PoStnfno plačano v gotovfnL Leto XX«, št« 269 Ljubljana, sobota 18. novembra I939 Cena t Din Upravništvo; Ljubljano, Knaflievo 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tet. 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih, Ljubliana št 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: liubliana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Odzivi na haaskl apel Sedaj so že znani odzivi na ponudbo mirovnega posredovanja, ki sta jo stavila nizozemska kraljica in belgijski kralj vojujočim se trem velesilam. Po svojih državnih poglavarjih sta najprej odgovorili Francija in Velika Britanija Ta dva odgovora sta tudi že v celoti objavljena. Kako je z nemškim odgovorom, še ni popolnoma pojasnjeno, že tudi z nemške uradne strani pa je bilo objavljeno, kakšno je stališče Nemčije in kakšna bo torej vsebina odgovora, v kakršnikoli obliki bo odgovor podan, ali je morda bil že podan. Vsi odzivi na belgijskc-nizozemski apel so v bistvu negativni Nikogar tak rezultat ne preseneča, saj ni bilo nikjer optimističnega razpoloženja in menda nihče ni pričakoval, da bi korak belgijskega kralja in nizozemske kraljice rodil že pozitivne uspehe Domala soglasno je bilo mnenje, da pomeni pobuda iz Haaga dejansko nekaj drugega, kakor zares ponudbo za posredovanje. Videli so v njej predvsem opozoritev na nevarnosti, ki se krijejo v kočljivem položaju obeh kraljevin. Kaj je bil povsem konkreten povod za znameniti sestanek v Haagu ter za še boli znamenito enunciacijo obeh monarhov, je ostalo politični javnosti še do danes neznano in je verjetno zelo malo ljudi, ki so posvečeni v resnično dogajanje in ki poznajo vzročno povezanost dogodkov, onih vidnih in onih nevidnih zakulisnih. Katera stran dogajanja bo za razplet evropske situacije važnejša, ali potek dogodkov za kulisami, ali zunanja stran, o tem vlada še vedno negotovost. Za sedaj moremo soditi samo po zunanjih učinkih. Ti pa na kažejo, da se ie napetost, ki se je tako silno stopnjevala v zvezi z nenadnim potovanjem belgijskega kralja na Nizozemsko in ki je računala z možnostjo neposrednega izbruha sovražnosti na mejah obeh malih držav, zmanjšala in da se je možnost nadaljnjega razširjenja evropske katastrofe odmaknila. Varnostni ukrepi tako na Nizozemskem kakor v Belgiji pa so pričali in pričajo še sedaj, da so smatrali situacijo ža skrajno resno in da jo še vedno ne smatrajo za izven vsake nevarnosti Zunanja akcija pa je dosegla svoj začasni zaključek z odgovori vojujočih držav. Ako vzamemo v pretres stvarno vsebino teh odgovorov, se more o njih reči. da ugotavljajo še enkrat dejansko stanje, kakor se kaže v razlikah med stališči obeh nasprotnih taborov Tekst odgovora, ki ga je poslal angleški kralj Jurij VI. in ki se v njem zrcali naziranje britanske vlade, tolmači, pod kakimi pogoji bi bilo mogoče za londonsko vlado pristopiti k razmo-trivanju mirovnih pogojev, ne navaja pa teh pogojev podrobneje. Sklicuje se marveč na izjave odgovornih predsta-viteljev angleške vlade in sicer ministrskega predsednika Chamberlaina dne 12. oktobra v poslanski zbornici ter zunanjega ministra lorda Halifaxa v zbornici lordov dne 2. novembra. Ker je lord Halifax le nekoliko podčrtal posamezne dele premier j eve izjave, v glavnem se pa skliceval nanjo, pomeni avtentični tekst angleških mirovnih ciljev še vedno Chamberlainova deklaracija z dne 12. oktobra. Ta veliki govor, ki je tako silno učinkoval povsem svetu in postal temeljna zgradba, na kateri je zasnovana britanska politika v tej vojni, je postavil zahtevo, da se more Evropa pomiriti le, ako se obnovijo odnošaji medsebojnega zaupanja in ako se popravijo »krivice, storjene Češkoslovaški in Poljski«. Chamberlain je zahteval v bistvu, da se spremenijo mednarodne metode nemške vlade, z njimi vred pa tudi režim sam, zraven pa, da se obnovita Češkoslovaška in Poljska Tekst odgovora, M ga je vladarjema Belgi je in Nizozemske poslal predsednik francoske republike Lebrun. vsebuje, ako vzamemo v pretres med-narodnopolitično najvažnejši del, zahtevo, da se »popravijo krivice«, storjene Češkoslovaški, Poljski in Avstriji. Veliki pomen tega odgovora je prav v tem, da se tu poleg obeh slovanskih držav navaja izrecno tudi Avstrija. V angleških državniških enunciacijah se doslej Avstrija ni imenovala, dasi so pogosto govorili tudi o njej in so poslanci postavljali interpelacije tudi glede stališča vlade do avstrijskega vprašanja. Šele nedeljski govor mornariškega ministra Churchilla je uvrstil tudi »popravo krivic« Avstriji v angleški vojni program. Res Churchill ni govoril v parlamentu, temveč po radiu, vendar je treba njegovo stališče v današnjih razmerah smatrati za stališče angleške vlade. Avstrijsko vprašanje je na ta način uradno postavljeno na program Zavezniških ciljev kar je razumljivo vzbudilo veliko pozornost po svetu. Sicer ta zahteva ni podrobneje označena in se lahko tolmači na različne načine, bodici kot obnova nemške industrije v tej Zavezniški vrhovni voini svet Proucevanie splošne voiaške situaciie — Ustanovitev mešanega angleško-francoskega komiteia za naiozie medsebojno gospodarsko sodelovanie na vseh poli i h London, 17. nov. s. (Reuter) Danes je bila v Londonu seja vrhovnega angle-ško-francoskega vojnega sveta. S francoske strani so seji prisotvovali ministrski predsednik Daladier, vrhovni poveljnik zavezniških vojsk general Ga-melin, vrhovni poveljnik mornarice admiral Darlan in vrhovni poveljnik letalstva general Vuillemin, z angleške strani pa ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax, minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield in drž. podtajnik letalskega ministrstva Wilson. Na seji je bil dosežen popoln sporazum glede najboljšega načina uporabe skupnih angleških in francoskih sil za nadaljevanje vojne, potem ko je bila proučena vojaška situacija in možnost prihodnjega razvoja dogodkov. Po seji sta izdala ministrska predsednika Chamberlain in Daladier skupno izjavo, v kateri ugotavljata, da je bil na seji sprejet sklep, da sta se Anglija in Francija odločili za skupno akcijo glede letalstva, municije. dobave surovin, petroleja, plovbe in gospodarske vojne. Nadalje so bili sprejeti sklepi o načinu najboljše uporabe surovin, produkcije vojnega materiala, tonaže itd. Vsaka omejitev izvoza bo odslej določena sporazumno. Tudi program uvoza bo v bodoče za obe državi skupen, ter ne bosta konkurirali glede svojih dobav v inozemstvu. V to svrho bo ustanovljen skupen komite. Komite za koordinacijo dobav začne takoj poslovati. Če bi pokazala potreba, se lahko sodelovanje razširi tudi na druga polja. Obe vladi sta sklenili, da koordinirata svoja vojna prizadevanja do najvišje mere S tem sta obe vladi dosegli aranžma, ki je bil v zadnji vojni dosežen šele eno leto pred koncem vojne. posveti Berlin, 17 nov br Po nformaciiah poročevalca agencije Belga je imel Hitler včeraj ves dan važna politična in vojaška posvetovanja s posameznimi člani vlade, s svojimi ožjimi posvetovale! in generali. Po nekih nepotrjenih vesteh so se razgovori nanašali na nadaljnjo nemško vojaške akcijo. Ostrejši glasovi po haaškem fiaskv Nemci poudarfajo, da je nemogoč vsak nov Versailles, Francozi in Angleži pa zatrjujejo, da se bodo borili, dokler ne izgine tretji rajh London, 17. novembra. AA. (Havas) Angleški listi komentirajo odklonilni odgovoi Nemčije na belgijsko-nizozemsko posredovalno ponudbo ter odklanjajo nemške argumente, ki skušajo zaveznikom naprtiti odgovornost za neuspeh belgijsko-nizozem-skega posredovanja. Navzlic grožnjam, o katerih piše nemška propaganda, ni upati, da bi mogla Nemčija v kratkem začeti z veliko ofenzivo. Zdi se, da načrt še ni dovolj proučen in da tudi razmere za tako ofenzivo niso ugodne. Dopisnik »Timesa« iz Rotterdama smatra, da pripravlja nemško vrhovno poveljstvo najtežji udarec proti Angliji, ki je sploh mogoč, da pa načrt za ta napad še ni gotov in da tudi pogoji za njegove izvedbo še niso podani. Dopisnik lista smatra, da bo ta nemški napad izveden navzlic vsemu še pred božičem. »Times« odklanja nemško trditev, da bi bili Anglija in Francija odgovorni za neuspeh belgijsko-nizozemske inicijative, ter naglaša, da so v Bruslju in Haagu po odgovoru predsednika francoske republike in angleškega kralja smatrali, da vrata za pogajanja niso zaprta. Naravno je, da so ti odgovori vsebovali pogoje, pod katerimi bi mogli zavezniki začeti pogajanja. Francoski in angleški odgovor vsebujeta bistvene pogoje za zaključitev miru ter obe državi ne bosta odložili orožja prej, preden ne bodo doseženi v odgovoru navedeni cilji To je neobhodno potrebno, da se ohrani sedanja civilizacija in da se v bodoče onemogočijo neizzvani napadi. »Daily Telegraph« poroča iz Haaga, da po vesteh privatnega vira, ki prihajajo od nemškega vrhovnega poveljstva, Nemčija ne želi v toku letošnje zime pričeti ofenzivo. Nemško vrhovno poveljstvo želi ohraniti nemško vojno silo za primer, da bi morala Nemčija iz gospodarskih razlogov prositi za mir. Nemško stal?š£e Berlin. 17. novembra AA. (DNB) Nemška diplomatsko-politična korespondenca piše: Govori Halifaxa, Churchilla. Paula Reynauda in Edena napovedujejo cilje in zahteve, ki na las spominjajo na Versai-Ues Toda pri tem pozabljajo, da se tedanja konjunktura ne bo nikoli več vrnila ali pa, da se bo v skrajnem primeru spremenila v nekaj popolnoma drugega Če pregledamo v celoti vse te izjave, vštevši francoski in angleški uradni odgovor, je vse prej kakor verjetno, da bi Nemčija mogla na kaj takega pristati Te zahteve so namreč: 1 Pravica do nevmešavanja v notranje zadeve, vštevši tudi pj. v d< imenovanja in odstavljanja vlade v Nemčiji; 2 pravica do nasilnega -azpolagamt s teritorijem Nemčije, vštevš- odcep! jen je nemškega narodnostnega ozemlja iz geopolitičnih in strateških razlogov 3 obnova v Versaillesu ustvarjenih sovražnih trdnjav proti Nemčiji 4 poroštva da s«5 Nemčija nikoli več ne bo mogla obvarova' takšnega zmrcvarjenjs >n oonižanja Nekdanji doživljaj v Versaillesu k se je mogel pripetiti samo enkrat -se zdi d-je med sovražniki Nemčije ustvaril nevai no in blazno predstavo o tem kaj se morf pričakovati od Nemca lz tega sledi da bc zdaj treba poseči po drugih stvareh, da se napravi konec takšnim iluziiam in obenem reši svet pred domišljavostjo, da sf lahko razpolaga z državami in narodi in da se lahko vlade postavljajo in odstav Ijajo Skrajni ča? je. da pridejo te za padne otočne ali cel;n=ke države do spoznanja da nimajo pravice ukazovati v ti jih prostorih Pariški tisk o iMiloža?* Pariz, 17 novembra AA (Havas) Pari ški listi skrbno in z zanimanjem komer tirajo položaj, ki je nastal do H tlerjevem odgovoru na beleiisko-hol^ndcko ponudbo »Petit Parisien« pravi da razlogi zaradi katerih je Nemčiia spremenila svoje stališče. nimajo pomena za Veliko Britanijo in Francijo, ki sta v voinem stanju 7 na-rodno-socialističnim raihom odkar stoje Nemci na poljskih tleh Velika Britanija 'n Francija bosta voinc nadaMov^!,-• vse dotlej, dokler ne izgine tretji rajh Ničesar novega nismo novedali če ugotovimo, da voina ob^toii Ne bodo vas orevarale grožnie. naslovliene samo na Anglijo Nemčija more obračunati 7. Veliko Britanijo le tedaj ako bračuna poprej s francosko voisko. Tudi »F garo« se ukvarja z nemškim odgovorom in misli da so v tem odgovoru samo fraze, ki odk'aniajo belgijsko-ho-landsko pobudo c trd!tviio da ie oropadla Nemčija je rajši odklonila debato kakor da bi podala le najmanjše dokaze za upravičenost svojega stališča. List vidi slič-nost med tem odgovorom in ono trditvijo nemške vlade z dne 31. avgusta, po kateri je Poljska odklonila »razumne predioge« rajha. medtem ko poljska vlada dejansko ali oni obliki, bodisi kako drugače, vsekakor pa pomeni ta točka, da Anglija in Francija izvršeno stanje v Avstriji ne priznavata več Komentarji iz Pariza pripovedujejo, da se v uvrstitvi te programne točke kaže uspeh avstrijske propagande, ki postaja na zapadu jako močna in se more naslanjati na nekatere dokaj vplivne faktorje, med njimi tudi na živahno delovanje Habs-burgovcev in njihovih privržencev. V prirodi sedanjih razmerij med vojskujočima se taboroma je, da je Nemčija čakala najprej na odziv zapadnih velesil in šele potem objavila svoje stališče Po tem. kar sta odgovorila London in Pariz tudi o nemškem odgovoru ni bilo pričakovati drugačne vsebine, kakor jo javljajo dosedanje vesti. V Nemčiji pravijo, da zahtevajo britanski in francoski pogoji od njih dejansko toliko ko kapitulacijo ia da se spričo tega more mirovno posredovanje označiti v dani situaciji kot brez-oredmetno. Mirovni apel vladarjev Belgije in Nizozemske torej ni mogel pripomoči k pomirjenju Evrope, niti k zbližanju nasprotnikov Doprinesel pa je nekaj k razčiščenju situacije in k opredelitvi angleško-francoskih vojnih ciljev. Toda prav s tem je posredno pripomogel vsekakor tudi k poostritvi nasprotij, pa zlasti k povečanju nesoglasja med Parizom in Berlinom. Saj je Nemčija do-sedaj stremela za tem. da dosledno dela razliko med francoskim in britanskim stališčem valeč odgovornost za vojno v prvi vrsti na AngMjo Formalna nosta-vitev avstriiskega Droblema s francoske strani Da bo tako se zdi otež'la nadaljnjo tako taktiko ter poostrila polemike tudi med francoskim in nemškim stališčem. teh predlogov dejansko niti poznala ni. List pravi na koncu, da je Nemčija vojno začela, da je pa ne more končati, kadar se bo njej zdelo. »Petit Journal« zamerja Nemčiji, da je na plemenito pobudo belgijskega kralja in holandske kraljice odgovorila preko podrejene osebnosti. Splošno so mislili, da bo Nemčija odgovorila vsaj pismeno. »Ordre« pravi: Hitler je dobil iz Bruslja in Haaga 12 novembra brzojavko, prav tako kakor predsednik francoske republike Lebrun in angleški kralj Jurij VI Napovedano je bilo, da bo Hitler poslal osebno poslanico belgijskemu kralju in holandski kraljici m da bo poslanica ostala tajna List sodi. da sc s tem hoteli samo pridobiti časa v pričakovanju, da bodo zavezniki pristali na dovršeno dejstvo. Toda snoči so se v nemški prestolnic: slišali pol-uradni glasovi, da je Nemčija zdaj trdno in nepreklicno odločena uničiti svetovno oblast Velike Britanije. List se sprašuje, kako mislijo v Nemčiji izvesti to namero. Tudi »Oeuvre« piše o načinu, kako je Nemčija odgovorila Belgiji in Holandski. V tem vidi diplomatski neuspeh Nemčije. »Jour« analizira položaj, nastal po nemškem odgovoru, in ugotavlja, da je mirovna ofenziva propadla, da pa to prav nič ne gre navzkriž ne Franciji ne Veliki Britaniji, ker sta pripravljeni sprejeti udarec, če bi se nemški generalni štab odločil na takšno stvar. Glas iz Italije Rim, 17. novembra. AA (Štefani) Berlinski dopisnik »Messaggera« poroča svojemu listu, da je po neuspehu posredovalne ponudbe holandske kraljice in belgijskega kralja Nemčija odločena nadaljevati vojno do skrajnih posledic. Italija hoče utrditi svoj položaj v Evropi Osnove, na katere se opira sedaj italijanska zunanja politika Rim. 17. nov z. Po informacijah poročevalca »Baseler National Zeitung« je Italija z veliko pozornostjo zasledovala razvoj oosredovalne a i cije belgijskega vladarja in nizozemske kraljice, da bi se obnovil mir Ker so ostala vsa prizadevanja brezuspešna, posveča Italija sedaj, kakor poudarjajo vladni krogi, vse svoje sile utrditvi svojin pozicij v Evropi in zaščiti svojih lastnih interesov Osnove, na katere se bo ftalija pri vzdrževanju svojih sedanjih policij opirala tudi v bodoče, so: L. bolj ojačena vojaška pripravljenost; 2. nevtralnost, ld pa bo povsem specialnega, italijanskega značaja; S. odločen nastop proti komunizmu in vsem bolj-•'■viškim prizadevanjem v Evropi; i smotrna izgraditev gospodarskih tn političnih odnošajev z balkanskimi državami, Izključujoč pri tem z Balkana sleherni drugi piiv. V zvezi s tem je nocoišnla »Tribuna« ob-nvila zelo zanimiv komentar o italijanski nevtralnosti, o kateri pravi, da se povsem ■azlikuje od nevtralnosti malih držav. Te države ne zahtevajo nič drugeea. kakor da •ih velesile pustijo pri miru, Italija pa se ne more na tak način desinteresirati za razvoj prilik v Evropi. Italija ima na evropskem. kakor tudi na drugih kontinentih svoje politične koncepcije, ki jih bo čuvala in uveljavljala v smislu svojih interesov in po svojih močeh. Zakaj je Italija za oborožen mir Rim. 17 novembra. AA. (Reuter) Uvodnik »Tribune« pojasnjuje stališče o oboroženem miru kakor ga je na kratko orisal Mussolini Clankar pravi: Italijansko ne-vmešavanje v vojno se ne sme primerjati z nevmešavanjem drugih držav. Druge dr- žave morajo biti zadovoljne, da žive v miru, pri Italiji pa ni tako. Italija ne more ostati neprizadeta pn usodi Evrope, ker ji je poverjeno poslanstvo ne samo v Evropi. ampak tudi drugod na svetu, ki se mu ne misli odreči To je vzrok oborožitve Italije. Zato ne samo tedaj, ko se bo sklepal mir, ampak tudi sedaj, ko je še vojna Italija ne sme dovoliti, da bi se njena pozornost odvrnila od teh dogodkov v Evropi Italija bo ostala v stanju oboroženega miru tako dolgo, dokler ne bodo uresničene njene upravičene zahteve »Gazzetta del Popolo« posveča uvodnik boljševiškemu prodiranju in vidi v tem okoliščino zaradi katere Italija ne sme ostati neinteresirana v Evropi. V zvezi s tem pravi list: Italija nikoli ne more dovoliti da bi ruski boljševizem stopil čez Karpate in prodrl v dunavsko kotlino ali. pa na Balkan Četrta obletnica sankcij proti Italiji Rim, 17. nov. AA. (Štefani). s-Giornale d' Italia« objavlja članek, v katerem se spominja četrte obletnice sankcij, ki so bile uvedene za časa abesinske vojne. Pri tej priliki list pravi, da Italija ne vodi. politike maščevanja, vendar pa se je treba spomni ti nekaterih stvari v zvezi a sankcijami. Sankcije so v resnici naredile velike usluge Italiji, ker so postavile na preizkušnjo moralno in stvarno silo fašistične Italije in ker ao Italijo pripravile do tega, da je začela iti novo pot v svoji gospodarski politiki, naslanjajoč se na načela avtarkije. Končno list navaja, da so bile tudi sankcije dokaz neuravnovešenega stanja v Evropi, ki je nastalo po versajski mirovni pogodbi. Finska v živčni vojni Ruski listi še nadalje groze Finski ter ji napovedujejo enako usodo, kakršno je doživela Poljska Moskva, 17. nov. o (Tas) Ruski listi objavljajo iz Helsinkov vesti, ki trdijo, da so finski reake onarji pričeli hudo lažno kampanjo proti Rusiji ter napovedujejo, da bi mogla Finska doživeti kot posledico prekinjenja Dogajanj z Rusijo enako usodo kakor Poljska. Moskva, 17. nov. AA (Havas) List »Lahka indufetrija« ponovno Diše o ruskih zahtevah napram Finski* in potrjuje, da Rusije ne bo nobena stvar zadržala, da si ne bi zagotovila svoje severne obale. Finska trdi. da ruske zahteve omejujejo njeno suverenost. To ni res. Ko je Finska hotela utrdit: Aalandsko otočje, je prosila za pomoč Švedsko in ji pri tem ni bilo mar lastne suverenosti. Helsinki, 17. nov. s. (Reuter). Življenje v Helsinkih se vrača zooet v normalni tir. Tujcem je bilo zopet dovoljeno, da se vrnejo v mesto, istotako prebivalstvu, ki je bilo v času največje napetosti z Rusijo evakuirano. Washington, 17. nov. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je izjavil danes, da niso točne vesti, da bi bile Zedinjene države obljubile Finski gospodarsko in finančno pomoč ter povečale s tem njen odpor proti Rusiji. Drobiž iz Litve Kovno, 17. novembra. AA. (Havas) Vlada je še zmerom v krizi. Včeraj popoldne je krožila hipoteza v dobro poučenih krogih da bo Merkis dobil mandat za sestavo nove vlade in da bo prevzel tudi resor vo ^ega ministrstva. Dizauskas bi dobil prosvetni portfelj, Kelpsa pa finance. Toda zvečer se je razširila druga verzija, po kateri bi Cerniusova vlada ostala še na- dalje na oblasti, odstopil bi le finančni minister Subkus. Predsednik republike je na predlog vlade razširil obsedno stanje tudi na vilen-sko pokrajino. V mestu Vilni so razglasili obsedno stanje že pri vkorakanju litovske vojske. Kot vzrok za razširjenje obsednega stanja v vilenski pokrajini navajajo, da se čedalje bolj množe primeri ropov. Prvi kontingenti sovjetskih čet, ki so prišli, da zasedejo oporišča po pogodbi med Rusijo in Litvo, so doživeli slavnosten sprejem. Pri defileju čet so sviraH sovjetsko in litovsko himno. Rusija in Turčija Budimpešta, 17. nov. z. Po informacijah tukajšnjega poročevalca švicarskega lista »Baseler Nachrichten« opozarjajo beograjski politični krogi na to, da si Rusija prizadeva sedaj, da bi zboljšala svoj odno-šaje s Turčijo. Ta obrat v ruski zunanji politiki pripisujejo omenjeni krogi okoliščini, da se napovedana nemška ofenziva na zapadni fronti doslej še ni pričela. Za Turčijo bo pomenila ruska iniciativa za obnovo pogajanj velik moralen uspeh, katerega učinki sa bodo tudi v realnem razvoju pogajanj kmalu pokazali. Rusko filmsko gledališče ▼ Bukarešti Bukarešta, 17. nov. j. (Tas). Sovjetsko poslaništvo v Bukarešti je ustanovilo gledališče v katerem se bodo predvajali filmi ruske produkcije. Otvoritvi ao prisostvovali člani romunske vlade, diplomatski zbor, zastopniki lokalnega in t»-jega tiska ter reprezentanti romunske literature, znanosti in umetnosti. \ Vojaški položaj na zapadni fronti Zakaj je bila odložena napovedana velika nemška ofenziva na francoskem bojišču London, 17. nov d (Exchange). Vojaški strokovnjak dnevnika »Yorksh-re Post« poroča na podiagi zanesljivih informacij, da je nemški generalni štab imenoval državnemu kancelar ju kot zadnji termin za začetek velike ofenzive na zapadu 14. november. Končna odločitev, da naj se zimske operac-je omeje na obrambne ukrepe, je po mnenju korespondenta padla šele v zadnjem tednu. Generali Keitel, Brauchitsch, Reichenau in komandant nemških čet ob nemško-nizozemski meji so se vsi izjavili za odgoditev ofenzive. Baje zaradi tega, ker so imeli zavezniki po mnenju nemškega armadnega pov" stva preveč časa. da so temeljito izpet nili svoje obrambne pozic je. tako, da b bilo računati ob najslabših vremenskih razmerah z največjim odporom. General Reichenau pa je sploh nazirania, da na" Nemčija z desnega brega Rena vodi »oblegovalno vojno«, ker je Siegfriedova linija. ki je bila zamišljena prvotno kot izhodišče sunka v Francijo, izgubila svojo vrednost kot zaščitni nasip, pred katerim naj bi se odigrala bliskovita vojna Usoda Nizozemske je vsekakor le posredno v zvezi z odgod tvijo nemških ofenzivnih načrtov. Dokler ne pokaže Nemčija nobenih napadalnih namenov proti Belgiji, toliko časa bo po mnenju koreso->nder>+-varna tudi Nizozemska. Upra^čena i domneva, da je takoišnja izvedba voia-ških ukrepov v Belgiji rešila Nizozemsko Francosko vojno poročilo Pariz, 17. nov. br. Vrhovno poveljstva francoske vojske je davi objavilo naslednje 149. vojno poročilo, ki pravi, da je noč v splošnem mirno potekla. Nemško vojno poročilo Berlin, 17. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo vojno poročilo, ki pravi: Na zapadu ni bilo nobenih omembe vrednih dogodkov, razen nekoliko lokalnega topniškega streljanja. Gloucestrskl vojvoda na vojaškem dopustu London, 17. nov. s. (Reuter). Gloucester. ski vojvoda se je danes vrnil v London na dopust, potem ko je prebil dva meseca na fronti kot prvi ordonančni oficir vrhovnega poveljnika angleške vojske lorda CJorta. Velika aktivnost nemških letal London. 17. nov. s. (Reuter). Nemška izvidniška letala so se danes zopet pojavila nad Ang! jo. Letalski alarmi so bili dani v grofijah Laneashire, Cheshire in v severnem Walesu. Tu je alarm povzročilo nemško letalo tipa Heinckel. Protiletalsko topništvo ga je močno obstreljevalo, nakar je letalo odletelo v smeri proti Irski. Protiletalski topovi so pregnali tudi drugo letalo, ki je letelo nad Man-chestrom. Tudi nad Šetlandskim otočjem so opazili nemško letalo, ki je po močnem obstreljevanju protiletalskih topov pobegnilo. Enako so se nemška letala pojavila nad vzhodno Francijo, zlasti nad Lyonom in Lilleom. Odvrgla so iz še ne ugotovljenih vzrokov več ton vate, ki pa, kolikor je ugotovljeno, ni vsebovala kemikalij. Nemška letala so preletela danes tudi švicarsko ozemlje ter metala letake v francoskem jeziku, naperjene proti Angliji. Istotako so nad Belgijo opazili nemška letala. Le oglednlške akcije Pariz, 17. nov. AA. Na vsem zapadnem bojišču neprestano dežuje. Slaba preglednost onemogoča vsak poskus, da bi letalci izvedli kake polete. Čeprav blato zelo otežkoča gibanje tudi manjših ogledniških oddelkov, so vendar vso noč neutrudljivo stikali po prostoru med obema bojnima črtama. Ogledniška delavnost je bila posebno živahna na odseku vzhodno od Mo-zele, t. j, na področjih okoli Apacha, južno od Saarbriickena po gričevju, ki se razprostira med Saarbruckenom in Forbachom in okoli Welssenburga. Nemški ogledniki se zadovoljujejo s površnim opazovanjem bojišča in zato ne pride pogosto do spopadov med ogledniki. Le tu pa tam je odjeknil v mrak kak topovski strel, ali pa se sliši le kratkotrajno streljanje avtomatičnega orožja. Vzhodno od Bliesa se je francoskim opazovalcem kljub slabemu razgledu po-sreč lo opaziti večji oddelek nemških vojakov, ki je delal pri nekih utrdbah. Na podlagi podatkov, ki so jih dali opazovalci, je topništvo takoj začelo stre- ljati. Streli so zadevali natančno, da je sovražnik moral delo opustiti. V znamenju takšnih brezpomembnih krajevnih prask sta potekla ves včerajšnji dan in vsa noč Angleški imperij na delu London, 17 nov. s. (Reuter). Minister za domin ione Eden je \ govoru pred zastopniki domin ionov danes poudaril da so bila na konferencah zastopnikov imperija obravnavana vsa vprašanja skupne stra tegije, gospodarstva in financ. Izmenjane so bile važne informacije. Sodelovanje v krogu imperija je sedaj mnogo večjega pomena nego leta 1914 Uspehi so bili že tedaj veliki, sedaj pa so še mnogo večji. Poseben primer enotnosti imperija je načrt za vežbanje letalcev v Kanadi To mora imeti posebno velik moralen vpliv na sovražnika Angleški imperij tvorijo svobodni narodi in vsak ima možnost, da sprejme svoje lastne odločitve edini pa so si v skupni poti London, 17 nov. s. (Reuter-) Minister za oboroževanje Burgin je danes sporočil, da je njegovo ministrstvo od začetka vojne dalje izdalo naročil že za 160 milijonov funtov. Posebno mnogo je bilo naročeno raunicije za protiletalske topove. London. 17. nov. s (Reuter). Vojno ministrstvo javlja, da rabi še 20.is češka kultura v Evropi«, ki vsebuje premnoge vzpodbudne miši ln bistre opazke k vprašanju odnosa češkega (po naliki tudi našega) naroda do evrrp ase kulturnosti. Drobo »Zvezki premišljevanj in študij« so veliki dokumenti ne-ugnano naptedujočega češkega naišljenja in češkega dela za duhovni razvoj naroda ter za n-egovo povezanost s človeštvom, ki pada in vstaja na opolzkih stezah svoje poti za večnimi smotri. —o. Za ki Obnovitev književnega življenja v Franciji. Kulturna Francija je premagala zastoj, ki je nastopil po mobirzacij in vojni; vsi glosatorji kulturnega življenja zatrjujejo da so sedanje razmere dokaj drugačne kakor so bile v prvih mesecih vojne leta 1914. Vodilne revije izhajajo sko~aj relno, takisto, literarni teJ~vki, čeprav v skrčenem obsegu. Jčr6me Tharaud je t"di formalno stopil me3 »nesmrtne« tako. da je v ožjem krogu prebral pred"vrrre o svojem predhodniku v fote^i Fan^oske akademije Bčd'erju Anketa »tpti je ^a bo-Jo podeliene tud druge s!ov?tvene napade ki se je o ni'* še nedavno z/^o da ^h fx> voina odpočila v neizvestnost. Za^žba Larousse 1e pravkar kn''i-vilizacMo človeštva: veMk'*« v k on-struk**'''"«*' Hpi. n® n*«. in n>- men^Vp lr-1 - t-OTT tsp mo*no k"Tri'e ■>■*cf»r<»»->!*?> k"-"-ga Sb^slcestJ^^ov^ •Te"' C^r^^'"- v novem OT—rdr? P^rrn ',|''f>«?c;ior>r> M^oo-o 51-tana knl^a :o v — Tsennepn ^j/ Ar.-.r^^o-ne^ ki n-r karale frtr>~~-'',--> o in ^ed^n-Jo s^vr"ž n co ter t-Or-pfi V"-oko T-evovitih trenj in bojev med obema narodoma. mokratičai zabavi, ki se je vedao razvijala po takih koncertih. Pole« naj v šj h predstavnikov ljubljanskih oblastni j in ustanov ter organizacij se je v>ako leto k»-certa udeležilo ogromno števil:* publ ^e iz vseh slojev. Kakor čujeino. pripravi ajo slovenski novinarji tudi letos kaj zanimiv, pester In krasen program za svoj koncrri, 0 katerem bomo Se v podrobnostih poročali, čim bodo točke sporeda zanesljivo ugotovljene. Tol ko lahko že sedli povemo. da bodo sodelovali orkester, naibrljš' slovenski moški zbor in odlični solist?. K plesa pa bosta vzpodbujali kar dve godbi, orkester in džec. tako da se bodo pleralci vrteli po starih vižah in po najmodernejših ritmih. Poskrbljeno bo tudi za okusna In cenena okreprila. Eventualni čl«ti dobiček pa pojde. kakor vselej, v korist pen-Tii®ki»ea skliirta slovenskih novinarjev. Drevi ob 20. Trgovski dom Akademska plesna vaja JASO JENKO ADAMIČ u— Drago predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek 20. t. m. ob 6. zvečer v predavalnici mneraloškega inštituta na univerzi. Predaval bo g. Vojko Ja-godič »O vzgoji in zaščiti zanemarjenih in izprijenih otroke. Vsi, ki se zanimajo za aktualni problem današnje dobe, vabljeni. Vstop prost. u— Starši in skrbniki otrok dobivalo te dni pop sne liste, ki jih na željo Jugoslovanske unije za zaščito dece in do nalogu banske uprave razpošilja tudi mestna občina ljubljanska Da pa r? bo kakeea popolnoma nepotrebnega razburiania. nai starši in skrbniki pazljivo orečitaio drugo stran liste in takoj bodo snet pomirjeni in potolaženi Šaljivo MIKLAVŽEVO darilo za Din tO.- to 8lcer: 1 punčka, 1 zibelka, 1 steklenička z dudko, 1 sesalka, 1 ropotulca, 1 muzlkal. cigareta, 1 srce. 1 strelec — zabavna igra za mlado in staro, 1 zapestnica, 1 sirena. Vplačajte na ček. rač št. 13285 ali pošljite v znamkah na naš naslov Din 24.— nakar Vam kot paket odpošljemo darilo na Vaš naslov! FOTOAPARATE — FILME plošče brez vsakega povlška vse dotlej, dokler traja stara zaloga, pri Foto Touristu Lojze Smuča LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 8. u— Rezervnim podoficirjem. Pododbor združenja rezervnih podoficirjev v Ljubljani je dobil v zadnjem času pristopne izjave, ki so nepovoljne in mnoge tudi nepravilno naslovljene. Organizacija opozarja vse prizadete, naj naslavljajo svoje vloge na: Združenje rezervnih podoficirjev, pododbor Ljubljana, Borštnikov trg št. 1. Organizacija vabi vse rezervne podoficlrje na predavanje, ki bo v ponedeljek 20. t. m. v salonu gostilne »Derenda«, prej »Usenlk«, na Borštnikovem trgu št. 2. Predavanje bo t .ravnavalo vse zadeve sodobnega pod-oficirja in je udeležba za člane udruženja obvezna. NOVO! Moderna blžuterija, korali, orijentalsld predmeti, ure — popravila precizno. — JANKO JAZBEC, Miklošičeva 12. u— Tvrdka A. Prelog v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 1, je Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani podarila nov pisalni stroj in je razen tega pri nabavi drugega stroja in drugih pisarniških potrebščin Akademiji dala in tudi za bodoče zagotovila znatne olajšave. Iz pisima tvrdke, k; je spremljalo daritev, zveni dobrodejno razumevanje pomena in težkega gmotnega položaja naše Akademije. Naj bi sledili temu svetlemu zgledu še drugi podporniki! Saj se more nemoteno in smotrno delovanje Akademije vršiti samo ob sodelovanju vsega slovenskega naroda, zlasti pa tudi t stih slojev, ki morejo utr-peti večje ali manjše gmotne žrtve za ta naš vrhovni znanstveni zavod, ki mu Je naloga, da naš narod častno predstavlja vesoljnemu znanstvenemu svetu. Dr, FR. DZBEVEC ŠPECIJ A LIST ZA PLJUČNE BOLEZNI SE JE PRESELIL NA TYRšEVO CESTO 5-IL (Slavija) ter zopet ordinira od 11.—12., od 2.—3. u— Namesto cvetja na grob ge. Simče- ve je darovalo osebje drž. higijenskega 1 zavoda din 292 — Šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani. Iskrena hvala. j a— Bož^nlca za boln'ke. Da se vsaj nekoliko o!aj?a bivanje bolnikov v zavodu med božičnimi prazniki in se najbednejšim vsa" nekoliko olajša trpljenje, se bolnišnična up-ava ob-ač». r.a vsa društva in ple-rren ta srca da blagovolijo po svojih mo-omogočit' namen. Hvaležni bomo za kakrš?"ko1i dar v denarju ali blagu (obutvi, obleki, perilu, raznih drugih vsakdanjih pot;eb?činah bož:čnem nakitu, jaselcah, igračah, svežem pecivu, bonbon h, pa tudi smernem £tivu revijalnem ali knjižnem). Darovi se bodo porabili izključno le za bož čnico. Gotovino bo osebno ali po pošti (označ naj se namen) sprejemala blagajna. darove v b!a«ru pa do 19. decembra zavod^,-"! skiadirče. Za osebno izročene darove se bodo izda-'a'a potrdila. V imenu fcolnkcv se vsem velikodušnim darovalcem že vnaprej zahvaljuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani. ib— Frednvanje v društvu »Pravnik«. V s rod o 22 t. m. ob 18. bo predaval v dvorani štev. 79 just-ične palače v Ljubljani g. univ docent dr. Stojan Bajič o temi »Delovno pravo in vojna«. _ -o dar nes in v atat^jo Ai>. t. m. ob 20.15 ponovitev »Kurenta«, Bučarjeve igre s petjem in godbo. Lepa godba, lepo petje, zdrav kmečki humor, dobie kreacje sodelujočih. Pevske točke izvajajo Vid.ce-va, Bernot, Dra-šler, Eižen in Jarc. Za smeh pa skrbijo priljubljena kolima Lavr.č kot mežnar Nace ln Moser kot Krevsov oče ter Grgure-vička kot košarica Mica. Dvorana je bila polna smeha pri vseh dosedanjih uprizoritvah. Kupite vstopnice že v prodaji v naprej. _ V ČEVELJ tapeta noga u zdrava ako jo ne negujete. SANOPED Je oepngreSljlv. Vrečica 2 — din. u— Električno javno uro v »Zvezdi« nasproti Kazini so te dni sneli z visokega nastavka. Poslali so jo najprej v pop avilo delavnici mestnega električnega urada, ker je bila popravila že nujno potrebna. Namestili jo bodo potem na križišču Tyrševe in Linhartove ceste. u— Predpisane legitimacije privatnih nameščencev in delavske poslovne knjižice morajo biti vse opremljene s fotografijami. ki na njih mora biti delavec ali nameščenec fotografiran z odkrito glavo, edino muslimani lahko predlože svojo sliko tudi s pokrito glavo. Vsi privatni nameščenci in vsi delavci po vsej državi morajo biti preskrbljen' z en~obra7n;mi legitimacijami oziroma poslovnimi knjižicami najkasneje do 31. decembra 1939. Te poslovne knjižice in legitimacije so potrebne. da se delavcem in nameščencem v vseh delih države zavarujejo enake nra-vice. nadalje, da se dožene število delavcev .v državi, ki so potrebni zaščite, in da se za primer potrebe izvede pravilna :'n pravična radelitev delavcev na vsem področju države. Po 1. januarju 1940 se ne bo mogel zaposliti noben delavec in nameščenec brez poslovne knjižice ali legitimacije. prav tako pa tudi noben delodajalec ne bo smel zaposliti osebja brez teh novh poslovnih knjižic (le^fmracij) Ob brezposelnosti, bolezni, nesreči in obne-moglosti noben delavec niti nameščenec niti njegova rodbina ne bo moela brez nove delavske knjižice ali leeifmacije uživati nobenega popusta. Vse dokumente, ki so potrebni za priskrbo t>oslovn;h knjižic (legitimacij). 90 dolžni vsi oreani oblasti izdajati takoj in brez vsake takse. Obrazec poslovne k*\j žice stane 10 din, a legitimacije nameščencev 30 din Poslovne knjižice in leeitimaciie nameščencev ie treba hraniti, ker so temelj za vse delavčeve in nameščenčeve pravice v zvezi z njegovim de^m. Za obnovo lVsmblie-ne poslovne knj žice se plača 30 di-n. a za i obnovo legitimacije nameščencev 50 din. Sleherno zlorabo posameznih orea^o-1' pri izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij) je treba prijaviti v"'šji nadzorni obTas+i in Osrednji upravi za posredovanje dela Beograd. Strosmajerova 9/III. Delavci i" nameščenci. prav tako pa tudi dalod"-nikarski mojster, je poklonil za mestne ! uboge 70 din. ki j'h je dobil kot nagrado za izvedeniško mnenje pri nekem komisijskem ogledu. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Danes premiera »Gunga Dina« v kfon Unionu. Občinstvo opozarjamo na imenitni film »Gunga Din« (Indija gori), ki je napravljen po romanu pisatelja R. Kiplinga, najboljšega poznavalca Indije. Ogromni so bili stroški, zvezani z izdelavo tega monumentalnega filmskega dela, nad 12.000 ljucV. sodeluje v tem filmu, skratka produkcijska tvrdka je žrtvovala vse, da napravi tehnično in vsebinsko dovršen film, ki naj dostojno reprezentira visoko filmsko umetnost našega stoletja. Najboljši igralci so seveda tudi pripomogli k velikemu tritimfu, ki ga je doživljal film vsepovsod, kjerkoli je bil predvajan. Ljubljanska publika bo tega imentnegs filmskega dela brezdvomno izredno vesela, kar se bo pokazalo v rekordnem obisku. (—) u— Oglejte sl zalogo najnovejših p|et» nln po ugodnih cenah pri K. S o s s, Mestni trg št 18. (—) »•;... . u— V društvu »Soča« bo drevi ob pol 21. v salonu pri »Levu« drugo predavanje. To pot nam bo povedal marsikaj zanimivega na svoj način g. dr. J. C. Oblak s svojega potovanja v pokrajinah okoli Karpatov, o naroaih in državah, ki vedrijo in oblačijo v njihovem okrilju tja do črnega morja. Je to eden najzanimivejših delov Evrope, kjer so se vršili važni zgodovinski dogodki, a tudi pokrajina ima na sebi mnogo lepote. Predavanje bodo spremljale tudi ski-optične slike. Vstop vsakemu prost. K obilne*;, u obisku vabi društvo »Soča«. (—) u— rroiuetna nezgoda pred pošto. Včeraj okrog 13. se je pred glavno pošto pripetila razburljiva prometna nesreča. Policijski stražnik Stanko Virnik, ki je dodeljen leteči kontroli cestnega prometa, je z motociklom zavozil v 55-letno Ano Bran-ciovo. prodajalko časopisov iz Florijanske ulice, in jo podrl na tla. Pri tem je Virnik tudi sam padel z vozila in dobil nekaj nerodnih poškodb. Branclovo so morali prepeljati na kirurški oddelek, pr v tako pa je tudi Virnik moral poiskati zdravniške pomoči. » C T u__15 tisoč km po Severni \meriKi. V ponedeljek 27 t. m. ob ». zvečer bo predaval mg. Mitja švigelj v Frančiškanski dvorani o potovanju skozi večino združenih držav severne Amerike. Predavanje, ki do prikazalo vse zanimivosti tamošnjih krajev in prebivalstva, bo spremljalo 200 sk optičnih slik, mnoge v naravnih barvah (Dufay-color film). Opozarjamo na to zan mivo predavanje, ki je aktualno posebno še zaradi današnjega stanja Združenih držav. Vstopnina bo minimalna. t—> „„ . o_ JNAD Jugoslavija. Danes ob 16. bo v posvetovalnici dvanajsto nadaljevanje govorniškega tečaja. Vodi tov. Vekoslav Iskia. Tajnik I. u— Akademske plesne vaje JASO. Drevi ob 20. redna plesna vaja v Trgovskem domu. Tuui danes boste plesali zabavni ples Boomps a Daisy, ki je vzbudil toliko zanimanja v Ljubljani. Vodi mojster Jenko, igra Adamič jazz. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Peda goška predavanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, torek in sredo. Zaradi nepredvidenih ovir se je vrstni red nekoliko iz-premenil. V ponedeljek 20. t. m. ob 20. bo predaval prof. dr Franc Zgeč o temi »Nekaj problemov izvenšolske vzgoje« _ V torek 21- t. m bo predavala prof. Anica Cernejeva o temi »Kako vzgajamo deklice za življenje«. V sredo 22 t. m bo predaval učitelj Miloš Ledinek o temi »Razu-mevajmo mladostnika in pomagajmo mu!« Občinstvo je vabljeno, da se udelež: teh poljudnih predavanj v čim večjem številu. e— Tudi v Celju se je podražil kruh. V četrtek 90 stopile v Celju v veljavo nove, višje cene kruha Bel: kruh se je podražil pri kg za 0.50 din, polbeli za 0.65 din, črni in rženi pa za 0.40 din. e— Sejem v St. Juriju pri Celju. Občina Št Jurij pri Celju naznanja, da bo v ponedeljek 20. t. m. v St. Juriju pri Celju velik kramarski in živinsk'' sejem. e— O kulturni slovenskega jezika bo predaval prof. Jakob Šolar iz St. Vida nad Ljubljano drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju pod okriljem Profesorskega društva v Celju. Udeležite se zanimivega predavanja! e— Lep uspeh obsežne racije. Celjska pol cija je ob sodelovanju orožništva izvedla v noči od četrtka na petek veliko racijo v raznih stanovanjih, gostilnah in skrivališčih v Celju in okolici. Izsledili in aretiral: so nad 40 moških in žensk. Nekatere aretira^ce bodo izročili zaradi raznih grehov sodišču, nekatere ženske pa bodo morale v bolnišnico. Med aretiranci je tudi več krošnjarjev. ki so na nedopusten način prodajali manufakturno blago. e— Di j? ški kuh'n.F v Celju je daroval g. Franc Lesjak. bančni uradnik v p. v Raihenburgu, 100 din namesto venca na grob svojega prijatelja Vinka Z"rms"a, posetnika na Knežcu pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. e— Zdravniško dežurno službo za člane OT7ZD bo imel v nedelio 19. t. m. zdravnik dr. Josip Čern y Prešernovi ulici. e— Pripravljalni odbor Udruženja čet-nikov v Celju obvešča vse, ki želijo vstopiti v to viteško junaško organizacijo, da se na i prijavijo pri bratu Francu T^rn-šku. Gregorčičeva 3/1. ali pri bratu Josipu Hojniku. Ipavčeva 64. e— Umrla sta v celjski bolnišnici: v četrtek šestletna hčerka voinega invalida Zofiia Kuglerjeva iz Galicije pri Celiu, v petek pa 841etna dnmarica Terezija 2o-herjeva iz Creta pri Celju. e— Težka nesreča na postaj v Rimskih toplicah. V četrtek proti poldnevu je prinesla 211etna železničarjeva žena Kristina Stoparjeva iz Laškega svojemu možu obed v Rimske toplice. Ob 11.25 je hitela na zagrebški vlak, da bi se peljala domov. Ko je prispela na kolodvor v Rimskih toplicah, se je začel vlak že pomikati Stoparjeva je skočila na stopnice vagona, v tem pa ji je spodrsnilo in je padla z vagona pod kolesa vlaka. Kolesa so ji zmečkala levo nogo iz zlomila desno nogo pod kolenom Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ji morali levo nogo odrezati. Iz Maribora a— Iz giedališKe pisarne. Občinstvo opozarjamo, da se predstave pričenjajo točno, kar naj upoštevajo predvsem oni, ki prihajajo v gledališče prepoemo. — Drevi je prva ponovitev »Hnavcev«, jutri popoldne ob 15. »Navihanka«, jutri zvečer »Neopravičena ura«. a— Iz Studencev. Predsnočnjim je imel mestni tržni nadzornik inž. M. Večerjevič v studenški Ljudski univerzi zanimivo ter poučno predavanje o prehrani, številno občinstvo je s toplim priznanjem sprejelo njegova izvajanja. Pred predavanjem je spregovoril šolski upravitelj J. Kan-tler. PREDTISKANJE, entlanje, izdelovanje vseh ročnih del izvršuje hitro in poceni »LAMA«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— N®ve železniške zveze «b meji. Na progi Maribor — št. Ilj — špilje vozita odslej potniški vlak št. 614, ki odhaja iz Maribora ob 7, ter potniški vlak št. 611. ki prispe v Mar bor ob 17.37. Obenem izostane na tej progi vlak št. 9662. ki odhaja. Iz Maribora ob 5.30, ob nedeljah in praznikih pa vlak št. 9611, ki prispe v Maribor ob 7.38. a— Razočaranje je doživel 50 letni Ivan Rozman. Pred dvema tednoma je šel skrivaj preko meje. Sedaj pa se je skrivaj spet vrnil. Ko so ga zaslišali, je izpovedal, da je razočaran ln da se je rajši vrnil domov. Preko meje je šel na prišepetavanje nekega agenta. a— Povožena. V Košakih je povozil neki tovorni avto 42 letno Julljano Roškarjevo, ki je doma v Počehovl. Roškarjeva ima zelo resne poškodbe, poleg poškodb na glavi ima obe roki zlomljeni. Roškarjevi si prizadevajo zdravniki v tukajšnji bolnišnici rešiti življenje. a— Brezobzirnost. Pri Selnici ob Dravi je povozil neki motociklist 8 letno pose-stnlkovo hčerko Katarino Urbas. Revica je obležala nezavestna s poškodbami na glavi ln resnimi notranjimi poškodbami. Brezobzirni motociklist pa se ni zmenil za svojo žrtev, ampak je še s hitrejšim tempom nadaljeval vožnjo. Nesrečna Urbasova se zdravi v tukajšnji Dolmšnici, za motocikli-sta pa se zanimajo orožniki. a— Tajna razprava je bila včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom. Na zatožni klopi je sedel 36 letni hlapec Franc Majčenič lz Janževe gore pri Selnici ob Dravi, ker se je spozabil nad dvema mladoletnima deklicama. Majčenič je bil ob- sojen na 7 mesecev strogega zapora ter aa izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. a— Kolesa izginjajo. Trgovskemu pomočniku Leopoldu Asingerjevu iz Gotzdne ulice 3 so ukradli kolo znamke >Pequet«. ki ima evid. 2-22615. Elektrarno« tarju Martinu Frasu so tudi ukradli kolo znamke »Brandenburg«, ki ima evid. štev. 2-21928. a— Bela kuga. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je ofcscdil včeraj dopoldne 24-letno Vero A. Iz Maribora na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 let, ker si je letos v avgustu sama odpravila telesni plod. a— Konkurenčne zadeve. 27-letnega raznašalca kruha Antona Vrbnjaka je ranil s kamnom po glavi neki Ernest K. Nesrečni Vrbnjak se je zgrudil nezavesten na tla Napadenega Vrbnjaka so od-premili v bolnišn' co Ko so Ernesta K. zaslišali. je izpovedal, da je Vrbnjak razna-šal kruh po njegovem otooiišu in da ga je zaradi tega napadel. a— Na včerajšnjem ribjem trgu so prodajali belice po 8, girice 10 do 11, orade 28 do 34, clple 18 do 20, sipe 12, kalamaje 24, mole 18, rake 32 din za kg. o spodarstvo Podražitev bombaža Nove cene italijanskih predilnic so za 60 do 80% višje kakor pred vojno Iz Beograda poročajo, da bo v soboto 18. t. m. v Narodni banki konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju oskrbe naše tekstilne industrije z bombažem. Konferenc, bodo prisostvovali predstavniki tekstilnih podjetij, sejo pa bo vodil dr. Sava Obradovid, pomočnik trgovinskega ministra. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da se že dalje časa vršijo pogajanja z Egiptom zaradi dobave večje količ ne surovega bombaža Po dobljenih informacijah so mero-dajni krogi v Egiptu v načelu že sprejeli osnove sporazuma za dobavo bombaža naši tekstilni industriji, rešti pa je treba še vprašanje ali bomo ta bombaž plačali v devizah ali pa v kompezacijskih dobavah našega blaga. Na konferenci bodo med drugim razpravljali o razdelitv uvožene količine bombaža med domača tekstilna podjetja. Verjetno je, da bo to vprašanje po-voljno rešeno. Pomanjkanje bombaža in bombažne preje povzroča vedno večje težkoče v naši tekstilni industriji, ki je primorana obratovati v skrčenem obsegu. Zveza tekst lne industrije v Beogradu je posla1 a trgovinskemu ministrstvu spomenico, glede dobav bombažne preje iz Italije. Pri nedavnih trgovinskih pogajanjih z Italijo je bil sklenjen tudi dogovor glede dobave bombažne preje iz Italje na podlagi prejšnjih zakliučkov. Italijanska delegacija je obljubila, da se bo zavzela za čim prej- šnje dobavo po čim povoljnejših pogojih. Italijanske predilnice zahtevajo sedaj povišanje cene v primeri s cenami po zaključkih. Italijanske predilnice stavljajo namreč oogoj, da morajo naša tekstilna podjetja prevzeti 40% razlike med cenami po starih zaključki in novimi cenami. Vrhu tega zahtevajo takojšnje plačilo na podlagi dokumentov brez skonta. ln sicer franko italijanska meja ali italijanska luka. Brez pristanka naših tekst lnih podjetij na te nove pogoje italijanske predilnice ne dobe izvoznih dovoljenja Naša podjetja pa moralo snoroč;' svoj pristanek dc konca novelira. Pri novih zaključkih so italijanske predilnice povišale cene za 60 -80%. Tako so povečale ceno za surovo prejo I.a Amerika baza številka 20 od prejšnjih 8.30 na 15 lir za kg, to je za 6.70 d.n 80%. Od razlike 6.70 lire med staro in novo ceno naj bi pri starih zaključkih naše tekstilne tvornice prevzele 40%, tako da bi se cena zviša la od prejšnjih 8.30 na 11 lir Cena za prejo Maco 40 je povišana od 14 na 22.50 lire, to Je za 60%. Izvrštev starih zaključkov pa je vezana na pristanek naših podjetij na povišanje cene od 14 na 17.40 lire. Naša tekstilna podjetja so mnenja, da povišanje cene bombažni preji prt novih zaključkih presega ono mejo, ki bi bila upravičena glede na všje cene surovega bombaža in narasle pomorska prevoznine in vzporedne stroške. SPOROČILO Sporočamo vsem potrošnikom bencina in nafte, da ne zadene lastnikov odnosno najemnikov črpalk za bencin in nafto zaradi pomanjkanja bencina in nafte nobena krivda. Imetniki črpalk so brez vsake zaloge ter jim bencinski kartel kljub ponovnim prošnjam in zahtevam ne dobavi novih zalog. Prosimo potrošnike, da to upoštevajo. Osrednji odseli trgovcev s tekočim gorivom pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine. Pomanjkanje bencina Poslednje dn. se v avtomobilskem prometu vedno bolj občuti pomanjkanje bencina, ker je bencinski kartel omejil prodajo. Pc vesteh iz Beograda včeraj ni bilo dobiti na črpalkah niti kapljice bencina, medtem ko so lastniki motorn h vozil doslej vendar dobivali gotove količine bencina. Kakor zatrjujejo bomo v kratkem dobili iz Rumunije 10.000 ton nafte. Naši tanki so že poslani po Donavi v Rumunijo, da prevzamejo to nafto, ki je že deloma na poti Kolikor bodo začasno uvedene omejitve, bodo zadele predvsem lastnike zasebnih avtomobilov ter avtobusni promet na progah, ki so konkurenčne državnim Veznicam. Včerai je bila v Beogradu konferenca pristojnih ustanov, na kateri so razpravljali o uknjenju mestnega avtobusnega prometa. Po najnovejših informacijah, ki so prispele iz Beograda, je bil včeraj v Bukarešti podpisan ^nrazum med našo državo in Rumuniio srlede dobav nafte. Ker so transporti že na poti in nam je obenem za bodoče zajamčena redna dobava moramo pričakovati, da bo bencinski kartel pričel zopet redno oskrbovati črpalke z bencinom k?-'i; >**ncina ima precej na zalogi, dolžan pa ie držati »-ezervo v viš nI ene četrtine letne potro?ni° če bo z novim uvozom naf te zasigurano vzdrževanje teh predpisanih rezerv ne bo ovire za nadaljnjo prodaio bencina v prejšnjem obsegu. Nadalje nam poročajo iz Beograda, da je bila včeraj ponovna seja odbora za kontrolo določanje cen bencinski mešanici, k: 1e sklenil povišati odstotek šnir ta v bencinski mešanici od 20 na 26%. odbor pa ie odklonil vsako nadaljnje povišanje cene bencinski mešanici. Posestne spremembe v Ljubljani V drugi polovici oktobra so bile v zemljiško knjigo ljubljanskega sodišča zaznamovane tele posestne spremembe (spremembe izpod 20.000 din kupnine niso upoštevane): Stanislav Arko, višji veterinarski svetnik iz Vukovara je prodal gostilničarjevi ženi Pavli Hočevarjevi s Tyrševe ceste 13 stavbno parcelo v Kersnikov: ul. 5 s poslopjem, dvoriščem in vrtom za 170.000 din. Ljubljanska kreditna banka ie prodala Anici Skufca s Ceste 29 oktobra štev. 1 parcelo ob Jadranski cesti v Gradiškem predmestju v skupni izmeri 2710 m! za dm 216.800. Benedikt Lutman iz Trnovske ul'ce 19, je prodal trgovski pomočnici Antoniji Zalarjevi s Starega trga št. 3 v Trnovski ulici hišo in zelenjadni vrt v izmeri 855 m* za 80.000 d n. Franc Tome, posestnik v Dravljah. ie prodal učiteljici Marjeti Prašnikarjevi 7 Pražakove ulice 19 parcelo v Dravljah v izmeri 915 m* za 54.900 din. Ljubljanska kreditna banka 1e prodala kapetanu bojnega broda M rku Pleivveissu iz Zemuna, zdravnici dr Lei Fajdiga-Pleiweissovi in sodniku Karlu Pleivveissu v Gradiškem predmestju hišo št. 13 z gospodarskim poslopjem ter vrtom v izmeri 815 m* in dvoriščem v izmeri 516 ms za 355 000 d n. Franc Dremelj, trgovec in posestnik iz Daljne vasi pri Lavrici je prodal Antonu Žagarju s Sel hišo št 20 in dvor na Rudniku ter pašnik za 190.000 din. Ferdinand Acetto, višji magistratni tehnični nadzornik iz Lavričeve ul. 4 je prodal kiparju Borisu Kalinu iz Knafljeve ulice parcelo ob Lavričevi ulici v Kapucinskem predmestju v izmeri 688 m* za 100.000 din. Družba Sv. Vincencija Pavelskega ie prodala Hranilnici dravske banovine njivo v Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 2130 m2 za 137 808 dn. Jožef Habjan, posestnik v Zg. Šiški 37 je prodal posestnici Greti Kocbekovi z Emonske c. 25 dva travnika in dve njivi v skupni izmeri 15.599 m* za 250 000 din Jože Tomšič, posestnik in zidar v Novih Jaršah št 79. je prodal zastopnikom Društva slepib v Ljubljani parcelo v Stožicah v izmeri 532 m* za 95.000 din. Josip Curbalek je prodal zakoncema Mariji in Antonu Rupniku njivo v Spodnji Šišk. v izmeri 498 m* za 30 000 din. Josip Olup ml. s Starega trga 1 je prodal katehetu Josipu Premrovu z Zaloške ceste II parcelo v Karlovškem predmestju v izmeri 1923 m8 za 30.000 din. Stanko Sitar, posestnik v Stožicah št. 7 je prodal posestnici Franji Karbovi z Jesenic dve njivi v Brinjah v skupni izmeri 1310 m1 za 64 540 din. Jožefa in Štefan Završki posestnika v Vižmarjih št 142 sta prodala Katarini Ar-hovi, iz Sibenika parcelo in hišo v Viž-marj h št. 142 za 39.700 d!n. Kmetska posej lnica ljubljanske okolice je prodala prof. dr. Jo^pu Menc°ju iz Maribora hišo na Brdu št. 46 v Zg. Šiški in vrt za 36 000 din Mira in Dušan Medved, p^estnika v Zilskega ul 3. sta prodala posestnikoma Jožici in Francu H-fnerju iz Draveli 186 stavbišče v izmeri 590 m1 po 45 din m8 za skupno vsoto 26 550 din. Anton baron Codelli s Kodelievega ie prodal Alojziju Vrb;ncu z Vidovdanske ceste št. 20 parcelo v Vcdmatu v izmeri 552 m8 za 30.000 din. Peter Tomšič, posestnik s Kongresnega trga 3/III je prodal Josip*nl Kunčevi iz Knafljeve ulice 4 parcelo z začeto gradnjo v Sp. Šiški za 470.000 din. Edvard černič. posestnik in stavbni podjetnik s Celovške c 246 je prodal poštni uradn ci Mariji Kutnar z Mestnega trga št 9 hišo št 173 v Dravljah z vrtom v izmeri 104 m8 za 180.000 din. Josip Ferjančič, posestnik v Mali vasi pri Ježici, je prodal zak< ncema Mariji in Francu Lamplju iz Novih Jarš št. 27 parcelo na Stožicah v izmeri 520 m* za din 46.500. Jože Matjan, posestnik v Vižmarjih je prodal posestniku Ivanu Peterlinn iz Pod- boršta št 25 njivo v Vižmarjih v izmeri 998 m: po 30 din m* za skupno vsjto din 29.940. Gospodarske vesti = Padec žitnih cen v Vojvodini. Včeraj je cena pšenici na vojvodinskem žitnem trgu po zadnjem naglem dvigu občutneje popustila. Cena potiski pšenici, ki se je v sredo povzpela na novosadskl borzi na 209—211, je včeraj padla na 196—198. Tudi moka se je pocenila za 5 din pri metrskem stotu. = Pred ponovno podražitvijo italijanskega riža. Po informacijah iz Italije namerava italijanska ustanova za kontrolo in določanje cen rlžu ponovno povečati ceno za riž, namenjen zvozu. Cena rižu za izvoz se določa v Italiji vsake 3 mesece. Današnja cena italijanskemu rižu za izvoz v našo državo znaša 197 lir za 100 kg, franko naša meja. Nova cena pa naj bi znašala po italijanskih informacijah 212 lir. = Hranilnica dravske banovine Mari-bor-Celje je izdala svoje letno poročilo za preteklo leto, iz katerega je razvidno, da je znašal lani čisti dobiček 574.000 din (po že izvršeni dotaciji 500.000 din pokojninskemu skladu, 297.000 din rezervi za tečajne izgube in 90.000 din posebni rezervi). Hranilne vloge na knjižice so lani narasle na 43.9 milijona din (prejšnje leto 42.9), vloge v tekočem računu pa na 62.4 milijona din (prejšnje leto 48-5). Bilanca izkazuje za 8.4 milijona d z. v Spodnji šišk , da je tožena stranka lolžna spremeniti dnevni red izrednega občnega zbora z dne 29. 