UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Letna naročnina, Italija	. . Lir 8.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna inozemstvo . .	. . » 13.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo, USA	dol. 15
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Mk
Leto XXX. - Štev. 44 (1527)	Gorica	-	četrtek,	9.	novembra	1978	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	200
Cerke« brez dogem m brez vodstva? HSter fOflaii 0 SlOVEIISki IMI«
Tako bi lahko naslovili govor, ki ga je pok. papež Pavel VI. imel leta 1972. Zadnji koncil, pravi Pavel VI., je sprejel dve odlični pravili in sicer naj se Cerkev obnavlja s časom in naj se vključi v dogajanje sedanjega sveta. Toda ti dve pravili se velikokrat napačno tolmačita.
ČLOVEŠKE ŽELJE
Nekateri hočejo, naj bi se Cerkev odrekla težko umljivim resnicam in ostala pri tistih, ki odgovarjajo ljudskemu umevanju. Cerkev naj bi se odrekla od Boga razodetim resnicam in ohranila le dosežke človeškega umovanja. Na žalost se to tu in tam dogaja in se tako katoliški nauk prazni svoje nadnaravne vsebine in trdnosti.
Poleg te težnje, naj bi bila Cerkev brez dogem, se pojavlja druga in sicer naj bi Cerkev bila brez vodstva, brez avtoritete bodisi na ravni učenja kakor na ravni vladanja: osvobojena in pristopna vsem, ki želijo, naj bo zgolj duhovna, brez moralnih in družbenih vezi. Cerkev brez hierarhije, brez cerkvenih zapovedi, brez pokorščine, brez liturgičnih predpisov, brez žrtev. Toda kaj je Cerkev brez Križa?
Potem so nekateri, ki priznavajo Kristusa, toda brez njegovega križa in brez vstajenja. Ta ogromna praznina, ki tako nastane, naj bi bila še brez nečesa drugega: brez razločka med Cerkvijo in svetom, brez vere, upanja, ljubezni in moralnih zapovedi. Pri tem se sklicujejo na človeške filozofije, ki vidijo v človeku in v človeški dražbi ideal oziroma malika, ki naj usmerja življenje. Toda brez Boga, kakšno življenje more obstati?
BREZ BOŽJE OBLEKE
Ob teh grenkih ugotovitvah Pavla VI. razmišlja p. VVerenfried van Straaten takole:
Pravljica pripoveduje, da je živel neki premeten človek, ki se je izdajal za izvrstnega krojača. Pa je prišel h kralju in mu ponudil obleko, kot je ni imel še nihče, takšno, da so jo lahko videli samo pametni ljudje. Ker kralj ni hotel biti v vrsti nespametnih, je zatrdil, da je obleka res imenitna. Tudi kraljica ni hotela biti med nespametnimi in je pohvalila obleko svojega moža. Isto so storili dvorjani.
Toda kralj je le čutil, da je nag. Kljub temu je sklenil, da bo z novo obleko šel na bližnjo parado. Ljudje so bili opozorjeni, da bodo novo kraljevo uniformo videli samo pametni in modri državljani. Ker tudi med državljani nihče ni hotel veljati za nespametnega, je vse ljudstvo pozdravilo kralja z mogočnim ploskanjem. Toda neki deček, ki ni nič slišal o novi kraljevi uniformi, je zaklical: »Glej, glej, kralj hodi v spodnjih hlačah!«
Ta pravljica lepo pojasnjuje želje tistih, ki trdijo, da Cerkev mora biti gola, to je brez božje obleke, češ da je takšno hotel imeti Kristus svojo nevesto, brez dogem, brez avtoritete, brez zapovedi. A takšna Cerkev je le njihova iluzija.
Pavel VI. je pogosto opozarjal na napačne razlage koncilskih dekretov in na skrivljene novotarije, ki so jih na mnogih krajih vpeljali v imenu koncila. Gre za anarhijo, pred katero ne smemo molčati. Gola Cerkev, brez verskih resnic, brez hierarhičnega vodstva, brez pokorščine in 11-lurgičnih predpisov, brez žrtev in križa, brez vere, upanja, ljubezni, brez morale ni Kristusova Cerkev.
OD KRISTUSA IZROČENA OBLEKA
Vendar ni dovolj, da take pojave v Cerkvi obsojamo, potrebno je, da se sami prenovimo. Ce mi kaka novost v liturgiji ni všeč, ne bom zaradi tega zavrgel maše, zakramentov, molitve. To bi bilo isto, kot bi Cerkev hotel sleči njenih božjih prvin. Ce mi kaka določba koncila ni pogodu, ne bom zavrgel koncila v celoti, ker bi to pomenilo, da zametujem avtoriteto Cerkve, da sem torej s tistimi, ki hočejo Cerkev »brez«. Med takimi je napr. nadškof Lefebvre.
Nevesta Kristusova mora imeti tisto ob-
leko, s katero jo je odel njen ženin Kristus. Ta obleka so razodete verske resnice, tudi resnica o poslednji sodbi in večnem pogubljenju. Potem so nove evangeljske zapovedi, zlasti zapoved ljubezni do bližnjega, to se pravi tudi do takih, ki drugače mislijo kot mi. So zakramenti kot sredstva milosti in našega posvečenja, ki jih zato ne smemo prezirati, tudi spovedi ne. Končno je tu še cerkvena hierarhija, so papež in škofje, je vesoljni cerkveni zbor. O njih je rekel Kristus: »Kdor vas posluša, mene posluša.«
Zato kristjani ne smemo in ne moremo oblačiti ali slačiti Cerkev po svojem okusu in modi. Tudi sam papež tega ne sme. Ostati mora takšna, kot jo je Kristus hotel imeti.
