«•trtek te •mJ}a • poštnino vred «it » Harfborn s pnät!jaa|ew Mt a se vsaj pošteno shladi. Tako se udira sedaj led pod nami Slovenci. Sedaj smo se dve leti pošteno skopali in shladili v mrzli vodi, pošteno smo piačaii svojo neprevidnost in nepremišljenost. Ali namesto da se sedaj lepo posušimo in zgrejemo ter rešimo neprilik in težav, pa že poslušamo stare zapeljive» in seveda še bolj nove, ki nas vabijo nazaj na slab ied in s tem v nesrečo. Celo o oslu pravijo, da gre samo enkrat na led! Bo slovenski volilec slabši kakor osel in bo šel dvakrat ali večkrat, da telebne in še utone?! Slabši kakor osli so, ki še verujejo raznim Kukov-eein, Novačanom, Mermoljevcem in njihovim plačanim agentom in časopisom. Upajmo, da ne svarimo zopet zastonj. Druga važna naloga v naši slovenski javnosti je velik katoliški shod, ki ga nameravamo imeti letos v avgustu v Ljubljani. Ta shod naj bi bil zaključek dosedanjih krajevnih katol. shodov in obenem največja in naj odločnejša manifestacija moči in volje krščanske, katoliške Slovenije. V državi nam zapostavljajo katolike in dajejo prednost pravoslavju. Brezverci, framasoni izpodko-pujejo v naši državi temelje krščanske družine, krščanske vzgoje. Ni ga potrebnega poštenja in ne reda v človeški družbi, ker ni več pravega krščanstva v srcih tistih, ki odločujejo in gospodarijo. Prepojiti vse naše zasebno in javno življenje s pravim krščanskim dit-¡om. napraviti si račun o preteklem in proračun za »odoČe o vsem našem gospodarskem, političnem, = u'i-irrnem in vzgojnem delu, o mnogovrstnih naših organizacijah, ki vse končno služijo enemu'najvišjemu i a najlepšemu cilju, izraženem v dveh Odrešenikovih apovedih ljubezni, vse to je namen letošnjega slovenskega kat. shoda. Zavedajmo se: ne bo v našem javnem življenju boljše, ako ne vzgojimo ljudi, da bodo imeli živo vest, d bo opominjala in vodila uboge sloje ravnotako kakor kronane in nekronane poglavarje držav! Kako hočemo ravnati ? Ako hočemo velike naloge dostojno in dobro izvršiti, se moramo njih važnosti popolnoma zavedati in potem temeljito pripraviti na delo. Ko začnemo, moramo biti vztrajni in trdni ter neizprosni. Če je vredno aasprotnikom, boriti se za slabo in temo, koliko bolj je vredno boriti se nam za pametno, dobro in pleme-aito. Zmaga pa tisti, kdor zmagati hoče. —Filpov— Zbirajte za volilni sklad! Plačan! so, da nas oslabijo. Da bi slovenske voliiee kolikor mogoče razcepili v mnogo malili in brezpomembnih strančic, so naši politični neprijatelji v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu najeli razne častihlepne ljudi, da skušajo slovensko ljudstvo zaslepiti s praznimi obljubami. Tem časti- iu denarjaželjnim ljudem so Srbi, židovske banke, veriž-niki in bogati liberalni advokati dali na razpolago za volitve milijone. Poglejmo samo dr. Novačana v Celju. Najel si je po vseh farah in občinah ljudi, ki šarijo z njegovo republikansko stranko. On jih mastno plača. Nadalje pošilja vsak teden okoli 10.000 izvodov «Republikanca« po vseh krajih. To stane ogromne svole. Kje je vzel dr. Novačan toliko denarja? Cela celjska okolica ve, da je dr. Novačan sam zapravil vse, kar je dobil od svojih roditeljev. S pisanjem pesmic in povesti si ni mogel zaslužiti stotisočakov. Jasno je kot beli dan, da je dr. No -vačan najet od liberalcev-milijonarjev in skorogotovo tudi srbijanskih bogatašev. Pašič, Pribičevič in Žerjav vedo, da njihova «Samostojna« ne vleče več in je propadla. Radi tega so si najeli dr. Novačana, da bi ta zdrobil enotni nastop Slovencev v naši Slovenski ljuds ki stranki. Po celjskih kavarnah in gostilnah dr. Novačan tudi javno kaže velike svote denarja. Prej je bil do vratu zadolžen, a sedaj nosi naenkrat cele bale tisoč -dinarskih bankovcev. Možje, fantje-volilci, ali vam ni jasno, da je dr. Novačan najet in plačan od tistih, ki bi nas Slovence radi ugonobili? Take izdajice in politične lumpe naženite! In odkod je vzela denar Samostojna? Sedaj hoče Mermolja izdajati v Mariboru nov list za volitve. Vsi vemo, da stanejo danes časniki silno visoke svote, sto-tisoče kron. Pucelj, Mermolja in Drofenik so sedeli v Beogradu pri koritu. Ne samo, da so si nakupili hiše, posestva in pohištva, založili so si tudi volilni fond ter tiskovni sklad s težkimi stotisočaki. Kar pa jim manjka, pa jim da radodarni striček dr. Žerjav iz svojih bank. Saj jim je dal za zadnje volitve celih 400.000 K. In še hvalili so se s tem. Letos imajo samostojni priprav -ljene milijone, da bi zopet preslepili slovenske volilce. Zategadelj prerokujejo, da bodo letos nastopili z veliko silo proti nam. Vrgli bodo na tisoče papirja in ogromno denarja, da si kupijo vsaj toliko glasov nezavednih vo-lilcev, da bi si ohranili vsaj dva poslanca. Sami so že scagali in obupali nad samim seboj. Radi tega pa bodo napeli še zadnje sile, kakor nastreljeni lisjak. Svojega Drofenika in Mermoljo bi še radi spravili skozi. A njih mrkli pogledi in škripanje z zobmi nam svedočijo ¿a so ure samostojnim zapeljivcem med slovenski^ ljudstvom štete. Narod, le izreči svojo ostro sodbe,'nad nji_ mi, ki so te zadnji dve leti pomagali gospodarsko in politično uničevati. io so lji»!; ki jim jo bil ljubši srbski centralizem, nego od c< rga naroda zaželjena slovenska avtonomija. Dobili so za svoje grdo izdajstvo plačilo, kakor Judež Iškarijot. A za to plačilo so si kupili vrv, na kateri bo po volitvah visela ostudna «Samostojna« stranka. Na Kranjskem pa nastopa znani odpadnik dr. šu-steršič, kateri bi tudi rad razkosal slogo slovenskega ljudstva, da zadosti svojemu častihlepju, šel si je v Beograu k Pašiču po denar za volitve. Pri nas na Štajerskem šusteršič in srbski radikalci med Slovenci ne bodo dobili glasov. Slovenci! Ne dajte se zapeljati kakor leta 1920 po agentih malih strančic, ki so vzdržane in plačane o l naših narodnih in verskih nasprotnikov. V enotni fronti Slovenske ljudske stranke pojdimo v volilni boj! Volitve v parlament 18. marca. Kandidatne liste. Glasovanje se bo vršilo s kroglicami, kakor dne 28. novembra 1920. Razlika bo ta, da na skrinjicah ne bo- do več označene stranke, amapk imena kandidatov. Za celo mariborsko-celjsko okrožje, ki voli 15 poslancev, bo vsaka stranka postavila listovodjo, t. j. voditelja kandidatov. Ime voditelja kandidatne liste bo natiskano iona prvem mestu. Za njim bo tiskano ime kandidata za > vsak volilni okraj, a pod imenom kandidata ime njegovega namestnika. Lista kandidatov se mora predložiti okrožni sodni j i (za Štajersko v Mariboru) najpozneje 25 din pred volitvijo. Listo mora podpisati najmanj 100 (sto) voliicev. Nosilec ali načelnik kandidatne liste ne sme še posebej kandidirati za kak posamezni o-kraj. Posamezni okrajni kandidat pa lahko kandidira v dveh volilnih okrajih enega volilnega okrožja. Ko bodo po okrajih zaupniki stranke določili nosilca liste in posamezne okrajne kandidate, bo vodstvo stranke sestavilo celotno kandidatno listo. Poleg pisane glavne liste mora vsaka stranka (ki kandidira) predložiti o-krožnemu sodišču še toliko tiskanih izvodov kandidatne liste, kolikor je volišč v celem okrožju. Na teh tiskanih kandidatnih listah bo tiskano le ime nosilca liste in pa ime dotičnega okrajnega kandidata ter njegovega namestnika. Ti tiskane liste bodo pritrjene na skrinjice 4 vsakega volišča. Volilni okraji. V spodnještajersko-prekmursko-koroškem okrožja imamo 15 volilnih okrajev in sicer: 1. Brežiški (sestoječ iz sodnih okrajev Brežice in Sev- nica). 2. Celjski (s. o. Celje—Vransko). 3. Gornjegrajski (s. o. Gornjigrad). 4. Konjiški (s. o. Konjice). 5. Laški (s. o. Laško). 6. Ljutomerski (s. o. Ljutomer in Gornja Radgona). 7. Marioorski I (mesto Maribor, mariborskega sodnega okraja levi breg in sodni okraj Št. Lenart). 8. Mariborski II (s. o. desni breg Drave in s. o. Slov. Bistrica). 9. Ormoški (s. o. Ormož). 10. Prevaljski (s. o. Prevalje). 11 Ptujski (s. o. Ptuj). 12. Slovenjgraški (s. o. Slovenjgradec, Marenberg in Šoštanj). 13. Šmarski (s. o. Kozje, Šmarje in Rogatec). 14. Dolnjelendavski (s. o. Dolnja Lendava). 15. Murskosobotski (s. o. Murska Sobota). Koliko poslancev bo v celi državi. Leta 1920 smo volili skupno 419, a letos 313 poslancev. Torej bo število poslancev za 106 manjše. Po deželah je število poslancev razdeljeno takole: Slove-¿rbija in MaktaSnija^UA, Hrvatska, Slavonija in Dalmacija 84, Bosna in Hcrcego\Vi?..48, Banat. Bač- |, ka in Baranja 34, črna gora 7. Slovenski ifl" hrvatš«.i * kraji so prikrajšani glede števila poslancev na korist srbskim Kako to? Srbi so zahtevali, da se kot merilo za dodelitev mandatov vzame ljudsko štetje iz leta 1910 in ne iz leta 1921. Zakaj? Ker je Srbija štela leta 1910 nad 1 milijon ljudi več kot sedaj po vojski. V prečanskih krajih pa razlika med 1910 in 1920 ni posebno velika. Tudi slovenski demokrati in samostojneži so glasovali za ta predlog srbskih strank. Kaj je sedaj najbolj potreuno? 1, Za vsako volišče, (kakor leta 1920) prosimo krajevne odbore oziroma glavne zaupnike, da takoj pošljejo tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mariboru (za celjsko oKrožjc tajništvu SLS v Celju) natančna imena predstavnikov in namestnikov stranke, ki bodo "a dan volitve čuvarji volilne skrinjice (člani komisije). Predstavnik mora biti volilec, mora biti vpisan v imenik dotične občine, kjer se vrši volitev. Strankino tajništvo mora znati za natančen naslov predstavnika in njegovega namestnika in sicer tako, kakor je vpisan v imeniku. Predstavnik, ozir. njegov namestnik mora biti tak, ki je poznan po vseh občinah, ki so strnjene v eno volišče in mora biti ugleden mož ali mladenič. Biti mora tudi odločen, da bo znal v komisiji ščititi pravice naše stranke. Predstavniki bodo dobili pravočas- 6e leže človeku kakor — kakor velika črna senca na iušo in če ne veste ne zakaj ne odkod, — pa trpeti morate in žalostni morate biti —. «Ampak prava, resnična nesreča vas še nikdar ni doletela —?« «Ne, gospod Stephens! Tako srečna sem bila vse svoje življenje! In če pogledam nazaj v svoje pretekle dni, moram reči, da še res nisem imela pravega vzroka za žalost.« «Upam, gospodična Sadie, — in Bog daj! — da bi isto mogli reči, ko bodete imeli leta svoje tete —! Ampak zdi se mi, da me kliče.« «Veste, gospod Stephens«, je vpila gospodična Adams in se nevarno zibala na visokonogem koščenem oslu, «veste, želim da umerite eno mojemu gonjaču, temu frkulinu tule, — prav pošteno da mu jo date s svojo jezdno palico, ako bo še enkrat udaril mojega osla! — He, dragoman Mansur, vi, povejte temule pobu, da ne dovolim trpinčiti živali in da se naj sramuje svojega divjaštva! — Da, ti mali fantalin, o tebi govorim! Reži se mi in mi kaže svoje bele zobe kakor cigan klobasi! — Kaj mislite gospod Stephens, če bi spletla par volnenih nogavic temule paglavcu bosopetemu, — ali bi jih nosil? Sirota, bos je, Ali ga pač bode pesek in kamenje —! «Ti ljudje ne potrebujejo ne volnenih in ne kakih drugih nogavic v teh vročih krajih, dobra gospodična Adams!