10. 1939. odnosno '.reJnih 'n rednih občnih zborov po tem terminu tako, da mora sklepati občni zbor najprej o pritožbah izključenih članov in po ev. razveljavi jen ju Izključitve prizadete člane pozvati na občni zbor ter pripustiti k izvrševan ni članskih pravic na občnem zboru in šele po obravnavi in rešitvi te točke sklepati o likvidaciji zadruge in izvolitvi likvidatorjev ter o ev. drugih točkah, se prepoveduje toženi stranki kot nasprotni ogroženega tož^Tka, da ne sme opraviti oz. izvesti dne 29. 10. 1939. odnosno tudi ne kasneje občnega zbora z dnevnim redom, po katerem bi se kot t. točka obravnavalo in sklepalo o likvidaciji zadruge ln izvolitvi lfkvlrtatorfev ln šele kot 2. točka obra*-"f»v»lo In skjppafo o vseh pritožbah, ki so T»h vložili na občni zbor od nadzorstva irklfnčenl člani. Za*asna odredba se izda za toliko časa. da bo pravomočno rešena -tožba IVa P 733 38. najdalje pa za dobo 18 mesecev. Tožena stranka mora tej prepovedi takoj 00 vročb tega sklepa ugoditi, ker bo sicer proti niej v primeru protlvnega ravnanja na predlog tožeče stranke izrečena denarna kazen v znesku 5.000 din v korist ubož-re«ra sklada mestne občine ljubljanske. Rekurzni stroški se ne priznajo. Razlogi : Pri reševanju predloga na izdajo začasne odre:"be se sodnik nima spuščati v presojo, al je tožbeni zahtevek stvarno utemeljen ali ne. Zadostuje, da je zahtevek verjetno izkazan § 338. odst. 1. in 5. Zahtevek pa je že verjetno izkazan, če je predlagana začasna odredba istočasno v tožbi. O tem, ali je tožbeni zahtevek, tak kot je stavljen, z ozirom na t. 4 zadružnih pravil utemeljen ali ne bo moglo biti dokončno odločeno šele s sodbo. Nobenega dvoma pa ne more biti, da b' postal tožbeni zahtevek, če bi mu bilo v pravdi ugodeno, ilu-zorenj če bi začasna odredba ne bila dovo- ljena in če bi tožena stranka po svojem na-čelstvu med tem na način, kakor to zatrjuje tožnik, izigrala izključene zadružnike s tem, da bi o najvažnejšem vprašanju o likvidaciji izvedla glasovanje prej kakor bi se omogočilo sklepanje o pritožbi izključenih članov, med katerimi je tudi tožnik. Zato je bilo . rekurzu ugoditi. Izdaje začasne odredbe ni bilo vezati na kako varščino, ker toženi stranki kot taki ne more nastati iz tega, da da na dnevni red najprej sklepanje o pritožbi izključenih članov in šele potem druge točke, niti najmanjša škoda in ker zahteva že čut pravičnosti da postopa tako kakor zahteva tožnik, če bo izključitev članov potrjena na občnem zboru, tožnik in ostali člani itak ne bodo imeli glasovalne pravice, če pa bo izključitev razveljavljena, bi bilo skrajno krivično, če bi se tožnika izigralo ravno na ta način, da se mu onemogoči glasovanje o likvidaciji, ker so njegove članske pravice zaradi izključitve zaenkrat suspendirane. Zagrozitev kazni temelji na S 309 i. p. Rekurznih stroškov ni bilo priznati, ker se izda začasna odredba vedno na stroške predlagajoče stranke. Ljubljana dne 15. novembra 1939. Okrožno sodišče v Ljubljani — Dr. šenk. Iz življenja na dežel? SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri senzacionalni film »čuvaji Indije« z malo Shirley Temple. (—) DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. in 8. zvečer krasni film lz našega, Jadrana »Priaceza koral«, Ita Rina, Sve-tislav Petrovič. Prihodnji f-lm v četrtek 23. t. m. »Mr. Motto«. (—) LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. in v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Lahkomir-selna«. Dodatek: Foksov zvočni tednik in kratek zabavni film. (—) JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes, Jutri in v ponedeljek ob 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 3. urti pop. vele-film »Na Soči 1917«. Med dodatki tudi najnovejši Univerza! tednik. — Sledi »ženska kaznilnica«. (—) Iz Triiča 5— V soboto 11. t. m. je pričel Sokolski oder s svojo letošnjo sezono. Uprizorila se Je Nušičeva komedija »DR«, pod spretno režijo br. Stoparja. Igra je vsestransko uspela in je bilo navzočno občinstvo nadvse zadovoljno. Požrtvovalne dtgrafce Je občinstvo, ki Je tudi pili ponovitvi igre v nedel jo napolnilo naš Sokolski dom, na« gradilo z aplavzom ob odprtem odru in s salvami smeha, če bodo tudi v bodoče vse Igre tako dobro naštudirane, si lahko Obetamo od sedanje sezone lep užitek. Ali sem prispevat ta sokolski dom v Trnovem?* V novi domovini Skupina baltskih Nemcev, ki je prispela iz Rige v Gdansk Trije Nobelovi laureati Terpeni, moškat in cibeton prof. Ružičke — Rotenon prof. Butenandta — Rastni vitamin prof. Kuhna Kakor je naš list že poročal, je švedska akademija znanosti podelila letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo jugoslovenske-mu rojaku prof. Ružički, ki deluje v Cu-rihu, in prof. Butenandtu v Berlinu, ki ie pa moral nagrado zaradi znanega spora nemške viade z Nobelovim odborom odkloniti. Prof. Ružička, po rodu iz Slavonije, je prišel 1. 1918. v Curih kot privatni docent., po kratkem delovanju v ženevski kemični industrij: so ga pozvali v Utrecht na Holandsko, a 1. 1929. se je kot naslednik prof. Kuhna vrnil kot vodja laboratorija za organsko kemijo na tehnični visoki šoli v Curih. Sprva se je prof. Ružička bavil z raziskovanjem rastlinskih eteričnih olj. Posebno so ga zanimali terpeni, sorodniki kafre in pinena, kot dišavne snovi. Zanimal se je nadalje za tehnično važni živalski dišavi moškat in cibeton ter mu je potem, ko mu je uspelo dognati njiju zgradbo, uspela tudi njih umetna izdelava. V nadaljevanju teh študij in študij sorodnih snovi mu je uspelo potem izdelati umetno moški spolni hormon, kakor tudi druge medicinsko važne hor- mone. To mu je pred vsem prineslo visoko nagrado. Prof Butenandt se je po svojih prvih raziskavah o japonskem strupu za puščice rotenonu začel baviti z važno skupino sterinov, ki ji pripada ne samo važni an-tirahitični vitamin, temveč tudi vrsta važnih hormonov. Posebno uspešne so bile njegove študije o ženskih hormonih Zanimal pa se je tudi za snovi, k'i povzročajo rak, in virusne proteine. Ta dela so oplodila področje medicine. Letos so z Nobelovo nagrado za kemijo lanskega leta nagradili tudi že prej omenjenega prof. dr. Kuhna. ki deluje sedaj v Heidelbergu. Raziskoval je spočetka fermente. pozneje so ga zanimala stereo-kemična vprašanja ter skupina polienov, pri čemer je ugotovil, da so snovi s podobno strukturo v naravnih barvilih, kakor v rdečilu paradižnika, korenja in paprike. Ta barvila je z novimi metodami izoliral. Kuhn in njegova šola sta pokazala, da je rastni vitamin soroden z barvilom v korenju, karotinom Raziskal in umetno pridelal je tudi druge vitamine ter hormone. o Itrilfantnem pmtmu Vzorec je nevesta izgubila na peščini • • Neka mlada Američanka je pred nedavnim od svojega zaročenca, bogatega Avstralca iz To\vnsvillea, prejela kot zaročno darilo velik briljantni prstan. Na sprehodu z neko prijateljico ob obali je prstan izgubila. Američanka ga je hotela najti za vsako ceno, kajti zaročenec jo je hotel obiskati, in spravila je vso deželo pokonci. Cela množica ljudi je začela iskati prstan podnevi in ponoči v pesku. Vsako zrnce so presejali, toda prstana ni bilo nikjer. Odškodnina za več nego 300 ljudi, ki so v šestih dneh preiskali neštete tone peska, je znašala okrog 70.000 din. Zjutraj tistega dne. ko bi bil moral zaročenec dospeti, je dekle odšlo z utripajočim srcem na postajo. Trepetala je ob misli, kako mu naj izgubo sporoči. Kako veliko pa je bilo njeno presenečenje, ko je stopil mladi mož z veselim obrazom iz vlaka in ji pomolil škatlico, v kateri je bil prekrasen prstan, popolnoma podoben tistemu, ki ga je bila izgubila. Izkazalo se je, da je bil prvi prstan samo vzorec, ki ji ga je zaročenec poslal zato. da bi videl, ali je takšen prstan po njenem okusu. Pismo, ki je naznanjalo to ooskus-no pošiljko, namreč ni bilo dospelo do nje,.. Bombnik leži na tleh 40 vojakov v družini Francosko vojno ministrstvo je objavilo, da je smatrati go. Francois Tournyje-vo v Poingonu za »najbolj patriotsko ženo Francije«. Ga. Tburnyjeva ima med svojimi sinovi, zeti in vnuki nič manj nego 38 vojakov. Zadnji član njene družine, ki je odšel na fronto, je bil neki zet, ki je po rodu Ita/-lijan, a se je na brzojavni poziv tašče takoj prijavil za vojno službo. Ko pozove-jo naslednji vojni razred, se bo število vojakov iz njene rodbine zvišalo na 40. Vlada je sklenila, da izroči patriotski ženi posebno odlikovanje. Orel napadel moža Poseben doživljaj je imel neki kmet iz Val Sesie v Italiji, ki je na nekem pobočju kosil deteljo. Nenadno ga je napadel velik orel in ga začel obdelavati s kljunom in kremplji. Po srditem boju je kmetu uspelo, da je pograbil sekiro m potem, ko je bil že resno ranjen po rokah m glavi, je utegnil svojega krilatega nasprotnika ubiti. Orel je tehtal pet kilogramov. Češe ne veš, zda] izveš: da je umrl v 81. letu svoje dobe znani ameriški »kralj bakra«, finančni mogotec Guggenheim; da je obhajal italijanski dnevnik *Popo-lo d' Italia« te dni srebrni jubilej pet in dvajsetletnico izhajanja; da je Amerika popolnoma ustavila paketni promet z Nemčijo zaradi transportnih ovir preko Oceana; da, so nemški letalci pri napadu na šet-landske otoke metali bombe posebnega tipa, ki lahko prebijejo celo močne jeklene plošče; da je nedavno v Pragi začela poslovati »avtomobilska knjižnica«, namenjena za izobrazbo Cehov v praških predmestjih. da je bilo mesto Lodž priključeno nemškemu ozemlju, čeprav ima 58 odstotkov poljskega, 7 odstotkov nemškega in 35 odstotkov židovskega življa. Nič več cvetlic! V berlinskih umetnih vrtovih ne smejo zaradi vojne gojiti nobenega cvetja več. Ves prostor se mora porabiti samo za povrtnino Skrivnosti Tihega oceana Neraziskane morske struje — Manj soli kakor v drugih morjih Da znanost niti v teh razgibanih časih ne miruje, kaže ameriška odprava, ki je zdaj odrinila v Tihi ocean z namenom, da razišče nekatere uganke, ki jih to največje in najgloblje izmed morij zastavlja znanosti. Talne razmere Tihega oceana so zelo malo znane. Vemo le to. da ima to vele-morje med Ameriko in Azijo premnogo globokih lijakov. Posebno ob jugovzhodnem robu Pacifika in vzdolž zanadnih otočnih lokov so izmerili izredne globine. V takozvanem Filipinskem jarku pa so odkrili sploh največjo doslej znano mor- čast junakom! Francoski general pozdravlja polkovno zastavo oddelka, ki se je posebno izkazal pred sovražnikom Resničen filmski pretep Enajst ranjenih na bojišču Italijanska filmska družba Scalera izdeluje nov film, za katerega so snemali tudi prizor nekega gostilniškega pretepa. Ta prizor so tako resno odigrali, da je obležalo na bojišču enajst ranjencev. Režiser je svoje karakterne igralce in komparze podrobno poučil, da bi množe-stveni prizor v gostlni čim bolje odigrali. Možu, ki je predstavljal gostilničarja, je dal pravo vino na razpolago, da bi igralcem ne bilo treba igrati samo z umetnim razpoloženjem. Razpoloženje je res razveseljivo naraščalo in pretep ki je bil določen v programu, se je začel s čudovito silo. Sto- li, noge miz in kozarci sc frčali po zraku ženske so vreščale in podžigale moške. Mož pri kameri je vrtel z vso vnemo, režiser je bil kar presenečen. Končno pa je odrskim delavcem postala stvar le malo prehuda in so pozvali ateljejske gasilce. Le s težavo so mogli ti s krepkimi curki mrzle vode pogasiti vroče občutke igralcev. A vsi udeleženci pri pretepu vendarle nso mogli brez nadaljnjega zapustiti bojišča. Enajst igralcev, med njimi nekatere ženske, so odnesli tako težke poškodbe, da jih je bilo treba spraviti v bolnišnico, kjer bodo ostali vsaj po nekoliko dni. Lepota fe premagala žepa rja Neobičajna tatvina v Milanu Francoska letala so prisilila nemški bombnik, da se je spustil za francosko črto, štirji člani posadke so bili pri tem ujeti i V Milanu je prišla zelo lepa, mlada ženska na policijo in povedla z jokajočim glasom, da ji je izgin la listnica s 3000 lirami. in važnimi papirji. Ker je 'jila kratko prej na postaji sredi gneče, skoraj m bilo dvoma, da je postal žrtev žeparja. Uradn ki so ji dali le malo upanja, cia bo prišla do svojega denarja. Toda že naslednji dan je prejela mlada ženska pismo z listnico, ki je v njej manj- kal le en tisočak in fotografija. V priloženem listku je tat izjavil, da se je bil v njeno sliko do ušes zaljubil in da se zato ne more odločiti, da bi si obdržal ukradeni denar. Sicer je bil zavoljo svojega trenutnega slabega položaja prisiljen. da si je izposodil 1000 lir, a ->b bližnji priliki bo vrnil tudi to. Edino, kar si želi obdržati, je njena "fotografija. sko globino, ki znaša 10.793 m, dočim znaša srednja globina Tihega oceana okrog 4300 m. Toki v Pacifiku še niso tako raziskani kakor v Atlantskem oceanu, zd se, da so dosti bolj zamotani nego ti, posebno na jugu, kjer motijo številna otočja in mon-sun rednost njihovega gibanja. Tudi plima in oseka v Tihem oceanu še nista mn >go raziskani. Ta ocean zaledeni samo v robnih morjih. Nenavadna je toplota njegovih voda. Se v globini 1000 m merijo njegove vode mestoma 5 stopinj nad ničlo, v globinah 4000 m pa so izmerili 1 do 2 stopinji nad ničlo. Soli je v Tihem oceanu manj nego v drugih oceanih. Poleg talnih raziskav bo ekspedicijska ladja, ki je opremljena z najmodernejšimi zvočnimi grezili. opravljala magnetske meritve in raizskovala domnevna notres-na središča. Najti hočejo ta ognjišča, ki so povzročila številne morske potrese zadnjih petih let. Odprava, ki jo vodi Gil-bert Grosvenor, predsednik ameriške geografske družbe, bo raziskovala območje, ki obsega okrog 180 milijonov kvadratnih kilometrov, zato je umrljivo. da namerava ostati v Tihem oceanu najmanj dve leti. ANEKDOTA Mark Twain je bil baš pri zajtrku v majhnem letovišču, ko se mu je približalo odposlanstvo tistega kraja in ga prosilo za prispevek, ki naj bi pomagal zgradti ograjo okoli pokopališča. Mark Twain je odklonil. Možje pa so bili menda prepričani, da bo imel drug poskus uspeh in so se mu javili naslednji dan spet pri zajtrku. Z dolgim govorom so mu razložili svojo prošnjo. Mark Tvvain jih je po vrsti prijazno pogledal, nato je dejal: »Gospodje, čemu bi to ograjo sploh stavljali? Ne vidim zanjo pravega ra^t>-ga. Tisti, ki že tam ležijo, itak ne morejo več proč. a tisti, ki še niso tam, gotovo nočejo tja!« ?SAK DAN ENA Naglušni pri zdravniku: »Koliko pa sem iolžan za pregled, g. doktor?« »Osemdeset dinarjev?« »Koliko? Sto dinarjev?« »Rekel sem: sto in osemdeset. . .« (»Texas Ranger«) Kane Greyj 12 Zakon zapada Boman »Za božji čas, nikar me ne imenujte .gospoda je odvrnil ta in zardel. Bil je nekoliko ljubosumen, ker njene prve be-seed med potjo niso bile namenjene njemu, in si je belil glavo, da bi našel dober predmet za razgovor. Njegovo ljubosumje — občutek, ki ga dotlej ni poznal — je bilo menda tudi krivo, da si je izbral povsem neprimerno vprašanje: »Hatfield vam je bil gotovo zelo všeč?« »O. seveda.« je neprisiljeno odgovorila; »spominja me nekega strašno zalega filmskega igralca, ki sem bila svoj čas več tednov na smrt zaljubljena vanj.« Cal se je začutil brezmejno iztrezni enega. kar oklofutal bi se bil za svojo nerodnost — če sebe ne, pa Bida Hatfielda. tega zoprnega bebca. »V tem oziru so torei dame na vzhodu in na zapadu enakega okusa « je trpko odvrnil, »kajti tud* naša dekleta vsa frčiio za njim.« »Po tem takem je nekakšen moški ,vamp',« je smehliaie se dejala Na to je molčal, zakai v Tonfski krajini je bil pojm vampa' za žensko, ki pogublis može. še neznan, in Cal se ni m ar?! osmešiti s tem. da bi bil izdal svojo nevednost. Jezno je pritisnil z nogo na plinski vzvod, tako da je dosegel Ford kar fantastično brzino. »Ta je prava, dečko,« je vsa srečna vzkliknila Georgia. »Dajte le dajte — ob takšni hitrosti človek vsaj čuti. da živi!« Hitrost je postala tako neznanska da je M°rry nehote potrepljal Cala po ramenu in ga očitajoče vprašal: »Kaj misliš res napraviti bratrancu veselje, da bo lahko pobiral naše polomljene kosti?« To je zadostovalo, in Cal je jel spet pametneje voziti. »Škoda — pravkar je jelo postaiati zabavno.« se ie našobila Georgia in skremžila temnordeče ustnice. »Ali vas ni nič strah če tako divjamo?« jo je začuden vprašal. »Temu pravite divjanje? In česa naj bi me bilo strah?« »Da se ne bi kaj zgodilo kakopak.'« »Smešno — če si človek zlomi vrat, si ga pač zlomi.« Cal je prepadeno zastrmel vanjo — ta vrsta deklet je bila zanj nekaj tako novega, da ni našel besede. Pravkar so bili dosneli na klanec, s katerega je bil širok razgled na daline gore. ki se ie snlnce žareče spuščalo zanje. Georgia je pogledala na desno in levo. »To je pa res mična pokrajina.« je mahoma de- 1 a. »Mična pač ni prava beseda,« je Cal odvrnil. »Prekrasna je. gospodična Georgia, vzvišena — « »A, kaj še!