Glasilo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, 23. aprila 1990 -št. 7-letnik XLI Med dragim preberite • SKORAJ VSE PO STAREM, str. 2 • NAŠ SINDIKAT KONČNO SAMOSTOJEN, str. 2 • KAJ SE SPREMINJA V SREDNJIH ŠOLAH? str. 3 • OD POVPREČNOSTI K ODLIČNOSTI, str. 3 • IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV - EVROPSKA PERSPEKTIVA, str. 4 • UREDIMO POLOŽAJ HOSPITACIJSKIH ŠOL IN UČITELJEV MENTORJEV, str. 5 • KDAJ V ŠOLO, str. 7 • REDNI RAZPISI DEL IN NALOG, str. 9 Metod resman Učitelj in njegova samostojnost Tako kot še zmeraj velja stara resnica, da šola vstane in pade š učiteljem, velja tudi ugotovitev, da bo učitelj, njegov šolski položaj in vloga, eno od ključnih vPrašanj, okoli katerega se bo sukala prenova naše šole in šolskega sistema. Opredeliti položaj ‘n vlogo učitelja namreč pomeni v mnogočem opredeliti položaj in vlogo vseh drugih členov sistema ‘n tudi značilnosti vzgojno-izo-braževalnega dela. Različni sistemi in šolske okoliščine lahko opredeljujejo učiteljev položaj tako, da je enkrat bolj v ospredju upravni vidik njegovega dela in s tem njegova uslužbenska vloga, jdrugič pa stroka in strokovni vidik. Ali drugače: šolski sistem in "^zgojno-izobralevalno delo učitelja enkrat bolj potrebuje le kot Uslužbenca, drugič pa bolj kot strokovnjaka. Dokler bo šola Ipstanova družbe, katere namen pe bo le zadovoljevanje individualnih potreb, ampak tudi splošnih in skupnih, toliko časa bosta °b učiteljevem delu uveljavljena °ba vidika. Od namenov in ciljev, ki jih želimo uresničiti s šolskim delom,pa bo odvisno njuno Utedsebojno razmerje, in to razmerje zdaj ponovno opredeljujemo pri nas. Da bi bile posledice Poudarjanja enega ali drugega vidika učiteljevega dela jasnejše in da bi laže definirali novo (drugačno) razmerje, si oglejmo Piane značilnosti. Za učitelja kot uslužbenca in Pripadnika določene instituci-°rializacije šolstva, skratka vZgoje in izobraževanja, je značilno, da ima vnaprej bolj ali manj opredeljeno vlogo in naloge, ki jih mora opraviti. Te naloge so kot standard, po katerem se mora ravnati, saj so določeni standardi bistvene sestavine šol-| skega sistema. Brez njih bi se šol-] ski sistem zrušil. To je že eden od razlogov, ki kaže, da je treba Upoštevati tudi ta vidik dela. Ko Pa začne ta upravni vidik prevladovati kot merilo pri učiteljevem delu, dobivata učitelj in njegovo delo značilne poteze. Učitelj čedalje bolj postaja podrejen uslužbenec oblasti, postavljen je v položaj 'socialnega serviserja’, ki taj izpolnjuje le tisto, kar mu je Naročeno. Kolikor bolj stopa v ospredje ta upravni vidik, tem več je predisov, ki jih učitelj mora Upoštevati. Tako upravne sestave obvladujejo učitelja in Usmerjajo njegovo vzgojno-izo-' braževalno delo. Ko upravni vidik začne posegati tudi na tista' Področja, kjer bi morala prevladovati stroka in učiteljeva samostojnost, se delo šol in učiteljev 'Uniformira; učitelji si postajajo Po delu podobni, zgublja se nji- VdPgfll gjt I mr prvomajske praznike! hova individualnost, njihovo delo postaja podobno industrijski proizvodnji. V takih šolskih okoliščinah nadzirajo učiteljevo delo predvsem šolsko- upravne sestave, in sicer tako, da ugotavljajo skladnost njegovega dela s predpisi in z uporabo teh sred- stev učitelja tudi vračajo v predpisane okvire. Ta pogled ponavadi skorajda ne upošteva razlogov, zaradi katerih učitelj ne sledi povsem predpisanemu. Ker tak sistem na svoj (poseben) način zagotavlja kakovost vzgojno-izo-braževalnega dela, si lahko pri- vošči tudi manj izobražene učitelje. Iz opisanih značilnosti je jasno, da je favoriziranje upravnega vidika šolskega in učiteljevega dela ali poudarjanje njegove uslužbenske vloge in nalog značilno za socialno usmerjene vzgojne zasnove. Uveljavljanje učitelja kot strokovnjaka ima nekatere prav nasprotne značilnosti in zahteve. Če smo ugotovili, da si upravni vidik prizadeva doseči, da bi bilo delo učiteljev čimbolj skladno in enotno, pa je ta enakost in uniformnost strokovnemu pogledu in učitelju kot strokovnjaku tuja. Izhodišče dela so posebne šolske in vzgojno-izobraževalne razmere, ki zahtevajo od učitelja, da s svojim strokovnim znanjem, s strokovno pomočjo kolegov, s svojimi drugimi sposobnostmi in človeško vestjo odgovorno išče najustreznejše poti in rešitve. Z upravnega vidika ni sprejemljivo, da strokovni vidik zahteva različne prijeme, saj je to po 'upravni logiki neobvladljivo. Različnost je pogoj in dosežek strokovnega pogleda in reševanja vzgojno-izobraževalnih položajev. Temeljni pogoj, da se začne uveljavljati strokovni vidik, je, da se opusti izrazita socialna vzgojna zasnovanost v prid individualni. Takoj ko pristanemo na možnost večjega individualnega in individualiziranega razvoja, mora šolsko delo temeljiti na zaupanju v učiteljeve strokovne sposobnosti in osebnostne, človeške kakovosti. Šolam in učiteljem je prav zaradi uveljavljanja (izpostavljanja) stroke in strokovnosti dela treba dati več svobode, prepustiti odločanje o vseh tistih stvareh, ki ne pomenijo rušenja šolskega sistema. Posledica je le razbijanje uniformnosti dela, ne pa rušenje sistema. Takšna samostojnost poraja večjo različnost dela učiteljev pa tudi večje razlike v kakovosti dela. Logično se da utemeljiti, da strokovni vidik šolskega in učiteljevega dela prihaja v ospredje tudi v okoliščinah, ko ideologija in politika v večstrankarskih družbenih razmerah/ v pluralizmu, preneha biti vezivo in ga mora nadomestiti stroka. Ker sta danes tudi naša družba in šolstvo na obratu od monizma v pluralizem, je razumljivo, da se zato tudi veliko pričakuje od šolske in učiteljeve svobode in samostojnosti. Ta svoboda in samostojnost pa imata seveda svojo, določeno interpretacijo, svoje meje in omejenost. Učiteljeve svobode in samostojnosti ne smemo razumeti kot samovoljo ali pa je omejevati samo na iskanje najustreznejših poti uresničitve tistega, kar je postavljeno pred učitelja, kar mu je naloženo. Kot smo omenili že na začetku, bo učiteljeva samostojnost kot samovolja zmeraj omejena z določenimi, družbeno opredeljenimi standardi. Ta omejenost pa ne bi smela biti taka, da učitelj ne bi imel možnosti v šolsko delo, tako po vsebinski kakor tudi po oblikovni plati, vpeljevati tudi svojih strokovnih zamisli in rešitev. Gre torej za učiteljevo strokovno samostojnost, njegovo pristojnost, možnost in moč odločanja, ki je zaradi narave njegovega dela (zaradi neposrednosti dela z učenci) najbolj I: | ' ' mm um Peu! Fuhrmann: Prijateljstvo, 1926 SMERI RAZVOJA NEMŠKE UMETNOSTI 1880-1933 (Narodna galerija Ljubljana, 12. april - 27. maj) Razstava prikazuje osrednje razvojne tokove nemškega slikarstva, grafike in kiparstva med letoma 1880 in 1933. Nakaze slovo od devetnajstega stoletja, pot, ki jo je nemška likovna umetnost ubrala v dvajseto stoletje in njen potek v prvi tretjini našega stoletja. Pri tem ne gre toliko za oblikovanje novosti ali za do zdaj redko upoštevane umetnike, kolikor za umetnostnozgodovinski razvoj in za to, kako v naročju starega zmeraj nastaja humanistično in naprednp v novi preobleki. Z izbiro razstavljenih umetniških del je poudarjeno, da napredek poteka tako, kakor je zasidrano in določeno v splošni zgodovini. Razstava se začenja z deli, namenjenimi meščanstvu, in se končuje z umetnostjo delavskega razreda. Vmes se razteza širok razpon sprememb. Umetniki niso bili več zadovoljni s historizirajočim salonskim slikarstvom, skrepenelim v konvencijo, in so, ves čas pozorni na navzkrižja svojega časa, iskali resničnost in ubirali nova pota. Odločali so se za plenerizem ali pa za naturalizem - pogosto za oboje - in odkrili nemško različico impresionizma. Predstavljena so dela umetnikov, ki imajo v vsakokratni smeri soodločajočo in prevladujočo vlogo, v impresionizmu na primer dela M. Liebermanna, M. Slevogta, L. Corintha in R. Sterla, ki je prehitel sočasni razvoj. Nemška različica impresionizma je prvo težišče razstave, drugo je slikarstvo, nato grafika in kiparstvo ekspresionizma. Pot k temu vodi prek »stilne umetnosti okoli 1900«, v kateri so združeni razpoloženjski lirizem, simbolizem in fugendstiV. Potem se na široko razmahne ekspresionizem, predvsem njegova najznačilnejša nemška oblika, umetnost skupine Die Brucke, manj pa je prikazana umetnost bolj duhovno kot čustveno usmerjene umetniške skupine Der Blaue Reiter. Tretje težišče razstave sega v čas med leti 1919 in 1933 in v njegov slogovni pluralizem. Poglavitna tokova, impresionizem in ekspresionizem, sta se iztekala, verizem je bil le kratkotrajen: posebno trdožive so bile sicer zamisli, ki so se razvijale ob Bauhausu, vendar sp mani posegale na likovno področje, tako da na razstavi ne prevladujejo. Kari Brix (Iz kataloga ob razstavi) razumljiva in utemeljena pri delu v razredu. To velja tudi za delo pri pouku, čeprav je prav pouk v vseh šolskih sistemih najbolj nadzirano področje dela. Učitelj mora (skupaj z učenci) imeti določen manevrski prostor za oblikovanje vsebin pouka, pri izbiri učbenikov (!) in drugih besedil itn. Če šolski sistem standardizira in vpelje eno samo ponudbo programa, predpiše učbenike in nadrobne učne predpise, po teh pa standardizira tudi učne teste, potem učitelju odvzema možnost, da bi upošteval posebne značilnosti učencev in šolskega okolja. Tako onemogoča, da bi učitelj izrabil svoje strokovne zmožnosti. V takih šolskih razmerah nista mogoči niti prava individualizacija in diferenciacija pouka in vzgojno-izobraževalnega dela. Uveljavljanje strokovnega vidika šolskega in učiteljevega dela spreminja tudi izvor inovativnega dela. Inovativnost šolskega dela temelji na ustvarjalnem potencialu vseh (vsakega) učiteljev, in ne na peščici znanstvenikov, ki frontalno vpeljujejo inovacije v šolsko in učiteljevo delo. Frontalno vpeljevanje inovacij 'od zgoraj’, ki je tako značilno za socialno usmerjene in avtoritarne šolske sisteme, je bilo tudi sestavni del naše povojne šolske politike vse do danes. Namesto da bi dali ustvarjalni domišljiji in ustvarjalnosti učiteljev, ki sta neizčrpen vir za napajanje šolske (pedagoške) teorije in prakse, prosto pot, smo novosti prepisovali in jih uniformno vpeljevali v delo učiteljev. Nevarno in nestvarno pa bi bilo danes pričakovati, da nas bo samostojnost šol in učiteljev že sama po sebi rešila iz zadreg, v katerih smo se znašli. Da bi ta strokovna samostojnost sprožila tudi pobudnost in ustvarjalnost učiteljev ter postala temelj za kakovostno prenovo dela, bo treba izpolniti še nekaj pogojev. Samostojnost bo za ustvarjalno delo lahko uporabil le dobro strokovno usposobljen učitelj za to je Že nekaj formalnih podlag (npr. visoko izobraževanje), kar precej pa še ni dodelanega (npr. sistem stalnega izobraževanja in usposabljanja). Priučeni učitelji (učitelji s prenizko ali nepopolno izobrazbo) ne morejo izrabiti te prednosti samostojnosti. Ob takem stanju se zatekajo k posnemanju dela drugih učiteljev in bi verjetno najraje videli, da bi jim šolske oblasti nadrobno predpisale, kaj in kako naj delajo. Samostojnost bo lahko uporabljena za ustvarjalno delo, če bo učitelj imel na voljo ustrezno gmotno podlago (prostore, učila, učne pripomočke in ne preveliko učno obveznost), potrebna pa bo tudi ustrezna motivacija učiteljev. Učitelj mora ob šolskem delu videti možnosti za svoje strokovno napredovanje, zagotovljena pa mora biti tudi ustrezna denarna spodbuda, da učiteljevanje ne bo le zaposlitev zaradi socialne varnosti. novosti PROJEKT RAČEK Ob računalnikih predvsem izobraževanje O dobro leto starem projektu Raček je bilo že veliko napisano, zadnje čase tudi kritičnih misli: računalnikov - z njimi naj bi opremili šole - dobavitelji niso oskrbeli pravočasno. Računalniško opremo so skušali oprostiti carine, a žal tega niso mogli doseči. Čeprav z nekoliko zamude so slovenske šole postale bogatejše za 370 računalnikov: opremile so štirinajst učilnic s po desetimi računalniki in z ustrezno zunanjo opremo - datoskopi in tiskalniki (prvi računalnik na šoli pogosto uporabljajo v računovodstvu in šele računalniška učilnica omogoča širše vpeljevanje računalnikov). sebna komisija, ki deluje v sklopu Račka, je za letošnja dobavitelja izbrala Altech iz Ljubljane in Iskro Inženiring iz Kranja, ki sta ponudila najkakovostnejšo opremo ob najugodnejših pogojih. In katere so prednosti, ki jih ima šola, če sodeluje v tem projektu? Ta akcija omogoča poenoteno opremo, nižjo ceno, manjše izdatke za posebne oblike izobraževanja in programsko opremo, lažje in cenejše popravljanje in vzdrževanje. Strokovnjaki za računalništvo na Zavodu RS za šolstvo svetujejo šolam, katere računalnike Vse programske pakete, ki jih prejmejo šole v sklopu Račka, Zavod RS za šolstvo in društvo matematikov, fizikov in astronomov RS oskrbita tudi z literaturo iz Račko ve knjižnice. Doslej sta izšla dva priročnika, ki pomagata učiteljem (in učencem) pri delu: Mali priročnik operacijskega sistema MS DOS (Sandi Klavžar) in Turbo Pascal (Mitja Logar). Vsebujeta kratka in jedrnata navodila za uporabo programskega paketa in pomagata prebroditi začetne težave. Obravnavata le najpomembnejše ukaze, kijih vsak začetnik in tudi tisti, ki niso poklicni programeiji, nujno potrebujejo. Projekt Zavoda RS za šolstvo RAČunalniška EKsplozija, ki zajema vrtce, šole, domove, univerzi, institute, banke, zavarovalnice in podjetja, torej kljub manjšim zapletom uspeva, in pred dnevi (6. aprila letos) so se na Račkovem informativnem dnevu na Brdu pri Kranju zbrali tisti, ki nameravajo letos sodelovati pri tem projektu. Prišli so šolniki z vseh koncev Slovenije, da bi se ob predstavitvi računalniške opreme in svetovanju strokovnjakov z Zavoda RS za šolstvo lažje odločili za nakup. Po- naj kupijo in obenem uresničujejo težnje, ki se tudi po svetu čedalje bolj uveljavljajo: ni dovolj le računalniška strojna oprema, temveč potrebujemo tudi primerno programsko opremo. Skrbeti moramo tudi za izobraževanje učiteljev, ki bodo delali z računalniki in denar namenjati v raziskovalno in razvojno dejavnost. Račkov informativni dan bodo ponovili jeseni, ko bodo predstavili tudi programske novosti. L. L. Učitelji praktičnega pouka so ustanovili svoje draštvo Praktični pouk doživlja v vseh dozdajšnjih reformnih prizadevanjih srednjega izobraževanja premalo pozornosti. Posledice tega so zmanjševanje obsega praktičnega pouka, skoraj nikakršna gmotna vlaganja v učne delavnice in končno zmanjšana usposobljenost absolventov strokovnih šol za zaposlitev (na to čedalje glasneje opozarjajo tudi iz gospodarstva). Ker želijo učitelji praktičnega pouka pri reševanju te problematike ustvarjalno sodelovati (do zdaj so bili bolj ali manj odrinjeni tudi zaradi nepovezanosti in neorganiziranosti), so decembra 1989 ustanovili Društvo učiteljev praktičnega pouka Slovenije, ki se bo zavzemalo: • za pravilno vrednotenje izobraževalnega in vzgojnega pomena praktičnega pouka pri vodstvih šol in šolskih oblasteh; 9 za ustrezno raziskovalno-razvojno dejavnost poklicnega usposabljanja v okviru ergodidaktike in drugih znanstvenih ved. zajetih v ergoiogijo, • za ustrezno (specifično) programiranje, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje poklicnega usposabljanja (tehnična didaktika in metodika poklicnega usposabljanja), za razvoj in vpeljevanje v prakso sodobne izobraževalne tehnologije in organizacije dela (učne delavnice kot ergodidaktična redukcija delovnih sistemov, izvajanje usposabljanja v učnih delavnicah podjetij in obratovalnicah) tl za sistemsko in sistematično institucionalno izobraževanje učiteljev praktičnega pouka in statusno enakopravnost z drugimi učitelji v vzgojno-izobraževalnem procesu. V društvo so včlanjeni učitelji praktičnega pouka vseh smeri, inštruktorji, mentorji in izvajalci proizvodnega dela in delovne prakse, pa tudi vsi drugi občani, ki jih ta problematika zanima in ki želijo sodelovati. Sedež Društva učiteljev praktičnega pouka Slovenije je pri Šolskih delavnicah tehniških šol, Ljubljana, Kardeljeva 24. ANTON GREBENŠEK Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. PO PRVEM KONGRESU ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Skoraj vse po starem Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za nami. Šestega in sedmega aprila letos so Ljubljano in Cankarjev dom preplavili plakati in slogani 'Zame gre. Za moje znanje, delo in pravičnost. ’ In množica delegatov, ki so mislili prav tako, gostov in časnikarjev. Na kongresu je sodelovalo tudi deset (od enajstih - ena delegatka je zbolela) delegatov Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, vendar pa je bilo med 367 delegati, ki so jih izvolili drugi panožni sindikati ter občinski sveti sindikatov, še nekaj delegatov iz šol, vrtcev in celo univerze. Delegati iz vzgoje, izobraževanja in znanosti so bili v manjšini - bilo jih je tako malo, da je to celo zbudilo pozornost. Svoje zahteve in predloge so jasno izoblikovali že pred kongresom, marsikaj so predlagali, a žal neuspešno. Med drugim tudi to, naj se odpravi kongres kot ustaljena oblika sprejemanja odločitev, saj je jasno, da je nesodobna. In zdaj, po končanem kongresu, so o tem še bolj prepričani. Kongresa se je udeležil tudi Vladimir Tkalec, sekretar Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. V kratkem pogovoru z njim smo skušali strniti kongresno dogajanje v celostno podobo. 9 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je eden tistih panožnih sindikatov, ki je že pred kongresom zahteval drugačno vlogo sindikatov — ti naj bi bolj kot kdajkoli prisluhnili svojim članom in jim pomagali. Vaš sindikat se je na kongresu zavzemal tudi za korenite organizacijske spremembe in za temeljito prenovo Zveze sindikatov Slovenije. Ali je kongres upošteval vaše zahteve? - V republiškem odboru smo menili, da je programski dokument primeren temelj za skupno delovanje sindikatov v prihodnje. Opozarjali smo sicer, da so nekatere obljube za zdaj najbrž neuresničljive, vseeno pa smo bili kot sindikat dejavnosti pripravljeni vztrajati in zahtevati čim boljše razmere za življenje v prihodnje. Zato k programskemu dokumentu in temeljnim nalogam na kongresu nismo imeli posebnih pripomb in dopolnil. Dokončno razmerje sindikatov dejavnosti do Zveze (območnih oblik povezovanja in republiškega sveta) na kongresu ni bilo izoblikovano. Naš panožni sindikat se ni strinjal, da bi panožni sindikati delovali pod 'skrbništvom’ sveta zveze in tudi ne, da bi še v prihodnje ohranjali samostojno delovanje občinskih svetov. Zahtevali smo, naj bodo vse oblike zveze izpeljane iz sindikata dejavnosti, zveza pa naj deluje usklajeno s tem sindikatom in uresničuje dogovorjene naloge. Na kongresu teh zahtev ni bilo mogoče uveljaviti, predvsem ne zaradi močne občinske (ob- Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije Končno samostojen Zaposlene v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah, domovih za učence, znanstvenih inštitutih, delavskih univerzah, na univerzi v Ljubljani in Mariboru ter v drugih znanstvenoraziskovalnih organizacijah, obveščamo, da se je po sklepu skupščine 1. 3. 1990 konstituiral Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. V skladu s statutom sindikata dejavnosti in s sklepi skupščine bo deloval kot samostojen sindikat dejavnosti neodvisno od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat dejavnosti vzgoje, izobraževanja in znanosti je odprl žiro račun št. 50101-678-66323, na katerega v skladu s sklepom republiškega odbora sindikata dejavnosti z dne 29. 3. 1990 nakazujete 55 odstotkov, (od 0,6 odstotka neto osebnega dohodka člana). Republiški odbor sindikata dejavnosti bo takoj, ko se bodo z nakazilom članarine osnovnih organizacij nabral potreben denar na žiro računu sindikata dejavnosti, poslal vsem zaposlenim v vzgoji, izobraževanju in znanosti pristopno izjavo in člansko izkaznico. Predsednik ROS delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti M. GOJKOVIČ SREČANJE GORENJSKIH IN ZAMEJSKIH GLASBENIH ŠOL V Osnovni šoli Anton Tomaž Linhart v Radovljici je glasbena šola Radovljica 6. aprila priredila koncert glasbenih šol Gorenjske ob sodelovanju slovenskih zamejskih glasbenih šol. Nastopilo je okoli 45 mladih glasbenikov iz Radovljice, Tržiča, Jesenic, Kranja in Škofje Loke ter iz zamejskih glasbenih šol, iz Ukev v Italiji in iz Glasbene šole Celovec na Koroškem. Po koncu tega že tradicionalnega srečanja so se učenci in njihovi učitelji na prijateljskem pomenku pogovorili o dozdajšnjem delu in načrtih. LOVRO SODJA Časopisni svet: Vladimir Tkalec predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdento Kodelja, Janez Sušnik. Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilič, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc, Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. močne) zastopanosti delegatov in zaradi samega poteka kongresa, ki so ga večkrat prekinjali klici po enotnosti za kakršnokoli ceno. Svet Zveze so volili kar po starem, pred sprejemom statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, statut pa na koncu sprejeli s salomonsko rešitvijo, da v šestih mesecih uskladijo sporna določila - na kongresu je šlo torej za nekakšen kompromis. Zaradi vsega tega se naša delegacija volitev v svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ni udeležila, našo zahtevo, naj bodo volitve prestavljene, pa so preglasovali. Do vsega dogajanja smo lahko zelo kritični, saj se Zveza tudi kadrovsko ni kaj dosti prenovila, čeprav smo to po zgledu v našem sindikatu zahtevali že pred dvema letoma in na skupščini našega sindikata dejavnosti prvega marca letos. 9 Skupščina sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti se je zavzemala za gmotno samostojnost sindikata dejavnosti, torej da naj bi o članarini in financiranju zveze odločali sindikati dejavnosti. Kaj ste pri tem dosegli? - Iz dopolnil k statutu Zveze razberemo, da je članarina vendarle zadeva članstva v sindikatih dejavnosti, čeprav naj bi do 31. maja 1990 v Zvezi sprejeli še poseben pravilnik o financiranju. Vendar pa nas - kot sindikat dejavnosti - najprej obvezuje naš statut. Republiški odbor bo odločil, kako uveljaviti določilo o članarini iz našega statuta, da bo pri tem upoštevana tudi volja član- Na poti k devetletki Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pripravlja izhodišča za spremembo Zakona o osnovni šoli. V javno presojo naj bi ga dal maja. Z novim zakonom naj bi bila iz šole izločena vsakršna ideologija, obenem pa vsakršna strankarska organiziranost tako učiteljev kot učencev. Šola naj bi se usmerila k pedagoškim ciljem, ne bi bila več organizirana kot poslovna profitna organizacija. Denarne zadeve bi se urejale v republiki in občinah, ravnatelj pa bi imel veliko večjo odgovornost za učno-vzgojne učinke šole. Zmanjšalo naj bi se število nepedagoškega osebja, ki ga je zdaj na šolah v povprečju za dobro tretjino med vsemi zaposlenimi. Spodbujali naj bi gospodarno velikost šol z okoli 24 do 32 oddelki, v oddelkih pa mogoče do 30 učencev. Učiteljeva stva in to, da brez ekonom, y> samostojnosti ni mogoče usm v neodvisnega sindikata. Sinfi, nj vzgoje, izobraževanja in znam ol povezuje tako specifično in te v no članstvo, da ne more dt\ Ui vati le z enim poklicno zapo-nim delavcem - s sekretarjern1 št publiškega odbora sindikata-\ še nekaj je pomembno: skifi naj bi kar šest panožnih kolelfi pi nih pogodb. 9 Je mogoče reči, da je L ^ greš Zveze sindikatov Sloveti spremenil le ime in da se boM vnaprej ohranjali stari odntfi 0| - Delegati vzgoje, izobrazi' 0j nja in znanosti smo imeli na k'1 n gresu zelo slabe občutke; gb vali smo proti spremembi im § v zvezo 'svobodnih ’ sindikata' y bili preglasovani; predlagali sl — naj se zmanjša število člfi sveta ZSS; in zahtevali, da se-pravi kongres kot prežiš bi oblika sprejemanja odloči p, - tudi tega predloga niso sprej Sf Kljub temu pa menimo, da st' osamosvajanje sindikata dejn n: nosti v prihodnje nadaljem sl O tem smo pravzaprav prt, Z čam. | n; Naš sindikat svojega imeni Ui zdaj še ne bo spreminjal. Nu' bi pa potrebujemo zvezo - krti v; bomo videli, ali s pridevnik' te 'svobodna' ali brez - ki bo i| gi Žala skupne interese članov m pi tudi strokovno in neodvisno i [javljala v novih, drugačnih j ui no s ih. Če v Zvezi svobodnih S ul dikatov ne bo mogoče uvel ji bi tistega, kar bodo člani želel m zahtevali, si bodo izbrali S. ni sindikat. In drugi sindikat si bi izbral kakšno drugo zvezo. pi tc ________________________________| št plača bi bila uravnana na 2(1 pouka in temu ustrezna dijf sa strokovna dela. Predvideno ni bi bilo stalno izobraževanje J sp teljev in njihovo napredovanj) pi vi Redovalna obdobja bi lahko samo tri (trimestri), čevala enkrat na leto, razširj C1 je želja, da bi v prvih treh ral pf dih učencev ne ocenjevali. Vi v šolo bi lahko ostal pri 6,5 starosti, osnovna šola naj bi jala 9 let, v zadnjih letih šot bi bi bil del predmetov po ii* učencev. inc Razmišlja se o koL, nem izpitu iz osnovnih splol) pr predmetov, nekakšni ekst£'2a mali maturi. Povečal naj bi vpliv staršev po svetih starše)' — čem podobnem. O teh zamii so med drugim precej razpiši Ijali tudi na nedavnem semini ravnateljev v Opatiji, kjer je j natelje seznanil z zamislimij^J vega zakona o osnovni šoli p% sednik Komiteja dr. LuO|^, Horvat in jih vprašal za mneflU Redne razpise gh srt »j* prostih del in naSog učiteljev, vzgojiteljev in dragih delavcev ji sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstveuil ^ organizacijah boiso objavili letos tudi . 14. maja sli Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije pteen simo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do l^1 aprila, za drugo objavo pa do 4. maja t. 1. Ob tem navedit£) kdaj naj bo razpis objavljen! Naknadne razpise bomo objavili 28. maja in 25. junija t. L V) tre drage razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam j1’^ boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. 