Na nas je, da jo takšno sprejmemo in ji ostanemo zvesti. Sv. Pavel bi rekel: »če pa kdo oznanja drugačno Cerkev, naj bo preklet.«
•	Igor Šafarjevič, 55-letni profesor matematike v Moskvi je v pogovoru s časnikarjem iz zahodnega sveta izjavil, da Rusija potrebuje povratka k Bogu. Pariška univerza ga je povabila, da pride v Pariz na podelitev častnega doktorata, pa je povabilo odklonil iz bojazni, da bi mu bil onemogočen povratek v SZ.
V	jubilejni številki »Našega tednika« je tajnik NSKS odgovoril tudi na nekaj vprašanj v zvezi s samostojnim nastopanjem koroških rojakov, posebno še v okviru Koroške enotne liste (KEL) na deželnih volitvah 1975 in povedal med drugim: »Če hočemo obdržati svojo identiteto, moramo ostati samostojni!«
Že leta 1973 so slovenski Korošci nastopili samostojno na občinskih volitvah, poželi razmeroma dober uspeh in ustanovili Klub občinskih odbornikov, ki vskla-juje enotno nastopanje na občinski ravni. Ta klub je v povezavi z NSKS organiziral samostojen nastop tudi leta 1975 na deželnih volitvah. Slovenska lista KEL tedaj ni dosegla sicer izvolitve lastnega zastopnika v koroški deželni zbor, toda med vsemi listami koroških Slovencev je po zadnji vojni odnesla največje število glasov. To je bilo znamenje, da se koroškoslovenski človek rešuje malodušja do lastne narodnosti in da je treba po tej poti nadaljevati.
Poleg .tega je ta lista zbližala medsebojno slovensike ljudi na Koroškem in pokazala, da je v njih še zdravo narodno jedro. Po tem enotnem nastopu so koroški Slovenci prvič enotno pripravili bojkot zloglasnega ugotavljanja manjšine leta 1976. Damoklejev meč, ki je dolga leta visel nad njihovimi glavami, češ, če boste preveč glasni, vas bomo pa prešiteli in se bo ugo-
Pred kratkim je italijanski zunanji minister Forlani dal za ljubljanski dnevnik »Delo« intervju, v katerem odgovarja na razna vprašanja v zvezi z odnosi med Italijo in Jugoslavijo, zlasti z izvajanjem Osimskih sporazumov. Minister Forlani je tako odgovarjal posebej na vprašanja o ekonomskem delu sporazumov z načrtovanjem industrijske cone na Krasu (kjer je podčrtal tudi vlogo mešanih komisij, skrb za ekološko ohranitev ter delo, ki ga je opravila posebna medparlamentarna komisija, ki je bila na obisku v naši deželi) ter v širšem smislu z odnosom Jugoslavije do Skupnega evropskega trga.
Nas pa tu posebej zanima tisti del intervjuja, ki neposredno govori o slovenski manjšini in njeni zaščiti. Dopisnik ljubljanskega dnevnika je ministra vprašal, če namerava italijanska vlada predložiti globalni zakon o zaščiti celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji v duhu Osimskega sporazuma.
Zunanji minister je tu najprej poudaril, da velja 8. člen izključno za pripadnike obeh manjšin
tovilo da vas niti ni — ter tako hromil vsako večjo pobudo za dosego najnujnejših pravic te skupnosti, se je z bojkotom razblinil v nič. Slovenski Korošci so se rešili dolgoletne more in prvič po dolgem času spet začeli načrtovati tudi svoj socialni in kulturni razvoj v prihodnosti, medtem ko so se doslej bojevali samo za golo narodnostno .preživetje.
Vidimo torej, kako silnega pomena je samostojno nastopanje, četudi se na prvi pogled zdi, da ne prinaša zadovoljivih uspehov in da bi moralo vse priti in se reševati hitreje. Položaj na zamejskem Primorskem je v primeri s Koroško samo navidezno nekoliko boljši. Tudi tu nas politične in gospodarske sile večinskega naroda spodrivajo, le da nekoliko bolj zakrinkano. Ker v goriškem pokrajinskem svetu npr. več kot dve leti ni bilo zastopnika samostojne slavonske liste, se iv njem kljub nekaterim slovenskim predstavnikom na listah tujih strank o Slovencih sploh ni govorilo. Če ne bi bilo samostojne slovenske liste, potem tudi druge stranke, predvsem komunistična in socialistična, iki vključujejo slovenske glasove, ne bi imele niti za potrebno, da imajo na svojih listah kakega slovenskega predstavnika, saj ne bi bilo več možnosti, da bi se napredni slovenski glasovi utegnili pridružiti samostojni slovenski listi.
v bivših conah A in B, ki sta bili prej zaščiteni po londonskem Memorandumu oz. iz njega izhajajočem posebnem statutu. Dodal je, da isti člen tudi določa, da obe strani obdržita že obstoječe notranje zakonske norme v zadevi in da bosta poskrbeli v spoštovanju notranjega prava za ohranitev zaščitne ravni pripadnikov obeh etničnih skupin, kot izhaja iz sedaj zapadlega posebnega statuta.