« ga je kratko prekinila. Cal je bil ogorčen, in to ogorčenje se mu je tako živo pokazalo na obrazu, da ga je hotela Georgia potolažiti z majhno, ljubeznivo lažjo. »Z besedama ,kaj še' seveda nisem merila na navdušenje ki ga čutite do tega prelepega kraja in ki ga z vami povsem delim « je rekla, »ampak samo na to da me imenujete .gospodično Geor-gijo'. Kar .Georgijo' me kličite, saj mi je šele sedemnajst let — torej nisem stara škatla, ki bi jo moral vsak visoko spoštovati.« »Prav rad — če dovolite,« je Cal v zadregi zaledja! ves potolažen ker je slišal, da — nedvomno iz srca — priznava lepoto njegovega do-•nsčega kraja. Še nekajkrat ga je užalil nien malomarni način izražanja, saj ni vedel da takšne besede niso njena duhovna last marveč le govorica, kakršna je v rtewyorrk'h plesnih barih ob čajna. Po solnčnem zahodu ie postalo občutno mraz, in Georgia je jela tožiti, da jo zebe. »Zalibog se nisem spomnil, da bi bil vzel s seboj kaj toplega za vas « ie rekel Cal. »ali nimate nobenega nlašča med svojo prtljago?« »Seveda ga ;mam — a zdai ne morem izkladati ropotije — rajši nai me zebe « Pripravna vaša obleka res ni — ta. ki jo imate na sebi.« :-Kako to? Ni vam všeč?« >Po pravici rečeno: ne.« »Pa je vendar strogo po modi,« je nekam raz- draženo odgovorila, »vsi fantje so enodušno trdili, da še zlepa nisem imela tako srčkanega perja.« »Kakšni fantje?« je začudeno vprašal. »Moji prijatelji! Kaj vam pa ne ugaja na tem kostumu?« »O modi in srčkanem perju sicer nič ne vem,« je počasi rekel Cal, »a to, da vaša obleka ni prava za naše hrbe, čutite zdaj na žalost sami — tu smo namreč šest tisoč čevljev nad morsko gladino, peljemo se pa še više. Povej, Tuck, ali nimaš v svoji culi kakšne odeje, ki bi jo lahko posodil tej nemi-lostni milostivi?« »Že izkladam svojo ropotijo,« je odvrnil Merry, ki je muzaie se opazoval in poslušal prizorček ter se zasmejal. Cal je ustavil, da bi vzel odejo, ki mu jo je ponujal Tuck, a v tem, ko se je iztegnil nazaj, je najbrže okrenil krmilo na desno, zavore pa ni dovolj čvrsto pritisnil, kajti baš ko je hotel dejati Geor-giji toplo ogrinjalo okrog ramen, mu je voz ušel iz oblasti, in se, še preden ga je utegnil obrniti, s precejšnjo silo treskoma zaletel v skalno steno. »Zdaj pa imamo vraga!« je rekel Tuck Merry in zlezel s svojega sedeža. Georgijo je bilo dokaj nerahlo vrglo ob Calovo ramo, in v tem položaju je nekaj trenutkov slonela z glavo. »Moj Bog ali se vam je kaj zgodilo?« je stra-homa vprašal. »Ne verjamem,« je rekla s spogledljivim nasmeškom, »samo po glavi mi neznansko brni, in tilnik se mi zdi nekam izpahnjen.« Slovenski gospodarstveniki in slovenska samouprava Ugotovitve predsedstvenega poročila za plenarno sejo Zbornice za TOI v Ljubljani Poslovno poročilo predsedništva Zbornice TOI v Ljubljani, ki je b lo predloženo zbornični plenarni seji v sredo, se je dotaknilo tudi novega notranje političnega položaja Poročilo poudarja, da se je z ustanovitviio banovine Hrvatske tudi go-spodarsko-polit čni polcžai dravske banovine občutno spremenil in pravi o tem- »Slovenija, ki je imela že poprej zaradi svoje posebne gospodarske in socialne strukture ter izpostavljene periferne lege zelo težaven položaj, je bila z novim razvojem prilik postavljena pred stotine novih vprašanj, ki jih je izvedba sporazuma stavila na površje. Bi'o bi preuranjeno. ako bi hoteli v teh vprašanjih že danes zavzeti dokončno stališče. ker so stvari še v razvoju in se oblike bodoče ureditve še niso povsod jasno očrtale. V veliko razbremenitev in olajšavo nam je, da je s hrvatsko banovino končno ustvarjena protiutež proti centralističnemu pretiravanju na gospodarskem polju ki se je baš zadnje dve leti vedno jačie kazalo in vedno pogosteje pojavljalo Želimo, da se v okviru predvidene zakonite možnosti tudi dravski banovini da široka upravna, gospodarska in finančna samostojnost da bi mogla intenzivneie zado^iti potrebam ki ji jih nalaga sedanji čas in ki so v emin°ntnem interesu našega kulturnega. socialnega in gospodarskega razvoja ter zgradbe našega gospr-darstva« Zbornično poročilo torej poudarja, da ie v zvezi z vprašanjem bodoče banovine Slovenije rešiti še sto vprašanj in da oblike bodoče ureditve še niso jasno očrtane. Svari pred prenagljenostjo, podčr-tavajoč da bi bilo preuranjeno danes že reči končno besedo. Pri tem pa opozarja na posebno gospodarsko in socialno,strukturo naše ožje domovine in zlasti na njen izpostavljen- obmejni položaj. Zbornica se zato zaenkrat zadovoljuje z izrazom splošne želje, naj bi tudi mi dobili široko samoupravo. ki bi bila sposobna, da služi splošnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije Ta želja naše gospodarske zbornice je povsem upravičena in z nio se gotovo str:nja vsa naša javnost. Zaslužila bi bila, da bi se na zbonrčni seji o niej razvila razprava, sai bi bili mnogi odlični člani našega gosnr>darckeea zastopstva mogli dodati marsikatero namero in uvaževania vredno misel :n sugestijo. Včerajšnji »Slovenec« je oo svoji stari navadi postavil stvar na £lavo. Poneveril je prvi del zgoraj navedenega odstavka in »dokazuje« s citatom zadnjega stavka, da je to »jasna obsodba .Jutrovega' pisanja« Zalotili smo ga torei zooet na majhnem pobegu Namesto, da razpravlja o obsegu bodoče samoimrave in da pride z jasno besedo na dna. k a i si misli pod samostojno Slovenijo se vedno dela. kakor da bj mnral proti nekomu. menda celo nrnt; »Jutru«, braniti samoupravno načelo sni-h Ta taktika je postala že več kakor otročja. Beležke Novi senatorji Dne 12. novembra je bilo izvoljenih 47 senatorjev in po zakonu ima krona pravico, da jih sama po predlogu predsednika ministrskega sveta imenuje ravno toli-liko. Kr. namestništvo se je sedaj te pravice poslužilo. toda ne v polnem obsegu. Imenovalo je 37 senatorjev. Med meno vanimi sta dva iz Slovenije (dr Korošec hi dr. Kulovec), 12 iz banovine Hrvatske, drugi so iz Beograda in ostalih srbskih krajev. Senatorji so postali predvsem najuglednejši člani vlade: predsednik Cvetko-vič, podpredsednik dr. Maček, minister dr Budisavljevič, dr. Kulenovič in Boža Mak-simovič. Zanimivo je, da ni bil imenovan dr Laza Markovič, ki v vladi predstavlja tudi posebno grupo. Tudi za zemljoradni-ke ni bil imenovan njihov zastopnik v vladi* minister dr. Čubrilovič, temveč pred« »etinik stranke dr. Milan Gavrilovič. Iz Slovenije as bili med prejšnjimi člani senata štirje imenovani senatorji (dr. Korošec, dr. Kulovec, dr. Gregorin in Smo-dej). Število slovenskih senatorjev je torej sedaj 6, namesto poprejšnjih 8. Polovica novih senatorjev je laikov, polovica duhovnikov. Ti trije duhovniki so istočasno edini katoliški svečeniki v senatu. Posebnost Slovenije je tudi ta, da pripada vseh 6 novih senatorjev isti stranki (JRZ). Ravno tako zanimiva so imenovanja iz banovine Hrvatske. Med imenovanimi senatorji je 8 Hrvatov in 4 Srbi. Od Hrvatov pripadajo 3 HSS, (dr. Maček, inž. Košutič in dr. Krnjevič) dr Smodlaka stoji blizu SDS, dT. Ivo TaTtaglia blizu HSS. dr. Čingrja m dr. Račič sta politično neorganizirana nacionalista, bivši ban Mihalovič, znani kerestinski grajščak, je pristaš JRZ. Od Srbov iz banovine Hrvatske je dr. Budisavljevič predstavnik SDS, dr. Zec je bil popreje član JNS, dr Laza Popovič je neorganiziran nacionalist, bivši minister Magaraševič je predsednik banovinskega odbora JRZ. Med imenovanimi senatorji so štirje bivši pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke. Trije od teh, in sicer dr. Glušac, dr. Zec in dr. Kosta Popovič so iz stranke izstopili v znak protesta, ker se je pri decembrskih volitvah odločila za sporazum in za aktivno sodelovanje z dr. Mačkom. Eden izmed tedanjih disidentov JNS, dr. Krulj, je bil medtem 12. novembra izvoljen ?a senatorja na vladni listi. Samostojna demokratska stranka je dobila poleg ministra dr Budisavljeviča tudi še bivšega državnega podtajnika Srete-na Vukosavljeviča iz Južne Srbije Ostali senatorji so ali člani ali pa simpatizerji JRZ. Med imenovanimi senatorji ni nobenega pripadnika opozicionalnih strank, ako izvzamemo bivšega kraljevega guvernerja Jeremijo Živanoviča, ki sicer iz -TNS >> nikdar J vstopil, _ . O volitvah O razpisu volitev razpravlja »Hrvatski dnevnik« v svojem uvodniku. Pravi, da se še ne ve, kdaj bodo volitve Gotovo je samo to. da volilni zakon ki ga izdeluje minister pravde dr Markovič. še ni gotov in da bodo prihodnje volitve tajne in pro-porčne Prav tako še ni nič odločenega — pravi dalje »Hrvatski dnevnik« — o razpisu vo litev v hrvatski sabor Ve se samo, da ie volilni zakon za sabor predložen kraljev skemu namestništvu v podpis Zakon pa doslej še ni podpisan akoravno so to ne kateri listi že objavili Podpis volilnega zs kona za sabor so nekateri spravljali v zve zo z zadnjim obiskom bana dr ^ubašiča * Beogradu ki pa se ie mudil v prestolnic v prvi vrsti zaradi prenosa kompetenc » ministrstva prosvete na bansko oblast * Zagrebu. cialne politike, da kljub nujnim prošnjam še ni odredilo potrebnih kreditov. »Takega gnusnega škandala ne pozna svet od časa, ko so bile ustanovljene prve bolnice«. »Slovenski dom« daje izraza globokemu ogorčenju slovenske javnosti in zahteva uvedbo preiskave proti krivcem, ki naj jih zadene zaslužena kazen. čudimo se, da je moglo priti do tega groznega stanja, zlasti še, ker nam poročajo, da je umobolnica že v začetku junija i na banski upravi i pri ministrstvu za socialno politiko opozarjala na grozečo krizo. Zato smo tudi mi mnenja, da bi bilo nujno potrebno zadevo temeljito razčistiti in ugotoviti krivca ' f Nevšečnosti v dalmatinskih organizacijah HSS »Seljački dom«, glavno glas lo HSS, objavlja zanimivo izjavo strankinega glavnega tajnka dr. Jurija Krnjeviča, ki jo je dal dalmatinskim županom, ko so prišli na senatske volitve v Zagreb. Opozoril jih je na nezdrave pojave v nekaterh dalmatinskih organizacijah stranke. Tam so se pričeli prepirati med seboj razni lokalni prvaki stranke ter se boriti za položaje in ča- sti. 11 pojavi lahko povzroče stranki velike nevšečnosti ter ogroze celo edinstvo stranke in hrvatskega naroda v dalmatinskih krajih. Funkcionarji HSS se mora} pri svojem delu zavedati, da nima nihč; pravice se postavljati nad organizacijo ir ljudstvo. Kdor bo s takim početjem nadaljeval, dokazuje, da ni vreden poklonjene-ga mu narodnega zaupanja. Žrtev politične Intrige Leta 1937 je bil pred valjevskim okrož nim sodiščem zaradi uporabe falzificrranih dokumentov obsojen na leto dni ječe bivši narodni poslanec Vitomir Davidovič Kasači isko sodišče mu je znižalo kazen na 6 mescev ječe, ki jih je Davidovič tudi odsedel. V javnosti je vladalo prepričanje, da je Davidovič žrtev grde politične intrige, ki so jo skovali prijatelji bivšega ministra Djure Jankoviča. enega glavnih stebrov Stojadinovičevega režima Davidovič je pozneje zahteval obnovo procesa. kar pa je valjevsko okrožno sodišče odklonilo. Pač pa je na njegove pritožbo odredilo apelacijsko soddišče obnovo procesa ter ponovno razpravo. Pri tej je bil Davidovič v celoti oproščen, in bo sedaj tožil prijatelje Djure Jankoviča. Pomen nemškega vojnega vohunstva V »Politiki« je objavil jugoslovenski vojni strokovnjak razpravo o vzrokih naglega poraza poljske vojske Posebno poglavje posveča zaslugam izvrstno organizirane nemške vohunske službe, ki je s svojo akcijo pred in med voino mnogo doprinesla k tako nagli likvidaciji poljske oborožene moči. List piše med drugim: »Nemška vohunska s'užba ie znala naravnost mojstrsko izrabiti za svoje namene nemško narodno manjšino na Poljskem. Z njeno pomočjo je 'zgradila pravcato mrežo vohunskih central, ki so bile razprostrte preko vse Poljske. S pomočjo te vohunske mreže je bil nemški generalni štab vedno točno obveščen o vseh poljskih vojaških pripravah ter o razporeditvi poljskih sil na meji in v zaledju Poljska je bila že nekaj mescev pred izbruhom sovražnosti dobesedno prepravljena z nemškimi vohuni, ki so obrezuspešili skoraj vsako tajno akcijo poljskega vrhovnega vojnega vodstva. Nemško spijonažno službo je spopolnjevalo še nemško letalstvo, ki je zagospodarilo v nekaj dneh nad poljskim nebom ter spremljalo nato vsak po-kret vojske. Poleg tega je s pomočjo pa-dobranov spuščalo cele legije špijonov za poljskimi bojnimi črtami. Tako je lahko nemško vrhovno poveljstvo že v naprej pariralo vsako poljsko strategično in taktično namero.« Nemški židje in preskrba z živili »Volkischer Beobachter« ostro napada tiste Nemce, ki za denar prodajajo pod roko Židom perutnino, divjačino in ribe. Glavni organ narodno-socialistične stranke napoveduje proti takim Nemcem najostrej-še ukrepe ter jim grozi s koncentracijskim taboriščem. Ta kazen bo zadela v bodoče tudi tiste Nemce, ki prodajajo pod roko Židom življenjske potrebščine, katere so si nabavili na osnovi svojih izkaznic za živila. List pravi, da bo »ministrstvo za prehrano, če bo treba, tudi z najbolj drakon-skimi kaznimi preprečilo vsako kršenje predpisov o preskrbi prebivalstva z živili in življenskimi potrebščinami in bo znalo najti pota za nadaljnje onemogočenje vseh židovskih trikov pri nabavljanju teh predmetov«. Borba za Bosno Glasilo dr. Mačka ostro zavrača način muslimanske borbe in pravi, da je avtonomija Bosne proti volji Srbov nemogoča — Muslimanske zahteve in srbsko stališče Ne vzdrži*' razmere v umobolnici Ljubljanska vladna glasila poročajo, da je v jmobolnici v Ljubljani in na Studencu nastopilo glede prehrane nevzdržno stanje. Umobolnica nima več niti mleka, niti kruha niti mesa Na razpolago je samo še krompir tn nekaj moke ki bo pa v nekaj dneh tudi pošla V obeh zavodih se nahaja 845 bolnikov in skupaj z osebjem je treba prehraniti 1056 oseb. Opoldansko glasilo »Slovenca« obtožuje ministrstvo so- Zabeležili smo uvodnik »Muslimanske svijesti«, glasila bosanskih muslimanov, ki so pristaš HSS. List je v tem članku pro-rokoval Srbom usodne posledice, če ne pristanejo na avtonomijo Bosne in Hercegovine. Pri tem je operirala »Mislimanska svi-jest« tudi z dr. Mačkovim imenom in s Hrvati, ki da stoje v celoti za muslimanskimi zahtevami. Sedaj se je oglasil »Hrvatski dnevnik« glavno glasilo politike d: Mačka, z beležko »Hrvati ne marajo biti za nikogar bau bau.« Najprej pravi list, da so se gospodje okoli »Musl manske svijesti« samovoljno proglasili za nekako hrvatsko muslimansko nacionalistično glasilo, ker za njimi ne stoji nobena hrvatska politična organizacija. Za avtonom. jo Bosne in Hercegovine se bore razne skupine. med njimi tudi muslimanski del JRZ in muslimanska organizacija HSS pod vodstvom prof. Hak je Hadžiča nato »Hrvatski dnevnik« nadaljuje: »Način, kako se bori za to avtonomijo »Muslimanska svijest«, presega vse dovoljene meje. To je način, ki je hudo podoben izsiljevanju in grožnjam. Tako pisanje nima nobene zveze s hrvatstvom. Mi se odločno zavaruj _mo proti temu, da proglaša kdo Srbe v banovin Hrvatski za maniši no, ker uživajo in bodo uživali Srbi na Hrvatskem iste pravice kakor Hrvati. Povsem nesmiselno je tudfi obetati Srbom, da bodo imeli večino v Bosni n Hercegovini, če bodo pristali na avtonomijo. Kajti po logiki »Muslimanske svijesti« bi lahko postali Srbi v Bosn vsak trenutek narodna manjšina, čim bi se proglasili vsi muslimani za Hrvate Obratno pa bi postali tudii Hrvati »narodna manjšina«, če bi se musliman proglasili za Srbe Ako pa se ne bi deklarirali niti za Hrvate, niti za Srbe. potem bi »otrdili mnenje tisth Srbov ki proglašajo nuslimane sploh za anacionalne.« »Mi se odločno zavarujemo — piše daje »Hrvatski dnevnik« — proti temu, da bi kdo plaMl Srbe s Hrvati. Posebno grdo oa je, če to delajo ljudje ki se proglašajo 'A hrvatske nacionaliste Gospodje naj s. zapomnijo, da Hrvati ne žele bdtd za nikogar bau bau « Gornjo beležko je prinesel »Hrvatski dnevnik« v svoji četrtkovi številki. V včerajšnji št«vilki je posvetil zahtevi bosanskih muslimanov svoj uvodnik, v katerem ugotavlja, da bi bilo težko ustreči želji bosanskih muslimanov dokler ji tako odločno nasprotujejo bosanski Srbi. Med drugim stoji v tem uvodniku: »Izpolnitev želj in zahtev bosanskih muslimanov« 1e oovsem odvisna od stališča Srbov. Ako Srbi ne bodo pristali na avtonomijo Bosne ln Hercegovine, najbrže ne bo preostalo drugega, kakor jo razdeliti med banovino Hrvatsko m Srbijo v skladu z mišljenjem večine prebivalstva prizadetih srezov. Po tej razdelitvi bo ostalo še vedno gotovo število Hrvatov v Srbiji in gotovo število Srbov v banovini Hrvatski. Ker reorganizacija državne skupnosti nima namena služiti podjarm-Ijenju Hrvatov v Srbiji, niti Srbov na Hrvatskem, je povsem jasno, da bodo ti in oni v obeh edinicah popolnoma enakopravni. Vse banovine bodo samo sestavni deU skupne države. Med njimi ne bo niti carinskih meja, niti različnih valut, niti različne zakonodaje v onih delih legislature, ki je pridržana državnemu zakonodajstvu. Zaradi tega moramo o reorganizaciji državne skupnosti razpravljati mirno, objektivno In z ljubeznijo do krajev, za katere gre. Namen reorganizacije države ni oslabitev, temveč okrepitev države.« Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja uvodnik »Mi smo se odločili za Srbijo«. V njem pravi, da bosanski Srbi nikdar ne bodo pristali na kako državno avtonomijo Bosne in Hercegovine. Bosanski Srbi se ne dajo ločiti pod nobenim pogojem od Srbije. Teza o avtonomiji Bosne in Hercegovine je že danes z odločnim odporom vsega kar je srbskega v Bosni, odstavljena za vedno z dnevnega reda. čim je bilo postavljeno vprašanje nove preure" tve države na nače-' lu treh narodov je bilo za bosanske Srbe povsem jasno da se more Bosna priključiti samo Srbiji. Bosanski Srbi so doživeli dovolj grenkih razočaranj z Beogradom, ki jih je 20 let potiskal na stran, da bi al pridobil naklonjenost »nesigurnih«, dočim so mu bili bosanski Srbi »sigurni«. .Kljub temu pa se ne odrekajo Beogradu in Srbiji.