Mostnina plačana » gStovlat. Leto xym., št. 144 Upravnistvo, uJUDijana, cinafijeva Ulica 6 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen St 105.24L Ljubljana, četrtek 24. junija l93i Bela Ljubljana Sprejem zmagovitih sokolskih telovadcev, ki so se vrnili iz Beograda s pribor j enim mečem kralja Aleksandra, in sprevod, ki se je razvil od kolodvora do Narodnega doma, sta pomembna z raznih vidikov. Kdor je videl prekipevajoče navdušenje tisočglavih množic, kdor je slišal oduševljene klice sprevoda in špalirja, mu ni ostalo prikrito pravo in pristno čustvovanje prebivalstva slovenske prestolnice. Z elementarno silo je kakor orkan bruhnilo na dan in. ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so zadobile lice, kakršnega imajo samo ob priliki največjih narodnih prireditev. Spominjam. 1 se, da smo že cesto sprejemali sokolske zmagovalce, ko so se vračali iz tujine ali z bratskega juga, toda nikoli se to še ni zgodilo s takim spontanim, prekipevajočim navdušenjem kakor v torek zvečer. Vso dolgo pot od kolodvora do Narodnega doma so obrobile pozdravljajoče in vzklikajoče množice, z vseh hiš so se glasili pozdravi, deževalo je cvetja in nad vsem mestom je valoval gromoviti sokolski »Zdravo!«, neprestano ponavljan iz tisoč in tisoč grl. Bela Ljubljana je z izredno prisrčnostjo pokazala svoje napredno jugoslovensko lice in svojo tradicionalno privrženost sokolski misli. Poseben pomen te čudovite razigranosti množic je v spontanosti. Brez organizacije, brez reklame, brez pritiska in groženj, na par običajnih notic v listih, so prihiteli tisoči in tisoči, da dado duška svoji globoki notranji vzhičenosti. Kdor ima ostro uho za glas ljudstva, kdor skuša razumeti spontani izbruh dolgo zadrževanega oduševljenja, si bo znal storiti pravilne zaključke iz te veličastne manifestacije. Predvsem je jasno eno: Ljubljana ne dopušča, da bi kdorkoli položil roko na Sokola, s katerim je naše napredno mesto spojeno z dolgoletnimi slavnimi vezmi. Beograjsko tekmovanje ni prvo, v katerem so Sokoli proslavili našo prestolnico. Naš Sokol je nastopal s častjo že na mednarodnih prireditvah, ki se jih niso mogli udeležiti daleko večji narodi. Z vseh takih prireditev se je vračal z uspehom v svoje rodno mesto, ovenčan s slavo. In bela Ljubljana dobro čuti, da je slava Sokolstva tudi njena -slava. Predsinočnjim je dala mogočnega izraza tej svoji veliki ljubezni dc Sokola. To pa je samo osnovni moment in razlog za sinočnjo veličastno manifestacijo. Globoko v srcih množic je gorela še druga misel, ki jo je nacionalna Ljubljana razločno razodela tudi tistim, katerih ušesom sinočnji klici ljudskih tisočev niso bili prijetni. Nadejamo se. da jim bo to resen opomin, kako jalovo je početje, da bi se našemu mestu s ponarejenimi prireditvami vtisnil potvorjen pečat in se proglasila Ljubljana za premagano napredno trdnjavo, za torišče pogaženega nacionalizma, naše meščanstvo vseh slojev pa za pasivne gledalce tega, kar se zadnje čase dogaja po Sloveniji. Manifestacija je odločno opozorila nasprotni tabor, naj se zadovolji s tem, kar mu je po sili razmer avtomatično kot zrel sad padlo v naročje. Prazne so nade, da bi slovenska prestolnica omahnila in poteptala svojo sokolsko in nacionalno tradicijo. Gromoglasno so sinoči izpovedale tisočere množice: »Ljubljane nimate in je nikoli ne boste imeli!« V mogočnem taboru so posebno krepko odmevali mladi glasovi. Mladina je kakor svež val preplavila ljubljanske ulice s svojim vedrim optimizmom in s svojo nacionalno borbenostjo. Njeno navdušenje in niena odločnost napolnjujeta srca starejših s svežo krvjo, v njenih rokah se visoko in zmagovito dviga jugoslovenska trobojnica. Morda se je komu zdelo še prav nedavno, da je prišel iz veljave železni zakon o akciji in reakciji. Vsi ti so imeli v torek zvečer priliko, da so se znova poučili o aksiomih, da pritisk vedno rodi odpor. Ako se danes praskajo za ušesi in strme nad posledicami, ki so jih izzvali, naj to neugodje pripišejo svoji lastni kratkovidnosti in nespameti. Zavedajo pa se naj, da je odpor silnejši nego pritisk in da je ni sile, ki bi mogla za stalno potlačiti nacionalno zavednost Ljubljane in jugoslovenskega elementa po deželi. Samozavest, s katero je sinoči nastopila slovenska prestolnica, se bo plodovito razširila preko vse naše banovine in strnila v krepke vrste vse one Slovence, ki jim je pravo jugoslovensko domoljubje najvišji zakon, svoboda duha pa osnova zdravega narodnega življenja. Brez pretenj in brez nasilstva si nacionalno čustvovanje na Slovenskem zmagovito utira svojo pot in vse nasprotovanje dobiva znake bežne in meglene epizode, ki je le trenutno vrgla svojo senco preko slovenskih livad. Mnogo je že bilo reakcionarnih inter-mezzov v naši politični zgodovini, toda nacionalna misel je po vsakem takem presledku stala jačja ter je vselej zavzela še širše ljudske sloje in si okrepila svoje pozicije. Tudi to pot je sprožen mogočen domoljubni val in pri tem nimajo najmanjše zasluge ravno oni, ki bi hoteli na en mah izbrisati z lica slovenske zemlje veliko jugoslovensko Sdasei. NOVA DEMONSTRACIJA NEMČIJE IN ITALIJE Nemški in italijanski poslanik v Londonu sta obvestila Edena, da se Nemčija in Italija umakneta iz mednarodne kontrole v~ vodah London, 23. junija, br. Zaradi incidenta z nemško križarko »Leipzig« je prišlo do nove mednarodne krize. Nemčija je zahtevala, da velesile . Francija. Anglija, Italija in Nemčija- ki so 12. junija sklenile poseben dogovor glede izvajanja mednarodne pomorske kontrole v španskih vodah' irvedejo solidarno akcijo ter s skupno demonstracijo opomnijo valencijsko vlado, da ne bodo trpele nobenih napadov na kontrolne ladje. Obenem naj bi se valen-cijski vladi zagrozilo, da ji bo zaplenjena vsa njena vojna mornarica, če se dogodi le še en tak napad Anglija in Francija sta se tej zahtevi upirali, ker sta zavzeli stališče, da se mora ves dogodek z nemško križarko poprej natančno preiskati in slišati tudi mnenje španske vlade, ki jo Nemčija obtožuje. Tri dni so se vršila diplomatska pogajanja v Londonu, pa so ostala brez uspeha. Sinoči se je znova vršila konferenca med Edenom ter francoskim> nemškim in italijanskim poslanikom. Tudi ta konferenca ni doved-la do nikakega sporazuma. Kota nemške in italijanske vlade Že snoči se je z nemške strani zatrjevalo' da bo Nemčija odpovedala nadaljnje sodelovanje pri pomorski kontroli, če njene zahteve ne bodo sprejete. To svojo grožnjo je Nemčija danes izvršila, njenemu koraku pa se je pridružila tudi Italija Danes dopoldne je obiskal zunanjega ministra Edena nemški poslanik Ribbentrop ter mu Izročil naslednjo noto nemške vlade: Ko je nemška vlada dobila poročilo o napadu na nemško križarko »Leipzig« z dne 18. junija, je takoj obvestila države, ki sodelujejo pri pomorskem nadzorstvu na Španskem, da ni voljna izpostaviti svoje pomorske sile, ki imajo mednarodno nalogo, kot tarčo rdeči Španiji na visokem morju, Nemška vlada se je omejila na minimum poroštva, o katerem je mislila, da ga sme zahtevati za varstvo nemških ladij, tn je predlagala pomorsko demonstracijo štirih nadzornih držav, ki bi tako dale jasno na znanje, da obstoji očitna solidarnost med pomorskimi državami. Ker britanska in francoska vlada nista bili voljni sprejeti ta minimum zahtev, izjavlja nemška vlada z obžalovanjem, da med državami, ki sodelujejo v sistemu nadzorstva, ni duha solidarnosti, ki tvori neobhodni pogoj za izvedbo skupne mednarodne naloge. Nemška vlada je zato sklenila umakniti se dokončno iz sistema nadzorstva. Takoj za tem je obiskal Edena italijanski poslanik Grandi in mu izročil enako se glasečo noto italijanske vlade Tako z nemške, kakor z italijanske strani pa izjavljajo, da bosta Nemčija in Italija zaenkrat še nadalje ostali v londonskem odboru za nevmešavanje ter da priznavata vse obveznosti, ki sta jih prevzeli glede nevmešavanja v španske zadeve. Nočna seja nemške vlade Berlin, 23. junija, br. Snoči pozno zvečer je kancelar Hitler sklical v kancelarsko palačo konferenco glavnih poveljnikov nemške oborožene sile. Konference so se udeležili vojni minister general Blomberg, poveljnik vojne mornarice admiral Roder, minister za letalstvo general Goring ter šefi generalnih štabov vseh treh vrhovnih poveljnikov. Konferenca je trajala pozno v noč. Po tej konferenci je Hitler sklical sejo vlade, na kateri so proučili mednarodni položaji položaj v Španiji in določili stališče- ki naj ga zavzame Nemčija. O sklepih ni bil izdan nikak komunike. Kakor se je pozneje izkazalo, so na tej seji sklenili, da se Nemčija umakne iz mednarodne pomorske kontrole. O sklepih vlade je bil še v teku noči obveščen Mussolini. Italijanska vlada je imela davi sejo, na kateri je v celoti odobrila stališče Nemčiie fn Se pridružila njenemu koraku. Skupna demonstracija Nemčije in Italije V poučenih berlinskih krogih zatrjujejo, da je po odpovedi sodelovanja v mednarodni kontroli med Berlinom in Rimom sklenjen dogovor, po katerem bosta obe državi skupno izvršili demonstracijo pred Valencijo. Vojni mornarici obeh držav bosta obkolili valencijsko luko in tako opozorili valencijsko vlado na to, da sta odločeni z najostrejšimi sredstvi nastopiti proti vsakemu nadaljnjemu izzivanju. Pri tej demonstraciji se Nemčija in Italija ne mislita poslužiti orožja, toda če bi bile njune ladje kakorkoli napadene, bosta odgovorili z obstreljevanjem Valencije. Te Informacije portjuje dejstvo, da so vse nemške ladje, ki so sodelovale pri pomorski kontroli ter so bile razporejene vzdolž portugalske obale in v španskih vodah, dobile nalog, naj zapuste svoja mesta in nemudoma odpluje jo v Sredozemsko morje, kjer naj se pridružijo italijanskim vojnim ladjam, ki so se prav tako danes popoldne umaknile iz kontrolnega pasu, ki jim je t>tl dodel jen. Seja italijanske vlade Rim, 23. junija, o. Danes dopoldne se je vršila izredna seja vlade, na kateri so razpravljali o mednarodnem političnem položaju in o neuspelih pogajanjih londonskih poslanikov Nemčije, Italije in Francije z angleškim zunanjim ministrom glede ponovnih napadov na nemško kontrolno vojno ladjo. Seja vlade je trajala dve uri. , Med sejo je zunanji minister ponovno po telefonu govoril z italijanskim poslanikom v Londonu Grandijem. Kmalu po seji je bil objavljen službeni komunike, ki pravi: Italijanska vlada ugotavlja v zvezi s poslednjimi dogodki v Španiji, da so se v Londonu vršila pogajanja za izvajanje sporazuma o reorganizaciji pomorske kontrole v španskih vodah z dne 12. junija, ki pa so ostala brezuspešna. Na teh pogajanjih se je celo izkazalo, da med prizadetimi kontrolnimi velesilami ni mogoča zadostna solidarnost, da bi se kontrola uspešno izvajala. Zaradi tega je italijanska vlada dala italijanskemu poslaniku v Londonu potrebna navodila, da odpove svoje nadaljnje aktivno sodelovanje v nevtralnostnem odboru. Stališče Nemčije Berlin, 23. junija, br. V zvezi s sklepi nemške vlade je uradni dopisni urad objavil daljši komentar, v katerem opisuje razvoj dogodkov v zvezi z napadi na kontrolne ladje ter omenja določbe sporazuma štirih velesiL Nato nadaljuje: V Londonu skušajo sedaj jasno te določbe tolmačiti v nasprotju z duhom in namenom sporazuma. Tako postopanje bo samo ohrabrilo valencijske roparje, da bodo še nadalje napadali kontrolne ladje. Za Nemčijo je tako stanje neznosno. Tudi ne more dopustiti, da bi kdorkoli dvomil v re ničnost nemških uradnih ugotovitev. Novo tolmačenje sporazuma velesil predstavlja zavlačevanje, ker bi prišlo do več mesecev trajajoče mednarodne preiskave ,ki bi na koncu ostala ipak brezuspešna. Pod takimi pogoji je v;aka kontrola nemogoča in nesmiselna. Pri takem postopanju je nemogoče sodelovanje katerekoli države, ki se zaveda odgovcmosti in ki hoče red in mir uspešno zaščititi. Spričo tega je neobhodno potrebno, da Nemčija sama zaščiti Svoje interere in svoje ladje in to s sredstvi, ki »o primerna in sposobna, da onemogočijo ponovitev t«klh zločinov. Nemška Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da se z njenim stališčem popdLnoma strinja tudi italijanska vlada. Tudi v tem primeru se je praktično pokazalo sodelovanje obeh držav, ki služi zgolj obnovi reda v Evropi in zagotovitvi evropskega in svetovnega miru. Angleški komentarji London, 23. junija. AA. Današnji listi so v« brez izjeme razočarani zaradi fi-aska pogajanj med štirimi velesilami, ki sodelujejo pri nadzorstvu v španskih vodah. »Daily Telegrapih« pravi v članku pod naslovom »Zdaj je potrebno hladno in mimo presojanje«, da zahteva afera s pocimorniškim napadom na nemško ladjo »Leipzig« predvsem skrbno preiskavo, ne pa prenagljene represalije. List poudarja, da pomeni plenitev trgovskih ladij in blokada odkrito sovražnost in da bi to docela spremenilo ves značaj španske vojne. »Times« pravi: Zadnje dni je kazalo, da prihaja akcija španskih nacionalistov v odločilno fazo. Napovedani Neurathov obisk v Londonu, po katerem bi prišlo, kar bi bilo normalno, .do obiska britanskih državnikov v Berlinu, bi se vršil v takih okoliščinah, da bi se položaj premaknil z mrtve točke. Toda v tem trenutku sta Velika Britanija in Francija dobili take zahteve, da jim ne moreta ustreči Tesno sodelovanje med Anglijo in Francijo F ar iz, 23. junija. w. Po rešitvi krize francoske vlade so zopet stopili v ospredje špan* ski dogodki. Zunanji minister Delbos je imel danes daljši razgovor z angleškim poslanikom Phippsom o tem problemu. V Parizu ponovno poudarjajo, da bosta Anglija in Francija glede Španije nastopili popob noma sporazumno in da ne bosta spremenili svojega dosedanjega stališča. V krogih francoskega zunanjega ministrstva smatrajo položaj za zelo resen. Delbos v stikih z Edenom Pariz, 23. junija, o. Komaj se je Chau-tempsova vlada sestavila, se je že znašla pred izredno važnimi mednarodno-politični-mi problemi. Zaradi tega se je ministrski predsednik Chautemps tudi že kar utabo-boril v zunanjem ministrstvu. Delbos pa je nenehoma v telefonski in brzojavni zvezi z Londonom, španski problem se je izredno poostril. Morda se bo nemška vlada zadovoljila z demonstracijo pred Valencijo. Ce bi pa šla dalje v svoji reakciji proti še zmerom nepotrjenim republikanskim napadom ifalin se opravičuje V posebni noti prijateljskim državam pojasnjuje zadnje dogodke v Rusiji London, 23. junija, o. News Chronicle« poroča, da je Stalin poslal francoski in vladam drugih prijateljskih držav spomenico, v kateri izjavlja, da nikakor ni res, da bi bila Rusija zaradi krvavih dogodkov v poslednjih tednih kakorkoli vojaško oslabljena. Nasprotno sta morala in borbenost ruske vojske prav po tem čiščenju dosegli vrhunec. Tuhačevaki in njegovi sokrivci niso bili obsojeni in ustreljeni kot navadni izdajalci domovine, nego zato, ker so bili v prijateljskih stikih z drugimi državami in iso jim izdali podrobnosti o razmerah v Rusiji. Spomenica poudarja, da niso bile izdane nikake vojaške tajnosti. Nadalje ugotavlja, da so se protivili nalogam drugih oblasti in da so nasprotovali Društvu narodov ter vsem ruskim prijateljskim pogodbam z drugimi državami. Poskusili so pripraviti vrhovne ruske oblasti do tega. da bi te pogodbe odpovedale, že zaradi tega so smrtno kazen zaslužili. O Jagodi pravi Stalin, da je bil aretiran zato, ker io ga neki špekulanti, ki bi jih moral prijeti in postaviti pred sodišče, podkupili, da tega ni storil. ipor Baskov zlomljen Frankovci brez odpora prodirajo proti Santandru Salamanca. 23. junija. AA. Nacionalistično poveljstvo je objavilo poročilo, v katerem zatrjuje, da nacionalistične čete napredujejo na vsej ba-skovskj fronti. Dopoldne sta se predala dva sovražna bataljona pri RaTas caldu. Na fronti pri Santandru je bil sovražnik odbit. Baskovski oddelki beže pred nacionalisti. Nacionalisti so zavzeli Lejarete, Časa de Andarleto, in Baracaldo, v Bara caldu so se nacionalistom priključili bas skovski bataljoni. Včeraj ie prešlo na nacionalistično stran 4000 rdečih miličnikov s svojimi oficirji na čelu. Včeraj so nacionalisti zaplenili tudi nad 14 milijonov nabojev. Nacionalisti so zasedli tudi tovarno orožja, ki je doeedaj delala za rdeče. Na santandersk; fronti 60 nacionalisti odbili na« pad pri Aguilarju in Baraelu. Na asturski fionti je bilo le malo streljanja. Na leon« skem bojišču je bil v ponedeljek odbit napad pri Coladu. Na sorijskem bojišču ni nič novega. Tudi na avilslki in madriski fronti ni bilo nič novega. Bilbao, 23. junija. AA. Nacionalistične čete so predrle dalje od Saracalda in Por-tugalete in stoje zdaj pred Nosedalom, 17 km od Bilbaa na cesti v Santander. Južno od tega kraja branijo baskovske čete rudarsko pokrajino La Arboledo. — Na odseku fronte pri VaJmasedu so nacionalistične čete zavzele postojanke na hribih, kjer obvladujejo to mesto. Sovražni odpor je bil neznaten. Baskovske čete so že začele zapuščati Almasete in več drugih manjših krajev v tem odseku. Ustavljen transport beguncev Pariz. 23. junija. AA Španska nacionalna ladja »Ciudad de Palma« je ustavila francosko ladjo »Marianne Molet«, ki je plula pod angleško zastavo in imela na krovu 1.700 beguncev h Santandra. Poveljnik navedene ladje je obvestil poveljnika ao« gleake vojne ladje »Reeolution«, ki je plula v bližini. Angleška vojna ladja je nato oipremila francoski parnik v St. Jean de Lik, kjer je potnike pregledal angleški konzul. Salamanca. 