« se je oglasil polkovnik Cochrane, ki je jezdil pred njo. Navajeni so, da hodijo bosi, in njihova koža na nogah je žuljava in trda kakor slonova. Povrh bi bile nogavice v par dneh raztrgane in kdo bi |im je zakrpal?« «Kaj vse pravite! Torej mislite, da bi ne potrebovali nogavic —? Ampak poglejte tele vojake! Ali ni imenitno, da imamo častno stražo seboj, čeprav trdi gospod Fardet, da se nam ni ničesar bati?« «To je le moje osebno mnenje, gospodična Adams!« je hlastno dejal Fardet. «Morebiti misli gospod polkovnik Cochrane drugače.« «To je le osebno mnenje gospoda Fardet,« je rekel polkovnik hladno. «Drugačno mnenje pa imajo o potrebi vojaškega spremstva častniki posadke v Wadi Halfa, ki odgovarjajo za varnost meje. — Končno, vsi smo si vsaj v tem edini, da taka «častna straža« naredi-izlet zanimivejši in pokrajino slikovitejšo.« V nepreglednih črtah, drug za drugim so vstajali krog njih peščeni valovi neizmerne puščave, — okame-nelo morje, mrtev svet. In če so prijezdili na vrh peščenega griča, so gledali v sinji daljavi za seboj gorovje onstran Nila, čudne, raztrgane in razrite vrhove, ki so se izgubljali v vstajajoči sopari reke. — In na vrhovih bližnjih peščenih valov se je zdajpazdaj pojavil vitek vojak v sinjemodrem kroju, naglih korakov je hitel preko grebena s puško v roki. Za trenutek se je očrta-vala bojevita postava ostro na ozadju modrega neba. Nato pa je zginila v peskoviti globeli in kakih sto korakov v stran se je za hip prikazal drug vojak in naglo spet izginil —. «Od kod pa jemlje egiptovska vlada tele črnce?« je vprašala Sadie in opazovala zanimivi prizor. «Mislil sem, da bo treba v tej zadevi kakega pojasnila,« se je oglasil Stephens, ki je bil ves srečen, če je mogel storiti uslugo Amerikanki. «Naredil sem o stvari nekaj izvlečkov v ladijski Knjižnici. Tule imam listek. VZ — očem reci, kar sem bral o črncin v egiptovski službi. K desetemu sudanskemu polku egiptovske armade spadajo. Doma pa so v deželi Dinka in Šilluk, kakor se imenujeta dva zamorska rodova južno od dežele dervišev, ob izvirku Nila, blizu ravnika.« «Kako pa so torej prišli skozi kraje, katere imajo zasedene derviši?« se je ostro oglasil Headingly. «Mislim, da ni bilo posebnih težkoč,« je rekel Fardet in pomenljivo pogledal Amerikanca. «Kar jih je starejših,« je razlagal polkovnik Cochrane, «so služili v Egiptu že pred vstajo dervišev. Mlajši pa so begunci, ki so ušli iz derviške vojske.« «Mohametiani, ki zapustijo lastne rojake —?« se je neverno čudil Ileadinglv. «In to povrh še v času, ko se bori ves mohamedanski svet gornjega Egipta za vero in svobodo —?« «O, to se zgodi zelo pogosto! Ne mislite, da je ves črni Sudan zadovoljen s fanatičnimi derviši! Sudanci radi služijo Angležem in ponavljam vam, da so naši najboljši vojaki!« «No, dolder jih ne potrebujemo,« se je oglasila gospodična Adams, «so prav zanimivi v svojih modrih suknjah in povečavajo slikovitost pokrajine. Pa če bi se kaj pripetilo, bi si res želela, da bi bili manj slikoviti, pa tem pogumnejši!« «Glede njehovega poguma in njihove uporabnosti ste lahko brez strahu, gospodična Adams!« je dejal polkovnik. «O tem vas zagotavljani! Videl sem jih v boju in povem vam, da popolnoma zaupam vanje in v njihovo vztrajnost!« V: ,.....0 ... nit ■pf&vjr: ~-r*xwr- -i>«/i»wmm ■ ' (Dalje prihodnjič). no natančna navodila. Pazite na to, da mora vsak predstavnik in njegov namestnik osebno izjavili, da sprejme to službo. Vprašajte ga torej poprej, predno nam ga javite. Volilce, ki so dobri agitatorji, ne imejte za pri-sednike, ker bodo imeli le ti mnogo posla zunaj volišča. Prosimo, da nam krajevni odbori oziroma glavni zaupniki vsaj do 20. januarja pošljejo seznam predstavnikov in rjih namestnikov za vsako volišče. To je zelo »ujnol 2. Prepis volilnih imenikov mora imeti krajevni idbor stranke, volilni odbor ali glavni zaupnik gotovo v sokah. Brz prepisa volilnega imenika je uspešna in na tanka agitacija nemogoča. Pojdite k obč. uradu in si imenik n itančno prepišite. Po izvršenih reklamacijah |a še izpopolnite. Prepis dobro shranite. 3. Volina komisija (odbor). Za vsako volišče je volilna komisija takole sestavljena: predsednika imenuje vlada. Vsak obcmski odbor voli po enega občinskega adbornika (volilca) v volilno komisijo in enega namestnika. Nadalje so člani volilne komisije predstavniki fčuvarji škrinjic) vsake stranke, ki ima volilno skrinjico. V občinah, kjer so gerenti, imenuje člane komisije sodišče. Vsaka občina, ki je zastopana na volišču, mora imeti enega svojega odbornika-volilca v komisiji. Občinski odbori morajo najpozneje 5 dni pred volitvijo določiti enega svojega odbornika za člana volilne komisije. Povdarjamo še enkrat: V komisijo naj pojdejo taki možje, ki bodo znali braniti naše pravice. 4. Osnujte v vsaki občini ali vasi volilni (agita-eijski) odbor naše stranke. V ta odbor si izberite volilce, ki so sposobni za agitatorje in voditelje. Delo volilnega odbora je: a) natančen pregled volilnega imenika, b) razpredelba voliicev na zanesljive, neodločne in nasprotnike, c) razdelitev agitacijskega dela (za vsakega agitatorja se naj določi 10—15 voliicev, katere mora pripraviti, da pridejo volit naše kandidate), d) določitev seslankov po vaseh in večjih shodov, e) poročanje tajništvu stranke o gibanju naše in nasprotnih strank, f) takoj določiti predstavnike in namestnike za čuvarje volilne Skrinjice, g) določiti agilacijski lokal za dan volitev (lokal naj bo v bližini volišča), h) vsa navodila, ki jih pošilja strankino tajništvo v posamezne občine, se naj pmifajo na tedenskm sejah volilnega odbora. Prosimo glavne zaupnike po vseh župnijah in občinah, naj ne pustijo navodila ležati v neodprtih kuvertih. Poštnina je danes silno draga, navodila pa važna. 5. Zbirajte ob vsaki priliki doneske za volilni sklad. Poštnina, koleki in tiskovine stanejo danes ogromne .svote. Prav posebno prosimo vse premožnejše naše somišljenike, da zbirajo in darujejo večje svote za volilni sklad naše Slovenske ljudske stranke. 6. Naročajte «Slov Gospodarja« vsaj za četrt leta vsem tistim, ki si ga sami ne morejo naročiti (viničar-jem, najemnikom, delavcem, obrtnikom in revnejšim sosedom). Premožnejše naše ljudi prosimo, da zložijo večjo svoto in naročijo «Gospodarja« takim, ki ga nimajo naročenega. To bo najboljša agitacija. 7. Udeležite se shodov zaupnikov, ker se razpravlja na njih o postavljanju kandidatov, o položaju in volilnih pripravah. Vse zavedne naše somišljenike in somišljenice prosimo agitatorične in dejanske pomoči pri volilnih pripravah. Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru (Cirilova tiskarna). ——B»muanw' in. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Samoradikalna Pašičeva vlada je končno le sprejela dva Turka v svojo sredo. Derviš Omerovič, ki je bil tudi poprej minister, je dobil ministrstvo za trgovino, Mehmed Šerič je pa postal minister brez porlfelja. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je prevzel dr. Su-pilo, ki je bil poprej brez portfelja ali takozvani kolo-nijalni minister za Hrvatsko. Iz Beograda se širijo neverjetni glasovi o vsako vrstni nevarnosti od zunaj: zdaj se zbirajo Madžari ob meji, zdaj italijanski fašisti, zdaj bo treba pomagati Franciji, zdaj to, zdaj ono in tako prinašajo vladni listi vsak hip kako novo nevarnost ali napetost, Vse to se širi z namenom, da bi vlada obrnila pozornost na zunanji položaj, vsled česar bi mogla delati v notranjosti, kar bi hotela. To itak že dela. Pripravlja zopet nova davčna in vojaška bremena, neprestano se govori o novih nabavah za vojsko. Pašičeva vlada je našla svojo posebno važno in nujno nalogo v tem, da je imenovala 16 novih generalov. Novi generali so seveda prvič sami Srbi, drugič pa pripadniki organizacije «bele roke«, ki podpira radikale«. Dokler so vladali tudi demokrati niso mogli doseči tega čina, ker imajo demokrati tudi svojo vojaško stranko za seboj in sicer «črno roko«, ki je beli hudo nasprotna. Prej so bili radikalci in demokrati skupaj na vladi in pri vojaških povišanjih, nagradah in. pohvalah je moralo biti osrečeno vedno nekaj belo- in nekaj čmorokcev, danes pa vladajo sami radikalci in zato pridejo tudi samo prsti bele roke do moči in veljave. V reklnmacijski dobi, ki je potekla s 6. t. m. se je razkrilo mnogo zlorab, površnosti in pa prave volilne koruprije. Glede volilnih imenikov vlada največja zmešnjava v Vojvodini radi nasprotujočih si naredb vlade, ali naj se Nemci in Madžari vpišejo v volilne imenike ali ne. V nekaterih krajih so vpisali vse, v drugih samo nekatere, v nekaterih pa nobenega z ozirom na to, za katero stranko so se izjavili in kateri stranki je pripadal uradnik, ki mu je bila poverjena šesta va volilnega Imenika. Uspeh vsega tega je, da je v volil nih imenikih zelo malo Naincev in Madžarov, vsled česar ni verjetno, da bodo nastopali s svojimi lastnimi kandidatnimi listami. Kako so se sestavljali volilni imeniki, dokazuje dosti jasno vest, da so uradniki v nekaterih krajih Sandžaka in Macedonije sestavili popolnoma nove imenike, v katere so sprejeli samo gotove pristaše svojih strank. Srbski republikanci so se držali svojega sklepa ir v nedeljo so imeli svoj shod v Zagrebu, ki je bil prav dobro obiskan. Govorniki so povdarjali, da je za jamstvo miru in razvoja na Balkanu potrebna zvezna republika vseh Jugoslovanov — tudi Bolgarov in razlagali so v koliko je vsaka republika boljša od vsake, četudi najboljše monarhije. V Srbiji se je osnovala delavska stranka, ki hoče delavstvo organizirati in voditi v volilni boj. Delavci, ki so poprej volili komuniste, sedaj po razveljav-ljenju in prepovedi te stranke o socijalnih demokratih nočejo prav nič slišati, če tudi bi jih vlada rada spravila v to stranko — ter si snujejo svojo delavsko stranko, ki je pa izpostavljena velikemu nasilju in pritisku. V hrvatskem bloku je nastal spor radi mandatov. S frankovci ali takozvano stranko prava, ki je bila tretja v bloku, je Radič že itak SKregan, sedaj se pa prepira z zajedničarji radi kandidatov v Dalmaciji. Zajed-nica zahteva enoten in skupen nastop Hrvatskega bloka, Radič pa hoče samostojno nastopiti s svojo stranko. Tudi slovenski republikanec dr. Novačan jo je polomil in prelomil z Radičem. Na njegov nedeljski sestanek ali shod v Celju bi moral priti tudi Radič. Ta pa ni priešl, temveč jo poslal neke svoje odposlance, ki so pozneje nastopili z zahtevo, naj bo Radič tudi nosilec liste na Štajerskem. Dr. Novačan pravi: .Ne! To bom pa jaz! — in tako se je hrvatsko-slovenska republikanska zveza radi mandatov razbila. ATENTAT NA ČEŠKEGA FINANČNEGA MINISTRA, i V petek dopoldne je oddal privatni uradnik Jožef : Šoupal dva revolverska strela na finančnega ministra j dr. Rašina, ko je ta stopil iz hiše ter hotel sesti v avtomobil, da se odpel je na delo v vladno palačo. Atentatorja so prijeli, on ni iz Prage, temveč iz Nem. Broda in prišel je v Prago z namenom, da ubije finančnega ministra kot predstavnika in prvaka češkega denarnega sveta. Minister dr. Rašin je nevarno ranjen na boku. pa upajo, da bo okreval. FRANCIJA PROTI NEMČIJI. Francozi hočejo sami iztir jati nemške "vojne dolgove in odškodnino. Devet divizij in veliki artilerijski park so spravili skupaj, da zasedejo ruhrsko ozemlje. Francijo podpira Italija in Belgija, ta celo s svojo soudeležbo pri zasedanju. V pondeljek so že začele prihajati francoske čete v Diisseldorf in mesto je izgledalo kakor ob začetku mobilizacije leta 1914. Francosko vojaštvo nasilno postopa ter rekvirira šole in stanovanja. Nemško prebivalstvo se mirno obnaša, vlada se sklicuje na mednarodna 'določila, zahteva mednarodno razsodišče, s Francjjo pa namerava prekiniti vse diplomatske stike. BOJAŽELJNA GRŠKA. Grška vlada je ustavila vsak tranzitni zeiezniški promet v vse države z utemeljitvijo, da je to ukrenila radi ureditve njenih notranjih razmer. Vsekakor pa ustavitev grškega tranzitnega prometa v zvezi z vojnim gibanjem in pošiljanjem grških čet v Tracijo in proti Carigradu. Grki menda želijo, da bi bili vnovič tepeni od Turkov. TURŠKE ZADEVE. Vsled zloma pariške konference, ki je pokazala popolno nesoglasje med Anglijo in Francijo v zadevi vojnih odškodnin in tolmačenja verzajskega miru, so turški politiki postali še bolj neodjenljivi. Oni računajo namreč na to, da bo Francija Angliji povrnila s tem, da bo podpirala Turčijo na celi črti. Račun ni slab. -"•,»B«Tiii.miliim'-iiiri - T^inriimMmiMnMMMMMhmrMrrrMi-n" n mrrtrn Naša ztioroirasija, Shodi in tečaji Slovenske ljudske stranke v marib. okrožju. Tečaji za organizatorje in zaupnike naše SLS so se vršili: 3. januarja v Hočah (predavala Žebot in Sagaj), 4. januarja v Framu (žebot in Sagaj), 5. jan. v Radvanjti (Žebot in Vesenjak). Volilni javni shodi so se vršili: 6. januarja predpoldne v Gornji Polskavi (Žebot), isti dan popoldne v Slivnici pri Mariboru (dr. Hohnjec, Žebot, Lešnik in Kolman), 7. jan. na Vurber-gu (Vesenjak) in Sv. Petni niže Maribora (Žebot). — Okrajni zbori zaupnikov so se vršili: 2. januarja v G. Radgoni, 3. jan. v Ljutomeru, 4. jan, v Ormožu, 9. jan. v Slov. Bistrici (dr. Hohnjec), 8. jan. v Ptuju in 10. jan. v Sv. Lenartu (Žebot). Povsod se opaža živahno razpoloženje naših organiziranih vrst. Shod Kmetskc zveze na Vurberku je bila krasna manifestacija tamošnjih prebivalcev za slovensko krščansko kmetsko misel. Udeležba je bila izredno velika in shod je trajal nad dve uri. Govoril je prof. Vesenjak in dva domačina. Vsa čast možem, mladeničem, ženam ;n dekletom, kakor so Vurberčani in njihovi voditelji! Na shodu se je z navdušenjem sprejela zaujmica dr. Antonu Korošcu in vodstvu Slov. ljudske stranke. Naše zborovanje v Slivnici pri Mariboru. Skoraj b; ne verjel, kako se ¡spreminja svet! Pred dvemi leti nas j je bilo večina Slivničanov se vkrcalo v zeleno in rdečo ; barko, pa saj ni bilo čudno! Kaj vse sta nam obljubila i kričavi Drofenig in Kisovar, mi smo njima žalibog šli j na lim. Dane prebridko občutimo vsi, kam ±c nas pri- i peljali ti škriii, danes se zavedamo, kaj je pomenile ! takrat hrešč<,i. harmonika po njih shodih, dn luŠtn« je bilo takrat, toda ne dolgo! Začeli so nas kmaiu lak* stiskati in guliti, da smo se tudi Slivničani vprašal?: Ali je to sedaj tisti raj, ki sta ga nam slikala zeleni Drofenig in rdeči Kisovar? Ne, stokrat ne, nafarbali se nas! Da pa izvemo kaj več, kako so se ti lažnjivci berili v teh dveh letih za našo «staro kmetsko pravdo«, povabili smo na dan Sv. Treh Kraljev gg. poslanca dr, Hohnjeca in Žebota, da nam poročata o vzrokih današnjih žalostnih razmer. V nabito polni dvorani Fa-ležove gostilne je govoril najprej dr. Hohnjec o političnem položaju, o pomenu avtonomije za vse pokrajine in o pripravah za nove volitve, g. Žebot pa naj» je orisal splošni gospodarski položaj, kako so naši dosedanji krmarji države (demokrati, samostojneži) najemali vedno nova posojila, pa so vse zopet «pognali«, ničesar pa pametnega ukrenili. Da sta oba govornika govorila vsem zborovalcem z dna srca, pričalo je glasno pritrjevanje vseh navzočih. Shod je zelo spretno vodil g. Štefan Falež iz Orehove vasi, govorila sta tudi gg Lešnik iz Frama in Kolinan iz Slivnice. Prosimo gg. poslance SLS, da pridejo še večkrat k nam, saj bo odslej Slivnica pokazala v dejanju, da je vsa v taboru naše stare SLS. K nam pa naj ne hodijo več kakšni krivi preroki bodisi spet prefarbane zelene ali rdečf firme, ker smo dobili od njih samih taka očala, da malo bolje vidimo, kakor pa pred zadnjimi volitvami. Zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Ptuj se je izvršil dne 8. januarja v Ptuju. Zboru je predsedoval načelnik okrajne strankine organizacije g. Miha Brenčič. Najprvo se je vršil občni zbor in volitev novega načel -stva. Odbor sestoji iz najuglednejših mož celega okraja. Zastopane so vse župnije. Za načelnika je bil ns splošno zahtevo zopet izbran g. Miha Brenčič. Nato j poročal poslanec g. Žebot o položaju in predpriprava -za volitve. Razprave so se udeleževali prav živahno ze stopniki iz vseh delov okraja. Zbor je trajal tri ur Zaupniki so zbrali na predlog g. Rašla iz Vurberg* 1332 K za okrajni volilni sklad. Žetale pri Rogatcu. V nedeljo, dne 7. jan. po ite-nem opravilu je imel pri nas g. poslanec Dav. Krajin shod SLS, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Gospo! poslanec je v dveurnem govoru pojasnil delo naših Iti nasprotnih poslancev v parlamentu. Ljudstvo je pazno poslušalo govornika in obsodilo Samostojno stranki ki je pri volitvah drugače govorila, kot pozneje dela!" in tisti, ki so zadnjič z nasprotniki volili, so zdaj, k so spoznali izdajstvo samostojnežev, navdušeni za K/ ki edina dela za blagor ljudstva. Sprejelo se je turi', več resolucij. Nasprotoval ni nikdo. Na koncu se jr vršil občni zbor izobraževalnega društva, kjer je p. poslanec razložil pomen izobrazbe duha in srca. Ljutl stvo se je razšlo po končanem zborovanju navdušeno z. naše ideje. Ta shod je pokazal, da tudi v Žetalah c mesta za naše nasprotnike. Kostrivnica. Pri nas se je vršil dne 6. januarj shod SLS. Poročat je prišel poslanec Dav. Krajnc, ki j v poldrugournem govoru podal politični položaj in deb političnih strank v parlamentu in dokazal, da je edin; rešitev iz današnjega položaja naša avtonomija. Ljud stvo je z zanimanjem poslušalo izvajanja govornik? in nazadnje izreklo popolno zaupanje Jugoslovanskem? klubu in njegovemu načelniku in ogorčeno obsodilo iz dajsko politiko samostojnih in soc. demokratov. Pokazal je ta shod, da je cela župnija Kostrivnica v tabor K Z in bo šla pri prihodnjih volitvah v boj za katoliško stranko in njeno zmago. šmihel nao Mozirjem. Na dan sv. Treh Kraljev sf je vršil pri nas shod, katerega so se udeležili po večin vsi farani, bile so pa tudi mnogobrojno zastopane gospodinje in naša vrla dekleta. Shodu je predsedoval in ga spretno vodil naš neumorno delavni župan gosp Štrucelj. Poslanec Pušenjak je obširno govoril o delo vanju narodne skupščine, razpravljal o najvažnejši! gospodarskih vprašanjih ter pojasnil delo vladni! strank, ti koncu je pozival navzoče k slogi in skupnem; nastopu pri volitvah. Navzoči so odobravali izvajanj-poslanca in izrekli zaupnico poslancem Jugoslovanske ga kluba. Shod je jasno ]>okazal, da naša župnija ni v taboru samostojnežev, kakor bi to radi videli nekatCT liberalci. Iz protikmetske politike. Drofenik kot politični Pavliha. Samostojni posla nec Drofenik hoče v javnosit veljati za političnega 5al-jivca. Predno ga je Samostojna stranka določila za nosilca samostojne liste za okrožje Maribor-Celje, je poslancu dr. Kukovcu pisal pismo v katerem goreče zagovarja zvezo vseh naprednjakov-liberalcev, to je: samostojnežev, demokratov, narodnih socijalcev. Brez te zve ze bo cela Spodnja Štajerska postala last takozvanifc klerikalcev. Takrat je Drofenik upal, da postane nosilec liste vseh zvezanih liberalcev. Pa mu je pri ter stremljenju stopil na pot dr. Ivukovec, ki je tudi hote hiti nosilec skupne liberalne liste. Nato se je Drofeui kova gorečnost za skupni nastop vseh liberalcev jakc ohladila. Ko je bil potem na sestanku samostojnih poglavarjev določen za nosilca liste Samostojne strank' na Spod. Štajerskem, je v posebnem pismu, poslanen «Slov. Narodu«, izjavil, da je z dr. Kukovcem napravil samo šalo ter da se veseli ,da mu je ta šala tako dobri uspela. Drofenik se torej svetu predstavlja v vlogi šaljivega političnega Pavlihe. No, z dr. Kukovca je lahki norce briti, s kmetskih voliicev pa Drofenik ne bo v?< norcev bril. Politični Pavliha Drofenik, ki poleg žganja tudi prodaja slovensko kmetsko ljudstvo, je dor^ri»} svojo vlogo. On slovenskega kmeta ne bo več vodi! ¿j nos. Samostojna lovi naše može za kandidate. Gospodi Thalerju v Št. Ilju je vodstvo SKS v Mariboru pisale Ijubeanjivo pismo, v katerem mu ponujajo kandidaturo za okraj Maribor. Gospod Thaler je kol pristaš naše stranke pismo vtaknil v žep in se Samostojni za snubitev še zahvalil ni. Kaj ne, kako robati so naši somišljeniki? Pravijo, da je Merinolji minula vsa korajža še kedaj kandidirati na Slov. štajerskem. «40.000 volilcev imam za seboj«, tako se je hvali znani samostojni general Mermolja v neki gostilni. Ko bo mimo nas 18. marc, bomo vprašali Mermoljo, kje je pozabil 30.000 glasov. Mermolja je upal, da bo postal štajerski Napoleon, a moral bo z marsikaterim ošabne -iem priznati: Sreča je opotečal Mariborski liberalni advokat dr. Kukovec bi rad na ta način prišel do mandata, da se sramuje imena svoje stranke. V Prekmurju lovi v svoje mreže Prekmurce, v Celju obrtnike, a nikjer si ne upa s pravo barvo na dan. To je sramota za stranko, ki jo zastopa dr. Kukovec .Zakaj se liberalci na eni strani lovijo za evange-iičarje, na drugi za obrtnike, na tretji za uradnike? Ker bi radi dr. Kukovcu oteli poslanski mandat. Pod čisto firmo demokratske stranke ne gre več. Ravno dr. Kukovec in dr. Žerjav sta nas Slovence kot voditelja demokratska stranka vkovala v pogubonosni centralizem, sta sedela tam, kjer se je zapravljalo milijarde davčnega denarja. To je stranka, ki je glavni krivec pogina ljudskega in državnega blagostanja. Kmeta so uničili z neznosnimi davki, delavca z grozno draginjo, železničarje in državne nastavljcnce ter invalide so vlekli dve leti za nos. In sedaj bi ta dr. Kukovec še rad glasove Ubogega ljudstva! Tudi narodnih socijalistov nočejo! Iz okolice Ptuja nam poročajo, da so začeli nekateri narodni socijalisli z agitacijo v okolici, toda župani in ugledni možje so jih uljudno, pa odločno