv pred vojno sodišče.
Novo špansko ministerstvo. Sagaata |e torej ■ svojim minister-stvom, ki je vladalo v najtežavnejšem času vojne z Amerike, odstopil, in S i I v e 1 a, ki je že deset let kandidat za ministersko predsedništvo, je dosegel svoj ideal. Sil vela, vodja klerikalnih konservativcev , je bil 1 1879. v kabinetu maršala Martineza Gam* posa minister notranjih del: takis 1890. v ministarstvu Canovasa del C. Silvela je sicer nedavno izjavil, da ni služabnik Vatikana ter da v verskih vprašanjih sedanjih „liberalnih" razmer ne bo spreminjal, a vender nihče ne dvomi, da so se začeli za španske klerikalce znova lepi časi. Novi minister kolonij, marki Pidal je odločen klerikalec. Tudi general Pola-vilja je reakcijonareo ter je bil na Filipinih orodje duhovnih redov. Finance bo opravljal Willaverde, ki je bil že dvakrat minister. Mornarični minister pa je admiral Ca mara, vodja reservnega španskega brodovja v minoli vojni.
LISTEK. 9
Madonna della Rocca.
Povest. — Spisal Rikard Voss. (Daljo.) IV.
Tako jo došla madonna della Rocca do visoke slave, dasi je bila za to malo hvaležna, in so bili Ročanje še ubožnejši nego popreje.
A še nekaj drugega nego koncerte in umetnino ognje so prirejali Ročanje svoji madonni na ljubo: zidali so v potu svojega obraza cesto v svojo vas. Zanje je bila strma, divja steza, po kateri so doslej plezali prebivalci Rocce, dosti dobra; tudi njihovim otrokom in vnukom ni bilo treba kaj drugega. A zdaj, ko so imeli madonno, so morali imeti tudi cesto. Kajti, ako so hoteli okoličani razžaliti Ročane s svojim zasmehovanjem prav v srce, treba je le bilo, da so se norčevali iz tega, da jim madonna niti do ceste ni pomogla
Te sramote niso mogli več prenašati, in zato so zidali cesto. Možje, žene in otrooi, vai so hoteli pomagati pri tem; celo najmanjši so vlačili kamenje, sipali pesek ali odnašali prst. Nad leto dni je trajalo to težavno delo, potem pa je vladalo copet veliko veselje v Rocoi; veliko
procesijo so priredili, ki je šla po vsi cesti, spremljana od mladih in starih Zvečer pa je bila razsvetljava kraja in cerkve, pa koncert in umetalni ogenj.
Nekega pomladnega dne so došli trije tujci po novi cesti v Rocco. Prebivalci so jih gostoljubno .sprejeli in po ro-čanski navadi vedli v triumfu v cerkev in pred madonno. Zato so pa tudi madonno zelo občudovali, pogovarjali se med sabo z vidno največjo razburjenostjo, ogledovali sveto podobo od vseh stranij, in ko so Ročanje mislili, da so se že dovolj načudili, so pričeli tujci z nova. Slednjič so prašali kurata, ali bi mogli ž njim na stanovanje, da se ondi nekaj važnega pomenijo.
Kurat je bil uljuđen mož ter jih je vedel v župnjišče, podrtini podobno staro poslopje z dvema ali tremi duplinami kot sobami. V jedno teh duplin je peljal svoje spremljevalce, potem izginil, a se takoj zopet vrnil z vsemi zalogami svoje hiše.
Prinesel je v steklenici ostanek vina, kos trdega črnega kruha in Se tršega, temnejšega ovčjega sira, kos posušene svinjske gnjati, ki je bila najtrša in naj-črnejša od vsega Tudi je naznanil, da bode prva sosedinja pripravila gostom cvrtje, druga jim skuhala rižot, a tretja je že tekla na hrib, da poišče cikorijo za salato.
Tujci so pili vinsko kislioo in trdili,
da ni kisla; jedli so trdo, trše in najtrše, ter našli, da je vse prav izborno. S tem so le storili, kar je bila dolžnost omikanih ljudi, ter pričeli na to razgovor z modrim in častivrednim duhovnikom, ne da bi počakali na trojico obečanih naslad : na cvrtje, rižot in salato.
Dočim se je to godilo v prebivališču vladarjevem, je ljudstvo med saboj razpravljalo, kaj se pač vrši tu notri. Najpri-pravnejši in najnaravnejši kraj za take posvete je bil pred hišo najvišjega ročan-skega dostojanstvenika. Tu se je torej zbralo ljudstvo, pričakujoč stvari, ki imajo priti. Novica, da se za te tri tujce praži cvrtje in prijavlja rižot, ter da je tekla tretja soseda po cikorijsko salato, je zanimala in zadovoljila vso. Tujci bodo v domačiji povedali, da Ročanje nimajo le madonno, temveč, bodi ji hvala za to, tudi lahko dobro Žive.
Ko se je prikazala prva soseda z zlatorumenim, po olju dišečim cvrtjem, ko je donesla druga snežno beli, vabljivi rižot, ko je prihitela tretja s cikorijsko salato, polno dišav, tedaj bi kmalu pričelo ljudstvo klicati tem trem rimskim nasladam „urnebesni živijo\ Med splošnim odobravanjem so izginile ženske v župnišču. Komaj pa, da so izginile ljudstvu spred oči, komaj da so se pričeli tujoi z največjimi užitki, kar jih je poznalo roCansko
srce, ko je stopil duhovni gospod iz hiše in rekel navidezno v veliki razburjenosti:
„Teoite in privodite Cencija Lesteja, Oluseppa Prinoipinija in Gigija Gengilija. tecite, tecite !u
ln tekli so! Polovica zbranih je tekla kar je le mogla, da prikliče te tri pozvance.
Iz teh treh mož in gospoda kurata je obstajal, namreč ročanski senat. Na te 4 kazoč je mogla Rocca reči: S. P. Q. R. to je Senatus populusque Roccanus! Česti vredni Cencio Leste je bil senator in občinski kozji pastir; čestivredni Giuseppe Principini senator in oglar, čestivredni Gigi Gentile pa senator in nič drugega.
In Čestivredni možje so došli in ljudstvo jih je glasno pozdravljalo; šli so v hišo svojega vladarja v absolutistiškem smislu.
Znova so pričeli stikati prebivalci glave: „Kaj se vrši? — Kaj je s tujci? — Angleži so. — Naše svinje nam hočejo pokupiti. — Naše svinje? — I kaj pa drugega? — Našega kurata hočejo napraviti za škofa. — Morda celo za papeža — Čujete li? — Molčite vender! —Kaj govore? — Jaz sem Cul. — Kaj, kaj? — Jeden je rekel: Tritisoč skudovl — Kaj toliko za naše svinje? — I saj so bogati Angleži! -— Tiho, tiho t — Sedaj prihajajo".
(Dalje prih.)
Pravi položaj na Filipinih.