061/315-585. j Te Akontacija naročnine za leto 1990 znaša 100 din za posameznike in 200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 50 din na leto. Posamezna številka stane 10 din. Številka tekočeoa računa: 50101-603-46509. iSri Tiska ČTP Ljudska pravica. V ISSN 0033-1643. /«. Po mnenju Republiškega kopo teja za vzgojo in izobraževat je časnik »Prosvetni delav' prost temeljnega prometr^p davka od prometa proizvoro (glej 7. točko 1. odstavka p« člena .zakona o obdavčeV^Č, proizvodov in storitev v W metu) ,n Kaj se spreminja v srednjih šolah? Te dni je Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraže-m vanje obravnaval spremembe, ki naj bi jih v srednje šole vpeljali W v jeseni 1990, pa tudi nekatere usmeritve za nadaljnji razvoj sred-S njega šolstva v Sloveniji. Zavod za šolstvo je pripravil več gradiva, ki obravnava: - vsebinsko ločitev triletnih in štiriletnih smeri in razbremenitev dt\ učnih načrtov za triletne smeri ?o> ^ - diferencirano izvajanje vsebine programa v 3. in 4. letniku ut1 štiriletnih smeri n1 - gimnazijski program (predmetnik v dveh različicah) - prenovo predmeta samoupravljanja s temelji marksizma ter ek® predmeta obramba in zaščita. Obravnava je bila načelne narave, člani Strokovnega sveta repu-jA blike Slovenije za vzgojo in izobraževanje so izražali predvsem mne-' J nja, pomisleke, pripombe in predloge v zvezi s predlaganimi reši-v Ivami, niso pa sprejemali sklepov, saj je predsednik Strokovnega sveta dr. Franc Razarini že v začetku razprave poudaril, da bo obravnava sprememb v srednji šoli potekala v treh fazah. Po prvi obravnavi bo Zavod RS za šolstvo poslal gradivo srednjim šolam in njihovim skupnostim, v maju pa bo organiziral razpravo v aktivih ravnateljev in učiteljev. Strokovni svet bo o spremembah in novostih razpravljal še v maju in v juniju. '■lak se- Večjih sprememb jeseni ne bo, saj se predmetniki srednjih °d Programov praviloma ne bodo 'ref. spremenili. •tfj V poklicnih šolah bodo učni načrti razbremenjeni in vsebinsko ločeni od štiriletnih smeri. >rčf Zavod bo za učitelje pripravil | navodila, kako razbremeniti -H učence (katere prezahtevne vse-W bine lahko opustijo ali obravna-km vajo le na informativni ravni, ka-nik tere vsebine zamenjajo z dru-? 4 gimi, ki so za posamezno stroko im pomembnejše). o 4 Marsikaj od tega so učitelji ih j uresničili že pri nivojskem po-i(!-*uku. V nekaterih programih ?/ff bomo povečali obseg praktič-/e/i nega pouka, zlasti če ga doslej niso imeli v 1. letniku, vendar s<| bomo zvečevali tedenski obseg pouka za učence le tedaj, ko bo to zares utemeljeno in ob upo-—-j števanju kadrovskih in gmotnih I možnosti šole. Eksperimentalno bomo v podli sameznih programih preiskušali no nove učne načrte z integracijo je»Splošnih vsebin v strokovne an| predmete (npr. kemija v gradi- jvih). ,j I V prihodnje bo treba v trilet-: j nih smereh na novo opredeliti gjjj cilje programa in bolj povezati ral splošne in strokovne vsebine. yj Kjer bo mogoče, bomo splošne ^ ^ vsebine včlenjevali v strokovne ’’ . Predmete. Število predmetov se bo tako zmanjšalo, in to bo raz-š°!i bremenilo učence. ’ H Strokovni svet )lo4 bo moral na novo opredeliti minimalni standard splošno izobraževalnih L j predmetov posebej za triletne in ,. za štiriletne smeri, bi 'še\l ___________________________________ 1 im! Člani Strokovnega sveta so posebej poudarili, da je treba izobraževati učitelje praktičnega pouka za vse stroke in razvijati specialne didaktike. Prav tako je treba več skrbi nameniti izobraževanju za obrtne poklice, programske zasnove pa ponovno preveriti, ali ni v posamezen program zajetih preveč poklicev in zato praktično usposabljanje ni za vse ustrezno urejeno. V tehniških (štiriletnih) smereh bo v jeseni vpeljana v 3. letniku diferenciacija za pripravo učencev za nadaljnji študij. Pri predmetih slovenskih jezik in književnost, tuji jezik in matematika bo standard znanja, približan prihodnji maturi. Učenci, ki bodo želeli študirati na višjih in visokih šolah, bodo v 3. in 4. letniku lahko obiskovali intenzivni oddelek. Šola jim bo pri nekaterih predmetih zagotovila večji obseg pouka. Zavod predlaga 455 ur za slovenski jezik (v večini programov je ta obseg že zagotovljen), 420 ur za tuji jezik in 455 ali 420 ur za matematiko. Okrepiti bo treba tudi pouk izbirnega predmeta iz naravoslovja glede na potrebe posamezne stroke. Pomembnejše kot povečan obseg pouka bo intenzivnejše delo v teh oddelkih. Učenci bodo sprejemali večje obveznosti, več bodo sami študirali, učitelj bo uporabljal drugačne metode dela. Za takšen pouk se bodo odločali učenci in njihovi starši prostovoljno, šola pa bo oblikovala takšne oddelke v skladu z normativi in ob ustreznih kadrov- zp ŠE EN PRISPEVEK K SLOVENSKI ŠOLSKI BLAZNOSTI Ob prijavi za vpis v srednje Izobraževanje Statistične obdelave prijave za vpis. Polemike o tem, kdaj vpeljati gimnazijo in kako. Nacionalni program šolstva. Postopna prenova srednjega izobraževanja. Besedila zakonov o srednjem izobraževanju in univerzi v različnih fazah... ev i> To je kratek in nepopoln popis ,enj) Kradiva na pisalni mizi, hkrati pa \ neurejena »baza podatkov«, s ka-Jero se trenutno ukvarjam. In mi-. SH, ki se mi podijo po glavi, so pjC enako neurejene kot pisalna oll^iza. Čez njihov ples kot jjtel1' dvojni televizijski sliki utripa vprašanje: Kje je oprijemališče (točka, črta, lik, prostor), na ka-v.jl lrem bi v zanesljivi trdnosti »5. 7ega ne najdem ne v gradivu na ' Pisalni mizi ne v možganski bazi Podatkov. To oprijemališče bo —' >noral opredeliti nacionalni pro-Pam izobraževanja. Jasno bo ca, Paral odgovoriti na vprašanji, ^uj hočemo in kaj moremo. In 3 YŠPotem bodo odgovori na vpraša-iesPje 'kako' lažji. 3l0v9 Podatki o letošnjih prijavah za letopis v srednje izobraževanje so ^^vznemirljivi. Za izobraževalne ikafmeri, v katerih se je pred leti trlo Z&i^čencev, je premalo zanimanja. V Wljub spremembam v svetu dela ‘n izobraževanja, ostajajo neka- __^>kre v vrhu zanimanja - prijav tanje je nekajkrat več kot možno- sti za izobraževanje. O vsem tem bi morali temeljito razmisliti in najti odgovor na vprašanje, kdo ima bolj prav: učenci s starši ali oblikovalci izobraževalnega sistema in šolske mreže. Tudi za dober odgovor na to vprašanje morajo prej določiti oprijemališče. In z vsakim dnem odlaganja izgubljamo bitko s časom. Znanje Slovencev vse bolj zaostaja za razvojem. Letos je v srednjem izobraževanju aktualna gimnazija. Upajmo, da bo njen program sodoben. Da bodo maturanti dobro pripravljeni na visokošolski študiji, da bodo maturanti gimnazije najpomembnejši vir novih študentov obeh slovenskih univerz. Čeprav še sveže izkušnje tem upanjem ne dajejo prav veliko moči, pa me je strah, da se bo zadnje omenjeno upanje težko uresničilo. Zakaj? Prvič zato, ker skušamo nekatere očitne zmote, ki so v praksi Že očitne, odpravljati po starem ljudskem reklu tako, da bo volk sit in koza cela. Praksa je poka- skih in gmotnih možnostih. Diferencirano izvajanje pouka bo zajelo tri rodove učencev, in sicer tiste, ki se bodo v šolskem letu 1990/91 vpisali v 3., 2., in 1. letnik štiriletnih programov. Za učence, ki se bodo vpisali v 1. letnik v šolskem letu 1991/92, bo predvidoma že jasna, kakšno maturo bodo opravljali. Omenjeni trije rodovi bodo opravljali zaključni izpit, kot ga predpisuje posamezen program. Diferencirani pouk je le prehodna faza za prenovljeno tehniško šolo. Načrtno spremljanje tega pouka in analiza zaposlovanja tehnikov nam bosta pokazala, kakšno tehniško šolo potrebujemo. Večja sprememba bo jeseni gotovo ponovna vpeljava gimnazije, vendar se tudi ta v prvem letniku ne bo bistveno razlikovala od dozdajšnje svoje splošne smeri v naravoslovno-matema-tičnem programu ali od drugih programov, ki se včlenjujejo v gimnazijo (družboslovni in kulturni, pedagoški, računalniški). Strokovni svet je razpravljal o gimnazijskem predmetniku na temelju dveh različic in se zavzel za čim bolj prožen predmetnik, ki bo dopuščal dovolj izbire učencem za zadovoljevanje njihovih interesov in poglabljanje posameznih predmetnih področij. Gimnazija naj daje čim širšo splošno izobrazbo, hkrati pa razvija različne sposobnosti in interese učencev. Poudarili so tudi pomen delovne prakse, socialnih dejavnosti kulturne, zdravstvene vzgoje in drugo. Gimnazijski predmetnik obsega temeljni obvezni del in izbirnega. Razmerja še niso dokončno opredeljena, kaže pa, da dokler bomo imeli osemletno obvezno splošno izobraževanje, tudi gimnazije ne moremo povsem približati tujim zgledom. Vsekakor bo v posameznih letnikih za izbiro najmanj 3 do 7 ur. Izbirne predmete bo ponudila šola z razpisom glede na svoje pogoje dela. Letos bodo šole izvajale predvsem tiste izbirne vsebine, ki ustrezajo programom, ki so jih izvajale doslej. Nedodelano je ostalo izobraževanje računalniškega tehnika. Strokovni svet je imenoval skupino izvedencev, ki bo izoblikovala najboljše rešitve. Prav tako je še nerešeno vprašanje predmetov STM in obramba in zaščita. Ponujene so nove vsebine: STM naj bi s 70 urami nadomestil predmet državljanska kultura, za predmet obramba in zaščita pa je strokovna skupina predlagala konverzijo predmeta v predmet kultura miru in nenasilja v enakem obsegu kot doslej. Strokovni svet je naložil skupinama za oba predmeta, da ob upoštevanju pripomb pripravita nov predlog učnih načrtov. Pri nadaljnji dodelavi predmetnika bo zavod namenil večji del pozornosti: - razmerjem med predmetnimi področji znotraj temeljnega dela (npr. družboslovje, naravoslovje ipd.), - razmerjem med temeljnimi in izbirnimi predmeti, - snovanju izbirnosti (ali bo izbirnost določena s programom ali pa bo o njej odločala šola sama). Model gimnazijskega programa, ki ga bomo vpeljali jeseni, ne bo dokončen. Sproti ga bomo preverjali in dopolnjevali tudi glede na konceptualne spremembe vseh drugih tipov srednjih šol. MILENA MALOVRH zala, da je zamisel o hkratnem izobraževanju za delo in nadaljnje izobraževanje dala izredno slabe izide. Videti pa je, da vsi, ki sodelujejo pri oblikovanju izobraževalnega sistema, ne mislijo tako. In verjetno je prav njihova zasluga snovanje dveh poti v tehniških smereh srednjega izobraževanja: poti za delo in poti za nadaljnje izobraževanje. Za nadaljnje izobraževanje naj bi torej imeli v srednjem izobraževanju dvoje vzporednih sistemskih rešitev. Med njima eno, za katero se je v praksi že pokazalo, da je slaba. Verjetno pa nam tudi pri tej odločitvi manjka oprijemališče. Ne vemo, ali je profil današnjega tehnika povsem ali za posamezna področja še primeren za sedanjost in predvsem za prihodnost, in če ni, kakšen mora biti, kako in koliko časa je potrebno za tovrstno izobraževanje? Drugič zato, ker so zdajšnje zmogljivosti gimnazij premajhne. Znano je, da zaostajamo za razvitimi deželami kar desetletje in več. Zaostanek v izobrazbeni sestavi aktivnega prebivalstva pa je še večji. Samo za zgled v ZDA so imeli leta 1980 več kot 30 odstotkov ljudi z višjo in visoko izobrazbo, pri nas danes ne sežemo veliko čez 10 odstotkov. Tudi primerjave z drugimi razvitimi deželami nas ne kažejo v dosti boljši luči. Torej nam morata biti smer in hitrost izobraževanja jasna. V visoko šolstvo bi se moralo vpisati in ga uspešno končati od 30 do 40 odstotkov rodu. Zadnja leta smo se temu odstotku pri vpisu sicer že približali, a uspešnost študentov je le malo več kot polovična. Tudi tu so vzroki različni, eden pomembnih pa je prav gotovo ta, da se v visoko šolstvo ne vpisujejo le tisti učenci, ki so po znanju in sposobnostih najprimernejši, ampak se vpiše tudi vse preveč drugih. Ponovno vpeljavanje gimnazijskega programa naj bi to popravilo. Da bi gimnazijski program to nalogo uspešno opravil, pa je poleg primerne vsebine in izpeljave treba zagotoviti tudi dovolj mest za izobraževanje v tem programu in mesta razmestiti tako, da bodo lahko dostopna učencem iz vseh slovenskih krajev. Letošnji razpis za vpis in prijave pa ne kažejo, da bi bilo to zagotovljeno. Za prihodnje leto smo za gimnazijski program razpisali 5480 mest, to pa zadostuje za 20 odstotkov rodu (osmošolcev). Na ta mesta se je v Sloveniji prijavilo 22 odstotkov rodu. Dva odstotka prijav bo torej treba odkloniti. To seveda ne zagotavlja, da bo čez štiri leta dovolj maturantov za kakovosten vpis v visoko šolstvo. Položaj pa ob premajnih zmogljivostih gimnazij poslabšuje še to, da so te zmogljivosti razmeščene zelo neenakomerno; to povzroča tudi zelo neenakomerno odločanje za ta program. Naj to ponazorim z nekaj podatki. V Ljubljani je za gimnazijsko šolanje toliko mest, da bi se vanj lahko vpisalo 32 odstotkov rodu. Če k ljubljanskim osmošolcem prištejemo še vse tisto iz okoliških aktualno Od povprečnosti k odličnosti Zgodbe, da sta tisti, ki je jedel meso, in tisti, ki je jedel zelje v povprečju jedla segedin, ne omenjam zato, da bi jo nekomu posredoval, ker je znana vsem, temveč zato, da bi opozoril na nesmisel povprečja, ki ga tako radi uporabljamo in ki ga včasih že prav banaliziramo. V Jugoslaviji si prizadevamo za povprečno revščino, v Sloveniji je merilo za osebni dohodek povprečna plača čistilke prostorov in vrhunskega strokovnjaka, v šolstvu pa smo imeli malo nadpovprečni SVIO, ki je bil prirejen nekemu povpre-čenmu srednješolcu, čeprav se je takoj izkazalo, da je bilo njegovo povprečje prenizko postavljeno, ker vsi srednješolci SVIU niso bili kos. Razmišljati proti takemu povprečju v šolstvu, kaj šele, da bi ga poskušali odpraviti, je bilo pravo bogokletje, čeprav smo s tem polovico učencev zamorili, ker niso bili kos prezahtevnemu programu, drugo pa polenili, ker jim nismo nudili toliko, kot so zmogli. Sploh smo se tudi sicer veliko bolj ukvarjali s šibkimi učenci, ukvarjati se z dobrimi pa je ponekod že cikalo na elitizem, ki naj bi bil za socialfstično šolo nesprejemljiv. Danes, v času iskanja demokratičnih metod urejanja medsebojnih odnosov, predvsem pa v času, ko je pomladanski veter prepihal prenekatero glavo, nekatere pa celo odnesel, tudi odkrivanje in razvijanje sposobnosti ter podpiranje zdravih ambicij ni več idejno oporečno, temveč je znak kakovosti. Ko se politični pluralizem brez pridržkov sooča z idejnim tudi ni več zmotno ugotavljati in priznavati pluralizma sposobnosti, plura- * v Clare von Sievers: Šopek na lesi, 1877 občin, ki nimajo gimnazije, se jih v gimnazijski program lahko vpiše 27 odstotkov. Kot sem že zapisal - v vsej Sloveniji le 20 odstotkov. Tako različne možnosti vpisa v gimnazijo so prav gotovo med pomembnimi vzroki za različen odziv učencev na gimnazijski program. Iz občine Ljubljana Center se je za ta program prijavilo kar 46 odstotkov letošnjih osmošolcev, iz občine Ljubljana Bežigrad pa 39 odstotkov. Iz primestne občine Vrhnika se jih je prijavilo 22 odstotkov, iz malo bolj oddaljene litijske pa le še 15 odstotkov. Težko verjamem, da so osmošolci v ljubljanskih občinah toliko prizadevnejši in sposobnejši. Prej bo res, da se je iz teh občin prijavil v gimnazijski program marsikak osmošolec, ki mu zaradi premajhnega osnovnošolskega znanja in preslabih sposob nosti za učenje ne bo kos in da se marsikateri za gimnazijski program zelo primeren učenec iz občin, ki takšnega programa nimajo, ni prijavil. Takšno vpisovanje v gimnazijski program pa ne bo moglo zagotoviti dovolj primernih študentov za univerzitetni študij. Ta dejstva ob letošnjih prijavah za gimnazijski program narekujejo postopno širjenje zmogljivosti za izobraževanje v gimnazijskem programu in tako odpiranje novih gimnazij, da bomo te čim bolj enakomerno razmestili po vsej Sloveniji. JANEZ ZALAZNIK lizma interesov in želja. Elitizem sposobnosti je treba podpirati, socialnega pa preprečevati. Prav zdaj, v času druge faze prenove vzgojno-izobraževalnih programov, imamo priložnost, da v našem šolstvu napravimo korak od povprečnosti k odličnosti. Dopuščam, da nam pojem odličnosti zveni malo manj udomačeno in verjetno zveni prvi trenutek preveč snobovsko in eliti-stično. Drugod v šolstvu je to pojem, ki ga želijo doseči za vsako ceno. Na enem od koordinacijskih posvetov o vpisu novincev v prvi letnik je bik' slišati očitek, da bi vsi radi samo odličnjake iz osnovne šole. Pod pojmom odličnosti v prej omenjenem pomenu razumem vse prej, kot edino to, da ima nekdo same petice. Pod pojmom odličnosti v šoli, to velja še posebno za šole od osnovne navzgor, ki so po svoje strokovno, s tem pa seveda vsebinsko usmerjene, razumem predvsem to, da omogočimo vsakemu dijaku, študentu, da lahko povsem razvije svoje sposobnosti. Še več: te sposobnosti je treba pri mladini tudi neprestano iskati in razvijati. Pod pojmom odličnosti moramo razumeti tudi to, da bo učenec izbiral tudi tisto, za kar bo imel posebna nagnjenja in zmožnosti, da pa ne bomo od njega za vsako ceno zahtevali tudi tistega, česar ne bo potreboval. To seveda ne pomeni, da bo lahko vsak dijak izbiral predmetnik čisto po svoje, po naročilu, in da bi tak izbor zadostoval za dosego vsakega cilja. Nasprotno, pod tem pojmom razumem predvsem to, da moramo imeti za dosego določenega cilja izbrane res potrebne zahteve, da dijak te pozna in jih pri odločitvah lahko pretehtano izbira, in se zaveda posledic; da ga ne obremenjujemo z navlako, to pa smo v bližnji preteklosti zelo radi počenjali. Pod navlako ne pojmujem le vsebinske odvečnosti, temveč tudi prenekatere psihične blokade, ki imajo v našem šolskem sistemu še zmeraj domovinsko pravico. Ob zavračanju povprečnosti moramo gotovo zavreči misel, da lahko ob obsežnosti dosegamo splošno visoko kakovost: (Naj bom spet konkreten, čeprav vem, da bo kdo prizadet. Še zmeraj ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj vpisujemo na univerzo toliko študentov, ko jih okoli 60 odstotkov nikoli ne konča?) Ob tem mi nenehno zveni trditev znanega ruskega znanstvenika in raziskovalca, ki je dejal, da je »treba zadevati eno samo točko«, če hočemo v znanosti doseči uspeh. Odličnost bo prerasla iz povprečnosti na posameznih specializiranih področjih ne kot enotnost množičnosti, gotovo pa lahko kot množičnost različnosti. Za prehod k odličnosti je nedvomno treba izpolniti dvoje: - dati dijaku, študentu, možnost, da odkrije sam sdebe, razvije svoje sposobnosti, mu pri tem pomagati in ga spodbujati, ter s preverjeno metodo stopnjevati zahtevnost, saj poznavalci ugotavljajo, da je posameznik sposoben dojemati čedalje več, če smo le sposobni v sprejemljivi meri večati zahtevnost in - biti pripravljeni v ta namen nekaj storiti, ne pa le govoriti ali celo tarnati, da nihče nič ne naredi. VALENTIN PIVK ŠOLSTVO NARODNOSTI Veliko izboljšav Na območju Slovenije živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska na Obali ter madžarska v Prekmurju. Vzgoja in izobraževanje italijanske in madžarske narodnosti pa sta sestavini enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, zato se spreminjata v svojih temeljnih izhodiščih hkrati in vzporedno s celotnim šolskim sistemom. Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v vzgoji in izobraževanju pa je dokument, ki določa tiste posebnosti v vsebini, organizaciji in financiranju, ki naj bi zagotavljale pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti enakopravne možnosti za izobraževanje, izbiro poklica, s tem pa enakopravno vključevanje v širšo družbeno skupnost ob razvijanju lastne kulture in identitete. Vloga vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanih območjih je začrtana v slovenski ustavi, nova ob koncu lanskega leta sprejeta ustavna dopolnila, to vlogo še trdneje zarisujejo ter obema narodnostma odpirajo še nove možnosti in rešitve tudi v šolstvu. Tako so po novi ustavi edine ohranjene interesne skupnosti samoupravne narodnostne skupnosti, ki bodo ohranjale dozdajšnjo skrb za uresničevanje nalog v razvoju nacionalne kulture, javnih občil, založništva, stikov z matičnima narodoma in seveda v vzgoji in izobraževanju - področju, ki je eden od temeljev vsake nacionalne samobitnosti in razvoja narodnosti. VILJANA LUKAS Temelji in vizija šolstva obeh narodnosti v Sloveniji izvirajo torej iz demokratično usmerjene politične presoje, usmerjene so v enakopravnost, dvojezičnost in sožitje. Koliko pa se je ta demokratična in pozitivna usmerjenost uresničila tudi v pedagoški praksi, bosta vsaj delno poskušala odgovoriti zapisa, ki bosta sledila tem uvodnim ugotovitvam. V tem uvodu želimo pokazati predvsem na tiste bistvene premike, sistemske in vsebinske, v vzgoji in izobraževanju narodnosti, ki so nastale v zadnjih desetih letih. Ob tem se nam zastavlja nekaj vprašanj, eno temeljnih pa je, ali so te sistemske spremembe prinesle s seboj tudi kakovostne premike v narodnostnem šolstvu. To vprašanje je sicer zelo težko empirično ovrednotiti, saj bi za to potrebovali usklajeno in nepretrgano spremljavo šolstva narodnosti v vseh njegovih aspektih. Na žalost pa moramo že v uvodu ugotoviti, da stroka ni zmeraj pravočasno sledila nekaterim pozitivnim sistemskim odločitvam in spremembam. Od leta 1977 do 1980 so bili spremenjeni vsi sistemski šolski zakoni v naši republiki, leta 1982 pa je bil sprejet tudi že prej omenjeni Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v vzgoji in izobraževanju, dopolnjeni so bili predmetniki in učni načrti, pa tudi učni načrti za jezik okolja na narodnostno mešanih območjih; to je podlaga za uspešno vzgojno-izobraževalno delo in sožitje obeh narodnosti ter večinskega naroda. V tem času se je zgodilo še marsikaj pomembnega: preurejala se je šolska mreža, izboljšale so se gmotne možnosti za delo, dvojezični programi so bili vpeljani tudi na srednjo šolo v Lendavi, z novimi srednješolskimi programi v italijanskem jeziku so ustvarili nove možnosti, delovati je začela ka- Šolske minute po bolgarsko Izobraževanje in spopolnjevanje učiteljev - evropska perspektiva Evropsko združenje za izobraževanje učiteljev (ATEE) in Cen- ter za pedagoško izobraževanje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani sta 30. marca 1990 organizirala enodnevni mednarodni kolokvij Izobra- ževanje in spopolnjevanje učiteljev - evropska perspektiva. Na njem so strokovnjaki iz Velike Britanije, ZR Nemčije, Švedske, Francije, Španije, Belgije, Nizozemske, Norveške in Grčije najprej na kratko predstavili šolske sisteme v svojih državah, nato pa smo posebej tedra za madžarski jezik na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pouk jezika narodnosti je postal obvezen - od priprave na šolo do konca srednje šole - za vse učence, ki obiskujejo slovenske šole na narodnostno mešanih območjih. Prav tako so nastale organizacijske in vsebinske spremembe in izboljšave pri poučevanju madžarskega jezika zunaj narodnostno mešanega ozemlja. K vsem spremembam, ki zadevajo šolstvo narodnosti, so dajale soglasje Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske in madžarske narodnosti, to vlogo bodo z novo ustavo in uskladitvijo in prilagoditvijo zakona o posebnih pravicah narodnosti na šolskem področju samoupravne narodnostne skupnosti ohranile in poglobile. Zato se nam znova zastavlja vprašanje, ali se bo obema narodnostnima skupno-stima posrečilo izrabiti zakonite možnosti in ali to vlogo subjekta pri odločanju in oblikovanju šolske politike in prakse dovolj in v pravi smeri uveljavljata? To vprašanje je še posebno živo zdaj, ko je ob razmeroma dobri sistemski urejenosti šolstva narodnosti potrebno več skrbi nameniti prav kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, načrtovanju in vzgajanju dobrih učiteljev. K temu pa lahko veliko ali celo največ pripomore narodnost sama. spregovorili o problematiki permanentnega izobraževanja učiteljev in ravnateljev. Šolska ura traja 35 minut, za učence drugega in tretjega ra- zreda 40 minut, za vse druge 45 minut. Ura pouka v t.i. večerni šoli je dolga 40 minut, ura praktičnega pouka 55, ura vožnje v avto šoli pa 50 minut. Občinski organi za izobraževanje lahko šolam in razredom, kjer zaradi pomanjkanja prostora poteka pouk v dveh ali treh izmenah, odobrijo za vsako šolsko uro 40 minut. Informacije, zanimive tudi za nas, Slovence, lahko na kratko strnemo takole: V Veliki Britaniji (predstavljena sta bila sistema v Angliji in Walesu) študirajo učitelji predmet tri leta, eno leto pa je namenjeno specialnemu izobraževanju, lahko pa traja študij na univerzi tudi enotno štiri leta kot pri nas. V načrtu imajo dveletno specialno izobraževanje, ko bi bil študent štiri dni na teden v šoli, en dan pa na univerzi. Denar za permanentno izobraževanje imajo lokalne šolske oblasti in šole. Izobraževalne ustanove ponudijo svoje programe, med katerimi šole izbirajo; uveljavljena je logika trga. Izobraževanje ravnateljev je v pristojnosti šol in ni posebej predpisano. Pedagoški svetovalci bi morali vsakih pet let delati eno leto v šoli, vendar to v praksi ni zaživelo. Tisti, ki na seminarjih poučujejo učitelje, učijo iz izkušenj in nimajo za to kake posebne izobrazbe. Pomembno je, da dobivajo starši vedno večjo- besedo glede dela na šoli. V ZR Nemčiji študirajo učitelji dva predmeta, po diplomi pa so leto in pol do dve leti pripravniki in morajo v tem času vsak teden obiskovati seminarje. Stalno izobraževanje ni obvezno, vsak učitelj pa ima pravico, da se izobražuje pet dni na leto. To pravico izrablja le tretjina učiteljev. Ustanove načrtujejo izobraževalne programe dvakrat na leto, učitelji pa izberejo tiste, ki jih zanimajo. 80 odstotkov takih programov ponudijo državne ustanove, ostalo pa drugi ponudniki. Neuradno izobraževanje lahko poteka le v učiteljevem prostem času. Posebnega izobraževanja učiteljev, ki poučujejo učitelje, ne poznajo. Tečaji niso več vsebinsko prenatrpani, so sproščeni in če se le da, jih ne organizirajo v šolskih prostorih. Tako dosežejo z njimi pri učiteljih tudi sprostitev. Na Švedskem univerzitetni profesor študentu svetuje, za ka- BRUCKCM C Sen muli-Roftlu tero starost bi bil dober učitelj, ali pa mu ta poklic odsvetuje. Vsi učitelji v osnovni šoli morajo obiskovati tritedenski tečaj, na katerem se seznanijo z učiteljskim poklicem. Če poučuje učitelj dva predmeta, mora vsaj 20 tednov obiskovati še predavanja iz dveh drugih predmetov (poudarek je predvsem na didaktiki), da si še razširi obzorje. Od letos se mora vsak učitelj izobraževati 12 dni na leto, za to pa so odgovorne lokalne šolske oblasti. Za ravnatelje imajo dva izobraževalna programa. Učitelje poučujejo izkušeni učitelji. Poudarek je na tem, da je poklic učitelj, in ne biolog, zgodovinar ... Dober vir razvoja je po mnenju švedskih šolskih strokovnjakov učiteljeva samoanaliza. Ijev pa sploh nima ustrezne izobrazbe. Vsak učitelj ima pravico do stalnega izobraževanja šele po treh letih zaposlitve, na voljo pa ima denar za strokovne knjige. Učitelji, ki poučujejo na poklicnih šolah in ki nimajo ustrezne izobrazbe, morajo končati eno leto posebnega pedagoškega izobraževanja. Učitelji, ki izobražujejo učitelje na seminarjih, učijo iz izkušenj, za ravnatelje pa ni posebnega izobraževa-nja. V Belgiji je program za izobraževanje učiteljev star 60 let in zato tudi ni ustrezen. Prve učiteljeve ure posnamejo na video, nato pa jih učitelj in svetovalec skupaj razčlenita. 