zavrnili. Je tudi popolnoma prav tako! Kaj je ta stranka storila za katerikoli stan, ne vesta povedati niti njena edina dva poslanca Deržič in Brandtner, ki sta se potikala po Beogradu in po parlamentu, kakor dva zapuščena in negodna piščanca po dvorišču. Slovensko ljudstvo mora enotno v Slovenski ljudski stranki Beogradu in svetu povedati, da hoče živeti in se gospodarsko razvijati. Cepljenje v tako brezpomembne male stranke škoduje in prinaša nesrečo. Drava v ptujskem okraju trga vedno več rodovitne zemlje, posebno v Št. Janžu, Sv. Marku in Stojncih. Samostojni Pucelj je bil dve leti minister za vode, a ni prav ničesar storil, da bi se posestnike ob Dravi zavarovalo pred škodo. Ali še kdo veruje v «samostojno« vero? Novo razmetavanje davčnega denarja. Novi veliki župani imajo pač čast in plače, nimajo pa še svojih u-radov in dela. Sedaj jim je vlada dala avtomobile, da se vsaj lahko vozijo na agitacijo na državne stroške. Računajmo po enega šoferja, bencin, gumi in poprava, dobimo najmanj 200.000 K vsak avtomobil na leto. Seveda tudi nov avtomobil stane najmanj 600.000 do 1 milijon kron. Davkoplačevalci ,ali ste zadovoljni s takšnim gospodarstvom?! Ako ste, le volite demokrate, radikale in samostojne! če pa niste, pa se združite za pošteno gospodarstvo, ki ga hoče Slov. ljudska stranka. Tedenski novice« Volilnih shodov in sestankov volilcev ni treba naznanjati politični oblasti. Samo shode pod milim nebom je treba javiti oblasti. Plakati za volilne shode so koleka prosti. Mnogo naših fantov-volilcev so vpoklicali s 15. januarjem k orožnim vajam. Povdarjamo, da sme vojaška oblast k orožni vaji klicati doslužene vojake samo za en mesec dni. Na vsak način pa morajo vpoklicanci najpozneje 14 dni pred volitvami biti odpuščeni, da bodo lahko vršili svojo volilno dolžnost. Zadružni tečaj, prirejen od štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani, se je vršil v Mariboru od 8. do 12. januarja. Vodil ga je g. revizor Barle. Poleg Barleta je tudi imel predavanja poslanec dr. Hohnjec. Na tečaju je bilo zastopanih 11 posojilnic po 20 udeležencih iz cele Štajerske, ki so vestno in z zanimanjem sledili predavanjem in praktičnemu poduku. Neizprosna smrtna roka nam je ugrabila dne 5. t. m. celjskega stavbenika, g, Ferdinanda Gologranc. Blagopokojni je bil vedno zvest naš pristaš, znan daleč na okrog kot stavbenik, ki je pozidal tudi več cerkev. V nedeljo popoldne se je vršil ob velikanski udeležbi občinstva pogreb g. Gologranca iz hiše žalosti v Gaber -ju pri Celju na okoliško pokopališče. Obilna udeležba ljudskih množic pri pogrebu je pričali, kako je bil rajni priljubljen pri vseh slojih. Ob grobu se je poslovil od rajnega župan okoliške občine g. Hrastnik. Našemu zvestemu pristašu svetila večna luč, žalujoči rodbini pa naše sožalje! Iz potne torbe. Ako se človek odloči, da gre malo od hiše in si gre malo svet ogledat, vidi in sliši marsikaj. Vidi in sliši veliko slabega, včasih pa tudi kaj koristnega. To pa, kar človek vidi in sliši, je pa za človeško življenje včasih zelo Važno. Eno tako važnost vam hočem danes popisati: Ko sem zadnjič imel opravka v mestu, naletim na tistega slovečega g. Žnuderla, ki se je pogovarjal z enim mi znanim gospodom. Pogovor je nanesel na odlok vlade, ki prepoveduje samorodeče trte (Selbsttrager) vzgajati ali saditi, in da morajo bili vse trtnice pod nadzorstvom. Gospod Žnuderl je pa k temu pogovoru izjavil, da gospod minister Puclj ne Tazumeva teh razmer in da on sploh ne ve nič o vinogradništvu. Gospod Žnuderl, rad verjamem, da mesar ne sodi za vinogradnika, še manj pa za ministra poljo-privrede. Kdo se je najbolj potegoval in priganjal za samostojni voz? Ali ne gospod Konrad?! Ali niste ve- deli, da pri samostojnem vozu so večinoma mesarji, krčmarji, mešetarji in še enaki? Kozel ne sodi za vrtnarja! Zalo bi morali vedeti, da g. Pucelj ni za ministra. Da, da, gosp. Žnuderl, vam ni bil mar blagor ljudstva, vam je bilo le za lasten žep. Povem vam pa javno, da kakor niste osrečili vseh tistih, ki so 28. novembra oddali svoje krogljice v samostojno žrelo, — ravno tako ne boste osrečili narodnih socijalistov. Kakor ste se pehali za samostojne le iz dobičkarije, enako delate sedaj pri narodnih socijalislih. Vam, dragi bralci «Slov. Gospodarja« povem javno, da ako boste slu-šali take baže ljudi, ki so vse drugo, samo pravičnost in poštenost ter odkritosrčnost jim manjka, ne boste srečni nikdar! Volitve se bližajo, prišli bodo ljudje, katerih preteklost vam bo morebiti znana, ako pa vam ni znana, vseeno pokažite vrata takim sitnežem, kajti tem ljudem je mar le lastni žep. Ako si želite boljšo bodočnost zasigurati, potem se oprimite krščanskih načel, ka -tera zastopa Slov. ljudska stranka ozir. Kmetska zveza, j Sedaj je treba s takimi ljudmi obračunati, pozneje tarnanje nič ne pomaga. Pouka za slabe volitve imate, mis lim dovolj. Prišli bodo zopet razni priganjači od raznih strank in lovili vaše glasove, da bi potem zopet lahko izženiali iz vaših žepov težko priborjeni denar. Vi p» slušajte poštene može in svojo vest, ki vam pravi: «Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo«! Mali obmejni promet. Na vprašanje našega somišljenika iz Ptuja odgovarjam, da je dovoljeno vzeti čez mejo 3000 D na mesec samo prebivalstvu v 10 km obmejnem pasu v takozvanem malem obmejnem prometu. Ostalo potujoče občinstvo iz Jugoslavije v Avstrijo sme vzeti seboj samo 1000 D pri vsakokratnem prekoračenju meje. Za nadaljna pojasnila sem vedno na razpolago. — Fran j o Žebot. Sprememba voznega reda na progi Maribor—Ljutomer. Od 8. jan. 1923 dalje vozita na progi Maribor glavni kolodvor—Spielfeld-Strass (Ljutomer) mesto dosedanjih vlakov št. 72 in 76 (odhod iz Maribora ob 6. uri 38 minut in ob 17. uri 15 min.) vlaka št. 72a in 75a. Vlak 72a. Odhod iz Maribora ob 6. uri 18 minut, prihod v Pesnico ob 6. uri 27 minut, odhod iz Pesnice ob 6. uri 28 minut, prihod v Št. Ilj ob 6. uri 39 minut, od hod iz Št. Ilja ob 7. uri 1 minuta. Vlak 75a: Odhod iz Maribora ob 16. uri 45 minut, prihod v Pesnico ob 16. uri 55 minut, odhod iz Pesnice ob 16. uri 56 minut, prihod v Št. Ilj ob 17. uri 8 minut, odhod iz Št. Ilja ob 17. uri 28 minut, prihod v Spielfeld-Strass ob 17. uri 36 minut. Vpoklic rekrutov. Rekruti, rojeni leta 1902 in starejši, kateri še niso služili v stalnem kadru, bodo vpoklicani na odsluženje njih kadrovskega roka v sledečih terminih: Dne 5. februarja 1923 oni rekruti, kateri so določeni za artilerijo, konjenico, konjenico kr. garde, marveno bolnico, remontski depo, vozarski eskadron. neborački bataljon in bolničarsko četo. Dne 20. februarja 1923 oni rekruti, kateri so določeni za pešadijsko gardo, pešadijo (približno 500 mož), vazduhoplovce, pionirski bataljon, pontonirski bataljon in telegrafsko četo. Ostali del pešadije bo vpoklican pozneje, termin še ni znan. Ratna mornarica bo vpoklicana deloma koncem meseca marca 1923, deloma meseca oktobra 1923. Dne 15. aprila oni rekruti, kateri so določeni za avto-mobiliste. Železničarji bodo vpoklicani deloma 15. julija, deloma 15. oktobra 1923. Rekruti, kateri bodo vpoklicani v zimskem času, naj se toplo oblečejo. Smrt pod lokomotivo. Dne 6. t. m. dopoldne se je vrgel kočijaž ravnatelja Narodne banke v Mariboru na tiru pred vojaškim skladiščem pod lokomotivo, ki ga je razmesarila prav na drobne kosce, ki so ležali še drugega dne ob obeh straneh železniškega tira. Mož je bil oženjen in je služil kot kočijaž pet let v isti službi. Vzrok samomora ni znan. Elektrika usmrtila deklico. Pri elektrarni na Fali je močan vihar te dni prekucnil lesene stebre za luč pri delavskih hišah. Hčerka železničarja "VVeberja seje dne 31. m. m. napotila k sosednim otrokom ter se med potjo dotaknila na tleh ležeče žice s polnim električnim tokom. Bila je takoj mrtva. Mati, ki je prihitela, hoteč otroka rešiti, bi bila sama skoro postala žrtev električnega toka, da je niso previdni delavci rešili gotove smr-j ti. Otroka so z desko odstranili od smrtonosne električ -; ne žice. Žalostne novice od Sv. Marka niže Ptuja. Na starega leta dan zvečer po večni luči je uničil ogenj v vasi j Prvenci gospodarska poslopja posestnikom: vdovi Ma-| riji Strelec, Francu Zelenik in Janezu Zemljarič. Za-j čelo je goreti gospodarsko poslopje Marije Strelec in ; veter je ogenj zagnal tudi na naslednja poslopja. Ime-: novanim so popolnoma pogorela gospodarska poslopja z vso krmo in slamo, zgoreli so tudi vozovi in drugo ■ orodje. Zaradi nastale vročine in ker se je pri suhem vremenu ogenj zelo naglo širil — poslopja so stala blizu | skupaj — se ni dalo skoraj nič rešiti. Oni, ki so skušali ; kaj rešiti, so dobili hude opekline. Živina se je še reši-{ la, a lastniki so morali koj drugo jutro prosili radodar-| na srca, da so darovala krmo in slamo. Kako je ogenj ! nastal, se še ni moglo dognati, a sluti se in govori, da je j požara kriva cigareta. Tudi za Novo leto imamo žalo- ■ sten dogodek poročati. Na Novega leta dan so se zbrali nekateri fantje pri Janezu šmigoc v Stojncih; napravili so domačo veselico, pili pozno v noč in pri tem jim je alkohol seveda možgane močno razvnel. Po polnoči so se začeli razhajali; razburjeni od zavžite pijače so se zunaj začeli prepirali in pri tem je Janez Šmigoc z vo- ; jaško puško, kateri je večji del cevi odpilil, da se je dala skriti pod obleko, ustrelil ravno v srce Markota Zoreč, ki je bil pri priči mrtev. Ustreljenega so sodnij-sko raztelesili in navzoč je moral biti tudi aretirani zločinec. Glejte žalostne posledice nezmernega uživanja al- kohola! Ali bi ne bilo bolje denar, ki se je izdal za p' jačo, obrniti za kaj boljšega in trajnega? Gibanje organizacij v Vurbergu. V dveh dneh smo imeli kar štiri zborovanja. Na Kraljevo po sv. maši imela tukajšnja skupina Jugoslovanske strokovne zr ze. Tajnik iz Ljutomera je navduševal navzoče za organizacijo. Skupina pod vodstvom g. Geča prav pridno napreduje. Bog ji daj obilo uspeha. Isti dan popoldne ;« imelo občni zbor gospodarsko izobraževalno dr uit v . V preteklem letu smo imeli štiri predstave, katere prinesle društvu lepe denarce. Zato smo kupili mnof knjig, katerih je zdaj 548. V preteklem letu smo jih pre čitali okrog 700; letos bomo napredovali, ker je pristop lo nekaj udov in smo prva dva dni izposodili 72 knji Tudi več predstav hočemo letos prirediti. — V nedelj po sv. maši smo imeli politično zborovanje. Bila je nabito polna soba stare šole in še zunaj je stalo velik ljudi. Poročal je g. profesor Vesenjak v dveurnem govoru in je natančno opisal politični -položaj. Ljudstvo je bilo navdušeno in je z veliko pozornostjo poslušal > zanimiva izvajanja. Samoslojnežev je bilo pri nas ž« precej malo, zdaj pa jih ni več, ker jih je suša vzela. Zborovanje je spretno vodil okrajni načelnik Kmetske zveze gospod lv. Rašl. Popoldne