Madridski list „Imperial" javlja: Boji mej Amerikanci in Tagali trajajo neprestano. Neizprosnost Filipinovv in njihov pogum preverjat.) Amerikance, da bode vojna dolga in vroča, C-do v n* »tranjih delih Manila imajo insurgentje močne čete ki streljajo na Amerikance i/, hiš. Razburjenost mej prebivalci je velika. Tujci se boje za življenje. P. v<ljniki tuiih ladij so izkrcali tvoja rojake, da ao v varstvo rojakov. Spanci i maj i v Manili 4O0U mož. Amerikanci Imajo ni otokih LttSOQ in Visaya 14000 ni •>. a pričakujejo le po močnih čet, tako đa bode njihova vojaka dosegla flO.ooo mož. Toda se ta armada bode premajhna. Vojna v notranjih delih otokov je nemožna, ker bi nastale b le/ni mej vojaštvom.
Dopisi.
Iz podjunske doline, 4 marca (Železnica S i n č a v a s -'/, e 1 e z n a Kaplja i Kakor znano, imela bi teči od železniške postaje Sinčavas, ki stoji na progi južne žele/.niee iz Celovca v Maribor, ozkotirna železnica v trg Železno kapljo. Država je že v svoj letošnji proračun postavila primerno svoto, podporo je obljubila dati tudi dežela Veljala bi okoli 000 000 gold. Grof Thun je obljubil kupiti za 70.000 gld. delnic drugi ljudje pa so jih podpisali za 30 000 gld. No, bilo je že neki popolnoma gotovo, da se prične to pomlad graditi. Ali prišlo je drugače! število tistih, ki so iz kateregakoli vzroka zoper železnico, se je precej namnožilo. Oskrbnik grofa Thuna, ki se je posebno potegoval za to železnico, je umrl, in sedaj se grof Thun brani dati 70 000 gold. Pripoveduje se, da je pripravljen poravnati celo vse dosedanje stroške, okrog 20.000 gld. za komisije, iz svojega žepa, da bi le železnice ne gradili. Ali je ta železnica sploh potrebna, ali ne, to s e da težko povedati. Dočira mislijo na pr. Kapel jčani, da se bode vsled tega trg povzdignil, so pa kmetje večinoma mnenja, da bi jim bila bolj na kvar, kakor pa v prid. Ta železnica naj bi prevažala ponaj-več samo les. Seveda drugače bi bilo, če bi ta železnica tekla čez Jezerski vrh na Kranjsko A upanja nič ni. ker je predraga. No, kdo da bo zmagal, ali prijatelji ali pa nasprotniki železnice, to ae danes še ne ve. Močno gibanje je opaziti na obeh straneh. Nasprotniki železnice so imeli dne 19. svečana pri Miklavcu shod, kjer so sklenili, naj se odpošlje posebna deputacija na Dunaj, ki bi se uprla grajenju železnice. Ali je bila ta deputacija res na Dunaju ali ne, in kaj je opravila, ni znano. Zagovorniki železnice pa so imeli te dni tudi svoj poseben shod v Železni Kaplji, kjer se je udeležilo kakih 70 delničarjev, mej njimi tudi okrajni glavar velikovški. Ti so se pa za vzeli za nujno rešitev uresničenja te proge in jo opisovali kot jako potrebno in koristno železnico. Poldrugo uro jim je govoril deželni poslanec Plaveč, na kar se je vzpre jela neka dolga resolucija. Upamo, da se bode v kratkem pokazalo, ali jo dobimo, ali ne.
Slovenske posojilnice.
„Zveza slovenskih posojilnic v Celju*-azposlala je ravnokar svoj osmi letopis, v rkaterern poroča o poslovanju slovenskih posojilnic v letu 1897. Ta letopis je silno zanimiv, akoravno podaja samo gole suhe številke; kajti te številke kažejo, kako velikansko so se razvili slovenski denarni zavodi.
Po tem letopisu je pri „ Zvez i slovenskih posojilnic v Celju" 81 posojilnic14 ter je teh na Štajerskem 28.
V „Zvezi" stoječe posojilnice imajo skupnih aktiv nič manj kot 12,280.625 gld. 6 kr., toraj skoraj trinajst milijonov goldinarjev ter rezervnih zakladov 002.789 gld. 73 kr. Čistega dobička so imele 1897. leta 107.412 gld. 23'....
Največja iz mej vseh posojilnic ne samo na Spodnjem Štajerskem, ampak na celem Slovenskem in tudi na celem Južnem Avstrijskem je pa „ Posojilnica celjska", katera je imela leta 1897. samo poslovnega premoženja 1,720.810 gld. 51 kr. in rezervnega zaklada 107.141 gld. 39 kr
Letopis je pa letos še posebno zaradi tega zanimiv, ker nam ne daje samo pregleda o stanju in poslovanju posojilnic, ki so člani „ Z veze slovenskih posojilnic v Celju", ampak pregled delovanja in poslo-
vanja tudi vseh drugih, torej vseh slovenskih posojilnic. Iz tega pregleda posnamemo, da je slovenskih posojilnic poslovalo 1897. leta 129; da so imele te posojilnice skupaj poslovnega premoženja 17,910 OM gld 14 kr. torej skoraj osemnajst milijonov goldinarjev ter da so imele rezervnega zaklada 788.711 gld. 971 a kr. in napravile tfcstSjS dobička v 1897. letu 141.588 gld. 51 kr
Te številke nam kažejo torej, kako velikansko se je začel slovenski denar stekati skupa j v slovenskih denarnih zavodih. Ta mogočni razvitek slovenskih posojilnic v Tako kratkem času, daje nam torej opravičeni up, da se bode slovenski narod jednako češkemu po svojih denarnih zavodih popolnoma Otrese! in osvobodil tujega kapitala in njegovega vpliva ter omogočil, da bo res Slovenec v vsakem oziru gospodar na svoji slovenski zemlji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. G. marca.
— Osebne vesti. Legacijski tajnik g Rudolf Pogatscher pri poslaništvu v Carigrada je imenovan legacijskim svetnikom. — Umirovljeni logar v Zatičini g. Anton Serafin je dobil srebrni zaslužni križec s krono - Ravnatelj učiteljišča v Gorici g Fran Hafner je povodom umirovljenja dobil naslov šolskega svetnika. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila gozdni čuvaj v Smuki Jožef Daj čman in služabnica Jera Aleš v Semiču.
— Občinski svet ima v torek, dne 7. marca ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red : I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III Personalnega in pravnega odseka poročila: o prošnji dveh bivših mestnih babic za podelitev mestne miloščine; o prošnji Rozalije Jevnikarjeve za neko od-pisno dovoljenje; o prošnji Katarine Malo-vrhove za neko odpisno dovoljenje; o prošnji Marijane Jerebove za izvišanje pokojnine na 200 gld ; o vlogi dunajske mestne Franc Jožefove jubilejske zavarovalnice glede ustanovitve podružnice v Ljubljani, pri kateri naj bi sodelovali mestne občine uslužbenci; o županovem predlogu, da se store potrebni koraki za podaljšanje davka proste dobe iz zakona z dne 23 junija 1895. drž. zak. št. 88; o poročilu magistratovera, glede razpisa letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svet; o prošnji magistrov farmacije za premembo občinskega volilnega reda; o magistratovera poročilu glede premembe § 60. stavbnega reda za mesto Ljubljano.