70 odstotkov šol je katoliških, ravnatelji v njih pa so večinoma nune ali duhovniki. To stanje skušajo spremeniti. Učitelje poučujejo na seminarjih učitelji brez posebne izobrazbe. Simpozij, ki ga je izredno suvereno ob dr. Evansu Kingsleyu vodila dr. Bariča Marentič-Po-Žarnik, je pokazal, da v nobeni državi niso zadovoljni s svojim šolskim sistemom, kakor tudi ne Z izobraževanjem (tudi stalnim) učiteljev in da povsod načrtujejo ali pa že izvajajo reforme, s katerimi skušajo omogočiti učiteljem čimveč svobode, učence pa navajati na ustvarjalnost. V ospredju je pridobivanje splošne izobrazbe med obveznim šolanjem, poudarja pa se tudi čimbolj neobremenjeno in pristno sodelovanje med učencem in učiteljem. Vedno večji vpliv na delo v šolah dobivajo povsod tako starši kot učenci. Financiranje šol je ra- zlično, vendar pa se povsod uve' Ijavlja usmerjanje v tržno ravnanje, kjer sta v ospredju ponudba in povpraševanje (tu so najdljj j. prišli v Veliki Britaniji, kjer je __ obdobje thacherizma opravila svoje). v: Stalno izobraževanje učitelje1 li ni nikjer strogo obvezno, zato j1 ti med možnostmi in resničnim sta iz njem precejšnja razlika, ki je tet* * * * v * * d večji, čim revnejša je država. ta Ce se na koncu sami primer-' a' jamo z drugimi, razvitejšimi dr- n Žavami, lahko rečemo, da se vse- Sl povsod ubadajo s podobnimi vprašanji in da se naše rešitve nt |r razlikujejo bistveno od rešite) Je drugih, večjih narodov z veliko ni boljšo gmotno podlago. PravzO- P prav je že kar čudež, da ob vseh' naših zmotnih poteh (usmerjena v' izbraževanje, negativna selek ni cija...) in težavah (majhnost^ pomanjkanje denarja...) lahko P' - skupaj s tujci - ugotovimo, do P1 v šolstvu niti približno tako ril |a zaostajamo kot npr. v gospodari 'r stvu ali političnem življenju. 7? ^ pa je paradoks, ki bi zahtevrt ^ poseben simpozij- i P' TINE LOGAR 1 r; di V Franciji je pomanjkanje učiteljev iz leta v leto bolj pereče. Prizadevajo si, da bi imeli učitelji širše poklicno izobraževanje, stalno izobraževanje pa poteka v območnih središčih v okviru projektnega raziskovanja, ki ga opravljajo manjše skupine učiteljev, in pa individualno. Učitelji (lahko so osnovnošolski, srednješolski ali univerzitetni), ki poučujejo učitelje, nimajo posebne izobrazbe. Ravnatelji so večinoma nekdanji učitelji, ki so se izkazali pri poučevanju. Trženje zmaguje počasi Ludvvig Kapfer: »Premalo razmišljamo o tem, kaj menijo ^ o nas drugi.« Ni še dolgo tega, ko pojma Trženje’ (marketing) sploh še nisnf povezovali z izobraževanjem niti v Avstriji niti pri nas. Zdaj pri nas i (E dc precej zaostajamo za sosedo. »To pa naših dežel ne sme ločevati. Le s tesnejšim povezovanjem^ mogoče napredovati in odpraviti razlike,« je dejal Ludvvig Kapfc>; in V Španiji ima vsaka od 17 avtonomnih pokrajin svoj šolski sistem, z nobenim pa niso pretirano zadovoljni. V Kataloniji predložita izobraževalne programe za učitelje pedagoški inštitut in univerza. Z izobraževanjem učiteljev niso zadovoljni in pripravljajo reformo. Načrtujejo program s 600 urami teorije in prakse v šoli, ki ga bodo morali obiskovati prihodnji učitelji po končanem univerzitetnem študiju. Za ravnatelje, ki so vsaka 3 leta podvrženi reelekciji, imajo 30-urni tečaj. znan strokovnjak za trženje iz Avstrije, ko je na posvetovanju Andi goškega društva Slovenije o izobraževanju odraslih in Evropi 1! predstavil zanimivo temo Trženje v‘izobraževanju odraslih. O tržnih prijemih v izobraževanju odraslih, o tem. kako so se tega lotili Avstrijci in kako ljudje sprejemajo to novost, smo se pogovarjali z Ludwigom Kapfer-jem, zaposlenim v Josef-Kra-iner-Haus, Izobraževalnem centru OVP, Štajerske, kjer vodi in skrbi za izobraževanje vodilnih delavcev v politiki in gospodarstvu. Temeljno področje njegovega dela je komunikativno vedenje vodilnih in trženje za organizacije, ki ne ustvarjajo dobička. Na Nizozemskem je učiteljev premalo, saj ta poklic mladih ne privlači, podobno kot v večini drugih evropskih držav. V zadnjem času se že dogaja, da v šolah poučujejo tudi učitelji, ki ne znajo holandščine in govorijo angleško. Načrtujejo študij le enega predmeta; to je npr. v popolnem nasprotju s Švedsko, kjer si prizadevajo, da bi en učitelj učil več predmetov, tako da učenci ne bi imeli preveč učiteljev. V zadnjem času si prizadevajo. da bi kot ravnatelji delale tudi ženske. Posebnih programov za učitelje, ki poučujejo učitelje, ni. # Kaj je pravzaprav spodbudilo takšno usmeritev v izobraževanju odraslih? - Ljudje so bolj zreli, kritični in - zahtevni. Ponudniki, o katerih imajo slabo mnenje, si bodo le stežka pridobili njihovo zaupanje. Edini način, ki jim lahko pomaga, je t.i. tržno vedenje. To postaja čedalje bolj nujno za vse, ki bi se radi obdržali na trgu. V mislih imam vse tri dejavnik« pr sebe (kot npr. izdelovalca ali pri pravljalca izobraževalnih progrS pr mov in svoj izdelek ali program) v , porabnika ali tistega, ki se izO' nji bražuje, in okolje. Zmeraj me ali ramo slediti vsemu, kar se dc tel gaja okrog nas, čim več občutiti; o ] videti, slišati. Ti trije dejavnik'ali so vzročno povezani, zato jikglt moramo razvijati hkrati. TaW,vz delamo pri nas. Nova je pravzajuč prav ta širša, celostna obravnav.’ nil trženja. nii da • Ali so ljudje sprejeli dr* sn gačno razmišljanje in delo? tre - Da in ne. Nekateri so tak^j, že delali, ne da bi se tega zav« dali. Veliko je takšnih, ki so dolgo želeli delati po podobni^ načelih, pa se tega niso znaV* prav lotiti. Zdaj jim je lažje in s' m zelo zadovoljni. So pa Pii m Ernst Ludvvig Kirchner: Oprema ovitka za P apo Die Brucke, 1909 Na Norveškem se morajo učitelji v osnovni šoli izobraževati tri dni , učitelji srednjih šol pa pet dni na leto. Učitelji, ki poučujejo učitelje, nimajo posebne izobrazbe, ampak le bogate izkušnje. V Grčiji je z reformo predvideno, da morajo imeti vzgojitelji v vrtcih in učitelji v osnovnih in srednjih šolah visoko izobrazbo, vendar je resnično stanje še daleč od tega ideala, veliko učite- • Začeti moramo torej drugače razmišljati... - Zmeraj se moramo vživeti v tiste, zaradi katerih delamo - npr. kupce, pri izobraževanju odraslih pa v delavce, ki jim namenjamo izobraževalne oblike. Skušajmo ugotoviti, kaj si ti ljudje mislijo o nas, o našem delu. Vprašajmo se, ali jim res ponudimo tisto, kar si želijo, kar potrebujejo in od nas pričakujejo. Razmišljajmo o tem, kaj naj bi še zboljšali, spremenili. Marsikdaj se večina od nas premalo ukvarja s tem, kaj mislijo o nas drugi, predvsem pa naše t.i. ciljno ob- takšni, ki se hočejo uveljaviti $ vsako ceno, niso pa pripravljei* nikomur prisluhniti in noče)1. sprejeti nobenih napotkov. Sic«!1Zc pa je zmeraj podobno. Zarafstr tega nismo zaskrbljeni. VsaHm‘ novost potrebuje čas, da se uv«za' Ijavi in obdrži. Morda tudi ne 1 Va bilo dobro, če bi se vsi tak«8*3 navdušili za vse. Marsikdaj p«z<^ meni nagel vzpon tudi skorajšflfno konec. Naši cilji pa so dolg^no ročni. Kratkoročnih zmag ne p® P° trebujemo. Raje se ravnamo p ^z; pravilu: Najboljše je zmagova' P*1 počasi. da do činstvo. • Kako ste tržne prijeme v izobraževanje odraslih začeli vpeljevati pri vas? - Sami smo izdelali nadrobno zasnovo, čeprav smo se zgledovali po Američanih, ki na tem področju prednjačijo. Razvili smo tržno filozofijo, - to je širše razumevanje trženja in ne le razmišljanje o tem, kako bomo čim-prej in čim bolje prodali izdelke. 0 Ali menite, da v Sloveni) 0b v izobraževanju odraslih ub' pn ramo prave tržne korake? vsf - Žal slovenskih razmer J1' spi poznam dovolj dobro, da bi pa gel karkoli trditi. Vendar pa Sjstr moji vtisi kar dobri. Ljudje v i£izdi deželi mi zelo ugajate. Nep^zo sredni ste, prijazni in veseli --lcbo pa je že prvi korak k uspehu i-jj, Naši andragogi so bolj mrki, za'ra; držani in potrti. Če bi sodil p(mc videzu, bi dejal, da imajo velik'u6 več težav in skrbi kot vi. Ne vel šol pa, ali je to res. - ) čuj LUČKA LEŠNIK Tehnične stroke v vzgojno-izobraževalnšh programih zapostavljene_________________ Namesto uvoda vprašanje! Zakaj se v vzgojno-izobraževalnih pro-,e\ gramih kaže tako mačehovski odnos do tehničnih strok? Vprašanje ,a. ^melji na ugotovitvah, ki izvirajo iz: w - gradiva OSNOVNA ŠOLA LETA 2000, raziskovalne naloge, 1:1 ~ učni načrti v usmerjenem izobraževanju iz leta 1981, ter prenov- 7, ^ni iz leta 1987. ilo ----------------------------'------------------------------------- O pomenu in vlogi tehnične vzgOj'e v osnovni šoli smo že ve-ie< l>ko pisali v preteklosti. Pouda-’ il r'ti želimo le eno; da so splošni ;0' izobraževalni predmeti s po-ert dročja tehnične stroke ravno | tako pomembni za človekovo splošno izobrazbo, kot likovna er ali glasbena vzgoja. Razvoj teh-jr trike nas v vsakdanjem življenju se- sili, da znamo prednosti tehnike mi jzrabljati tako, da nam je v korist ne in veselje. Brez posebne nadar-ten lenosti si lahko vsak otrok v os-IcO novni šoli pridobi spretnosti za zo- Preoblikovanje papirnega gra-sei diva, lesa ali žice in tanke ploče-,nt vine ter tako izdela več uporab-ek trih predmetov (ovitek, mapo, jsl svečnik, okrasek, podstavek in tko Podobno). Praktično delo pri dl Preoblikovanju gradiva in izde-tit |ava uporabnih predmetov so bili tari tu so za učenca privlačna stran fe življenja in dela v osnovni šoli. £3 vina predmetnika, je za tehnično izobraževanje nujna sestavina .^predmetnika, lehmčno izobra-Ževanje je uporabna veda, ki te->fd tnelji na spoznavanjih znanosti in drt je ne moremo vrednostno dolo-r-JČiti... Če pa tehnično vzgojo pojmujemo kot znanost o proiz-! vodnji, potem je normalna sesta-Jvina interesnih dejavnosti, in ne ike predmetnika.« pri Spet smo pred dilemo o naravi grJ'predmeta: ali vsakemu otroku im) v osnovni šoli dati temeljno zna-izč nje iz tehnike kot uporabne vede niff ali pa )e tistim, ki se odločajo za do tehnično vzgojo kot znanost ititi o proizvodnji. Pa se sprašujemo, nik ali se ne bi mogli enako odločati ji^1 glede glasbene ali likovne 'akcvzgoje? To pomeni: ali vsem vz3'učencem (predmet v predmet-tavfniku), ali samo nekaterim (pred-met v interesnih dejavnostih) po-dati znanja z obeh področij? “ Smotrno bi bilo posodobiti smo-Jfre predmeta tehnične vzgoje in , av£. ^at' predmetu vrednost, ki jo kot naravoslovni predmet ima. Vsak učenec osnovne šole mora dobiti enako splošno tehnično izobrazbo, saj daje osnovna šola človeku temeljno znanje na vseh področjih in ne le na priviligira-nih. Zasnova usmeijenega izobraževanja in izhodišča za prenovo programov leta 1987 Nekatera načela usmerjenega izobraževanja, ki so bila oblikovana leta 1977 in na podlagi katerih so nastali programi za usmerjeno izobraževanje, so: - marksistična zasnova vzgoje in izobraževanja - vzgoja in izobraževanje za delo in z delom - vzgajati s samoupravljanjem za samoupravljanje - aktualiziranje vsebin programov glede na potrebe združenega dela - racionalnost in ekonomičnost vzgoje in izobraževanja tako glede organizacije, mreže šol, učne tehnologije, trajanja šolanja in angažiranosti učitelja za kakovostno delo. Tem načelom programi iz leta 1974 niso ustrezali predvsem zaradi tehle vzrokov: a) umetne pregraje med srednjimi šolami, večtirnosti, zaprtosti, to je zunanje diferenciacije, b) velike negativne selekcije kot posledice pregrad med šolani. c) prezgodnje poklicne odločitve po kočani osnovni šoli, č) neracionalnega pouka, ekstenzivne metode in oblike, v katerih prevladuje predavateljski način dela namesto metod in oblik aktivnega in samostojnega učenja, d) razdrobljenosti šol, prešibke povezanosti srednje šole s tovarnami. Novi sistem usmerjenega izobraževanja je predvsem upošteval navedeno pod a) in b); odpravil je pregrade med šolami in zaprtost ter omogočil prehode šolanja z vsake stopnje zahtevnosti za naslednjo višjo ali pa takojšnjo zaposlitev ali nadaljevanje šolanja in dela - permanentno izobraževanje. Načelo c) je bilo upoštevano z vpeljavo skupne programske osnove v 1. in delno v 2. letniku; to je omogočilo, da so se učenci odločali za poklic šele po končanem devetem letu šolanja. Neustreznosti sistema, navedene pod č) in d) pa so odvisne od gmotnih možnosti, to zahteva širše sistemsko zasnovani prijem v reformi celotnega šolstva, tega pa se še zmeraj nismo lotili v zadostnem in ustreznem obsegu prav v strokovnem šolstvu. Vpeljava skupne programske osnove se je pokazala kot največja napaka reformirane šole, saj so v istem oddelku sledili pouku v prvem letniku srednje šole tisti učenci, ki bi naj nadaljevali šolanje na višji ali visoki šoli, in tisti, ki bi se po končani srednji (tri- ali štiriletni) šoli takoj zaposlili. gramih za triletno šolanje je v zmanjšanju odstotka ur, namenjenih za praktični pouk (od 45,7 odstotka na 27 odstotkov). Ker se praksa tudi s prenovljenimi programi iz leta 1987 ne strinja, poteka empirična evalvacijska raziskava, ki temelji na zamisli, da je treba: - ločiti programe za tri- in štiriletno šolanje, torej vpeljati zunanjo diferenciacijo, - vsebine učnih programov posodobiti in uskladiti z zahtevami uporabnikov, to pomeni Na račun vpeljave skupne programske osnove so bili spremenjeni učni načrti; to pa se je predvsem izrazilo na zmanjšanju razpoložljivega časa za strokovno področje. Iz primerjave programov za leta 1974, to je pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja, za leto 1981, z vpeljavo usmerjenega izobraževanja in za leto 1987, z vpeljavo prenovljenih programov, spoznamo, da je v štiriletnih programih bistveno manj skupnih učnih ur (od 4929 na 4480), toda žal na račun strokovno teoretičnih predmetov. Odstotek učnih ur, namenjen teoriji stroke se je zmanjšal od 39,1 odstotka na 33,6 odstotka, odstotek ur namenjen splošnoizobraževalnim predmetom, pa se je zvečal od 49,8 na 57 odstotkov. Največja sprememba v pro- v triletne programe vpeljati več praktičnega pouka in v štiriletne programe v zadnjem letniku vpeljati nivojsko diferencirani pouk. Učenci, ki nameravajo nadaljevati šolanje na višji ali visoki šoli, bodo morali opraviti mednarodno maturo, zato bodo imeli ločeni program od tistih učencev, ki se nameravajo po koča-nem srednjem šolanju zaposliti. Iz navedenega lahko pričakujemo, da bodo prenovljeni pro-grami vrnili strokovnemu tehniškemu .šolstvu tisto veljavo, ki smo jo cenili predvsem pri tehniških šolah pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja. Pri spreminjanju in popravljanju programov pa ne smemo pozabiti na učitelja in izpeljati temu ustrezne zahteve reforme iz leta 1981. BREDA MEJAK VRIŠER Zamisel o izobraževanju za delo in nadaljnji študij - lcbo jen sitega izobraževanja vsebinsko i. # razčleniti in približati progra-lil P rnom naravoslovja, saj se večina ■eliK učencev odloči za nadaljevanje : veP šolanj a. Zdajšnji programi ne uresničujejo zastavljenih smotrov, pa tudi diplomanti teh programov nimajo več svojega mesta v gospodarstvu (videti je, da takšnih tehnikov nihče več ne potrebuje), kajti tehnika in tehnologija sta v proizvodnji močno prerasli zahtevnost delovnih mest. ki sojih ti kadri zasedali. To je le ena od utemeljitev za korenite vsebinske spremembe, zato nam tudi ne bi smela biti popolnoma tuja misel o zasnovi tehniške gimnazije. Menim, da bo treba celotne programe znova opredeliti postaviti stvarne cilje in k tem ciljem usmeriti vsebino programa po predmetnih področjih. Prepričan sem. da morata imeti programa dovolj široko podlago splošnega znanja, v njiju naj bodo poudarjeni temeljni naravoslovni predmeti in nekatere strokovne vsebine, ki jih bodo določali cilji programa - po katalogu znanj, ki ga bo treba hočeš nočeš pripraviti. Živa je torej zamisel o izobraževanju za delo in nadaljnji študij. Čeprav se po štiriletnem šolanju le malo učencev zaposli. naj bi se o tem učenci odločali za delo ali šolanje v tretjem in četrtem letniku. Tisti, ki se odločajo za delo, naj bi imeli več prakti-kumov iz stroke, drugi pa več matematike in naravoslovja; prvi končni izpit, drugi maturo. Prepričan pa sem, da vse šole, ki znj program štiriletnega tehniškega izobraževanja v metalurgiji in strojništvu in s’ tu( iti Z' 'Ijei’1 . )čej( Štiriletni programi tehniškega 5jC£j izobraževanja v metalurgiji in ira/strojništvu imajo veliko po-sak rnanjkljivosti, te pa so povzročile uvci zablode usmerjenega izobraže-nel?Vanja- Ker pa vendarle ni vse slabo, je treba povedati, da so j po zdajšnji programi le temelj, mož-ijštfUost, da jih uporabimo pri zas-algčnovi usmeritve, kakršna je bila 2 pe Podana na Strokovnem svetu za 0 p vzgojo in izobraževanje repu-0vat klike Slovenije. To pa pomeni, da so podlaga za nastajanje sodobnih tehniških programov. Ob vem oblikovanju novih tehnoloških Programov bo treba upoštevati ,Vse gradivo, ki je nastalo ob r i1 spremljanju teh programov, ne in^Pa dopustiti, da bi nekatere ja 9, stroke prevladovale tako kot do v^-zdaj. Ob splošnih težnjah pove-Jep^zovanja predmetov, vsebin idr. torej treba programe tehni- zdaj izobražujejo strojne in metalurške tehnike, te diferenciacije ne zmorejo, posebno tiste manjše z enim ali dvema oddelkoma. To pa je povezano z mrežo šol. FRANCE NAJDIČ Otto Miiller: Dekle v ločju, lesorez, 1912 razpravljamo Uredimo položaj hospitacijsMh šol In učiteljev mentoijev! Učitelji specialnih didaktik imamo pri praktičnem delu usposabljanja naših študentov za prihodnje pedagoško delo (hospitacije, nastopi, praksa) veliko težav; te nastajajo vsako leto, ko iščemo hospitacijske šole in mentorje in se z njimi dogovarjamo za sodelovanje. Velikokrat smo odvisni od ,dobre volje' posameznikov, ki upravičeno poudarjajo, da od tega sodelovanja nimajo nič razen skromne denarne odškodnine, pa tudi šoli sami kljub še tako obsežnemu sodelovanju ni priznan poseben položaj. Zasnova praktičnega usposabljanja študentov - prihodnjih učiteljev osnovnih in srednjih šol je predvidela poseben status hospitacij-skih šol in učiteljev mentorjev (glej Merila za organizacijo praktičnega pedagoškega dela študentov v programih pedagoške usmeritve v Objavah Prosvetnega delavca, 24. 11.1986, št. 18). Na Filozofski fakulteti je Center za pedagoško izobraževanje začel prirejati redne seminarje za usposabljanje učiteljev mentorjev. Predlagali smo tudi statutarno določbo, po kateri bi mentorji dobili status zunanjih strokovnih sodelavcev fakultete. Vendar uradno na položaj šole ali učitelja ne moremo vplivati. To bi bilo treba u. ?diti enotno po vsej Sloveniji. Izhodišče naj bi bil, podobno kot v sosednji Avstriji in mnogih drugih deželah, skupen razpis področij in obsega sodelovanja pri posameznih predmetih za hospitacije, nastope in pedagoško prakso. Šole, ki bi svoje učitelje prijavile na razpis, in ki bi bile tudi izbrane za tako dejavnost, bi morale imeti za to primerne možnosti (opremo, prostore, ustrezna učila idr.); če jih nimajo, pa vsaj zagotovljeno denarno pomoč, da si jih kmalu ustvarijo. Eden bistvenih pogojev za opravljanje te odgovorne in zahtevne dejavnosti je znižana učna obveznost hospitacijskega učitelja v tistem šolskem letu, v katerem bi prevzel določeno količino obveznosti (to so že predlagali učitelji mentorji z dopisom Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo z dne 13. 10. 1989, a odgovor Komiteja z dne 27. 11. 1989 je bil negativen). Razumemo, da smo glede zakonodaje v prehodnem obdobju in da vsega ni mogoče rešiti čez noč. Kljub temu pa mislimo, da je od objavljenih meril leta 1986 treba narediti prvi korak (razpis, pravilnik o delu hospitacijskih šol in o napredovanju učiteljev) že zdaj, spomladi 1990, sicer bodo v naslednjem študijskem letu zadeve še zmeraj potekale po starem, torej povsem stihijsko. Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi se zdravniki lahko usposobili za svoje delo brez obsežnih in skrbno organiziranih kliničnopraktič-nih izkušenj. To velja tudi za učitelje, in tega se očitno zavedajo povsod po svetu. Le pri nas prodira ta zavest vse prepočasi. V imenu komisije učiteljev specialnih didaktik Filozofske fakultete v Ljubljani: lektorica MARJANA KORDAŠ prof dr. BARIČA MARENTIČ POŽARNIK NOVE TEHNOLOGIJE V ZASNOVI IZOBRAŽEVANJA V STROJNIŠTVU Brez pretiranega poveličevanja Vpeljevanje novih tehnologij v zadnjem času je brez dvoma prineslo svež veter, nove poglede in napravilo pouk atraktiv-nejši. Vpeljujejo se CNC-tehno-logije ali tehnologije računalniško vodenih obdelovalnih sistemov, pnevmatike, hidravlike, regulacij in krmiljenja idr. ob uporabi računalniške tehnologije in informatike v najširšem pomenu besede. Te novosti vplivajo tudi na vse druge vsebinske dele programov ali predmetnih področij in tako posodabljajo šolo. Lahko rečem, da sta posodabljanje in vpeljevanje novosti potrebna, vendar je treba novosti včlenjevati v program smotrno. Priznati moram, da je tudi mene v začetku popadla nekakšna evforija in me je zaslepil blišč te opreme in strojev, posebno pri računalniško vodenih (CNC) obdelovalnih strojih. Ko pa smotrno razčlenimo vsebino, ugotovimo, da ta nova tehnologija ni tako zelo zahtevna in nedojemljiva. kot bi nekateri radi dokazali. Je le logična nadgradnja klasične tehnologije, ki ob atraktivni opremi na koncu ni nič drugega kot pouk načrtovanja tehnoloških procesov z računalnikom, na stroju ali ob stroju ob poprejšnjem znanju klasične tehnologije, osnov geometrije, tehniškega risanja in drugih stro-kovnoteoretičnih predmetov. Je neka nova, bolj celostna oblika praktičnega pouka in nič več. Tako kot se vpeljujejo novosti v druge predmete, se pač vpeljujejo tudi v praktični pouk, s tem pa dobiva ta predmet tudi novo kakovost. Menim, da ni nič narobe, celo nasprotno, če te vsebine učijo v sklopu praktičnega pouka inženirji strojništva. Glede na samo naravo praktičnega pouka pa je že tako, da za posamezna opravila ali vaje potrebujemo del teoretičnih osnov v sklopu poklicne tehnologije. Če je potrebno z vpeljevanjem novih tehnologij več teoretične priprave, je teoretičnih vsebin v sklopu poklicne tehnologije pač več, vendar je to le praktični pouk. Ustvarjanje mnenja, da učitelj, ki uči vsebine računalniško vodenih obdelovalnih strojev dela več kot drugi, pripravlja izobraževalno enoto ob osebnem odrekanju itn. (to je seveda zahtevno, težko in naporno delo), je iz trte zvito. Kaj pa drugi učitelji? Mar oni tega ne počno? Tudi učitelji praktičnega pouka v prvem letniku se morajo pripravljati in pripraviti vzgojno-izobra-ževalno enoto. Ta ne bi smela biti didaktično-metodično nič manj zahtevna kot pri CNC - tehnologiji, mogoče bi morala biti še zahtevnejša, saj mora postaviti temelj, na katerem ustvarjamo nove sodobne tehnologije. Vprašajmo se še, kaj moramo učence naučiti na tem področju, kaj in koliko bodo tega novega znanja potrebovali pri delu in pri nadaljnjem izobraževanju. Menim, da bi CNC - tehnologija ali to področje moralo ostati v sklopu praktičnega pouka. Treba pa bi bilo ovrednotiti delo teh učiteljev glede na pripravo pouka in njihovo izobrazbo. FRANCE NAJDIČ iz prakse za prakso NAŠ PRVI KORAK K DRUGAČNI ŠOU Pomemben je začetek Iz dneva v dan poslušamo številne kritike o načinu dela šol in učiteljev ter šolskem sistemu. Kritiki očitajo šoli mnoge pomanjkljivosti (upravičene in neupravičene), ki se jih na Zavodu R Slovenije za šolstvo zavedamo in jih poskušamo s pomočjo dobrih in za ustvarjalno delo sposobnih učiteljev, pedagoških svetovalcev, ravnateljev in šolskih svetovalnih delavcev odpravljati. Zavedamo se, da je vsak začetek težak. Še posebno težak je začetek šolanja, ko nastane za marsikaterega otroka usodno neskladje med načinom dela v predšolskem obdobju, kjer prevladuje igra, in mnogokrat odtujenim šolskim učenjem. Posledice so hitro tu - veliko ponavljavcev v prvem razredu, psihosoma-tične motnje, agresivnost. To je pokazala tudi analiza, ki so jo v šolskem letu 1982/83 naredili svetovalni delavci občine Kranj, in še mnoge druge. Da bi to neskladje omilili, smo začeli razmišljati o uvajalnem obdobju, ki smo ga v Sloveniji v 60. letih že imeli. Prav so nam prišle izkušnje iz razvitega zahodnega sveta in naših sosedov iz Osijeka, ki začetek šolanja prilagajajo otrokom tako, da iz predšolskega obdobja obdržijo igro kot metodo dela, zadovoljujejo otrokovo naravno potrebo po gibanju, skrbijo za primerno delo, demokratičen odnos, razvoj pozitivne samopodobe, naravno učenje in še kaj. Leta 1984 smo v prvi razred naše osnovne šole ponovno vpeljali uvajalno obdobje, ki naj traja nekaj mesecev in je namenjeno preseganju in odpravljanju različnih psihofizičnih pritiskov in postopnemu prehajanju od metod predšolske vzgoje na delo v šoli, ki naj ostane tudi v nadaljnjih razredih prilagojeno otrokom. Navodila in gradivo je pripravila delovna skupina pri Zavodu R Slovenije za šolstvo pod vodstvom magistra Milana Adamiča. Leta 1986 smo, prav tako na našem Zavodu, izdali priročnik Vzgojno-izobraževalno delo v L razredu, 1989 pa priročnik Didaktične igre v L razredu. Za učitelje, ki so spoznali, da je treba šolo spremeniti in so se odločili, da bodo delali drugače, je bilo takšno gradivo pomemben vir. Na seminarjih, ki smo jih imeli ob vpeljevanju uvajalnega obdobja, smo še posebej spodbujali učitelje k izdelovanju in uporabi didaktičnih iger, saj ima igra v tem obdobju pomembne pedagoške razsežnosti, ker spodbuja otroka k neposrednosti, spontanosti, sodelovanju in omogoča uveljavitev. Z didaktično igro pridobijo otroci znanje si razvijajo sposobnosti, spretnosti in osebnostne lastnosti - zanimivo in privlačno. V ugodnih okoliščinah se igra postopno spreminja v različne dejavnosti odraslih - v delo, znanost, šport, umetnost in zabavo. Na celjskem območju smo se uvajalnega obdobja lotili zelo resno. Skrbeli smo za srečanja učiteljev in izmenjavo izkušenj, dobre rešitve smo posneli na videokasete in pozitivne