Forlani je pri tem pripomnil, da je pa Italija v okviru suverenosti italijanske države ustanovila posebno komisijo za preučitev problemov celotne slovenske manjšine in da bo ta potem predložila svoje zaključke. Dodal je, da v tej komisiji sodelujejo tudi slovenski politični in kulturni predstavniki. S posebnimi ukrepi — je dodal zunanji minister — so bile tako že ustanovljene slovenske šole v goriški pokrajini, preko dežele Furlanije-Julijske Benečije in čl. 3 njenega statuta pa je bila izdana že vrsta ukrepov v korist slovenske narodne skupnosti.
Ob koncu je Forlani izrazil željo, da bi tudi Jugoslavija v podobnem duhu zaščitila italijansko narodno skupnost v svojih mejah.
Ob Forlanijevih izjavah bi se dalo marsikaj zapisati. Predvsem to, da ni dal nikake nove razjasnitve v zvezi z roki, ki naj bi privedli do dokončne zaščite naše narodne skupnosti v celoti. Kot vemo, je rimska komisija že dolgo v nekakem mrtvilu, saj se njeno delo odvija odločno prepočasi.
V	resnici ni prave politične volje od strani rimske vlade za rešitev problema. To dokazuje že sama predložitev pred kratkim objavljenega zakonskega dekreta o Slovencih na Tržaškem, ki ga je vsa slovenska javnost (in tudi sama deželna uprava) odločno odklonila. Do kdaj še bo treba čakati?
Kar pa zadeva ministrove izjave o zaželeni zaščiti italijanske manjšine v Jugoslaviji lahko rečemo samo to, da imajo istrski Italijani v jezikovnem oziru veliko več kot Slovenci v Italiji. Seveda v splošnem političnem smislu pač ne morejo uživati večjih svoboščin od svojih slovenskih oz. hrvaških sodržavljanov, toda politični sistem je pač takšen kot je.
Upamo le, da bo res prišlo do premaknitve z mrtve točke. V tem smislu se že gibljejo predstavniki Slovencev v Italiji in skušajo z novimi akcijami predstaviti pristojnim forumom potrebo po takojšnji rešitvi perečih vprašanj.
Gradnja cerkue u Novi Gorici
V zadnji škofijski okrožnici se je koprski škoi dr. Janez Jenko obrnil na svoje vernike s prošnjo, naj bi prispevali za gradnjo cerkve v Novi Gorici. Med drugim pravi:
V katoliški Cerkvi je bil čut za medsebojno pomoč vedno živ. Danes se po svetu nabere precej pomoči z a misijonske dežele. V Italiji posebej nabirajo za Katoliško univerzo v Milanu, v Nemčiji sta znani zlasti dve akciji za pomoč deželam Tretjega sveta, postna nabirka Misereor in Ad-veniat v adventu za Latinsko Ameriko. V Avstriji veliko naberejo otroci okoli Svetih treh kraljev za afriške misijone. Koroški Slovenci že vrsto let vzdržujejo študij mnogih bogoslovcev v misijonskih deželah.
Tudi pri nas na Primorskem se je po drugi svetovni vojni, zlasti pa po potresu 1976 marsikaj naredilo z združenimi močmi, s požrtvovalnostjo naših vernikov. Sedaj stojimo pred najbolj zahtevnim povojnim delom — gradnjo nove župnijske cerkve in župnišča v Novi Gorici. Vam vsem je znano, da se je ta gradnja dolgo načrtovala. Zdaj bo gradnja končno stekla. Uspeh je seveda odvisen od božjega blagoslova in od vaše velikodušnosti. Nova župnija božjega Odrešenika šteje okoli 7.000 ljudi. Vendar so skoraj vsi priseljenci, ki se še niso povsem ukoreninili. S svojimi močmi nikakor ne bodo mogli postaviti kraju in potrebam primerne cerkve in župnijskega doma. Nujno je potrebna pomoč vse škofijske skupnosti. Nekaj smo že zbrali prejšnje leto.
Nekatera pripravljalna dela so že v teku, tako raziskovanje tal gradbišča, razpis natečaja za idejni načrt nove stavbe. Z zemeljskimi deli naj bi začeli prihodnjo jesen, do tega časa bi pa bilo potrebno plačati gradbišče ter komunalne prispevke. Skupni stroški bodo predvidoma znašali okoli 4 milijarde starih dinarjev, kar je izredno visoka številka. Če računamo, da imamo v koprski škofiji približno 40.000 nedeljnikov, bi moral vsak nedeljnik, naj bo otrok ali star, premožen ali reven prispevati 100.000 starih dinarjev, do zberemo potrebno vsoto. Če bi razdelili to vsoto na tri leta, bi bilo treba vsako leto dati več kot 30.000 starih dinarjev. Gotovo otroci, ki sestavljajo najmanj tretjino nedeljnikov, ne morejo od svojega nič dati, ker še ničesar ne zaslužijo. Njihov prispevek bi prišel dejansko od njihovih staršev. Obrnili smo se že in se bomo še za pomoč od drugih, vendar bomo vsekakor morali glavni delež prispevati sami.