« O bosanskem problemu je govoril na zemljoradniškem zboru v Nikšiču tudi novi izvoljeni senator Marko Vujačič, ki Je slovesno poudaril, da je »Bosna srbska. Pri nas v črni gori nI hiše, v kateri ne bi peli pesmi o Principu, in ni *ih med nami, ki bi pristali na to, da se F 'a Iztrga Srbiji. Srbsko srce bi take rane ne preneslo kar tako. črna gora in Bosna se ne bosta dali deliti od Srbije, s katero želita deliti vse dobro in hudo.« V Mostarju je bil se«*anek tamošnjih muslimanov. Na njem je poročal neki Sačir Konjhopodn ali gospodični • hrano, takoj ali 1. decembra. Medvedova cesta 5, III. nadstropje, levo. 30527-23 Prazne sobe S kuhinjo, pripravne tudi za mirno in čisto obrt, v pritličja, oddam. V hiii telefon in industrijski tok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 90J25-23 Sobe išče Komfortno sobo mestu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ii> fro »Profesor«. 30030-23« Stanovanje s hrano »čem za dijaka, k boljši družini v bližini učiteljišča. Ponudbe z- navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod značko »Stanovanje«. 304)3-23« lA&t. ZNAMKA ROTBART Zenitve Mladenič - 34 let, dobre narave, t dovršenim mojstrskim izpitom, v službi pri direkciji držav, železnic r Beogradu, želi poznanstvo premožne gospodične ali mlade vdove s posestvom, Slovenke. Po možnosti naj pošljejo fotografijo, ki se diskretno vrne, na ogl. odd. Jutra pod značko »Momak«. 30473-25 Zdravstvo OKAMA MAZILO iz zdravilnih zelišč, čudovit uspeh pn ranah, opeklinah, oiuljenjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih ia krastah na temenu, za razpo-kane prsne bradavice. — Glavna zaloga lekarn Mr. J. Oblak, St. Vid nad Ljubljano. > 187-40 Ujetnika v deželi lam 29 Johnu je skoraj sapa zastala. Kaj je bilo storiti v tej obupni stiski? A mahoma je pomislil, da mu pač ne bo težko uveljaviti svojo voljo, ko ga ti ljudje priznavajo za vladarja. Vsaj poizkusiti je hotel. Cin-Lo, ki je stal nedaleč od njega, je menda slutil, kaj se godi v njegovi glavi, kajti naglo je stopil k njemu ter mu šepnil na uho: »Ne, ni pomoči! Če komu, je meni žal, da sem spravil tebe in tvojega očeta v ta položaj; a kaj sem hotel? Imel sem ukaz, ki se mn nisem mogel odtegniti. Nikar ne izkušaj proglasiti očeta za nekrivega. S tem bi samo dosegel, da bi vajn oba usmrtili, zakaj ljudstvo nikoli ne prizanese vladarju, ki se je po njegovem mnenju izneveril dolžnosti!«_ TEHNIČNEGA URADNIKA, absolventa tekstilne šole, M je odslužil vojaški rok ali je oproščen vojaške dolžnosti, jugosl. državljan, mlajših let, a vsekako energičnega nastopa, IS 6 E večje tekstilno podjetje v Beogradu. Ponudbe lastnoročno pisane, s prepisi spričeval, curriculum vitae, navedbo plačilnih zahtev in event. referenc s fotografijo poslati na PUBLICITAS a. d., Beograd, poštni pret 60, pod »Mladja sila«. t Dotrpel je naS dobri soprog in oče, gospod BOLE MATIJA ŽELEZNIČAR V POK. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. t. m. ob 4. url pop. iz Knezove ul. 18, na pokopališče k Sv. Križa. LJubljana, Trst, Senožeče, dne 17. novembra 1939. Marija, soproga; Stanko, sla Nekaj iz okrožnice JZSS (Tudi prispevek k poglavja o reorganizaciji smučarskega športa) Te dni je JZSS poslal vsem pod-savezom in klubom daljšo okrožnico, ki daje nekoliko vpogleda v letošnjo otežkočeno delo pri savezu in zavzema deloma tudi stališče do zadnjih razprav za zeleno mizo, kjer je bilo veliko ln mnogo preveč govora o čim hitrejši reorganizaciji te športne panoge. Iz te okrožnice posnemamo naslednje glavne ugotovitve: Uvodoma je naglageno, da je dolgoletni generalni tajnik JZSS brez navedbe razloga odložil mesto ter, je nato upravni odbor na to mesto kooptiral g. Pavla K vedra. Savez ugotavlja dalje, da je v več smereh že začel priprave za prihodnjo sezono, vendar je pri tem zadel na velike težave. Na razna vprašanja ni od nikoder, razen iz Maribora, 'prejel nobenega odgovora, sploh pa se -je delo zaradi septembrskih dogodkov nadaljevalo lahko le z veliko zamudo. Govora je bilo tudi o naši udeležbi na zimskih olimpijskih igrah'v Ga-Pa, vendar so ti sklepi zaradi dogodkov po Evropi vsi vleč ali manj iluzorni. Zaradi splošne organizacije športnega življenja v državi je tUdI JZSS pričel s tem delom in sicer tako, da se bo vzporedno pripravljalo z delom za glavno sezono, pri čemer bo pravila za nacionalne saveze to vrhovni savez izdelal Zagreb. Upravni odbor je določil poseben odsek, ki ima nalogo zbrati vse to gradivo in izvesti vse priprave za reorganizacijo. Okrožnica se nato obširno bavl z znanimi akcijami gorenjskega podsaveza za čimprejšnjo ustanovitev samostojne slovenske smuške zveze in pa beograjskega podsaveza, ki je kratko malo naznanil »izstop iz JZSS in ustanovitev srbskega saveza«. Na vse to odgovarja JZSS z besedami, ki jih je prejel v pismu sarajevskega podsaveza, češ da obsoja rovarjenje in naslogo v članskih vrstah In odklanja vsako enostransko reorganizacijo, predvsem pa tako, ki bi Sla preko pravil in rušila disciplino. Sarajevski podsavez se je tako sam od sebe pridružil naziranju vseh podsavezov, razen gorenjskega In beograjskega, da je treba predvsem delati v športu in za šport, obenem pa proučevati reorganizacijo to ustvariti nekaj trdnega in solidnega to dobro pripravljenega. H kraju poziva savez svoje klube, naj delajo za skupnost In slogo v Interesu napredka in razvoja našega skupnega smuča rstva, naj poživijo delo v klubih, zbirajo mladino In se zavedajo, da se da s smotrnim delom mnogo koristiti razvoju našega »mn-čarstva, ^^ naj imafo pred očmi sknnne koristi naše domovine in naj se zavedajo, da je uspehe mogoče doseči le z veliko požrtvovalnostjo ln idealnim nesebičnim ter podrobnim delom v klubih ln naj bodo prepričani, da bo to podrobno delo prineslo lepe uspehe za podsavezne tn narodne saveze ter za ves smučarski šport. Oslabelim Znanstveno jc dognano, da regulira »KALE • FLUID« (ekstrakt iz žlez močnih živali) izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem io uravnoveša živčni sistem tako. da postane človek zopet močan ia sposoben za delo ia borbo za svoi obstanek. — Brezplačne detajlno literaturo zahte vajte: Beograd. Masarykov* 9, Miloš Markovič. -»KALE FLUID« se dobiva v vseh lekarnah. S. bo. 106537-33 mmiimm Hnbertns ' ašči k din 250 vse vrste dežnih plaščev, trenško ov, sukenj toplega >ertla Itd. oudl oo jrlznano nizkih cenah PRESKER, Sv Petra e. 14. INSERIRAJTE V »JUTRU«I V ftvr$t»|f V zagrebških listih čitamo, da so imeli te dni v Zagrebu sestanek naši kajakaši. Razpravljalo se je o reorganizaciji tega športa pri nas, ki pa bo nekoliko otežko-čena zaradi tega, ker ga gojijo vsega trije klubi v državi, ta sicer dva hrvatska ta pa Kajak klub Ljubljana. Po teh informacijah je verjetno, da bo ljubljanski klub pristopil kar h Hrvatskemu kajakaškemu savezu, ker za enkrat nima pomena ustanavljati samostojni kajakaški savez za Slovenijo. Kakor torej kaže, bo v bodoče vodil ves kajaški šport pri nas — Hrvatski kajakaški savez. Za jutrišnjo reprezentanino tekmo Za* greb—Bratislava je namesto podsavezne-ga kapetana, ki ga v zagrebškem podsa-vezu nimajo, upravni odbor ZNP določil naslednjo enajstorico: Glaser, Brozovič, Beloševič, Pukšec, Jazbinšek, Jutt, Meda-rič, Antolkovič, Lešnik W81f, Matekalo. Kakor se vidi, bo torej Zagreb jutri zastopal 90 odstotni Gradjanski, ojačen s po enim igralcem Haška in Concordije. Precej močna mestna reprezentanca Zagreba bo ta dan Igrala tudi na Sušaku. Te dni je imel eden najstarejših športnih klubov Jugoslavije, zagrebški Hašk redni občni zbor. Klub obstoja 37 let ta bo leta 1943. slavil 40-letnico. Haškovci imajo Mestni pogrebni zavod Občina ljubi)««* Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric ta tast, gospod MIHAEL HANAK Ma«fll«»c T.PJ), v Doka Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Prelog, G raz, 17. novembra 1939. BOŽA, soproga; OTON, sin In ostalo sorodstvo o POSOJILNICA v FRAMU, registr. zadruga s neomejeno zavezo je zgubila po kratki bolezni svojega odbornika in člana nadzorstva, gospoda dr. MIHAJLA STAJNKA odvetnika v Mariboru pogreb zaslužnega zadružnika bo v soboto, dne 18. novembra 1939 ob pol 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. čast njegovemu spominu! FRAK, dne 17. novembra 1939. NAČELSTVO P 660A* URE Z ZNAMKO ZVEZDI mJUt jg. Dobijo U v vseh boljftft trgovinah t urami po zadnjih poročilih vsega 11 sekcij ta 811 članov, so pa pri vsem tem v velikih finančnih neprilikah, v glavnem zaradi nogometne sekcije. V odbor so bili izvoljeni nekateri mlajši športni delavci s prejšnjim predsednikom dr. Marjanom Dujmovičem na Čelu. Josip Bradi, svetovni prvak v smušklh skokih ta rekorder iz Planice, si je ponovno zlomil nogo. Bradla spremlja podobna smola že vse leto, saj je znano, da si je po prvi nezgodi zlomil nogo še enkrat na mo-tociklu, zdaj pa že tretjič ta na istem mestu, toda to pot spet na treningu v planinah. Leon Knap, stari illrijanski smučarski prvak, živi trenutno v Sarajevu ta vodi tamkaj tečaj gimnastike v smučarskem klubu. Odlični napadalec Ljubljane Lah služi vojaški rok v šoli rezervnih oficirjev v Mariboru. Družbo mu dela Ratko Kacijan, znani igralec Hajduka, proti kateremu teče zdaj »iz formalnih razlogov« še preiskava zaradi dejanskega napada na sodnika. Svetovni rekorder Finec Maki je prejel od ameriške lahkoatletske federacije vabilo za več nastopov na ameriških prireditvah. Finska atletska zveza bo poskusila M&kija, ki je zdaj kot rezervist pri vojakih, oprostiti vojaške službe ta ga poslati v Ameriko. SK Ljubljana. Juniorjl igrajo jutri dopoldne prvenstveno teicmo. Na igrišču Jadrana naj bodo točno ob 9.30. Rezerva igra ta dan popoldne predtekmo z Grafiko. Glede postave moštva in nadaljnjih navodil naj se obrnejo igralci na tehnično vodstvo. SK Grafika. I. moštvo naj bo jutri ob 13. na igrišču ob Tyrševi cesti. — Načelnik. SK Ilirija (hokejska sekcija). V ponedeljek 20. t. m. ob 19. bo v klubskih prostorih nad kavarno Evropo strogo obvezen sestanek vseh igralcev. Brez izgovorov ta opravičil vsi to točno! Načelnik. SK Mars. Drevi ob 20. naj b->do vsi igralci I. moštva na Ambroževem trgu. SK Celje-nogometna sekcija. Jutri bomo Igrali važno prvenstveno tekmo s SK Hrastnikom v Hrastniku. Odhod lz Celja z vlakom ob 10.55. Imena igralcev na razglasni deski. Vsi in točno! Simpatizerji kluba so vabljeni. — Načelnik. Iz Ptuja j_Zvočni kino bo predvajal danes v soboto ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. velefiim »Lepotico«, dramo po znanem češkem romanu > Križu ob potoku« z Jerlno Stepničkovo v glavni vlogi. Kot dodatek f ilmatei žurnaL j— Dramsko društvo obvešča, da se je repriza Kreftovfli »Malomeščanov« preložila na torek 21. t. m. j_ Praznik nedtnjenja proslavi Sokol zelo slovesno. Na dan 1. decembra bo ob 9. služba božja. Ob 11. bo slovesna zaobljuba novih članov v prosvetni dvorani Mladike. popoldne ob 15. pa v Mestnem gledališču slavnostna akademija. J— Davi ca raoS&ja v ptujski okolici. Terjala je že nekoliko smrtnih žrtev. Starši se opozarjajo, da v sumljivem primeru takoj poiščejo zdravniško pomoč. j_ Ograj uničuje, v Grdim pri Stoper- cih je nastal ogenj v gospodarskem poslopju ta se je razširi tudi na hišo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno ta je oboje zgorelo do tal. škoda znaša 30.000 din. Menda so zažgali otroci, ki so se igrah z vžigalicami. I i Sobota 18 .novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav, napovedi, in paroaaa. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi, — 13.02: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Račko in Lia« ter »Ciciban« v zvočnih slikah. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Ze delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovoril s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. um: Janko-vič-Mirjevski. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pester spored. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd' 18.30: Lahka glaafoa. — 20: Narodne pesmtu — 21.10: Koncert orkestra. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Violinah« skladbe. — 20.30: Zvočna igra. — 21.30: Iz domačih oper. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20.10: Koncertni večer. — 21.20: Pester spored. — 23: Češki skladatelji. — Sofija 18.30: Orkester to pevci. — 19.45: Beethovnova »Miasa solenmis«. — 21.20: Plošče. — 22.05: Nočni koncert. — Dunaj 17.50: Koncert solistov. — 19: Plošče. — 20.15: Leharjeva glasba. — 22.50: Lahka 'n plesna muzika. — Beri»n 20.15: Glasbena slikanica. — 22.30: Melodija za lahko noO. — 24.10: Nočni koncert. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlaka rnaifo Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Va| v u— V društvu »Soča« bo drevi ob pol 21. v salonu pri »Levu« urugo predavanje. To pot nam bo povedal marsikaj zanimivega na svoj način g. dr. J. C. ubiaK s svojega potovanja v pokrajinah okoli Karpatov, o narouin in državan, Ki veurijo in oblačijo v njiiiovem okrilju tja do Črnega morja. Je to eden najzanimivejših delov Evrope, kjei so se vršili važni zgodovinski dogodki, a tudi pokrajina ima na sebi mnogo lepote. Predavanje bodo spremljale tudi ski-optične slike. Vstop vsakemu prost. K obilnemu obisku vabi društvo »Soča«, (—) u— Prometna nezgoda pred pošto. Včeraj okrog 13. se je pred glavno pošto pripetila razburljiva prometna nesreča. Policijski stražnik Stanko Virnik, ki je dodeljen leteči kontroli cestnega prometa, je z motociklom zavozil v 55-letno Ano Bran-clovo, prodajalko časopisov iz Florijanske ulice, in jo podrl na tla. Pri tem je Virnik tudi sam padel z vozila in dobil nekaj nerodnih poškodb. Branclovo so morali prepeljati na kirurški oddelek, prav tako pa je tu- di Virnik moral poiskati zdravniške pomoči. u— 15 tisoč Km po Severni Ameriki. V ponedeljek 27 t m. ob 8. zvečer bo predaval ;ng. Mitja švigelj v Frančiškanski dvorani o potovanju skozi večino združenih držav severne Amerike. Predavanje. Ki Do prikazalo vse zanimivosti tamošnjih krajev in prebivalstva, bo spremljalo 200 sk.optičnih slik. mnoge v naravnih barvah (Dufay-eolor film). Opozarjamo na to zan mivo predavanje, ki je aktualno posebno še zaradi današnjega stanja Združenih držav. Vstopnina bo minimalna. (—) o— JNAD Jugoslavija. Danes ob 16. bo v posvetovalnici dvanajsto nadaljevanje govorniškega tečaja. Vodi tov. Vekoslav iskra. Tajnik I. o— Akademske plesne vaje JASO. Dre-A ob 20. redna plesna vaja v Trgovskem domu. Tudi danes boste plesali zabavni ples Boomps a Daisy, ki je vzbudil toliko zanimanja v Ljubljani Vodi mojster Jenko, igra Adamič jazz. Podražitev bombaža Nove cene italijanskih predilnic so za 60 do 80% višje kakor pred vojno Iz Beograda poročajo, da bo v soboto 18. t. m. v Narodni banki konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju oskrbe naše tekstilne industrije z bombažem. Konferenc. bodo prisostvovali predstavniki tekstilnih podjetij, sejo pa bo vodil dr. Sava Obradovič, pomočnik trgovinskega ministra. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da se že dalje časa vršijo pogajanja z Egiptom zaradi dobave večje količ.ne surovega bombaža Po dobljenih informacijah so mero-dajni krogi v Egiptu v načelu že sprejeli osnove sporazuma za dobavo bombaža naši tekstilni industriji, rešti pa je treba še vprašanje ali bomo ta bombaž plačali v devizah ali pa v kompezacijskih dobavah našega blaga. Na konferenci bodo med drugim razpravljali o razdelitv; uvožene količine bombaža med domača tekstilna podjetja Verjetno je, da bo to vprašanje po-volmo rešeno. Pomanjkanje bombaža in bombažne preje povzroča vedno večje težkoče v naši tekstilni industriji, ki je primorana obratovati v skrčenem obsegu. Zveza tekst Ine industrije \ Beogradu je posle.'- trg rvinskemu ministrstvu spomenico, glede dobav bombažne preje iz Italije. Pri nedavnih trgovinskih pogajanjih z Italijo je bil sklenjen tudi dogovor glede dobave bombažne preje iz Ital je na podlagi prejšnjih zaključkov. Italijanska delegacija je obljubila, da se bo zavzela za čim prej- šnja dobavo po čim povoljnejših pogojih Italijanske predilnice zahtevajo sedaj povišanje csne v primeri s cenam, po zaključkih. Italijanske predilnice stavljajo namreč logoj, da morajo naša tekstilna podjetja prevzeti 40% razlike med cenami po starih zaključki in novimi cenami. Vrhu tega zahtevaj*, takojšnje plačilo na podlagi dokumentov brez skonta, in sicer franko italijanska meja ali italijanska luka. Brez pr's\ nka naših tekst.lnih podjetij na te nove pogoje italijanske predilnice ne dobe izvoznih dovoljenja. Naša podjetja pa mo-tpSd s" o svoj pristanek dr konca no-ver-^a. Pri novih zaključkih so italijanske predilnice povišale cene za 60—80%. Tako so povečale ceno za surovo prejo La Amerika. baza številka 20 od prejšnjih 8.30 na 15 lir za kg, to je za 6.70 d.n 80%. Od razlike 6.70 lire med staro in novo ceno naj bi pri starih zaključkih naše tekstilne tvornice prevzele 40%, tako da bi se cena zvišala od prejšnjih 8.30 na 11 lir C-ena za prejo Maco 40 je povišana od 14 na 22.50 lire, to je za 60%. Izvrštev starih zaključkov pa je vezana na pristanek naših podjetij na povišanje cene od 14 na 1740 lire Naša tekstilna podjetja so mnenja, da povišanje cene bombažni preji pri novih zaključkih presega ono mejo, ki bi bila upravičena glede na v šje cene surovega bombaža in narasle pomorske prevoznine in vzporedne stroške. Sklep okrožnega sodišča glede občnega zbara Električne zadruge v Šiški IVa P 733/39-5 SKLEP Okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani odd. III. je pod predsedstvom s. o. s. dr. šenka v navzočnosti sodnikov s. o. s. dr. Rupnika in s. o. s. dr. štruklja v pravdni stvari tožeče stranke Joška Zemljiča, posestnika v Spodnji šiški. Podlimbarskega 31. ki ga zastopa dr. Marjan Zajec proti toženi stranki Električn, zadrugi za Spodnjo in Zg. šiško r. z. z o. z. Spodnja šiška, Drenikova 40 zaradi spremembe dnevnega reda občnega zbora glede na rekurz tožeče stranke proti sklepu okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. oktobra 1939. opr. štev. IVa P 733/39-2, s katerim je bil zavrnjen predlog na izdajo začasne odredbe, v ne-ia, r>i seji sklen lo: Rekurzu se ugodi in se spremen-; pobija-ni sklep tako, da se izda naslednja: začasna odredba; Za zavarovanje zahtevka tožeče stranke Josipa Zemljiča proti toženi stranki Električni zadrugi za Sp. in Zg. šiško, r. z. z o. z v Spodnji šiški, da je tožena stranka dolžna spremeniti dnevni red izrednega občnega zbora z dne 29. 