izkušnje, pa tudi dileme, prenesli na raznih posvetih drugim učiteljem in svetovalnim delavcem v Sloveniji. Naši ravnatelji in pedagoški svetovalci so od leta 1984 kar trikrat spremljali uresničevanje uvajalnega obdobja po enotni metodologiji. Tokrat smo želeli ugotoviti: - kakšne so možnosti za uresničevanje uvajalnega obdobja na šolah in - koliko so se sodobni načini dela v uvajalnem obdobju v l.r. že uveljavili. Pri spremljavi je sodelovalo 94,5 odstotka ravnateljev, 60,3 odstotka učiteljev L razreda in ena pedagoška svetovalka. In kaj smo ugotovili? Mnoge šole so upoštevale naše nasvete in namenile prvim razredom najbolj prostorne učilnice ter zanje organizirale pouk dopoldan. Učitelji so skupaj z učenci razmestili šolsko pohištvo za delo v skupinah ali glede na druge potrebe. Pogosteje so menjavali metode in oblike dela, obremenilnim dejavnostim so sledili 20-minutni sprostilni odmori sredi ali ob koncu ure. Otroci so se v tem času lahko zaposlili z domiselnimi zaposlitvami v stalnih ali občasnih kotičkih (na šolah jih imajo okoli 40). Ravnatelji so poročali, da je v šolah več didaktičnega gradiva za matematiko kot za slovenski jezik in le 3,6 odstotka šol je takih, ki imajo tega malo ali nič. Igrače prinašajo v šolo večinoma otroci in jih tu tudi puščajo. Za dobro počutje otrok v šoli so učitelji skrbeli s spodbudami, s pozitivnim pedagoškim ozračjem, z individualiziranim prijemom, s kramljanjem z otroki, dobro voljo, upoštevanjem drugačnosti z omogočanjem doživljanja uspeha in se posebno s slavnostnim prvim šolskim dnevom (87,1 odstotka) kamor so bili povabljeni tudi starši. Šole so s takim ravnanjem dosegle, da so odnosi med učenci topli in prijateljski. Z drugačno organizacijo dela je zadovoljena potreba otrok po gibanju, kar velik izbor didaktičnih iger pa pripomore k večji zagretosti za delo (na šolah je kar 40 različnih didaktičnih iger, ki so jih kupili pri različnih založbah, mnogo pa so jih učitelji izdelali sami). Le 10,1 odstotka otrok nosi vse šolske potrebščine vsak dan v šolo. Nekaj jih pušča v šoli torbice ali večino potrebščin. Učitelji si prizadevajo, da izberejo primerne dejavnosti in smotrno izrabijo čas, ki je na voljo v šoli. Prav zaradi tega je mnogokje manj domačih nalog. Večina šol organizira vsak dan aktivni odmor. Učitelji kar najbolj upoštevajo poprejšnje znanje otrok pri opismenjevanju. To poteka ponekod celo na štirih težavnostnih stopnjah. Lahko trdimo, da je delo diferencirano glede na težavnost in obseg, glede na hitrost pa le v posameznih primerih. Za motiviranje otrok za učenje branja in pisanja uporabljajo učitelji didaktične igre, stavnico, slike, svoje slikanice, oddelčni list, dopisovanje, računalnik in revijo Ciciban. Pri matematiki večina učiteljev pridobi pojme števil z vsemi otroki enako, delo pa diferencirajo pri operacijah s števili. Okoli 30 odstotkov učiteljev spodbuja radovednost otrok in se s tem približujejo naravnemu učenju. Iskanje informacij ima veliko vrednost tudi za spopolnjevanje tehnike branja. Seveda pridobivajo informacije tudi drugače. Organizacijska in vsebinska integracija omogočata prepletanje predmetov in vsebin; to zagotavlja več gibanja, igre, glasbenega delovanja, likovnega izražanja - skratka prijetnejše bivanje v šoli. Možnosti za uresničevanje uvajalnega obdobja so iz leta v leto boljše, mnogi učitelji pa tudi kasneje vpeljujejo koristne novosti. Kot sem že v uvodu zapisala, poznam učitelje, ki spreminjajo šolo. V tem zapisu ste jih lahko začutili tudi vi. Njim. ravnateljem in šolskim svetovalnim delavcem, se zahvaljujem za sodelovanje. VIDA BUKOVAC K Književna didaktika pod drobnogledom Piše Boža Krakar Vogel Sklepni postopki pri šolski inteipretaciji Že v zapisu o šolski analizi književnega dela smo ugotovili, da ni dovolj sestavine književnega dela samo prepoznavati, ampak da je treba utemeljevati tudi njihovo umetniško vlogo v literarnem delu kot celoti. Postopki analize morajo potemtakem imeti sintezno smotrnost, pomagati morajo širiti, urejati in povezovati spoznanja ter vrednotiti književno delo. Skratka, voditi morajo k naslednji fazi v metodičnem sistemu šolske interpretacije, ki jo podobno kot D. Rosandič imenujemo sinteza spoznanj in vrednotenje. Postopke v tej fazi, ki jo imenuje interpretacija in sledi zaznavanju in razumevanju, prim. Pouk bralne sposobnosti, Bralec in književnost, 1989 ali JiS 1986/87, št. 5, 6, M. Grosman opredeljuje kot »najbolj abstraktno raven branja«, »končno abstraktno ubeseditev teme«, »stopnjo, na kateri razume bralec delo kot umetniško celoto«, hkrati pa stopnjo, za katero je značilno »bralčevo osebno videnje pomena in izbor zanj najpomembnejših tem«. Kako pa naj tako strukturirano povezovanje spoznanj in vrednotenje književnega dela spodbujamo v poučevalni praksi? Glede na zahteve (cilje) te faze se zdi ena od možnosti ta, da učitelj zastavi učencem dva sklopa problemskih vprašanj: 1. Kaj - glede na prejšnje ugotovitve - torej obravnavano literarno delo pomeni (primerjalno) v literarno-, kulturno-, družbeno- itn. -zgodovinskem razvoju in v sodobnosti? - Zglede za taka vprašanja najdemo v Kosovi Književnosti, 1989: »Primerjaj Jaro gospodo z Desetim bratom! Kje so snovne, idejne in oblikovne razlike?« (str. 210) ali kar v naslovu: »Zakaj prištevamo Sonetni venec med Prešernova poglavitna dela?« (str. 82). 2. Zakaj mi prebrano delo je/ni všeč? Katere umetniške sestavine v njem pripomorejo k temu? - Učenec mora v odgovoru utemeljiti svojo sodbo o delu z umetniškimi vrednotami, ki se mu v njem zdijo najpomembnejše. J. Kos (Očrt literarne teorije, 1983) kot sestavine umetniške strukture navaja: - spoznavne vrednote, »informacije«, »spoznanja o svetu« (str. 189); v Književnosti se na odkrivanje teh vrednot nanaša npr. vprašanje: »Kako se v Tartuffu kažejo ideje, ki bi jih lahko imeli že za razsvetljenske?« (str. 178); - etične vrednote, »ki nakazujejo moralno razmerje do pojavov... ne glede na to, kakšni so ti pojavi po svoji spoznavni vrednosti« (Očrt, str. 190). Vprašanje v Književnosti: »Ali ima (pesnik v Izgubljeni veri) v svoji sklepni izjavi prav?« (str. 86); - estetske vrednote, »ustrezne odlike vsebine, prav toliko ali še bolj pa tudi notranje in zunanje forme« (Očrt, str. 190). Vprašanje v Književnosti: »Opiši, s čim naslika pesnik podobo noči!« (v Kettejevi Na trgu, str. 243). (Čeprav so navedeni zgledi iz srednješolskega učbenika, pa je mogoče na podoben način ravnati tudi v osnovni šoli, seveda stopnji učencev primerno.) Problemska vprašanja iz obeh sklopov gotovo pripomorejo k »razumevanju dela kot celote«, s tem pa tudi k poglobljenemu doživljanju, »ki prihaja od razumevanja«. Tudi v tej fazi dela z učenci je mogoče velika metodično-didaktična pestrost, frontalna, skupinska in individualna oblika dela ter pisni in ustni odgovori, ki spadajo po teoriji medbesedilnosti v posebno skupino metabesedil oz. polog. Gre za opisovalna besedila, ki protobesedilo (literarno predlogo) »parafrazično opisujejo, analizirajo, sintetizirajo, komentirajo, vrednotijo, aplicirajo itd.«, in so torej bodisi strokovna, publicistična, polliterarna ali na predlogo vezane literarne predelave. (Prim. M. Juvan, Medbesedilni odnosi, oblike in vrste, Literatura 1989, št. 6.) Zlasti kadar se v fazi sinteze in vrednotenja učitelj odloči za pisno metodo, prej navedeno pomeni, da bo kot odgovor na problemska vprašanja nastala ena od mogočih vrst besedil: v osnovni šoli npr. na učno snov vezani spis, doživljajski ali domišljijski spis (prim. F. Žagar, Vrste in naslovi spisov pri pouku materinščine, JiS 1971/72, št. 1-2), v srednji šoli pa npr. recenzija, razpravljalno besedilo ali esej itn. ali pa parodija, dramatizacija, sprememba zgodbe itn. Taka besedila pa lahko spadajo tudi v sklepno fazo šolske interpretacije, v fazo novih nalog. V njej se širijo in poglabljajo spoznanja, bodisi ob istem besedilu (D. Rosandič navaja naloge primerjanja, sistematiziranja, preoblikovanja, aktualizacije itn., prim. pogl. Sat ponavljanja i utvrdivaja, Metodika, 1986) ali pa ob novem literarnem delu, ki ga učenec poskuša samostojno delno ali celostno interpretirati s pridobljenim instrumentarijem. Prav ob slednjem se najizraziteje pokaže sposobnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja leposlovja, torej sposobnost »lastne interpretacije« oz. bralna sposobnost. - Zato smo interpretacijo neobravnavanega dela (obravnavanega avtorja) tudi predlagali kot sestavino končnega izpita v srednji šoli. Upam, dragi bralci, da vas ta nekoliko nadrobnejši sprehod skozi metodični sistem šolske interpretacije leposlovnega besedila ni preveč dolgočasil. Meni se je zdel potreben zato, ker ta metodični sistem zajema mnogo možnosti za razvijanje bralne sposobnosti in kulture. Vseh seveda ni mogoče vedno upoštevati. Zaradi časovne obvladljivosti so pač potrebne različne krčitve in prilagajanja, bodisi vsebin bodisi metod. O tem, kaj smo glede takih prilagajanj našli v teoriji in praksi obravnave daljših besedil, pa več prihodnjič. Ž >lsi )ok inj :er ost živ O -ni *ln no n ito A! zn mi U to >di ‘h: kol 5n o, 'ed r'j m; N 1; :t :li hat; phlc peš ti iPi ^jn sni do’ o il Iz: ;nj idi Ua KOLEGICE - ELEMENTARKE, POZOR Kako igraje popeljati otroke skozi tehniko v svet razumskega branja? položajev, izdelavo didaktičnih lističev... Zato je strokovno spopol® njevanje vsakega učitelja zelo pomembno in dobrodošlo. Veliko mojih nekdanjih prvošolcev je že na odgovornih in manj odgovornih delovnih mestih, mnoge moje učenke so zelo uspešne stanovske kolegice. Sama že toliko let opismenjujem otroke, delam isto delo, pa vendar iščem vsako leto drugačne prijeme. Letos mi je uspelo ob uvajalnem obdobju narediti pomembno spremembo »ŠOLO RAZŠOLATI«. PROBLEMSKI POUK ' Že pri pouku iščimo, ustvarjajmo položaje, v katerih bodo morAi otroci razmišljati, iskati več mogočih odgovorov, rešitev, ugotavljalo vzročnost in posledičnost dejanj. Ne utesnjujmo jih, da bi mtuA misliti vsi enako, ne prinesimo jim pripravljenega odgovora! Bistrinicle jim RAZUM-DUHA! (( 1. UVAJALNO OBDOBJE KLIC V SILI: ( Za tako in še boljše deio, pa je nujno takoj spremeniti zakon, ki bi tovrstno delo omogočal. To je: E V prvem razredu ne sme biti v oddelku več kot 25 učencev. c V prvih treh mesecih smo vsa nova spoznanja pridobivali in spoznali IGRO. Ob igri so se otroci sprostili v govoru, se med seboj spoznali in postali ustvarjalni člani našega razreda. Za takšno igrivo učenje pa mora biti učitelj oborožen z mnogo večjim znanjem. Že med počitnicami smo si učiteljice izdelale veliko didaktičnih iger same, skupinsko preštudirale sodobno slovstvo in pregledale, kaj se lahko kupi v naših založbah. V založbi DOMUS smo kupili SPOMIN-MEMORI (slika-črka). ABECEDNA SLIKANICA - TOMBULA IGRA DVOJIC; Če pogledam nazaj: vloženo je bilo veliko truda, izdatek za šolo ni omembe vreden, pa vendar je ta pripomoček naš metodični prijem postavil na glavo. Od prvega dne je frontalni pouk stopil v ozadje. Vsak učenec je dobil svojo sličico, svojo nalogo, drugačno kot sosed. Sam je moral: - poimenovati predmet na sliki - ugotoviti prvi, zadnji glas - poiskati črko za določen glas - pokazati sliko na določen glas - opazovati karte, iskati enake, različne, ustvarjati cele zgodbe, zgodbe nadaljevati po svojem sklepanju... Glasove smo spoznavali ob igri, glas smo poglobili s fanomimičnim znakom (ker vsi učenci nimajo dovolj slušnega posluha), hkrati pa spoznali že vizualno črko brez napisovanja. Zato smo metode PRESLIKOVANJA skoraj povsem opustili. Učenci imajo pravico priti v L razred brez znanja pisanja in branja in si pridobiti pravilno poteznost pisanja. Tudi starši so bili izredno zadovoljni, ker niso čutili pritiska, da bi otrok že moral znati pisati in brati ob vstopu v 1. razred. Posamezne črke smo obravnavali zelo počasi, velik poudarek sem dala lepi pravilni pisavi. Iskali in pisali smo samo besede in stavke iz obravnavanih črk in otroci so se počutili gotovi, samostojni in ustvarjalni. Uspeh je presenetljiv. V prvi polovici decembra si je že vseh mojih 30 učencev pridobilo TEHNIKO BRANJA, in to na igriv, vesel način. Velik poudarek dajem razumevanju prebrane vsebine. Že prvo in vsako naslednjo besedo (stavek), ki jo učenec prebere, mora razumeti. Tudi v prvem razredu ne sme biti branje zaradi branja, ampak branje za uporabo (v funkciji). Tako pripravljene ure pa zahtevajo od učitelja veliko več znanja, veliko več razmišljanja, iskanje primernih OLGA ŽITNIK en to »Učitelj slovenski gre na dan!« -"injf Ho * v Razstava ob 100-letnici slovenske učiteljske organizacije Ob stoletnici ustanovitve Zaveze slovenskih učiteljskih društev je Slovenski šolski muzej v svojih prostorih na Plečnikovem trgu 1 pripravil razstavo o delovanju zveze učiteljskih društev med leti 1888/89 in 1941, ki odstira probleme slovenskega šolstva in njegova prizadevanja za napredek šole in uveljavitev učiteljskega stanu. Učiteljska društva so delovala na manjših območjih (okraji), se povezovala v deželna društva, z včlanjevanjem v Zavezo pa je vse slovensko učiteljstvo dobilo svojo organizacijo. Kakor bi listal spominski zvezek slovenskega učiteljstva z dokumenti in fotografijami, dopolnjevan z opombam (»Iz dobre šole prirastejo boljši, iz slabe pa slabši časi«. »Šola brez discipline - mlin brez vode«)! Mladinski spisi. Naš rod. Mladinska matica. glasili Učiteljski tovariš in Popotnik, skrb za učiteljiščnike. zveze s slovanskimi društvi, tečaji. nadaljevalno šolstvo, gospodarstvo. samopomoč, zunajšolsko delo. Učiteljski pokret. delo odsekov. Učiteljska ti- ------------------------------^injc skarna, učiteljska domov^vn v Ljubljani in Mariboru, Učiteljinj; ski pevski zbor in šolski radio snjik kažeta, da utegne imeti Idi nadpovprečno inteligenten, fla osebnostno nezrel otrok poli več težav kot njegovi neko-;o starejši, toda povprečno kisobni vrstniki. Nezreli otroci begajo v povprečju slabši učni uspeh, imajo več težav pri prehodu na predmetno stopnjo, pri njih so pogostejše specifične učne težave vedenjske ali psiho-somatične motnje. Izsledki študij, ki sta jih na vzorcu populacije slovenskih otrok opravila prof. Ivan Toličič in psihologinja Teja Valenčič, so pokazali veliko skladnost med dosežki na preskusu pripravljenosti za šolo ter globalnim učnim uspehom in uspehom pri posameznih predmetih s sedmim razredom osnovne šole vred. Podobne ugotovitve veljajo za lestvice osebnostne zrelosti šolskih novincev. Lestvice so uporabne tedaj, če imajo kot inštrument ustrezno stopnjo veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti, če so vzgojiteljice toliko usposobljene, da jih znajo uporabljati ter če je vrednotenje strokovno neoporečno. Rabijo za osvetljevanje drugih podatkov o otroku, za individualno svetovanje in normalizacijo oddelkov. Na posvetu smo spregovorili o otrokovem govornem razvoju, o tem, da je nujno pregledati govor triletnih otrok ter o možnostih za odpravljanje govornih primanjkljajev v predšolski dobi. Razpravljali smo tudi o problemih dvojezičnih in kulturno prikrajšanih otrok ter otrok Romov, o prednostih in pomanjkljivostih normalizacije oddelkov prvih razredov. Mnenja strokovnjakov in praktikov o tem so zelo različna. Nova zakonodaja naj bi odprla tudi širše možnosti za integracijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kmalu pa bo treba tudi jasno spregovoriti o varovanju zaupnih podatkov o otroku. Posveta so se udeležili zastopniki ustanov in svetovalni delavci praktiki. Glede na prvotni namen se je izoblikovalo nekaj stališč, pomembnih za delo šolskih svetovalnih delavcev: • Če je le mogoče, naj bi bili celostno teamsko pregledani vsi otroci (pri tem naj bi otroke, rojene januarja in februarja, obravnavali kot druge pogojno vpisane šolske novince, rojene do 31. avgusta). Starši naj bi zvedeli za ugotovitve in sklepe komisije v roku, ki ga določa zakon. • Preskus pripravljenosti za vstop v šolo naj bi psihologi opravili v vrtcih maja. • Povsod, kjer so zato možnosti, naj bi vzgojiteljice izpolnile tudi lestvice osebnostne zrelosti šolskih novincev. • Ob začetku male šole naj bi logopedi, če je le mogoče, opravili preskus otrokovega govora (zaradi morebitnih popravkov). • Vzajemne stike med šolo in vrtcem bi bilo treba v prihodnje bolj negovati, da bi se zboljšale vrnitvene informacije in osebna verifikacija mnenj vzgojiteljic in učiteljic. Glede na vso to problematiko načrtujemo funkcionalno usposabljanje strokovnih delavcev osnovnih šol in vzgojno-varstvenih organizacij. URŠKA MARGAN Kaj je hotela mama? Govorilna ura v dopoldanskem času. (Izpolnjena luknja v urniku.) Deset minut je še do zvonjenja. Oglasi se mama ene mojih učenk. (Prvič v letošnjem letu.) Takole je tekel pogovor (stoje pri vratih - mama ni utegnila sesti): - Kako je z mojo Alenko? - Mi imate vi kaj povedati? Gre rada v šolo? Kaj potoži? Ima kdaj težave pri reševanju domačih nalog? Kaj drugega pove o šoli? - Ne, ne gre za to. Ona nič ne reče. Rada bi vedela, kako je z njenimi ocenami. - Redovalnice sedajle nimam, ker ima razred SD, lahko pa rečem, da je Alenka pridna deklica. Šolske obveznosti opravlja po svojih sposobnostih, pri pouku je še kar dejavna (drezati jo je sicer res treba), nimam posebnih pripomb o njenem delu in vedenju. - Da ne bo spet tako, kot je bilo z njenim bratom. Ste tudi rekli, da je v redu, pa ob polletju ni bilo tako v izkazu. - Kaj je bilo narobe? - Imel je štirke, trojke. - A tu se ne razumeva? Če rečem, da je v redu, nikakor ne mislim s tem, da je vse za pet. Ocenjujem, da se trudi, dela po sposobnostih, napreduje. - Saj ni treba, da so petke, dvojke pa res ni treba, da so. - Očitno morava imeti midve več časa, da se pogovoriva o tem. Pridite v torek. (Prvi torek v mesecu so govorilne ure popoldne.) Sedli bova in se o teh rečeh pogovorili, da si bova obe na jasnem, da bova razumeli druga drugo. Prvi prvi torek in še nekaj torkov mame še ni bilo. Pogledala sem v spričevalo in matični list Alenkinega brata. V četrtem razredu nobene dvojke, niti trojke nikjer. Alenkin brat je zdaj osmošolec. Kaj je mama hotela? Ob polletju je Alenka ob prejemu izkaza vprašala, s kakšnim uspehom je izdelala. Odlična je bila. STANKA PUCKO seminar o akcijskem raziskovanju Od 5. do 7. aprila 1990 je bi .koči Planiki na Pohorju semi-c(ra|ir o akcijskem raziskovanju (blodile so ga Marjeta Cerar (or-hra'nizacijski vodja), dr. Barict nrn hrentič Požarnik (izvedenka ze (cijska raziskovanja) in dr. Ma-a Skalar (izvedenka za medo-•in?*5110 k°munikacijo). Poleg tel Prikazale svoje akcije Z FuZ'-avami tudi Tanja Vonta dvema sodelavkama (koncep-Alzacija dela in igre v otro-em vrtcu) in Tanja Bezič z Da ___/o Starki (napovedno spraše- rije v srednji šoli). Razpravljal 110 tudi o možnostih za vpelje-'rije nivojskega pouka v os-roVivni šoli jn o potrebah za spre-iteljinjanje poučevanja sporočanja 0 stosnovni šoli. Celovški profesoi 'reč ■ Altrichter je s svojim prijate dogrii iz Avstralije dajal informa Hoie o sončnih in senčnih stranel alKcijskih raziskav v Avstriji, Ve a nU Britaniji in Avstraliji. (V Av lelotaliji na prjn-|£.r ravno zdaj za ište'njajo zmanjševati eksterne stroienjevanje, medtem ko ga m '. jV®lik° zagnanostjo začenjamc ti omajati.) Seminar pa ni bil same *ca-‘°d aktivnosti vodij, ampal letnih udeležencev, vendar zarad 1 dasdnje s prostorom ne bodo na 'kana vsa njihova imena. ikaJ Ce sem 0(jkrjt sem se šemi •' fl’rija udeležil predvsem iz rado , čednosti in z veliko skepse, sa ag®'h spoznal že precej zamisli, k itelj jih vsiljevali z vrha nam učite c°v :m, mi pa smo jih občutili same 'aS0)t pritisk, obremenitev, pove ane Vanje dela. Ko sem posluša IjsK »očha o akcijskih raziskavah :vs'tn največkrat premišljal: »Te 1 g, Prelepo, da bi bilo res. Te P° _ orejo le skupine entuziastov 've^'roki šolski praksi pa se bi ra 'odilo.« No, kadar sem vpraša 11,11 neuspehih in težavah, sem tud let° res slišal odkrita priznanj 'ne krizah in odporih. Tudi pri di urichterju sem dobil potrditev 1 akcijsko raziskovanje ni z 16 učitelje, ampak samo za pc sebne, iščoče učitelje, saj dela ne zmanjšuje, ampak povečuje. Prepričal pa sem se ravno na tem seminarju, da je na naših šolah veliko prizadevnih, močno zagnanih učiteljev, ki imajo radi svoje delo in otroke. Ti že opravljajo vlogo razmišljujočih intelektualcev. Pri akcijski raziskavi pa je treba narediti korak naprej: po več učiteljev istega mnenja razpravlja o perečih problemih pouka, ugotavlja možnosti za spreminjanje šolske prakse, načrtuje akcijo, jo vpeljuje v šolsko življenje in vrednoti. Na podlagi doseženih uspehov zasnujejo drugi, tretji, četrti cikel, tako da pride nov način dela v meso in kri. Vtis imam, da akcijsko raziskovanje ni za množično uporabo, ampak predvsem za nadarjene prijazne učitelje, ne za vpeljevanje novosti z vrha, ampak za preskušanje novosti na posameznih šolah in za njihovo postopno širjenje s šole na šolo. Prikaz teorije in prakse akcijskega raziskovanja me niti ni preveč presenetil, saj se zdaj najde že nekaj literature o njem (npr. zbornik Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Slovensko društvo pedagogov, Ljubljana 1990). Presenetilo pa me je prizadevanje za uravnoteženje med teoretičnim in praktičnim delom seminarja, med delom vodij in delom udeležencev ter med vsebinskim sporočanjem in skrbjo za dobre medosebne odnose in dobro počutje. Po dvakrat na dan smo izpolnjevali anketni listič za ocenjevanje našega sporazumevanja (Kako ti je jasen cilj? Kolikokrat si govoril? Kako so bili sprejeti tvoji prispevki? Kako se počutiš? Kako so bila uresničena tvoja pričakovanja?) Vsak dan je bila opravljana ocena našega zadovoljstva s potekom seminarja in osebnega počutja. Naša notranja vznemirjenja so se največkrat razreševala s salvami smeha. (Kdaj si na naših šolah vzamemo čas za razreševanje naših notranjih napetosti? Kdaj se ob stalnem postavljanju zahtev spomnimo na dobro počutje? Zelo redko.) Tako sem doživljal seminar za akcijsko raziskovanje. Najbrž čuti podobno še več udeležencev seminarja, gotovo pa ne vsi. Enim bo ostal seminar v spominu zaradi tega, drugim zaradi česa drugega. Morda sem tudi kaj preslišal: delal si nisem nobenih zapiskov in včasih nisem zadosti pozorno pazil, saj na koncu seminarja ni bilo predvideno nobeno preverjanje znanja. Predlog, naj napišem poročilo za v časopis, me je spravil nekoliko v zadrego, ampak domišljam si, da sem izpolnil to nalogo čisto spodobno in da sem v poročilu ujel nekaj razpoloženja in nenavadnosti tega seminarja. Taki in podobni seminarji o akcijskem raziskovanju se bodo ponavljali še večkrat. Prav bi bilo, da bi se jih udeležilo več ravnateljev šol in pedagoških svetovalcev. Če se bodo namreč oni osvobodili večnega strahu pred neizpolnjevanjem predpisanih programov in ukazov od zgoraj ter začeli gledati na vzgojo in izobraževanje iz zornega kota otroških interesov in bodo dajali svobodo postopkom nadarjenih izvirnih učiteljev, bodo naše šole vse manj prostor stisk in muk mladih ljudi in čedalje bolj njihov drugi dom. FRANCE ŽAGAR Paul Kuhfuss: Samotar, 1922 odprta šola Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Starši v vlogi učiteljev V času, ko se toliko govori o učitelju, me strašansko žuli problem, za katerega sem prepričana, da ni samo moj in samo iz mojega konca, ampak je gotovo kar splošno slovenski. Sprašujem se, kako lahko učitelj stavka in zahteva večjo plačo, če opravlja svoje delo tudi takole: na sestanku smo starši otrok 1. d razreda dobili na tabli pet ZAPOVEDI: - Vsak dan beri z otrokom , - Pospravljaj mu torbico. - Preglej mu domače naloge. - Nastavljaj in se uči z otrokom. - Z otrokom delaj okraske. ,t Povejte mi, prosim, kako in kaj dela tovarišica D. iz 1. d, ki si - odmor podaljša pred vrati za 10, 15, 20 minut in otrokom deli podpise in zahteva, da se podpišemo, če ta čas, ko ona klepeta in je ni v razredu, niso mirni: - vpeljuje pisanje kontrolk pri vseh predmetih - tudi pri SND - starši pa doma učimo svoje otroke brati, pesmice na pamet in drugo (že v 1. razredu, kaj še bol). Povem naj še to, da mora učitelj le biti za zgled otrokom in drugim! Če najdeš učiteljico zelo pogosto pri točilni mizi in se čudno vede, je zares ne moreš spoštljivo pozdraviti, pa čeprav jo ravnatelj javno hvali. Mamica iz L. • Pri vzgoji in izobraževanju otrok si naloge delita dom in šola. Izobražuje šola, starši pri tem sodelujejo, pomagajo, predvsem zato, da bi otrok dobro delal, šola pa jim te naloge ne more naložiti. Razlog je povsem preprost: Če pričakujemo in zahtevamo, da prevzamejo vlogo izobraževalcev, bi jih morali pred tem usposobiti. Kaj si mislim o petih zapovedih v 1. d razredu? Dobro je, da: - starši otroku berejo (mu s tem širijo znanje, besedni zaklad, pomagajo oblikovati odnos do pisane besede...); da pokažejo zanimanje za otrokovo branje in za vsebino, ki jo otrok bere; da otroka pohvalijo pri napredovanju in ga opogumljajo ob težavah; - ga navajajo na pospravljanje torbice, na samokontrolo (če ima s seboj vse, kar potrebuje), sami pa to občasno preverijo: j - pokažejo zanimanje za otrokovo nalogo (kaj je za nalogo, kako se dela, kako jo je naredil), da ga pohvalijo, ko se je na nalogo spomnil sam, ga navajajo, da bo znal in si upal vprašati, kadar česa ne bo vedel; da se starši v celoti zanimajo za otrokovo šolsko delo, ne zato da bi prevzemali odgovornost, temveč zato, da s pozornostjo nagradijo otroka za prizadevanje; - otrok dela okraske, ker so potrebna vaja za pisanje, da jih otrok dela z veseljem in sam in da to delo ceni tudi šola, starši pa ga pri tem spodbujajo. Slabo je, če: - starši silijo otroka (tudi po navodilih šole), da bere predolgo, premajhne črke, besedila brez slik, ne da bi mu povedali, kaj bere (če sam ne razume), če mora brati za kazen; - starši pospravljajo torbico,otroka pa delajo nesamostojnega, ker prevzemajo zanj odgovornosti; - se za domače naloge ne zmenijo in otroku ne dajejo potrebnega priznanja, ne namenjajo primerne pozornosti in tudi spregledajo, kdaj bi potreboval pomoč; - starši učijo otroka, pa ne vedo, kako bi ga morali učiti, če mora dom prevzeti vlogo poučevalca in poučevanja; - slabo in za otroka brez haska pa je, če starši rišejo okraske, če si jih izmišljajo starši, če prevzame skrb za okraske nekdo, ki ne ve, zakaj so okraski sploh potrebni. Zelo slabo in nedopustno je, če se pišejo kontrolke v prvem razredu (in na celotni razredni stopnji), ker se otroci šele učijo pisati. Pisanje, namenjeno preverjanju znanja, terja že dobro opismenjenost. Otrok pa se za tako nalogo za silo opismeni šele na predmetni stopnji. Slabo je, če šola ne opravlja svoje naloge. Naloga šole pa je, da otroke uči, da se pri svojem delu kar najbolj potrudi, zmeraj pa se ji ne posreči, da bi otroke tudi naučila. Staršem pa je veliko do tega, da bi svojemu otroku pomagali. Slabo je, da so na svetu točilne mize, pa naj bodo za njimi 'tovarišice' po poklicu ali pa gospe, gospodje in tovariši. • Sodelujte, pišite, sprašujte! Odgovarjajo strokovnjaki Svetovalnega centra1 za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Šolska televizija na beraški palici Ali Slovenija res ne premore denarja za skromen natis sporeda? Humanost in pamet Učiteljica Cilka Urankar iz Ljubljane je v pismu, naslovljenem na naše uredništvo, zapisala med drugim tudi tole: »Učitelji zelo pogrešamo rubriko Radijska (TV) šola, ki je včasih izhajala v Prosvetnem delavcu in nam je zelo pomagala pri pripravi in uvodnem pogovoru, saj v objavi programov RTV v rednem časopisju večinoma ni niti naslova radijskih šolskih iger.