Ne smemo dopustiti, da bi zaradi pomanjkanja denarja Nova Goricaa ostala brez nove, za verski razvoj tako potrebne cerkve. K letošnjemu velikodušnemu daru naj nas spodbuja beseda apostola Pavla: »Kdor obilno seje, ba tudi obilno žel« (2 Kor 9, 6). Bog se v velikodušnosti ne da prekositi. Milost Gospoda Jezusa z vami!
*	* *
Sedaj je Nova Gorica cerkveno razdeljena na dve župniji, ena ima svoj sedež na Kapeli in jo vodijo frančiškani, druga pri cerkvi sv. Trojice na kronberškem pokopališču; župnišče je v neki hiši sredi Nove Gorice, kjer stanuje sedanji župnik Rudolf Gašper in kjer imajo začasno tudi sv. mašo v garaži. Župniku Gašperju pomaga še kaplan.
Nova cerkev naj bi bila dostojna zgradba, ki 'bi delala čast temu naj mlajšemu slovenskemu mestu ob državni meji. Zato so predvideni stroški tako visoki. Po škofovi volji je bila oznanjena za novo cerkev po vseh cerkvah koprske škofije nabirka. Ponekod je bila izvršena preteklo nedeljo 5. novembra, drugod pa bo prihodnjo nedeljo 12. novembra, ki je Martinova nedelja.
■	V Sieni sta se sestala italijanski predsednik vlade Andreotti in zahodnonemški kancler Schmidt. Pogovarjala sta se o novem evropskem denarnem sistemu, ki naj bi stopil <v veljavo 1. januarja 1979 in zagotovil večjo stabilnost denarja v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
Papež Janez Pavel II. je poromal v Assisi
V razdobju nekaj ur je sv. oče v nedeljo 5. oktobra obiskal grobova zavetnikov Italije: sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarine Sienske. Da se čim bolj vključi v svojo novo zemljo, je dejal Janez Pavel II., se je odločil za obisk teh dveh grobov. »Vedno mi je bila ta zemlja, Italija, blizu. Sedaj mora postati moja druga domovina in zato sem danes na tak način hotel izraziti svojo povezanost z njo. Hočem postati deležen vsega njenega zgodovinskega bogastva, pa tudi njene sedanje stvarnostih
V Assisiju ga je na trgu pred baziliko sv. Frančiška pričakalo 10.000 oseb. Sv. oče je prisostvoval maši, ki jo je opravil kardinal Oddi in pri kateri se je v prošnjah molilo za vse, iki pospešujejo mir in mednarodno slogo. Po maši je obiskal grob asiškega ubožca, pred odhodom pa je nagovoril zbrano množico. Dejal je, da je poslanica sv. Frančiška kaj kmalu prešla meje Italije in dosegla tudi Poljsko. »Ti, ki si približal Kristusa svojemu času, pomagaj
nam Kristusa približati tudi našim težkim in kritičnim časom. Ti časi pričakujejo Kristusa z velikim hrepenenjem, čeprav se tega premnogi ne zavedajo. Približujemo se — je dejal sv. oče — letu dva tisoč po Kristusu. Se ne pripravljajo dnevi novega adventa, ponovnega rojstva Kristusovega? Mi vsak dan v evharistični molitvi izražamo to pričakovanje. Ti, sv. Frančišek Asiški, pa nam pomagaj približati Kristusa Cerkvi in sedanjemu svetu! Pomagaj nam, da se bomo znali soočiti s problemi današnjega človeka: socialnimi, gospodarskimi, političnimi, kulturnimi in civilizacijskimi, z njegovim trpljenjem, dvomi, zanikanji, stranpotmi, kompleksi, napetostmi in nemirom. Pomagaj nam vse to prevesti v preprosti in plodni evangeljski jezik, da bo Kristus mogel postati vsem pot, resnica, življenje.«
Po povratku v Rim je Janez Pavel II. obiskal cerkev Santa Maria sopra Minerva, kjer je pokopana sv. Katarina Sionska. Po maši je v kratkem govoru označil svet-
nico za učiteljico in vodnico papežev, ki so zapustili Rim. Ona je vidno znamenje poslanstva žene, ki ga ima v Cerkvi: Kristusova Cerkev je istočasno Cerlcev-mati in Cerkev-žena. Prav v teh dveh izrazih je ženska vključena v skrivnost Cerkve. Naj bi sv. Katarina navdihovala tudi njega, ki je za stalno prišel v Rim.
+
■	V soboto 4. novembra je sv. oče Janez Pavel II. sprejel kardinale, ki so mu prišli čestitat za njegov god. Papež je v odgovoru opozoril na veličino svojega patrona Karla Boromejskega. Bil je eden velikih uresničevalcev sklepov tridentinskega koncila ter zavzet pospeševalec semenišč. Ni se pustil nikdar ustrahovati. Bil je služabnik trpečih, bolnih, na smrt obsojenih. V svetnikovem imenu so hoteli starši Karola Wojtyla, domača župnijska skupnost in poljska zemlja njega pripraviti vse od začetka na posebno službo v Cerkvi v okviru zadnjega koncila, ki si je nadel izvesti toliko za človeštvo pomembnih nalog.
Za samostojno pot
IZ KANALSKE DOLINE
Iz Beneške Slovenije
~\~ dr. Frane Tončič
TEM Bil IMA
V	petek 3. novembra zvečer je v ljubljanski kliniki umni dr. Frane Tončič, zaveden Slovenec, plemenit po značaju, odločen protifašist, ugleden pravnik.