23. junija. w. Kakor do®rvavajo. so anarhistične organizacije v Santandru predlagale ustanovitev obrambne junte, ven« dar pa ostale levičarske organizacije niso sprejele tega predloga. Zaradi tega eo anarhisti izstopili iz ljudske fronte. Ta razcep jo povzročil veliko pozornost. Valencijska vlada je prepovedala objavo manifesta, ki 60 ga hoteli anarhisti nasloviti na prebivalstvo. Anarhistična zarota v Saragosi Saragosa, 23. junija. AA Iz Barcelone poročajo, da je tamkajšnja pcEre Nouvelle« piše. da ie to vlada, ki naj prinese mir med razredi iPopulaire' pisa. da bo socialistično delavstvo odobrilo žrtev socialistov. Zaključek mednarodne konference dela Ženeva, 23. junija, br. Po večtedcnskem zasedanju je bila danes zaključena mednarodna konferenca dela, za katero je letos vladalo še prav posebno zanimanje, ker so bila na dnevnem redu zelo važna vprašanja, zlasti ekraišanie delovnega časa v cilju oniiljenja nezaposlenosti. Včeraj so izvolili stalni svet mednarodnega urada za delo za prihodnja tri leta Zanimanje za te volitve je bilo veliko. Izvoljen ie bil tudi predstavnik Jugoslavije minister Dragiša Cvetkovič Jugoslavija je dobila izmed vseh kandidatov največ glasov. Skupaj je bilo izvoljenih osem članov. Vredno je omeniti, da so pri glasovanju nastopile vse države Male antante, Balkan- ske zveze in ostalega Balkana soglasno, kar je napravilo na konferenčne kroge jako lep vtis. Na današnji zaključni seji ie imel predsednik konference Lani as daljši govor,- v katerem je podčrtal velik uspeh tokratnega zasedanja, ki ie dalo priliko za temeljito obravnavanje vseh perečih gospodarskih in socialnih problemov. Z zadovoljstvom more ugotoviti, da je akcija za znižanje delovnega časa zelo napredovala in v nekaterih državah že rodila zelo zadovoljive uspehe. Podčrtal je tudi važnost zvišanja starostne meje za zaposlitev mladine v industrijskih in drugih obratih. Beležke Pred sestankom narodne skupščine Beograjsko »Vreme« poroča, da se bo narodna skupščina sestala v torek 29. junija. Na dnevnem redu prve seje bo poročilo odbora za prošnje in pritožbe- ki je bilo na zadnji seji odloženo. Takoj nato bo pričela skupščina razpravo zakona o prestopkih, ki je bil v odboru že proučen. Za njim bodo prišli na vrsto nekateri drugi, manj važni zakoni, ki so bili tudi že sprejeti v odborih. Mladinska vzgoja V »Mladem Slovencu« pripoveduje neki Jožek A., kaj je doživel na ljubljanskem velesejmu. Ostal je na velesejmu do 8. zvečer in doživel kaj čudne prigode- ki jih takole opisuje: »Predme je stopil velik gospod s svetlim znakom na prsih in zarenčal nad menoj: — Kaj pa ti tukaj delaš, smrkavec? — Velescjem si, ogledujem- sem mu prijazno odgovoril. — Kaj pa imaš tukajlc? je zarenčal gospod in pokazal z roko na slovenski trak, ki sem ga imel pripetega na prsih. Strašno sem se začudil, ko sem videl, kako jezno upira oči v trak na prsih. — Ali niste Slovencc? sem ga nedolžno vprašal. »To jc slovenski trak, čc še ne veste.« sem mu povedal. — Ti bom žc dal slovenski trak! je razkačenoe zakričal gospod. In je iztegnil roko- pograbil trak, ga odtrgal- potem pa me je udaril s pestjo po glavi, da sem padel na tla in nekaj časa nisem ne videl, nc slišal okoli sebe. Nato nastopi v pripovedovanju usmifte-na vila. ki ga je s solzami zmočila, da se je zbrihtal in ga je poučila. »Ničesar nisi storil, samo slovenskega traku ne bi smel imeti s seboj.« Izmišljeni pobič se jc v »Mladem Slovencu« neznansko začudil- še bolj pa, ko je pozneje izvedel, da je isti gospod s svetlim znakom napadel še nekega drugega »prav tako majhnega dečka.« Gospod mu je iztrgal slovenski trak, ga vrgel na tla in ukazal dečku, naj ga potepta z nogo in pljune nanj. Ker deček tega ni storil, ga je gospod udaril po nosu, da se mu je ulila kri in mu zagrozil, da ga bo premlatil kakor psa.« i— Te rokovnjaške storije seveda ni napisal »mali Jožek" A.«, ampak nekdo iz »Sloven-čevega« kroga sam. najbrž prav tisti mož« ki se je bil v velikonočni številki proslavil s slovitimi framazonskimi kleščami, s katerimi spravljajo framazonsfci prijatelji »Slovenca« svoje protivnike na drugi svet Toda šalo na stran! Ali ni naravnost zločinsko v imenu katoliške' morale in resnice pripovedovati otrokom take gorostasne laži in izmišljotine samo iz peklenske zlobe in samo zaradi hujskanja? »Mladi Slovenec« je, kakor znano, posebna nedeljska rubrika v »Slovencu«, glasilu katoliške akcije. Navodila za proslavo druge obletnice JRZ Službeno glasilo JRZ, »Samouprava«,, objavlja podrobna navodila za slovesno praznovanje druge obletnice vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Druga obletnica režima JRZ naj postane »praznik vseh pravih rodoljubov im borcev na narodno svobodo in široko demokracijo.« Na dan prosilave se morajo sesitati širom Jugoslavije vsi pristaši JRZ in poslušati predavanja o uspehih in načrtih JRZ. Pri tem pa se morajo govorniki izogibati vsakih fraz in govoriti samo o stvarnih dejstvih. Posebno potrebno je, da zbere stranka ta dan svoj up, mladino JRZ. Voditelj stranke dr. Milan Stojadinovič želi, da pristaši slave strankin jubilej kar najbolj resno. Zato se ne sme slaviti s pojedinami in popivanjem. Končno pravi »Samouprava«, da bo prihodnje tedne objavljala obsežna poročila o lokalnih proslavah druge obletnice režima JRZ. V Sloveniji se bodo vršile proslave druge obletnicc režima JRZ v četrtek. 24. t m. Organizacijo je prevzel tajnik JRZ g. Tomazin. Posebno številno se bo proslav udeleževala mladina. Vodstvo mladinskih proslav je poverjeno akademikom gg. Zc-botu, Logarju, Janešu in Gajšku. ki so že pred 14 dnevi napravili poseben komite za propagando. V Ljubljani bo kakor ču-jemo, na kresni dan slavnostna seja ba-novinskega odbora JRZ. Nova Palestina in novi Nazaret Gospa Milica Dcvčič, hči pokojnega Stjepana Radiča, je napisala za nedeljski »Hrvatski dnevnik« razpravo o humanosti kmetskega gibanja. V članku med drugim odkriva da »pripadajo Hrvati zgodovinsko in po zemljepisnem položaju sicer zapadu. stvarno in po čustvovanju pa pripadajo vzhodu. Zato tudi ni čudno, da govore apostoli hrvatskega kmetskega gibanja z istim jezikom, kakršnega govori velika indijska duša Mahatma Gandhi.« Končno sporoča ga. Devčičeva čitate-ljem »Hrvatskega dnevnika«, da je hrvatski kmetski pokret za »človeško politiko sijajna zvezda na obzorju krvave Evrope. Zaradi tega je mala Hrvatska danes za Evropo tisto, kar je bila Palestina za časa poganskega rimskega imperija. Mala vasica Trebarjevo, kjer sta bila rojena brata Ra-diča, pa je evropski Nazaret humanosti in miru.« Dr. Maček bo potoval po Srbiji Beograjska »Pravda« je sinoči objavila izjavo, ki jo je dal predsednik bivše SDS Adam Pribičevič njenemu posebnemu poročevalcu. Adam Pribičevič je govoril pred vsem o odnošajih med posameznimi skupinami v združeni opoziciji ter o notranji ureditvi naše države. Demantiral je govorice, da hoče dr. Maček izzvati razdor med posameznimi skupinami združene opozicije. Kar se tiče notranje ureditve države, se je izrekel za princip federacije, vendar se mora šlevilo banovin skrčiti. Banovine moraio dobiti čim večio oblast, narod pa čim širše svoboščine. Nazadnje je omenil, da namerava dr. Maček letos obiskati Srbijo, da bi do dobra spoznal življenje in mišljenje srbskega kmečkega ljudstva. Bosanski frančiškani V Sarajevu «o priredili tamošnji frančiškani spominsko akademijo ob 80-letnici smrti zaslužnega bosanskega frančiškana Ivana Jukiča. Proti proslavi je dvignila , Kako poročajo Bedaste laži v »Slovencu« in »Slovenskem Sokolska manifestacija Ljubljane — v Sarajevu — Zbor JNS V včerajšnjem opisu ogromne manifestacije, v kakršno sc je v Ljubljani razvil sprejem iz Beograda sc vračajoče zmagovite sokolske vrste, smo cenili število udeležencev v sprevodu na 4 tisoč. Cenili »mo še prenizko, kar sc vidi že iz dejstva, da jc prvi del sprevoda prispel že pred Narodni dom. ko jc zadnji dd odhajal šele Izpred kolodvora. Sprevod je bil dolg torej nad 1 km. udclcženci pa so korakali v strnjenih kolonah, najmanj po štirje v vrsti. Ljudi, ki so vso to dolgo pot v gostem špalirju z nepopisnim navdušenjem pozdravljali udeležcnce sprevoda in obsipali Spkolc s cvetjem, cenijo na najmanj 20 tisoč. Tudi ta številka je prej prenizka kakor previsoka. Kljub temu, da so bHe take množice ne le priča, marveč sodelavci v manifestaciji, si upa »Slovenski dom« kot opoldanska izdaja »Slovenca« trditi, da je bilo v sprevodu le 1300 ljudi. Siccr pa nam jc to prav: naša javnost ima zopet dokaz več. koliko sme verjeti vestem, ki jih prinaša ta list Svoje poročilce je »Slovenski dom« zaključil takole: »V času sprevoda ni padel noben vzklik proti vladi, niti kak protidr-žavni vzklik. Prav tako ni bila raztrgana nobena državna zastava.« To je enkrat točno, čeprav je izšlo v listu iz Kopitarjeve ulice. Pozabil je list samo še pristaviti, da tudi ni padci noben kamen in ni bila razbita nobena šipa, čeprav desettisoči po ljubljanskih ulicah niso bili organizirani manifestanti, marveč so bili resnično ljudstvo, pripadniki prav vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. In to ljudstvo sc je zbralo brez agitacije in brez organizacije, saj se jc komaj popoldne razvedelo po Ljubljani, da se zvečer vrnejo sokolski zmagovalci iz Beograda, ln to ljudstvo je spregovorilo tako odločno in glasno, da se ni prav nič čuditi, če so se gospodom okrog »Slovenca« in »Slovenskega doma« zmešali šc zadnji ostanki razuma in preudarka. ★ Prav enako bedasta sO poročila obeh dnevnikov iz-Kopitarjeve ulice o nedeljskem manifestacijskem zborovanju JNS v Sarajevu. Gospodje pri teh' RsfSi dobro vedo, zakaj v »Jutru« nismo obširneje poročali o tem zborovanju. V svojem emi«-mu so se kljub temu ponovno zalete« v nas, zakaj smo tako redkobesedni. In »Slovencc« se je povzpel celo do trdrtve. da je bilo na shodu celih 500 ljudi... Včeraj so izšli prvi beograjski Ksti po tridnevnem binkoštnem odmoru. Vsi poročajo o sarajevskem zborovanju zelo obširno in pod velikimi naslovi, čeprav nobeden od njih ni naklonjen politiki JNS. »Politika« pravi, da je bil v Sarajevu »ma-nifestacijski in agitacijski zbor JNS«. ki so se ga udeležili kmetje iz okoli&ih okrajev Nosili so table s patriotičnimi napisi. Vsaka grupa je imela tudi zastavo. Beograjsko glasilo JRZ »Vreme« pravi, da je bil v Sarajevu »velik zbor JNS«. Kaj mislite, da bi ta list označil zborovanje za veliko, če bi bila udeležba le taka, da hi bila JRZ z njo zadovoljna in da bi jo bilo mogoče označiti za neuspeh? Drugo beograjsko glasilo JRZ, »Pravda«* katere solastnik spada med najocHičnejše člane vodstva JRZ, pa celo izrccno pravi: »Zboru je prisostvovalo okrog 40 senatorjev in narodnih poslancev, pristašev JNS. Na stavbišču. kjer se bo zgradila pravoslavna cerkev za Novo Sarajevo, se je zbralo okrog 10.000 ljudi, po večini kmetje i« sarajevskega in okoliških srezov. Samo i% rogatiškega sreza je prišla velika povor-ka blizu 1000 kmetov z zastavami, slikami Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Petra II. ter mnogimi napisi.« Tako so bili lažnivi Kljukci pri »Slovm-cu« in »Slovenskemu domu« od glasil je lastne stranke postavljeni na laž. In ke baže so vsa poročila teh listov! ★ In končno 5e eno »za smeh in kratek čas«. »Slovcnec« namreč v posebni beležki izraža svojo obsodbo in obžalovanje, da se vera vlači v politiko, ker je sarajev^co zborovanje JNS bilo na prostoru, kjer bo nekdaj stala pravoslavna cerkev, in pa ker je zborovanje otvoril nar. poslanec MHan Božič, ki je po poklicu pravoslavni duhovnik ... »Razlike v Sokolstvu" Razlike med Sokolom v Sloveniji in v drugih krajih države vidi »Slovenec«. Take razlike so gotovo bile. Sokol v dravski banovini je namreč od nekdaj prednjačil v discipliniranosti, sistematski sokolski vzgoji in tudi v tehniki telovadbe. Dal je s svoje strani ogromen doprinos, da se je sokolska misel tako čvrsto zasidrala v celokupnem našem narodu. Na to smo Slovenci resnično lahko ponosni. V zadnjih letih pa postajajo razlike vedno manjše in o vztrajno sokOlsko delo je rodilo tudi v drugih krajih naše države stoteren sad. Sokol Je povsod prenehal biti nekaka paradna organizacija in sokolske edinice so se pretvorile v poslednji jugoslovenski vasi v prave ljudske vzgojne organizacije na vseh poljih sokolskega dela. Stara izkustva ln delovna tradicija slovenskega dela Sokolstva pa je nam »dra-vobancem«, kakor bi rekel »Slovenec«, še vedno očuvala uspehe in glas sokolske elite. S ponosom beležimo, da smo to pred nekaj dnevi znova dokazali v Beogradu, kjer si je Sokol Ljubljana-matica že četrtič osvojil meč kralja Aleksandra. »Slovenec« ni zadovoljen, da obstoja samo ena sokolska organizacija. Njegovo stališče je, da je bilo takrat najlepše, ko je bilo več političnih strank in več telovadnih organizacij. Hinc illae lacrimae. Od tod njegove solze. Iz tega gledanja p« Jn tudi takoj razvidno, kako gospodam v Kopitarjevi ulici manjka vsako razumevanje za sokolsko idejo in za pomen sokolskega dela med narodom. »Slovenec« se dalje pritožuje, da r našem Sokolstvu ni njegovih pristašev. Zakaj jih ni, to je več kakor jasno. Toda So-kolstvo temu ni krivo. V sokolske vrste je odprta pot vsakomur, kdor priznava sokolska načela, kdor iskreno sprejema jugoslovensko ideologijo in kdor je pripravljen delati za zmago sokolske misli. Nasn ni znan niti en primer, da bi bila katerakoli sokolska edinica odklonila kateregakoli človeka, brez ozira na njegovo strankarsko pripadnost če idejno sprejema sokolski program, katerega obširna razlaga v »Potih in ciljih«, odobrenih od celokupnega jugoslovenskega Sokolstva, je odprta knjiga za vsakogar. Ali v tem je baš jedro cele stvari. Svoj Čas so gospodje pri »Slovencu« ravno Tyrševo ideologijo proglašali za glavno zapreko, da ne morejo podpirati Sokolstva. Danes na svoje začudenje čitamo, da Tyrš ni kriv, temveč »vodstvo Sokola v dravski banovini«... 2e razumemo gospode in znano nam je, kaj pomenijo njihovi stalni napadi in njihove klevete! Toda na sokolskem granitu se radi lomijo zobje! Iz državne službe Beograd, 23. junija. AA Za profesorje državne srednje tehnične šole v Ljubljani so imenovani inž Rudolf škaf, inž. Le:n Novak in inž. Rudolf Skočir. Be°grad, 23 junija. AA. Z ukazom kraljevega namestništva »ta postavljena za sodnika upravnega sodišča v Celju Stanko Mašič, svetnik notranjega ministrstva v Beogradu in za starešino sreskega fodi-šča v Tijesnem Vinko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Premeščen je k sreskemu sodišču v Ribnici Andrej MiŠket, sodnik na sreskem sodišču v Met-koviču. Odhod Junakov Beograd. 23. junija, p. Kakor smo kratko že poročali so se bolgarski Junaki in Junakinje, člani sofijske župe. snoči malo pred polnočjo odpeljali nazaj v domovino. Slovo na postaji je bilo spet izredno prisrčno. Pred kolodvorom in na peronu se je zbra* lo okrog 10.000 ljudi, ki so Bolgare vse do njihovega odhoda pozdravljali z nepopisnim navdušenjem. Preden so s svojim posebnim vlakom krenili na pot. je starosta vitoške župe AU-nisov izjavil novinarjem, da odhajajo J»s naki v Sofijo prepolni nepozabnih vtisov in tisoč drobnih spominov na sijajni sprejem, ki so sa doživeli na tleh bratske prestolnice. Vsem Junakom, vsemu bolgarskemu narodu bodo pripovedovali m dotpovedali, da žive na drugi strani bolgarskih meja ljudje, ki sprejemajo Bolgare s takimi bratskimi čustvi, da jih ni mogoče popisati, ne pričakovati. Starosta beograjsk« sokolske župe general Staiič pa je novinarjem o zletu beograj* ske sokolske župe dejal, te i« u.fiPel r>reko vsega pričakovanja. Naravnost iznenadeno pa je bilo beograjsko Sokolstvo spričo silnega odziva, ki so ga izzivale njihove prireditve pri Beograjčanih. Desettisočglave posvetna duhovščina bojfcctno akcijo, ki «> jo podprli tudi sarajevski mačkovci. Zgodilo se je to zaradi tega, ker so sarajevski frančiškani preveč jugoslovensko usmerjeni in ne odobravajo politike enostranskega vezanja bosanskih katolikov s pokretom dr. Mačka, Kljub bojkotu je proslava zelo svečano uspela in je bilo narodno gledališče, v katerem se je akademija vršila, napolnjeno do poslednjega kotička. Kakor je znano, so bili bosanski frančiškani že od nekdaj predmet ostrih napadov s strani »pravovernega« klerika-lizma. mno-žlce. ki so sodelovale pri sofcofekemrie- tu spontano, iskreno in navdušeno, pričajo, da je prestolnica vsa zavzeta za sokolsko akcijo in sokolske ideje. Sokoli v Beogra* du se tega zavedajo in bodo upravičili vse te nade. V bodoče bodo še bolj vztrajno delovali za ideje svojih ustanoviteljev. Pri tem jih ne bodo strašile niti ustavljale nobene zapreke, ki hi se jim postavile na pot. Nazadnje je izrazil še zahvalo Beograjčanom za tako sijajen odziv. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 23. junija, i. V d*, našnjetm 10. kolu se je le ena partija koo« ftala remis, bila je pa usodepolna. za domače mojstre, ki so v vseh igrah podle, gli inozemcem. Po današnjem kolu so se izgledi Pirca, da zadrži naslov jugosloven-ikega prvaka, znatno zboljšali in je verjetno, da bo naslov ponovno pripadel nje. mu. Najdof je premagal Vukoviča, ki je nepotrebno forsiral izenačeno pozicijo. Foltys je porazil Trifunoviča, ki je že osvojil pešca, a je slabo nadaljeval. Kostič je gladko premagal Nedeljkoviča. Ko« nig je podlegel Schreiberju, Pire je z dobro igro porazil Matvejeva, Tomovič je podlegel Samischu, partija Brdder—Kalabar je bila remis. Gereben je bil prost. Stanje po 10. kolu: Najdorf 7 in pol; Foltyts, Samisch 7.; Broder 6; Pire, Vukovič, Trifunovič 6; Kostič, Gereben 4 ki pol; Schreiber Tomovič 4; Konig 3 in pod; Kalabar, Nedeljkovič 2. V 11. kolu igrajo Matvejev: Kateter, Schreiber : Pire, Nedeljkovič : Konig, Trifunovič : KostSč, Vukovič : Foflty3, Tbrno-vrič : Najdorf, Gereben : Samisch, Brdder je prost Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: V naS državi prevladuje jasno vreme, le v južni polovici je nekoliko oblačno. V zadnjih 84 urah je deževalo s plohami v vzhodnih kta« jih in na jugu. Najnižja toplota Kraljevo 8 stopinj, najvišja Novi Sad 30 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Vpliv toplega vala na Sredozemskem morju ho čutiti v zapadnih predelih naše države, kjer se bo nekoliko pooblačilo. V ostala krajih bo prevladovalo jasno vreme. Možne krajevne nevihte s plohami in dežjem. Toplo* ta se bo dvignila. Zagrebška: Bolj vedro in toplo. Dunajska: V južnih Alpah oblačno, možnost neviht, SokoC v siu$x narodnih ideaiov Starešinstvo sokolske sveže in bolgarski Junaki t sprevoda SokoBce v narodni noSl v impozantnem sprevodu po ulici Kneza Mihaila Kraljev namestnik dr. Perovič v sokolskem kroju izroča meč kralja Aleksandra, ki si ga je spet priboril Ljubljanski Sokol Kraljica Marija obiskuje samostane Ogledala si je znamenitosti na Kosovesn polju Medtem ko je mladi kralj krenil na počitnice v Slovenijo, se je Nj. Vel. kraljica Marija odločila, da obišče znamenite srednjeveške samostane v Južni Srbiji. Z avtomobilom je krenila na Kosovo polje in čeprav njen izlet ni bil nikjer najavljen, je narod vsepovsod spoznal svojo kraljico in ji prisrčno izkazoval svojo ljubezen. V torek dopoldne sta se v Prištini pojavila dva elegantna avtomobila. V prvem je sedela kraljica. ki je sama šofirala, z dvorno damo, v drugem se je peljal adjutant. Prebivalstvo se je zgrinjalo na ulicah in je kraljico burno pozdravljalo. Kraljica pa je takoj nadaljevala pot na slavno središče Ko-sovega polja, k znamenitemu samostanu Gračanici. V spremstvu divizionarja, sreskega načelnika in drugih predstavnikov, se je dalje časa zadržala v hladu Gračanice in je vzra-doščena občudovala freske. Potem si je ogledala dela pri prenavljanju samostana. Razen Gračanice je kraljica obiskala tudi Muratovo tulbe, Gazimestan in spomenik kosovskim junakom, ki so padli za svobodo in uedinienje od 1912 do 1918. Močno }o je zanimala starinska oprava Muratove grobnice in grob Miloša Obiliča. Dragocene perzijske preproge, ki jih je bil svoj čas poklonil sultan Mohamed V., so našle v kraljici dobro opazovalko, kakor ji je tudi dobro znana usa kosovska zgodovina. Pri spomeniku kosovskim junakom se je kraljica pomudila dalje časa in se razgledala po nekdanjem slavnem bojišču, potem pa je obiskala grob glavnega praporščaka turške vojske, ki ga je v kosovski bitki po ljudskem pripovedovanju posekal Boško Jugovič. Zadovoljna z lepim izletom se je kraljica s spremstvom vrnila v Prištino in nadaljevala pot v Štimlje, od tam pa v Prizren. Kraljica Marija je to pot obiskala tudi srednjeveški samostan Studenico, ki je za-dužbina Stevana Nemanje. Prirejene so ji bile prisrčne ovacije. Razgledala je zakladnico najlepšega srbskega srednjeveškega slikarstva. Potem je obiskala samostan Sopočane, čigar lepota se kosa z Visokimi Dečani. Tu se je pomudila dalje časa, da si je ogledala vse freske, ki so znamenite po izrazitosti in se štejejo med mojstrovine srednjeveške kulture. Iz Sopočanov se je kraljica podala v Novi Pazar. Ze na poti skozi Raško so ji ljudje izkazali mnogo prisrčnih ovacij, potem pa je vso pot bila deležna toplih pozdravov. Za prenočišče služi kraljici in njenemu spremstvu dvorski vagon, h kateremu se vrača z izletov in obiskov po samostanih. Svetovni rotarski kongres V Niči so zborovali zastopniki 87 narodov V začetku tega meseca je bil v Niči letni mednarodni kongres velike rotarske organizaoije. Prišli so delegati iz vseh delov sveta? ki so zastopali preko 4000 klubov s preko 200.000 člani. Zbrali so se zastopniki 87 narodov. Otvoritvi kongresa 6ta prisostvovala tudi predsednik francoske republike Albert Lebrun in francoski zunanji minister Yvon Delbos. Predsednik Lebrun je otvoril kongres s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen in veliko vlogo rotarstva v prizadevanju za zbližanje med narodi in za medsebojno razumevanje med raznimi stanovi ki poklici. Tudi zunanji minister Delbos je pozdravil ta veliki mednarodni zbor in omenil, ka- ko stremi tudi francoska vlada za enakimi cilji. Oba odlična predstavnika Francije sta govorila tudi na skupni večerji. Posebnih dokazov simpatij in spoštovanja je bil na kongresu deležen Paul Har-ris. ki je pred 30 leti ustanovil v Chicagu prvi rotarski klub in s tem položil temelje organizaciji, ki je danes razširjena po vsem svetu. Za predsednika mednarodne rotarske organizacije je bil za 1. 1937-38 izvoljen Francoz Maurice Duperrey. Ustanovitelj rotarskega pokreta Paul Harris je ostal še v Evropi in bo obiskal tudi Jugoslavijo. V Ameriko se vrtne šele na jesee. Divjaški napad na Sokole pri Sv. Marku Sokoli niso varni pred pijanimi hujskači Sv. Marko pri Ptuju, 23. junija. Skoraj vsako nedeljo se primeri v ptujski okolici kakšen »dogodek«. To sc na žalost pravi: ali je kdo mrtev, ali pa samo oklan. Iz tega si naša javnost upravičeno ustvarja sodbo, da so tukajšnji ljudje po svoje temperamentni. Z ničemer drugim kakor s pošteno vzgojo in izobrazbo se bo dala tudi tu doseči srčna kultura. V ta namen se resno prizadevajo Sokoli, da v svojem območju kolikor mogoče skrbe za duševni in telesni preporod naroda. A kako se jim to prizadevanje plačuje prav od strani tistih, ki so prvi poklicani širiti krščansko ljubezen, saj je imajo vedno polna usta, o tem pričuje naslednji dogodek, nad katerim se zdaj zgraža vsa poštena javnost Sv. Marko je društveno precej razgiban. V cerkveni dvorani širi prosveto Bralno društvo in telovadni fantovski odsek. Vse •^si^vanje se je izredno poživilo, odkar je Ko se v naS. ožji domovini na najrazličnejše načine izkazujejo in udejstvujejo zarotniki proti Sokolu in njegovi ideji, je bila vsa prestolnica v duhovskili (pravoslavnih binkoštnih) praznikih, ki so po stari tradiciji vsako leto zelo živahni, najbolj pozorna na sokolske prireditve. Prirejen je bil 6. zlet beograjske sokolske žu-pe in kar spontano so se z njim združile najlepše manifestacije vseslovanske pobra-timije, jugoslovensko-bolgarskega bratstva in idealov, ki so ustvarili našo državno in narodno svobodo in ki so tudi temelj naše bodočnosti. Zleta beograjske sokolske župe se je udeležilo 380 članov zveze bolgarskih Junakov in starešina te zveze Ivan Anasta-sov je v svojem govoru naglasil, da so člani Sokolstva in Junaštva vedno mislili in verjeli, da je njihova prva naloga vzajemno požrtvovalno delo za narodno po-bratimstvo. Mi smo prvi pionirji pri ustvaritvi jugoslovensko-bolgarske vzajemnosti in srečne bodočnosti obeh bratskih narodov. Te njegove besede je sprejela velika množica z navdušenim odobravanjem in na trgu pred kneževim spomenikom je množica kakih 10.000 ljudi iz vsega srca zapela himno slovanskega bratstva »Hej Slovani«... Zelo značflne in pomembne so besede, ki jih je izgovoril kraljev namestnik dr. Pe-rovič. Ko je na prapor beograjske sokolske župe pripel trak Nj. Vel. kralja Petra n., je nagovoril starešino br. Stajiča tar kole: »Sprejmi v svoje roke to zastavo, katero poklanja bratom Sokolom Nj. Vel. kralj Peter n., da bi pod njo in v njenem okrilju bili vedno zbrani in pripravljeni na vse za kralja in domovino, pripravljeni, da vedno varujete najvišji narodni ideal: državno in narodno edinstvo. To je vaš najvažnejši zakon, ki ga je nam zapustil blagopokojni kralj Uedinitelj, kralj Mučenik. To je edino, kar more voditi Jugoslavijo in jugoslovensko nacijo k napredku in veličini.« Potem pa je kraljevi namestnik dr. Pe-rovič izročil načelniku sokolske zveze dr. Pihlerju meč kralja Aleksandra z besedami: »Ta simbol od našega viteškega kralja izročam našemu ljubljanskemu Sokolu, da ga nosi s slavo in častjo!« di tekmovanje za četni prapor, ki ga vsako leto pokloni matično društvo svoji najboljši četi. Do letos so Markovčani branili ta prapor, letos pa so se ga osvojili Dor-novcani, ker je pri njih sokolsko delo nekaj lažje kakor pri Sv. Marku. Z razvitim jugoslovenskim praporom so Markovčani odkorakali na pot. Malo jih je bilo, vendar za nasprotnike še vse preveč. Pred cerkveno dvorano je že takrat stala gruča izzivačev, ki je kričala in grozila. Okrožni nastop v Dornavi je uspel. Bilo je nad pričakovanje mnogo sokolskega občinstva, največ iz Ptuja. Prav ta nastop je dokazal, da je pot Sokolom tudi v našem okraju ravna, nezadržna. V Dornavi ni bilo incidentov. Proti večeru, v prvem mraku smo Markovčani prišli domov. Pred šolo smo se razkropili, le nekaj nas je še ostalo in sicer štiri s. učiteljice? tri dijakinje in štirje študentje, torej sami intelektualci, ki jim pač pretepi niso pri srcu. Mirno smo se razgovarjali. Toda kmalu je prišlo do drugačnega razpoloženja. Po cesti so priko-lesarili člani fantovskega odseka, pravilno rečeno: Orli. Vodil jih je Ciglar Pijani so prišli iz županovega vinotoča. Ze skozi vas, posebno pa pred hišami, kjer je doma kakšen Sokol, so vpili: »Zivio Orli! Dol s Sokoli!« Ko so prihrumeli na vas, so se ustavili- začeli vpiti in grozit;. Mi smo ohranili mirno kri in nismo zbežali. Ko pa smo se naposled poslovili z vzklikom »Zdravo!«, so se pijani izzivači spravili k napadu. Razbijali so po šolskih vratih, enega akademika pa so obkrožili in bi ga bili najbrže na mestu pobili, če se ne bi bil pijanim nerodam spretno umaknil. Med tem se je iz Zabovcev, kjer je bil na obisku pri svojem bratu, pripeljal Sokol S. in takoj so ga izzivači nadrli: »Ta je tudi pes!« Nič hudega slutečega so začeli biti po gtlavi. Tedaj se je Sokol S. hitro zavedel, s kakšnimi ljudmi ima opravka in je v obrambi temeljito nabunkal kolovodjo Ci-glarja, da so ga pozneje prepeljali v bolnišnico. Tako je vzgoja- ki jo dobiva fantovski odsek, pokazana v pravi luči. Ugotovljeno je, da so pretepači vse popoldne pili v županovem vinotoču in z njimi je bil tudi kaplan Rojht. Zadeva se bo seveda obravnavala na pristojnem mestu in priče bodo izpovedale, odkod so napadalci znašali kole in kdo je hrabril razbijače. ko so tolkli po zaklenjenih šolskih vratih: »Če ste fantje, pa kar skozi okna v šolo!« V šolo so -amreč zbežale sestre učiteljice. Na pristojnih mestih bomo razkrinkali vso vzgojo fantovskega odseka in vse udeležence tega napada. Poškodbe, ki jih jc dobil glavni izzivač Ciglar nikakor niso nevarne, kajti že drugi dan se je vrnil iz bolnišnice. Očitno je bil njegov prevoz v Ptuj preračunan na gotov efekt. Lok- ki so ga tudi pri Marku pre-napenjali, je počil. In zdaj bomo razkrili stvari, ki bodo marsikomu odprle oči. Vprašamo samo: ali mar divjate zato, ker niste več zmožni niti z lažmi in klevetami ničesar več opraviti? V interesu demokracije hočete pobiti nasprotnike. Sodimo, da ste se v svojih računih zmotili. Pocaščenje plemenitega srca Lep pogreb profesorja Franceta Kobala Pred bežigrajsko gimnazijo se je dolgi sprevod ustavil. Direktor Kuno Hočevar se je spominjal pokojnika kot izvrstnega vzgojitelja, ki je znal z delom in nastopom pri svojih tovariših kakor pri učencih zbu- Ljubljana, 23. junija. Sredi razgretega popoldne se je k slovesu prof. Franceta Kobala zbrala množica pogrebcev. Ob treh je pred hišo žalosti na Tyrševi cesti prispel voz s tremi franči lvrsevi cesu priseči vui » ucmi ho-uv-j- r-■ - • -j— . . * . D-i - škani. V imenu Rdečega križa se je od po- jati cut pnsrcne povezanosti. Bil je dela — pred kakega pol leta — prišel k Sv. Marku kaplan Janko Rojht. On je ustanovil fantovski odsek ie mu postavil na čelo abiturienta ie občinskega tajnika Martina Ciglarja. Začeli so »delovati« Izbrali so naslednjo taktiko: obrekovanje, izzivanje in strahovanje nacionalistov, predvsem pa Sokolov. Skromna je naša sokolska postojanka. Vsega nam nedostaja, finančno niti dihati ne moremo. Edino pogum in voljo imamo, da živimo in delamo po sokolskih načelih. V naših vrstah so sami trezni, preudarni možje in fantje. Nikomur nismo nevarni, nikogar ne izzivamo Kralju, narodu in svojim ljudem služi naša četa. Toda parola današnjih dni je: Dol s Sokoli! Zato nas hočejo pobiti. Napad pretekle nedelje je pač dovolj nazorno pokazal, kako divjaško je razpoloženje na deželi. V nedeljo je bil v Dornavi, v znani lii-karski trdnjavi okrožni zlet čet ptujskega sokolskega okrožja. Na sporedu je bilo tu- kojnika poslovil, predsednik dr. Oton Fet-tich. Prof. Kobal je bil mož. ki se je res ravnal po Gregorčičevem reku: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more- to mož je storiti dolžan.« To je bil eden izmed naših najbolj navdušenih ie gorečih pobornikov Rdečega križa. Neizrečeno dober- je nosil v svojem srcu gorje vsega človeštva in skušal pomagati, kjer se je dalo. Navduševal je mladino za Rdeči križ, bil je njegov najvnetejši agitator med prijatelji in tovariši. Na njegovo pobudo je ljubljanski Rdeči križ organiziral oblačilno akcijo za ubožne someščane. Bil je izvrsten svetovalec, vnet sodelavec pri tej akciji, ki je segel tudi po najnavadnejšem ročnem delu. Bolj kakor zlato priznanje mu je bila v zadoščenje sladka zavest, da je tisočerim someščanom pomagal v stiski. Hudo vrzel je povzročil n:egov odhod. Njegov lik naj se sveti kot vzor nesebičnosti požrtvovalnosti, in človekoljubja nasi mladini- ki jo je srčno ljubil ie za katero je žrtvoval tudi mnoge noči plodonosnega življenja. Zbor bežigrajske gimnazije je zapel dve žalostieki; potem se je po Tyrševi cesti razvrstil dolg sprevod, na čelu katerega je šla šolska mladina bežigrajske gimnazije, nato voz z duhovščino. Za krsto, obloženo z venci, so stopali sorodniki, prijatelji, znanci, v imenu banske uprave inšpektor Dolenc, za Profesorsko društvo prof. Gra-fenauer in prof. Savnik, ravnatelj bežigrajske gimnazije dr. Kuno Hočevar, za Rdeči križ dr. Fettich in ravnatelj Makso Hočevar, narodno gledališče sta zastopala upravnik Oton Župančič in ravnatelj drame Pavel Golia. ZKD pa predsednik prof. Jeran. ven kakor čebela. Zavod in vsi. ki so bili z njim v stikih, ga ne bodo nikoli pozabili. Žalni sprevod je krenil nato preko ljubljanskega polja k Sv. Križu. Ko je duhovščina opravila zadnje obrede, je prof. Gra-fenauer v imenu Profesorskega društva vzel slovo od vzornega tova riša, ki se je vedno živo zavedal stanovskih dolžnosti in je svoj stan vedno častno zastopal. Zato bo spomin nanj zmerom svetal in čist Bežigrajski pevski zbor pod vodstvom prof. Švajgerja je zapel turobno žalostinko. Vence so poklonili razen svojcev tudi profesorski zbor in uprava Narodnega gledališča. Sicer pa je pokojnikova želja vedno bila- da bi se vse, kar je namenjenega nje^ govemu počaščenju. obrnilo v prid splošni človeški blaginji, zlasti v korist Rdečemu križu. Ob grobu velikega prijatelja prirode Kočevje. 23. junija V soboto zvečer je izdihnil Alojzij Mlakar, revirni gozdar in računovodja šumeke uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Kočevju. Po rodu je bil iz Leskovca, sin pmnožnih kmečkih staršev. Gimnazijo je obiskoval v Pulju. Kot gozdarski pristav je 8 luž bo val v Pazinu. Bellayu. v Podetenicah, v Vlašinu na Češkem, nato pa v Glažuti pri Ribnici na Dolenjskem. Tu ga ?e zatekla svetovna vojna. Kot edini slovenski uradnik kneza Auersperga je bil med prvimi, ki je moral zapustiti ženo in otroka in odri« Kako nežne barve! Ampak Itako občutljiv«! Kljub tem« p« Ima t* lahko dolgo vejalja * Vatlml letnimi oblekami. Potrebna Je him pravilna naga • pranja. v mrzli vodi s blagimi ■Ulitimi lutkami LU) M Se peni tudi v mrzli vodi 1 S> . \ I z irhji na rusko fronta Po 9 mesecih bojnega me teža je prišel ▼ rusko ujetništvo. Po 3 letih je pobegnil v domovino in konec svetovne vojne ga je dohitel v Beogradu. Aii tudi v svobodni domovini se mu je nacionalna Taivednost maščevala kot ushiž* beeou nemškega veleposestnika. Njegovo 8R» ni moglo prenesti, da bi bil kdo njegovih podrejenih: prikrajšan. Kjerkoli je mogel, je pomagal, sam pa je mirno prenašal aapostavljanje. Po prevrata je dospel na- zaj v Glažuto. odkoder je bil premeščen ▼ Sotesko. Po 13 letnem službovanju je bi odtod premeščen v Kočevje. Tu se> je pričela njegova tmjeva pot. piačilo za 30-letno vestno službovanje; odpuščen je bil iz službe. Potrtost in neurejene razmere glede pokoj« nkie so polagoma strle telo in duha sicer tako odpornega moža. Njegovi prijatelji nismo slutil, kaj se dogaja v njegovi duši. Pred 3 meseci, ko ga je bolezen priklenila na posteljo, nismo slutili, ko smo ga obiskovali z vBeh strani, da se te noge, ki so v življenju toliko gozda prehodile, ne bodo nikdar več dvignile k lovskemu spreho« du. da mu sveži gozdni zrak ne bo nikoli več pregnal glavobola, da njegov' klobuk ne bo več okrašen z gozdnim cvetiem. da njegova roka ne bo več dvignila dvocevke. Muke je prenašal mirno, in junaško. Od blizu in daleč so se zgrnili pogrebci. Tovariši so mu nasuii na grob cvetja ie dehtečega smrečja h glažutskih revirjev, iz Soteske, iz Kočevja. Očesa eo se oros:la vsem, ko so sipali rahlo prst na krsto. Pokojnik je zapustil neutolažljivo soprogo, hčerkico in sina. Izrekamo jim iskreno so« žalje. vrlemu možu pa bomo obranili časten spomin! G—L mMati Slovo od gospe Marije Megušarjeve Tiho smo se zbrali v ponedeljek popoldne ob mrtvašnici državne bolnišnice. Približala se je ura. ko je bilo določeno, da nastopi gospa Marija Megušarjeva poslednjo pot. Obcestnemu gledalcu množice pogrebcev, ki so se zvrstili v dolg sprevod' se je vzbujalo vprašanje: odkod toliko ljudi? Sai je pokojna gospa posvečala vse svoje življenje le svoji družini. Res, gospa Megušarjeva se javno ni udejstvovala. Zato tudi ni bilo osebnosti, ki bi si uradno izbirale mesta v sprevodu. A bila je množica iskreno čutečih ljudi. Kdor je prišel, da spremi gospo Megušarjevo, je prišel iz notranje nujnosti. Navadno nam človek tudi po neštetih snidenjih ni nič več ko znanec. A gospa Megušarjeva je že po enkratnem srečanju navdajala vsakogar s prijetno zavestjo, da ima dobro prijateljico. Pogrebec je iskal, da bi v drugem po-grebcu, ki mu je morda bilo danih več trenutkov njene bližine, še bolj občutil njeno veliko dušo. Tudi tisti» ki se niso poznali, »o tu po njej doživeli notranjo vez dobrote, ljubezni, žrtvovanja. V solnčni popoldan se je vila dolga vrsta k Sv. Križu. Spremljali smo na njivo miru vzorno ženo in plemenito mater. In dobro prijateljico. V življenju smo jo• klicali: gospa. Kakor vsako poročeno ženo. Z besedo brez vsebine smo klicali njo, ki je bila vsa in vsem plemenita! Nihče ni dejal, da je dama. Tega, kar pomeni družabno nekaj več. Gospa Megušarjeva rti bila narodna dama, da bi si z znaki in kretnjami odpirala lagodnejšo pot. Ona se je večno žrtvovala svoji družini in v» tem žrtvovanju ni poznala mej, samo da bi pripravila boljše dneve njim' ki jim je dala življenje. In ko je včlentla v narod štiri sinove, jih vzgajala in utrdila, da bodo kljub trdotam življenja pošteni, preko vseh ovir in razočaranj v delu vztrajnibrez pričakovanja hvaležnosti vedno požrtvovalni, sinove, ki so s potrtim očetom za vozom prestmjeni upirali oči v krsto — ali nt postala tako najbolj narodna?! Mirno je sprejel grob krsto. Duhovniki so odmolili in odšli. Orosile so se oči, mnogi so plakati glasno, nekateri so stisnili bot sreš v molk. V dihu poznopomladne-ga predvečera so strepetale ozarjene ovči-ce na nebesni modrini. Konec poslednje poti? Vsa množica' ki je zvesto sledila do groba in se zgrnila ob njem, je za nekaj trenutkov izgubila občutek za čas. A te je v občutje žalosti zasijala misel: gospa Megušarjeva ni odšla. Znova in znova se nam bo vračata kot blagodejen spomin, taka, kakršno smo jo spoznali: jasna in čista, velika, plemenita — večna Mati. N Opozarjamo na dvodnevno aktualnost Naravno, da bo zate tudi uspešnost oglasov v »JOTRUc podvojen, ld bo zaradi praznikov dva dni v rokah številnih naših čitateljev. Prosimo vse one inserente, ki nameravajo izkoristiti to ugodno reklamno priliko, da nam svoja naročila dostavijo čimprej — najkasneje pa do sobote opoldne. ffJUTRCr* Domače vesti • Obletnica smrti dr. Gregorja Žerjava. V nedeljo 27. t m. ee bo spet obnovila obletnica smrti velikega nacionalnega delavca in politika dr. Gregorja Žerjava, ki je umrl na predvečer Vidovega dne 1. 