« Za odgovor na vprašanje, zakaj v našem časopisu ni več sporeda šolske televizije in radia, smo prosili urednika šolske televizije Maka Sajka. Zadevo pojasnuje takole: Osebni dohodki prosvetnih delavcev so zadnje čase izredno aktualna tema. Ob njej si brusijo peresa vsi, poklicani in nepoklicani. Kljub vsemu pa ostajamo na mrtvi točki. Včasih se sprašujem: kakšni bi bili osebni dohodki teh delavcev, če bi denar, ki ga zapravljamo na sestankih, razpravah, stavkah in pisanju, namenili kar njim? Menim, da bistveno boljši, a da pri tem ne bi bilo slabe volje in medsebojnih očitanj. Ne nameravam pisati o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, povedati želim le nekaj o otroku in o normativih v vzgojno-varstvenih organizacijah in osnovnih šolah. Menim, da je tu glavni vir vseh napak, nadaljnjega nerazumevanja in neprimernega vrednotenja dela. Zakaj? Poglejmo, kako je to urejeno drugje v Evropi. V naši najbližji sosedi Italiji imajo v razredu od 15 do 17 učencev - pri nas od 30 do 35, v predšolskih oddelkih do 31. Vprašujem: Ali meni naša družba in zlasti odgovorne ustanove, da se naši otroci rodijo pametnejši kot pri sosedih, ali morda menijo, da so naši pedagoški delavci sposobnejši, da lahko pri takem številu otrok v oddelku dosegajo enake ali celo boljše uspehe kot sosedje. In če je tako, ali potem ne zaslužijo za svoje delo poštenega plačila, ne pa miloščine? Vendar mislim, da to ni bistveno, zlasti pa, da to ni res. Če pravimo, da smo humana družba, ima vsak otrok pravico živeti in se učiti v normalnih razmerah ter razviti vse svoje skrite zmožnosti. Le pri primernejšem normativu se bo vsak vzgojitelj in učitelj lahko posvetil posamezniku, mu razvil vse sposobnosti in tako dosegel dobre uspehe; ti mu bodo tudi dokaz in utemeljitev tedaj, ko bo zahteval plačilo za svoje delo. V takih razmerah oblikovana osebnost bo imela kasneje drugačen, boljši odnos do dela, ustvarjanja dobrin in družbenega napredka. In na koncu še o nečem, kar je v našem vsakodnevnem besedičenju žal pogosto le fraza: največ človeških sposobnosti se razvije v predšolskem obdobju. Svetovno znani in priznani strokovnjaki zatijujejo, da kar 75 odstotkov. Sprašujem: Ali so naše odgovorne institucije in posamezniki pomislili na to, ko so predpisali normative ali pa so, tako kot zmeraj, gledali vse le skozi dinar? In če so zadevo obravnavali tako, so ravnali silno negospodarno, saj so ga slabo naložili. Kajti vse, kar vlagamo v otroke in mladino, je lahko najboljša ali najslabša naložba. Vzgoja in izobraževanje je najbolj občutljiva vrednost v ceni produkcije. Čas je že, da se naša družba zbudi iz stoletne dremavice, da preneha lepiti stavbo, ki poka, in začne graditi solidno in sodobno poslopje od temeljev. Takšo, v katerem bodo delali sodobni in zadovoljni ljudje, katerih cene dela ne bodo neprenehoma primerjali s tisto v gospodarstvu in iz katere bodo prišli mladi, optimistični, humani in dela željni ljudje. JULIJANA LUKIČ DNEVI MOJE PRAKSE Kadarkoli smo organizatorji šolske televizije ali radia prosili razdeljevalce denarja za prispevek, da bi lahko tiskali revije ali objavljali spored v časopisih, smo dobili odgovor, da pobude od ,od zgoraj1 ne veljajo, temveč da morajo priti od učiteljev, iz temelja. S tako frazo so zavrnili marsikatere pametne predloge, ki niso zahtevali nič več kot toliko, kolikor znaša standard v srednje razviti, pa tudi v manj razviti deželi. Tako na primer že drugo leto šolska televizija ni prejela od Izobraževalne skupnosti Slovenije denarja. Učitelji sprašujejo, zakaj ne objavljamo več polletnih programov v tisku, mi pa moramo povedati, da take objave stanejo le nekaj (ne veliko) denarja, vendar tudi tega ni in tako ne moremo uresničevati te- Kdo pravi, da ni lepo biti učitelj? Letos sem opravljala delovno prakso na isti šoli kot v lanskem šolskem letu. Veselje do učiteljskega dela se je po tej delovni praksi še stopnjevala in želja do tega poklica je v meni še bolj zagorela. Priznam, da sem si delo učitelja predstavljala malo drugače, da se mi je zdelo na šoli marsikaj novo, čeprav še ni minilo veliko časa od tedaj, ko sem bila tudi sama člen verige učencev na osnovni šoli. Kaj pa zdaj? Kako gledam na delo učiteljev danes? To so vprašanja, na katera skušam odgovoriti. Vsak dan, ko sem se vračala s prakse, sem obsedela za pisalno mizo in razmišljala o vsem, kar sem videla, doživela in občutila dopoldan. V ušesih so mi šumeli glasovi iz dopoldanskih odmorov, videla sem radovedne oči prvošolcev, smehljajoče in kimajoče glavice učencev. Po končani uri se morajo učenci sprostiti in potem spet pouk. Odlično se znajo spreminjati iz razigranih, vriskajočih otrok v mirne in vedoželjne. Ob koncu pouka so se mi zdeli že močno utrujeni. Primerjala sem jih s stroji v tovarni, ki delajo le določen čas, nato jih Kako deliti oddelek pri naravoslovnih predmetih v osnovni šoli V skladu s prizadevanji naše družbe, da bi bilo opravljeno delo čim bolj kakovostno in da bi bili doseženi čim boljši uspehi, predlagamo, da vpeljemo v osnovne šole pri naravoslovnih predmetih kemija, fizika, biologija delitev odelka v dve skupini. Menimo, da delitev ni potrebna za vse ure teh predmetov, temveč le za določeno število - o tem naj bi temeljito razmislili strokovnjaki in praktiki s teh področij. Ena od možnosti je, da bi pouk fizike povezovali s poukom kemije. Težav pri urniku ne bi bilo, ker bi lahko sočasno imela polovica oddelka pouk fizike, druga pa kemije, naslednjo uro pa bi se učenci zamenjali. Obremenitev učencev bi ne bila nič večja. To utemeljujemo takole: Učni načrti naravoslovnih predmetov zahtevajo ogromno množičnih poskusov in skupinskega dela z eksperimentiranjem pri pouku. Učitelju je zelo težko nadzirati delo številnih skupin, svetovati učencem pri delu in jih spodbujati. Učitelj bi to delo opravljal boljše, če bi imel pri pouku le polovico oddelka. (Tako. že imajo pri tehnični vzgoji, gospodinjstvu in telesni vzgoji.) Zaradi pomanjkanja učil lahko učitelj pripravi eksperimentalno delo le za pet ali šest skupin z velikim številom učencev - to pa posameznikom v skupini ne omogoča, da bi razvijali samostojno delo. Če bi bil oddelek razdeljen, bi bilo v vsaki skupini manj učencev. Tako bi eksperimentiranje v skupinah odkrivalo nebesedno nadarjene učence, ki pa so zelo spretni pri praktičnem delu, v povprečje pa se skrijejo pri verbalnem delu. Ti učenci se tudi v skupinah z veliko učenci umaknejo pred verbalno sposobnejšimi. V šoli pa bi morali ustvarjati možnosti za uspešen razvoj vsem učencem. Prepričani smo. da je naš predlog vreden razmisleka. Vodja občinskega aktiva matematikov in fizikov VIZ Velenje ANA POLIČNIK meljnih stvari, ki spadajo v to dejavnost. Spored šolske televizije je še zmeraj skoraj tako obsežen kot prej, le da pri oddajah, ki pridejo na spored, ne moremo biti kaj posebno izbirčni. V spored uvrstimo boljše oddaje, uredništva izobraževalnih oddaj RTV Ljubljana, take, ki bi se morebiti lahko včlenile v učne načrte, prevajamo in uporabljamo pa tudi oddaje drugih jugoslovanskih šolskih televizijskih uredništev. Trenutno rešujemo tako ,programski pas1, se pravi ure, ki jih RTV daje na voljo šolski televiziji. Če bi izgubili ta ,pas‘ bi spet trajalo najmanj eno desetletje, preden bi si znova pridobili življenjski prostor. Denar za prevode in adaptacijo daje RTV Ljubljana. S to ustanovo nimamo nikakršnega sporazuma, tako da to sponzorstvo lahko vsak trenutek preneha. Da bo jasno: slovenskih oddaj šolske televizije, s kakršnimi bi podprli šolske reforme, projekte posodabljanja, in pri učilih deficitarna predmetna področja, ne delamo. Pred dvema letoma smo morali s tovrstnim delom prenehati. Prenehali smo izdajati glasilo šolske televizije, kjer smo objavljali polletne sporede, didaktične napotke in teoretične prispevke o uporabi šolske televizije in njenih video trakov v razredu. Poslušal sem predavanje, v ka- izklopimo in počivajo. Z učenci je drugače. Ko šolski zvonec odzvoni konec pouka, traja ta konec le kratek čas, kajti ko pride otrok domov, ga čaka še veliko dela (pisanje nalog, branje, učenje). Na delovni praksi sem bila navzoča pri učnih urah od 1. do 5. razredov. Še bolj so se vame vrisale podobe učitelja na razredni stopnji. Kaj vse mora. biti človek v enem samem dopoldnevu! Dostikrat sem slišala pogovor, da je učiteljde nekaj ur v šoli, da ima veliko prostih ur, počitnic in še in še. Res je ura dolga le petinštirideset minut, a kaj vse se v teh minutah dogaja, lahko spoznaš le, če to doživiš. Koliko gradiva, listov, pripomočkov je potrebno, da učenci lažje dojamejo nove pojme. Vse to gradivo pa mora učitelj pripraviti doma, in to v svojem prostem - nešolskem času. Iz učitelja matematike se spreminja v učitelja likovne vzgoje; in spe! mora delati drugače, uporabljati drugačne pripomočke, druge vzgojne prijeme. In tako gre iz ure v uro, ves dopoldan, dan za dnem. Delo se mi je zdelo zelo različno in občudovala sem tovarišice, od kod jim zamisli. Tudi sama sem s pomočjo mentorice pripravila nekaj samostojnih učnih ur. Z zelo slabim občutkom sem na začetku ure stopila v razred in se spraševala, ali bom lahko sama izpeljala uro, kdo mi bo pomagal, a vse je bilo enkratno. Ko je zazvonilo konec ure, to zame ni bila ne odrešitev in ne konec muk učne ure, ampak lepi, prelepi občutki. Vsak dan sem odhajala na prakso z velikim veseljem, z optimizmom, ki me navdaja od prvega dne, ko sem se odločila za ta poklic. Z učenci sem bila tudi med odmori, pogovarjali smo se kot pravi prijatelji. Dnevi moje prakse so minevali hitro. Vtisi ob koncu so prelepi, ni besed, s katerimi bi vse to opisala. Spoznala sem, da je delo učitelja lepo, pa naj bo cenjeno ali ne. Za mene je predvsem pomembno to, da te imajo učenci radi, da jim šola ni kot neka strašna obveznost, ampak šola, v kateri najdejo tovarišice učitelje, ki znajo učencem prisluhniti, ga razumeti in mu pomagati. LUDVIKA JANEŽIČ, 3. c letnik Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto 1 'V' j : / Karl Schmidt: Vila s stolpom, 1911 terem je govornik pojasnjeva kako se bomo usmerja k Evropi. Vstal sem in rekel, ( bi bilo dovolj, če bi se na mojeij področju, se pravi pri šolski tek viziji, usmerili k Makedonij Tam naredijo dve izvirni makč donski oddaji v sklopu šolske tf levizije na teden. Drugo vprašanje, ki je tesf povezano s šolsko televizijo, f slovenska medioteka. Nesit>; selno je, da skupina ljudi žrtvuj svoj čas za to, da pridobi oddaje ki bi se včlenjevale v šolsko dele šole pa ne morejo dobiti vidi okaset s temi programi. Pra tako nesmiselno je, da bi zahtt vali od tisočerih učiteljev zemlje piša, naj vklopijo ob isti uri tiso videorekorderjev, da bi iz oe daje prepisali videokaseto, l imamo na voljo razmnoževala stroje in lahko šole tako kaset prejmejo. To in še druge storit' bi bile naloge osrednje med’ oteke. V Sloveniji je s to dejavnost)1 lepo in učinkovito začel Pioni1’ ski dom. Skoraj vse želje šol * bile izpolnjene. Toda vse skup se je ustavilo samo zato, V nihče ni dal tistega malo denarji da bi lahko Pionirski dom odk® pil avtorske in licenčne pravici Zakaj je ta problem sosednja H* vaška lahko rešila, Slovenija f ga ne more? Zakaj lahk ustvarja na Hrvaškem šolske <> daje osemnajst urednikov, v Sij veniji pa še programa ne mo' natisniti? O tem bi morali povprašati tf publiške organizatorje vzgoje 1 izobraževanja, posebno tiste, * govorijo o ,posodabljanju1 te d javnosti. Ne zavedajo se, da p( haja med nas vedno manj infe macij natisnjenih na papirju vedno več takih s televizijske) zaslona. Če hočemo šolski : stem v neki republiki (ki želi b država) brez medioteke, je prt tako kot bi hoteli imeti visok’ šolsko izobraževanje brez ut verzitetne knjižnice. Avto šole niso odgovorne nikomur Živel zakon, dol s študenti ali komu so namenjene naše avto šole Odgovor je jasen, saj so mi ga ponavljali vsi, in takšen kot je, skorajda ne dopušča dialoga: avto šole niso odgovorne nikomur, še zlasti ne svojim odraslim učencem; tu so zato, da je zadoščeno zakonu o varnosti na naših cestah. Pomembno je, da je z razvidom navzočnosti zadovoljen inšpektor, da se s potekom dela strinjajo nadrejeni. Pa ni bilo zmeraj tako, ampak takrat so bile avto šole spet položene na oltar spoštovanja zakonodaje - samo zakon je takrat priznaval drugačno, bolj človeka upoštevajoče ravnanje. Odrasli slušatelji te .šole1 pa se zde danes njen dokaj nepomemben privesek. Ne samo da jim ni verjeti, da so do svojega osemnajstega leta ali celo nekaj desetletij več razvili odgovornost za svoje učenje, treba jih je s silo prikleniti vsak dan po tri šolske ure. da jim zlijejo v glavo predpisano znanje, jim celo večkrat povedati, kaj narekuje olika, skratka, treba jih je vzgajati in jim dokazati edino pravo učno pot (pot, ki jo predvideva zakon, je sedemkratna navzočnost na štirinajstdnevnem tečaju) o njihovih učnih strategijah. Da je vse skupaj še bolj nerodno, so učne skupine nehomogene in zato je po mnenju odgovornih treba uporabiti za vse enak način poučevanja (to je ponavadi lahko le vzrok več za večje upoštevanje posameznika v skupini). Tako menijo odgovorni v avto šoli - in se sveto ravnajo po predpisu, da mora biti vsak vpisan sedemkrat pri pouku cestno-prometnih predpisov. Vse drugo ne velja. K vragu motiviranost za izobraževanje. spoznavanje učencev, prilagajanje njihovemu načinu učenja, spretno prepletanje frontalnih deskriptivnih predavanj z dejavnostmi, ki sprožajo interakcijo v razredu! Vsa ta navlaka. tudi če bi že bila, bi spet imela en sam namen: zadostiti zakonu. Ta pa je jasen. Če ga razlagamo po svoje (seveda je to dejanje, ki ni da bi si ga privoščili), spoznamo, da zasluge za usposobljenost naših voznikov lahko pripišemo le zdajšnjemu zakonu. Verjetno je torej, da je tudi zakon tisti, ki v ljudeh sjjroži vsa tista potrebna razmišljanja, tisto zvedavost, ki je potrebna, da se ob povezavi teorije • z življenjem oblikujejo številne mentalne slike, ki omogočajo znanju, da postane uporabno. Res. da spoznanja andra-gogike ne kažejo, da bi bilo to mogoče, pa to seveda spet ni pomembno. Ta veljajo za vsa druga področja izobraževanja odraslih, nikakor pa ne za usposabljanje voznikov. In še nekaj: poleg spornega zakona, ki se v očeh odgovornih v avto šoli zdi edini zveličaven, bolj zveličaven od ljudi, zaradi katerih šola obstaja, je vse narejeno tako, da prihodnji voznik na svoji koži občuti pomembnost tega izobraževanja. Ko se želite vpisati, ča-' kate na vpis približno tri tedne. Ko hočete opraviti izpit prve pomoči, spet na drugem kraju, se morate spet postaviti v vrsto in čakati. (Je res tako težko vzgojiti še nekaj izpraševalcev?) Kako potekajo praktične ure, še ne vem, spoznanja drugih zvečine niso spodbudna. Skratka, če gre vse po sreči, boste za to, da vam bodo dovolili samostojno zapluti na ceste, potrebovali pet mesecev. Seveda bo to po vseh merilih tudi najdražji izpit v Evropi, ampak to verjetno daje še dodaten lesk izjemnosti temu tako nenavadno zasnovanemu izobraževanju odraslih. Resnici na ljubo je treba povedati, da so verjetno tudi drugi predavatelji v šoli v Likozarjevi ulici v Ljubljani prizadevni, da se trudijo, da so s svojimi slušatelji voljni spregovoriti o vožnji tu1 med odmorom, da se v dolg® trajnih frontalnih predavanji verjetno močno utrudiji Skratka, ni mogoče govo^ o površnosti, neznanju snovi. P1 sem vse lepo in prav. Spodrsj1 v obvladovanju psihologije 'jCi ujs, uiuaktičnih načinih, v sp štovanju osebnosti človeka, ki' uči. Za izjemno zaposlene lju pa neracionalna naloga navzo nost na tečaju težko premaglji! ovira. Če v šoli res mislijo, da/ študentom potrebna pon# lahko zanje organizirajo 4 konzultacij in se s tem prilag® dijo možnostim posameznel slušatelja. Seveda, če slušatelj1 želi. 1 Morda je res odveč, če se Čl vek huduje: gotovo bi bilo ptf prostejše stisniti zobe,-spre]'/ vse, kar od tebe zahtevajo in ponudijo, in razmišljati o izpit' ki ga boš nekoč vendarle potti boval. Takšen je tudi nasvet i 'delavcev šole v Likozarjevi uli‘ ki ob kakor koli izraženem neZj dovoljstvu ne spravi v poslu# nje, marveč v obtoževanje $ veka, češ da skuša uvelja'' svoje interese, da se vede dl1 gače, kot je sicer v navadi, daj drugi vsi ubogljivi, zgledni. Tu če bi vse to bilo res, je učitelje naloga, da s spoštovanjem in upanjem prisluhne svojemu ŠP dentu, ne glede na svoje prep( Čanje. Nedvomno je, v nave/j nem primeru zakon takšen, ; avto šolam omogoča nadaljt1.’ nadvlado nad študenti. Spra# jem pa se, kdaj se bodo uvel/ vila tista prepričanja, ki vaP! v izobraževanju verjamemo:" se morata namreč učitelj in flf gova ustanova približati v>j kemu študentu posebej, mu f učenju pomagati tako, kot š1* dent sam želi. Do takrat pa ži': zakon, dol s študenti. DUŠANA FINDEISEN a a d j If i]' ;£ V i» f ff )j if |C’ If al te if 0 )( 1 m' tv d' ii 'j» C« C< t t i l J’ )f O -a m tl 9 ta 6 p1 o 5 v if : ti ti » n f : | : - REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1990/91 Razpisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki jih objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. 1. SRS, št. 19/76), Zakonu o glasbenih šolah (Ur. 1. SRS, št. 17/71), Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80) in Zakonu o delovnih razmeijih (Ur. I. SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 45/82 in 11/83). V teh zakonih so določeni tudi splošni in posebni pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavijo na razpis posameznih del in nalog. Vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobraževanju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Prijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu določen kijaši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor najkasneje v 30 dneh po izbiri. Če v razpisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisani za nedoločen čas, predvideni začetek dela pa je 1. september 1990. Nekateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pomenijo: VZG - vzgojitelj predšolskih otrok, U - učitelj s končanim učiteljiščem, PRU - učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali učitelj razrednega pouka za višjo izobrazbo (tudi URP), P - učitelj ustrezne smeri z visoko izobrazbo, STU - strokovni učitelj z ustrezno izobrazbo. Prijava na razpis mora praviloma vsebovati osebne podatke, podatke in dokazila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-andragoški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dozdajšnjem delu, družbeni in drugi zunajšolski dejavnosti. Kandidati pošljejo prijave vzgojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni organizaciji, kjer se želijo zaposliti. Neposredno na temeljno organizacijo naslovijo prijave tudi tedaj, če objavlja razpis vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih temeljnih organizacij, razen če je v razpisu drugače določeno. Za podružnične šole pošiljamo prijave na matične šole. Zaradi preglednosti je razpis sestavljen po območjih. Podravsko območje SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR "P- o.. Mladinska ul. 12 razpisuje po sklepu sveta šole za nedoločen čas dela in naloge: L UČITELJEV: 1. v izobraževalni enoti SREDNJA GLASBENA ŠOLA: - UČITELJA TROBENTE - UČITEUA KITARE - UČITEUA HARMONIKE 2. v izobraževalni enoti GLASBENA ŠOLA: - UČITEUA KLAVIRJA, enota Center - UČITEUA KLAVIRJA, Slovenska Bistrica - UČITEUA KLAVIRJA, Poljčane - UČITEUA KLAVIRJA, Lenart - UČITEUA VIOLINE, nepolni delovni čas, enota Center - UČITEUA FLAVTE, Slovenska Bistrica - nepolni delovni čas - UČITEUA KLARINETA IN BLOKFLAVTE, OE Tabor in Ruše - UČITEUA KITARE, enota Center - UČITEUA KITARE, enota Center in Slovenska Bistrica 3. v izobraževalni enoti SREDNJA BALETNA ŠOLA IN BALETNA ŠOLA - DVA UČITELJA BALETA - KOREPETITORJA BALETA za določen čas - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. II.VODJO NOTNEGA ARHIVA IN ZBIRKE INSTRUMENTOV v enoti Center za visoko izobrazbo glasbene smeri ter opravljenim bibliotekarskim izpitom. Kandidati za učitelja morajo imeti izobrazbo, predpisano z zakonom. Prijave z dokazili pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri. Koroško območje Svet OSNOVNE ŠOLE PODGORCA, PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli. Mandat traja 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Podgorca, Podgorje pri Slovenj Gradcu, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. ~ UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Učno obveznost bo dopolnjeval s poučevanjem tehnične vzgoje. Začetek dela 1. 9 1990. Pogoj: PRU matematike in fizike. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh na naslov: OŠ Podgorca, Podgorje pri Slovenj Gradcu. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE XI. SNOUB MILOŠA ZIDANŠKA ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU razpisuje prosta dela in naloge: " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. — UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom. Začetek dela: 1. 9. 1990. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite komisiji za delovna razmerja OŠ XI. SNOUB Miloša Zidanška Šmartno pri Slovenj Gradcu v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU, za nedoločen čas, - UČITEUA PIHAL (KLARINET), P ali PRU, za nedoločen čas, - UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P, za nedoločen čas. Začetek delaje 1. septembra 1990. Za učitelja klavirja bo na voljo dvosobno stanovanje, za učitelja pihal pa enosobno. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Savinjsko območje ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE, o. sol. o. 1. TOZD OSNOVNA ŠOLA L CELJSKE ČETE CEUE, Vodnikova 4, 63000 CELJE razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE - za nedoločen čas pogoj: ustrezna višja izobrazba, stanovanja ni. 2. TOZD COŠ FRAN ROŠ CELJE, Cesta na Dobrovo 114. 63000 CELJE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (od 1. 9. 1990) - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. 3. TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA, Dobrna 1, 63204 DOBRNA razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za določen čas (z možnostjo prehoda na nedoločen čas), na voljo je dvosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov šole, kamor se prijavijo. O izidu razpisa bodo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Začetek dela 1. 9. 1990. Sve.t SREDNJE PEDAGOŠKE ŠOLE V CELJU razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATELJA Kandidat mora poleg pogojev iz 147. člena ZUI izpolnjevati še posebne pogoje iz 141. člena statuta SPŠ: - da ima visokošolsko izobrazbo - da je opravil strokovni izpit za delo v vzgoji in izobraževanju. Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa, predlog o načinu uresničevanja nalog šole in svojo vlogo pri uresničevanju teh nalog. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Pošljite jih Razpisni komisiji Srednje pedagoške šole v Celju, Ulica 29. novembra št. 1. Svet SREDNJE PEDAGOŠKE ŠOLE V CELJU, Ulica 29. novembra št. 1. razpisuje prosta dela in naloge - PROFESORJA MATEMATIKE, I* VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDEU SLOV. KONJICE razpisuje dela in naloge: - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA (ki bo dopolnjeval učno obveznost na osnovni šoli Ljubo Šercer Loče) - UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER LOČE razpisuje dela in naloge: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (8 ur na teden), ki bo dopolnjeval učno obveznost s poukom raznih predmetov v 5. razredu GLASBENA ŠOLA SLOV. KONJICE razpisuje dela in naloge za nedoločen čas: - UČITELJA FLAVTE IN KLAVIRJA - UČITEUA KLARINETA IN HARMONIKE - UČITEUA KLAVIRJA - UČITEUA TROBIL Začetek dela L septembra 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne šole. VIO LAŠKO, TOZD GLASBENA ŠOLA RADEČE razpisuje dela in naloge: - UČITEUA KITARE, U ali PRU, polni delovni čas v Laškem - UČITEUA FLAVTE, P ali PRU, polni delovni čas v Radečah in v Laškem - UČITEUA KLARINETA, P ali PRU, polni delovni čas v Radečah - UČITEUA KLARINETA, P ali PRU, polovični delovni čas v Laškem - UČITEUA TROBIL, P ali PRU, polni delovni čas v Radečah - UČITEUA TROBIL, P ali PRU, polovičen delovni čas v Laškem - UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P, polni delovni čas v Rimskih Toplicah - UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU, polni delovni čas v Laškem - UČITEUA BALETA, U ali PRU, polovični delovni čas v Radečah Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na VIO Laško TOZD Glasbena šola Radeče Šolska pot 5,61433 Radeče. Spodnjeposavsko območje OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA RP za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo, začetek dela 1. 9. 1990 - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, P ali PRU, s polno delovno obveznostjo za nedoločen čas, začetek dela L 9. 