Rodil se je 29. septembra 1893 v Hrušici pri Podgradu na slovensko-hrvaški jezikovni meji. Gimnazijo je dovršil v Pazinu, se vpisal na univerzo na Dunaju, končal pa je pravne študije v Padovi in postal kasneje samostojen odvetnik v Trstu. V Trstu je do zatrtja slovenskega tiska urejeval najprej dnevnik »Edinost«, kasneje pa tednik »Novice«. Leta 1940 je bil zaradi svojega narodnostnega in protifašističnega delovanja aretiran in naslednje leto na drugem tržaškem procesu obsojen na 16 let. Po zlomu Italije se je vrnil iz ječe v Castelfrancu (Emilija) v Trst, kjer je oil do leta 1945 še dvakrat aretiran. Po vojni je bil med ustanovitelji skupine neodvisnih Slovencev, vendar je kasneje iz nje izstopil. Dolga leta je bil predsednik začasnega upravnega odbora Kulturnega doma v Trstu kakor tudi predsednik društva slovenskih pravnikov.
Naj povemo še nekaj lepega o pokojniku, kar drugi listi niso prinesli. S svojim vplivom pri levičarskih Slovencih, ki jih je vodila OF, je dosegel, da je nehalo nasprotovanje vpisovanju v slovenske šole v Trstu in Gorici, ki je bilo napovedano od 10. do 15. sept. 1945. Kot piše Bogdan C. Novak v Koledarju Goriške Mohorjeve
Na Dunaju je pri založbi Rhombus izšla nova knjiga pisatelja Leva Detela, ki jo je napisal v nemščini. Gre za kratek roman, ki se imenuje »Spoštovanje vzbujajoče kretnje vladanja« (Imponiergebarden des Herrschens).
Detela pripoveduje zgodbo nekega navideznega krojača, ki zaide v čudno mesto 7. imenom Trist, oziroma Trest, Trost, Triista, Trast, Trdost ali pa, kot je označeno v zadnjem, osmem poglavju knjige TTRRSSTT. Gre za besedne igre in posebne premene, ki pa vse kažejo Detelovo povezanost iin navezanost na mesto Trst, s katerim se je v novem romanu nekoliko literarno poigral.
Krojač, ki zaide v Trst, si namreč domišlja, da je kralj. Zato ga zaprejo, oziroma pošljejo v bolnišnico za duševne bolezni. Lev Detela na zanimiv način razmišlja o problemu duševnih obolenj, istočasno pa razglablja načine slabega vladanja in obkladanja ljudi. Delo je napisano v izvirnem jeziku, ki postavlja v resnici običajno uporabo jezika pod vprašaj. Avtor namreč želi, da uporabljamo kritičen jezik, v katerem iz določene razdalje motrimo samega sebe, družbo, ki nas obdaja, in stvari ter ideologije.
Knjiga je zelo lepo opremljena, vezana v platno, natisnjena na dobrem papirju in se je pravkar uvrstila v izbor za najlepše natisnjeno avstrijsko knjigo tega leta. Temu primerno cena knjige niti ni visoka: 112 šilingov.
Iz knjige je Lev Detela bral v okviru Avstrijskega knjižnega tedna 4. novembra v dunajskem Hofburgu, medtem ko bo 30. novembra predstavil novo knjigo in iz nje bral v dunajskem Literarnem društvu (Osterreichische Gesellschaft Tur Literatur). 9. novembra je predaval Detela v okviru srečanja gradiščanskega Hrvatske-ga akademskega kluba (HAK) o krščanskem socializmu v Sloveniji pred vojno in po vojni. Predavanje je bilo v nemščini.
*	* *
Lev Detela je pravkar oddal v tisk dve novi nemški kmjigii, ki bosta izšli naslednje leto. Prva knjiga je industrijski roman o fantastičnosti sodobnega sveta in se imenuje Pogovori pod tovarniškimi dimniki.
V	drugem delu je Lev Detela zbral svoje nemške dramske tekste, v katerih žigosa vojno, potrošniško zmedo, korupcijo in nečlovečnost. Poleg dram »Umor nekega očeta« in »Zdravljenje črvov« bo v delu natisnjena predvsem Detelova obširna groteskna drama Tisočletna vojna (Der tau-sendjahrige Krieg), v kateri postavlja Detela na oder tiranije od Julija Cezarja do Adolfa Hitlerja in Josipa Stalina — in to na parodističen način. Knjiga, ki jo je izdalo Višješolsko filozofsko združenje na Dunaju, bo imela naslov Tisočletna vojna. P rotim Hita rižem je tudi osnovno sporočilo Detelove knjige. Delo Pogovori pod tovarniškimi dimniki pa bo izšlo pri založbi Rhombus, kjer izhaja večina Detelovih nemških del.