1929. Prijatelji in častilci v Ljubljani obiščejo ta dan njegov grob ter položijo cvetje na grudo, pod katero spi večni sen ob strani svoje soproge Milene. _ • Obisk bolgarskih obrtnikov. V težnji po kulturnem in poklicnem zbližanju je prišla v našo državo večja skupina članov združenia bolgarskih obrtnikov. Ekskurzija so je ustavila v Sabcu, kjer so jo tamošnji obrtniki ter predstavniki vseh oblasti in organizacij prisrčno sprejeli. Iz Žabca so se bolgarski gostje napotili v kopališče Ko-riljačo, kjer so bili tudi deležni lepega sprejema. • Jubilej prvaka strokovnega delavskega pokreta v Srbiji. V nedeljo in ponedeljek je bil v Beogradu v delavski zbornici kongres združenih delavskih strokovnih organizacij in so kongresisti lepo počastili svojega prvoboritelja in vzornika Luko Pa-vičeviča, ki je, kakor smo že poročali, slavil 40-letnieo svojega uspešnega in vzornega udejstvovanja v delavskem strokovnem pokretu. Jubilant je bil deležen prisrčnih čestitk, zahvalil pa ee je takole: lz delavskih krogov sem izšel, delavce ljubim, še bolj pa ljubim delavsko mladino, ker sem prepričan, da bo ona nadaljevala naše delo ter d06egla še večje uspehe. Moj pozdrav je: Vztrajajte, moj svet: Citajte in učite se, moja oporoka pa je in bo ostala: Dovršite delo, katero so stari tovariši • Učiteljstvo Krškega sreza je zborovalo v soboto v Kostanjevici. Zborovanje je vodil predsednik Hrovat. Pozdravil je zastopnika oblasti ter še posebej tovariša^ V ranča, ki je na zborovanju podal navzočim nekak pregleden komentar k svoji knjigi, ki jo izda letos Slovenska šolska Matica. Osrednja misel njegovega predavanja je bilo razglabljanje o strnjenem pouku, ki naj bi predstavljal nekako uravnovesenje med sedanjo gospodarsko-družabno strukturo in vzgojstvom. Svoje predavanje, ki je žel zanje splošno priznanje, je predavatelj podprl s številčnimi slikanicami učnih enot v posa meznih razredih. Tajnica Uršičeva ie podala sliko sedanjega organizačnega stanja ter so bili predlogi sekcije o reorganizaciji v celoti sprejeti Ravnotako predlogi za •spremembo zakona o narodnih šolah. Društveni blagajnik ugotavlja redne iši dotok članarine in upa, da bodo tudi zaostanki po večini poravnani. Organizarano članstvo naj prijavi vsa premeščenja po prošnji na mesta, ki niso bila razpisana. Sklenilo se je ustanoviti pedagoške kroške ki bodo zborovali trikrat v letu in sicer za vsakim skupnim zborovanjem, ki bodo v letu tudi tri. Prvo zborovanje bo v Krškem. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo oidlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. J-< Ogf. re*. 8 Dr. 16. «V35 • Nagrajeni orožniki. V nedeljo ie po 6tari tradiciji slavilo orožništvo svojo krstno slavo v spomin n« nevarne dneve, ko so orožniki sami stali na braniku od sovražne premoči obleganega Beograda. Kakor vsako leto. so bile tudi letos razpisane od notranjega ministrstva, od orožniškega poveljstva in od raznih ustanov denarne nagrade za orožnike ki so se z vestnostjo in požrtvovalnostjo izkazali v svoji naporni službi. Med drugimi 60 prejeli nagrade naslednji orožniki: od notranjega ministrstva razpisano nagrado v znesku 1.500 Din je prejel Jožef Gaižel, nagrade po 500 Din pa orožniki Fran Urleb, Alojz Vidmar, Franc Kosmač. Andrej Galun in Franc Lindental. Od poglavarstva mesta Beograda razpisano nagrado v znesku 500 Din je dobil orožnik Ivan Divjak, po 300 Din pa orožnik Anton Srebot in Janez Žilavec. Od beograjskega Avtokluba razpisano nagrado 500 Din je dobil Janko Antič, od Združenia šoferjev-■avtotaksijev pa nagrado 200 Din orožnik Alojz Pivec Kopalci, turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. — Dobi se povsod. — Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. • Selška dolina in tujski promet. Prejeli smo: Glede na marljivo delovanje poklicnih činiteliev za zboljšanje tujskega prometa v Selški dolini je bilo opaziti že v prvib lepih dneh tega meseca zadovoljiv poset od strani izletnikov in turistov, ki ga je dolina doslej zelo pogrešala. Močno je pripomogla znatno znižana vožnja z avtom in redne zveze, nadalje številni dopisi in članki v dnevnem časopisju. Razgibanost odbora Tujsko prometnega društva že kaže prve uspehe in mnogi iz pridobitnih krogov se stalno trudijo, da privabijo številne goste. S pričetkom letošnje planinar-ske sezone je prešlo v domače roke tudi ©skrbništvo Krekove koče na Ratitovcu. ki je splošno znan kot ena izmed najlepših razglednih točk Slovenije. Romantike in lepote naših planin vajeni gostje venomer trdijo, da Ratitovec zdaleka prekaša svoje sovrstnike, vendar ie bil doslei od širših krogov zaradi slabih prometnih zvez kaj malo obiskan. Ob otvoritvi Krekove koče sta ga obiskali dve večji skupini Ljubljančanov. ki sta nedvomno odnesli s 6eboj najlepši vtis; zadovoljnih obrazov so se pozno popoldne vračali v dolino. Selška dolina in Ratitovec zaslužita torej naša najtoplejša priporočile in res ne bo nikomur žal, če si iu izberete za cenen oddih in blagodejno razvedrila * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Eno srce — ena RADENSKA. * Umrla je gospa Marija Crobathova. NI Se poteklo tričetrt leta, odkar je v Kranju umrl ugledni veletrgovec g. Fran Crobath, že se je spet odprl grob in vanj bo po romala družica gospa Marija Crobathova. Odkar je izgubila moža, si plemenita žena ni več opomogla. Res je imela uteho v svojih otrokih in v njihovi družinski sreči. Toda smrti onega, s katerim bi morala prihodnje leto praznovati zlato poroko, ni mogla preboleti. Zvesta v življenju je ostala zvesta tudi v smrti. Pokojna gospa je bila iz ugledne kranjske družine Pollakove. Leta 1885. je podjetni Fran Crobath v Kranju ustanovil svojo trgovino, čez tri leta je zasnubil komaj 181etno Marijo Polla-kovo. Njun zakon je bil zgledno srečen, četudi večkrat prizadet od udarcev usode. Rodili so se štirje sinovi in osem hčerk, ki imajo večinoma že lastna družinska ognjišča. Od sinov pa je ostal samo dr. Fred, ki zdaj vodi veletrgovino. Dva je ugrabila vojna. Vzorno mater, ki je umrla v starosti 68 let, bodo jutri, v petek, ob 17. položili v rodbinsko grobnico. Ohranjen ji bo časten spomin, žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožalje. Vedno dabre slike s * Združenje vojnih brodolomce*. Spomini na vojno dobo in strahote doživljajev so zdaj pokrenili novo organizacijo v Beogradu. V organizaciji so se združili preostali člani posadke ladje >Ga.lije«, ki je bila pred svetovno vojno od sovražnih podmornic torpedirana v Sredozemskem morju. V nedeljo je bila ustanovna 6kupščina tega združenja. Govoril in vodil jo je Aleksander Jankovič, ki je naglasil v svojem govoru, da bo nova organizacija zbrala pod svojim okriljem vse bivše srbske bojevnike, ki so se vojne udeležili kot mornarji. G. Jankovič je bil izvoljen za predsednika prvega odbora nove organizacije. * Občina brez kandidatov za župane in odbornike. Že pred tedni je bila razpisana volitev občinskega odbora v Dugi Resi pri Karlovcu. Volitev bi morala biti v nedeljo, a ni bila izvedena iz, menda v naši državi edinega in nepričakovanega razloga, ker ni bila v določenem roku vložena nobena kandidatna lista. Duga Resa po volilni agitaciji sicer ni zaostajala za drugimi občinami v naši domovini. Agitacija je bilo celo lako burna in zamotana, da so tekmeci za odborniška mesta pozabili na rok prijave kandidatne liste. Sicer pa menda roka niso zamudili iz pozabljivosti, temveč zaradi tega, ker se niso mogli pogoditi in bodo zdai svoje prepire in svoja pogajanja morali nadaljevati še precci časa pod starim občinskim odborom. * Aktivnost planincev Herceg-Bosne. Člani planijnarskega društva »Romanije« i*z drinske in vrbaske banovine so priredili za pravoslavne binkoštne praznike izlete na planine. Ob zaključku so se vsi sestali v Banjahrki ter razpravljali' o ustanovjtvi novih planinskih zavetišč na gorah Bosne in Hercegovine in tudi o propagandi za turizem po drjnskj in vrbaskj banovini. * Mali ljubljanski harmonikarji prof. Rančigaja, ki vzbujajo povsod s svojimi nastopi največjo pozornost in ki so še nedavno koncertiraii z velikim uspehom v Kamniku in v Litiji, obiščejo tudi našo Bolenisko. V nedeljo bodo nastopili ob 10. v Novem mestu v šolski dvorani, ob IS. pa v Trebnjem. Dolenjci, ne zamudite redke prilike, da slišite ta otroški zbor, ki po pravici uživa naiboljšj sloves. * 0 novi tihotapski aferi, ki je bila razkrita v Mariboru in v Ljubljani, smo včeraj kratko poročali. Kakor smo ugotovili, je zadeva v bistvu naslednja: Ivan Stefanec, ki je doma iz Bednja v savski banovini, je v petek nesel iz Ljubljane v Maribor 10 m svile. 3 predposteljn.ike, svileno pregrinjalo za posteljo in 26 svilenih ženskih dežnikov V Mariboru sa ie nrije* neki carinik Štefancu je nato bilo blago zaplenjeno. Ni priznal, da bi bil blago dobil v Ljubljani pri dveh ženskah, marveč je trdil, da ga je zamenjal z nekim Bosancem v gostilni Franciji v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Štefanca so izpustili. V soboto je nato bila izvršena še preiskava pri dveh ženskah v Ljubljani in so carinski organi našli nekai tihotapskega blaga. * Absolventom ljubljanske državne gimnazije iz leta 1902. Obletnica mature se na željo več tovarišev preloži na 2. septembra t. 1. Spored kakor je bilo že javljeno, v kolikor se ne bi naknadno javile izpre-membe. Velesejem bo od 1. do 12. septembra. * V vročih dneh ni dobro piti velikih količin tekočine, ker se morajo te tekočine iz telesa odstraniti, kar je združeno s prevelikim naporom telesnih organov. Priporoča se piti osvežujočo tekočino, ki gasi žeio in daje telesu tudi hranilne vrednote. Uživajte hladno Ovomaltino in 6 tem boste na najboljši način rešili vprašanje osvežujoče pijače med poletno vročino. Ovomal-tina ima izvrsten okus, ki prija deci in odraslim, gasi že;o ter zvišuje tudi telesno odpornost. V nekai sekundah se da pripraviti. * Dober okus je posebna prednost Dar-mola, sredstva za odvajanje. Poleg tega učinkuje Darmol blago in brez bolečin. Zato ga odrasli in otroci radi uživajo. Ogl. reg. Š. Br. 7009/19%. * Prj zaprtju in motnjah v prebavi vze-naravne Franc Jožefove grenčice. * Sovrafcniki tobor niso samo sladkarije, temveč tudi ostanki jedi. ki ostanejo med zobmi. Iz njih ee razvijajo kisline, ki izjedo zobno sklenino in kvarijo zobe. Gnitje zob je najbolj razširjena zobna bolezen« ki povzročuje tudi hude bolečine. Vsega tega se izognete, Se negujete vsak dan zobe in usta z Odolom L 83. Odolova voda za zobe prodre tudi v najskrivnejše kotičke ust, desinficira in daje svež vonj. Pol čase mlačne vode in nekaj kapljic Odo-la L 88 zadostuje za izpiranje ust. Pri uporabi je Odol ekonomičen in zaradi tega zelo poceni. Iz Ljnbljane n— Odlikovanje. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval z zlato kolajno reda belega leva g. Antona Vrečarja, nadzornika policijskih agentov pni upravi ljubljanske policije, čestitamo!_ Savinjčani — Hmeljarji! Oglejte si hmelj gospoda Rudolf Hrovata iz Žalca za Kancjanom. Ta hmelj je izredno lep in ima od vseh daleč na okrog največ in najlepSe razvitih stranskih panog. To je doseženo z zgodno spomladanskim gnojenjem hmelja z Nitrofoskal-I. Hmeljarji, ki so gnojili februarja ali marca meseca svoj hmelj z Nitrofoska-lom-I, 150 rastlin z 50 kg Nitrofoskalom-L imajo sedaj najbujnejši hmelj in jim ga ni potreba gnojiti z raznimi hitro učinkujo-čimi duSičnimi gnojili kot je n. pr. čilski soliter i. t. d. Letoa se posebno lepo opazi dober vpliv nitrofoskala I na hmelju, kakor tudi to kako lep uspeh se lahko doseže, če se hmeljnik dobro obdela in pravočasno in pravilno pognoji, po principu »popolnega gnojenja«. 4836 n— Kip kneza Koeelja za avlo Narodne skupščine si lahko vsakdo ogleda v četrtek od 8. do 18. ure v ateljeju akad. kiparja Tineta Kosa, Livarska ulica 8. Vstop prost. u— Vpisovanje na ljubljanskih ljudskih šolah in otroških vrtcih bo za otroke-no-vince in za otroške vrtce v sredo 30. t. m. od 9. do 12.30 na posameznih Šolah in vrtcih. Pri vpisu za I. razred predlože starši krstni list otroka in spričevalo o cepljenih kozah. Istega dne popoldne je za otroke I. razredov na istih šolah zdravniški pregled. Dne 30. t m. je od 15. do 17. in dne 1. julija od 9. do 12. vpisovanje dosedanjih otroik, ki se morajo vpisati vsi brez izjeme. V septembru ni vpisovanja, šolski okoliši, kakor v šolskem letu 1936/37, izjema je le v bežigrajskem okraju za dečke, kjer je njegova južna meja Linhartova ulica preko Tyrševe proti gorenjskemu kolodvoru, ki spada že v šolski okoliš na Ledini. ZOO v TIVOLIJU tik velesejma — odprt vsak dan od 10. do pol 20. ure! — Vstopnina Din 2.—, otroci Din 1.—. n_ Sokolsko društvo Ljubljana H. bo v nedeljo 27. t. m. svečano otvoriJo novo letno telovadišče na Konjušnici v Trnovem. Vabimo članstvo, da se prireditve udeleži v kroju in v civilu polnostevilno! Uprava. u— S.O. Preporoda javlja svojemu članstvu, da bo v petek 25. t. m. izredni občni Zbor. Udeležba obvezna. u— Podporno društvo za gluhonemo mladino fe prejelo po gospe Josipini Urbanič j 5000 Din kot volilo njenega blagopokojne-\ ga soproga g. Josipa Urbaniča, veletrgov-j ca in pot~ftfttnika v Ljubljani, za kar izreka i upravni odbor društva najiskrenejšo zahva-p--5- Bolečo rdečico, ki Tam j« je povsročilo solnce, Vam lapremenl TS0HAMBA Pil v prožno rujavo polt. — Drogerija Gregorič d. h o. h. Ljubljana, Prešernova 6. u— Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Blokah, ki se otvori 1. julija 1937. daje pisarna Gradišče 7. dvorišče levo in sicer vsak dan od 8. do 10. predpoldne. u— Nova sprejemna pošta. 15. t. m. je pričela poslovati za Bežigradom. Tyrševa cesta 62. nova sprejemna pošta: Ljubljana 9 u—- Včeraišnjo notico o obisku Cirilme-todarjev v Poljanah velja popraviti v tem, da ob rojstni hiši dr. Frana Tavčarja ni govorila gospa Franja Tavčarjeva, marveč gospa Nilka Potočnikova, predsednica šentpetreke OMD. Najlepše darilo za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat katerega kupite najceneje pri Foto Tourfst Lojze šmuc-u LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- Bolda ali Kodak s opt. 1.6.3 samo din 290__ Balda z opt 1.4.5......din 400.— Balda Compur 1.4.5 ..... din 720.— u— Nezgoda na mitnici. Včeraj popoldne je kirurški oddelek med drugimi ranjenci sprejel v oskrbo 34-letnega dohodarstve-nega paznika Viktorja Jenka iz Vodnikove ulice v Mostah. V službi je pregledoval revolver, pa se mu je po nesreči izprožil in ga je strel zadel v levo koleno. u— Slaba sreča vlomilcev. Organi kriminalnega oddelka so v torek zvečer aretirali trojico mladih brezdelcev, ki so prejšnjo noč vdrli v vagon na tovornem kolodvoru in odnesli več zabojev sladkorja, namenjenega Zelezničarski nabavljalni zadrugi. Tatovi so bili na dejanju opaženi in na begu pred preganjalci eo morali odvreči 100 kg težko vrečo, z njimi pa je vendarle izginilo za nekaj tisočakov blaga. A še preden so utegnili svoj plen spraviti v denar, jih je zasačila policija na nekem stanovanju v Novih Jaršah, kier iščejo pribežališča mnogi ljudje temnih opravkov. Aretirani 60 bili 29-letni František Baha, ki je pristojen nekam na Češkoslovaško in ie bil že svoj čas izgnan iz Jugoslavije. 26-lehii Silvester Ferčnik iz Most, ki ima že 16 kazni za sa- bo, fn pa 28-letnl Aston Setnlkar, ki je prav tako is Most. a je bil zadnji čas na delu največ po deželi. V Suvoborski ulici pa so prebivalci včeraj zjutraj naleteli na 45-letnega bivšega čevljarskega pomočnika Filipa Kokalja, ki je po rodu iz Ihana in je bil že 31krat zaprt, ko je pravkar skušal vdreti ▼ hišo nekega trgovca. Na stražnici je odkrito priznal, da bi bil v hiSi ukradel, kar bi mu bilo pač priilo pod roko. Vse aretirance je policija izročila sodišču. n— Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trat — Gorico ali Benetke od 27. do 29. t m. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst Din 120, v Gorico Din 13&, v Benetke Din 185. Prijave se zaključijo 24. L m. Vsak prijavljenec mora priložiti dv© fotografiji. Natančnejše Informacije v biletarnicah »Putuikac in izletni pisarni >0korn<. Iz Celja e— Ustanovitev Sokolskega druStra Ga-berje. Danes ob 20. bo v telovadnici v So-kolskem domiu v Gaberju ustanovni občni zbor Sokolskega društva Gaberje kot dni* goga sokolskega društva v Celju. Članstvo in prijatelji sokolstva so vabljeni, da se udeležijo občnega zbora v čim večjem številu. e— Maturanti celjske gimnazije iz leta 1927. se zberemo ob desetletnici mature v soboto 3. julija zvečer v Celju. Prijave do "0. t m. na naslov; inž. Boris Lavrenčič, Celje, mestna plinarna. e— Sodni odmer smrtne nesreče t Bboj-skem premogovniku. Dne 13. marca so se zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Celju 46*letni Viktor Molka, inženjer rudnilka v Libojah pri Petrovčah. 42-letni Rajko Gruden, obratovodja rudnika v Libojah, in 30* letni Roljert Logar, elektromonter v rudniku v Libojah zaradi prestopka zoper življenje in telo po § 177/U k. z. Obtoženi so bili. da so kot odgovorni uslužbenci omenjenega rudnika iz skupne malomarnosti lani b" septembra povzročili smrt. rudarja Franca Brzina s tem. da so pred oblastiveno kolavdacijjo začeli izvažati jalovino v vpad« niku št.. 15. JožeJovega jaška, v vpadniku pa namesto izoliranega kabla provizorično montirali N. G. A. W. žični vod od razdelilnika črpalke iz kamre do Flottmannove-ga dvigala k raznim 6t.rojem v jam', rri tem pa pritrdili odvod le z žičniki na lesene stojrke ob tračnicah v metrskih razmahih, pa še te ne v enakomerni napetosti, marveč v lokih po 10 do 15 cm navzdol iz vi* šine okrog 160 cm nad progo, odvodni električni tok pa povezali le ob žičnikih z izoliranim trakom, ne da bi ga sploh zapazili, ter progo z železnimi tračnicami tako slabo in pomanjkljivo izdelali, da je že iz vse* ga početka bila iztirjena z železor okovanih vozičkov. To je po obtožnici imelo za posledico, da je lani 15. septembra proti večeru z jalovino napolnjen, okrog 80o kg težek voziček zaradi zrušenja leve tračnice iztiril, zlomil leseno sfojko in iztrgal elektrovod iz pritrdilnih klinov, zaradi česar je elektrovod prišel v stik z železnim vozičkom in tračnicami. Tok je pri tem usmrtil kopača Franca Brzino. Vsi trije obs toženci 60 bili 13. marca obsojeni na 1 me-s*c zan ,ra pogojno za dobo dveh let. Proti obsodbi pr, se pritožili vsi trije obtoženci. Včeraj je bila ponovna razprava. Na pod- Do nadaljnjega zaprto Benjamino Gigli GLAS SRCA Geraldina Katnikova Predstavi danes v Unionu ob 19.15 in 21.15 uri. lagi izvedeniških mnenj so bili vsi trije obtoženci oproščeni. e— Kino Union. Danes ob 1615, 18.30 m 20.30 velefilm »Sence preteklosti« z Evges nom Kl6pferjem in teinik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NEZNANKA«. Iz Maribora a— Not grob. Umrl je pri svojem sinu Zorku g. Simon Ribarič, bivši trgovec, gostilničar in posestnik na Uncu. Ugledni p»-kojnik bo danes ob pol 16. pokopan na magdalenskem pokopališču — Lep mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. a— Iz sodne službe. Sodnik Dušan Pi-penbacher je bil s sreskega sodišča v Ormožu premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor. a— Obvestilo uprav® splošne bolnfSitHO v Mariborn. Porodniško-gin ekološki oddelek splošne bolnišnice v Mariboru, ki i« bil zaradi nekaterih primerov porodne vročice dne 25. maia 1937 kontumaciran. 1« bil temeljito razkužen, očiščen, prebarvan in prepleskan ter se od dne 26. junija t. 1. nadalje spet sprejmejo bolnice, ki so zdravljenja in oskrbe v bolnišnici potrebne. Zdra ve porodnice se ne sprejemajo, če- ni*o podani za to tehtni socialni razlogi, kakor pri porodnicah, ki nimajo kie rodili. — Po odločbi di«ciplinsk<»Ga sodišča pri kr. banski upravi v Ljubljani ie šef oddelka primarij g. dr. Josip Benčan spet aktiviran ln prevzame danes (dne 24. junija 1937") posle šefa porod n i ško-g in ekološkega oddelka mariborske splošne bolnišnice. a— Beračevo truplo r potoku. Pri Pra-gerskem 6o našli v potoku >Novj graben c truplo 65 do 70 let starega moškega, ki j« bil očividno berač, kar ix>trjuje tudi torba s kruhom, ki jo je imel obešeno preko ramena. Truplo utopljenca, čigar identitete niso mogli dognati, je bilo že v močnem razkroju in je ležalo v potoku najmanj 8 dni. a— Nenadna smrt. V Praprotnfkovi ulici 27 je umrla 27 letna delavka Marija Orozlova. Ker domneva oblast, da gre za žrtev splavlienja. je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trunla. da se doženeio pravi vzroki nenadne smrti. Obdukcija ie bila včeraj poooldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor se pripravlja na sokolske dneve V soboto in nedeljo bodo velike svečanosti Maribor, 22. junija Maribor se pripravlja na čim slovesnej-ši sprejem obmejne sokolske vojske- ki se bo zbrala v soboto in nedeljo v naši obmejni prestolnici. Te slovesnosti se bodo, kakor se zdi, po izrednem zanimanju našega obmejnega prebivalstva, pretvorile v veličastno manifestacijo nacionalne in sokolske misli ob naši meji Sobotne in nedeljske slovesnosti v okviru mariborske sokolske župe, ki je med najdelavnejšimi v državi, so združene s proslavo 30-lebnice neumornega nacionalnega delovanja Sokolskega društva Maribora-matice, ki mu je za ta pomembni jubilej poklonil prvi sokolski starešina kralj Peter II. spominski trak. Ta bo ob nedeljskih svečanostih pripet na ponosni prapor. Sokolske prireditve v soboto in nedeljo bodo dobile poseben pomen po navzočnosti predstavnikov vseh žup naše države, ki se bodo ob tej priliki lahko na lastne oči prepričali' kako globoko in čvrsto je usidrana sokolska misel ob naši severni meji, kjer Sokol vztrajno prodira v širše plasti obmejnega prebivalstva Maribor sam pa bo imei priliko, da z vso jasnostjo dokaže sokolsko srce in nacionalno zavest. Toplo, navdušeno in bratsko bo sprejel množice, ki bodo v soboto in nedeljo preplavile naše mesto. Društvo hišnih posestnikov je že pred 14 dnevi povabilo svoje člane, da razobesijo ob tej priliki s hi.š zastave. Spored župnega zleta jc: v soboto 26. t. m. ob 13. zbor sodnikov, ob 14. uri tekme naraščaja iri članstva. Ob 20. žup-na akademija v Narodnem gledališču. V nedeljo 27. t. m.t ob 7. skušnja, ob pol 11. zbor za siprevod po okrožjih na zletišcu. Sprevod krene ob 11. uri po ulicah do Narodnega doma. kjer bo stik vseh oddelkov m kjer bo pripet je spominskega traka Nj. Vel. kralja Petra II. na prapor Sokolskega društva Maribor-matica. V nedeljo zbor ljubljanskih sokolskih edinic Sokoli! Sokolicel Po sklepu zadnje med-društvene seje ljubljanskih sokolskih društev z dne 18. t. m. pozivamo vse ljubljanske sokolske edinice, da se korporativno udeležijo v nedeljo 27. junija slavnostnega odkritja spominske plošče blagopokojne-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju« ki bo ob pol 16. na narodni šoli na Grabnu, m otvoritve novega letnega telovadišča bratskega Sokolskega društva Ljubljana II. v Trnovem. Zbor vsega članstva in naraščaja bo v nedeljo ob 14.45 na dvorišču realke v Vegovi ulici. Slavnosti se udeleži članstvo in naraščaj v slavnostnem kroju s prapori, ostali na v civilni obleki s sokolskim znakom. Odhod iz realke ob 15.15 do Me na Grabnu, tam bo spominska svečanost odkritja plošče, nakar krene sprevod na letno telovadišče v Trnovo, kjer bo kratka otvoritvena svečanost; ob 17. pa nastop Sokola Ljubljana II. Pozivamo vse društvene uprave, da skrbijo, da se bo teh svečanosti udeležilo vse članstvo in naraščaj v velikem številu, da tako javno pokažemo, da nam je spomin na Viteškega kralja nadvse svet in da obenem moralno podpremo marljivo delovanje bratskega Sokola II. v Trnovem! Bratje in sestre, naraščaj, storimo v nedeljo svojo sokolsko dolžnost in poh i tirno k obem svečanostim! Slava Viteškemu kralju Aleksandro I. Uedinitelju! Zdravo! Župna uprava in ljubljanska sokolska društva! Ljubljena, 23. junija 1937. Nastop tekmovalne vrste Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol bo imel ▼ soboto 3. julija ob 20.30 na svojem letnem telovadišču v Tivoliju tradicionalno telovadno akademijo ob svitu žarometov in , raznobarvnih bengaličnih ognjih. Pri aka- ; demiji bodo nastopili vsi telovadni oddelki z izbranimi telovadnimi točkami, med nji- , mi tudi vrsta, ki si je na tekmah v Beogradu priborila dragoceno darilo — meč kralja Aleksandra. Prepričani smo, da bo vsa sokolska in narodna Ljubljana pohitela ta večer .v Tivoli na letno telovadišče, da izkaže svoje priznanje in simpatije matici jugoslovenskega Sokolstva — staremu, toda vedno čilemu Ljubljanskemu Sokolu. Pred praznikom viškega Sokola. Spet se pripravljajo Vičani na svoj vsakoletni javni nastop, ki ga bodo imeli v nedeljo 11. julija. Vse priprave so v polnem razmahu, zlasti živahno je v telovadnici, kjer se urijo vsi oddelki. Svečano obeležje nastopu bo dal nastop vojakov-Sokolov (topničar-jev) pod vodstvom poročnika br. Sladoviča. Vabljene so vse bratske edinice in narodna javnost, da v velikem številu posetijo nastop. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarja C. 24. Janez Kr. P. 25. Viljem S. 26. VlgiJJj N. 27. Ladislav P. 28. Vldovdan T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv. P. pooblačeno, kraj. dež sončneje, ponekod det lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno 23. junija Ljubljana 7. 765.7. 12.8. 87. 0, 0, —, —; Maribor 7. 763.0, 18.0, 70, O, 0, —. —; Zagreb 7. 76*.6, 17.0, 70, O, 1, —, —; Beograd 7. 764.1, 17.0, 70, O, 0, —, —; Sarajevo 7. 756.2, 10.0, 80, O, 4, —, —; Skoplje 7. 758.7, 19.0, 80, 0, 6, dež, 17.0; Kumbor 7. 760.7. 240. 60. NE2, 6, dež, 1.0: Split 7. 762.2, 23.0, 50, NE2, 3, —. —; Rab 7. 763.4, 20.0, 60, O, 0, —, —. Temperature: Ljubljana 20.9, 11.8; Maribor 240, 11.0; Zagreb 25.0, 13.0; Beograd 24.0, 15.0; Sarajevo 21.0. 10.0: Skopjje 28.0, 15.0: Kumbor 30:0; Split 31.0, 20.0; R«& —, 17J0L Kako ]e Sevnica pozdravila zmagovalce Sevnica, 23. junija. Lepo presenečenje so doživeli naši zmagoviti tekmovalci v Sevnici. Kljub delovnemu dnevu jih je pričakala na kolodvoru številna sokolska družina, nad sto članstva domačega društva ter veliko dece in naraščaja. Ko je privozil brzovlak na po-7two< so zadoncli živahni klici »Zdravo« i"radostnemu pozdravljanju ni bilo konca; članice, naraščajke in deca so obsule zmagovalce z cvetjem in šopki. Vrste tekmovalk domače ženske dcce, ki so ravno dan prej dovršile društveno tekmo, so izročile zmagovalcem posvetilo s katerim častitajo naše najmanjše tekmovalke svojim velikim bratom. Komaj smo se zadi-vili svetlemu meču, že je krenil vlak dalje. Vzkl tkanje, mahanje in pozdravljanje se je poleglo šele, ko se je skril za ovinkom. * Sokolske društvo Mokronog priredi v nedeljo 27. t. m. ob 15. s sodelovanjem društev mi renskega okrožja, okrožni zlet združen s tekmami za prvenstvo imenovanega okrožja in razvitjem prapora za dcoo mokronoškega Sokola. Spored je bogat Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Društvena uprava vabi, da posetite prire-tev ter se razveselite med sokoisko družino v lepi Mirenski dolini. GospodaritTO Rešitev kreditnega problema — naše najnujnejše vprašanje Iz letnega poročila Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov ▼ Zagreba Marljiv narodni in prosvetni delavec v Maribora Danes se sreča z Abrahamom uradnik M-estae hranUmoe v Mariboru ter odlični narodni tn kulturni delavec g. Janko Zcr-ke. Doma Je iz Brežic, študiral je v Celju, maturiral v Banjaluki, Leta 1906. je stopil v službo pri banki Slaviji v Ljubljani in ae j« pridružil Ljubljanskemu Sokolu, Slavcu in drugim društvom. Kot navdušen pevec je nadalje sodeloval pri Glasbeni Matici v Ljubljani in pri Ljubljanskem Zvx>nu. katerega je kot tajnik že leta 1906. popeljal na turnejo v Beograd. Prejel je srbsko odlikovanje. Po vojni, v kateri je bil ranjen, se je vrnil k Slaviji, v začetku leta 1919. pa je prestopil v službo pri ma-noor-iem magistratu in nato pri Mestni hranilnici v Mariboru. Kot izkušen organizator je Zorko Mariboru mnogo koristil. B:.le je sekvester ka zimskega in filharmo-ničnega društva ter soustanovitelj mariborske Glasbene Matice. Zvest sokolski ideji, katerj vneto služi že preko 30 let, je župfni blagajnik, pni tem pa seveda ne zanemarja drugih narodnih in kulturnih ustanov. Odločnemu narodnemu borcu, prijetnemu družabniku in iskrenemu prijatelju; Se na mnoga leta! §I@vo udeležencev poštarskega kongresa Ljubljana, 23. junija. Za zaključek poštarskega kongresa je bil v torek zvečer v unionski restavraciji banket, ki ga je delegatom in gostom iz Bolgarije na čast priredil minister pošte dr. Kaludjerčič. Večerji, ki so jo servirali za okrog 120 oseb, so prisostvovali tudi pomočnik ministra inž. Ratajec, kot zastopnik vrhovnega šefa poštnega resora, pomočnik generalnega direktorja pošte in telegrafa Ivan Kacarov iz Sofije in vsa delegacija bolgarskih poštarjev s predsednikom Hristoni Marinovim. Vrsto napitnic je otvoril inž. Ratajec in napil Veličanstvoma kralju Borisu III. in Petru II. Nato je spregovoril g. Kacarov, ki se je v vznesenih besedah spominjal našega mladega vladarja in bolgarskega prestolonaslednika. Po govorih obeh predstavnikov jugoslovenske in bolgarske vrhovne poštne uprave je orkester zaigral obe narodni himni. Ovacijam, ki so jih delegatje in gostje prirejali kraljevskima rodovinama, dolgo ni bilo kraja. Predsednik Združenja jugoslovenskih poštarjev Dragoljub Mi-hajlovič je nato dvignil čašo napredku in čim živahnejši delovni vzajemnosti obeh slovanskih narodov na Balkanu. Poštarji so za delo na polju zbliževanja in pobra-timstva med narodi toliko bolj poklicani, ker jim že njihova služba sama nalaga, da skrbe za čim trdnejše in čim hitrejše zveze med ljudmi in narodnimi skupinami na vseh koncih sveta. Govorila sta še predsednik Zveze bolgarskih poštarjev Mari-nov, ki je prav tako nazdravil sodelovanju med poštarji obeh bratskih držav, in pa predsednik ljubljanske sekcije šturm, slovenski kvintet pa je s pesmijo izzval burno odobravanje, zlasti še, ko je gostom na Čast za.pel bolgarsko »Rodno pesen«. Ves večer je potekel v znamenju najlepšega razpoloženja in je v neprisiljeni družbi prinesel novo potrditev vezi od naroda do naroda, kakršne politiki in diplomatje ne morejo ustvariti. Davi ob 9.13 so se Bolgari tn delegatje z juga odpeljali proti domu. Ljubljanski poštarji so jim pod vodstvom upravnika kolodvorske pošte Cosa priredili na kolodvoru prav lepo slovo, vso pozornost pa je udeležencem kongresa izkazala tudi železniška uprava. Postaja je bila vsa v zelenju in zastavicah, potniki pa so za udobno vožnjo dobili na razpolago tri posebne vagone. Bolgari so svojim ljubljanskim tovarišem zagotavljali, da odhajajo iz naše ožje domovine z najlepšimi vtisi. Toplo so se zahvalievali za vso pozornost, ki so jim jo posvečali organizatorji kongresa in vsa na®a iavnost. Nepozabni so njihovi doimi z Bleda in z Vinte-arja. Namesto zadrža-neea predsednika fiturma je Bolgarom in delegatom z iuga želel srečen povratek g. Nadrah, nakar ie brzec odhitel proti Zagrebu in Beogradu. Savez denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine JugoeJavije v Zagrebu je imel včeraj svoj redni občni zbor. Iz tiskanega letnega poročila za ta občni zbor posnemamo naslednja zanimiva izvajanja. Stanje našega denarništva kot celote te je lani poslabšalo zaradi uredbe odnosno načina likvidacije kmečkih dolgov. Ta uredba je zadela največji del denarnih zavodov in kreditnih zadrug v naši državi, tako glede likvidnosti kakor tudi glede bonitete in rentabilnosti. Imobiliziranje vsote 1.6 milijarde Din samo pri bankah na 14 odnosno 20 let. nadalje zgolj 3 odstotne obresti na to vsoto skozi ves čas in dekre-tiranje odpisa 25°/» terjatev, vse to je moralo imeti za posledico poslabšanje stanja onega dela naših denarnih zavodov, ki 6o v znatni meri dajali posojila kmetu. To poslabšanje prihaja še bolj do izraza če upoštevano, da predstavljajo te kmečke terjatve preko 20% vseh terjatev po menicah, zadolžnieab in po tekočih računih in da znaša izguba iz tega naslova pri bankah okrog 400 milijonov Din Poslabšana situacija tega dela denarnih zavodov prihaja do izraza tudi v naraslem številu eavodor, ki so morali t glavnem zarad; kmečke zaščite prositi za odlog plačil. Medtem ko je ob koncu leta 1934. uživalo definitivno ali provizorno zaščito 184 bank, je ob koncu leta 1935 to število naraslo na 265, lani ob koncu leta pa j® bilo pod zaščito 313 bank. Vrhu tega se je moralo 35 bank poslužiti določb glede iz-venkonkurzne likvidacije. Že pred leti je bilo naglašeno, da brez aktivne intervencije države in materialne pomoči nikjer ni bilo mogoče rešiti krite in tudi pri na6 to ne bo mogoče. Zaščita, ki jo uživajo denarni zavodi se sploh ne more smatrati za zaščito, ker ne more ohraniti denarnih zavodov in vzpor staviti normalno funkcioniranje, saj gre v resnici za prisilno likvidacijo velikega dela naših denarnih zavodov. Po uredbi je zavodom dana le ta možnost, da ob likvidaciji mase .lahko razvijejo ločeno novo poslovanje, pri čemer pa gre dejansko za nov denarni zavod pod staro firmo. To novo poslovanje se je moglo razviti in se je razvilo samo pri majhnem številu denarnih zavodov, in to predvem pri onih zavodih, ki niso bili v večji meri prizadeti zaradi zaščite kmetov in eo lahko privabili nov denar v novem poslovanju. Ta tudi_ poslovanje takih zavodov je hudo otežkočeno zaradi predpisov uredbe o zaščiti denarnih zavodov glede nalaganja sredstev v novem poslovanju. Vrhu tega so tudi ti zavodi pod trajnim pritiskom likvidacije starih poslov, ki se bo le počasi razvijala z vsemi znaki dolgotraine likvidacije, če ne bodo prišli drugi ukrepi za mobilizacijo teb zavodov. Narodna banka navaja v svojem poročilu, da je vsota sredstev v novem poslovanju pri zavodih pod zaščito dosegla 1 milijardo Din medtem ko je ob koncu leta 1935 znašala le pol milijarde. Glede teh številk r>a ie treba pripromniti, da ne predstavljajo dejanskih novih vlog ker gre pri teh sredstvih novega poslovanja predvsem za začasne depozite hi za stare vloge, ki so bile no oprostitvi prenešene na nov račun. Le majhen del teh novih sredstev pa je plodonosno plasiran, ker so kakor rečeno možnosti za plasman po uredbi zelo omejene, na drugi strani pa so težkoče glede plasmana teh sredstev tudi glede na potrebo likvidnosti spričo okolnoeti, da nova sredstva v znatni meri ne pmdetavljajo novih trajnejših vlog. Ce tudi bi šlo pri tem za ano milijardo novih sredstev, bi bil s tem le v majhnem obsegu razširjen kreditni volumen našega privatnega denarništva, ki je od 15 in pol milijarde terjatev ob koncu L 1930. padel na 7 in pol milijard, ob koncu leta 1. 