istega dne smo pa ime1 i občni zbor Dekl. Marijine družbe. Zopet je bila soba nabito polna. Naredili smo načrt za letošnje leto ter si izbrali nqvo vodstvo požrtvovalnih mladih deklet; iz volili smo tudi več odsekov, da bo delovanje tem bolj živahno. V nedeljo bodo pa zborovali fantje. Tako s? gibljemo dobro po slovensko na nekdanjem nemškem V urbergu. Prireditev naše vzorne mladine v Središču. Dokaj lepih prireditev so že priredile kat. mladinske organizacije v Središču, a s slavnostno otvoritvijo Krekove dvorane in Ljudskega odra na Kraljevo so dosegle pravi triumf. Obsežni prostori Društvenega doma so bili prenapolnjeni. Ogromna udeležba je jasen dokaz kako se je vsa bližnja in daljna javnost zanimala za našo stvar. Po krepkem pozdravu predsednika društva, č. gospoda kaplana je naš izborni deklamator g. Ton« Spešič dovršeno prednašal prolog «K otvoritvi Krekov* dvorane«. Za njim je kar presenetil občinstvo govornik P. Valerijan Učak iz Ljubljane, ki je v tehtnih besedah dokazoval, kaj zmore moč organizirane, inteligentne, to je nadarjene kmetske mladine, če je ista trdna v katoliških načelih. Izrecno je povdarjal, da so naši Društveni domovi «šola prosvete«, zakaj šole, ki nam jih danes daje država, nikakor ne zadostujejo. Za svoje izvajanja je žel burno odobravanje. Dr. Krekova igra «Turški križ« in zaključna slika: «Poklonitev mladine dr. Kreku« je v krasni sceneriji novega Ljudskega odre nad vse pričakovanje dobro izpadla, kljub temu, da so bile vse igralske moči zaposlene že precej časa pri delu gled. odra, čegar delo je prevzel brezplačno neumorno delujoči član društva Hriberšek. S ponosom lahke zre katoliško ljudstvo središke župnije na sadove svojega dela, kjer se bo s pomočjo požrtvovalnih voditeljev našega ljudstva vzgajala značajna mladina v duhu nesmrtnega dr. Kreka, katerega spominu je bila posvečena ta prva prireditev. Bog živi! Iz Radenc, ali pa skrb vlade za zdravstvo našega naroda, čitali smo v časopisih, da imamo v Ljubljani zdravstveni odsek za Slovenijo in v Beogradu celo ministra za narodno zdravje, ki oba konkurirata v izdajanju vseh mogočih odredb v blagor ljudskega zdravja, smo pa žalibog primorani dvomiti o dobri volji tako ministra, kakor tudi zdravstvenega odseka in oblasti, ki jim je naloga skrbeti za ljudski blagor. Pa mi smo dobri in potrpežljivi ljudje in nikakor ne bomo trdili, da igra pri tem vlogo samo pomanjkanje dobre volje, čisto lahko je temu vzrok tudi popolna nezmožnost merodajnih ljudi, ali pa tudi brezbrižnost istih, ki si mislijo: Meni gre dobro, drugi pa naj žrejo moje naredbe! Evo slučaja, ki potrjuje to trditev. Ni še dolgo, kar se je preselil od nas na Češko naš prejšnji okr. zdravnik dr. Dostal. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Sedlaček, ki si je znal pridobiti v kratkem času bivanja med nami spoštovanje in naklonjenost vseh, ki imajo vsaj malo poštenosti in ki ne mislijo vedno in povsodi na mater Germanijo in na Heil Volkswehrl Tak človek, ki mu je naš dr. Sedlaček trn v peti, je g. Willtschnigg (strašno slovansko ime!), ravnatelj kem. tovarne v Hrastniku, posestnik zdravilišča v Radencih, posestnik hiše v Radencih, v koji je bila prej pošta in pozneje dr. Dostal, bodoči tast g. medicinca Hohna, ki bi rad v nekaj letih popravljal ude našim Prlekom in kojega največji užitek je bil kot Volkswehroffizier — streljati na Koroškem na slovensko dvonožno divjačino, oni g. Willtschnigg, ki ima mogočnega protektorja v osebi narodnega poslanca, ki ne bi nikdar sprejel vinarja iz proletarskega žepa, ker mu je proletarski blagor evangelij, oni g. Willtschnigg, ki je iz krščanske ljubezni do svojega bližnjega izpremenil prej omenjeno staro pošto v podrtijo, v kakoršno ne bi zaprl pošten kristjan niti svojih svinj. Mislimo, da je g. Willtschnigg dovolj karakteriziran in da lahko opišemo sedaj naš slučaj. Kakor smo že omenili, je bil dr. Sedlaček imenovan kot okrajni in šolski zdravnik za naš okraj in okrajno glavarstvo je nakazalo stanovanje v hiši g. Willtschnigga, v koji je stanoval prej dr. Dostal in kjer je imel isti tudi ordinacij sko sobo in lekarno. To imenovanje pa ni bilo po godu g. Willtschniggu, ki je dalekoviden možak in ki že sedaj skrbi za svojega bodočega zeta. Seveda bi bilo zelo lepo, če bi bil v nekaj letih po končanih študijah (ali pa že tudi prej po zaslugi vsegamogočnega protektorja, narodnega poslanca!) g. Werner Hohn okrajni zdravnik. Še lepše bi pa bilo, če bi vzdrževal Volkswehr na jugoslovanskih tleh in z jugoslovanskim denarjem svojega eksponenta. Tako si je mislil g. Willtschnigg in poskusil je onemogo- čiti bivanje našemu g. dr. Sedlačeku v Radencih. V to svrho je nudil pomoč že prej omenjeni narodni poslanec, ki je nesel rekurz radi stanovanja v Ljubljano, g. Willtschnigg pa je kratkomalo pokvaril svojo hišo. iztrgati je dal pode iz vseh sob, razen dveh, podreti je ; dal peči in štedilnik in hotel je onemogočiti bivanje ] g. dr. Sedlačeka v njegovi hiši in tudi v Radencih. Kaj j to njega briga, če pogine od mraza občepriljubljen g. j zdravnik, njegova žena in dva nedolžna otročička. Pa g. Wiltschnigg je delal račun brez krčmarja, ker mi še ¡ nismo pozabili, kakega mišljenja je bil in še je gospod j Willtschnigg, mi še nismo pozabili, da je g. Werner Hóhn streljal z užitkom na slovenske fante m ker mi :: še nismo pozabili naukov, ki so nam jih dajali naši u- j čitelji, pripadniki Herren- in Kulturvolka, ki so s pa- j licami in z vsem mogočim orodjem uveljavili svoj «Faustrecht.« G. Werner Hóhn naj samo pride in g. : Willtschnigg naj nas enkrat obišče in uvidela bodeta oba, da smo vredni učenci svojih učiteljev. Oblasti in g. vsegamogočni narodni poslanec pa si naj pripišejo neljube morebitne posledice na račun svoje zločinske zanikarnosti in nezmožnosti. Na agitacijo za naše liste! Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah nam poročajo: Novo leto je minulo, čas, v katerem se zopet moramo spomniti na šili prijateljev, katoliških listov, med njimi seveda v prvi vrsti našega starega, priljubljenega zagovornika in borilca «Slov. Gospodarja«. Ravno «Slov. Gospodar« je oni neustrašeni branitelj in kritik, kateri neusmiljeno in ostro biča sedanjo korupcijsko, velekapitalistično vladno politiko ter nam kaže pot in daje smernice, katerih se moramo držati, da bodemo rešeni sedanjega režima in samostojno-demokratskih stiskačev. On nas bodri na delo za skupno stvar, on nas poučuje v gospodarskem in političnem oziru, in je tisti, ki oznanja krščansko ljubezen. Zatorej šentlovrenčani, oklenite se ga, naročite si neustrašenega borca za kmetske koristi, našega starega, zvestega tovariša «Slov. Gospodarja«. Torej na delo za blagostanje in dobrobit slovenskega naroda in lepšo bodočnost naše slovenske domovine. Dekleta, Sentlovrenčanke, ki ste včasih bile spretne agitatorice, vzemite si za vzgled dekleta braslovške župnije, kjer je 596 naših listov, ter storite tudi ve tako, ker z agitacijo za naše katoliške liste, predvsem za «Slov. Gospodarja«, bodete koristile naši slovenski samostojnosti! Bog živil Umestna prepoved za pustni čas. Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. nam poročajo: Zelo umestno in za pustni čas prav potrebno oznanilo je slišala naša mladina zad njo nedeljo pred cerkvijo: vsa tri županstva so na podlagi zakona o občinski samoupravi in o občinskih taksah prepovedala vse javne plese v gostilnah in v zasebnih hišah brez občinskega dovoljenja; gospodarjem pa, ki bi kljub prepovedi dopustili plesanje v svojih prostorih, se žuga s kaznijo od 100 do 200 dinarjev v korist občinske blagajne. Vsi trezno misleči občani so gg. županom za odločne besede iz srca hvaležni. Ravno v pustnem času se je mladina — vmes pa seveda tudi stari norci in prismojene babure — zbirala v gotovih, zakotnih hišah in je tam rajala pozno v noč. Godca so seveda sami plačali, zbirali tudi za luč, snažili pozneje sami sobo, samo da so se smeli shajati. No, zdaj si bo menda vsak gospodar dobro premislil, predno bo dovolil ples v svoji hiši. 200 dinarjev se ne pobere kar tako na cesti. Godci pa lahko obesijo svoje harmonike v dimnik, da jim ne splesnijo. Zdaj bomo vsaj mirno spali. Drugi gospodje župani pa naj nas vrlo posnemajo! Sola nam je sveta! Poročilo od Sv. Barbare v Halozah. V zadnjem času je prinesel «Slovenski Gospodar« že več novic od Sv. Barbare. Učinkovale so! Kar se je pisalo o g. županu, je bila bolj pomota in jo je treba popraviti. Prav pa je, da se začne vendar enkrat krtačiti našega dičnega šolskega vodjo. Bog odpusti nerodnost onemu, ki ga je posadil na to mesto! — Razpisano je sedaj nadučiteljsko mesto. Ni izključeno, da ga kljub svoji nezmožnosti dobi, in kaj potem!? Pes organist in tužna nam majka! Mi Barbarčani se bomo seveda pro-tivili, a kaj zmoremo pri današnja razmerah! Ti pa, «Slov. Gospodar«, si kot časnik našega ljudstva poklican, da zastaviš svoje moči za dobro stvar in v tebe stavimo naše upe. Sola nam je sveta! Novice od Sv. Urbana pri Ptuju. Viničar na Rodov-ljaku je moral zadnje dni minulega meseca zaklati kra vo, za katero je dal 10.000 K, a za meso je izkupil borih 4000 K. — Pred kratkim so urbanski orožniki prijeli ptiča brez perja, ki si je prisvojil par tisoč kron iz župnikove blagajne. — Na Štefanovo je bilo v naši cerkvi prodanih osem sedežev za okroglo 90.000 kron. Najdražji ženski sedež so nagnali na 20.000 K. Denar za izlicitirane sedeže se bo uporabil kot plačilo za nove zvonove. Požar iz maščevanja. (Poročilo iz Ormoža). Preteklo nedeljo zvečer je izbruhnil v občini Frankovci pri županu Ivanušu ogenj. Zgorel je stari hlev, škedenj, vozovi, samo enega lahkega se je dalo rešiti, rezalni stroj, okoli 12 vozov slame in nekaj vozov krme, mnogo desk .stavbenega lesa in gospodarskega orodja, škode je nad 50.000 D. Še v noči so našli pri hiši na tleh pismi, pisano v vsakem ozir:i zi lo -lah ► iz katerega -e doznava, d i ji- h ! ogenj p dlaknjcn, in v kalerem se obeta enak «obisk« še nekaterim drugim posestnikom, kakor Prapotniku, Zidariču. Gre torej za zločinstvo in ni izključeno, celo zelo verjetno, da gre tu za p »litično maščevanje, ki sega par let nazaj. Vsi pošteni ljudje želijo, da bi se orožništvu, ki ves čas pridno lela in poizveduje, posrečilo, zločinstvu priti na sled. Vsa čast pa občanom in prijateljem, ki so koj prvi dan po nesreči vrlemu Ivanuši ponudili in pripeljali več vozov sla me. Meščanska šola v Ormožu. Po trimesečni zamudi se je v pondcljek, dne 8 .t. m., s sv. mašo lukaj otvoril prvi razred meščanske šole, za katero se je ormožka občina že dalje časa potegovala. Priglasilo se je 44 o-trok, na polovico fantkov, na polovico deklic. Ravnateljem je imenovan g. Prijatelj, ki je dozdaj deloval na mariborskem učiteljišču. Razen ravnatelja je imenovan za strokovnega učitelja g. Rozina, dozdaj