Kot tretji nemški natis pripravlja avstrijski Institut za narodne skupine prevod Detelove leta 1977 pri celovški Mohorjevi
družbe 1978, je »Primorski dnevnik« z dne 11. sept. 1945 v daljšem članku napadel dr. Srečka Baraga, ki je postal 18. avgusta tistega leta strokovni svetovalec za slovenske šole pri Zavezniški vojaški upravi (ZVU), češ da je izdajalec in da naj slovenski starši svojih otrok ne zaupajo takim izdajalcem. Dr. Baraga je dobro vedel za izjavo vrhovnega poveljnika ZVU polkovnika Bowmana, da se bodo slovenske šole odprle le, če bo dovolj učencev in profesorjev. Dr. Baraga se je zatekel za pomoč h katehetu Škabarju, ta pa ga je povezal z dr. Tončičem. Baraga je nato dr. Tončiču na tajnem sestanku razložil, da ne bo slovenskih šol ne v Trstu in ne v Gorici, če vpis ne uspe. Korist bodo imeli lahko le Italijani. Dr. Baraga se z dr. Tončičem ni nikdar več srečal. Da pa je uspel, je bil dokaz članek v »Primorskem dnevniku« 13. septembra 1945, v katerem je list pozval, naj se slovensko dijaštvo v celoti vpiše v slovensko šolo v Trstu in Gorici. ZVU je bila presenečena nad tako velikem številu vpisanih, saj so ji Italijani dopovedovali, da Slovencev v Trstu skorajda ni. Zaradi tako številnega vpisa je ZVU ustanovila v Trstu nižjo in višjo realno gimnazijo ter trgovsko akademijo, v Gorici pa nižjo in višjo klasično gimnazijo in poznaje še slovensko učiteljišče. Led je bil prebit. Pri tem ima tudi dr. Tončič nemalo zaslug.
izdane knjige o slovenskih koroških pesnikih in pisateljih, ki je preje — kot podlistek — izhajala tudi v Našem tedniku.
V	spomin vseh naših padlih v prvi svetovni vojni
Združenje »Srednjeevropska omika« (Ci-vilta Mitteleuropea) je naslovilo na župane vseh občin, ki so bile priključene leta 1918 italijanski državi sledečo izjavo:
Pred šestdesetimi leti se je zaključila evropska tragedija prve svetovne vojne. Z njo je izginita s pozorišča zgodovine več-narodna srednjeevropska država Avstro-Ugrska. Naši narodi, ki so stoletja živeli drug ob drugem, so bili razdeljeni in so tonili v vrtincu nacionalizmov, ki so povzročiti fašizem, nacizem in ostale posledice, katere še prenašamo.
Zgodovinska in človeška sodba, ki je dozorela v naših narodih prek najhujših izkušenj je dokončno obsodila vsak nacionalizem. S tem se poraja ponovno med nami prepričanje o potrebi nove ureditve, ki naj bo nadnarodna in srednjeevropska.
Kljub temu italijanska nacionalna država, ki je preplavila naše kraje s spomini svojih vojakov in tistih — izredno redkih med nami — ki so se zanjo borili, vztraja z vsiljevanjem pozabe spomina naših očetov in dedov, ki so se borili in so padli v avstro-ogrski vojski in mornarici.
Klanjamo se pred spominom italijanskih vojakov, padlih v absurdni napadalni vojni, ki jo je sprožila njihova vlada, hočemo pa tudi vedno ostati zvesti spominu naših padlih vojakov.
Zato se upira še prej naši demokratični vesti kot našim čustvom in našemu razumu, da se stalno in sistematično pozablja na naše padle vojake. Ko se jih obrobno spominjajo, jih licemersko omenjajo kot »tuje« vojake, kot da bi bili padli vojaki današnje male Avstrije in ne naši vojaki, vojaki skupne domovine naših narodov.
Tako misli velika večina našega prebivalstva in v njihovem imenu vabimo vse, da se začenši s tem novembrom 1978 da pobuda za spominsko svečanost naših padlih vojakov. Tako bomo vsaj delno popravili nezaslišano krivico, ki so jo storili italijanski nacionalistični krogi, ki so hoteli z molkom in pozabo prikriti resnico, da so se naši očetje borili proti Italiji in padli v obrambi svoje zemlje.
■ V Bagdadu se je zaključil »arabski vrh«. Države udeleženke (brez Egipta) so izdale skupen dokument, v katerem obzirno obsojajo ravnanje Egipta, ki se je odločil za samostojno pot iskanja miru ter znova potrjujejo pravico Palestincev do lastne države. Na sestansku sta se spravila Irak in Sirija, vodja Palestincev Arafat pa je navezal dialog z Jordanijo in Irakom. To je bilo vse, kar se je dalo na tem sestanku doseči.
■ Ugandske čete, okrog 3.000 po številu, so zasedle 1.800 kv. kilometrov tanzanijskega ozemlja do reke Kagera, ki jo je ugandski diktator Idi Amin proglasil za novo državno mejo.
■ Italija je v soboto 4. novembra slovesno proslavila 604etnico zmagoslavnega zaključka prve svetovne vojne, čemur pa je sledilo kar precej »Kobaridov«, katerih pa se današnji rod manj rad spominja. Tudi letos je bila glavna slovesnost v kostnici padlih v Sredipolju. Na proslavo sta prišla sam predsednik republike Pertini in obrambni minister Ruf fini. Ta je imel tudi uradni govor. Opoldanske ure je 'Pertini preživel z vojaki v vojašnici »Zappala« v Avianu, popoldne pa je obiskal Vittorio Veneto, kjer je znova govoril minister Ruf-fini. Pametne besede je izrekel v pozdravnem govoru krajevni socialistični župan Pizzol: »Po Vittoriu je bilo na žalost več "Caporettov” za našo deželo. In tudi danes doživljamo tak Kobarid: gospodarska kriza, nasilje, razkrajalne težnje v družbi. Treba bo najti isti pogum iz najtežjih časov, ki se jih spominjamo in jih spremeniti v nov Vittorio Veneto.«
■ Na dvodnevnem obisku v Beogradu se je mudil konec preteklega tedna italijanski notranji minister Rognoni, kamor ga je povabil Franjo Herljevič, ki je odgovoren za notranjo varnost države. Pogovor je tekel o načinu, kako najbolj učinkovito zavarovati javni red in se zoperstaviti akcijam mednarodnega terorizma.