IV. Stavbnega odseka poročila: o prizivu po-sestnice Josipine Košičkove proti odloku mestnega magistrata, s katerim se ji je naročilo prenarediti stranišče v hiši št. 17 v Florijanskih ulicah; o odobritvi stavbe podpornega zida na prostoru podrte Baudkove hiše na Stolbi št. 6; o ponudbi posestnikov v Vodmatu, da odkupi mestna občina predg vrtove dveh ulic; o prošnji Gust. Tonniesa in Terezije Soosove zaradi zožitve projekto-vanih Čopovih ulic ob njunem posestvu; o prizivu Josipa Luckmanna glede naprave pomola na hiši gospe Paravićeve ob Franca Jožefa cesti; o prizivu nunskega samostana zaradi naprave hodnikov in odprave kamenitih stebrov ob pročelju nunske cerkve; o mestnega magistrata dopisu glede doplače pri odkupu sveta od posestva Sidonije Schreveve za stavbo   „Mestnega doma".
V. Policijskega odseka poročilo o oddaji službe mestni babici. VI. Elektrarniškega ravnateljstva poročili: o zadevi uporabnega dovoljenja za klonico pri elektrarniški centrali; o poročilu mestne elektrarne za leto 1899. VII. Klavničnega ravnateljstva poročilo o proračunu mestne klavnice za leto 1899. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročilo o sklepu disciplinarne komisije o zadevi magistratnega sluge Albina Jebačina. IX. Finančnega odseka poročili: o delovanju cestnega nadzornika Frana Te-raninusa v minolem letu; o nekega mestnega uslužbenca prošnji za podporo v pokritje pogrebnih stroškov po pokojni mu soprogi. X. Stavbnega odseka: o obračunu steklarskih del pri mestnem rastlinjaku pod Tivolijem. XI. Direktorija mestnega užitnin-skega poročilo : o zakupnih uspehih 1. 1898.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek se bode predstavljala tretjič in zadnjič velezabavna in vesela dunajska narodna igra s petjem »Trije pari Crev-
Ijev". Glavni vlogi imata gospa Pol ak ova in g. Housa. Oba imata mnogo pevskih točk. — V petek, 10. t m ima svoj Častni večerv Verdijevi priljubljeni operi „Trubadur" naša simpatična altistka gdč. \V. Radkie\vicz. ki je gotovo najboljša pevka svoje stroke, kar smo jih imeli doslej na našem odru — Na razne Želje, ki so dohajale intendanci z dežele in tudi iz mesta, se uprizore" v nedeljo, 12 t m. „Ro-k o v n j a č i" v tretjič.
— Slovensko gledališče. „Faust" je izmej onih oper, ki jih pojo križem sveta, ki si je pridobil spričo svoje dojemljive, melodijozne godbe in prekrasne instrumentacije veliko popularnost. Zlasti so nekatero točke, ki jih izvajajo posamezni pevci m zbor (IfefistOVa pesem v drugem dejanju, Sieblova pesem v tretjem dejanju, Marga-retin valček, valček zborov, koračnica vojakov itd.) stvari, ki jih pojo ali izvajajo na klavirju in drugih inštrumentih diletanti in umetniki . . ■ Libreto, kateremu je podlaga genijalno Goethejevo delo istega naslova, je navdušil Gounoda, da je ustvaril opero, ki bo nemara deležna večnega življenja. Umevno je, da mora — kar je lepega in imenitnega — tudi na naš oder.  In svoje dni je polnil „Faust" gledališče, pa tudi v soboto je privabil vanje toliko občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni, in da so stali po dolgem času v parterju stoli. In častni obisk ni veljal samo operi, nego ž njim je tudi odlikovalo občinstvo vrlega našega basista, gosp. F e d y c z k o \v s k e g a, kateremu v korist so peli „Fausta". In g. Fe<lyczko\vski je imel srečen večer! Precej, ko se je dvignil izpod odra v izborni maski in imenitnem kostumu, spremljan z gromom in obžarjen z rudečim   svitom, ga je pozdravilo  občinstvo z burnim ploškom, koncem prvega dejanja pa so mu poklonili ogromen lovorov venec in liro. Gospod Fe-dyczkowski je bil ves večer pravi Melisto. Pel je izborno, z nekakim vražjim akcentom, z ironiškim, zlobnim posmehom ter igral svoji ulogi najprimernejše.  Ugajal nam je najbolj izmej vsega osobja.  Občinstvo mu je neprestano ploskalo.  Poleg njega zaslužita posebne pohvale še gospa Polakova ( Siebel) in gosp. Nolli (Valentin). Gospa Polakova je pela srčno in ljubko ter je zbudila s prelepo pesmijo „0, cvetice ve, prosite zame-' poseben aplavz.  Gosp. Nolli je bil takisto imeniten Valentin, ki je dosegel najpopolnejši uspeh v prizoru, ko umira. Gosp. Raškovio ni bil disponiran. Zdel se nam je truden, izmučen. Najlepše je pel v tretjem dejanju, kjer je žel tudi posebno pohvalo. Gdč. Stropnickaje bil a prerartva Margareta. Kakor bi ne imela nič barve v grlu, nič krvi v žilah, tako je pela in igrala. Celo valček v tretjem dejanju je ni razvnel do potrebne živahnosti.  Vendar jo je odli kovalo občinstvo v tem dejanju s posebnim ploskanjem. Gdč. Radkie\vicz je bila jako dobre volje: vedno se je smejala, kar pa menda ne zahtevajo niti libretista, niti kom ponist- Tudi zeleni trak okolu las in vratu se ji ni podal. Pela pa je — kot vedno — dobro. Zbor — peša. Posebno slabo je pel v drugem dejanju, kjer so bili'nastopi meščanov (bila sta samo dva) in dijakov (bil je slučajno jeden) nedostatni in kjer ni mogel priti v skladje z orkestrom. Gospod režiser, ki je opravljal menda tudi ulogo inspicijenta, je bil v svojem poslu preglasen. Za kulisami se je jezil, da smo ga čuli v auditoriju. Takisto je bilo preveč slišati su-flerko, zlasti kadar je pel gosp. Rašković. Sploh ni bilo za odrom miru, kar moramo odločno grajati.  Gosp. kapelnik Henišek je imel bržkone za .Fausta" premalo skušenj.