1935. in je na tej višini po podatkih saveza ostal tudi lani ob koncu leta. Od te skupne vsote terjatev v višini 7 ln pol milijarde din pa odpade na stare terjatve zavodov pod zaščito okrog 4 milijarde. Stanje samoupravnih hranilnic se je lani v večji meri popravilo. V teku lanskega leta so vse hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v naši državi narasle za 581 na 10.806 milijonov. Od tega prirastka pa odpade le 210 milijonov na privatne denarne zavode (s skupnimi vlogami preko 8 milijard), vseh ostalih 371 milijonov pa odpade na Državno hipotekarno banko in Poštno hranilnico, ki sta imeli lani ob koncu leta 2.6 milijarde din vlog. Ta situacija nam kaže, da Je porušeno normalno funkcioniranje kreditnega organizma, in to prav v času, ko se v ostalih gospodarskih panogah kaže oživljemje. Potrebe našega gospodarstva po kreditih so velike, toda v znatni meri nepokrite zaradi neurejenih razmer na našem kreditnem tržišču. Potrebna je odločna iniciativa za rešitev tega vprašanja. Ce merodajni krogi niso osvojili predlogov organizacij denarnih zavodov za sanacijo denarništva, naj napravijo druge ukrepe, kajti danes Je vsakemu jasno, da sedanji način zaščite in pomoči ne vodi k cilju. Ce obstoja namen, da sc ohrani naše privatno denarništvo, tedaj je dovolj možnosti za njegovo sanacijo; drugače pa bomo izjema med državami, ki so preživele tako krizo. Problem našega denarništva je postavljen že davno na dnevni red kot najnujnejše bt najvažnejše vprašanje naše gospodarske in finančne politike, ker gre za kreditni organizem naše države, brez katerega ni mogoče uspešno voditi gospodarskega dela. Kreditni problem je -vrhu tega danes edini gospodarski problem, pri katerem državna gospodarska politika ne kaže odločne iniciative in uspehov. Ce je Narodna banka vzela iniciativo za definitivno ureditev vprašanja kmečkih dolgov, kakor to poudarja v svojem letnem poročilu, tedaj naše privatno denarništvo lahko pričakuje, da bo Narodna banka vzela odločno iniciativo tudi za rešitev našega kreditnega problema v celoti in da bo stavila me-rodajnim faktorjem svoje predloge. Nihče ni bolj pozvan nego Narodna banka, da se postavi na čelo akciji za ureditev razmer na našem kreditnem tržišču in za sanacijo našega kreditnega organizma. Naše denarno tržišče tudi pred nastopom kreditne krize ni bilo dovolj organizirano. Likvidnost nekaterih denarnih zavodov, ld prihaja danes do izraza v znatnih blagajniških sredstvih in depozitih pri Narodni banki in Poštni hranilnici, pa Je v večji meri znak kreditne krize, kakor likvidnosti denarnega tržišča. Velika likvidnost, o kateri govori Narodna banka, pa je tudi posledica velike likvidnosti državnih denarnih zavodov, ki pa je zopet posledica neurejenega stanja privatnega denarništva. Trboveljska premogokopna družba Trboveljska premogokopna družba je imela včeraj svoj redni letni občni zbor. Iz poročila upravnega sveta k temu občnemu zboru posnemamo naslednje podrobnosti: Po večletni krizi je ugodnejši položaj na svetovnem trgu tudi v Jugoslaviji pripomogel k oživljenju splošne delavnosti. Z obilno žetvijo se je zboljšal položaj glavne panoge jugoslovenskga gospodarstva in je živahni izvoz vsaj začasno dvignil kupno moč podeželskega prebivalstva. Čeprav smo še daleč od popolne sanacije bančnih in kreditnih ustanov, ki so pod zaščito, vendar lahko ugotovimo ugodnejše stanje denarnega trga. Tudi državni dohodki so se v drugem polletju znatno zboljšali. Današnji izgledi so torej v marsičem za jugoslovensko gospodarstvo povoljnejši. Ne smemo po pozabiti, da se temu nasproti vedno bolj stopnjujejo davki in razne dajatve. Vrhu tega so ta bremena dosti občutnejša v pokrajini, kjer leže družbina podjetja, kakor v ostalih delih države. Upati je, da se bo ta neenakomernost omilila, vendar pa ni dvoma., da sedaj še znatno vpliva na konkurenčno sposobnost prizadetih podjetij. V zvezi s tem navaja letno poročilo, da je lani znašal skupni znesek neposrednih in posrednih davkov ter javnih dajatev, ki jih je plačala družba, skoro 23 milijonov Din, kar ustreza 23 dinarjem na delnico v nominalni vrednosti 200 Din odnosno dvojnemu znesku čiste dividende za lansko leto. Izdatki za socialne svrhe pa so znašali lani skupaj z dajatvami za korist lastnega osebja okrog 19 milijonov Din. Produkcija Po dolgotrajnem zastoju se od pretekle jeseni opaža na premogovnem trgu živahnejše gibanje. Povečalo se je predvsem povpraševanje po industrijskih vrstah premoga. Tudi tendenca cen za premog je na svetovnem trgu že več mesecev čvrstejša. Prodaja premoga za domačo kurjavo pa je dokaj slaba, kar je deloma posledica zadnjih milih zim in deloma občutne konkurence drv, ker izvoz še ni dosegel prejšnjega obsega. Nekoliko se je povečal železniški in rečni promet in je pričakovati, da bo družba deležna večjih naročil, zlasti za državne železnice, ki so še vedno najvažnejša odjemalec. Poudariti pa Je treba, da nizke cene pri teh dobavah doslej še niso sledile splošnemu dvigu na ostalem trgu in ne ustrezajo produkcijskim stroškom. K zboljšanju poslovnega uspeha je prispevalo tudi ugodnejše poslovanje lastnih Industrij. Poraba cementa je bila lani v naši državi za 11% večja nego v prejšnjem letu. navzlic temu pa odpade na prebivalca le 21 kilogramov, kar je v primeri z drugimi državami zelo malo. V zvezi z izvajanjem javnih del bi se stavbna delavnost lahko še mnogo ugodneje razvijala, če je ne bi ovirala pretirana fiskalna bremena. Predvsem naj bi se znižala, trošarina na cement, ki znaša sedaj kar eno tretjino čiste prodajne vrednosti cementa. Produkcija premoga je v primeeri a prejšnjim letom navzlic večji oddaji za malenkost nazadovala, narasla pa je produkcija cementa in apna, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (premog v tonah, cement in apno v vagonih): premog cement apno 1929 1,957.600 4368 2077 1931 1,245.300 6350 1382 1933 921.400 3953 536 1934 1,010.300 3359 1125 1935 1,000.1000 3699 1010 1936 977.400 5851 1444 Produkcija premoga je bila torej lani za malenkost manjša nego v prejšnjem letu, vendar pa se je oddaja premoga povečala od 983.460 na 1,009.680 ton, to je za 2.6%. Prodaja cementa se je dvignila od 3894 na 5668 (za 45%) in prodaja apna od 1025 na 1363 vagonov (za 33%). Bilanca V bilanci za preteklo leto sta montan-ska posest in zemljišča vnešena z vsoto 48.4 milijona din (prejšnje leto 49.5). Investicije, (to so visoke zgradbe, rudniške in strojne naprave in predčasno odkrivanje na dnevnih kopih) so ocenjene z vsoto 85.2 milijona din (prejšnje leto 84.9, L 1934 91.7, 1. 1932 110 milijonov). Vrednost investicij, ki je zadnja leta zaradi odpisov precej nazadovala, se je lani prvikrat zopet nekoliko dvignila in to navzlic odpisom, kar je v zvezi z novimi investicijamL Letno poročilo navaja, da ao lani investicije obsegale predvsem otvoritvena in pripravljalna dela za odkup novih premogovnih slojev v nadomestilo za stare predele, ki bodo v doglednem času izčrpani. Nadaljujejo se raziskovalna vrtanja. Družba se je odločila za preureditev in povečanje električne centralne v Trbovljah, da jo usposobi za dobavo celotne količine električnega toka, ki ga potrebujejo obrati. Nove kurilne naprave bodo urejene za porabo premoga sladke kakovosti. Tehnični material je že naročen in se bodo montažna dela v kratkem pričela (doslej je podjetje dobivalo električni tok od elektrarne Fale in je imelo lastno centralo kot rezervo). Med bilančnimi postavkami Investicij Je zlasti zanimiva postavka »predčasno odkrivanje na dnevnih kopih v Trbovljah, Kočevju in v Rajhenburgu«. Po odkritju teh dnevnih kopov je znašala ta postavka 1. 1925. preko 53 milijonov, sedaj pa je odpisana že do zneska 4.2 milijona din. Družba je iz doseženega kosmatega dobička odpisala na nepremičninah 15.8 miljona din nasproti 14.7 in 16.6 milijona din v prejšnjih dveh letih. Znatni odpisi so bili v zadnjih letih izvršeni tudi pri vrednosti rudniških naprav, ki so bili 1. 1926. po izvršeni valorizaciji izkazani z vsoto 69 milijonov; 1. 1935 je znašala te postavka le 34 milijonov, lani pa se je zaradi novih investicij zopet povečala na 35.1 milijona din. Vrednost strojnih naprav, ki je v zve- 4 s obsežno racionalizacijo obrata narasla od 10.6 milijona din ▼ L 1926. na 31.6 milijona din v L 1932, je bila v bilanci za L 1935 odpisana na 28 milijona, lani pa ae je zaradi novih investicij zopet povečala na 29.8 milijona din. Družbeni dolžniki, ld ao M t* ▼ prejšnjem letu povečali od 16L3 na 167.8 milijona din, so lani narasli na 170.3 milijona din. Zaloga premoga, cementa in apna ter obratnega materiala Je za malenkost na zadovala na 17.2 milijona din. Vrednost cementarne in ostalih obratov pa Je zaradi odpisov ponovno zmanjšana od 12.0 na 10.9 milijona din. Na pasivni strani zaznamuje bOanca poleg 200 milijonov din delniške glavnice še 77.4 milijona din raznih rezerv (prejšnje leto 77.0). Postavka upnikov, ki je leta 1932. narasla na 71.5 milijona din, se je lani ponovno skrčila od 38.8 na 35.6 milijona din. Ce primerjamo to postavko upnikov s postavko dolžnikov, ki znaša 170 milijonov din, tedaj spoznamo izredno ugodno finančno stanje podjetja, saj znašajo kredi torjI komaj eno petino debitor-jev. Dobiček Cisti dobiček družbe je lani ponovno narasel ln je brez prenosa iz prejšnjega leta izkazan v višini 14.2 milijona din nasproti 12.4, 6.5, 2.0, 2.4, 18.2, 30.0 in 43.7 milijona din v zadnjih sedmih letih. Skupaj s prenosom iz prejšnjega lete je imel občni zbor na razpolago za raadelttev 15.8 milijona din. Za izplačilo 6 in pol odstotne dividende ae bo od tega zneska porabilo 13 milijonov, na nov račun pa se prenese 1.7 mDIJ. din. Divldenda bo znašala 13 din na delnico nasproti 12 din za 1. 1935 ln 10 din za 1. 1934, medtem ko za leti 1932 ln 1933 družba nI plačala dividende. Račun izgube in dobička izkazuje e prenosom lz prejšnjega lete vsega 57.9 milijona din kosmatega dobička nasproti 52.6, 51.8, 48.7, 54.7, 79.4, 98.6 in 109.6 milijona din v prejšnjih sedmih letih. Družba je lani plačala 9.8 milijona din neposrednih davkov nasproti 6.7, 7.2, 8.3, 14.6 21.1 in 29.4 milijona din v prejšnjih sedmih letih. Izdatki za socialno skrbstvo, ki gredo preko računa Izgube in dobička, so izkazani z vsoto 10.2 milijona din (prejšnje leto 10.4), upravni stroški so se za malenkost dvignili od 6.05 na 6.25 milijona din, odpisi pa so znašali 15.3 milijona din nasproti 14.7 milijona din v prejšnjem letu. Iz dosežen«sra kosmatega dobička fe družba od I. 1927. od Dišal a na nepremičninah ogromno vsoto 173 milijonov din. Obvestilo delničarjem Trboveljske premogokopna družbe. Občni zbor Trboveljske premogokopne družbe se je vršil dne 23. junija 1937. pod predsedstvom gospoda Andrčja Luqueta. Odobreni so računi za poslovno leto 1936 in je sklenjeno izplačilo 6%°/» dividende (nasproti 6®/o prejšnje leto), t. j. Din 13 za delnico. Kupon št. 24. se bo vnovčil od 24. VI. 1937. dalje po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljani in ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu. Gospodarske vesti e= Poravnalno postopanje je uvedemo o imovini Franca Bizjaka, trgovca z mešanim blagom v Zireh (poravn. upravnik dr. Ciril Kraševec. odv. ▼ Logatcu; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Logatcu 27. julija ob 9-, prijavni rok do 22. julija). = Naglo zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture. Statistično mesečno poročilo Društva narodov za junij nam kaže nadaljnje naglo dviganje svetovne gospodarske konjunkture. V nasprotju z običajnim sezonskim gibanjem je vrednost svetovne trgovine v aprilu letošnjega leta nadalje naraščala ln je bila za 30.4% večja nego v aprilu 1936. Industrijska produkcija Evrope (brez Rusije) je v prvih mesecih tekočega leta prekoračila nivo iz konjunkturnega lete 1929 zs 4.5%. Od lanskega septembra se je povečala industrijska produkcija v Nizozemski za 26%, v Češkoslovaški za 24%, v Zedinjenih državah za 17%, v Avstriji za 12%, v Nemčiji prav teko za 12%, v Madžarski 9% in v Angliji za 7%. V marcu t. 1. je bila svetovna produkcija bakra za 45% večja nego v lanskem marcu, svetovna produkcija železa za 27%, svetovna produkcija cinka za 28%, premoga za 26% ln nafte za 13%. 24. junija Ha ljubljanski borzi so m dane« v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.24. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebSkem privatnem kliringu je bil promet v avstrij« skih šilingih po 8.2450, ▼ angleških funtih po 238. v grških bonih po 32.875, medtem ko je bilo za klirinške nakaznice na lire povpraševanje po 2.15. Nemški kliriniki čeki stanejo v Ljubljani 12.78. v Beogradu 12.7464 in v Zagrebu 12.77 odnosno za konec julija 12.68. Na zagrebškem efektnem trfiSčn m Je Vojna škoda trgovala po 406 (v Beogradu po 409). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zakljuSkov. Devize LJubljana. Amsterdam 2890.90 — 9406.50. Berlin 1742.53 — 1756.41. Bruselj 734.19 — 739.96 Curih 996.45 — 1003.52. London 214.65 — 216.71. Newvork 4314.76 — 4351.07, Pariz 193.89 — 195.33. Praga 151.54 — 152.64 Trst, 228.44 — 231.53. Čarih. Beograd 10. Pariz 19.4576. London 215675. Newvor.k 436.3750 Bruselj 73.6750. Milan 23. Amsterdam 239.85 Berlin 174.95, Dunaj 81.85. Stoekholm 111.20 Oslo 108.40, Kfibenhavr 96.30, Praga 15.21. Varšava 82.70. Budimpešta 86.25. Atene 395. Buka« redta 3.%. Efekti Zagreb. Dritame vrednote; Voina Ikoda 407 — 408 » avg. 407 den., 4% agrarne 52.25 — 53 begluSke (drobni komadi) 71.50 — 72.25. 6Vt dalm. agrarne 74 den., 7»/# invest. 88.75 den.. 7*/. Blair 85.50 — 85.75. 8*/« Blair 96 lil.; delnice: Narod**« banka 7150 den.. PAB 195 den.. Trboveljska 255 bi.. Gutmsnn 6o — 65. šečerana Oijek 190 bi.. Oiiečka Ijevaonica 190 — 190 Du!hrov*%a 380 den.. O^eania 250 den.. Jadranska 375 den.. Danicm 50 bi. Beograd. Voina škoda 408.50 — 409 (40q\ sa fulii _ '406) r« 40« _ 409. 4*/, asramp 52.2* — 5*75 (59*0) 6*/o begunske 7« — 76.75 (7« 50) 6®/« dalm a^ar* n« 74.9R — 74 75 (74.50) 7*'« inv^t RftjR — 89 50. 7"» f»t*bU?- — (*r 75) fU Drž. hin. '"ink* 100 den. firwvt 7»'« _ pc, V«rodna banka 7150 den., (7150), PAB 197 dan. j Kaditi......in vendar imeti bleščeče bele zebe! Zoprna zobna prevlaka, ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistil-nostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedH izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chloro-dontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. Blagovna tržišča ŽITO r-f Chicago, 23. junija. Začetni teča$: pšenica: za julij 111.875. za sept. 111.75, za d2« 232.50 _ 242.50. x5« 212.50 — 222.50; >6« 182.50 — 192.50; >7« 152.50 — 162.50. 110 — 115. Otrobi; baški banatskj 86 — 93. BOMBAŽ V Lberpool. 22. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 6.71 (prejšnji dan 6.73). 73. okt. 6.78 (6.79).' za de<*. 6.7O (6.7iV). 4- Newynrk. 22. junija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji- za julij 12.05 (12.05), sa dec. 12.11 (12.10).__ ZOO v TIVOLIJU tik velesejma — odprt vsak dan od 10. do pol 20. ure! — Vstopnina Din 2.—> otroci Din 1.—•. Iz življenja na deželi RAKEK. 27. t- m. bo oib 10. uri po maši na meščan sik i šoli otvoritev razstave, h kateri vabi uprava šole predvsem starše ter tudj ostalo občinstvo, ki se zanima za šolsko delo učencev fn učenk. R a/6 tava ostane odprta od 10. do 18. ure. R A~lTl O Četrtek 24. junija • Ljubljana 12; Simfonične pesnitve (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Oas, spored, obvesti-la. — 13.15; Po domače (Magistrov trio). — 14: Vreme, borza. _ 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30; Nac. ura: Dve leti vlade dr. M. Sto-jadanovjča. _ 19.50- 10 minut za oddih. — 20; Saljapin poje (plošče). — 20.1O. Ob 10-letnjcj popolne borze v Ljubljani (g. Jože Kovačič). — 20.30; Večer bolgarske glasbe. Sodelujejo gg. S. Osterc (uvodna beseda), prof. M. Ljpovšek (klavir) in Vekoslav Janko (bariton). — 22: Cas. vreme poročila, eporei. — 22.15; Radio orkester. Petek. 25. junija Ljubljana 11: Šolska uTa: Po našem Pohorju (g. Ljndevit Zorzut). — 12; Slovenska umetna pesem in glasba fplošče). — 12.15; Vrcane, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15; 7>a dol>To voljo (Radio orkester). — 14; Vreme, borza.. — 19; Ca?, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Epski moment v Meštrovjčevih delih (g. Stanko Vmaver — jz Beograda). _ 19.50; Zanimivosti. — 20; Iz zvočnih filmov (plošče). — 20.10: Materinska skrb za otroke (gdč. Štefanij;, Grudnova). — 20.30; Za zabavo in oddih! Sodelujejo; ga. Olga Kolarjeva. gg. Sverfozar Banovec, Avgupt Stanko jn Radio orkester. — 22: Cas. vreme. poročila, spored. — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17.30: Koncert orkestra. — 18.30; Pesmi. — 20: Prenos opere h Na r. gledališča. — 22.20; Lahka glasba. — Zagreb 20: Koncertni večer. _ 22.20: Lahka in plesna mU7.-;ka. — Praga 19-35: Orkestralen, violinski in pevski koncert. — 20.40; Beethovnova IX. simfonija. — 22.25; Plošče. — Varšava 19; Orkester in solisti. — 20; Boieldjeu; >Bela. dama<. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.05; Arije in pesmi. — 17-30; Koncertna ura. '— 19.25; Kmečke srodbe iz Alp. — 20.05: Zvočna igra. — 22.20- Lghka godba orkestra- — 23- Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20; Priljubljene melodije. — 20.10; Tlošče. — 20.45: Koncert glasbe Cajkovske-pa. — 22.30; Lahka godba in ples. — Mun-ch»>fl 19: Počitnice so tiu _ 20.10: Večer nemške umetnosti. — 22.30; Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19; Lahka glasba za dc-lopust. — 20: Plesni ritmi s nlošč. — 21.15; Orkestralen koncert. — 22.30; Prenos iz BeTlina. — 24: Izmenjčnj koncert med Nemčijo jn Portugalsko. f štiri lete je Vsemogočni pustil, da smo se veselili našega Ruperta Nepričakovano ga je po štiridnevni bolezni dne 23. VI. 1937 pokUcal med svoje angeljčke. Njegovo trupelce bomo izročili zemlji v petek, dne 25. VI. 1937 na pokopališču pri Sv. Lenartu. Sv. Lenart, dne 23. junija 1937. DR. MARIJAN 8TUPICA, oče; mLDA 8TUPICA, mati in MARTIKA, sestra. »JUTROM SE. 6 cCeMcE K. *T. WDU Jtmald ruskega poleta iz Moskve v Ameriko »Mm M* t T* -v;- ;■ N .'s " Trojica, ki je s poletom čez severni tečaj zadivila ves svet — Od desne proti levi: B jel jako v, Ckaljov, Bajdukov — Na levi: konstruktor letala »A.N.T.25« Topolov Ruski polarni polet Pomen uspeha čkaljova in tovarišev — Tudi rekord v dolžinskem poletu ? Ruski polet čez Severni tečaj v Ameriko «e je posrečil, čeprav niso letalci dospeli točno na določeni cilj v San Francisco. Odločilnega pomena pr.i tem poletu ie dejstvo da se je posrečilo preleteti z letalom Severni tečaj. Te smeri doslej ni vzela še nobena letalska ekspedicija in to. da so letalci pristali kakšnih 850 km pred ciljem, ne more prav nič zmanjšati pomena zmage, ki so jo dosegli ruski junaki zraka. Polet iz Moskve do Vancouvra je trajal nepretrgoma 63 ur in 19 minul V tem času eo letalci preleteli nad 8000 km daljave. Kaj pomeni absolviranje takšne poti v tako kratkem času, se pokaže, če izvemo, da znaša razdalja med Moskvo in San Franci-ecom 9600 km. dočim meri pot iz zapadne Evrope čez Atlantski ocean v Severno Ameriko povprečno 15.000 km. Ruski po- let se je torej v vsakem pogledu izplačal. Dokazal je, da je mogoče leteti čez Severni tečaj in dospeti tam preko v Ameriko v znatno krajšem času kakor preko zapadne Evrope. Prof. Šmit je že izvajal iz tega posledice ter je povabil vlade Kanade in Zedinjenih držav k sodelovanju pri organizaciji za redni zračni promet preko Severnega tečaja. Saj bo ravno .ta proga, kadar dozori v prakso, znatno skrajšala zvezo med Evropo in Ameriko. Najnovejša poročila pravijo, da so morali ruski letalci pristati v Vancouvru ob izlivu reke Kolumbije zaradi defekta v plinovodu. Merilne instrumente so v Ameriki demontirali, jih zapečatili in poslali v Wa-shington na kontrolo, da vidijo, če niso Rusi s svojim poletom dosegli tudi dolžinskega rekorda v nepretrganem poletu. Jagode in črešnje preprečile poroko Nenadejane posledice 40 urnega delovnika v Parizu Neki Anglež je te dni v bližini glavnega pariškega trga dvignil silen hrup v nasprotju s predstavo o prirojeni stoičnosti, ki jo imamo o pripadnikih tega naroda. Krive so bile jagode in črešnje. Mister George R. je bil mlad, zaročen in zaljubljen, pa se mu je silno mudiilo, da bi se pravočasno vrnil v London k svoji poroki. V Parizu je imel neke nujne poslovne opravke, pa je hotel na vsak način dospeti še do naslednjega vlaka. Pri glavnem trgu, preko katerega je moral njegov taksi, pa mu je zastavila pot ovira v podobi jagod in čresenj. Zavoljo štirideseturnega tednika je dospela baš to jutro, ko je hotel dštaVlti Pariz dvojna množina tega sadja. Gore zabo^ jev so zapirale cesto. Mister George R., ki je videl, da bo vlak zamudil, je izgubil potrpljenje, začel je besneti in kričati, tako da je morala končno posredovati policija. To je bilo ob dveh zjutraj. Toda šele ob devetih so spravili zaboje toliko stran, da je mogel avto naprej. Tedaj pa je Anglež vlak že davno zamudil. Pet ur pozneje bi se moral že poročiti in ker ga tudi nobeno letalo ne bi moglo pravočasno spraviti v London, mu ni preostalo drugo, nego da je svoji zaročenki po«lal brezžično brzojavko. Da mu bo bodoča žena verjela, da so ga res samo Bambus v južni Franciji V vsej južni Franciji, posebno pa v Pro-vansi. so se letos razcveteli bambu-si. Pravijo. da z'buja ta razcvet med tamkajšnjim kmečkim prebivalstvom nekakšen strah. V resnici se ta vrsta bambusov razcvete komaj enkrat, dvakrat v stoletju. Zakaj se Je razcvetela baš letos, ne moTe nihče povedati in provansalskj kmetje, ki niso n.jč :ma;nj praznovernj nego drugod, pripisujejo temu seveda nadnaraven pomen. Prepričani so. da bo imelo to za posledico hude dogodke. Dva, ki sta preživela himalajsko katastrofo Uradno poročajo iz Simle, da sta ostala od nemške ekspedicije, ki je naskočila Himalajo, pri življenju samo dva člana, in 6icer dr. Luft in neki profesor, ki ni bil na poti. Vodja odprave dr. W.ien je našel žalostno smrt v snežnem viharju. jagode in črešnje ustavile na poti do al-tarja, mu je policija izdala uradno potrdilo o stvari. Italija prepovedala izvoz riia • ItaBjanska vlada je prepovedala hroa vseh vrst riža. Prepoved je stopila v veljavo takoj. Kakor pravijo poučeni krogi, je ta prepoved posledica tega, da se bo moralo mnogo družijn odpovedati narodne jedi špagetov in makaronov ter nadomestiti testenine z rjžem. Jagode za gnoj Bolgarski letos ni uspelo, da bi prodala previšek svoie jagodne letine. Posebno v okolici Plovdiva je ostalo na stotine stotov neprodanih jagod. Oblasti eo se naposled odločile, da jih uničijo. Velika polja, ki jih bodo obdelovali šele tekom poletja in jeseni, 60 preorali in pognojili z lepimi jagodami Te jagode so sicer izvrstno gnojilo, toda nemara bi se bila zanje našla se kaka druga pametnejša uporaba. Zakaj psi tulijo Psi pričnejo pogostoma tuliti, če zaslišijo glasbo. Neki pariški živinozdravnik pojasnjuje to s tem, da ni morda glasba pasjim ušesom neugodna, temveč da je samo pranatron. ki pripravlja pee do tega, da se oglašaio. Ko so bili psi še čredne živali, eo imeli zelo razvit čut skupnosti in kadar ee je oglasi] pes vodia, so zatulili in zalajali pač tudi vsi drugi. To je poiav, ki ca opa-zuiemo še danes pri vaških pseh, ki pričnejo lajati V6i na mah. čim se eden med niimi oglasi. Glasba pa vzbuja v pseh na podoben način stari nagon skupnosti, ki se izraža s tuljenjem. Panika zaradi toče V ponedeliek so imeli v Benetkah nevihto s točo. ki ie povzročila v mestu velikansko zmešniavo Po 10. uri ziutrai se je zatemnilo nebo in iz črnih oblakov «e le vsula ?o«ta toča. kakršne ne pomndio v meetii dožev že več desetletii. BFskalo ie kakor na sodni dan. vrne« pa je treskalo, d" si 1'n^ie od strahu mso znali pomasati. Zrna 'oče eo bila debela kakor oreh' in so nekatere predele v mestu tako nagosto. da se ie zdelo, kakor bi b'lo mesto lagun v 7,im«ki obleki. Največjo škodo ie to^a nanravila na vrtovih, razbila je na turlj nešteto šip. tako da so nekatera podstrešna sta nov an ja naravnost v razvalinah. Ljud'e. ki jih je nevihta zasačila na ri?<»«h. eo bili ran i eni. Golobi na trgu sv. Marka se niso utegnili umakniti v dovoli varno zavetje in jih je toča več sto oklestila do smrti Ko se ie neviMa izdiviala so ptiči ležali mrtvi po 6trehah, v žlebovih in na tleh. Zadnja višina pred Bilbaom Vršac del Galo z utrjenimi položaji Baskov, katere so v naskoku zavzele čete generala Franca Poročno potovanje—v smrt Nenavaden doživljaj mladega londonskega industrijalca Pred kakšnim mesecem dnj sta se poročila v Londonu mladi, 30-kt.ni industrijalec Richard Percy Willshjre in 21-letna Gwen-doljne Margaret. Takoj po poroki sta odšla na potovanje. V majhnem mestu sta preživela, vesel dan in zvečer sta napravila sprehod, ki ju je vodji čez lesen most. Kratko prej je šel čez ta prilično nagniti most tovorni avto. Komaj sta mlada zakonca stopila na most, se je ta pod njima vdrl in padla sta v reko. Žena je v valovih utonila. Nekateri ljudje, še enkrat Bilbao ki eo bili priče tega dogodka, bo pripovedovali. da se je mož brigal 6amo zase, sa svojo potaplja jo 60 se ženo pa nič. Plavati n,-znal, močj Pa i« imel kot človek, ki s« je bavil z različnimi šport«, dovolj, tako mu ni bilo težko, da se je rešil na breg. Ko so kmalu potem potegnili h vode truplo njegove žene. se je onesvestil. V bližnjem kraju pa se je bila med tem razširila vest, da je ženo, kj se je obupno borila z valovi, hote efunil še bolj v sredino reke, tako da je morala utoniti Malo je manjkalo, da ga niso ljudje linčaJi. Na razpravi, ki se je vršila te dn? prod njemu jn kjer se je moral braniti pred očitkom, da je hote povzročil smrt svoje žene, ga je predsednik sodnega dvora vprašal, zakaj je ni poskusil rešiti. Wdllshire je odgovoril, da je pač poskusil dospeti do nje, ker pa plavati ne zna. jfe mogel le tako daleč v vodo, dokler je Se čutil tla pod nogama. Ljudje so govorili sicer o tem, da si je nekoč pridobil nagrado pri nekem plavalnem tekmovanju, toda WjJtehire je mogel dokazati, da ta govorica ni resnična* Porotniki so ga oprostila. Sedaj leži zavoljo razburjenja, ki ga je doživel v zadnjem času. težko bolan. Gole noge v radiu London ima spet svoj »nravstveni Škandal«, kj pomeni obenem nov triuimf tehnike. Britska radijska družba je pravkar prepovedala gole dekliške noge v radfu. V Londonu imajo namreč že redne televietj-ske oddaje, nn. in ob priliki neke takšne oddaje te dnij. se je pokazalo 68 kanal »kih deklet z golimi nogami. Posledica je bila protest s strani ženskih dni štev jn omenjena prepoved e strani oddajne dražbe. Kaj pomeni posest Bilbaa za generala Franca In njegove simpatizerje, smo povedali te dni v posebnem članku. Tukaj vidimo pristanišče, ki je za zaledje velikega pomena Tragedija plavalke Ederie Ameriški listi poročajo o tragediji, kj kaže bridko usodo športnih veličin. V nekj newyorškj bolnišnici leži umirajoča Ger-fcruda Ederie. tista ameriška plavalka, ki je kot prva žena preplavala Rokavgkj pre-liv in ki so jo takrat slavij kakor danes Lindberga. Gladiujočo in neozdravljivo bolno so jo nedavno pobrali na cesti jn spravili v hišo. kjer sedaj umira. Ki^., m "---m sa-----'mm stsrje jarora torpedi Nemška kri žarka »Leipzig«, na katero je Ml Izvršen brezuspešen napad s štirimi torpedi v španskih vodah. Zaradi tega incidenta je nastala nova mednarodna napetost Vran kliče mumijo... čuden dogodek v muzeju angleškega mesta 0 čudnem dogodku ki se je primeril T muzeju mesta Newbarneta na Angleškem, poročajo tamkajšnji listi. Pred časom so dobili v ta "muzej mumijo nekega staroegiptovskega velikega duhovna iz 6. stoletja pred našim štetjem. Poseben prostor v muzeju so preuredili tako, da je postal podoben notranjosti egiptovskega groba, jn mumijo so položili na ka-tafalk. Tedaj je muzejski ravnatelj Ward nekega dne doživel stvar, kj jo opisuje sam takole; »Pred nekoliko tednj me je okrog štirih zjutraj zbudjlo neprestano trkanje. Ko sem vstal, sem opazil črnega vrana, ki je razbijal e svojim kljunom po malem oknu prostora, v katerem je bila mumija. Vse ljudi v hiši je to razbijanje zbudilo. Vran je nadaljeval to trkanje v čudnem ritmu do osmih, potem je za več u.r izginil in se je popoldne vrnil, da je nadaljeval b trkanjem do večera. To se je ponavljalo vsak dan kakšne tri tedne. Vran je trkal proti oknu le tedaj, kadaT je bilo v hiši precej mirno. Dobil sem vtjs, kakor da aj hoče b čedalje bolj divjim trkanjem izposlovatj dohod v egiptovski grob. Pripomniti moram, da skoz,- okno ni videti katafalka z mumijo. Kaj naj pomeni to trkanje? Po stari egiptovski legendj se duša pokojnika vrača od čaea do časa k truplu v podobi krivokljune. črne ptice. Praznoverni ljudje so zato menili. da gre za dušo velikega duhovna. Kdor se zadovolji z manj mistično razlago, bo morda domneval, da je ptiea mumijo zavohala jn da jo je ta privlačevala.« Neprijetna podobnost Kozmetična operacija je spremenila vnanjost dveh Chicaški dvojčici Betty in Mary Yartner sta morali zavoljo svoje medsebojne presenetljive podobnosti marsikaj potrpeti. Obe dekleti, ki sta zelo lepi, se v zadnjem času nista več upali na cesto, ker se je vedno dogajalo, da ju je nagovorila kakšna oseba, ki je hotela baš drugi sestri kaj zaupati. Mary, ki je bila zaročna, je bila pogostoma besna na svojega zaročenca, ki je dvoril njeni sestri. Mladi mož pa je bil pri stvari nedolžen, res je bil obe sestri zamenjal. Končno sta se odločili, da gresta k enemu najboljših chicaških kozmetikov, ki ii«j bi ju spremenil, da si ne bosta več Kino na kolesih Da bi mogla prirejati filmska predvaja,-nja po oddaljenih postajah, je dala neka angleška filmska družba zgraditi »kino na kolesih« in ker sp ta dobro obneeel, je naročila 6edai še drugega. Ta kino obstoji iz 20 m dolgega želee-nfSkega voza na dvajsetih kolesih, v ka-tereni eo uredilj dvorano * 52 sedeči. Prostor ®a aparate je ločen od ostalega prostora jn zavarovan proti požaru, kakor je to običajno pri kinematografih. Električni tok za projekcijo daje Dieselov motor, ki so ga namestili v Tozn samem. Tragedija zdravnikove ljubezni Na Razu sla te dni Izvršila samomor dunajski rontgenolog dr. Melchar in sestra bolničarka Margareta Zadny. Oba si« 6e ustrelila s samokresom v usta. Dr. Melchar je bdi zdravnik v neM bolnišnici. Za ženo je imel zdravnico, ki se zdaj mudi na dopustu v Švici. Z Zadnyjevo je imel ljubavno razmerje, katerega pa niso hoteli trpeti Melcharjevi predstojniki. Ločili eo ju, da se ne bi stvar nadaljevala in so v zadnjem času predstavili tudi dr. Melcharja na oddelek za pljučne bolezni. To je zdravnika tako potlačilo, da je s svojo ljubico izvršil samomor. Petdeset let brez samomora Če 1» srečo v deželah merlK po števcu samomorov, tedaj bi bala Albanija najbolj srečna dežela na svetn. Tam se je namreč \frt petdesetih letih prvjč primerilo, da H je nekdo vzel življenje. Ta »zgodovinski« samomorilec jo bil neki kmet 00 'mena Befcsegovič ki »i mogel več prenašati prepovedi n.nogožeiičtva. Mož, ki je zrufil Blumovo vlado podobni. Zdravnik ie stvar preštudiral ia potem je izvršil operacijo. Betty je dal namesto topega noska grški nos. Mary Je spremenil ustnice in brado. Sedaj si sestri nista več podobni m nobena se ne more izgovarjati, da je eamo po pomoti bila deležna nežnosti, ki so bile namenjene prav za prav drugi. prijatelju delavstva Francoski senator Joseph Calllaux je s svojo kritiko zahtevanih finančnih pooblasti! ▼ francoskem senatu dal signal za padec Blumovega kabineta ' V ženevi so te dni odkrili spomenik skenra voditelju Albertu Thomasu, ki al J» stekel velike zasluge na polju mednarodne delavske zakonodaje. Kip je delo kiparja Landowskega Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno te domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski ANEKDOTA MuUactoiB je prepovedoval, da js _ koč r Bruslja ženo, kj je z vetifc© težavo vodila svojega pijanega moža po cesti. Moi se je hudo opotekal, žena pa je bila precej slabotna N«. pa se K je vedno posrečilo sto. iti tako. da ni padel in da se je premaknil ta kakšen korak naprej. Neki pašami, k; se mu je žena smiii1*, ji je predlagal. naj bi moža p^rsžDa v njegovem bližnjem stanovanju na zofo, da prespi ro-Jo pijauost. »N; govora o tem«, je dejala žena. »«aj gre vendar moliti« VSAK DAN ENA M »Reci kar hočeš, res pa je le, da nam je moja ideja mazanja notnega papirja z lepilom za muhe prinesla lepo šlagersko melodijo!« (»Polktikec«) Kulturni pregled Nov zvezek „Lfubijanskega Zvona*4 je kot zajeten zvezek na 100 stra-■teb 5 — 6 števika »Ljubljanskega Zvona« (urednik Juš Kozak, izdajatelj Tiskovna zadruga v Ljubljani). Na uvodnem mestu je objavljen topel spominski članek dr. Ivanu Prijatelju: s kratkimi, toda učinkovitimi potezami riše Juš Kozak osebni in literarni profil velikega pokojnika. Juš Kozak je ciklu svoje originalno zasnovane pripovedne proze z naslovom »Maske« pridružil nov primer svojega svežega in poetičnega pripovedovanja: obširnejši »Bohinjski pastoral.« Andrej Budal razglablja v članku »Dela Otona Župančiča« značaj in odlike nove izdaje pesniških spisov prvaka na slovenskem Parnasu. Ivo Brnčič se v literarno-kritionem članku »Za Cankarjevo podobo« s>pu§ca v načelno razpravo o nekaterih bistvenih vprašanjih Cankarjevega svetovnega in življenjskega nazora ter vpliva tega nazora na idejno in etično vsebino njegovih sipisov. Brnči-čev polemični članek, ki zlasti glosira Izidorja Cankarja in Fr. Koblarja tolmačenje »katolištva« in »marksizma« v spisih Ivana Cankarja, se bo še nadaljeval. — Nadaljuje se povest Jontes Gelčeve »Mle-karica Johana« takisto kot drama Iva Bmčiča »Med štirimi stenami.« O holand-skem pisatelju Multatuliju in njegovem odnosu do kolonialnih m socialnih problemov razpravlja v zanimivem biografskem in idejnem članku D. Strašek. Liriko zastopajo v tem zvezku Joža še-l>g:0»Paslušikin in Anton Dcbeljak. V nadaljnjem delu zvezka so izšli tile prisipevki: Marijan Lipovšek se zaustavlja »Ob smrti Mateja Hubada« in priobčuje »Marginalije o letošnji giasbeni sezoni«. T. G. glosira Gideovo »Vrnitev iz Z. S. S. R« in jo označuje za »pošteno, iskreno delo.« Juš Kozak karakterizira z bohinjskimi Icdinskimi imeni tesno povezanost tamošnjega človeka z zemljo- njegovo razvito občutje za pokrajinsko plastiko in nadarjenost za konkretno mišljenje. —_ Vladimir Pavšič se v sklepnem gledališkem referatu. »Ob koncu gledilaške sezone«kri-tično zaustavlja pri kvalitetnih in idejnih značilnostih repertoarja ljubljanske drame, nakar označuje sezonsko delo in rezultate vseh pomembnejših igralk in igralcev. O Puškinovih dnevih v Rusiji (proslave, vplivi. nove izdaje Puškina in jubilejne publikacije o njem) referira N. Bahtin. V rubriki Kritika polemizira Vilko Novak z recenzentom »Izbora prekmurske književnosti.« V rubriki Socialni obzornik piše Josip Jurančič o razvoju šolskega otroka krškega okraja. Vito Kraigher pa o starostnem zavarovanju delavcev pri nas in drugje. Številko zaključuje duhovita polemika Juša Kozaka »Non adorantes, sed militantes« z avtorjem napadalnega članka v duhovniški reviji »Vzajemnost.