učitelj na C-razredni šoli v Ormožu. Novi zvonovi. Iz Ormoža poročajo: Na praznik sv. Treh Kraljev popoldan so peljali skozi Ormož na z venci in smrečjem okinčanih vozovih tri od ljubljanske zvonovlivarne skrbno in čedno izdelane zvonove za fa-ro sv. Miklavža. Bil je nekak slovesen sprevod. Na čelu je jezdilo deset jezdecev. Za njimi se je peljala svetinj -ska godba. Potem dva voza z zvonovi in devicami. Nazadnje je sledilo več vozov z botri, ključarji in drugimi gosti. Pri cerkvi se je sprevod zaradi fotografiranja u-stavil. Splošno se je govorilo: kedaj pa dobimo mi v Ormožu zvonove ? Zgorelo 25 polovnjakov vina. Gornjeradgonski ka varnar Janko čirič je kupil pred meseci v Murščaka viniearijo, ki je pa postala te dni žrtev požara, kateremu vzrok še ni dognan. Pogorela je cela viničarija z imet jem viničarja, vsi sodi in 25 polovnjakov letošnje^ vina je uničenih. Novi zvonovi v Leskovcu. Celo leto ni bilo nič veselih novic! Novo leto pa so nam zazvonili novi bro nasti zvonovi iz Ljubljane. Največji: «Kraljica miru tehta 559.5 kg, najmanjši: «Sv. Mihael« pa 201 kg. V družbi s starim, ki tehta 260 kg, so nam peli tako milo, da so nam solze veselja zalivale oči. Umlijvo, da je bil sprejem 30. decembra 1922 v Ptuju in doma nad Vse sijajen, škoda samo, da vsled dolgega čakanja, skor i dveh let ni bilo več med nami: Jožeia Žemljic (umrl j 25. junija 1922), Jožefa Habjanič (umrl 2. marca 1922), Neže Kozel (umrle 18. marca 1922), Julijane Vindiš (umrle 3. maja 1922). Oba moža sta se trudila s pobiranjem, drugi dve bi pozdravile nove zvonove z lepim glasom kot bivše cerkvene pevke. Gotovo se v nebesih z nami veselijo pa nam kličejo: Poslušajte Marijo, Kraljico miru« dokler ste zdravi, kadar vas vabi k mo litvi, k službi božji, k zvestobi do sv. cerkve, kadar vas svari pred grehom in lahko ste uverjeni, da vam bo «Sv. Mihael« enkrat prinesel v hišo veseli glas: «Gospod prihaja v sv. Popotnici v zagotovilo in poroštvo zveličanja«. — «Srčno pozdravljeni novi zvonovi! Poslušajo naj vas še pozni rodovi! žalostne vesti. Od Sv. Križa pri Rog. Slatini. Dne 3. januarja t. 1. se je v Negonju smrtno ponesrečil delavec Franc Konec pri rigolanju vinograda g. Janeza Prah. Ker je skalovit svet, zato sta s tovarišem navrtala in nabasala s smodnikom skalo, pri eksploziciji ga je vrglo v zrak in padel je mrtev z razbito glavo na tla. Bil je priden delavec in zapušča ženo z več malimi otroci. Hudo je prizadeta žena zato, ker je mož s svo jim delom preživljal družino. — Dne 8. t. m. je zatisnii blage oči Blaž Perkovič, mož, ki je bil neumorno delaven; bil je 25 let odbornik Posojilnice v Slatini in soustanovitelj tega zavoda. Tudi za časa slatinske nem-škutarije bivše slatinske občine, dokler je bila združena z okoliško, je bil večletni odbornik. Stal je v boju proti nemškutarstvu vedno na naši slovenski strani. Bil je tudi odločno veren kristjan, kar pričajo njegovi sinovi in hčerka, ki se dobro držijo očetova katoliške vzgoje, so dobri gospodarji, vneti kristjani in bojevniki za našo katoliško stvar. Mozirski kolofokterji. Vsled naše notice v «Straži radi občnega zbora Sokolov v Mozirju so napredne sil bile opozorjene, da lahko pridejo po svoji budalosti ob potrebno korito. Sedaj priznavajo točnost naši opozorit-vi in se posvetujejo, ali bo Pevec ali Goričar, ali Goričar ali Pevec glavni maher v Mozirju. To jih namreč moti. ker sta si oba prijatelja postala. Ne vejo pa ne, ali odkrita ali kako drugače. Ker pa skrbi in beljenje glav-.' zelo škodljivo na živce upliva, jih hočemo mi za trenutek z nekim smešnim dogodkom razvedriti. Neki sloveči pridigar z imenom pater Anton se je peljal po železnici. Zraven njega sta se peljala dva znana svo-bodomisleca. Hotela sta se iz pobožnega patra nekoliko ponorčevati. Eden izmed njiju je vprašal patra: Kateri Anton je vaš patron? Ali ste Anton s svinjo, ali Anton z oslom? Pobožni pater mirno odgovori: Ako govorim z vami, sem Anton s svinjo, ako pa z vašim prijateljem, sem Anton z oslom. Tako sta zvedela ta dva, katerega patrona ima pater Anton. Upamo, da smo s to kratko-časnico za nekaj časa pregnali skrbi naprednim silam, ako jim prehudo po ušesih ne zveni po trgu peta pesem: «Korak, korak za korakom, stopa Sokol za bedakom.« Zanimivosti iz Mozirja. V nedeljo, dne 7. t. m. je imela naša vrlo delujoča zadruga svoj občni zbor. — Prometa je imela okrog 2 milijona kron, od čistega do- i bička se je odkazalo rezervnemu fondu nad 15.000 K. Na občnem zboru se je soglasno izrazila želja, da se zadruga čimprej preseli v trg. Občnega zbora se je udeležil in govoril o zadružnem delu poslanec Pušenjak. — Naš g. R. Pevec postavlja kandidate; baje bi najrajši videli, da bi bil kandidat g. Ign. Zavolovšek, po domače Ampoh. — Orožniki poizvedujejo, kaj se je govorilo na zadnjem občnem zboru Kmetske zveze. Ako bi trdili, da to delajo na pritisk g. Pevca, bi se gospod župan spet silno razburil in trdil, da to ni prav nič res. — Republikanci postavljajo kot kandidata za naš okraj Petra Tlakerja, ki je bil že pri vseh strankah; nazadnje je bil socijalni demokrat. Pri volitvah bo šaril z agrarno reformo, druge nesreče ne bo. Šolska prireditev na Teharjih pri Celju. Letošnja šolska prireditev na praznik Treh kraljev nam bo ostala vsem živo v spominu. Nismo se nadejali, da nam utegnejo nuditi naši nedolžni malčki toliko zabave in to- ( liko užitka. Ta dan je pa tudi pokazal, da še ni zur: med našim ljudstvom čut za dobro in blago in ljubem do naših malih. Precej velika dvorana pri Hlasta*? je bila tokrat premala; prišli so kljub slabemu vren. -nu poleg domačinov ludi ljudje iz sosednih kraj. Prav posebno nas je razveselilo pevsko društvo iz L ju bečne. Prireditev je nudila res nekaj novega, a lepe-Prav lična igra «Janko in Metka«, okoli 15 izvirno n vih jugoslovanskih pesmic, novo slikan oder itd. Ost nimo ludi v bodoče vsi na tej edino pravi poti. na p< i i proti solncu in svetlobi. Pod ključ so vtaknili orožniki nevarnega vlomilca iz Hrastnika J. Gajšeka, ki je vlomil v tri kleti in potem prodajal okrog ukradeno vino. Vlomilec Gajšeki-e je vrnil šele pred kratkim iz Nemške Avstrije v Hrasi nik, kjer se ga je vse balo. Novice iz Sromelj pri Brežicah. Pri nas ne spinu., akoravno malokedaj dobite kako novico od nas. Dne 7. t. m. smo imeli občni zbor izobi-aževalnega društva, ki nam je pokazal, da je imelo društvo v preteklem letu tri društvene sestanke s 15 govori, petjem in dekla-macijami. Društvo je tudi priredilo tri gledališke igr> s 5 igrokazi. Socijalnega tečaja v Celju so se udeleži; i trije društveni člani, edini iz Posavja. — V nedeljo pred Božičem je imel tukaj shod KZ g. poslanec Ško-berne, ki je poročal, da so izmed vseh slovenskih poslancev edino naši poslanci bili v Beogradu vedno ns -uslrašeni borilci za pravice našega ljudstva. Zato je upanje, da bodo dobili poslanci KZ ali Slov. ljudske stranke pri prihodnjih volitvah velikansko večino. — Vinski kupci kupujejo tukaj vino po 20—28 K liter. Sinovi ubijajo svoje matere. Iz Požarevaca v Srbi. i javljajo: V selu Knežici je bila ubita te dni neka Rada, žena Stanislava Stanojloviča iz tega sela. Preiskava j'1 dognala, da sta ubila Rado sin in sinaha na željo očeta Stanislava, ki je tudi že več let v zaporu radi neke^i uboja. Neki Ismin Ismail iz Dadine blizu Mitrovice je ustrelil iz puške svojo mater Ido in nato pobegnil v gore. Uboj je izvršil radi tega, ker ga je mati odvračala od zakona z neko ničvredno deklino. Drage miši. V bolnici v Nišu v Srbiji imajo preis-kuševalnico in v tej preizkuševalnici delajo poskuse zdravniki na živih miših. Ti niški zdravniki so razglasili po listih, da plačajo za vsako živo miš pet dinarjev. Izkaz darov za Dijaško večerjo. Živila so poslaii Cirkovčani. V denarju: Mohorjani v Poljčanah 250 D, Marijina družba v Ljutomeru 230 D. Po 100 D: Župci urad Laporje, Rampre Franc, kaplan v Kamnici, Ivan Vrhn jak, Št. Jedert pri Slov. Gradcu, ob priliki blago-slovljenja zvona pri Arnušovi kapeli v Jablancih (Sv. Barbara) nabrano. Pri blagoslavljanju kapele v Vučji vasi (Sv. Križ) 105 D, Mohorjani v Pamečah 1 dolar. Gostje zbrani pri g. Zafošniku ob priliki blagoslovitve vaškega križa in kapele v Spod. Novi vasi pri Slov. Bistrici 77.50 D, Kragl Viktor, župnik v Framu 70 D, Mohorjani v Sp. Sv. Kungoti 62.50 D. Iz poravnave Jožef Muhič—Genovefa Kurbiš, Sv. Jakob v Slov. gor. 50 dinarjev, v veseli družbi zbrani na Štefanovo pri Jožefu Žunič v Murščaku 33.50 D, Neimenovan svojo zgubo pri igri 30 D, Mohor Eliza 10 D, Jančič Anton, vratar v javni bolnici v Mariboru drugi obrok 10 D. Kruh sv. Antona (večinoma «Glasnikovih« naročnikov) 62 D. Opozarja se, da se ne zamenita «Dijaška kuhinja« in «Dijaška večerja«. Le zadnja ima svojo blagajno v Ci-rilovi tiskarni. Tisočera hvala vsem darovalcem! Ne pozabite na nas tudi ne v novem letu. — Blagajnik. Gospodarstvo« Drž. vinarsko nadzorništvo v Mariboru nas naproša opozoriti naročnike na vinske trte iz drž. trtnih nasadov, da bodo vsled velikega števila naročnikov, ki se morajo upoštevati, dobili dodeljene le znatno znižana števila naročenih trt, in sicer posamezni po največ 500 komadov cepljenk, 400 komadov korenjakov in 600 komadov ključev. Priporoča se jim, da si primanjkljaj drugod preskrbe! Živinske cene na Hrvatskem. Prvovrstni voli v Zagrebu in okolici so po 10 do 11 D, II po 7 do 8 D, III po 5—6 D 1 kg žive teže. Cene svinjam so se v zadnjem času, ker je zopet dovoljen izvoz, dvignile za 5 do 6 D. Svinjske cene so v BacJ i I 21 D, II 18 do 19 D. v Zagrebu I 23—24 D, II 22 D, mast po 32.5 D; v Bjelovaru so svinje sicer mesnate po 16 do 18 D, v Varaždinu 16 do 18 D . Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 110 volov, 306 krav, 5 telet in 1 konj. Skupaj 422 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 9. t. m. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 33 do 30 K, poldebeli voli 29 do 32 K, plemenski voli 25 do 28 K. klavne krave debele 24 do 28 K, plemenske krave 17 do 23 K, krave za klobasarje 10 do 16 K, molzne krave 18 do 24 K, breje krave 18 do 24 K, mlada živina 15 do 3( K, teleta 34 do 36 K, plemenske svinje 55 do 60 K, pol-debele za zakol 1 kg mrtve teže 65 do 80 K. Cena goveji živini se je v Maribora na torkovem sejmu dvignila za 5 do 10 K pri 1 kg žive teže. Tuji kupci so pokupili obilo živine. Iz zagrebškega žitnega trga. Kakor hitro so poskočile v zadnjem času žitne cene, so se začeli konsumenti vzdrževati nakupa. Žitne kupčije, ki so jih sklenili žitni trgovci zadnji teden, so bolj špekulativnega značaja, ker upajo na znižanje carine pri izvozu žita. Žitne cene so bile zadnji teden v Zagrebu sledeče: pšenica je po 437.6 D od postaje v Vojvodini, rž po 375 D, oves po 325 D, po ječmenu sploh ne povprašujejo in se giblje v cenah na papirju med 325 in 350 D. Zelo veliko je povpraševanje po novi koruzi, ki se prodaja po 262.5 D franko Zagreb. Posušena koruza stane 315 do 325 D. stara koruza je pa po 345 do 350 D. Moka je zopet poskočila v ceni, ker so zaloge glede prehrane pasivnih krajev po državi izčrpane. Moka nularica se prodaja v Zagrebu po 6.37 do 6.75 D. Otrobe prodajajo pri mlinih v Vojvodini po 175 D. Zelo ponujajo fižol, a ni zanj kupcev, izvoz žita iz naše države je še vedno v zastoju, žitni špekulanti pričakujejo, da bo izvozna carina znatno znižana. Treba pa tudi pribiti, akorav-no bodo znižali carino na izvoz žita, vendar naša žita ne bodo nikakor mogla konkurirati z italijanskimi ter amerikanskiaii, niti tedaj ne, ako bi vlada izvozno carino povsem ukinila. Da bi se pri nas omogočil žitni izvoz, je predvsem prva in glavna potreba, da se zbol-ša promet. Dokler pa rabijo natovorjeni vagoni iz Osi-jfeka ali Soinbora v Zagreb 4 do 5 tednov in dokier praznih vagonov sploh ni dobili ali zelo težko, tako dolgo je izvoz naravnost izključen. Kako bi naj inozemstvo naročevalo žito od nas, ko pa mu pride iz drugih ..držav sicer dražje, a takorekoč naravnost v trgovino ali hišo. Tržne cene v Mariboru. I kg govejega mesa I 14 D, II 12 D, III 10—11 D. Teletina je 1 kg 1 15 D, II 14 D. 1 kg svinjskega mesa stane 20—22 D. Konjsko meso je I po 4—5 D, II po 3—4 D. Kože: 1 komad konjske kože 100 D, 1 kg goveje kože 10—12.50 D, 1 kg telečje kože 15 D, 1 kg svinjske kože 4.75 D, 1 kg gornjega usnja 90—120 D, 1 kg podplatov 120 D. Perutnina: 1 Komad piščanec majhen 16 D, večji 30 D, 1 kokoš 32—36 D, 1 raca 15—20 D, 1 gos 50—65 D, 1 domači zajec majhen 10 D, večji 15 D. Žito: 1 kg pšenice 4.50 D, 1 kg rži 4 D, ječmena 4, ovsa 3.50 D, koruze 4 D, prosa 4, ajde 3.50 D, navadnega fižola 4—5 D, leče 12 D. Moka nularica je po 7 D 1 kg, koruzna 4.50 D, ajdova 9, otrobi 2.50 i). Krma: 100 kg sladkega sena 185—240 D, 100 kg ovsene slame po 125—150 D. 1 kubični meter trdih drv stane 175 D .mehkih 120 D. Lesni trg. Na našem lesnem trgu so se pojavili zopet italijanski in francoski kupci in sicer kupujejo prvi povečini bosanski mehki les, ki je cenejši kakor slovenski, med tem ko povprašujejo Francozi največ po hrastovini. Rumunska je sicer nevaren tekmec na lesnem trgu, vendar pa za sedaj še ne pride v poštev, ker so cene vsled visokih prevoznih stroškov previsoke. Razen tega je pa tudi naš les, zlasti slavonski hrast in gorenjska in štajerska jelovina, mnogo boljši. V naslednjem nekaj cen. Pripomniti pa je treba, da odločajo cene za hrastovino slavonska velika lesna podjetja in da ima slavonski hrast mnogo višjo ceno, kakor naš slovenski. Cene za hrastovino: debla Ia 2000 K, debla Ila 1000—1600 Iv, debla za furnirje 3400—4000 K, fin rezan les 8000—10.000 K, izbran rezan les 10.000 do 14 tisoč kron, deske do 5 cm 6500 K, doge 1000 komadov 38.000—18.000 K, frizi 3000—4400 K. Cena za bukov les: debla Ia 800 K, rezan les Ia parjen 3800 K, frizi 1800 K, debla javorjeva Ia 1200 K, debla jesenova Ia 1200 K, debla brestova Ia 800 K. Jelovina :tesan les 950—1300 iv, rezan les (koničen) 1600—1700 K, rezan les (paralelno) 2100—2400 K, bukova drva Ia 7000—9000 K, bukova drva Ila 6000—7000 K, oglje 30.000-40.000 K. — 'Kakšen bo položaj v prihodnjosti na lesnem trgu, je težko prerokovati, ker je čutiti na italijanskem lesnem trgu občuten zastoj in ker padajo na italijanskem trgu cene. Razen tega je važno dejstvo, da je začela Nemška Avstrija pošiljati svoje lesne izdelke zopet na Italijansko, ker se ne more več uveljaviti vsled češke in poljske konkurence v Nemčiji. Tolažilno pa je dejstvo, da se cene na Francoskem, v Belgiji in na češkem drže in da imajo cene po nekod Celo tendenco navzgor. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 92.25 do 92.75 naših dinarjev, francoski frank stane 6.20 naših dinar jev, za 100 avstrijskih kron je plačali 0.135, za 100 čehoslovaških kron je plačati 252—255, ze 100 nemških mark 0.92 do 0.95 in za 100 laških lir 453 do 455 dinarjev. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 5.60 centimov (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost našega dinarja poskočila za 10 točk. učitelja Ivan Robnik in Štefan Blažič s pomočjo vrlih domačih rokodelcev Žunko, Vomer, Klampfer in bratov Pestemer v delavnici šolskega voditelja Ivana Robnik. Naš načelnik krajnega šolskega sveta Franc Vračko; šolski ogleda Fr. Hlade, župan Miha Hlade ter posestniki Alojzija Dobaj, Iva nMesarič in Anton Požarnik so darovali večino lesa, naša gostilničarja Alojzij in Antonija Vračko sta gostoljubno sprejemala delavce ter skrbela za njih želodec. Fr. Dobaj, Ivan in Alojzija Dobaj, Franc in Ana Breznar, Fr. Fanedl in Fr. Valhar pa so zamakali zaprašena delavska grla. Mamice so pripravljale beli kruh in pecivo, k ise je kar kupičilo pod božičnim drevesom. Domači godci pod vodstvom učitelja Blažiča so brezplačno spremljali po otrokih sijajno podano «Šiviljo Klaro«, «Siroto«, «Moj dom« in čez teden dni «Nastop starega in novega leta.« Odlični nasiop učencev je zasluga učiteljice Mare Pečarjeve, rajski kinč božičnega drevesa in kosliuniranje igralcev pa skupno delo učiteljice Pečarjeve ter soprog učiteljev Blažiča in Robnika. Tako so tokrat premožnejši naročili božičnemu možu, naj obišče tudi njih revne bratce in sestrice, kakor veleva naš Simon Gregorčič: «Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« Solze v očeh starih in mladih so pričale, da je bil sveti večer posvečen bratstvu, da je v času, ko obvladujeta svet strast in ego- izem, ogreval naša srca žarek človekoljubja. In Vam vsem, ki ste k temu pripomogli: najsrčnejša hvala! — Vodstvo obmejne šole Sv. Jurij n. P. Slov. Bistrica. Telovadni odsek Orel ima dne 21. t. m., to je v nedeljo popoldne, po večeroicah svoj občni zbor. Prijatelje, člane in nečlane vabi prav uljudno —. odbor. Slov. Bistrica. Katoliško izobraževalno društvo vabi prijatelje in sosede iia svoj občni zbor, ki ga ima v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne po večernicah v društveni sobi. Iz mariborskega okraja. Okrajni zastop pošilja nazaj nerešene proračune onih občin, ki niso sklenile do-klad na vino in sadjevec. In to po nalogu pokrajinske uprave. Naj reče kdo kar hoče, vsaka občina, ki sklep« doklade na vino, je škodljivka vinogradništvu, če bi imeli gospodje pri pokrajinski upravi kal; vpogled na vinogradniške razmere posebno v tem času, bi nikdar, ne mogli kaj tak. ga sklepati. Najlepše pa je to, da se občinskim odborom zapoveduje, delati lake sklepe. Tako, to je torej samouprava občin! ~as je že, da taki gospodje, ki hočejo imeti občinske odbore za slepo poslušne hlapce, izginejo iz površja. Dobro, da gremo volitvam nasproti. Občinski odbori pa posebno v vinorodnih Itiocgridrnk! pozor i ESalj Na suho cepljene trte so na vred j L* sicer najboh priporočljive in čitte vrste. V zalogi je tudi večji množina • koreninjene in neetpj^ne bele šnarnice, ki po »ebno bogati rodi. Ns razpolago je več tisoč vkor-ninjenih d vjskov Rip. portalis in Gaths ?t. o. V ak »ari čnik naj poš'je znamke in dopisnico sa odgovor. Kdor si želi naročiti lepe in moč:ie trte, naj se tekoj t g-lasi ustrceao ali pirmeao pri FKANJO SLODN)AL', trteičar, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošia Juršinci, 1—to 4I priletno služkinjo, ki sna neki liko kuhati in rs-tume~ poljsko dele, spreirac takoj v st lio siulbo jos. Vračko, trg.. Sv. Iij v Slov. gor. 1— 2 37 Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v lakih slabih dneh je pravi Felierjev ElzafluidS Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot k»s-u metikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši i» rf ^SiHt V lwf08fyt boU delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijainih steklenic 208 pripravn t. za obrtnike, s velikim vit. m, l:>po pohištvo, zlata ura se proda. Cena 4jo.ooo E. Za nekaj d.narj* te poč»ka. Antonija Per. Sivi ja, Cankarjeva uL t, Maribor. 16 dinarjev in 5 odstot. doplatka razpošilja; lekarnir EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Eizatrg 341, Hrvatsko. hm mojster Ä in cirk'i&rko se išče. Vpr¿6» se pri S Fiirstnerič in sinovi, prvo ~ : ~ * iugoalov .nlicostavsko podjetje imosrsdnui pozor! afi-SÄ kompleksov. 5o Dopisi, Selnica ob Dravi. Pri nas v Selnici so nekateri silno pozabljivi ljudje, to pa je samo tista šestorica, ki nas obvladuje. Bilo je leta 1920. Tedaj se je razprodavalo na drobno posestvo v vojni padlega Antona Krojsa, Icateri je izročil v testamentu vse svoje premoženje občini Selnica. Ta šestorica se je med seboj dogovorila, da ne sme nobeden črešnjevčan od Krojsovega posestva nič kupiti, akoravno so Krojsovi gozdovi % črešnjev-cu ter smo vsi v eni občini. Minilo je od tega dve leti. Selničaui so si dali napraviti od elektrarne Fala električno razsvetljavo, dobili so jo pod ugodnimi pogoji zelo po ceni nasproti nam. Pa sedaj so Selničani-šesto-rica pozabili skleniti pogodbo med seboj kot prvikrat, da namreč nobeden črešnjevčan ne sme za njo plačevati stroškov za napravo električne luči, ampak sedaj celo hočejo ter plačilo zahtevajo. Tako pri nas reveži podpirajo bogate ali z drugimi besedami: lačna vrana mora sito krmiti. Sv. Jurij na Pesnici. Tako veselih božičnih počitnic še naša šolska mladina ni imela, kot so bile ravnokar pretekle. Naš okrajni glavar g. dr. Lajnšič je bil poslal tukajšnji obmejni revni deci obilno in lepo božično darilo: 115 komadov perila in obleke. Tudi nekatere mariborske tvrdke so prispevale k božičnici naše obmejne šole. Izmed teh so se odlikovale: Cirilova tiskarna (200 zvezkov), Zlata Brišnikova C50 zvezkov), Korman v Gosposki ulici (številni in izbomi okraski za božično drevo), Leopold Gusel, Marija M i slej in Ba-ka Iva Domačini pa so tekmovali pri gradbi modernega Šolskega odra s premakljivimi kulisami. Stavila sta ga Cepljeno trsje: kot burgundje, b. r. žlahtnim;, r. b. lafeki rizlirg, si K anec, dišeči traminec, beii raafol, muškat silvanec, ka čira bela Šmaroicain korenjaki. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Naslov: Janez Vrbnjak, trtničar, Breg 11 s, Ptuj. 1-* 43 ožeoj'n brej ctrok se išSe * Poljčase, istotam Sprejme ena učenka z dobrim spričevalom za trgovino. Paaudte na Sari Sima Polj Sane. 1—2 61 S-atfbenl prostor s travnikom in s*donosnikom ob \e!iki cesti bluu i"elj'!an te prod*. Vpraša se 55, januarja ob 1o. uri predooldnem pri Pu kinu v Modraiah, p. Studenice. ______47____________ (mi«imft se pošte- učenec dP?6!nii za sedlarsko obrt pri Antonu Steroad, Oplotuica. _ 46 Harmonika krst uglišena z jeklesimi glasovnicami in mofnimi Helikon-basi na aluminijevih ploščah. Harmonika je popolnoma nova, soli ino izdelana v najlepši izpeljavi okinč? n» in čista ¡o* tre § to v. Vpraša se pri Frsr.cu karlec, poiestnik v Viianci 16 pošta Velika Nedelja. 