— Priprave za Prešernov večer se
— kakor smo že zadnjič na kratko omenili — vsestransko in jako marljivo vršć. Trudoljubive naše narodne dame v odborih raznih narodnih društev, ki so združeno prevzele prireditev omenjenega večera, baje neumorno tekmujejo, kako bi druga drugo prekosile z najraznoternišimi presenečenji, ki so jih v svoji izredni iznajdljivosti namenile obiskovalcem tega zabavnega večera. Tako pridobile so — kakor se zatrjuje — pred vsem vrlega našega mojstra Hubada, da jim pod osebnim svojim vodstvom oskrbi pevski del večera. V ta namen pripravlja se mej drugim baje tudi v prizori te v ljubke operete. Iz posebne prijaznosti je nadalje gospa županja Milica Hribarjeva prevzela vodstvo razpečavanja cvetlic, do-čim načelnica šentpeterske Ciril Metodove podružnice, gospa Vera dr. Šlajmerjeva, s
svojim odborom baje postavi poseben paviljon, v katerem se bodeta Prešernovim čestilcem proti točnemu plačilu nudila čaj in kava. A prav tako se bo nedvomno tudi v buffetu, čegar oskrbo je baje v lastni režiji z gospo Zupančičevo na čelu prevzel odbor šentjakobsko trnovske Ciril-Metodove podružnice, za pošten drobiž marsikaj okusnega dobilo pod zob. Mnogo obeta pa tudi paviljon za slaščice, ki ga — kakor se govori — po navodilih gospe Lahove sestavi in sigurno prav tino in okusno priredi odbor gospodinjske šole, kateremu na čelu so gospe Ana Lahova, Ana Prosenčova in lledviga Šubičeva. Končno namerava baje tudi odbor telovadnega društva pod načel-stvom gospice Kajzelove razpeti ondi svuj blagotvorni šotor, v katerem bo pri i/, vestno dobri, točni postrežbi kar najbolje poskrbljeno za pristno in pošteno kapljico. Odbor srednjemeške Ciril-Metodove podni/ niče pa si vzpnčo vsega tega nekda noč in dan beli nežne svoje glavice, kako bi pač mogoče bilo, kar najsprotneje in uspešno poseči v to občno in vsestransko tekmovanje, da i on v svoji baje jako imenitni razstavi obiskovalcem proti zmerni vstopnini nudi najsenzacijonalnejše novosti seda njega veka. Sodeč po vseh teh tajnostnih pripravah, o katerih natančneje poizvedeti se je le spretnosti in dobrim zvezam spe-cijalnega našega poročevalca porečilo, utegne nameravani Prešernov večer v resnici podati v vsakem oziru velezanimiv, zabaven večer.
— Občinske volitve v Starem trgu pri Ložu. „Slovenec" se kar ne more dosti nabahati z zmago klerikalne stranke v Starem trgu pri Ložu Seveda prikriva tem skrbno razmerje glasov. Dasi se je famozni pater Peter noč in dan pehal, je liberalna stranka v tretjem razredu pro padla samo za 15 glasov v drugem pa za 21 glasov, dočim je v prvem razredu celo zmagala z 2 glasoma. V očigled temu izidu volitev nima „Slovenec" prav nobenega vzroka se posebno ponašati, „z zmago'' duhovniške stranke Nasprotno, če pomisli da kraj vse škandaloznezlorabe duhovniške avtoritete, kraj vsega hujskanja v spoved-nici itd. ni dosegla njegova stranka, lepše zmage, potem mora priznati, da klerikali zem v Starem trgu že močno peša.
— Žaljenje v sodni dvorani. V popravku c. kr. drž. pravdništva v Ljubnu, kateri smo omenili že v soboto, je rečeno; V štev. 49. „Slovenskoga Naroda" z dne 1. marca 1899 se nahajajo omembe o na mišljeni vsebini jednega dela mojih tožbe-nih izvajanj pri porotni razpravi dne 25. februvarja 1899 proti Josipu Smrdu zaradi ropa in umora. Te omembe mi je popraviti tako-le: 1.) Ni res, da sem štajerske Slo vence napram Nemcem imenoval manj vredne; res je pa, da sem govoril zgolj o prebivalcih Sp. Štajerskega, Kranjskega in Istre, ne da bi bil delal razločka mej Slovenci in Nemci in ne da bi bil rabil besede „Slovenci", oziroma „Nemci"; tudi izraza „manj vredni" nisem rabil in sploh nisem izrekel nobene, najmanj neugodne kritike. 2.) Dalje ni res, da sem dejal, da ti ljudje vedno lažejo in da pri teh ljudeh ni nikdar skesanega priznanja; v svojih izvajanjih sem le omenil, da je v sodnih krogih rečenih pokrajin znano in iz poročil izpred sodišča izhajajoče dejstvo, da ondotni obdolženci navadno taje, in da so tam pri-zanja v nasprotju k povprečju obtožencev na Gornjem Štajerskem in morda tudi na Srednjem Štajerskem redkejša. Tem izvajanjem sem dodal še izrecno izjavo, da tega načina tam navadnega negativnega zagovarjanja — kateri je vsakomur na prosto voljo dan — kakor samo ob sebi umevno, nikakor ni smatrati za slabo lastnost. Dalje sem razložil, da je mej prebivalstvom sploh razširjeno seveda krivo mnenje, da taječega morilca ni možno na smrt obsoditi. 3.) Zatorej je popolnoma ne resnično, da so moja izvajanja obsegala pavšalno sumničenje moralitete slovenskega prebivalstva na Štajerskem, ali da sem jaz tako sumničenje ali žaljenje slovenskega naroda nameraval, in se mora proti takemu, po pomankljivem, netočnem in nepravilnem poročanju izpred sodišča prouzročenem, toda objektivno in subjektivno neutemeljenem očitanju odločno zavarovati. Zajedno naznanjam, da se je poslal „Grazer Tag-blattuM primeren popravek v 6t. 67. z dne 20. februvarja 1890. priobčenoga poročila o porotni obravnavi dne 25. februvarja 1899
— Premembe v učitelj stvu. Zač učiteljica v Bučki gospč. Pavla Zirer in zač-učitelj v Kopanju g. Fran Oerra sta postala definitivna na sedanjih svojih mestih. Premeščena sta na lastno prošnjo g. Avgust Ar zel in iz Ljubna v Prečno in Engelbert Kavčič iz Semiča v Studenec.
— Vojaški koncerti v „Narodni kavarni". Podjetni kavarnar g. Krapež je iz polnil že davno mej občinstvom gojeno željo ter prireja ob nedeljah in praznikih zvečer brez vstopnine vojaške koncerte, ki so vedno izvrstno obiskani. Narodno občinstvo ima sedaj torej kraj, kjer najde zabavo in družbo. Tudi včeraj je vojaška godba prav marljivo igrala ter izvajala tudi več slovanskih točk, mej njimi prvikrat Parmovo i/.borno korač nico „Mladi vojaki" iz izvirne narodne igre
R o k o v nj a č i*. Koračnica j.; bila sprejeta z velikim veseljem in ploskanjem.
— Vojaške pesmi. Vojno ministerstvo je g. llausmannu v Hielskem z odlokom z dne 11. decembra 1898 poverilo, da zbere in izda vojaške pesmi vseh avstrijsko oger skih narodov. Imenovani gospod nas je naprosil objaviti naslednje: Ker se rad lotim tega domoljubnega posla, prosim posebno starejše gospode rezerviste in odpustnike, ki so jim vojaške pesmi še v spominu, da mi blagovoli či m preje sporočiti popolno besedilo v prvotni obliki in prvotnem jeziku ali pa mi naznaniti osebe, ki so jim vojaške pesmi znane. Glede napeva se bom usodil dogovoriti se pismeno in osebno. Vojaške pesmi so pravi zaklad narodnega pesništva in narodne glasbe, in obžalovati bi bilo, ko bi se pozabila vojaška pesem, ki večkrat prav ginljivo opeva slovo od doma, domotožje, ljubezni bolečino, strahote v vojni in junaški pogum poveljnikov. Vsak prispevek, če prav na videz neznaten, bo dobro služil in pospešil delo, in ko izide zbirka, ne bom pozabil v nji zahvalno imenovati zaslužnih prispevnikov. Naposled tudi uljudno prosim, da naši časopisi ta poziv blagohotno razglase in domoljubno delo prijazno podpirajo. Naslov izdajatelja: Glasbeni ravnatelj V. V. Ilausmann, Bielsko (Đielitz), Člezija.