■ Voditelj avstrijske socialistične stranke Bruno Kreisky je doživel preteklo nedeljo neprijeten poraz. Čeprav je njegova stranka in osebno on sam vse storila, da bi se volivci na ljudskem glasovanju izrekli za gradnjo jedrske centrale v Zwen-tendorfu pri Dunaju, se je pa 50,47 % volivcev izreklo proti gradnji. Zaradi te zavrnitve je Kreisky celo ponudil odstop vodstvu svoje stranke, vendar vodstvo te ponudbe ni sprejelo. Seveda pa je Krei-skyjev neuspeh povzročil zaskrbljenost v socialističnih vrstah, saj so bili socialisti do sedaj že dolgo vrsto let navajeni zmagovati. Prihodnje leto v oktobru na parlamentarnih volitvah se bo videlo, ali še uživajo zaupanje volivcev.
■ Obe zbornici (Cortes) sta s 325 glasovi proti 6 nasprotnim in 14 vzdržanim odobrili novo špansko ustavo, tki bo potem, ko jo bo še španski narod odobril z ljudskim glasovanjem, nadomestila frankistič-no ustavo iz časa zadnje državljanske vojne. Nova ustava odpravlja smrtno kazen, uzakonja svobodo tiska brez cenzure, proglaša svobodo kulta brez prvenstva katoliške Cerkve, priznava zakonitost razporoke in določa volivno pravico z 18. letom namesto dosedanjih 21 let.
■ Sovjetska vesoljca Kovaljenko in Ivančenko sta zaključila svoj vesoljski polet, 'ki je trajal 140 dni. Med tem sta se jima pridružila po dvakrat dva sovjetska kozmonavta in po eden kozmonavt iz Poljske in Vzh. Nemčije. Vesoljske avtomatične tovorne ladje so vesoljcema trikrat v času kroženja dostavile vsakič po 2,5 tone materiala od goriva do hrane, pošte in raznih znanstvenih naprav.
■ Iranska vlada je hotela pokazati prebivalstvu, kam vodi nasilje ulice, če se mu nihče ne zoperstavi. Cel dan preteklo nedeljo so lahko demonstranti divjali po teheranskih ulicah, ne da bi jih vojska ali policija pri tem ovirala. Demonstranti so opustošili številne trgovine, banke, kinodvorane in javne urade, zažgali sedež finančnega ministrstva in ministrstva za informacije kakor tudi poslopje britanskega poslaništva. Opustošenje so doživeli tudi sedeži raznih letalskih družb, med njimi Alitalia. Ministrski predsednik Jaafar Ša-rafi Emami je ob vsem tem divjanju smatral za najbolj pametno, da odstopi. Vlado je vodil komaj deset tednov.
Nemški škof o novem papežu
Med zadnjo nemško škofovsko konferenco v Fuldi se je aug9burški škof Jožef Stimpfle dvakrat sestal s takratnim krakovskim kardinalom Wojtylom. Po izvolitvi za papeža je dejal o njem: »Novi papež dobro pozna naravo komunizma. Kot nadškof v Krakovu si je pridobil številne izkušnje. Na račun komunizma si ne dela nikakih utvar, prav tako je nezaupen do zahodne potrošniške družbe. V svojih esejih, ki so bili večinoma objavljeni v francoskih časopisih, s teološko globino svari pred propadom Zahoda. 'Nič manj nepopustljivo trd kot primas Višinski je bil do komunizma in je odklanjal zgodovinski kompromis med krščanstvom in komunizmom. Ko so domači oblastniki sklenili preprečiti zidavo cerkve v Novi Huti pri Krakovu, je nadškof Wojtyla organiziral prostovoljno delo, ki so ga izvedli delavci. Danes je cerkev v Novi Huti mogočna moderna zgradba, znamenitost industrijskega področja, ki naj bi (proslavljalo Lenina in njegovo zamisel družbe.«
Živahni »Dom«
Beneškoslovenski mesečnik, farni list »Dom« je izredno zanimivo in spretno urejevan ter pisan, četudi na preprost način. Zadnja številka z velikim poudarkom poroča o novem papežu Poljaku, nadalje prinaša dobre kritične članke, pisane v beneškem slovenskem narečju in v italijanščini, ker imajo naši Benečani le italijansko šolo. In še novice iz beneških vasi. Posrečena je vrsta člankov o živalih, saj je znano, da zlasti mladež pod vplivam italijanske šole pozablja domača slovenska oz. narečna imena za ivrste živali in rastlin, ki so bila še pred kratkim v vaškem življenju tako vsakdanja. Kritično omenja list tudi odgovore beneških županov na vprašalno polo o jeziku in kulturi v Slov. Benečiji, a daje obenem priznanje odgovoru županov iz občin Grmek in Sovodnje, ki sta odgovorila, da so v tistih (krajih ljudje zmeraj govorili slovensko in da bi bilo pametno poučevati domači jezik tudi v šoli.