10. 1939. odnosno izre-nih ;n rednih občnih zborov po tem terminu tako, da mora sklepati občni zbor najprej o pritožbah izključenih članov in po ev. razveljavi jen ju izključitve prizadete člane pozvati na občni zbor ter pripustiti k izvrševanju članskih pravic na občnem zboru in šele po obravnavi in rešitvi te točke sklepati o likvidaciji zadruge in izvolitvi likvidatorjev ter o ev. drugih točkah, se prepoveduje toženi stranki kot nasprotnici ogroženega tožnika, da ne sme opraviti oz. Izvesti dne 29. 10. 1989. odnosno tudi ne kasneje občnega zbora z dnevnim redom, po katerem bi se kot l. točka obravnavalo in sklepalo o likvidaciji zadruge in izvolitvi likvidatorjev In šele kot 2. točka obravnavalo in sklepalo o vseh pritožbah, ld so jih vložili na občni zbor od nadzorstva Izključeni člani. Začasna odredba se Izda za toliko časa. da bo pravomočno rešena tožba IVa P 733 38 naidalje pa za dobo 18 mesecev. Tožena stranka mora tej prepovedi takoj po vročb tega sklepa ugoditi ker bo sicer proti njej v primeru protivnega ravnanja na predlog tožeče stranke izrečena denarna kazen v znesku 5.000 din v korist ubož-ne^i sklada mestne občine ljubljanske. Rekurzni stroški se ne priznajo. Razlogi; Pri reševanju predloga na izdajo začasne odre:be se sodnik nima spuščati v presojo, al: je tožbeni zahtevek stvarno utemeljen ali ne. Zadostuje, da je zahtevek verjetno izkazan § 338. odst. 1. in 5. Zahtevek pa je že verjetno izkazan, če je predlagana začasna odredba istočasno v tožbi. O tem, ali je tožbeni zahtevek, tak kot je stavljen, z ozirom na t 4 zadružnih pravil utemeljen ali ne. bo moglo biti dokončno odločeno šele s sodbo. Nobenega dvoma pa ne more biti, da bi postal tožbeni zahtevek. če bi mu bilo v pravdi ugodeno, ilu-zoren, če bi začasna odredba ne bila dovo ljena in če bi tožena stranka po svojem na-Čelstvu med tem na način, kakor to zatrjuje tožnik, izigrala izključene zadružnike s tem. da bi o najvažnejšem vprašanju o likvidaciji izvedla glasovanje prej kakor bi se omogočilo sklepanje o pritožbi izključenih članov, med katerimi je tudi tožnik. Zato je bilo rekurzu ugoditi. Izdaje začasne odredbe ni bilo vezati na kako varščino, ker toženi stranki kot taki ne more nastati iz tega, da da na dnevni red najprej sklepanje o pritožbi izključe- nih članov In šele potem druge točke, niti najmanjša škoda in ker zahteva že čut pravičnosti da postopa tako kakor zahteva tožnik, če bo izključitev članov potrjena na občnem zboru, tožnik in ostali člani itak ne bodo imeli glasovalne pravice, če pa bo izključitev razveljavljena, bi bdi© skrajno kr vično, če bi se tožnika izigralo ravno na ta način, da se mu onemogoči glasovanje o likvidaciji, ker so njegove članske pravice zaradi izključitve zaenkrat suspendirane. Zagrozitev kazni temelji na § 309 i. p. Rekurznih stroškov ni bilo priznati, ker se izda začasna odredba vedno na stroške predlagajoče stranke. Ljubljana, dne 15. novembra 1939. Okrožno sodišče v Ljubljani — Dr. Senk. SPOROČILO Sporočamo vsem potrošnikom bencina in nafte, da ne zadene lastnikov odnosno najemnikov črpalk za bencin in nafto zaradi pomanjkanja bencina in nafte nobena krivda. Imetniki črpalk so brez vsake zaloge ter jim bencinski kartel kljub ponovnim prošnjam in zahtevam ne dobavi novih zalog. Prosimo potrošnike, da to upoštevajo. Osrednji odsek trgovcev s tekočim gorivom pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine. Pomanjkanje bencina Poslednje dni se v avtomobilskem prometu vedno bolj občuti pomanjkanje bencina, ker je bencinski kartel omejil prodajo. P- vesteli te Beograda včeraj ni bilo dobiti na črpalkah niti kapljice bencina, medtem ko so lastniki motornih vozil doslej vendar dobivali gotove količine bencina. Kakor zatrjujejo bomo v kratkem dobili iz Rumunije 10 000 ton nafte. Naši tanki so že p^Hnl po Donavi v Rumunijo, da prevzamejo to nafto, ki je že deloma na poti. Kolikor bodo začasno uvedene omejitve, bodo zadele predvsem lastnike zasebnih avtomobilov ter avtobusni promet na progah ki so konkurenčne državnim •»-'-žilicam. Včerai je bila v Beogradu konferenca pristojnih ustanov, na kateri so razpravljali o ukinjenju mestnega avtobusnega prometa. Po najnovejših informacijah, ki so prispele iz Beograda, je bil včeraj v Bukarešti podpisan <~Tazum med našo državo in Rumuniio ciede dobav nafte. Ker so transporti že na poti in nam je obenem za bodoče zajamčena redna dobava moramo pričakovati, da bo bencinski kartel pričel zopet redno oskrbovati črpalke z bencinom u- ••• '—ncina ima precej na zalogi, dolžan na ^žati -ezervo v višni ene četrtine 'etne potro*"*° Ce bo z novim uvozom nafte zasigurano vzdrževanje teh predpisanih rezerv ne bo ovire za nadaljnjo prodajo bencir v prejšnjem obsegu. Nadalje nam poročajo iz Beograda, da je bila včeraj ponovna seja odbora za kontrolo določanje cen bencinski mešanici, ki je sklenil povišati odstotek špirita v bencinski mešanici od 20 na 26%. odbor pa je odklonil vsako nadaljnje povišanje cene bencinski mešanici. Posestne spremembe v Ljubljani V drugi polovici oktobra so bile v zemljiško knjigo ljubljanskega sodišča zaznamovane tele posestne spremembe (spremembe izpod 20.000 din kupnme niso upoštevane): Stanislav Arko, višji veterinarski svetnik iz Vukovara je prodal gostilničarjev! ženi Pavli Hočevarjevi s Tyrševe ceste 13 stavbno parcelo v Kersnikovi ul. 5 s poslopjem, dvoriščem in vrtom za 170.000 din. Ljubljanska kreditna banka je prodala Anici Škufca s Ceste 29 oktobra štev. 1 parcelo ob Jadranski cesti v Gradiškem predmestju v skupni izmeri 2710 m* za din 216.800. Benedikt Lutman iz Trnovske ulice 19, je prodal trgovski pomočnici Antoniji Zalarjevi s Starega trga št. 3 v Trnovski ulici hišo in zelenjadni vrt v izmeri 855 m* za 80.000 d n. Franc Tome, posestnik v Dravljah. ie prodal učiteljici Marjeti Prašnikarjevi iz Pražakove ulice 19 parcelo v Dravljah v izmeri 915 m* za 54.900 din. Ljubljanska kreditna banka je prodala kapetanu bojnega broda Mirku Pleiweissu iz Zemuna, zdravnici dr Lei Fajdiga-Pleiweissovi in sodniku Karlu Pleiweissu v Gradiškem predmestju hišo št 13 z gospodarskim poslopjem ter vrtom v izmeri 815 m* in dvoriščem v izmeri 516 m* za 355 000 d n. Franc Dremelj, trgovec in posestnik iz Daljne vasi pri Lavrici je prodal Antona Žagarju s Sel hišo št 20 in dvor na Rudniku ter pašnik za 190.000 din. Ferdinand Acetto, višji magistratni tehnični nadzornik iz Lavričeve ul. 4 je prodal kiparju Borisu Kalina iz Knafljeve ulice parcelo ob Lavričevi ulici v Kapucinskem predmestju v izmeri 688 m1 za 100.000 din. Dražba Sv. VincencUa Pavel skega je prodala Hranilnici dravske banovine njivo v Sv. Petra predmestju L del v izmeri 2130 m* za 137 808 din. Jožef Habjan, posestnik v Zg. Šiški 37. je prodal posestnici Greti Kocbekovi z Emonske c. 25 dva travnika in dve njivi v skupni izmeri 15.599 m8 za 250 000 din Jože Tomšič, posestnik in zidar v Novih Jaršah št 79. je prodal zastopnikom Društva slepih v Ljubljani parcelo v Stoži-cah v izmeri 532 m* za 95.000 din. Josip Curhaiek je prodal zakoncema Mariji in Antonu Rupnika njivo v Spodnji Šiški v izmeri 498 m* za 30 000 din. Josip Olup ml. s Starega trga 1 je prodal katehetu Josipa Premrovu z Zaloške ceste II parcelo v Karlovškem predmestju v izmeri 1923 m1 za 30.000 din. Stanko Sitar, posestnik v Stožicah št. 7 je prodal posestnici Franji Karbovi z Jesenic dve njivi v Brinjah v skupni izmeri 1310 m1 za 64.540 din. Jožefa in Štefan Završki, posestnika v Vižmarjih št. 142 sta prodala Katarini Ar-hovi, iz Sibenika parcelo in hišo v Viž-marj:h št 142 za 39.700 dia Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala prof. dr. Josipu Menceju iz Maribora hišo na Brdu št. 46 v Zg. Sišk: in vrt za 36.000 din. Mira in Dušan Medved, posestnika v Zilskega ul. 3. sta prodala posestnikoma Jožici in Francu Hafnerju lz Dravelj stavbišče v izmeri 590 m8 po 45 din m1 zr skupno vsoto 26.550 din. Anton baron Codelli s Kodeljevega je prodal Alojziju Vrtvncu z Vidovdanske ceste št. 20 parcelo v Vodmatu v izmeri 552 m® za 30.000 din. Peter Tomšič, posestnik s Kongresnega trga 3/III je prodal Josipini Kunčevi iz Knafljeve ulice 4 parcelo z začeto gradnjo v Sp. Šiški za 470.000 din. Edvard Cernič, posestnik in stavbni podjetnik s Celovške c. 246 je prodal poštni uradnici Mariji Kutnar z Mestnega trga št. 9 hišo št. 173 v Dravljah z vrtom v izmeri 104 m* za 180.000 din. Josip Ferjančič, posestnik v Mali vasi pri Ježici. je prodal zakoncema Mariji in Francu Lamplju iz Novih Jarš št. 27 parcelo na Stožicah v izmeri 520 m* za din 46.500. Jože Matjan, posestnik v Vižmarjih Je prodal posestniku Ivanu Peterlinu iz Pod-boršta št. 25 njivo v Vižmarjih v izmeri 998 m2 po 30 din m1 za skupno vsoto din 29.940. Gospodarske vesti = Padec žitnih cen v Vojvodini. Včeraj je cena pšenici na vojvodinskem žitnem trgu po zadnjem naglem dvigu občutneje popustila. Cena potiski pšenici, ki se je v sredo povzpela na novosadski borzi na 209—211, je včeraj padla na 196—198. Tudi moka se je pocenila za 5 din pri metrskem stotu. ■ Pred ponovno podražitvijo Italijanske ga riža. Po informacijah iz Italije namerava italijanska ustanova za kontrolo in določanje cen rižu ponovno povečati ceno za riž, namen j'n izvozu. Cena rižu za izvoz se določa v Italiji vsake 3 mesece. Današnja cena italijanskemu rižu za izvoz v našo državo znaša 197 lir za 100 kg. franko naša meja. Nova cena pa naj bi znašala po italijanskih informacijah 212 lir. «■ Hranilnica dravske banovine Mari-bor-Celje je izdala svoje letno poročilo za preteklo leto, iz katerega je razvidno da je znašal lani čisti dobiček 574.000 din (po že izvršeni dotaciji 500.000 din pokojninskemu skladu, 297.000 din rezervi za tečajne izgube in 90.000 din posebni rezervi). Hranilne vloge na knjižice so lani narasle na 45.9 milijona din (prejšnje leto 42.9), vloge v tekočem računu pa na 62.4 milijona din (prejšnje leto 485). Bilanca izkazuje za 8.4 milijona dm gotovinskih sredstev in za 2 milijona din blagajniških zapisov, za 293 milijona din dolžnikov v tekočem računu, za 54.7 milijona din komunalnih posojil in za 5.7 milijona din hi-potekarnih posojil. n sladkorna tvornica Crvenka zvišuje glavnico. Za 18. december je sklicana Izredna skupščina delničarjev »Crvenke«. tvornice sladkorja d. d., in sicer zaradi sklepanja o predlogu za poviranje delniške glavnice od 16 na 24 m lijc-iv dinarjev. — Nemški srebrni denar po 2 marki, ki so ga dali v promet leta 1925 bodo s 1. januarjem 1930 vzeli iz prometa Tisti srebrni denar po 2 marki, ki ima sliko oaar-šala v. Hindenburga, pa bo ostal še nadalje v prometu. Borze 17. novembra Na jugoslo venskih borzah no ti rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno po 14~K). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 35 v Beogradu pa so popustili in je prišlo do zaključka po 34.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nekoliko prijaznejši tendenci notirala 434—436 (v Beogradu je bil promet po 436.25—437). Zaključek je bil zabeležen samo v 4% severnih agrarnih obveznicah po 53 (v Beogradu po 52). Devize LJubljana. Oflcielnl tečaji: London 173.40—176.60, Pariz 98.05—100.35, New York 4418.75—4478.75, Curih 995—1005, Amsterdam 2344.70—2382.70, Bruselj 724— 736. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.50—217.70, Pariz 121.35—123.65, New York 5480—5520, Curih 1229.91—1239.91, Amsterdam 2899.95—2937.95, Bruselj 895.48 —907.48. Curih. Pariz 9.92, London 17.50, New York 445.375, Bruselj 73, Milan 22.50, Amsterdam 236.37, Berlin 178.50, Stockholm 106.10, Oslo 101.20, KSbenhavn 86. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434—436, 4% agrarne 52.50 den., 4% severne agrarne 52—53 ( 53), 6% begluške 81.75 bi., 6% dalm. agrarne 74.50—75.50, 6% Sumske 72.50—75, 7% stabiliz. 91 den., 7% invest. 97—98.50, 7% Seligman 99 den., 7% Blair 89.75 den., 8% Blair 94—95.50; delnice: Narodna banka 7100 den., PAB 202 den., Trboveljska 210 den., Gutman 45—55, šečerana Osijek 100 den., Osiječka ljevaonlca 150 den. Beograd. Vojna škoda 436—436.50 (436.25 —437), 4% agrarne 54 den., 4% severne agrarne 51.75 den. (52), 6% begluške 80.75—81 (80.75—81), 6% dalm. agrarne 75.75—76 (76), 6% šumske 72.75—74 (73—74), 7% invest. 99.75 den. (100), 7% Seligman 98.50 den., 7% Blair 89.75—90, 8<& Blair 93.75—94 (94), Narodna banka 7060 den., PAB 204.50—205.50 (204—205). Blagovna tržišča Žito -f- Chicago, 17. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87.50 za maj 85.50, za julij. 93.50; koruza: za dec. 50.50, za maj 52.625, za julij 53.25. -f- VVinnipeg, 17. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 70.875, za julij 75.625. + Novo»adska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca mlačna. Pšenica: baška okol Novi Sad 194 — 196; gor. b. 195 — 197; srem. 193 — 195; slav. in bar. 194 — 196; ladja Tisa 196 — 198; rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 140 — 142; banatska 137 — 139; pariteta Indija 140 — 142. Moka; baška in banatska »Ogc in »Oggc 290 — 300; >2« 270 — 280; »5« 250 — 260: >6« 230 — 240; >7« 200 — 210; >8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 — 370. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120. h življenia na dežel? SEVNICA. Zvočni k'no predvaja danes ln jutri senzacionalni film >Cuvaji Indije« z malo Shirley Temple. (—) DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. in 8. zvečer krasni film iz našega Jadrana »Princeza koral«, I ta Rina, Sve-tislav Petrovič. Prihodnji fJm v četrtek 23. t. m. »Mr. Motto«. (—) JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes, jutri in v ponedeljek ob 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 3. utfl pop. vele-fllm »Na Soči 1917«. Med dodatki tudi najnovejši Univerza! tednik. — Sledi »ženska kaznilnica«. (—) Poročilu noše II. izdaje: Nemški vojni cilji »Vdlkischer Beobachter" o glavnih vojnih stremljenjih Nemčije Berlin, 17. nov. p. (United Press.) Včeraj Je bilo na Wilhelmstrasse ves dan zelo živahno. Neprestano so prihajali v kance larsko palačo zastopniki vojske, mornarice ln letalstva, ki so Imeli posvetovanja s kancelar jem Hitlerjem in njegovimi najožjimi sotrudnlkL Na merodajnih mestih naglašajo, da se pripravlja vojna proti Angliji do popolne zmage. Včerajšnji »Včlkischer Beobachter« piše, da ima Nemčija v nasprotju z izjavami francoske in angleške vlade naslednje cilje v sedanji vojni: « 1. Vzpostavitev mej Nemčije, ki bi ustrezale zgodovinskim, etnografskim in gospo-tarskim potrebam. 8. Ureditev celotnega življenjskega prostora Nemčije po narodnostih. 3. Poizkus ureditve židovskega vprašanja. 4. Nova zgraditev gospodarskega življenja v korist vseh, ki žive v omenjenem življenjskem prostoru. 5. Zajamčenje varnosti na vsem ozemlju. 6. Vzpostavitev poljske države, ld bo po svoji sestavi in vodstvu jamčila, da ne bo postala novo središče nevarnosti proti Nemčiji in RusijL 7. Vzpostavitev evropske varnosti. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 17. nov. (Havas.) s. Večerno francosko 150. vojno poročilo pravi: Lokalna aktivnost edinic v kontaktu ter arti-lerije. Pariz, 17. nov. s. (Reuter.) V Marseil-leu in Nimesu je bil danes tričetrturen letalski alarm. Najtesnejša povezanost dveh velikih imperijev London, 17. nov. br. (Reuter.) Današnji sestanek zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki je že tretji od pričetka vojne, je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Splošno naglašajo, da Je treba smatrati njegove rezultate za najvažnejši dogodek v Angliji in Franciji od pričetka vojne. že o priliki obiska francoskega finančnega ministra Reynauda v Veliki Britaniji so bila načeta vprašanja o najtesnejšem finančnem ln gospodarskem sodelovanju obeh držav, danes pa so bila določena načela o najtesnejšem sodelovanju Velike Britanije ln Francije tudi na vseh drugih področjih. S tega vidika pomenijo današnji sklepi vrhovnega vojnega sveta znatno razširjenje obveznosti, Id so izhajale za vsako izmed obeh držav Iz dosedanjih pogodb o zavezništvo, trgovinskem prometu med obema državama, o vzajemni finančni podpori v smisla valutnega sporazuma in še drugih pogodb. Londonski politični krogi naglašajo, da Je sedaj dejansko mogoče smatrati oba Imperija, francoskega In angleškega, ca enega. V vseh njunih akcijah bo ▼ bodoče prišla do Izraza eno-dušna volja obeh narodov. Doslej se je to omejevalo na vojaške operacije na kopnem, v zraku in na morju, na oba parlamenta, na liste in javno mnenje obeh držav. Sedaj se je absolutno sodelovanje razširilo še na vse gospodarske probleme, že kmalu bo prišlo to sodelovanje do izraza tudi v življenjskem standardu vsakega posameznega Angleža In Francoza, ker bo imel po današnjih sklepih vsak Francoz prav toliko življenjskih in drugih potrebščin na razpolago, kolikor jih bo Imel vsak Anglež. Ogromnega pomena pa bo to tesno sodelovanje obeh držav za splošni razvoj njunega vpliva na gospodarstvo vsega sveta. Francija in Velika Britanija bosta sleherno blago v tujini plačevali po enaki ceni in pod enakimi pogoji ter se bodo njune dobave v tujini med seboj samo izpopolnjevale. Tako bo obema državama dejansko mogoče ustvariti perfekten gospodarski sistem, ld nujno ne bo mogel ostati brez posledic tudi v borbi proti skupnemu sovražnika. Kolikor je bilo nocoj mogoče zvedeti, bo na osnovi današnjih sklepov vrhovnega vojnega sveta ustanovljenih sedem posebnih odborov, v katerih bosta obe državi zastopani po enakem številu. Vsakemu izmed prvih šest odborov bo poverjeno izvajanje tesnega sodelovanja obeh držav na določenem področju. Ta področja so: letalstvo, oboroževanje in surovine, petrolej, živila, pomorski promet in gospodarska vojna. Sedmi odbor bo imel koordinacijske naloge glede na poslovanje ostalih 6 odborov. Anglija In Velika Britanija bosta na omenjenih področjih nastopili kot ena sama država in posamezni odbori bodo za obe hkratu nakupovali po svetu vse potrebščine, ki spadajo v njihova področja. Na ta način se bo Izločila vsaka konkurenca med obema zaveznicama. Medsebojno si bosta omogočili nabavo potrebnega materiala. Na ta način bosta kot ogromna sila vplivali na normalen razvoj svetovnega trgovinskega prometa, kar bo končno v prid tudi nevtralnim državam. Predvsem pa bosta na ta način onemogočili sleherno gospodarsko krizo in s tem pripravljali tudi gospodarske osnove za normalen razvoj prilik že takoj v prvi dobi po vojnL češke visoke šole za tri leta zaprte Berlin, 17. nov. br. DNB 1e nocoj obja- I vila, da so skupine čeških intelektualcev, ki delujejo v tujini, po svojih zastopnikih v protektoratu skušale rušiti mir in red na Češkem In Moravskem s posameznimi uporniškimi akcijami. Nemške policijske oblasti so ugotovile, da so bili voditelji teh uporniških elementov tudi na čeških viso- kih šolah. Na njihovo pobudo je prišlo v oktobru in novembru do izpadov proti posameznim Nemcem. Zato so nemške pro-tektoratske oblasti odredile, da se češke visoke šole zapro za tri leta. Pri zadnjih incidentih, pravi agencija, je bilo 9 ljudi ubitih, a večje število sodelujočih demonstrantov in upornikov aretiranih. Rusija in Rumunija Curih, 17. nov. z. »Neue Zdrcher Zeitung« objavlja informacije svojega jugovzhodnega evropskega poročevalca, po katerih so jugoslovenski politični krogi mnenja, da pri rnsko-nemškem sporazumu vprašanje Besarabije ni ostalo neupoštevano. Nemčija si je od Rusije izgovorila, da se z Rumunijo med vojno ne bo zapletla v kakšen spor, ker je Rumunlja glavna nemška dobaviteljica petroleja, a poleg tega za Nemčijo zelo važna kot tranzitna država. Spričo tega si je sedaj mogoče razlagati nenaden optimizem y rumunsklh politič- nih krogih, ki je nastal pričetkom meseca novembra glede na nadaljnji razvoj odno-šajev med Rumunijo in Rusijo. Očitno je Nemčiji uspelo prav tedaj uveljaviti svoje stališče v Moskvi. Rumunski predlog turški vladi Carigrad, 17. nov. s. (Exhange Tele-graph.) Rumunski odpravnik poslov je stavil turški vladi v Ankari predlog za ustanovitev nevtralnega bloka balkanskih držav, ki bi vključeval tudi Bolgarijo. Turška vlada predlog proučuje. Lepota Je premagala žejrarja Neobičajna tatvina v Milanu Zane Grejt 12 Zakon zapada Roman »Za božji čas, nikar me ne imenujte .gospoda,« je odvrnil ta in zardel. Bil je nekoliko ljubosumen, ker njene prve be-seed med potjo niso bile namenjene njemu, in si je belil glavo, da bi našel dober predmet za razgovor. Njegovo ljubosumje — občutek, ki ga dotlej ni poznal — je bilo menda tudi krivo, da si je izbral povsem neprimerno vprašanje: »Hatfield vam je bil gotovo zelo všeč?« »O, seveda,« je neprisiljeno odgovorila; »spominja me nekega strašno zalega filmskega igralca, ki sem bila svoj čas več tednov na smrt zaljubljena vanj.« Cal se je začutil brezmejno iztreznjenega, kar oklofutal bi se bil za svojo nerodnost — če sebe ne, pa Bida Hatfielda, tega zoprnega bebca. »V tem oziru so torej dame na vzhodu in na zapadu enakega okusa,« je trpko odvrnil, »kajti tudi naša dekleta vsa frčijo za njim.« »Po tem takem je nekakšen moški ,vamp\« je smehljaje se dejala. Na to je molčal, zakaj v Tontski krajini je bil pojm ,vampa' za žensko, ki pogublja može, še neznan, in Cal se ni maral osmešiti s tem, da bi bil izdal svojo nevednost. Jezno je pritisnil z nogo na plinski vzvod, tako da je dosegel Ford kar fantastično brzino. »Ta je prava, dečko,« je vsa srečna vzkliknila Georgia. »Dajte, le dajte — ob takšni hitrosti človek vsaj čuti, da živi!« Hitrost je postala tako neznanska, da je Merry nehote potrepljal Cala po ramenu in ga očitajoče vprašal: »Kaj misliš res napraviti bratrancu veselje, da bo lahko pobiral naše polomljene kosti?« To je zadostovalo, in Cal je jel spet pametneje voziti. »Škoda — pravkar je jelo postajati zabavno.« se je našobila Georgia in skremžila temnordeče ustnice. »Ali vas ni nič strah, če tako divjamo?« jo je začuden vprašal. »Temu pravite divjanje? In česa naj bi me bilo strah?« »Da se ne bi kaj zgodilo, kakopak.« »Smešno — če si človek zlomi vrat, si ga pač zlomi.« Cal je prepadeno zastrmel vanjo — ta vrsta deklet je bila zanj nekaj tako novega, da ni našel besede. Pravkar so bili dospeli na klanec, s katerega je bil širok razgled na daljne gore, ki se je solnce žareče spuščalo zanje. Georgia je pogledala na desno in levo. »To je pa res mična pokrajina,« je mahoma dejala. »Mična pač ni prava beseda,« je Cal odvrnil. »Prekrasna je, gospodična Georgia, vzvišena — « »A, kaj še!« ga je kratko prekinila. Cal je bil ogorčen, in to ogorčenje se mu je tako živo pokazalo na obrazu, da ga je hotela Georgia potolažiti z majhno, ljubeznivo lažjo. »Z besedama ,kaj še' seveda nisem merila na navdušenje, ki ga čutite do tega prelepega kraja in ki ga z vami povsem delim,« je rekla, »ampak samo na to da me imenujete ,gospodično Georgijo' Kar .Georgijo' me kličite, saj mi je šele sedemnajst let — torej nisem stara škatla, ki bi jo moral vsak visoko spoštovati.« »Prav rad — če dovolite,« je Cal v zadregi zaječi jal ves potolažen. ker je slišal, da — nedvomno iz srca — priznava lepoto njegovega domačega kraja. Še nekajkrat ga je užalil njen malomarni način izražanja, saj ni vedel, da takšne besede niso njena duhovna last. marveč le govorica, kakršna je v newyorških plesnih barih običajna. Po solnčnem zahodu je postalo občutno mraz, in Georgia je jela tožiti, da jo zebe. »Žaiibog se nisem spomnil, da bi bil vzel s seboj kaj toplega za vas.« je rekel Cal, »ali nimate nobenega plašča med svojo prtljago?« »Seveda ga imam — a zdaj ne morem izkladati vse ropotiie — rajši naj- me zebe.« »Pripravna vaša obleka res ni — ta, ki jo imate na sebi.« »Kako to? Ni vam všeč?« »Po pravici rečeno: ne.« »Pa je vendar strogo po modi,« je nekam raz- draženo odgovorila, »vsi fantje so enodušno trdili, da še zlepa nisem imela tako srčkanega perja.« »Kakšni fantje?« je začudeno vprašal. »Moji prijatelji! Kaj vam pa ne ugaja na tem kostumu?« »O modi in srčkanem perju sicer nič ne vem,« je počasi rekel Cal, »a to, da vaša obleka ni prava za naše hribe, čutite zdaj na žalost sami — tu smo namreč šest tisoč čevljev nad morsko gladino, peljemo se pa še više. Povej, Tuck, ali nimaš v svoji culi kakšne odeje, ki bi jo lahko posodil tej nemi-lostni milosti vi?« »Že izkladam svojo ropotijo,« je odvrnil Merry, ki je muzaje se opazoval in poslušal prizorček ter se zasmejal. Cal je ustavil, da bi vzel odejo, ki mu jo je ponujal Tuck, a v tem, ko se je iztegnil nazaj, je naj-brže okrenil krmilo na desno, zavore pa ni dovolj čvrsto pritisnil, kajti baš ko je hotel dejati Geor-giji toplo ogrinjalo okrog ramen, mu je voz ušel iz oblasti, in se, še preden ga je utegnil obrniti, s precejšnjo silo treskoma zaletel v skalno steno. »Zdaj pa imamo vraga!« je rekel Tuck Merry in zlezel s svojega sedeža. Georgijo je bilo dokaj nerahlo vrglo ob Calovo ramo, in v tem položaju je nekaj trenutkov slonela z glavo. »Moj Bog, ali se vam je kaj zgodilo?« je strahotna vprašal. »Ne verjamem,« je rekla s spogledljivim nasmeškom, »samo po glavi mi neznansko brni, in tilnik se mi zdi nekam izpahnjen.« »JUTRO« It 909. bobb V nov! domovini ••• -■ 6 -40 vojakov v družini Francosko vojno ministrstvo je objavilo, da je smatrati g©. Francois Toumyje-vo v Poingonu za »najbolj patriotsko ženo Francije*. Ga, Tournyjeva ima med svojLmi sinovi, zeti in vnuki nič manj nego 38 vojakov. Zadnji član njene družine, ki je odšel na fronto, je bil neki zet, ki je po rodu Italijan, a se je na brzojavni poziv tašče takoj prijavil za vojno službo. Ko pozove-jo naslednji vojni razred, se bo število vojakov iz njene rodbine zvišalo na 40. Vlada je sklenila, da izroči patriotski ženi posebno odlikovanje. Orel napadel moža Poseben doživljaj je imel neki kmet lz Val Sesie v Italijt, ki je na nekem pobočju kosil deteljo. Nenadno ga je napadel velik orel in ga začel obdela vati s kljunom in kremplji. Po srditem boju je kmetu uspelo, da je pograbil sekiro m potem, ko je bil že resno ranjen po rokah m glavi, je utegnil svojega krilatega nasprotnika ubiti. Orel je tehtal pet kilogramov. aMiK B^tK^ft, 28. 1938. NM več cvetlic! V berlinskih umetnih vrtovih ne smejo zaradi vojne gojiti nobenega cvetja ve«. Ves prostor se mora porabiti samo ca po vrtnino Skupina baltskih Nemcev, ld je prispela iz Rige v Gdansk Trije Nobelovi taureati Terpeni, moškat in cibeton prof. Ružičke — Rotenon prof. Butenandta — Rastni vitamin prof. Kuhna Kakor je naš list že poročal, je švedska akademija znanosti podelila letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo jugosiovenske-mu rojaku prof. Ružički, ki deluje v Curih u, in prof. Butenandtu v Berlinu, ki je pfi moral nagrado zaradi znanega spora nemške vlade z Nobelovim odborom odkloniti. Prof. Ružička, po rodu iz Slavonije, je prišel 1. 1918. v Curih kot privatni docent, po kratkem delovanju v ženevski kemični industriji so ga pozvali v Utrecht na Holandsko, a 1. 1929 se je kot naslednik prof Kuhna vrnil kot vodja laboratorija za organsko kemijo na tehnični visoki šoli v Curih Sprva se je prof. Ružička bavil z raz;skovanjem rastlinskih eteričnih olj. Posebno so ga zanimali terpeni. sorodniki kafre in pinena, kot dišavne snovi. Zanimal se je nadalje za tehnično važni živalski dišavi moškat in cibeton ter mu je potem, ko mu je uspelo dognati njiju zgradbo, uspela tudi njih umetna izdelava V nadaljevanju teh študij in študij sorodnih snovi mu je mrelo ootem izdelati umetno moški spoln; hormon, kakor tudi druge medicinsko važne hor- mone. To mu je pred vsem prineslo visoko nagrado. Prof Butenandt se je po svojih prvih raziskavah o japonskem strupu za puščice rotenonu začel baviti z važno skupino sterinov, ki ji pripada ne samo važni an-tirahitični vitamin, temveč tudi vrsta važnih hormonov. Posebno uspešne so bile njegove študije o ženskih hormonih Zanimal pa se je tudi za snovi, k; povzročajo rak, in virusne proteine. Ta dela so oplodila področje medicine. Letos so z Nobelovo nagrado za kemijo lanskega leta nagradili tudi že prej omenjenega prof. dr. Kuhna ki deluje sedaj v Heidelbergu. Raziskoval je spočetka fermente pozneje so ga zanimala stereo-kemčna vprašanja ter skupina polienov, pri čemer je ugotovil da so snovi s podobno strukturo v naravnih barvilih kakor v rdečilu paradižnika, korenja in paprike. Ta barvila je z novimi metodami izoliral Kuhn in njegova šola sta pokazala, da je rastni vitamin soroden z barvilom v korenju, karotinom Raziskal in umetno pridelal je tudi druge vitamine ter hormone. o ferflfantii-®m tintami Vzorec je nevesta izgubila na peščini • • • Neka mlada Američanka je pred nedavnim od svojega zaročenca, bogatega Avstralca iz Townsvillea. prejela kot zaročno darilo vel'k br Ijantni prstan Na sprehodu z neko prijateljico ob obali je prstan izgubila. Američanka ga je hotela najti za vsako ceno. kajti zaročenec jo je hotel obiskati, in spravila je vso deželo pokonci. Cela množica ljudi ie začela 'skati prstan tx>-dnevi in ponoči v pesku Vsako zrnce so presejali. toda prstana ni bilo nikjer. Odškodnina za več nego 300 ljudi ki so v šestih d^eh preiskali neštete tone peska, je znašala okrog 70.000 din. Zjutraj tistega dne. ko b' bil moral zaročenec dospeti, je dekle odšlo z utripajočim srcem na postajo Trepetala je ob misli, kako mu na i izgubo sporoči Kako veliko pa je bilo njeno presenečenje, ko je stopil mladi mož z veselim obrarom iz vlaka in ji pomolil škatlico, v kateri ie bil prekrasen prstan popolnoma podoben tistemu, ki sa ie bila izgubila. Izkazalo se je, da je bil prvi prstan samo. vzorec, ki ji ga je zaročenec ooslal zato. da bi videl, ali je takšen prstan po njenem okusu. Pismo lr je naznanjalo tn oo^kiis-no pošiljko, namreč ni bilo dospelo do nje... Francoski general pozdravlja polkovno zastavo oddelka, Id se je posebno izkazal pred sovražnikom ' " ) Resničen filmski pretep Enajst ranjenih na bojišču ANEKDOTA Mark Twain je bil baš pri zajtrku v majhnem letovišču, ko se mu je približalo odposlanstvo tistega kraja in ga prosilo za prispevek ki naj bi pomagal zgrad ti ograjo okoli pokopališča. Mark Twain je odklonil. Možje pa so bili menda prepričani, da bo imel drug poskus uspeh in so se mu javili naslednji dan spet Dri zajtrku. Z dolg m govorom so mu razložili svojo prošnjo. Mark Twain jih je po vrsti prijazno pogledal, nato je dejal: »Gospodie, čemu bi to ograjo sploh postavljali? Ne vidim zanjo pravega razloga Tisti, ki že tam ležijo, itak ne morejo več proč. a tisti, ki še niso tam, gotovo nočejo tja!« Italijanska filmska družba Scalera izdeluje nov film, za katerega so snemali tudi prizor nekega gostilniškega pretepa. Ta prizor so tako resno odigrali, da je obležalo na bojišču enajst ranjencev. Režisei je svoje karakteme igralce m komparze podrobno poti čil, da >)i -rm-že-stveni prizor v gost lni čim bolje, odigrali Možu, ki je predstavljal gos1 in;ča rja. je dal pravo vino na razpolago. >la b: gial-cem ne bilo treba igrati samo z umetnim razipoloženjem. Razpoloženje je res razveseljivo naraščalo in pretep ki je bil loloren v programu, se je začel s čudovito silo. Sto- li, noge miz in kozarci sc frčali po zraku ženske so vreščale in podžigale moške. Mož pri kameri je vrtel z vso vnemo, režiser je bil kar presenečen. Končno pa je odrsk'm delavcem postala stvar le malo prehuda in so pozvali ateljejske gasilce. Le s težavo so mogli ti s krepkimi curki mrzle vode pogasiti vroče občutke igralcev. A vsi udeleženci pri pretepu vendarle n so mogli brez nadaljnjega zapustiti bojišča. Enajst igralcev, med njimi nekatere ženske, so odnesli tako težke poškodbe, da jih je bilo treba spraviti v bolnišnico, kjer bodo ostali vsaj po nekoliko dni. VSAK DAN ENA Francoska letala so prisilila nemikl bombnik, da se je »postil za francosko črto, Stirji člani posadke so bili pri tem ujeti V Milanu je prišla zelo lepa, mlada ženska na policijo in povedla z jokajočim glasom, da ji je izgin la listnica s 3000 lirami. in važnimi papirji Ker je 'jila kratko prej na postaji sredi gneče, skoraj m bilo dvoma, da je postal žrtev žeparja. Uradn ki so ji dali le malo upanja, da bo prišla do svojega denarja. Toda že naslednji dan je prejela mlada; ženska pismo z listnico ki je v njej manj- kal le en tisočak in fotografija. V priloženem listku je tat izjavil, da se je bil v njeno sliko do ušes zaljubil in da se zato ne more odločiti, da bi si obdržal ukradeni denar. Sicer je bil zavoljo svojega trenutnega slabega položaja prisiljen. da si je izposodil 1000 lir, a ob bližnji priliki bo vrnil tudi to. Edino, kar si želi obdržati, je njena fotografija. Naglušni pri zdravniku: »Koliko pa sem dolžan za pregled, g. doktor?« »Osemdeset dinarjev?« »Koliko? Sto dinarjev?« »Rekel sem: sto in osemdeset. . .« (»Texas Ranger«) Češe ne veš, zda] izveš: da je umrl v 81. letu svoje dobe znani ameriSki »kralj bakra«, finančni mogotec Guggenheim; da je obhajal italijanski dnevnik »Popo-lo d' Italia« te dni srebrni jubilej pet in dvajsetletnico izhajanja; da je Amerika popolnoma ustavila paketni promet z Nemčijo zaradi transportnih ovir preko Oceana; da so nemški letalci pri napadu na šet-lamidske otoke metali bombe posebnega tipa, ki lahko prebijejo celo močne jeklene plošče; da je nedavno v Pragi začela poslovati »avtomobilska knjižnica«, namenjena za izobrazbo Cehov v praških predmestjih. da je bilo mesto Lodž priključeno nemškemu ozemlju, čeprav ima 58 odstotkov poljskega, 7 odstotkov nemškega in 35 odstotkov židovskega živi j a. Skrivnosti Tihega oceana Neraziskane morske struje — Manj soli kakor v drugih morjih Da znanost niti v teh razgibanih časih ne miruje, kaže ameriška odprava, ki je zdaj odrinila v Tihi ocean z namenom, da razišče nekatere uganke, ki jih to največje in najgloblje izmed morij zastavlja znanosti. Talne razmere Tihega oceana so zelo malo znane. Vemo le to. da ima to vele-morje med Ameriko in Azijo premnogo globokih lijakov. Posebno ob jugovzhodnem robu Pacifika in vzdolž zaoadnih otočnih lokov so izmerili izredne globine. V takozvanem Filipinskem jarku oa so odkrili sploh največjo doslej znano mor- znaša 10.793 m, globina Tihega dočim oceana Čast junakom! t sko globino, ki 1 znaša srednja okrog 4300 m. Toki v Pacifiku še niso tako raziskani kakor v Atlantskem oceanu, zdi se, da so dosti bolj zamotani nego ti, posebno na jugu, kjer motijo številna otočja in moo-sun rednost njihovega gibanja. Tudi plima in oseka v Tihem oceanu še nista mnogo raziskani. Ta ocean zaledeni samo v robnih morjih. Nenavadna je toplota njegovih voda. Se v globini 1000 m merijo njegove vode mestoma 5 stopinj nad ničlo, v globinah 4000 m pa so izmerili 1 do 2 stopinji nad ničlo. Soli je v Tihem oceanu manj nego v drugih oceanih. Poleg talnih raziskav bo eksoedicijsfea ladja, ki je opremljena z najmodernejšimi zvočnimi grezili. opravljala magnetske meritve in raizskovala domnevna potresna središča. Najti hočejo ta ognjišča, ki so povzročila številne morske potrese zadnjih petih let. Odprava, ki jo vodi G-fl-bert Grosvenor, predsednik ameriške geografske družbe, bo raziskovala območje, ki obsega okrog 180 milijonov kvadratnih kilometrov, zato je umrljivo, da namerava ostati v Tihem oceanu najmanj dve leti. Bombnik leži na tleh