— Pri občinski volitvi v Selcih dne 1. marca je bil izvoljen županom z 21 glasovi občečislani gospod Franc Šliber, kateri je že 12 let neumorno delaven župan v tej občini. Za svetovalce so bili izvoljeni: Matija Šmid iz Sele, Groga Dolenc iz Suše, Jože Potočnik iz Rovt in Franc Demšar iz češnjice. Gospodu županu Šliberju izrekajo občani tem potom zahvalo za vestno izpolnjevanje Županskih poslov, kakor tudi zahvalo, da je volitev zopet sprejel.
— Mržnja — preko groba. V Bar kovljah je vodstvo občinske šole strogo prepovedalo učencem in učenkam udeležiti se maše zadušnice po pokojnem župniku Černetu!
— Nova ljudska Šola. Deželni šolski svet je sklenil, ustanoviti v Bukovju ljudsko Šolo.
— Nevaren gost. Mestna policija prijela je v soboto nekega postopača, ki je bil že zaradi tatvine in roparskega umora 20 let zaprt. Imel je pri sebi več denarja in več zastavnih listov, s katerimi je bila zastavljena zlatnina. Potikal se je po Ljubljani, ker pa se je njegova slika nahajala v zbirki znamenitih postopačev, ga je policija takoj prijela, predno je kaj znamenitega učinil.
— Smrti se je zbal. Črnetov hlapec na sv. Petra cesti prignal je bil vola v mestno klavnico, da bi ga ubil. Vol šel je voljno do klavničnih vrat; ko mu je tu vdaril v nos mrtvaški duh, strgal se je hlapcu in zdirjal kakor besen proti brambovski vojašnici. Tam je skočil v Gruberjev kanal, ga preplaval in dirjal potem naprej po železniški progi in po Dolenjski cesti do Ru dečega križa, kjer so ga vsega spehanega prijeli in odpeljali nazaj v klavnico.
— Slovensko in italijansko zemljiško posestvo. V obče je znano, da je v grofiji Gorica-Gradiška po narodnosti ■/■ slovenskega in Vs italijanskega prebivalstva. Italijani žive v okraju Gradiška in v mestu goriškem; ako bi tudi ta dva okraja popolnoma prepustili Italijanom, našli bi še vedno, da pripada Italijanom le 544 83 rjkm zemlje, Slovencem pa 2273 71 Dkra. Ako pa odštejem obseg štirih slovenskih občin v okraju Gradiška, dobimo razmerje 1:4, to se pravi, Italijani posedujejo komaj četrtino pokrajine. Priznajmo, da je furlansko ni-fcavje razmerno mnogo več vredno, nego
gorata zemlja, toda s Časom bode imelo tudi gorovje večjo vrednost, ako se mesto dosedanje zanemarjenosti ustvarijo potrebni predpogoji. In vendar imajo prvo besedo v deželi — Italijani. Le-ti uporabljajo svojo moč v to, da ovirajo slovenski del prebivalstva v kulturnem in gospodarskem razvoju! Slovenska dvetretjinska večina je umetno potisnjena v manjšino, ki se mora z italijanskimi mogotci najhuje boriti za najprimitivneje pravo.
— Roparski napad. Posestnik Bra-dula in njegov .sin Martin iz Hudobrezja v Krškem okraju sta bila izročena sodišču v Krškem, ker sta zadnje dni pri Brezovem napadla mesarja Mihaela Korsenika iz Bučke in ga pobila ter oropala.
— Samomor. Sanitetni koncipist g. dr. Mitrovič v Črnomlju se je te dni zastrupil. Uzrok samomoru ni znan.
Požar. V Mrežicah je gorelo pri posestniku Jožefu Kovaču. Ogenj, kateri je nastal po krivdi Oletne kovačeve hčeri, je provzročil škode nad 1600 gld.
— Kinematograf ,,Excelsior" v vrtnem salonu pri Maliču bode te dni končal prvo serijo podob, izmej katerih so posebno zanimive: Služba topničarjev, Dirka na jezeru, Zmaga pri dirki, Konji čez reko, Vlak v predoru, Prepir žensk itd. V kratkem pride na vrsto jako zanimiva borba z biki m nov senzacijonalen vspored. Predstave so vsak dan od 4. ure naprej vsako uro.
— Razpis službe. Vnovič razpisana je služba cesarskega kraljevega poštarja ali poštarice na T r e b a 1 n e rn pri Mokronogu na Kranjskem, in sicer do 21. t. m. m., ker se o prvem razpisu ni oglasil nihče. Prošnje se vlagajo pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu.
* Vsi ruski dijaki štrajkajo,   ker je
pri zadnjih nemirih v Peterburgu policija na konjih delala mir z — biči. Dijaki v Peterburgu, Moskvi, Kijevu v Harkonu in Kronstadtu so sklenili, da ne gredo dotlej na vseučilišče ali na akademijo, da dobe zadoščenje za razžaljenje policije. Tudi bogoslovci in dijakinje štrajkajo. Car meni baje policijskega prefekta v Peterburgu, generala Kleighelta poslati za kazen za guvernerja v Kazan.
* Zs kolessrje. Pri obravnavi, ki se je vršila veled tožbe tvrdke Puch & Comp., katera izdeljuje „Styria" biciklje, je bila tvrdka A. \Verner & Comp. radi neopravičene rabe varstvene znamke tvrdke Puch, obsojena, in je bilo 700 dogotovljenih in napol dogotovljenih koles \Vernerjeve tvrdke konfisciranih.
Književnost.
— „Slovenski Pravnik1'. Prva in druga letošnja številka tega veleuglednega slovenskega znanstvenega lista imata jako temeljito, tako za pravnike kakor tudi ra. lajike zan imivo vsebino. Izmej daljših razprav je posebno omeniti spisa g. c. kr. notarja Be-žeka „k načrtu zakona o zemljeknjižni delitvi katasterskih parcel ter o dopustnosti sodnega zapisovanja listin radi pridobitve manj vrednih zemljišč." Ta razprava bode posebno zanimala notarski stan. Iz obširnega polja narodnega gospodarstva je napisal g. dr. Ivan Žmavc temeljito Študijo „0 vrednosti in ceni temeljnih pojmovih politične ekonomije", ki se bode Še nadaljevala. Davkoplačevalcem bode pa posebno ugo dno prišla od g. dr. Antona Brumna pri-občena razsodba upravnega sodišča, tičoča se javnosti pridobninskih registrov. G. dr. P. Defranceshi nadaljuje v teh dveh številkah zopet velezanimivo študijo iz sodne medicine, iz katere se posebno razvidi, da je slovenski jezik popolnoma tehniško sposoben za oddajo zdravniško-zvedeniških izvidov in mnenj. Splošno zanimiva je pa razprava „Kedo je opravičen potrditi in po-svedočiti popolno znanje dež. jezikov?" Ta razprava se po njeni temeljiti vsebini priporoča posebno našim poslancem v temeljit prevdarek in uvaževanje, ker je njena, z zakonitimi določili podprta ost obrnjena ravno proti nameščevanju deželnih jezikov nezmožnih uradnikov in javnih notarjev. Ta razprava kaže in dokazuje ravno s tem, da navaja zakonita določila glede jezikovne usposobljenosti in o dokazilih, posvedočbah za isto, koliko se je ravno v zadnjih časih grešilo od pristojne strani in se še — grešil Za temi daljšimi razpravami slede potem, na civilno in kazensko pravo se na-
našajoči slučaji iz pravosodne prakse. Iz poročila o XII. redni glavni skupščini društva „Pravnik" se pa posname delovanje tega našega strokovnega društva v preteklem letu. Koncem pa slede še „Književna poročila" in „Razne vesti". — Kakor se iz naved ene vsebine združene prve in druge številke razvidi, je „Slovenski Pravnik" navzlic temu, da je strogo znanstven list tudi za nepravnike zanimiv, pravnikom pa neobhodno potreben. „Slovenski Pravnik" je končno lansko leto prinašal tudi v hrvatskem jeziku pisan članek hrvatskega prav nika in misli tudi v bodoče sprejemati hrvatske razprave ter na ta način praktično zbližati oba bratska naroda. „Mjesečnik pravničkoga družtva v Zagrebu" je z ra dostjo naznanil svojim čitateljem vest o gorenjem hrvatskem članku, napisanem v „Pravniku" ter najtopleje priporočil list hrvatskim pravnikom ne samo v Istri in Dalmaciji, temuč tudi onim v Banovini. Temu zasluženemu priporočilu strokovnega hrvatskega lista pridružujemo se tudi mi ter priporočamo toplo slovenskim pravnikom in tudi druzemu omikanemu slovenskemu občinstvu, da naj za razvoj slovenskega pravosodja prevažno stremljenje društva „Pravnik" podpira z obilnimi naročili društvenega glasila.