41 visokonoseča kobila iclhu se proda ali pa zamenja. Delavska pekarna. Tržaška cesta 36. 1—2 42 I HIHIMII | | || ------—T'» m od vseh HrttaNwa Itanp po 7 m dolge, jooo k m. kupim, Pceu laiki naj se obrnejo na upravništvo S!ov. Gosp.1- 2 40 Stare tebslarsks knjige tudi zgodovinske, nadalje med i ¡ vosik kupi yartia Pere, čebelarski! trgorina, Zavedna prt Olju. 1—25 Prldn 3 krščansko di- a letni ui spričevali, tud «v starejše, ki zna kuhati, str sprejme. takoj ali potne je. Dobra hrsna in plačilo Gostilna Sodna uiiea jo, Mari bor. 4 1— Slaž&s cerkovniki fn organista v Koprivnici pri Raj- j henburgu se odda s 1. majem | letos. Prednost imajo oni, ki $3 zmožni tajništva. Plača po dogo-voru. 3 2- i 1000 kron á¡SkSf£ I novanje, 2 sobi in kuhinjo, v j okolici .Viaribora. Pod 11Č6 n« f upravo liiía. II06 3—3 *ki$A na i «redni občnt zber látliHíl Hranilnice in posojilnice pri Sv. Ilju r S'.ov. goricah, rsg. 4. z r. e., ki se bo vršil dne 21. j'.n. 1913, ob pol 8. uri v Slo veri« Ver domu. Dnevni red: 1. Spre .?mba pravil, i. Slučajnosti. — Načiiatvo. 48 dobe okra&ke za mrtvaške rak ve (truge) najceneje pri Drags iImm, Narito, fefrinjska u!. 21 trgovina i galanterijo in drobnarijo. Podpisani Ivan Hfl d l, stanovnik v Drobtineih, preklicujem vse, kar sem o gospodu Gustavu Novak, načelniku hranilnice in posojilnice v Apačah, predsedniku KZ, dosedanjemu gerentu v Drobtincib in Podgorju i.t. d., govoril, kot popolnoma neresnično. Obžalujem, da sem prej imenovanega razžalil, ga prosim odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kaz. tožbe ter se zavezujem poravnati vse stroške. 23 Drobtinci, dne 27. decembra 1922. Ivan Hodi. t Pasojiinica ¥ Križitrcih vabi člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne 2. svečana, ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih s tem-le sporedom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. 36 Načelstvo. Cepljeno trsia «¡55* . vrst, na priporočljivih podlag, šifr TiSCiSOIIŠIf S vkorenimemdivjakiinšmarniea. 4Cll«$!ft*l>8l%l| iirlbsr, Sfggonrtewa ulica M ob gornji Qosposki ulici »e priporoča prt porokah, primldjah, d rutinah In društvenih prireditvah. vkore&inieni divjaki in šmarniea Brez priložene poštne znamke se ne "odgovarja. Anton Turin, Modraie, p. Studenice pri Polj-čanah. 24 se sprejme tskoj UigtigniSl pti župnijski cer-kri pri Sv. Urbanu. Predrost ima oženien, dober organlst — Želi ss osebna predgtavitiv. 3* 1 2 VKaiam se dobro ¡lojem idoča trgovina s mešanim blagom, ox;h Ptuja ali Maribora. Naslov pri upravi lista. 1—2 45 Da vn r i ženitve 'n Pre~ rUZOl • selitve ae proda na Pesnici blizu Sv. Trojice v SI. gor. bo dozidani umetni mlin z dvojnima valjkoma, dva para kamnov, žega na motor za debla, cirkulamažaga, priprave za olje delati — samo rovo potilo p je. Vpraša se pri mlinarju Konrad Zotter, Gočova 5, Sv Lenait v Slov got_ _ ftin£lra 111 ica,ksl obleka s" S1U>I19 cino kupi Smetanova uL 46, I. na dstr., vrats 9. 38 čitilte naše liste! Strdkov g« ue zaracjn«, cene kakor v mestu. Največji [n najstarejši atelje v mestu. LiUDSKA POSOJILNICA V CELJU ppi VOLU' sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po: 5% brez «jdpevedi, 5 V»% proti enomesečni odpovedi, 6% proti trimesečni odpcvetfi, Večje in stalnejše visge pc 6 l/d°/0 oilrosa pi dogovoru o« dneva vloge do dneva d^a. Rastni in invalidni davek plačuje p080j Inica sama. ¿.rajih ne smejo sklepati doklad na vino, ker bi v tis-äem trenutku dobili enoglasno nezaupnico otl vseh vo-Uleev. Sv. Jakob v Slov. gor. Občni zbor izobraževalnega ■društva je pokazal, kako zelo se naše ljudstvo zanima za izobraževalno delo. Okoli 250 prijateljev in prijateljic izobraževalnega dela se je zbralo, da si poda račun o delovanju našega priljubljenega društva in posebno «njegovega odseka Dekliške zveze. In ponosni smo lahko na svoj»' clelo v preteklem letu. — Že so prihrumeli va-iovi prihodnjih volitev tudi v naše vrhove in doline; različni «Kmetijski listi«, «Republikanci«, «Tabori« so •se kakor listje vsipali v naše hiše, ker pa vemo, da jih .pišejo ljudje, ki so skozi tri leta prodajali in izdajali dobro slovensko ljudstvo v Beogradu, sedaj pa se zopet delajo za naše prijatelje, mečemo te vsiljene liste proč z največjim zaničevanjem. Ali si res mislijo ti-le škodljivci in izdajalci Slovencev, da smo tako neumni in zaslepljeni, da bomo verjeli naenkrat listom, ki sko/.i •Iri leta niso imeli nobene dobre besede za Slovence?! .Ne! Osel. ki je osel, gre samo enkrat na led, mi smo pa ljudje s človeško pametjo, pa bi se dali po bridki izkušnji s samostojni pred tremi leti sedaj zopet zapeljati? Motiš se, prilizovalec, kdorkoli si in odkoderkoli prihajaš in pod katerimkoli imenom. Zalo nas tudi «Republikanec« in «Tabor« ne bodeta zmotila, ker vemo o onih, ki ju izdajejo, da niso nobeni prijatelji slovenske samouprave, katero bomo vedno in povsod zahtevali. Od severne meje. Izdajalci našega življa tukaj ob meji so na delu in že žalostno zgleda pri nas za uboge Slovence, kateri prebivamo med nemško večino. Zapostavljeni smo bili v Avstriji, težke čase smo imeli ob iasu tukajšnjega upora proti Slovencem, zapirali in .preganjali, obrekovali, opljuvali in tepli so naše narodnjake, celo morili so naše orožnike, finančnike in vojake in glejmo danes, že postaja zopet žalostno za nas. Približno eno leto so bile razmere pri nas še precej dobre. Imeli smo slovenske gerente, deloma zavedne Slovence, na katerih mesta pa prihajajo polagoma spet naši nasprotniki. Nismo šovinisii, kakor nas zavedne Slovence nasprotniki brez vsakega vzroka obrekujejo. Želeli smo in želimo še danes sporazumno živeti s tu-jerodom, nočemo pa se dati tlačiti od njih, nočemo dati naših pravic v naši domovini. Osnovali smo v Apačah hranilnico in posojilnico, v kateri mislimo delati Slovenci in Nemci skupaj, *-ui kaj se je zgodilo! Velenem-ci in naši po številu mali slabostojneži so poslali k nam delat prepir enega tudi«narodnjaka« z imenom Ivan Sedonja, posestnika in gerenta v Žepovcih, da bi ¿razbili našo posojilnico. Seveda so naredili naskok na načelnika, pa se jim ni posrečilo. Sedonja, kateri se Nemcem vedno prilizuje in vedno pravi, da še bode Apačka kotlina pripadla Nemški Avstriji, rekoč; «Ich glaube nicht, dass es so bleiben wird«, je prišel k nam vohunit in je potem vse toplo povedal samostojnemu podministru Jurkoviču in velenemcem, katerih pod-repnik je. Nagovarjali so tudi odbornike ,naj vržejo načelnika, zadnjega so z najgršimi lažmi orisali, radi cesar je ta prisiljen te obrekovalce tožiti. Vsemu prepiru in neznosnim razmeram so krivi nekateri tudi-narodnjaki in celo državni uradniki, kot končno tudi naše oblasti, katere se dajo za nos voditi. Tak narodnjak je apački poštar, v katerem srcu ležijo le proti-jugoslovanski interesi; ta fant je dne 26. m. m. z vso vnemo agitiral pri osnovi nove vsenemsi>.o posojilnice, vlačil ljudi iz ceste in vežbe pri Fürstu, naj se gredo podpisat kot udje. Z mnogim trudom so pridobili le •oliko udov, da so zamogli izvoliti odbor. Poglejmo d ta odbor: načelnik je oskrbnik veleposestva Meinl z imenom H. Mattlies, avstrijski državljan; namestnik načelnika je Anton Propst, dobro poznan kot izkoriščevalec konkurenčnih posestev v Konjišču. Vseh teh ¿med, vsega sovraštva in nasprotja so krivi poštar Iva-Jiuša, se toliko vsiljujoči samostojni general Filip iz Gornje Radgone, nadalje dr. Potzinger, Matthes, Fürst, Propst in še nekateri drugi. To bi si naj vendar enkrat naše oblasti zabeležile. Kdor je za sporazum med obe- bobro za svoje odjemalce, tako, da more vsak vrniti predmet, katerega ne želi obdržati, a za oni denar te mu pošlje vsak drag zaželjen predmet. Nimate tedaj nikake rizike in morete priti do dobre, zanesljive are. kalen Vam prihrani popravke bi jezo; ravnotako Vam pošlje nak drag predmet iz zlata, srebra ali kovine v najlepši In najboljši izvedbi. Tu najdete vse; kar iščete za sebe ali za darila. Zahtevajte krasno ilustrovanl cenik, za katerega Vam je treba ~ poslati samo 2 dinarja. Oopošiljalna tvrdka zafare': M SUTTKER.Uublian« 992 ordinira dnevno od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. are pop. v Konjicah, v Stegenšekovi hiši stanovanje v biši 14. 3-3 1H8 MM9HM9 Po cen! se prodi: 1 bencinmotor 2 HP ¿konj aH) 1 » 4 HP ( • ) 1 » 6 HP ( » ) 1 prevozne mlatil-j iea t čistilnikom (Pntzdreschm) 1 motorno kolo 2 »/i HP »Neckarsulmc, 1 parni kotel 7 m* in 1 mlin na veter (amerkaaski sistem). — Ogleda in cena se izve ori g. J. Skrbinfck-u, Zg. Haidin, p. Pjuj, 11 2-2 Cepljene trle v^TS ling, gutedi, dišeči traminec, ran tol, tronta. Cene po dogovoru Oglasiti se pri Franc Raušl, Ku-kova, p. luršinci. 7—912 Beidn-motor £ £££ se ne rabi Rabljen le 15. me sece7, še tort j nov in je priprave! tud» a večja podjetja. Prcd< ga po ceni posestni-; I na Krein«r, Apafe pri Radgoai, 10, ____ill 4-3 družinsko hišo, vilo, žago, mlin aii kakšno fozdnato posestvo, skotudi v osih, Pcnudbe s natančnim popisom in ceno na bu>ca. Gornik, Libellče pri Dravogradu. II jo 5-3 najcenejše pa tudi najlepše slago za obleke, kakor sukuo, hla'evini, volneao bi igo, plavm«, cefir, š.foa, platno, izgoto 7-Ijene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci odeje itd.se d^bi pri ŠOŠTIRIC, MARIBOR Aleksandrova cesta št 13 se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufskiurno, kskor tudi .eksulno blago pri stari in zelo znani t/rdki HABOL H ORICHE Maribor, (xowpo«ka alica št. lO. ! ! !Perja za postelje! ! ! Velika izbira vsakovrstnega zimskega blaga. Gotove površnike od 800 Din. in droga ma-nataktora najceneje pri i. TRPiN956 Maribor, Glavni trg 17. Inogradniki pozor! Krasne dobro iwasle in ukoreninjene požlftbtnj -ne trte na Riparia Portalis v sledečih vrstah dokler so v zalogi, se po ceni prodajo) Furmiat, renski ritling, rodeči bura;undec, zeleni veltlinec, Dinka, čabaški biser, muškat Hanburg; razuntega vse potrebščine za drevesnice, role v veliki izbiri. Izvrstna postrežba in zamota garantirana. Ia M« Georgievič A brat velsvrtaarstvo, dreazlea in gojemje rož. Bela Ctki«, Binat, S.H.S. Mnarlia na jako prometnem prostora. Pismene ponudbe na Princ Haas, oskrbni {,Stmišče pri Ptuju. 3-3 1063 Denaria ni draginja je vebka, zaslužek p* majhen. — Ako hočete t malim trudom — doma v svojem kraju * prodajo nekega irdlk> gotovo do 200 K u dan zasluži v), mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in enamke za odgrvor. Josip Batič, litija 31 SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA V MARIBORU, STOLNA ULTGA Mev. 6, reg. z. z n. zav. obrestuje od i. novembra 1922 naprej navadne vloge po Vloge na trime.fe&no odpoved, po 57«%. StalnejŠe in večje vloge pa od 6 do 6l/9°/o- 'Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlad PuŠenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«