1990 - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, P ali PRU, s polno delovno obveznostjo za nedoločen čas, začetek dela L 9. 1990 — RAVNATELJA za 4 leta, s polno delovno obveznostjo. Začetek dela L 7. 1990. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA, 68290 Sevnica, Trg svobode 42. (O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI BLANCA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA TEHNIČNEGA IN LIKOVNEGA POUKA, za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela L 9. 1990. Dolenjsko območje KTnmisiia za delovna razmeria osnovnf SOLE jarca črnomeu, Ul. Otona Župančiča 8, razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za čas od L 9. 1990 do 1. 4. 1991, s polnim delovnim časom - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITEUA KEMIJE, BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - 2 UČITELJEV FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU, enega za določen čas in enega za nedoločen čas, oba s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite 8 dni po objavi prostih del in nalog. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po roku za prijavo. Začetek dela je L september 1990 Svet šole v ožji sestavi OSNOVNE ŠOLE 7. KORPUSA ŽUŽEMBERK razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE PRU ali P - UČITEUA TELESNE VZGOJE; PRU ali P - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE in MATEMATIKE, PRU ali P Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na svet šole v ožji sestavi OŠ 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge UČITEUA MATEMATIKE, — profesor ali druga ustrezna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, — profesor ali druga ustrezna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto. Ulica talcev 3. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Razpisna komisija SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE METLIKA razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Pogoji: - visoka izobrazba - pedagoško-andragoška izobrazba - opravljen strokovni izpit - najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Ravnateljeva zaposlitev se ureja po veljavnih standardih in normativih vzgojno-izobraževalnega dela pedagoških delavcev za srednje šole. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola tekstilne usmeritve Metlika, Tovarniška 2, 68330 Metlika. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. Goriško območje Komisija za delovna razmerja pri SREDNJI ŠOLI JURIJA VEGE IDRIJA, Študentovska 16 razpisuje dela in naloge: za nedoločen čas: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA - UČITEUA STROKOVNIH PREDMETOV V STROJNIŠTVU - UČITEUA KEMIJE - UČITEUA FIZIKE za določen čas: - UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE - UČITEUA BIOLOGIJE Za vsa razpisana dela zahtevamo visoko izobrazbo ustrezne smeri. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi. Začetek dela 1. 9.1990. Obalno-kraško območje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o sol o TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE o.sol.o. Svet TOZDA razpisuje za 4 leta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - RAVNATEUA (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, in pogojev, določenih z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Piran, izpolnjevati še pogoje: - pedagoška izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Kandidati naj priložijo prijavam ^”!!a ° izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis in vse pošljejo na naslov: VIZ Tiran, Delovna skupnost skupnih služb, Rozmanova 7, 66330 Piran, v 15 dneh od objave z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. Svet SREDNJE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE - FIZIKE ali FIZIKE - MATEMATIKE, VIS, prof. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITEUA NEMŠČINE - ANGLEŠČINE, VIS, prof. za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) - LABORANTA ZA BIOLOGIJO, PA, biologija-kemija ali SR NMT - smer biologija, z manj kot polnim delovnim časom, za nedoločen čas - LABORANTA ZA FIZIKO, PA fizika-matematika ali SR NMT -smerfizika,^z manj kot polnim delovnim časom, za nedoločen čas - UČITEUA STROKOVNIH PREDMETOV, VIS, prof. ali dipl inž. stroj., za določen čas, z manj kot polnim delovnim časom — UČITEUA KEMIJE, VIS, prof. ali dipl. inž. kemije, za določen čas, z manj kot polnim delovnim časom. Delovno razmerje bomo sklenili s 1. 9. 1990. Kandidate vabimo, da pošljejo prijavo z dokazili o strokovni usposobljenosti v 14 dneh po izidu razpisa na svet Srednje šole Srečka Kosovela Sežana, Stjenkova 3. 66210 Sežana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. Notranjsko-kraško območje Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI HEROJA ZAFREDA KOŠANA razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit za učitelja - organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Na voljo je garsonjera. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izidu razpisa vas bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izibiri. Zbor delavcev GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA ŠOLE Pogoji: Kandidati morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbeno-izobraževalnega zavoda, najmanj pet let delovnih izkušenj na glasbeno pedagoškem področju in opravljen strokovni izpit ter ustrezati pogojem družbenega dogovora o kadrovski politiki. Delovno razmerje bodo sklenili z novim šolskim letom (1. 9. 1990) za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo obveščeni pisno v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DRAGOTIN KETTE ILIRSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1990. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE POSTOJNA \J razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA FLAVTE za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA KLARINETA za določen čas, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITEUA KITARE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITEUA NAUKA O GLASBI za določen čas, s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazli o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh. Gorenjsko območje Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge 1 RAVNATEUA 2. TREH VODIJ EnGT za 4-letno mandatno obdobje. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali strokovnega delavca, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelja po Zakonu o osnovni šolHn imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Začetek dela pod št. 1 je 1. 6. 1990, pod št. 2 pa 1. 8. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VVO ŠKOFJA LOKA, Podlubnik Id. 64220 ŠKOFJA LOKA s pripisom'za razpisno komisijo za ravnatelji oz. svenPza razpis vodij enot' O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge: - DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB, za določen čas, s polnim delovnim časom, do 31. 8. 1991. Pogoji: Pedagoška akademija - razredni pouk. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri pisno v 15 dneh po razpisnem roku. Komisija za MDR pri OSNOVNI ŠOLI KOKRŠKEGA ODREDA KRIŽE razpisuje dela in naloge — RAZREDNEGA UČITEUA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: PA in opravljen strokovni izpit. Začetek dela L 9. 1990. Prijave sprejema komisija za MDR 15 dni po objavi razpisa. Zasavsko območje Zbor delavcev ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3 a razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko - UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Pogoj: inženir elektrotehnike za elektroniko - UČITEUA FIZIKE Pogoj: diplomirani fizik Vsa dela so razpisana za nedoločen delovni čas, s polnim delovnim časom; začetek del L 9. 1990. - UČITEUA GEOGRAFIJE Pogoj: profesor geografije Dela so razpisana za nedoločen delovni čas, s polovičnim delovnim časom, začetek del L 9. 1990. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema zbor delavcev 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO TRBOVUE razpisuje prosta dela in naloge: L VODJE pedagoške enote Tončka Čeč 2. VODJE pedagoške enote Ivan Cankar 3. VODJE pedagoške enote Franc Vresk (oddelki s prilagojenim programom) z učno obveznostjo 4. 2 UČITEUEV MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, P ali PRU 5. UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, P ali PRU 6. UČITEUA ZGODOVINE DMV, P ali PRU Za vodjo pedagoške enote je lahko imenovan, kdor: - izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje; - je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog ali knjižničar; - ima strokovni izpit; - ima po opravljenem strokovnem izpitu najmanj tri leta delovnih izkušenj v osnovni šoli; - ima organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole Vodje pedagoških enot bodo imenovani za 4 leta. Dela pod zap. št. 4. in 5. so razpisana za nedoločen čas, pod 6. pa za določen čas. Začetek dela pod zap. št. L je 20. 9. 1990, pod 2. do 6. pa L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz Tito, Trbovlje, Leninov trg 6. Osrednjeslovensko območje Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA, Bevkova 3 » razpisuje dela in naloge 1. RAVNATELJA za štiri leta. Pogoji: Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje iz 89. in 137. člena Zakona O osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit za učitelja - organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Bevkova 3. z oznako »za razpisno komisijo«. Komisija ne bo upoštevala nepopolnih vlog. Imenovanje bo za 4 leta. Prijavljeni bodo obveščeni v 30 dneh. 2. POMOČNIKA RAVNATELJA s polovično učno obveznostjo za Organizacijsko enoto na Cesti komandanta Staneta 2, Litija. Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit. Potrebne so organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. Imenovanje bo za 4 leta. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. 3. Svet OSNOVNE ŠOLE LITIJA razpisuje še dela in naloge: OSNOVNA ŠOLA LITIJA: ~ PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE Pogoj: predmetni učitelj ali profesor, zaželen strokovni izpit. Na voljo je dvosobno stanovanje v Litiji. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja (za določen čas) PODRUŽNIČNA ŠOLA VAČE PRI LITIJI ~ PREDMETNEGA UČITEUA, SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O sprejemu vas bomo obvestili v 15 dneh. vzgojno-varstvena organizacija občine litija razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA VVO LITIJA za 4 leta, začetek dela 1. 9. 1990 Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok - organizacijske in strokovne sposobnosti ter ustrezne moralnopolitične lastnosti. Kandidati za razpisane naloge in imenovanja naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Vzgpjno-varstvena organizacija Litija, Bevkova 1 - Litija, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. Zavod za IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA. Parmova 9, glasbena šola razpisuje naloge in opravila: L za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TROBIL - PREDMETNEGA UČITEUA HARMONIKE, ki bo nadomeščal učitelja nauka o glasbi 2. za določen čas s skrajšanim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA FLAVTE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje Zakona o glasbenih šolah. Prijave z dokazili naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, 61270 Litija. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. JOŽE POTRČ, UUBUANA, Potrčeva 1 razpisuje dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas. Pogoj: končana PA - glasbena vzgoja. - UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas. Pogoj: končana PA tehnična-likovna vzgoja. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas. Pogoj: končana PA - razredni pouk. - UČITEUE RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB za določen čas. Pogoj: končana PA - razredni pouk. Začetek dela za vsa objavljena dela in naloge je L 9. 1990. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu komisije. OSNOVNA ŠOLA UUBO ŠERCER IG PRI UUBUANI razpisuje dela in naloge - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Pogoj: končana PA ustrezne smeri. - PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE (ženska), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor telesne vzgoje. — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za delo na razredni stopnji in v oddelku PB, za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) in objavlja dela in naloge — KV KUHARICE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: končana gostinska šola. ~ SNAŽILKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: končana osnovna šola. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o končani izobrazbi Komisiji za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je L 9. 1990. Komisija za delovna razmerja SREDNJE EKONOMSKE SOLE BORIS KIDRIČ UUBUANA, Prešernova 6 razpisuje prosta dela in naloge ~ UČITEUA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE za nedoločen čas ~ UČITEUA ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE za določen čas za šol. leto 1990/91 ~ UČITEUA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE za določen čas za šol. leto 1990/91 ~ UČITEUA RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas - DVEH UČITEUEV STROKOVNIH EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas za šol. leto 1990/91 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBUANA, Dolenjska c. 20 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE DRUŽBOSLOVNE, EKONOMSKE IN STROJNE USMERITVE IVANČNA GORICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P - UČITELJA FIZIKE - TEH. VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA TEHNIČNE-LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P - UČITELJA GOSPODINJSTVA - VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P - UČITELJA ZA ODDELEK V PB, za določen čas (1. 9. 1990-31. 8. 1991) PRU ali U Prijave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. - 2 UČITEUEV STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV V EKONOMSKI USMERITVI za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela L 9. 1990. Pogoj: diplomirani ekonomist - UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE za določen čas (od 1. 9. 1990 - 31. 8. 1991) s polnim delovnim časom. Pogoj: profesor kemije in biologije ' - 4 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA oz. inštruktoijev v strojništvu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1990. Pogoj: višja oz. srednja izobrazba strojne smeri. - LABORANTA s polnim delovnim časom za določen čas. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih Komisija za medsebojna razmerja pogojev v 8 dneh na gornji naslov. OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA LOGATEC ______________________________________________________ razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA PREDMETNEGA POUKA za opravljanje del in nalog učitelja predmetnega pouka matematike in fizike, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Začetek dela: 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška c. 150, 61370 Logatec. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO Ljubljana, Šaranovičeva 5 razpisuje dela in naloge: Zbor delavcev OSNOVNE ŠOLE VAS FARA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom na osnovni šoli vas Fara — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s celodnevnim delovnim časom na podružnični šoli v Osilnici. Začetek dela L 9. 1990. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na osnovno šolo vas Fara, 61336 Vas. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po roku za prijavo. GLASBENA ŠOLA KOČEVJE — UČITEUA FIZIKE s polnim delovnim časom za določen čas (L 9. 1990 do 30. 6. 1991), — UČITEUA MATEMATIKE s polnim delovnim časom za določen čas (L 10. 1990 do 31. 8. 1991) — UČITELJA SROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV v VIP farmacevtska dejavnost s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu), — UČITEUA LATINSKEGA JEZIKA z nepolnim delovnim časom za določen čas (L 9. 1990 do 30. 6. 1991) Pogoj: ustrezna stopnja in smer izobrazbe Komisija za delovna razmerja na OSNOVNI ŠOLI ADOLFA JAKHLA, Cerutova 7, 61260 Ljubljana Polje razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA TELESNE VZGOJE (moški) - PRU - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE MATEMATIKE - PRU Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA - PRU - UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA - PRU Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA za določen čas s polnim delovnim časom - PRU Začetek dela je 3. 9. 1990. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE MOŠKRIČ LJUBUANA, Jarška cesta 34, razpisuje za šolsko leto 1990/91 dela in naloge: - UČITEUA ZA TEHNIČNO VZGOJO, PRU tehnične vzgoje in matematike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prednost imajo kandidati z znanjem računalništva; - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, PRU tehnične vzgoje in matematike, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - marec 1991) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po prijavnem roku. Začetek dela L 9. 1990. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE SIMONA JENKA SMLEDNIK razpisuje prosta dela in naloge razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA KLAVIRJA - visoka ali višja strokovna izobrazba - za nedoločen čas — UČITEUA FLAVTE IN KLARINETA - višja ali srednja strokovna izobrazba - za nedoločen čas — UČITEUA KITARE - višja ali srednja strokovna izobrazba - za nedoločen čas Na voljo je eno enosobno stanovanje Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa O izbiri bodo obveščeni v osmih dneh po končanem roku. Začetek delaje L septembra 1990. Razpise nam lahko sporočite tudi po telefonu (061) 315-585. - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Začetek dela: L 9. 1990. Na voljo enosobno stanovanje. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OŠ OTO VRHUNEC-BLAŽ MEDVODE Ostrovrharjeva 4 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge — RAZREDNEGA UČITEUA, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom - poučevanje v 1. razredu Pogoj: končana PA - smer razredni pouk Začetek dela: L 9. 1990 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov (informacije po telefonu: 612-727). O izbiri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Lea Grundig: Sedeča deklica, 1929 Ste že naročeni na Prosvetnega delavca? NAROČILNICA PROSVETNI DELAVEC 61104 LJUBLJANA Poljanski nasip 28 pošiljate na naslov: Priimek in ime: Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj Datum: Podpis: ELkN PONUJAMO VAM NOGOMETNE, ROKOMETNE IN ODBOJKARSKE ŽOGE, PA TUDI: # šolske in polivalentne telovadne blazine # opremo telovadnic in zunanjih igrišč 0 teniško opremo (mreže, trde linije) 0 A-Iestve in lestve za vzdrževalna dela 0 akustične obloge sten in stropov za telovadnice 0 dvižne pregradne stene v kombinaciji z mrežo in druge zanimivosti, ki smo jih predstavili na sejmu ALPE-ADRIA v Ljubljani od 26. do 31. marca 1990. UGODNOSTI: 0 OBROČNO ODPLAČEVANJE 0 PROIZVODNE CENE 0 PREVOZ KUPLJENEGA BLAGA DO NAJBLIŽJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE OGLASITE SE NA NAŠI VROČI LINIJI 064/74671. ELAN INŽENIRING Otroški likovni razstavi na Zavodu republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Na Zavodu republike Slovenije za šolstvo sta na ogled dve novi otroški likovni razstavi. Prva je na hodnikih pritličja, prvega in drugega nadstropja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Poljanska 28, Ljubljana, razstavljajo pa učenci dveh osnovnih šol iz \ v°vega mesta, in sicer iz osnovne šole Grm in iz osnovne šole Bršljin 'Sovo mesto. Druga razstava je na novo urejenih hodnikih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Parmova 33, Ljubljana - tam razstavljajo otroci Vzgojno-varstvene organizacije Tončke Čečeve iz Celja. Obe otroški likovni razstavi sPadata, kot je na Zavodu za šolstvo že tradicija, v sklop načrtovanih in skrbno pripravljenih otroških likovnih razstav, s kate-r‘mi želimo predstaviti novosti iz kkovne didaktike, uspele likovne rešitve otrok in učencev, nove likovne tehnike ter predvsem iz ' vsega tega izhajajoče metode in oblike dela otrok in učencev, vzgojiteljev in učiteljev Vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih In srednjih šol v naši republiki. Ob otroški likovni razstavi sta zasnovani problemsko, novomeško sta zasnovala likovna pedagoga obeh šol, celjsko so zasnovale vzgojiteljice vrtca. Prva razstava na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, Poljanska 28, razstava likovnih del s katerim je dosegel z deli svojih učencev številna priznanja in pohvale v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Grafika je področje, ki poleg strokovnega poznavanja in praktičnega obvladovanja postopkov zahteva tudi veliko natančnosti in izrazito delovno usmerjenost, tako učitelja kot učenca. Samo poznavalec ve, koliko ustvarjalne moči in utrujajočega dela je potrebno za sleherni grafični list. da dobimo take izide, ki jih imamo priliko videti na tej razstavi. To pa je tudi prispevek likovnega pedagoga kot napotnica mlademu človeku za življenje. Razstavne eksponate v drugem nadstropju, to so predvsem slikarska dela, kombinirana Z risbo, so prispevali učenci os- Katja Leskošek, 6 let, VVO Tončke Čečeve, Celje: Ptice del novomeških učencev, je se-I stavljena iz dveh delov. Razstavne eksponate v pritličju in v prvem nadstropju, to je barvne linoreze, so prispevali učenci osnovne šole Bršljin iz Novega mesta, kjer poučuje likovno vzgojo predmetni učitelj Ljubo Žagar. Skozi njegove »roke«, likovno vzgojo, poučuje na bršljinski šoli ž° odkar je bila Zgrajena leta 1970, je šlo že veliko rodov učencev. Ni naključje, da je Za to razstavo izbral grafična dela svojih učencev, saj je ravno grafično oblikovanje tisto področje likovnosti, ki ga Ljubo I Žagar še posebno zavzeto goji in novne šole Grm iz Novega mesta, kjer poučuje likovno vzgojo predmetni učitelj likovne vzgoje in diplomirani pedagog Branko Šuster. S svojim bogatim znanjem vpeljuje Branko Šuster učence v razumevanje likovne problematike in zavestno uporabo likovnih izrazil. Pri pouku uporablja množico likovnih reprodukcij, skic, ponazoril in sodobnih likovnih pripomočkov. Dela se loteva izrazito analizno, ustvarjalno in v mnogih primerih imovativno, to učencem omogoča, da se izražajo sproščeno, neposredno in ob razumevanju likovnega problema, izrazijo svoj odnos do sveta. Ob letošnji 22. razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju Slikovito in kakovostno Iz 86 slovenskih osnovnih šol in zavodov je prispelo več kot 3500 del v različnih likovnih tehnikah. Žirija, ki sojo sestavljali Ivo Mršnik |n Herman Gvardjančič, docenta na Pedagoški akademiji v Ljubljani, •n likovna pedagoginja Tonka Tacol, prav tako iz Ljubljane, pa je za fazstavo odbrala prek 600 del, ki jih je zelo pregledno in didaktično Postavil na ogled likovni pedagog in ravnatelj Tone Skok iz Titovega Velenja. Nagrade sta podelila predsednik žirije Ivo Mršnik in Karel Nordeš, ravnatelj Kajuhove sole. Prejeli so jih: Marjeta Valcl, likovna pedagoginja na OS Anton Aškerc in Robert Klančnik, likovni pedagog na OS Miha Pintar-Toledo, oba iz Titovega Velenja; Marija Cene, likovna pedagoginja na OŠ Slavko Šlander iz Celja, Nada Zidarič, likovna pedagoginja na OŠ Janko Padežnik iz Maribora, 'n Silva Karin, likovna pedagoginja na OŠ Jože Lemut-Saša iz Vola. Posebna priznanja pa so Prejeli še likovni pedagogi: Ber-, nardina Paj iz Makol. Neli Kač iz .elja, Jolanda Pibernik iz Kranja, Lučka Selan z Vrhnike, Luka Popič iz Slovenj Gradca in Sreda Celcer iz otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu. Posebna priznanja za gmotno pomoč pri organiziranju razstave in izdaji kataloga so Prejeli: Tovarna Gorenje, Ko-nnte za družbeno dejavnost občine Velenje, odbora za kulturo 'n izobraževanje Izvrš"; c' ScVpi prijateljev mladine, zveza kulturnih organizacij. Slovenija turist in Pedagoška akademija - oba iz Ljubljane in Krajevna skupnost Šoštanj. Vsi razstavljale!, pedagogi in gosti pa so prejeli tudi lepe kataloge s številnimi, tudi barvnimi reprodukcijam. Katalog je izšel v 800 izvodih in bo koristen pripomoček pri likovni vzgoji na šolah in zavodih. Po ogledu razstave, ki je letos tudi zaradi teme (Moj dom in kraj včeraj, danes in jutri) izredno barvito razkošna, so se prisotni zbrali na tovariškem srečanju. Pogovorili so se o razstavi in seveda o snovanju novih metod za delo v prihodnosti. Republiška svetovalka za likovno vzgojo mag. Helena Berce-Go-lob pa je sporočila, da so razstave v Šoštanju na evropski ravni v primerjavi s tisto, ki jo je videla na mednarodnem posvetovanju v ZR Nemčiji, kjer so tudi pripravili podobno razstavo učencev osnovnih šol iz raznih evropskih držav. Razstava bo odprta vse leto. \ .. K ^ Šusterjevo razmeroma kratkotrajno delovanje naosnovni šoli Grm v Novem mestu je vidno tudi pri ureditvi šolskih prostorov, postaviti likovnih razstav, likovnem urejanju šolskega glasila, organizaciji likovnih delavnic za nadarjene. S takim odnosom do dela, ki ga opravlja s srcem in odgovornostjo, si je med kolegi ustvaril status spoštovanega pedagoga, med učenci pa velja za enega najbolj priljubljenih učiteljev na šoli. Druga razstava, na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, Parmova 33, je razstava likovnih del otrok Vzgojno-varstvene organizacije Tončke Čečeve iz Celja. Predšolski otroci različnih starosti se nam predstavljajo s povečini slikarskimi deli, ki so nastala pod vodstvom vzgojiteljic Pie Avguštin, Majde Blažič, Nade Einfalt, Cvetke Fakin, Vesne Filipovič, Nade Dobnik, Nade Mli-narevič, Veronike Raček, Cvetke Flere in Nade Koprivc. Razstava je zasnovana izrazito problemsko. V premišljeno komponiranih celotah so razstavljene slike otrok, ki so nastale pri organizirano vodeni likovni dejavnosti v vrtcu. Iz slik otrok lahko razberemo smotre, ki so jih vzgojiteljice želele doseči pri likovno-vzgojnem delu z otroki. Posebno zanimivi so motivi, ki so otrokom blizu, kakršne ti dojamejo in znajo upodobiti z likovno govorico. Likovna dela otrok so značilni zgledi upodabljanja v predšolskem obdobju. Kot gradivo za delo je večinoma izvirno uporaben odpaden računalniški papir, med barvami pa povečini tempere in barvni flomastri. Razstava je tako raznolika in slikovita, da nam, ki delamo v teh prostorih, daje vedno nove spodbude in nas razveseljuje. Obe razstavi si lahko ogledate vsak delavnik med 7.30 in 15.30. Jeseni načrtujemo novi razstavi, in sicer razstavo likovnih de! učenk in učencev srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani in razstavo likovnih del učencev slovenskih Centrov za usposabljanje slušno in govorno prizadetih iz Ljubljane, Maribora in Portoroža. NIKO GOLOB HELENA BERCE MLAKAR & CO ---------------------AVSTRIJA--------------- POSEBNA UGODNOST PRI NAKUPU NAD 2.000 DEM 5% POPUSTA PRI NAKUPU NAD 3.000 DEM 7% POPUSTA OHIŠJA DEM XT baby 239 AT baby 245 mini tovver 340 tower 460 OSNOVNE PLOŠČE XT 4,77/10 MHz 150 AT 286-12 MHz 345 NEAT 286-16 MHz 658 386-SX-16 873 386-20 MHz 1.621 386-25 MHz 1.893 386-25 MHz, 32 K CACHE 2.271 386-33, 64 K CACHE, 1 Mb RAM 6.216 486-25 MHz 13.106 DISPLAV KARTICE Printer/Hercules 60 EGA 800x600 239 VGA 800x600 329 Super VGA 1024x768 420 KRMILNIKI HDD XT MFM 110 HDD XT RLL 139 FDD/HDD AT MFM 172 FDD/HDD AT MFM 1:1 Longshine 230 FDD/HDD AT RLL 314 DTC-7280 AT MFM 1:1 321 DTC-7287 AT RLL 1:1 357 DODATNE KARTICE MULTI/O XT 99 l/O AT (SER. FORT) 47 l/O AT (PAR/SER. PORT) 66 TIPKOVNICE 102 tipki 90 102 tipki, click chicony 130 101 tipka z miško chicony 186 101 tipka cherry 170 MEHKI DISKI DEM 5:25" 360 Kb 170 5:25" 1.2 Mb 180 3:5" 720 Kb 199 3:5" 1.44 Mb 241 TRDI DISKI Seagate 20 MB/65 ms 449 Seagate 30 MB/65 ms 499 Seagate 40 MB/28 ms 676 Seagate 60 MB/28 ms 914 Seagate 80 MB/28 ms 1.286 Seagate 120 MB/28 ms 1.674 MONITORJI 14" monohromatski 224 Multisync 720x480 1.080 VGA 800x600 757 15" A4 full size VGA 1.599 TISKALNIKI Star LC-10 450 Star LC-15 986 Star LC-24-10 710 Laser Sharp JX 9300 3.414 MIŠ Genius 6-plus 110 SCANNER Geniscan GS-4500 414 A4 & paper feeder 1.680 MODEMI 2400 int. 282 2400 ext. 371 PRENOSNI RAČUNALNIKI Laptop LCD AT chicony 6.571 TELEFAKSI DEM Sanfax 200 sanyo 2.790 KOMPLETNE KIT-KONFIGURACIJE - cene v DEM XT 10-21 1.878 XT 4.77/12 MHz, 640 K RAM, 20 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 286-12-41 2.166 AT 286-12 MHz, 640 K RAM 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 286-NEAT-16-41 2.871 NEAT 286-16 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 386 SX-41 3.206 AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 386-25-41 4.233 AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor'14" AT 486-25-41 10.446 AT 486-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" Na zalogi tudi druga oprema. Računalnike prodajamo v KIT izvedbi (po delih). Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. Za nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu: 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure. FAKS: 9943/4227-2091, TELEKS: 422749 MLCO A Posebni popusti za vzgojno-varstvene organizacije, osnove in srednje šole! IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI cene v dinferjih cene v dinarjih cene v dinarjih XT10-21 21.900 AT 386 SX-41 32.000 AT 486-25-81 99.000 XT 4.77/12 MHz, 640 K RAM, 20 Mb trdi disk, AT 386-SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, AT, AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" monohr. monitor 14" monohr. monitor 14" AT 286-12-41___________________ 26.000 AT 286-12 MHz, 640 K RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" AT 286-NEAT-16-41_________________30.000 N E AT 286-16 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" V AT 386-25-81____________60.000 AT 386-25 MHz, 2 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" rrLTn AT 286-LAPTOP__________________ 75.900 AT 286-1^ MHz, prenosni laptop chicony, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display, baterijsko napajanje MCL*cv°kMad1850 : Garaneiia2,eti! 61000 LJUBLJANA j, Tel. (061) 556-484, Faks (061) 556-485 Nagrade za likovna dela slovenskih otrok v otroški likovni koloniji Ciril in Metod v Bitoli Na jugoslovanski razpis za razstavo »Bitola 90« je prispelo 15 580 otroških likovnih del iz 255 osnovnih šol, od tega iz Slovenije 1 410 likovnih del iz 26 osnovnih šol. Žirija, ki ji je predsedoval redni profesor reške Pedagoške fakultete dr. Bogomil Karlavaris, je na IX. jugoslovanski otroški likovni koloniji in na VIII. razstavi likovnih del jugoslovanskih otrok »Bitola 90« podelila visoka priznanja tudi številnim otrokom iz Slovenije. I. Nagrada Grand prix 90, najvišje priznanje kolonije Bitola (podeljuje se ena nagrada): - OŠ Ivan Cankar; Vrhnika II. Velika plaketa kolonije Bitola, z diplomo (podeljuje se 15 plaket): - OS Lenčke Marzelove, Slovenj Gradec - OŠ Simon Jenko, Kranj III. Nagrade za najboljšo kolekcijo na VIII. razstavi otroških likovnih del (podeljuje se 15 nagrad)': - OŠ Kojsko, Kojsko IV. Zlata paleta za najboljšo posamezno stvaritev (podeljuje se 24 palet): - Marta Kotnik. 6. razred, OS Lenčke Marzelove, Slovenj Gradec - Aljaž Hribar, 5. razred, OŠ Simon Jenko, Kranj - Robi Trček, 5. razred, OŠ Ivan Cankar, Vrhnika - Marko Poženel, 7. razred, OŠ Ivan Bizjak, Ajdovščina - Monika Pongrac, 5. razred, OŠ Fran Milčinski, Smlednik - Katja Pušnik, 6. razred, OŠ Bršljin, Novo mesto - Eda Bezenšek, 3. razred, OŠ Otroška bolnica. Slovenj Gradec V. Diploma za posamezno stvaritev (podeljuje se 50 diplom): - Fadil Belik, 5. razred, OŠ Lenčke Marzelove. Slovenj Gradec - Lojzi Kelc, 6. razred, OŠ Šentj_anž, Šentjanž - Vanja Režonja, 7. razred, OŠ Štefan Kovač, Turnišče - Aleksandra Lampret, 5. razred, OŠ Anica Cernej, Makole - Senija Marguč, 6. razred. OŠ Ljubo Šercer, Loče - Matej Selan, 2. razred, OŠ Hinko Smrekar, Ljubljana - Tomaž Bizjak, 6. razred. OŠ Drago Bajc, Vipava - Irena Ropar, 6. razred. OŠ Anton Ukmar, Koper Jugoslovanska žirija je za razstavo izbrala 850 otroških likovnih del. Nagrajenim šolam in nagrajenim učencem iskreno čestitamo. HELENA BERCE-GOLOB Na Prosvetnega delavca se lahko naročite tudi po telefonu (061) 315-585. Strokovno svetovanje in opremljanje šol, vrtcevin telovadnic od 9-12 in od 16-19 AKROn 61000 Ljubljana YU Celovška 275 tel. 061/574-2S4 VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO VSEH VRST UČIL IN UČNIH PRIPO- MOČKOV VZDRŽEVANJE ALEŠ ŽITNIK DIDAKTIČNIH BIČKOVA 7, KRANJ PRIPOMOČKOV TELEFON: (064) 23-929 Center za mladinski turizem MLADI TURIST 61000 Ljubljana Celovška 49 S (061) 312-185, 321-897 Telex: 32252 mltur yu Naj se predstavimo: Imamo več kot 6000 članov vseh starosti (največ je mladine), vsako leto gre z nami več kot 22000 otrok in mladine na izlete, letovanje, zimovanje, za več kot 70000 šolarjev vseh stopenj pripravimo šolske ekskurzije in športne dneve, več kot 3500 dijakov in študentov odide z našo pomočjo na popotovanje po svetu. Želimo, da bi bila naša ponudba boljša in bolj raznolika, zato smo vpeljali letos več novosti: • končne, maturantske, absolventske izlete v Italijo, Grčijo, Španijo in na Madžarsko • ANGLEŠČINO ZA OSNOVNOŠOLCE IN ZA SREDNJEŠOLCE V ANGLIJI • LETOVANJE ZA OTROKE, ZA MLADINO, ZA DRUŽINE • DALJŠA POTOVANJA (Vzhodna, Zahodna Evropa, Daljni Vzhod) Z veseljem pripravimo tudi strokovne izlete, letovanje in druge potovalno - turistične sto.uve za šolske kolektive in posameznike. nove knjige Umetnost in narod Šri Aurobindo, Didakta, Radovljica 1990 Pred nedavnim je pri Slovenskem orientalističnem društvu v založbi Didakta izšla drobna knjižica, esej indijskega misleca Šri Aurobinda, ki ga je prevedel diplomirani psiholog Janez Svetina. Avtor razmišlja o vlogi umetnosti v razvoju človeštva, posameznika in naroda. Esej je nastal tedaj, ko se je Indija bojevala za samostojnost (1909), pomenil pa je prispevek k političnemu in kulturnemu boju za osvoboditev izpod kolonialne oblasti. Sam naslov usmerja bralca v vprašanja in pomen umetnosti za narod in njegov obstoj in ob tem sproža povezave z današnjo stvarnostjo. Vendar je to le sklepni del avtorjevih razmišljanj. Večina eseja je namenjena prav vlogi umetnosti v vzgoji in je zato še posebno zanimiv za vsakega vzgojitelja in učitelja. Iz prevajalčeve uvodne besede izvemo, da je Šri Aurobindo (1872-1950) največji duhovni mislec sodobne Indije, pesnik, politik, velik poznavalec evropske in indijske civilizacije in kulture. Zahod ga pozna in ceni kot velikega misleca, Indija pa ga časti kot velikega jogija in vidca. V svojih delih odgovarja na temeljna vprašanja zahodne in vzhodne filozofije. Ne zanika resničnosti in uporabnosti človeške izkušnje in filozofske misli, toda zanj je vsaka od smeri in razlag samo eden od mogočih pogledov na neko resničnost, ki je ne more povsem ustrezno razložiti nobena umska razlaga, tudi ne filozofija in znanost, zato ker je ta resničnost po svoji naravi nadraci-onalna in torej daleč presega človeški um. Razvil je celostno in subtilno psihologijo, izhajajoč iz tradicionalne indijske psihologije, za katero je značilno empirično preučevanje duševnosti Z globljim samoopazovanjem, ki ga omogoča joga kot duhovna disciplina. Danes ustvarja na teh temeljih t. i. četrta sila v psihologiji (poleg behavioristične, psihoanalitične in humanistične psihologije), transpersonalna psihologija, ki povezuje izkušnje tradicionalne vzhodne psihologije z znanstvenimi izsledki zahodne psihologije. V pričujočem eseju vidimo, da indijska misel loči v človeški naravi več plasti, ne le telo in dušo ali telo in duha, temveč telo, življenje, splošno snov umske zavesti, tj. grobo gradivo uma, čutni um s funkcijami, ki so povezane Z delovanjem čutov, razum z najvišjimi racionalnimi funkcijami. Globlji in višji danosti, različni od naštetih funkcij človekove psihološke narave, pa sta duša in duh. Človeku sta v njegovi normalni izkušnji neznani in skriti. kušenjsko sta dosegljivi v nekem višjem, nadzavestnem stanju, h kateremu pripelje jogijska disciplina kot celosten sistem znanja, metod in tehnik. Šri Aurobindo ugotavlja, da mišljenje sestoji iz dveh ločenih plati: razuma tur domišljije, obe pa sta neogibno potrebni za umsko dejavnost, tvorbo idej. Razumske f iati, znanost, filozofija in kritika so že dokazale svojo uporabnost j tem, da rabijo udobju, razkošju in vsakovrstnim ugodnostim, ki jih želijo vsi ljudje v boju strasti, interesov, hlepenj. Vrednost druge plati, domišljijske, subtilnejše in globlje, je pred človeškimi množicami zakrita zaradi manj vidne in tudi manj senzacionalne narave njenih učinkov. Aurobindo že ob začetku stoletja razlaga, izhajajoč iz indijske tradicionalne psihologije, človekovo miselno dejavnost s funkcijami desnice in funkcijami levice, tisto, kar velja za najnovejše, deset- in nekaj večletno odkritje sodobne zahodne znanosti. Funkcije desnice (danes desne možganske poloble) so: opazovanje, motrenje, ustvarjanje, domišljija, centri, ki zrejo resnico. Funkcije levice (danes leve možganske poloble) so: kritično ocenjevanje, •razumsko sklepanje, razlikovanje, preiskovanje, centri, ki presojajo resnico, ko jo uzremo. Te zadnje goji znanstveno šolanje, ki naredi mišljenje ostro, a ozko, trdo in hladno, napredujoče samo v utirjenih kolesnicah. Šele izurjene funkcije desnice omogočajo kultiviranje pameti in srca. In prav umetnost je med tistimi dejavnostmi, ki najbolj pospešujejo rast pameti in srca. Za indijsko duhovno misel umetnost ni samo neka umska dejavnost, namenjena kratkočasju in estetski kulturi (kot se po večini pojmuje umetnost na Zahodu), temveč nekaj veliko globljega - eden od načinov iskanja in upodabljanja globlje resnice stvari. Umetnost je potencialno ena najmočnejših spodbud človekovega razvoja. Zanimiva je Aurobindova razčlenitev rabe umetnosti. Prva, najnižja raba je samo estetska, druga je intelektualna ali vzgojna, tretja in najvišja pa duhovna. Na neki stopnji človeškega razvoja ima estetski čut ogromno vrednost in je dosegel svoj najvišji izraz v omikanosti različnih družb v zgodovini. Na zdajšnji stopnji razvoja pa ta prvina s svojo ceremonialnostjo in formalizmom celo ovira višji razvoj. Le estetska raba umetnosti duši tako igro višjih čustev srca kakor tudi delovanje izvirnega mišljenja. Umetnost je pomembna za šolanje umskih sposobnosti. Vse zvrsti umetnosti zbistrijo um. da razume na prvi pogled, razvijejo v njem subtilnost, da razlikuje odtenke, ga naredijo globokega, gibčnega, tenkočutnega, naglo odzivnega, intuitivnega. Umu zbude podobe, ki jih razume ne Z analizo, temveč s poistenjem in vpogledom. S pomočjo umetnosti um obvladuje ne le to, kar je stvarno in na površju, kar dosega znanstveni um, temveč tudi tisto, kar odpira vrata k novemu znanju in k globljim skrivnostim notranje narave. Aurobindo poudarja, da ta vrhunska intelektualna vrednost umetnosti ni bila nikdar dovolj priznana (in še danes ni; to kažejo za zdaj tudi programi v naši najnovejši srednješolski prenovi - umetnostne vzgoje kot splošnega vzgojno-izobraževalnega področja ni več zaslediti, op. B. K.). Nad razumsko koristnostjo umetnosti pa je še višja, najžlahtnejša - spodbujanje duhovne rasti človeštva. O tem pa več v samem eseju. BREDA KROFLIČ O pisanju pesmi In pisanje pesmi. Pisanje pesmi je dejanje zgorevanja. Je občutek c končno spregovorjenega in zase za zmeraj oblikovanega. Je dejanje, k: obeta, da čaka pesnika za storjenim dejanjem neskončna osvobodi-t: v. Da stoji za storjenim pokrajina miru, mirovanja, uravnoteženega ; ebivanja. Nekakšno kraljestvo zena. Ta pokrajina je podzavestna s':itnja in pristajanje na smrt. Zato lahko rečemo, da za vsako veliko pesmijo stoji smrt, pa ne kot giz .: tn strah, ampak kot izpolnitev, kot } epenenje. Pesem pesniku pomeni obrazec, v katerem je ključ, ki mu / > pomagal iz tukajšnje zakletosti. Zato trdim, da je pesništvo magija. DANE ZAJC Jezik kot socialni in nacionalni pojav Dr. Mirko Križman, Pedagoška fakulteta Maribor 1990 Knjiga dr. Mirka Križmana z gornjim naslovom in podnaslovom Primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu je izšla pri založbi Pedagoške fakultete Maribor, natisnila pa jo je Univerzitetna tiskarna Maribor. Avtor je že leta 1988 pripravil vezan tipkopis raziskave Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem območju avstrijske Radgone: Raziskava s socialno lingvističnih vidikov. Nekaj izvodov je prišlo v javnost, avtor pa je imel po raziskavi predavanja v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, v Celovcu, Gradcu in Bayreuthu. Zgoščen prikaz je izšel v Časopisu za zgodovino in narodopisje, št. 2, leta 1987. Dr. Križman je nadaljeval empirično raziskovanje, poglobil in razširil teoretične vidike, obogatil ilustracije socialnih in nacionalnih povezav pri fenomenu, kot je jezik. Avtor se ukvarja predvsem z odnosi med slovenskim iti nemškim jezikom (kon-trastivnostjo, konfrontacijo s starejšimi in mlajšimi interferencami na vseh ravninah). Poglavja v knjigi kažejo medsebojne vplive in razlike v strukturalistič-nih, etimoloških jezikovnokul-turnih in funkcionalnih pojavih. Razumljivo je, da je avtor vpletel tudi nekaj literarnih besedil in ilustracije jezikovno struktu-ralističnih, estetskih in idejnih konfrontacij v pojmovanju jezika kot socialnega in nacionalnega pojava. Ponazoritve povedo v tem pogledu veliko in močno podpirajo teoretične razčlenitve. Te so zmeraj znova utemeljene z novimi živimi zgledi iz različnih jezikovnih zvrsti. Knjiga zajema močno razširjen prikaz raziskave jezikovnih odnosov v Radgonskem kotu. Pri tem so zlasti zanimive ankete z odgovori gimnazijcev v avstrijski Radgoni in njihova primerjava s podobnimi anketami (oboje je metodološko in vsebinsko pripravil avtor sam) v osrednjem delu nemškega jezikovnega prostora (Hessen). Za sodobno jezikoslovje, za vse, ki se ukvarjajo z jezikom, predvsem za učitelje jezikov na vseh stopnjah, za kulturne delavce, zgodovinarje in izobražence nasploh so to zanimivi in dragoceni podatki. Ankete segajo v naš prostor, pa tudi širše - v evropskega, vprašanja obravnavajo jezikovne probleme v današnjem svetu, ki so gotovo ključnega pomena za vse družbe. Iz njih namreč izvirajo, z njimi so povezani socialni, politični, gospodarski in kulturni problemi. Organsko se v knjigo včlenjuje poglavje o umetnih in naravnih mednarodnih (svetovnih) jezikih. Avtor prikaže ta problem zgoščeno, vendar pove bistveno. Nadaljuje primerjave z nekaterimi drugimi deželami, tudi s Koroško, zlasti pa členitve transkribiranih posnetkov povezav Slovencev različnih starosti v Radgonskem kotu. Zaradi vsega tega je knjiga izredno zanimiva in dragocena. Zapletenost nacionalne identitete, povezanost le-te z jezikom, širši kulturni vidiki pri tem, to so dragocena poglavja v Križmanovi knjigi. Aktualna so danes in bodo zmeraj pri nas, pri naših sosedih, v svetu nasploh. Zlasti lahko najdemo marsikatero asociacijo z jezikovnimi problemi v naši državi, dandanes, s socialnimi in nacionalnimi odnosi, v katere smo zašli, ker ni dovolj znanja pri obravnavi jezika kot pojava človekove individualne, socialne in nacionalne identitete, se pravi kulturne identitete v širšem pomenu. Glede tega je Križanova knjiga za današnji čas izredno pomembna. O značilnih odnosih, stanjih in gibanjih pa bo pričala z empiričnim in teoretičnim delom v vseh časih. Sklepno poglavje Križmanove knjige je sinteza, v kateri avtor ob zgoščenih zgledih dodatno osvetljuje, povzema in podkrepi teoretična izhodišča in sklepe po bogatih empiričnih podatkih. Na koncu knjige so tri fotokopije iz avstrijskega tiska današnjih dni, ki povedo dovolj, ob Križmanovi kratki razčlembi pa inventivno zaokrožijo knjigo in utemeljujejo njen glavni naslov in podnaslov. Dolgotrajno studiozno delo dr. Križmana nam je dalo knjigo, ki gotovo spada v vsako javno, šolsko in zasebno knjižnico izobražencev. MILAN NEKREP General Maister Bruno Hartman, Partizanska knjiga, Ljubljana 1989 Najbrž bi le težko - če sploh bi - našli še kakšnega, za naš narod tako nedvomno zaslužnega moža, ki bi tako dolgo čakal na »rehabilitacijo« kot general Rudolf Maister. Nad njegovimi podvigi, brez katerih bi bila Slovenija ozemeljsko še veliko bolj okrnjena, kot je na današnjem evropskem zemljevidu, pravzaprav visi še zmeraj senca nezaupanja. Iz ideloške zaslepljenosti in vseh mogočih drugih, največkrat povsem nerazumnih in nerazumljivih razlogov so - tako zavistni sodobniki kot nehvaležni ali še večkrat nepoučeni mlajši rojaki - Maistrova dejanja odrivali v kot in zmanjševali njihovo veljavo. Brez pravih odmevov je minilo nič koliko obletnic, preden je le še peščica Maistrovih pogumnih sobojevnikov v pozni starosti dočakala, da so mu začeli bolj pravično soditi, da se je o njem bolj argumentirano razpisala zgodovina in da so mu - šele dobrega pol stoletja po smrti - v Mariboru postavili dostojen spomenik. Med pomembnejša dejanja, ki znova odkrivajo generala Rudolfa Maistra in njegov čas, spada tudi pričujoče, na pogled drobno, a s podatki bogato delo. Njegov avtor je ugledni publicist, kritik, prevajalec in bibliotekar Bruno Hartman, ki ima tudi sicer obilo zaslug za odkrivanje in pravilnejše vrednotenje dela mnogih drugih štajerskih rojakov. V tukajšnjem primeru pred bralcem postopoma in preudarno utvarja Maistrovo večplastno podobo. Kajti preden je vtopil v našo zgodovino kot general in vojskovodja, je Rudolf Maister zorel, se izobraževal in predvsem utrjeval svojo pripadnost slovenstvu in slovenski kulturi; o tem govori osrednji del knjige. In preden je postal predvsem vojak, se je uveljavil kot pesnik, ljubiteljsko se je ukvarjal s slikarstvom in bil razgledan bibliofil; o teh njegovih nagnjenjih in dejavnostih govorijo začetna poglavja, sklepni del knjige pa je namenjen Maistrovim zadnjim letom, skratka dejavnosti po upokojitvi ter nekaterim avtorjevim razmišjanjem in povzetkom. Za njegov jedrnati slog sta značilna prav zadnja dva stavka: »Maister je svojo zgodovinsko vlogo opravil in se v slovensko zavest vtisnil kot legendarna in karizmatična osebnost zaradi redkega spoja liričnega pesnika, hedonista, dejavnega omikanca in predrznega vojaka. Osebnosti takšnega spoja so tudi po svetu redke.« Povsem ob koncu knjige je dodana nazorna časovna preglednica Rudolf Maister in njegov čas. Z vrsto dokumentarnih fotografij popestreno knjigo - to je ena značilnosti zbirke Znameniti Slovenci - je opremil Julijan Miklavčič. IZTOK ILICH Nova knjižna prvenca Pri založbi Mladinska knjiga sta izšli v zbirki Pota mladih novi knjigi Knjiga Mateje Mahnič Me punčke spada med tisto mlajšo slovensko prozo, ki se je začela odpirati že v drugi polovici stoletja v parodiranje stilov. Besedilo je sunkovit, čustven zaris bolečega odpiranja deklištva, oblikovno zapisan v kratkih besedilnih enotah. Te pripovedi označujeta intimnost ter jezikovno-ču-stveno zgoščena in razpoloženjsko nabita pripoved, močno oz-namovana z žensko senzibilnostjo; skoznjo doživlja ženska Življenje kot močna čustvena duševna stanja, pretkana s prikritim strahom, bolečino in tesnobnostjo, ki ju prevevata dekliška zvedavost in ironija. Avtoričino iskanje označujeta neprizanesljivost do sebe, hkrati pa nekakšna odmaknjenost. Kljub temu da je besedilo prežeto z veliko ironije in duhovitosti, pa izzveni v nekakšnem pretresljivem tonu, ki postavi ves prejšnji del besedila, kot ga razumemo, na laž. Za besedilo je značilna dvojnost, ki se pojavlja ves čas bivanja: takšna je ljubezen, ki jo razdira uživaštvo, radovedno razkritje razdre brutalnost, prva zaljubljena prilaščanja razdreta čas in prostor. Ube-sedenje teh dogodkov, tega doživljanja pa je navsezadnje mogoče le kot zapis stanj deklištva, iskanja in samospraševanja, tipanja in ironično: brutalnega zadevanja ob mejne robove med deklištvom in svetom. Aurora Australis je pesniška zbirka, ki ji morda naredimo krivico, če sploh omenimo, da je njen avtor. Jože Žohar - avstralski Slovenec, saj je premočan in preveč svojevrsten ustvarjalec, d> bi ga lahko že vnaprej zaznamovali z oznako izseljenec. Pa vendar - razseljenost in oddaljeno# kot bistveni kategoriji njegovega pesništva sta tudi vzgon za njegovo pesnjenje. Njegova razseljenost tako močno oznamuje to poezijo, da so Žoherjeve pesmi en» samo, nenehno prihajanje in vročanje, potovanje med obema deželama: Slovenijo in Avstralijo: od katerih je vsaka njegova sam# napol. Njegovo življenje i" ustvarjanje sta zato eno samo potovanje na teh razdaljah. Te vztrajno iskanje domovine pa st v njegovem pesnjenju ponotranji razdalje se razkrijejo tudi v človeku samem, v njem in do drugih, daljava je tudi človekovo preteklost, »ki nas oddaljuje d spreminja v spomin«. Aurora Australis je Žoharjev prvenec, v katerem se izraža vsO Žoharjeva pesniška svojevrstno#. Z značilnim duhovnim razponotO in lirsko subtilnostjo. Njegova jezikovna moč se kaže v razmerjo do besede, ki jo išče, odkriva, dela in ustvarja; z njo se poigrava, jo razstavlja in sestavljaj z drobnimi spremembami ji predrugači pomen in išče njen zvok, njeno muzikalično st. Učinek njegove poezije je presenečenje, ki ga doživlja bralec, ko odkriva ob branju že zdavnaj znanih besed nove pomene, nove zvene besed, upesnjene s presenetljivo močjo, ki ni nič drugega kot razseljenost, razklana bolečina ob iskanja svoje identitete in domovine. V. K. Lackov odred Dr. Milan Ževart, Založba Obzorja, Maribor 1988 ^ Univerzitetni profesor dr. Milan Ževart našim bralcem ni neznan, saj je napisal vrsto del, ki osvetljujejo Štajersko v novejši dobi. Tokrat je opisal nastanek, razvoj, dejavnost in probleme pomembne partizanske enote na Štajerskem. Obsežno gradivo je razdelil v dve knjigi. Pripravljal ga je in pisal več kot tri desetletja. Poleg arhivskega gradiva je preučil veliko dragocenih podatkov, ki pričajo o tej znameniti partizanski enoti. Delo je opravil strokovno vestno, skrbno in s čutom za zgodovinsko odgovornost. V knjigi ni poveličevanj in pretiravanj. Avtor se je približal resnici o dejavnosti Lackovega odreda. Prva kjiga je dokaj obsežna, saj obsega več kot 400 strani. Avtor nam opiše razvoj tega odreda: ustanovitev Lackove čete, imenovane po predvojnem ptujskem komunistu in organizatorju vstaje na ptujskem območju Jožetu Lacku. Ustanovitev Lackove čete je bila nedvomno zelo pomembna za vso severovzhodno Šlo-venijo. Nastala je v času, ko so bile vezi med partizansko enoto na Pohorju in vodstvom mariborskega okrožja KPS in O F pretrgane. Sledi prikaz ustanovitve Lackovega bataljona, ki je bil ustanovljen na tretjo obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda. Skrbno je prikazana dejavnost bataljona, nato pa povezava te partizanske enote s štabom 4. operativne cone. V četrtem poglavju nas pisec seznani s Pohorskim odredom od ustanovitve pa tja do preureditve v Lackov odred. Tu je posebej prikazana dejavnost L in 3. bataljona Pohorskega odreda, ki sta delovala severno od Drave. Tako je bil Lackov odred edina enota 4. operativne cone, ki se je bojeval severno od Drave. Delovanje na tem območju je bilo zelo težavno. V naslednjem poglavju zajema pisec obdobje Lackovega odreda od začetka velike nemške ofenzive na Kozjaku pa tja do preureditve odreda 8. decembra 1944. Dokaj nadrobno je opisana nemška ofenziva na Kozjaku. Iz nadaljnjih pričevanj zvemo, da nemški okupator ni mogel uničiti Lackovega odreda; preurejeni odred je bil sicer nekoliko manjši, toda kljub temu je bil še naprej trdna opora partizanstva ob severni meji - vse do osvoboditve. Zadnje poglavje te knjige govori o dejavnosti Lackovega odreda od njegove preureditve 8. decembra 1944 do njegove razpustitve maja 1945. Ti avtor posebej razčlenjuje vlogo in pa men tega odreda pri sklepnih operaci jah, saj je bil odred del najsevernejša enote Jugoslovanske armade, ki j1 preprečevala umik sovražnikovi# enotam. V drugi, prav tako obsežni knjil nam avtor opisuje nekatera podroČp narodnoosvobodilnega gibanja, ki sl vezana na delo Lackovega odredu Najprej zvemo o dejavnosti Lackovega odreda v Slovenskih goricah Čeprav je bil odred dokaj oddaljen, j1 bilo vendarle čutiti njegov vpliv rti tem območju. Odred je tukaj izvaja manjše sabotažne akcije, pomembni vlogo pa je opravljal pri mobilizacij novincev. Jeseni 1944 