— Slovenka". V zadnji številki »Slovenke" čitamo, kako žalostne razmere vladajo v nje upravništvu Vseh naročnikov tega jedinega ženskega lista je 508. Kdor ve, koliko stane tak list, mora priznati, da tako ne pojde več dolgo, ter da se jedino-le vsled požrtvovalnosti nekaterih „Slovenka" vzdržuje. Žalostno je, da je za list, kateri ima vendar naj razno vrstnejšo vsebino, v katerem najde gotovo vsakdo kaj zase, tako bore malo zanimanja. Najžalostnejše in naravnost sramota pa je, da ima Ljubljana, slovenska metropola, kjer je vendar toliko zavednih Slovenk, samo — 44 naročnikov. Menili bi pač, da je dolžnost vsake narodnjakinje, da podpira v prvi vrsti glasilo slovenskega ženstva, potem šele se pobriga za druge nemške liste, ki prinašajo često romane dvomljive vrednosti ali pa celo udrihajo v svojih predalih po nas Slovanih. „Slovenka" prinaša jako praktične stvari o gospodinjstvu, kuhinji, vzgoji itd., a ima tudi veliko leposlovnih spisov; prazen je torej izgovor in kaže le nevednost, ako kdo trdi, da list ni koristen in zanimiv. Stane le 3 gld. na leto. Vse letošnje številke se Še dobe.
Telefonična in brzojavna poročila.
Deželni zbori.
Dunaj 6. marca. Ministerski svet je imel včeraj sejo, v kateri je sklenil sklicati deželne zbore že sredi meseca marca, samo tirolski dež. zbor se skliče šele pozneje, ker hoče vlada počakati izida pogajanj mej dr. Kathreinom in tirolskimi Italijani. Češki dež. zbor se snide najbrž Že 14. t m. Zanimiv je vele-oflcijozni komentar, kateri je bil k temu sklepu danes objavljen. V njem je rečeno, da je vlada določila do 10. marca termin, da se Nemci odločijo glede vstopa v dež. zbor češki. Dala je Nemcem mesec dnij časa, da doženo svoja posvetovanja glede programa. Ta posvetovanja so končana in torej ni nobenega vzroka več odlašati s sklicevanjem deželnih zborov. Nemci sena podlagi sklenjenega programa lahko odločijo glede vstopa v deželni zbor. V programu je gotovo nekaj točk, katere je zastopati pred dež. zborom in zategadelj je želeti, da se Nemci vrnejo v dež. zbor, kateri bi v tem slučaju bil prvi forum kjer bi se raz pravljalo o novem nemškem programu. Obžalovati je le, da Nemci svojega programa niso obelodanili, da bi se na njega po dlagi začela pogajanja za spravo. Dalmatinski namestnik. Dunaj 6. marca. Oficijozno se razglaša, da so neosnovana poročila, da je stališče dalmatinskega namestnika fcm. Davida omajano.
Ogerski ministri na Dunaju. D u naj 6. marca. Ministerski predsednik Szell in ministri Fejervary, Perczel in Daniel so prišli danes sem.   Szell je imel daljše posvetovanje z grofom Thunom. Papeževo zdravje. Rim 6. marca. Zadnji bulletin, ki je bil danes izdan, naznanja, da se papež v obče dobro počuti.   Odslej  se bulletini ne bodo več izdajali.
Velika eksplozija.
T o u 1 o n 6 marca. Včeraj se je v La Goubronu v neposredni bližini mesta zgodila strašna nesreča. Vskladišču za smodnik je nastala eksplozija. Mnogo poslopij je razrušenih, mnogo ljudij je ubitih in ranjenih.
Toulon 6. marca. Eksplozija je bila grozovita. Čula se je do Niče. Vsa poslopja skladišča so porušena, pa tudi vse druge hiše, ki so bile v bližini, so razdejane. Dva kilometra v okrožju ni nobene nepoškodovane hiše in tudi po poljih in vrtih je vse uničene.
Toulon G. marca. Vseh ponesrečencev je bi izu 200, Pri skladišču je stalo 7 vojakov na straži. .Štirje so bili ubiti, trije so nevarno ranjeni. Doslej so izpod razvalin izkopali blizu 00 ubitih. 110 oseb je ranjenih.
Toulon 0. marca. Vseh mrtvecev je nad 70. Nekateri ranjenci so vsled dobije nih poškodb v bolnici umrli.
Toulon 0. marca. Eksplozija je pro-vzročila velikansko škodo. Štiri kilometre na okrog so bile razbite vse šipe. Tu se je ustanovil pomožni komite, kateremu so že došli znatni prispevki.
Toulon 0. marca. V skladišču je bilo 50.000 klg. smodnika. Eksplozija je nastala vsled kemičnega razkrajanja tega smodnika, torej ne zadene nikogar krivda. Po sodbi strokovnjakov se brezdimni smodnik rad razkraja ter je vsled tega jako nevaren.
Nesreča na železnici.
Petrograd 6. marca. Vsled eksplozije bencina je bil pri postaji Vinala razrušen neki vagon osebnega vlaka. Ubitih je bilo šest žensk in jeden moški, 16 oseb je bilo ranjenih.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) VI.