« Zapiski Drusa knjiga Kidričevega Prešerna. Kakor izvemo, bo univ. prof. dr. Kidrič še pred odhodom na počitnice izročil tiskarni zadnje rokopise za drugo knjigo Prešerna. V tem primeru bo lahko Tiskovna zadruga že oktobra razposlala naročnikom to za-željeno in s tolikih strani urgirano knjigo, ki bo zaključila njeno monumentalno izdajo Prešerna. Kongres PtfMtlubov v Pari* ae je pričel 30. t. m. ob udeležbi pribljžno 400 kongre-aistov, med katedral so *a«topniki vseh treh jngosiov. klubov. S kongresom eo združene recepcije v zunanjem ministrstvu in pri pariškem župan«, gala predstave v Comčdie Francaiae, izlet v Ro«en in Saint Wandiille i dr. Kongres avtorskih društev se je vrSl minule dnj v Parizu pod predsedstvom predsednika konfederacije avtorskih dm-štev, italijanskega propagandnega ministra Dina Alfierija. Kongres je razpravljal o večjem in smotrnejšem sodelovanju društev sa zaščito avtorskih pravjc in eprejel sklepe, ki naj b; omogočilj učinkovitejše varstvo materialnih pravic pisateljev tn glasbenikov. Kongresu so prisostvoval] zastopniki vseh federacij, k« eo včlanjene v Mednarodni konfederaciji društev avtorjev fn skladateljev. Francosko Htefarno nagrado »Renalssan-oe« je pravkar prejel mladi pisatelj Geor-ges Re3*er. ki sodi med učenioe Marcela Prcnsta. Njegovi najboljši knjigi sta >De-stins croises« in »Maga&jn des Travestie«. 50 letnic^ »Manesa«. Ena najpomembnejših Iikovno-umetnostnih organizacij na češkoslovaškem. praško Društvo likovnih umetnikov »Manes« praznuje petdesetletnico obstoja. V proslavo svojega polstoletja je priredilo jubilejno razstavo, ki je v marsičem značilna za razvoj češke upodablja- I Me »tBOBU t n»»tokiBS<| ia aa nje sedanje stanje. Razstavljena so namreč tudi dela »Manesovihc ustanoviteljev jn že zdavnaj mrtvih članov. Pnr; predsednik društva, ki je zastopalo že takoj v začetku avantgardno smer, je bil Mikuiag Aleš. dandanes eden temed predstaviteljev češke likovne umetnosti 19. stoletja, tedaj in ie dolgo pozneje pa malo znani in priznan} slikarski novotar. Prav tako so pripadali tej prvj »manesovskj« generaciji J. V. My-6lbek. Hanuš, Schwai?er in dru&• « •■•*» bo izvajala jutri v istem obsegu kakor na gostovanju, na kar občinstvo posebej opor sarjamo Umetniško dognane kteacije sodelujočih: mojstra Betetta, ki je žel soglasno najlepšo pohvalo italijanske kritike. Franela, ki je briljiral s svojim glasom, Zupevčeve ln Janka, v originalni figuri, eo prinesle operi triumfalen uspeh. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Zbirajte te oglase KKS BOSTE IMELI KORIST OD NJffl .HOHNER" najpopolnejše hanmonike sveta <£N£RALN0 ZRST0PSTV0| CHIiElVER. Nikoličeva ul.iO. Ako ni bil ta, ki sem ga pravkar imenoval, tedaj je bil — EstoH, bivši ravnatelj »Old Man Cluba«; on vam je dal domnevno pojasnitev tatvin kaminskih napuščev!« Tudi to pot je Whinstone bral na časnikarjevem obrazu odgovor: ni se bil zmotil! »Da, Estol mi je takrat pripovedoval vso reč,« je potrdil Hurst Poznal sem njegove tesne zveze z londonskim podzemljem, in ker se mi je na vse svetnike zaklanjal, da govori resnico, nisem videl povoda, da mu ne bi verjeL In isti Estoll je bil obiskovalec v Batterseaju, ki je hotel kupiti najdeno Shakespearovo knjigo, pa se je moral prepričati, da je zadnja stran iztrgana.« Hurst je obmolknil, zakaj čudna misel mu je bila prešinila glavo. Razburjen je vprašal: M A I,I OGLASI Beseda 1 Dia, davek 3 Din, ta, šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Letovišče '.cm ISletnega fanta, v stro-go planinskem kraju zgornje Savinjske doline ali Gorenjske, aa čas od 1.—25. julija, samo pri dobri obi-telji, s strogim nadzorstvom — iščem. Dopise s ceno na dan za dobro oskrbo čimprej« na podružnico »Jutra« v Celja pod »Letovišče juli«. 16340-38 Službo dobi Beseda X Din, davek 8 Dia, :uj šifro ali dajanje naslova (i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tisoč dinarjev tn več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem gotovo blago. Mal Kapital potreben. Zalite vaj te prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henig, Panče-vo.Br. Jovanoviča 20. 16374-3 Trgovski pomočnik vešč manufaktnre in usnja, dobi takoj mesto v večji trgovini. Istotam sprejmem vajenca z meščanskošolsko izobrazbo, poštenih staršev. Ponudbe D3 ogl. odd. Jutra pod »Agilen 300«. 160004 ki Služkinjo govori tudi italijansko in ki zna opravljati vsa hišna dela, rečemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanščina«. •—7-1 Natakarico sprejmem po dogovoru v gostilno na deželi blizu Celja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Stalna služba«. 163&-1 Souporabo lokala u koncesijo na Bledu ev. uslužbenko s 5.O00 Din — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«. 16378-1 Klavir, sedlo, ponjavo staro orožje .prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16348-6 Pletiljo iščem na ročne stroje. _— Stanovanje in hrana v hiši. Marija Kočevar, Karlovac, llarmontova aleja 33. 16382-1 INSERIRAJ V „JUTRU"! Službe išče Vsaka beseda 60 par, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 13 Din. Brivski pomočnik starejši, dober delavec, išče službo. Nastopi lahko takoj v damskem salonu, pomaga po potrebo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Jtev. 370«. 1)6370-2 Natakarica želi mesta v Ljubljana aH na štajerskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16382-2 Gospodična i« boljše rodbine, išče službo kot natakarica, gospodn-nja ali prodajalka. Nastopi takoj. Ponudbe pod »Vsestranska poštenost in soldd-nost« na podružnico Jutra Maribor. 16383^ Šofer išče službo, zmožen kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Abstinent«. 16386-2 Slaščičarski pomočnik išče Blužbo za takoj. • — Fležar Andrej, Vrhnika. 16346-2 Dekle z dežele prikupljivo, lepega nastopa, vajeno gospodinjstva, želi službo k dobremu gospodu. Prosim s polnim naslovom. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Smehljaj 23«. 16351-2 Potnici Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik agilen, za Ljubljano, dobi takoj unosno zaposlenje pri »Trgopromet«, Slomškova 11. 16368-5 Vaienct(he) Beseda 1 Dto, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenke za meh. vezenje ln predtisk sprejme Matek & Mikeš. — Ljubljana. 16190-M Pekovskega vajenca sprejmem takoj. — Mihael Cesnik, pekovski mojster, Hrastnik, pekarna Roš. 16350-44 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 32 Ko smo- se nekaj minut tako plazili, pridemo v majhno sobico. Prazna je in gola; razen nekaj kamnov za sedeže in majhne leščerbe, v kateri dajejo koščki trhlega lesa pošastno, mračno svetlobo, ni ničesar videti. »Sedita, precej se vrnem!« reče Hinko ter izgine skozi vrata. Lepo sva se dala zvabiti v past! PoUk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zaesek 17 Din. Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbanoe. — Na razpolago so stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Pričetek pouka 1. julija. Šolnina znižana: učna ura 2 Din. Christofov učni zavod. Domobranska c. 16. 16392-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Velika javna razprodaja rabljenega pohištva: postelje, pere sni ce, omare, nočne mizice, mize, stoto, toaletne milice, divani, fotelji, salonske garniture, male omare. Prodaja kompletne sobne opreme kakor tudi poedinih kosov. Razprodaja traja 10—15 dni. Izkoristite priliko, cene nizke! Pohištvo je mo-žno ogledati vsak dan na Tyrševi c. 14- 1163611-6 Brivničo na prometnem kraju, poceni prodam. — Informacije pri »Vesta« trg. s šival, stroji Kolodvorska ulica 26. 16388-6 Crešnje za vlaganje, debele, svetlejše barve, kupi »Eta«, tovarna gorčic«, Kamnik. 16314-34 Elektrolux hladilnike brez motorjev na električni plinski ali petrolejski pogon prodaja na ugodno odplačilo TEHNA, Ljubljana, Mestni trg — Telefon 25-80. 231-30 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisedežen avto prav poceni naprodaj. Pod-bršček Anica, Tavčarjeva 3 pritličje, levo. 163715-10 Motor Ariel 900 ccm, lep, s prikolico, elektr. luč, prodam za Din 9.600. Polovico takoj, ostanek obroki. Hostnik, — Ljubljana, Jemejeva 1. 16373-dlO Motorno kolo dobro ohranjeno 250 aK 350 ccm, kupim. Plačam v gotovini. M. Jagodič, Rogatec. 163S3-10 ^Kolesa Moško in žensko kolo skoraj novo in najfinejše nemško koio, pokromano, po izredno nizki ceni naprodaj. Frankopanska 31. 16391-11 Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel. »tur, predtisk. mooo-grame. hitro i*vrši Matek 6 Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-90 Novost za dame! Trajno - onduladjo izvršujemo na najnovejšem in najlažjem aparata, kar Jih Je do danes na redila moderna tehnika! Za vsake lase nspeh garantiran! Prepričajte se ln presenečeni boste 1 Frizerski salon RAKAR. Prešernova uL 8 dvori Ide nasproti slaščičarne •Košak«. 188-30 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahek zapravijivček kupim in prsno opremo sa 2 ponija. Matej Fajfer, — Ljubljana, Trnovska uL 25. 16380-7 Cisterno dobro ohranjeno, 5 do 8.000 litrov, kupim. Artur Naeh bar, Radeče. 16345-7 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupoj« D* Mjvisjlfc senat ČERNE • juvelii LJubljana. Wolfova ulica i IS-SP fiTTTffTl Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge rseh denarnih zavodov terjatve tn vrednostne papirje r no v čim najkulantneje po najvijji ceni takoj w gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova 14. Telefon 35-10 ni. 59-16 Posojila dajemo v gotovina 1» blagovnih bonih HERMES. Intoma-eije Tavčarjeva 2. 87-16 Vložne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani do zneska Din 140.000 kupim proti plačilu v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljudska«. 16270-1« Dražbe Na dražbi v Celju, Lava št. 3 se bo dne 30. t. m. ob 9. dop. podalo eno kredenco z marmornato ploščo, 2 omari za obleke, dnvan in štiri stole. Kupci vabljeni. 16356-33 Beseda i Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekarijo v obmejnem kraju (nad 300 drž. nameščencev) rad- bolezni oddam v najem solidnemu reflektantu ali ugodno prodam, ker 70*/« kupnine lahko ostane v hipoteki z nizkimi obrestmi. — Hostnik, Ljubljana, Jernejev® J. 16372-17 Gostilno na deželi s posestvom ali brez posestva, dam v najem takoj. Ponudbe na podružnico Jutro Maribor pod »-Kavcije zmožnim«. 16981-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal primeren za ptwne, delavnice, skladišče, oddam takoj. Voda, plin. elektrika. Poizve se i kavarni »Leon« 163*3-19 Brivsko-frizerski salon prodam ali dam v najem v industrijskem kraju Slovenije. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Takoj Slovenija«. J6S43-19 Beseda 1 Din. davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Petsobno stanovanje H. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v -- • "slo-valnricah Jutra. iesio-81 —3 ■ZE 393 a Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov 30«e»te» go* dov, trgov stat in «U»o vanjskib hiš t« nI ima naprodaj gradben, strokov ni teobrateo posredovale« Knnaver Lndvi* Cesta 29. oktobra 6 Teisioe 37-33 Pooblaščeni gradlUlJ in sodni ceni tel j oasvete. brezplačno oa razpolago. 69-9T Hiša s parno pekarno naprodaj po ugodni ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Parna«. 16313-30 Med mestom in deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik 2 stanovanji trisobno in enosobno, s vsemi pritiklinami, oddam takoj ali 1. avgusta. Gasilska e. 16, Ljubljana VII. 16396-21 Trisobno stanovanje solnčno, takoj oddam. Sv. Jakoba trg 9, odnosno Stiska ulica IVI. 15377-31 Dijaške m obe Za sina šestošolca iščem stanovanje i vso oskrbo. Sam ali sostanovalec - šestošolec. Z navedbo cene. Nemška konverzacija. J«sip Trobiš, šol. upravitelj Št. Jurij pri Grosupljem. 163*7-02 Sobo odda Beseda i Din, davek 3 Dia, za šifro sli dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Sobico oddam gospodu takoj, zelo poceni. Tržaška cest« štev. 26-11, desno. 16070-23 Prazno sobo veKko, s plinom in elektriko, primerno za pisarno, društvene prostore aH mirno obrt. oddam na Starem trgu 19. 16369-38 Prispela je nova partija: PISALNI STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem kovčegu z 80 znaki črk v cirilici ali latinici, cena din 1.350.— KOLESA (DVOKOLESA) s prostim tekom in zavoro, moika, ženska in dirkalna kompletna din 750.— ŠIVALNI STROJI: »VERITAS«, »TITAN«, »VIKTOR I A« in »ADLER« z okroglim čolničkora, šiva in veze naprej in nazai, cena z glavo navzgor din 1.500.—, kabinet din 1.750.— RADIO APARATE, »NORDMARK« eleganten za vse valovne dolžine, cena din 2.500.— Moino tudi na obroke. Naplačilo din 100.— »e ima poslati obenem z naročilom. Mesečni odplačevalni obroki za radio, pisalne stroje in dvokolesa din 100.—, za šivalne »troje din 150.—. Za blago, ki vas interesira, zahtevaite ilustriran cenik. Vse blago je porekla znamenitih nemfkih tovarn, kupljeno in plačane (v kliringu) v zameno na naše jugoslovenske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce! »MERKUR—ZAVOD" Beograd, Pašičeva 2, pošt. pret. 800, telefon 28-021. Račnn pri Poštni hranilnici, Beograd br. 57684. Sobe išče U Izgubljeno Opremljeno sobico solnčno, s pečjo, izrečno samo do prvega nadstropja, išče solidna gospodična, ne predrago a. julija. Stalna in točna plačnica. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Suha sobica«. . . lease-a&a "iuu besed« Vsaka davek 3 Din, naslova 5 Din; a Din; \ dajanje najmanjši Malo sobico takoj oddam. Beethovnova 9FL 1699033 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno, oddam s prav dobro, oskrbo. Stari trg 26, E0. nad., levo. 1637.1-33 Lepo sobo s vso oskrbo, souporaba kopalnice, oddam dvema ev. etri osebi ali tudi letoviščarjem. Naslov: Zrinjske-aa 7/1., nasproti stopnic. 16398-33 Opremljeno sobo takoj oddam 1—6 osebama. Sprejmem sostanovalca. — Ulica na Grad 9. 16397-33 Blago za 0 9 najnovejše vzorce samo pri fflDGCltflniC SEVERJU, ^ 2 znesek 30 Din. R. Pri Tebi — kje sporo« — pridem takoj. M. 16396-34 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opozorilo Za dolgove, katere bi še napravila moja žena Pire Josipina, delavka tobačne tovarne, nisem plačnik ter ne prevzemam odgovornosti. Svarim tudi vsakogar, kdor bi sprejemal od nj« darila, sklepal kakršnekoli kupčije, da bom proti dotičnemu najstrožje sodno nastopil. Pire Prane, Vodnikova cesta. 18, Zg. Šiška. Dne 22. junija 1937. 16313-31 Oseba, ki je vzela 23. t. m. na ži-vHskein trgu okrog 9. ure raja v zavitek manufaktur-nega blaga, naj isto takoj odda v ogl. odd. Jutra, sicer bo sodnijsko zasledovana, ker je bila spoznana. 116387-31 DRAŽBA Dne 25. VL 1937 ob 8. url dop. se bo na javni dražbi v Ormožu št. 110 prodajalo RAZNO TRGOVSKO BT-.AGO iz konkurzne mase opr. štev. St 1/37 Sreskega sodišča Ormož. Podrobnejše informacije se dobijo pri konk. upravitelju Kocmur Cirilu, odvetniku v Ormožu. 4899 Konkurzni upravitelj. ZAHVALA VSI, KI STE NAM V DNEVIH NASE NAJTEŽJE BOLJ PRIJATELJSKO STALI OB STRANI IN OB SMRTI NASE NENADOMESTLJIVE ŽENE IN MATERE, GOSPE MARIJE MEGUŠAR KAKORKOLI SOČUSTVOVALI Z NAMI, VSI DAROVALCI KRASNIH VENCEV IN CVETJA, KI GA JE V ŽIVLJENJU TAKO LJUBILA, IN VSI, KI STE JO SPREMILI PRAV DO GROBA, DA KAR NAJBOLJ IZKAŽETE PRIZNANJE NJENEMU DELU, PREJMITE NASO NAJPRISRCNEJSO ZAHVALO. V LJUBLJANI, 23. JUNIJA 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI SOPROG IN SENOVL Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Svetlomodra papiga je ušla. Najditelj Daj jo proti nagradi izroča v trgovini A. Sarabon na Smar-tinski oesti 14. 1*5854-88 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Milostljiva! Vaš krznen.1 plašč &ret poletje oajskrfcnnje konzervira obenem !*vrk potrebna popravila m polovično ©eno, katero plečatt Sele jem^l ob prevzemu tvrdka ROT, krznarstvo Mestni trg 5. 180-37 Bančno kom. zavod in menjalnica Maribor, Aleksandrova ulica Štev. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. — kupuje vrednostne papirje, valute ln Zlatnike po najvišji dnevni ceni. 4683 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Kakor UMETNIK na svoji klaviaturi Išče pravi ton za svoje glasbeno delo. tako morete tudi Vi madam, iz barvnih, vzorcev rdeč 11 za lice od Bourjois izbrati pri svojem dobavitelju ono nijanso rdečila za lice, ki se najbolj poda vaši leipotl. Nikar se ne zanesite samo na približno lzbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjois vam Je omogočeno, da takoj pri nakupu izberete ono rde-ČUo, ki Je najbolj primemo Vašemu obrazu. Fard pasteli od Bourjois so ročni izdelki. sterilizirani v pari in ostanejo na kvaetl stalno mehki ln puhasti do končne uporabe ter nikdar ne postanejo trdi. BOURJOIS ==M O DAMA=LS ODPRAVI PBHLIAJiKCEME 3A'CI IM H DAN i LASISUTAKOJ USTAVI IZPADAH3E LA! LASJE PO RASTE 30 TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU,— , :: STA KLEN I CA PO POVZETJU DIM 40.- POJTIll M A DIH :;7,— MODEPNA1/OZMETIKA-S PL1T Potrebujemo stalno RABLJENE BOBNE (pločevinaste sode) od olja v dobrem stanju. Plačamo najugodnejše cene. Ponudbe poslati na poštni pretinac 106/L Zagreb. 4737 Zahvala Za vse prisrčne in številne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nad vse dobrega in ljubljenega soproga, očeta, svaka ln strica, gospoda Leopolda Kanete se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni cenj. firmi Clotar Bouvier, zlasti pa dolgoletnemu šefu g. Clotarju Bou-vier, ter vsemu njenemu osobju za izkazano pomoč v težkih dneh, nadalje zdravniku g. dr. Breznik Francu za njegov požrtvovalni trud ves čas težke bolezni pokojnika, č. g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskim zborom za v srce segajoče žalno petje, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter sploh vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša najiskrenejša zahvala. Gornja Radgona, dne 20. junija 1937. ŽALUJOČI OSTALI. / Btefrje Davorin Kavftafa « &E3afr sa konzorcij »Jutra« Adolf BSbaSku* ~ Zrn Narodno tiskarno 4 d. kot ttakarnarja Ifcaa J«n* —