je Lacko) odred poslal v Prekmurje celo specialno četo', ki pa svoje naloge ni mč gla povsem opraviti. Avtor opisuj1 dejavnost obveščevalne službe, deh kurirjev in kurirskih zvez, zdravstvi in spregovori o propagandni dejavnosti tega odreda. Posebej je prikazana preskrba borcev s hrano in nO čin prebivanja. Dragoceni so podatk o partizanskem sodstvu, dejavno#1 SKOJ in KPS. Opisano je sodelovtt nje in pomoč Lackovega odreda avstrijski skupini Avantgarda, boj# skupini Steiermark, ki se je po pri hodu na obmejno območje med jugo slovansko in avsrijsko štajerski v mnogočem opirala na Lacko', odred. V tej knjigi so navedena tudi izročila Lakoceva odreda - opisi domicilov, pomnikov, razstavne dejavnost in o poimenovanju te bojne enote. Objavljen je seznam vseh borcev i# funkcionarjev od f očkove čete na vst tja do Pohorskega-Lackovegi odreda. Iz tega zvemo, da so bili v tl} partizanski enoti borci iz vseh kraje' Slovenije in tudi pripadniki drugil narodov. Da bi laže razumeli ves zgodovinski razvoj Lackovega odreda # številne akcije, nam avtor prikaže ti dejavnost v kronološkem pregledi pomembnejših dogodkov iz zgodovine Lackove čete pa vse do Po-horskga-Lackovega odreda. Knjigi vsebujeta bogato slikoviti gradivo. Za vsakim poglavjem so ni' šteti viri in literatura. Za skrbno pripravljeno in obsežth delo je avtor v letu 1989 dobil ni' grado vstaje slovenskega naroda. DRAGO NOVAK PRIROČNIKI SLOVENSKIH ZALOŽB ZA UČENCE IN UČITELJE mladinska knjiga OSNOVNA ŠOLA Slovenski jezik in leposlovje 1- razred Slov. ljudska pravljica. Deklica lastovica Slov. ljudska pravljica, Mojca Pokrajculja Slov. ljudska pravljica, O miSki. ki si je trebušček raztrgala Slov. ljudska pravljica, Krivopetnica in Zlatorog Slov. ljudska pravljica. Pet bratov Davorin Ravljen, Grajski vrabec Pesmi različnih avtorjev. Igrače korakajo Tone Pavček, Juri Muri v Afriki Kajetan Kovič. Maček Muri Hans Ch. Andersen, Kraljična na zrnu graha Srečko Kosovel, Medvedki sladkosnedki j Branka Jurca, Modra kapica in začarani volk Ela Peroci, Moj dežnik je lahko balon Niko Grafenauer, Pedenjped Ivan Cankar, Pehar suhih hrušk Slov. ljudska pravljica, prir. France Bevk. Peter Kleperc Leopold Suhodolčan, Piko dinozaver Vitomil Zupan, Plašček za Barbaro Ivo Zorman, Račka Puhačka Matej Bor. Ropotalo in ptice Maruška Sedlak, Od pomladi tja do zime Slavko Pregl, Smejalnik in cvililna zavora Hans Ch. Andersen. Svinjski pastir Fran Milčinski, Trdoglav in Marjetica Grigor Vitez, Zrcalce Berta Golob. Igrarije. besedne čarovnije Tereza Žerdin, Ribica v šoli (v tisku) 2- razred Josip Jurčič, Kozlovska sodba v Višnji gori Janez Trdina, Kresna noč Josip Vandot-Ivo Zorman, Kekec in Bedanec Gregor Strniša. Lučka regrat Manko Golar, Bobi v laškem ujetništvu Ivo Zorman, Deklica iz Mihovega mlina Branka Jurca, Dobra volja je najbolja Ela Peroci. Ajatutaja Berta Golob, Drobne zgodbe Grozdana Olujič, Biserovinasta roža in druge pravljice Janez Švajncer, Budilka za grlico Izbor pesmi različnih avtorjev. Kdo bo z nami šel v gozdiček Miha Remec, Kodeljica v vesolju Niko Grafenauer, Lokomotiva, lokomotiva Niko Grafenauer. Majhnica Kajetan Kovič, Moj prijatelj Piki Jakob Miroslav Košuta, Na Krasu je krasno Aleksander S. Puškin, Pravljica o carju Saltanu Hans Ch. Andersen, Palčica Ela Peroci, Prisedite k moji mizici Jovan Jovanovič-Zmaj, Žaba bere časopis Anton Ingolič, Ptiček brez kljunčka Ferdo Godina, Siničke v škornju Mira Mihelič, Štirje letni časi Vida Brest, Teci, teci, soncu reci Karel Širok, Trije bratje in trije razbojniki Norman Hunter, Zakleti čajniki Fran Erjavec, Žabe Nedžati Zekerija. Otroci iz naše ulice Jonathan Swift, Guliver med pritlikavci Polonca Kovač, O krokodilih, putkah in miselnih 'grah Slavko Pregl, Zgodba o knjigi Desanka Maksimovič. Vetrova uspavanka Kornej Čukovski. Doktor Jojboli A- A. Milne, Medvedek Pu Ryska, Dedek, Kilijan in jaz Lbor Sekelj. Padma. mala plesalka Trazred n^®ljja sodobnih angleških pripovedi za otroke. Čarovnica in mavrična mačka Izbor iz poezije jugoslovanskih pesnikov za otroke. Pa mi verjamete Afriške pravljice. Drevo življenja Valeške pravljice. Harfa na vodi Stevan Raičkovič, Mlin na veter Josip Vandot. Roža z Mučne gore Eleanor Farjeon. Moja mala knjižnica Branka Jurca, Rodiš se samo enkrat Josip Palada, Pismo Tone Pavček. Vrtiljak Duško Radovič. Spoštovani otroci Astrid Lindgren. Pika Nogavička Erič Knight, Lassie se vrača Erich Kastner, Emil in dedektivi Franjo Frančič. Skarabeji in otroška srca Roald Dahi. Matilda (v tisku) 4. razred Fran Milčinski, Tolovaj Mataj Janez Švajncer. Junak na kolcih Homer-Sovre. Odiseja James M. Barrie. Peter Pan Roald Dahi. Čarovnice L B. Singer. Moč svetlobe Astrid Lindgren, Ronja. razbojniška hči Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna Ivo Zorman, Lectovo srce Lewis Carroll. Aliča v čudežni deželi in v ogledalu (v tisku) 5. razred Mato Lovrak. Tovarišija Petra Grče Tone Partljič, Slovenska pripovedna pesem Leopold Suhodolčan, Skriti dnevnik Kristina Brenkova., Zgodbe iz NOB J. R. Tolkien, Hobit James Cunvood, Kazan, volčji pes Daniel Defoe, Robinson Crusoe Jože Snoj. Palčki so! Bogdan Novak. Bela past VValter de la Mare, Tri kraljeve opice 6. razred Niko Grafenauer. Sonce nad vodometi Prežihov Voranc, Čez goro k očetu Adam Bahdaj, Pozor, črna marela Anton Ingolič. Potopljena galeja Ksaver Meško, Moja njiva Karel Destovnik-Kajuh. Moja pesem St. Exupery, Mali princ Maria Gripe, Hrošč leti v somraku Joža Horvat, NVaitapu Manko Golar. Dežek z jabolki Michael Ende, Momo Alphonse Daudet, Tartarin iz Tarascona 7. razred Vladimir Klevis, Srečanje z Mihaelo Janez Menart. Pesnik se predstavi Ivan Tavčar, Med gorami Sue Townsend, Skrivni dnevnik Jadrana Krta Michael Ende, Neskončna zgodba Horace Walpole. Otrantski grad Alenka Goljevšček. Med bogovi in demoni Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb Rafik Schami, Dlan, polna zvezd 8. razred Smiljan Rozman, Ta glavna Urša Ivan Cankar, Moje življenje Janez Kajzer, Mimo dnevnega načrta Manca Košir, Mladi novinar Marjana Kobe, Pogledi na mladinsko književnost Berta Golob, Srce ustvarja, roka piše Berta Golob, Znani obrazi Gregor Kocijan, Dr. France Prešeren Vladimir Osolnik. Jpsip Murn-Aleksandrov Janez Mušič, Oton Župančič Matjaž Kmecl. Fran Levstik Gregor Kocijan, Josip Jurčič Aleš Berger. Srečko Kosovel Drago Druškovič. Prežihov Voranc Mirko Zupančič, Anton Tomaž Linhart DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE predšolska vzgoja Tomič A.: POKAŽI, KAJ ZNAŠ Tomič A.: MOJE OKOLJE V SLIKAH Povž M.: ABECEDA NARAVE, slikanica Povž M.: ABECEDA NARAVE, delovni lističi LJUBLJANA OSNOVNA ŠOLA Gradivo za učence < Mesec H.: VAJE IZ MATEMATIKE ZA 3. r. (NOVO) Košak M, idr.: MOJ PRVI ATLAS ZA 3., 4. IN 5. r. Kokol M.: PREK SVETA ODMEVA PESEM 1-2, pesmarica 2EMUEVID SLOVENIJE (ROČNI) Kotnik J. idr.: ZBIRKA NALOG ZA OSNOVNO ŠOLO, MATEMATIKA 5 (NOVO) Kozinc A.: GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 5 Kozinc A.: GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 6 Gestrin F.: ZGODOVINSKA ČITANKA 6 Bukša J.: NAŠE TELO - MALI ANATOMSKI ATLAS Dekleva N., Glažar S.: PERIODNI SISTEM ELEMENTOV Kozinc A.: GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 7 Gestrin F., Melik V.: ZGODOVINSKA ČITANKA 7 Kozinc A.: GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 8 Zadnik Š., Križnar L: ZGODOVINSKA ČITANKA 8 ZEMUEVID SFRJ (ROČNI) Priročniki za učence Milčinski J.: LUTKOVNE IGRICE Voglar M.: SRAKA IN AVTOBUS Kovač P.: VESOUSKO JAJCE Glogbvac Z.: JURČEK NA TRAVNIKU Glogovac Z.: JURČEK NA IGRIŠČU Košorok J., Mazi V,: MATEMATIČNE NALOGE ZA 4. R. Kotnik J. idr.: VAJE IZ MATEMATIKE ZA 5. IN 6. R. Kofol T.: KOLEDAR NARAVE Lipar-Kadunc G.: TO ZMOREM TUDI JAZ Chinery M.: 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE ZBIRKA - ENAJSTA ŠOLA Smith B. R.: PREPROSTO PROGRAMIRANJE V BAŠIČU Tatchel J,, Bennett B.: SPOZNAJMO MIKRORAČUNALNIK Dewhirst J.: COMMODORE 64 ZA MLADE IN NAJMLAJŠE Prosen M.: PRVI STIK Z VESOLJEM Strnad J.: MERI PLATNO TRAK NA VATLE - FIZIKALNI IZLET K NAJVEČJIM IN NAJMANJŠIM RAZDALJAM Bojovič V : V SVETU ELEKTRIKE Cvenkel F.: ZGODBE O ŽIVALIH Angerer R.: MOJ EKOLOŠKI KOLEDAR Glažar S. A., Vrtačnik M.: ZDRAVJE IZ RASTLIN - POSKUSI ZA MLADE KEMIKE Glažar S. A., Vrtačnik M.: IZ LABORATORIJA PROFESORJA YE-DEZA - POSKUSI ZA MLADE KEMIKE Kornhauser A.: PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET (KOMPLET ŠESTIH KNJIŽIC ZA NAJMLAJŠE) Kornhauser A.: ODPRI OČI - NAPNI MOŽGANE Kornhauser A.: VODA - ČUDEŽNA TEKOČINA Kornhauser A.: OGLJE NI SAMO ZA ČEVAPČIČE Kornhauser A.: PISANI SVET Kornhauser A.: UMIVANJE ZA ZABAVO IN BISTRO GLAVO Kornhauser A.: PAMETNA KUHARICA Kunaver D.: ANGLEŠKA SLOVNICA V PRAVLJICI. GRAMMAR IN STORIES 1-3 Priročniki za učitelje Hafner I. idr.: METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE V L R. Hafner I. idr.: METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE V 2. R, Hafner I. idr.: METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE V 3. R. Hafner I. idr.: METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE V 4. R. Povž M.: ŠOLSKI BIOLOŠKI LABORATORIJ Pretnar T.: ŠOLSKI KEMIJSKI LABORATORIJ Martina Šircelj. Josip Ribičič Vladimir Osolnik. Peter Petrovič Njegoš Sue Townsend. Rastoče težave Jadrana Krta Adelbert Chamisso. Človek brez sence Patricia Wrightson. Strahec Smiljan Rozman. Druščina Ernest Hemingvvav. Starec in morje Alexandre Dumas. Črni tulipan Nižji razredi OŠ Spoznavanje družbe Mile Pavlin. Zdravstvo med našim NOB Branka Jurca, Javka v starem čevlju Vladimir B. Medvešček. Mi in morje Polonca Kovač, V mestu (v tisku) Leopold Suhodolčan. Na kmetiji Evelina Umek, Trgovina Slavko Pregl, Denar Spoznavanje narave Branka Jurca., Ko Nina spi Jana Milčinski, Lukec dobi sestrico Tatjana Kordiš, Dvorišče Tatjana Kordiš, Travnik Tatjana Kordiš. Polje Tatjana Kordiš, Mlaka Tatjana Kordiš, Gore (v tisku) Draga Tarman, Gozdni rob Draga Tarman, Obmorski svet Draga Tarman, Morje Marija Bavdaž, Konji Marija Bavdaž, Krave Marija Bavdaž, Drobne novice med njivo in gozdom Marija Bavdaž. Drobne novice z žitnih polj (v tisku) Jože Špolar, Elektrarne Jože Pahor, Dogodivščine v atomskem inštitutu Zgodovina Zbirka KAKO SO ŽIVELI V prazgodovinski dobi V rimskih časih V času francoske revolucije Zgodovina rimske vojske (v tisku) V zavetju srednjeveških gradov (v tisku) V času vikingov (v tisku) Glasba Janez Bitenc, Slonček Jakonček (kaseta) Jana Milčinski, Boj v omari (kaseta v delu) Boris A. Novak, Nebesno gledališče (kaseta in knjiga v delu) Janez Bitenc, Leseni ptiček (kaseta in knjiga v delu) Janez Bitenc, Glasbeni koledarček 1990 (kaseta) Janez Bitenc, Glasbeni koledarček 1991 (v delu) Spretnosti Anka Luger Peroci, Brez Škarij in šivanke Jelena in Igor Cvetko, Primeri detektiva Karla Loota (v tisku) Anka Luger Peroci, Moj delovni kotiček Jelka Godec Schmidt, Danes slikam Višji razredi OŠ Zgodovina Janez Vipotnik, OF-27. april Zemljepis Ingolič, Medved, Atlas sveta za osnovne in srednje šole Rajko Pavlovec, Iz življenja kontinentov Avguštin Lah, Slovensko primorje Tatjana Šifrer, Svet ob Savi Jurij Kunaver, Ob bregovih Soče (v tisku) Astronomija Marijan Prosen, Opazujem Sonce in Luno Fizika in teh. pouk Janez Strnad, Iz take so snovi kot sanje Kemija Tita Kovač, Kemija skozi stoletja Biologija Janez Gregorij, Mladi čebelar Boris Šket, Življenje v kraškem podzemlju Likovni pouk Luc Menaše, Kam nam kažejo slikarske umetnine Enciklopedija vprašanj in odgovorov (prevod dela Ouestion and answer encyclopedia. London. Pariš, 1984) Kaj Zakaj Kje (pred izidom) Kako (v tisku) Kdaj (izid nov. 1990) Kdo (izid 1991) SREDNJA ŠOLA Leposlovje Jacques Preveri, Barbara Italo Calvino, Marcovaldo Herman Hesse, Mali srpan R. S. Ferlosio. Alfanhui E. A. Gomez, Canek R. Tagore, Lačni kamni Aleksander Grin, Begavka na valovih Mate Dolenc. Golo morje Tadeusz Konwicki, Kronika ljubezenskih pripet-Ijajev (v tisku) Škofjeloški pasijon Čop, Pisma in spisi Slovenski theater gori postaviti Ivan Cankar, Pesmi Majcen, Kasija - Prekop - Revolucija Leskovec, Tri drame Jarc, Vergerij Grum, Goga, čudovito mesto Lojze Kovačič, Sporočila iz sna in budnosti Strniša, Balade o svetovjih Rudi Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler Ajshil. Peržani, Vklenjeni Prometej Lukijan, Filozofi na dražbi Goethe, Faust James, Obrat vijaka Remizov, Ura T. S. Eliot, Pesmi Cortšzar, Zasledovalec Prodajalna svetov, znanstvenofantastične zgodbe Ameriška metafikcija Makedonske ljudske pripovedke, Osla jahaš, osla iščeš Srbski modernisti Hrvaška moderna Andric, Misel, ujeta v divjini - izbor novel Kiš, Enciklopedija mrtvih Pesmi Fran Levstik Oton Župančič Dragotin Kette Simon Gregorčič Alojz Gradnik Maja Vidmar, Način vezave Jure Potokar, Stvari v praznini (v tisku) Proza Ivan Cankar, Podobe iz življenja in sanj Ivan Tavčar, Življenje mojega življenja Vladimir Bartol, Alamut Pavle Zidar, Sveti Pavel Mart Lenardič, Moje ženske Marjetka Jeršek, Teden dni do polne lune Zbirka HRAM Dramatika Dane Zajc, Igre Drago Jančar, Tri igre Esejistika Marjan Rožanc, Manihejska kronika (pred izidom) Biologija Rastlinski svet Evrope Zemljepis Jurij Kunaver in drugi avtorji. Domača pokrajina (priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine) Atlas - svet v številkah Gobec D.:'VODIČ PO CELOSTNI ESTETSKI VZGOJI Borčič M., Gobec D.: PROGRAM FILMSKE IN TELEVIZIJSKE VZGOJE Oblak B. idr.: PROGRAM GLASBENE VZGOJE Kobe M., Gobec D.: PROGRAM KNJIŽEVNE, KNJIŽNE IN KNJIŽNIČNE VZGOJE Schmidt G., idr.: PROGRAM KOMPLEKSNE CELOSTNE ESTETSKE VZGOJE Vončina-Šegula S., idr.: PROGRAM LIKOVNE VZGOJE Majaron E., idr.: PROGRAM LUTKOVNE VZGOJE Ahačič D., Gobec D.: PROGRAM GLEDALIŠKE VZGOJE Kroflič B.: PROGRAM PLESNE VZGOJE Divjak M.: VZGOJA MLADINE ZA RAZUMEVANJE MED NARODI Gabrijelčič M.: UČIMO SE Z MISELNIMI VZORCI Gabrijelčič M.: PREDAVAJMO Z MISELNIMI VZORCI Brinovec S.: PROSOJNICE PRI POUKU Bognar L.: IGRA PRI POUKU NA ZAČETKU OSNOVNE ŠOLE Cencič M.: DINAMIKA VZGOJNEGA DELA V ŠOLI ZBIRKA - PEDAGOŠKA OBZORJA Marentič-Požarnik B.: NOVA POTA V IZOBRAŽEVANJU UČITELJEV Steiner R.: POGLEDI WALDORFSKE PEDAGOGIKE Nagel W.: ODKRIVANJE IN SPODBUJANJE NADARJENH OTROK Jaušovec N.: SPODBUJANJE OTROKOVE USTVARJALNOSTI Malič J.: RAZREDNIK V OSNOVNI ŠOLI Jurman B.: OCENJEVANJE ZNANJA SREDNJA ŠOLA Gradiva za učence Dolenšek J. idr.: MATEMATIKA - REALNA ŠTEVILA. LINEARNA FUNKCIJA, zbirka nalog Tiegel A. idr.: MATEMATIKA - ELEMENTARNE FUNKCIJE. KOMPLEKSNA ŠTEVILA, zbirka nalog Prosen M., Strnad M.: MATEMATIKA - VEKTORJI, MERJENJE V GEOMETRIJI, zbirka nalog Vagaja M. idr.: MATEMATIKA - KOTNE FUNKCIJE. TRIGONOMETRIJA, zbirka nalog Arnuš O. idr.: MATEMATIKA - POLINOMI. RACIONALNE FUNKCIJE. KRIVULJE DRUGEGA REDA, zbirka nalog Hafner L: MATEMATIKA - LOGIKA, zbirka nalog Cokan A. idr.: MATEMATIKA - KOMBINATORIKA. VERJETNOSTNI RAČUN IN STATISTIKA, zbirka nalog Cokan A,, Štalec L: MATEMATIKA - ZAPOREDJA, DIFERENCIALNI IN INTEGRALNI RAČUNI, zbirka nalog Blaznik A. idr.: MATEMATIČNI PRIROČNIK ZA SREDNJE ŠOLE Priročniki za učence Andolšek D.: TABLICE ZA FINANČNO MATEMATIKO Kvaternik F.: FIZIKALNI PRIROČNIK Kvaternik F.: FIZIKALNI OBRAZCI IN TABELE Prelčec Z.: ZEMUEPISNI ATLAS ZA SREDNJE ŠOLE ZBIRKA - UTRIP ZNANOSTI Strnad J.: PRAPOK PRASNOV POŽENE V DIR ZBIRKA - Z LOGIKO V LETO 2000 Smullyan R.: ŠAHOVSKE SKRIVNOTI SHERLOCKA HOLMESA Smullyan R.: DEKLE ALI TIGER? Smullyan R.: ALIČA V DEŽELI UGANK Priročniki za učitelje ZBIRKA - PEDAGOŠKA OBZORJA Kobal E.: RAZISKOVANJE JE ODKRIVANJE NOVEGA ZNANJA ZGODNJE UVAJANJE OTROK V NARAVO (SERIJA LJUDJE IN ZNANOST) ZBIRKA - RAČUNALIŠKA OBZORJA Kozak J.: OD RAČUNALA DO UREJANJA BESEDIL Žitnik J.: STRUKTURIRANO PROGRAMIRANJE V BAŠIČU Batagelj J. idr.: Z RAČUNALNIKOM V MATEMATIKO Jezernik A.: RAČUNALNIKI PRI KONSTRUIRANJU IN V PROZVOD- NJI Zrimšek D.: A. B, (C?) MICRO-PROLOG GLASBA. KNJIŽEVNOST, JEZIKOSLOVJE, PEDAGOGIKA Oblak B.: GLASBENA VZGOJA 1-2, priročnik Oblak B.: GLASBENA VZGOJA 1-2, priročnik z dvema kasetama Oblak B.: GLASBENA VZGOJA 3, priročnik Oblak B.: GLASBENA VZGOJA 3. kaseta Oblak B.: GLASBENA VZGOJA 4, priročnik z dvema kasetama Vrbančič L: SVET GLASBE, kasete Oblak B.: Z GLASBO PO JUGOSLAVIJI, priročnik za učitelje Oblak B.: Z GLASBO PO JUGOSLAVIJI, kasete 1-3 Andoljšek E.: POVEJMO SLOVENSKO Kos J.: PREGLED SLOVENSKEGA SLOVSTVA Kos J.: PREGLED SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI Križaj-Ortar M.: UČIMO SE SLOVENŠČINO (Z DVEMA KASETAMA) Grosman M.: BRALEC IN KNJIŽEVNOST Blaganje D.: ANGLEŠČINA ZA VSAKOGAR Boštjančič-Turk V.: NOVE POTI K SODOBNI ANGLEŠČINI Sestan M., Benčič D.: LTTALIANO PAČILE II Grad A.: UČBENIK ŠPANSKEGA JEZIKA Marentič-Požarnik B.: PRISPEVKI K VISOKOŠOLSKI DIDAKTIKI Mandič P.: INOVACIJE PRI POUKU Wilkins D.: POJMOVNO-FUNKCIJSKI UČNI NAČRT Poljak V.: DIDAKTIČNO OBLIKOVANJE UČBENIKOV IN PRIROČNIKOV Labinovvich E.: IZVIRNI PIAGET tehniška založba Slovenije, ljubljana OSNOVNA ŠOLA MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI P. Likar: UTRIP ZNANOSTI LISTI ZA TEHNIČNO RISANJE GRADNIKI ELEKTRONIKE (komplet za pouk elektronike v 8. razredu) SREDNJA ŠOLA Splošno Koškin-Širkevič: PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE Bronštejn-Semendjajev: MATEMATIČNI PRIROČNIK Promet iz zveze E. Cilenšek: KANALSKA TELEFONIJA IN TELEGRAFIJA M. Kadivec: TELEFONSKE POSREDOVALNE NAPRAVE F. Cvahte: ORGANIZACIJA IN EKSPLOATACIJA TELEFONSKEGA. IN TELEGRAFSKEGA PROMETA Strojništvo A. Kostnapfel: TRANSPORT V INDUSTRIJI H. M. Chollet: VOZILO R. Vernez, W. Vienny, R. Zahner: AVTOELEKTRIKA V. Savnik: TEHNIŠKO RISANJE H. Muren in dr.: STROJNOTEHNOLOŠKI PRIROČNIK M. Kos: RAZVOJNE SMERI DVIGAL M. Kos: KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJA Zdravstvo H. Ravnič: HIGIENA KAKO DELUJE? - ZDRAVILA B. Oblak idr.: OSEBNI RAČUNALNIK PRI ZDRAVNIKOVEM DELU Tekstilna usmeritev H. Samuda: TEHNOLOGIJA KONFEKCIJE GRADIVO ZA UČITELJE J. Levin: Tehnika in delo. NAVODILA K UČBENIKU ZA TEHNIČNO VZGOJO V 7. razredu osnovne šole R. Zaman: METODIČNA NAVODILA H GRADIVOM od 5. do 8. razreda M. Tomšič, J. Trček: KOLESAR - gradivo za mentorje prometne vzgoje v osnovni šoli mms PREDŠOLSKA VZGOJA • Spoznavanje narave in družbe Svetlana Makarovič: Kaj lahko mleko postane OSNOVNA ŠOLA 9 Zgodovina P. Ventura. G. P. Ceserani: Zgodbe starega sveta (od 5.-8. razreda) Troja, Kreta, Pompeji, Maji, Tutankamon 0 Spoznavanje narave in družbe Okno v svet (od 2.-7. razreda) Giovanni Caselli: Čuda sveta Dr. Anne Millard: Ljudje nekoč Giovanni Caselli: Življenje skozi stoletja Sue Becklake: Vesolje Steve Parker: Planet Zemlja Steve Parker: Človeško telo Steve Parker: Dinozavri Dr. John Feltvvell: Živali Marth Seguin-Fontes: Cvetje, Sadje, Metulji (od 1.-4. razreda) Dimitrij Rupel: Zgodba o času ( od 4.-6. razreda) Jože Snoj: Pravljica o vodni kapljici (od 4.-6. razreda) Sheila Kitzinger: Rojstvo (od predšolske vzgoje do 3. razreda) GRADIVO ZA UČITELJE @ Zgodovina Hubert Požarnik: SOS za naravo in človeka založba obzorja mariboT OSNOVNO ŠOLA S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Anton Kotar: VAJE ZA PISANJE OSNOVNA ŠOLA Milena Kos: PRIROČNIK ZA UČITELJE K UČBENIŠKEMU KOMPLETU (ENGLISH 1, 2, 3, 4) France Žagar: SLOVENSKA SLOVNICA IN JEZIKOVNA VADNICA (za učitelje in učence) France Žagar: POUK SLOVENSKE SLOVNICE IN PRAVOPISA V VIŠJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE (za učitelje) Marija Kolar: UMETNOSTNO BESEDILO IN UČENEC (za učitelje) SREDNJA ŠOLA Sonja Berce: ZBIRKA ANGLEŠKIH DIALOGOV Z VAJAMI Marina Einspieler: ALLTAGSSITUATIONEN (zbirka nemških dialogov z vajami) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Ažman, Lovrenčič: INTERACT IN ENGLISH 1 (angleščina za odrasle) Slovnice Silvo Kopriva: LATINSKA SLOVNICA Adela Žgur: DEUTSCHE GRAMMATIK Sonja Berce: ITALIJANSKA SLOVNICA Siovaiji Anton Grad: SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR Janez Gradišnik: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR Stanko Bunc: SLOVAR TUJK Druga gradiva Kuvačič: SOCIOLOGIJA Koželj, Vuk: SPLOŠNA EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOUA Stanko Janež: POGLAVITNA DELA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI 1 (vsebine in označitve} Sonja Berce: ANGLEŠČINA ZA POTOVANJA IN PROSTI ČAS Zvočne kasete ENGLISH 1, 2. 3. 4 (OSNOVNA ŠOLA) NEMŠKI JEZIK 1, 2 (OSNOVNA ŠOLA) BERILO 1, 2. 3 (SREDNJE IZOBRAŽEVANJE) Svobodni Sindikati Slovenije Življenje, za kakršno smo se odločili, bo svobodnejše, toda tudi bolj kruto. Narava trga in kapitala je neizprosna in ogroža predvsem tiste, ki imajo samo svoje delo. Država, pa že od nekdaj varčuje pri družbenih dejavnostih. Tako je in bo tudi v prihodnje. Bližje smo revščini kot blaginji in tako bo tudi ostalo, če se ne bomo organizirali v trdno stanovsko sindikalno organizacijo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije. ZAME GRE, PROTI DRŽA VI IN UST AN O VAM SISTEMA, KO OGROŽAJO MOJE DELO, POŠTENO PLAČILO IN DOSTOJNO ŽIVLJENJE. Smo interesna, nestrankarska in nepolitična, stanovska sindikalna organizacija. Smo in bomo le tisto, kar želijo in bodo želeli naši člani. Z drugimi sindikati dejavnosti se bomo solidarno povezovali zato, ker bo le močna in svobodna sindikalna zveza uspešen pogajalec in zaščitnik. Vabimo^-vas, jla se nam pridružite in (p)ostanete član svojega stanovskega sindikata. Stortfe to prostovoljno s podpisom pristopne izjave pri svojem sindikalnem za4pniku ali na vpisnih mestih. ioške tovarne hladilnikov 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 tel.: (064) 632451, telex: 34519 telefax: (064) 632881, telegram: elteha Škofja Loka Montaža in servis: (064) 631 225 Prodaja rezervnih delov: (064) 632451 PROIZVODNI PROGRAM ■ IZDELAVA KOMERCIALNEGA HLADILNEGA POHIŠTVA IN APARATOV ■ IZDELAVA HLADILNIH IN ZAMRZOVALNIH OMAR ■ IZDELAVA GOSTINSKIH HLADILNIH PULTOV ■ IZDELAVA SPEČIALNIH GOSTINSKIH HLADILNIH APARATOV ■ IZDELAVA ZAMRZOVALNIH SKRINJ ■ IZDELAVA TOPLOTNIH ČRPALK ■ IZDELAVA BRUSILNIH STROJEV ■ IZDELAVA HLADILNIŠKIH VENTILATORSKIH ELEKTROMOTORJEV ■ IZDELAVA SESTAVNIH DELOV IN ELEMENTOV HLADILNE TEHNIKE ■ IZDELAVA KOMPRESORJEV ■ IZDELAVA KONDENZACIJSKIH HLADILNIH ENOT ■ IZDELAVA TRANSPORTNEGA HLADILSTVA IN KLIMATIZACIJE ■ IZDELAVA ZRAČNIH IN VODNIH KLIMA OMAR ■ IZDELAVA PODOKENSKE KLIMA NAPRAVE SPLIT - IZVEDBE »VESNA« ■ IZDELAVA ZIDANIH IN MONTAŽNIH HLADILNIC ■ IZDELAVA MANJŠIH GOSTINSKIH APARATOV KOT SO LEDOMATI, APARATI ZA IZDELAVO SLADOLEDA, SMETANE ITD. ELEKTROSTROJI 64223 Poljane nad Škofjo Loko telefon: (064) 68-614 ČZP KMEČKI GLAS OlOOO IJnDUana Oelovika 43 Prod«]«: 389 848 Takočl račun: 80101-603-43470 KNJIŽNICA MOJ MALI SVET IZ DOMAČGA LONCA 50 din NEGA MLADEGA PSA 40 din KONZERVIRANJE Z MRAZOM 50din KLETARJENJE JE UŽITEK HOdin MOJ VRT - MOJE VESELJE HOdin VINOGRADNIŠTVO 160 din DEŽEVNIKI 50 din OSTRIGARJI 50 din OPSIH 180 din GOSTI SADNI NASADI 180 din OCENJEVANJE KANARČKOV 40 din PAPIGA SKOBČEVKA 60 din VSAKDANJE IN PRAZNIČNE JEDI 180 din PLODOVKE 60 din ČEBELARSTVO HOdin KUNCI 60 din VZGOJA LONČNIC HOdin NAŠE MAČKE HOdin MALA ENCIKLOPEDIJA NARAVE 160 din MALI VETERINARSKI PRIROČNIK 160 din VRTNO ZELENJADARSTVO HOdin MIKSOMATOZA 30 din ZA VSAKOGAR NEKAJ 0 VINU HOdin ZGODBE IZ GRMOVJA 100 din ABC ŠKROPLJENJA 50 din BIOLOŠKO PRIDELOVANJE HRANE 160din VAROZA 50 din DOMAČE ŽGANJE 60 din ZDRAVE IN OBOLELE NOGE HOdin HIDROPONIKA 50 din VRTNARSKE TEHNIKE 160 din KOZJEREJA 60 din PLAKAT GOBE 40 din RAZMNOŽUJEMO PLEVELI 60 din OKRASNE RASTLINE 160 din TRATE 50 din BRAJDE 60 din MALI DRUŽNI PSI 160 din REZANO CVETJE 180 din MED-ZDRAVILO, ŽIVILO 40 din VARSTVO SADNEGA DREVJA 60 din SLADKOVODNI AKVARIJ 180 din KOKTAJLI 160 din VRTNARJENJE POD FOLIJO CVETOČE SOBNE RASTLINE 60 din IN STEKLOM 180 din OD OBIRANJA SADJA DO PRODAJE 190din SADJE V NAŠI PREHRANI 100 din BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI VZPENJALKE IN OVIJALKE 50 din V OKRASNEM VRTU 60 din KOLINE 50din V SADNEM VRTU 320 din BONSAJ 70 din NAROČILNICA Priimek in ime Naslov Poštna številka in kraj Naročam knjige Knjige bom plačal — po povzetju - v treli obrokih., prvi obrok povzetje. Najnižji znesek 20 din. Podpis: Št. os. izkaznice: Knjige lahko kupite tudi v knjigarnah. RUTROniC It i if -4i ' Handelsgesellshaft m.b.H., Radetzkystrasse 18, A-9020 Celovec, Avstrija C S 1 s Computer-Systeme TEL:(9943)463 514 871 FAX: 463 514 873 / Osebni računalniki PC-AT 286, PC-AT 386 v različnih konfiguracijah, sistemi za namizno založništvo, matrični in laserski tiskalniki, profesionalni grafični sistemi za računalniško animacijo, CAD, CAM ... Izbrali smo nekaj zanimivosti iz našega prodajnega programa: r. t Z S v r r i s i. s s i: l s r DEM n v AUTRONIC PC AT-286/12.............................................. 1.600 CPU 12(16) Mhz, 1 Mb RAM on board, Floppy disk Mitsubishi 1.2 Mb 5.25*, 2x sedali, 2 x parallel port, Hercules compatible graphic card (720x348), double FD/HD controler VVD 1006 (1:1) Western Digital, Keyboard Cherry, DESKTOP ČASE (digital display, Keylock, Rešet, Turbo switch, 200 Watt Power supply) Trdi disk NEC D3142 44 MB/25 ms............................750 Trdi disk SEAGATE 251-1 40 MB/28 ms........................620 Monitor SAMSUNG B/W 14" TTL................................250 ADDONICS Msync B/W 14"(1024 x 768).........................540 Miška GENIUS GM 6......................................... 75 Miška Logitech CS...........................................170 Matrični tiskalnik STAR LC-10..............................410 Laserski tiskalnik STAR LP 8................................3.585 P n c b g h i; k n n ii n k S( Laserski tiskalnik Hevvlett Packard S.Hi 4.600 k' st Z( Cene so neto fco Celovec. Garancija 12 mesecev. Servis v Ljubljani. le ' v. Obiščite nas v pašem prodajnem salonu v Celovcu, kjer smo vam na d, voljo vsak delavnik med a in later 14. in 18, uro. Vse dodatne informacije p< (dinarska prodaja, cenik celotnega prodajnega programa, itd.), lahko p dobite tudi v našem predstavništvu (Autronic d.o.o, Kardeljeva pl. 17, il tel. 345-161/int.322) v Ljubljani, kjer se bomo z vami radi pogovorili in ^ vam pred nakupom svetovali. rc ________________________________________________________________________________^ P