Roza je sedela pri očetu v delavni sobi; bila je mirna, vtopljena v svoje misli; sinko se je igral z nekim vrstnikom v majhnem vrtičku za hišo. Štefanija ne bi bila mogla tiho sedeti, posebno danes ne. Igrala je na glasovirju, seveda nekaj iz „Lohengrina". Pevske točke so zadobile danes zanjo posebno otožen izraz, akoravno je igrala le spremljevanje. Med tem ko je tako globoko zamišljena igrala, bolestno z glavo ki maje ob vsakem mestu, katerega je on tako lepo pel, oglasi se hipoma za njo lep, zlatojasen tenor — tako čist in tako mil, da nikakor ni mogla verjeti, da je to resnica. Dozdevalo se ji je marveč, kakor da bi bila nje živa domišljija oživela tiho samoto okolu nje, kakor da bi pela senca, ki jo vedno zasleduje. In mehanično j e igrala naprej, do konca te točke. Zdaj šele se je ozrla. In malo da se ni onesve-tila, kajti tu je stal on sam, s katerim so se vedno bavile nje misli. Kako li je prišel v salon nenapovedan? Gotovo se mu dekla ni mogla ustaviti.
„Vem, da je nezaslišano, kar si drznem," je začel sedaj.
„Da, v resnici nezaslišano", potrdila je ona, ga s plam teč im pogledom merjajoč od glave do nog.
A gospod tenorist, ni bil mož, ki bi se bil pustil tako hitro oplašiti. Stanovitno je prenašal nje ostri pogled ter z lahnim naklonom rekel: „Bili ste večkrat tako prijazni, me k posetu v hiši Vašega očeta vabiti".
„To je bilo v popolnoma druzih okoliščinah", mu je naglo pretrgala govor.
Kakor žalostna senca švignilo mu je čez lepi. modri obraz. „Saj tudi le to pot tirjam pravico, katero mi je dalo Vaše vabilo. K vajam Vas ni več — a govoriti sera moral z Vami, gospica. Če mi pokažete vrata, potem bom skusil nekaj dru-zega in sicer še danes — takoj!"
„Seveda danes", zaklicala je sramotilno. „Danes ste prosti, ker je prodajalna zaprta!"
(Dalje prih.)
Darila.
Uredništvu naSega lista je poslal: Za Prešernov spomenik: G. Rud. Binter, c. kr. davč. uradnik v Novem mestu 0 kron 4 h., kot čisti donesek po pokritju stroškov naraslih vsled prireditve zabavnega večera v gostilni pri „Dol. železnici", koji znesek jo zložilo več omizij Prešernovih častilcev z geslom Gregorčičevim: „Kar storiš za se", to že s tabo zgine, kar storiS za narod, ostane vselej!" — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Poslano/
Tistim gospodom v Radovljici, posebno pa gg. Vedlinu in Kosmaču, ki imajo toliko čez mene govoriti, naznanjam, da bodem postopal proti njim drugim potom, ako ne bodo kmalu nehali.
Na Dunaju, 4. marca 1899.
Silvo Weixl.
*i Bi ImMm tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor ooloCJl zakon.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev 68. Dr. pr. 9a< >.
V torek, dne 7. marca 1899.
Tri
in zadnjič
Tnje pari črevljev.
Slika iz dunajskega življenja v treh delih, s pred-igr> in 8 petjem Spisal Karol GdftitS, Poslovenil Konrad VoduSek. Godbo zložil IfUMckcr. Režiser g R. Inemann.  Kapelnik g. H. BeniSek.
Blmjnif* n <xipi> »•> K, «ri. — laMS »k 1 A iri. — lit«« »H fcV in.
Pri predstavi sodBluja orkestar si. c. in kr. peti. polka Leopold II. it. V. V petek, dnč 10. marca: „Trubadur".
Umrli so v Ljubljani:
28. februvarja: Benjamin Iggel, bivši tiskar, 6<> let. Karluvska cesta M 7. naduha.
t. marca: Marija Žahkar. zasebnica, 6o let, Rimska cesta 5t. 9, naduha. — Marija Tičar, delavka. 3T> let, Flonjanske ulice St. 21, pljučnica.
'J marca: Jožef Prek, delavec, 74 let, Črna vas št. 4. legar. — Marija Muller, zasebnica. 84 let, Radeč k e ga cesta št. 20, ostarel->st- — Jožef Vališ, dninar, 2:3 let, Hrenove ulice št 15, jetika. V deželni bolnici:
80 februvarja: Helena Lampič, gostija, 89 let. ostarelost
90, fel-ruvarja: Fran Medvešek, rudar, 27 let, prisad.
1. marca: Marija Trampuš. gostija, 81 let.
ostarelost.
Meteorologično poročilo.
viAinii uail morj-ni Hi-h-J m. S
Stanje k
g   Las opa-   bitr-j- i ,
.2    zovanja    metra g" ca
v rum. =
Vetrovi
Nebo
4. 9. zvečer 780/8
5. 7. zjutraj 7270 .   2. popol.   72fj l
8 4 sr. zahod  oblačno j S
3 4 si. svzhod skoro obi. 0 8*8 sr. jzahod skoro obi. §
9. zvečer  731-4      12 si. jzahod sneg
7. zjutraj 7375 —3'3 I sr. jug j jasno 2. i   i - 1.   739 3   —00 z.m.svzh. jasno
S
(O
Srednja temueratura sobote in nedelje 91' in 4"4\ normale: 1'8" in 19°.
D*Uja.©JslCQ. locrza
dne »i marca 1899.
Bknpnj državni dolg v notah. .	101 gld		86 kr.
Skupni državni dolg v srebru	101		05 „
Avstrijska zlata renta ....	180		10 n
Avstniska kronska renta 4" „ . .	101		40 ,
Ogerska zlata renta 4",,.   .   . .	110		75 „
Ogerska kronHka renta 4° 0   . .	97		88 ,
Avstro-ogerske bančne delnice	924		■
Kreditne delnice.......	367	n	80 ,
	12<)	n	47'., „
Nemški drž. bankovci za 100 mark	5H	a	87 , ..
	11	n	79 -
2o frankov.........	9	ii	55' , „
	44	b	25 „
	5		66 „
Vse vrednostne papirje preskrbuje			BANKA
MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3.			
Srećke na mesečne obroke po 3 in 5 gld.
Zahvala.
Za obila dokaze iskrenega sočutja o bolezni in smrti gospe
Marije Muller roj. Reiner
za dragocene vence in za obilno udeležbo pil i ogrebu, zahvaljujejo tem potem vse znance in prijatelje osobito čentito du-Ino in g. župana  Ivana Hribarja
najprisrčneje.
Ljubljana, dne 4. marca 1899.
Žalujoči ostali.
(S j 11 i - j c v vrelec
Najbolje učinkujoča ž e I e z o - a r s • n a s ta voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod,  lekarnah in drogerijah
IIK \ It 114 1IATTO!\l, llianitj.
Cifro č i dobe 4 komade za ritre brezplačno IU dol ln katalog pri J. N eu k I r c h n e r-ju, Gorkau, Češko. (321   3i
Slovenskega
stenografa
vsprejmem I 1. aprilom. Plača po zmožnostih do 50 gld.
Dr. Dragotin Treo
(391-4^ odvetnik v Postojini.
Učenec
se vzprejme v trgovini g. Karola Holzer-ja na Dunajski cesti št. 12. — Več se izve istotam. (488)—1)
Deteljno seme
predenice prosto, izskušena
travina semena
ter najboljša dunajska in erfurtska
vrtna semena
prodajata (21 — 53)
pri ..KlatoniKii'*,
.St. 1^17"
Razglas.
(332-3)
Podpisani magistrat naznanja stavo-dolžnim mladeničem:
• Grlavni nabor za deželno stolno mesto lijubljana vršil se bo letos 13. in 14. marca v telovadnici II. mestne dedke ljudske dole na Cojzevl cesti, in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 14. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano.
Začetek ob 8. uri dopoludne.
2.   Stavljena',   odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo nriti v pravem času in snažni na nabira* lisce, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskoga stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak); h) kot podučitelji, učitelji in učiteljski
kandidatje (§ 32 voj. zak.); c  kot posestniki podedvanih kmetij (§ 33
voj. zak.); <l\ iz rodbinskih razmer (§ 34 voj zak.); e) enoletne  prezentne službe      25—29 voj. zak.).
8. Stavljenci, knteri žele ugodnosti po ^§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prejo menjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne G. februvarja 1899.
Semena
vseh vrst, zanesljivo kaljiva
priporoča tvrdka
Ivan Perdan
(366-5)
Cts. kr. aiitrijthi jfe ifttm htokt,
Izvod iz voznega reda
valjavaa «4 da* 1. oktasra MN, leta, Oaaod lm LJvMJajM jni. kol. Praga 6«s Trbit. Ob 12. ari r> m. po nnli osobni vlak v Trbii, Eteljak, Calovcc, Franzensfest«, Ljnbno; Cez Sel/lhal Ansae. 8olnoj»rad; C«z Klein Raifling v Steyr. v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Ti-bi + . Poistabel, Beljak, Cdlovnc, Fran-zensfeste Ljubno, Dunaj; <Vz SSel/.thal v SolnograH ; Sat Amstetten na D<inaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne oBobni vlak v Trbiž, 1'ontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Melzthal, Duriaj. — Ofr 4. ari 2 m. popoln.ine osobni v Lik. v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; fcz Selithal ▼ Solnosrad, Letni-(I itein. Zeli oh tezera, InoinOHt, Kregenc, Cur h, Oenevo, Pariz, Cez Kloin - Reitlm« v Steyr, Line, Bndcjevice, Pl^enj. Marjioe vare, Heb, Fmnctve vare, Karlove v*re, IVrk'1. Lipako, Dunaj eia Arastt-tten. -• Proga w Movo meato la v Kooavje. Me^aai vbiki: Ob K uri tfl m. zjntraj, ob 1W. uri r>.'' m. popoludne, ob ti. ur« 30 m zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga la Trblta. Ob
5. uri 4H. m. zjutraj oaubni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipakega, Praite, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heb«. Maminih varov, PLnja, Bmleittvic, Solno-girtd.*, LiOSS| Stevra, AiiH-ieoa, Linbn.i, Celovca, Be-n.1%.i, Fran^ensfebte. — Ob It. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinib varov, PUnja, Budejevic, Solno^rada Linča, bti-jrra, Punta. Geiieve, Curina, Brepenca, Ino moata, Zella ob jezeru, Lend Gaateina, Ljubim, Celovca, Linca, Poarabla. — Ob 4. uri h7 m. popoludue osobni vlaiv z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensteste. Pontabla. — Ob y. uri 6 m. zve o.r osobni vlak % Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. -- Proga la Ifovega meata ln Ko-Oevja Medani vlaki: Ob H. uri iu. zjutraj, ob 2. uri HA m. popoludue m ob W. uri 3'» m. zvečer. — Odhod la LJublJan« d. k v Kamnik. Ob 7. uri "23 m. zjutraj, ob 2. uri f> m. popoludue, ob t> uri 50 m. — Prihod ar LJubljano d. k. la Kamnika. Ob ti. ari .">*; m. zjutraj, ob 11. 8 m, dopoludne, ob
6. uri lu m. (1)
V najem se odda takoj
v prijazni, veliki občini blizu farne cerkve in tik okrajne ceste na Notranjskem v
jako dobrem stanu nahajajoča se
piodajalnica
z mešanim blagom.
V isti hiši nahaja se tudi dobro obiskovana gostilna, katera se bode pozneje tudi lahko v najem oddala.
Več o tem se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (381—3)
			
			-
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d.
PoS Ij.itvv v omotih po B kil oddajam po poŠti, one od   O kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take posiljutve Be izplačajo vsakomur, posebno p. n. kromarjena, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine aU o raznih  pril k-h na-
bav ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1.1 d.
Glavni mo) namen Je razpoiiljatl dobro blago ln po nizki oeni.
Cenike razpošljem radovoljno in brezplačno. Za p  n.        trgovce  imam poseben  cenik in zamorem dajati blago t>o tako nizkih  kup h, da s-s ne bojim konkurence. (687—-45)
Tudi Mprejemani awai«»pMtva lu vutido« jia cm poMre«l«v*aJa.
Z odličnim spoštovanjem mlini
itn, v ulici San Francesco štev. 6.
za slovenski in nemSki jezik, s čedno kali grafijo, se vzprejme tskoj v odvetniško pisarno. (409-a)
Kje? pove upravniStvo „Slov. Nar.".
Samostojna
prodajalka
se vzprejme za mojo podružnico. Povprals naj so: Rudolf Kirbisch, slaščičar, Kon-grešni trg._(4oi 3)
Slovenskega
stenografa
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema direktno notar Hudo-vernik v Kostanjevici. *:w7-4)
Trgovski pomočnik
20 let star, izurjen špecerist, želi takoj službo premeniti v Ljubljano ali kak večji
kraj na deželi.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (4«i-2)
Vsprejmem takoj aH v treh mesecih
odvetniškega
koncipijenta
tudi začetnika, pod ugodnimi pogoji. Plača po dogovoru.
Dr. Dragotin Treo
(428—D odvetnik v Postojini.
Odda S3 v Krojaških ulicah li 1
s 1. majem t. 1. v III. nadstropju ležeče
stanovanje
obstoječe iz 3 sob in z vsemi pritiklinami — z razgledom na Glavni trg — pod jako ugodnimi pogoji.
Natančneja pojasnila dajo se ondi v gostilni ,,Pri luni". (407—2)
Hote! „Pri slossu".
V torek 7., v sredo 8. in v četrt,k 9. marca 1899
Orfeum-družba
iz Budapešte.
Ravnatelj Josip Muller.
3 dame. 7 gospodov.
ICv£©nJeOcč; vepered.
Začetek ob 8. uri.      Vstopnina 50 kr.
z velespoltovanjem Gabrijel Frolich
rcatavrati'r.
Predzadnji teden!	1. glavni dobitek 100.000 kron -2. glavni dobitek 25.000  „ || 3. glavni dobitek 10.000  „ H
VV            ■   1                 vi       i         0*K  1                       priporoča (940—18) [Dunajske srečke a 50 kr. j.c. Mayer v Ljubljani.	
JTiTiTi > i ■ 111 If i llaaaaaarK
I Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vini
Odlikovan za razstavo svojih vin in konjaka pri lanski dunajski razstavi z bronasto medaljo.
PodpiBanec priporoča svojo zalogo  pristnega, dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih in starih
dolenjskih vin In pelinkovca.
Z velespoStovanjem (427—1)
posestnik v Brezovici, pošta Št. Jernej ns Dolenjskem.
I Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vini
co
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »NArodna Tiskarna8.