Demokristjani proti Slovencem
Videmska DC je poslala beneškosloven-skim županom zaupno okrožnico, v kateri jim naroča, kako naj izpolnijo vprašalno polo za komisijo, ki jo je ustanovila vlada in ki naj bi preučila položaj slovenske skupnosti v naši deželi. Okrožnici je bilo priloženo tudi pismo videmskega prefekta. Zato so bili tudi odgovori beneškosloven-skih županov popolnoma popačeni z ozirom na dejansko stanje. Med vsemi cvetkami, ki so jih navedli, je bila tudi trditev, da Slovenski Benečani nasprotujejo uvedbi tujega (tj. slovenskega) jezika v šole. Ta zaupna okrožnica nosi podpis demokrščanskih poslancev Beorchia in Torosa.
Demokrščansika stranka se že leta ni tako spozabila kakor s to zadnjo okrožnico. Kljub temu, da po Osimu ne varčuje z izjavami o sožitju, sodelovanju ob meji in naravnost o pripravljenosti do globalne zaščite slovenske skupnosti. Ta poteza kaže, da se ta stranka, ki sicer nosi krščansko ime, v bistvu vse do danes ni rešila liberalnega nacionalizma, svoj čas tipičnega za italijansko meščansko družbo.
Srebrni jubilej slovenske gospodarske ustanove
Pred kratkim je slavila 25-letnico svojega obstoja slovenska ikreditna zadruga »Sloga« v Argentini. Zadruga ima danes že nad
2.000	članov. Ob tem jubileju bo izdala okrog sto strani obsežen »Slovenski telefonski imenik« (za Argentino), ki ga bo razdelila članom, posameznikom in organizacijam.
»Sloga« nadaljuje staro slovensko zadružno tradicijo med slovenskimi rojaki v Argentini. iNjeno vodstvo bo v prihodnje omogočilo, da si bodo člani prek zadružne pisarne poravnavali tudi račune za plin, vodo, elektriko, razne davščine, kakor tudi članarine, dobrodelne prispevke, naročnine za tisk ipd. Zadostoval bo telefonski klic.
Za prihodnje leto imajo v načrtu prireditev »Exposlov 79«, na kateri bodo prikazali slovensko moč in iznajdljivost v svetu. Razstava bo tako za slovensko kot za argentinsko javnost.
»Sloga« je v prvi polovici letošnjega leta kar podvojila obseg prometa v celem lanskem letu. Vodstvo se še vedno trudi pridobiti novih članov, tako da bi dosegli število 3.000. Nudijo ugodne obresti pa tudi posojila pod ustreznimi pogoji. Tako je ta zadruga eden najboljših zgledov slovenske podjetnosti v svetu.
UTRIP CERKVE
• Ustanova Balzan je letošnjo nagrado za mir podelila m. Tereziji iz Kalkute kot priznanje za njeno delovanje v blagor in razumevanje med ljudmi. Vsakokratna nagrada je 500.000 švicarskih frankov (250 milijonov lir). Prvič je nagrado prejel papež Janez XXIII. v maju 1963 malo pred smrtjo.
• Dnevnik češke partije »Rude pravo« je svojim bralcem šele 27. oktobra sporočil, da ima katoliška Cerkev novega papeža z imenom Janez Pavel II.; ni pa časopis niti z besedico omenil, katere narodnosti je in kako se piše. Omenjeni list ima samo eno skrb: ali se bo Vatikan kot sopodpisnik helsinške liste še naprej boril za mir v svetu, za mednarodno sodelovanje in zmanjševanje napetosti v svetu. Pa bi bilo bolj umestno, da bi zaskrbljenost izrazil na račun Moskve.
• V tisku je slovaški prevod sv. pisma, ki so ga pripravljali 35 let. Doslej so Slovaki 400 let uporabljali češki prevod.
Odprtje nove osnovne šole v Ukvah
Preteklo soboto 4. novembra so v Ukvah v Kanalski dolini izročili namenu novo šolsko poslopje. Šolo so zgradili s sredstvi, ki so jih zbrali na Tirolskem, nekaj pa je primaknila tudi dunajska vlada. Poleg župana iz Naborjeta, pod katerega spadajo Ukve, so se udeležili slovesnosti zastopniki s Tirolske, naše dežele, avstrijski konzul, zastopnik videmskega nadškofa. Govori so potekali v italijanščini in nemščini, samo domači župnik Gariup je ob blagoslovitvi zmolil molitev tudi v slovenščini. Pač pa je domači pevski zbor zapel nenapovedano kot prvo slovensko pesem, saj bi se lahko tudi tokrat zgodilo, da bi ga hitro odklonili, če bi po sprva furlanski in nemški pesmi hotel zapeti še slovensko, kot se je to zgodilo ob položitvi temeljnega 'kamna za isto šolo.
Od takrat se je spremenilo toliko, da je zastopnik Južnotirolske ljudske stranke zaželel, da bi se v tej šoli poleg jezika Danteja (italijanščine) poučeval tudi jezik Goetheja (nemščina) in Prešerna (slovenščina). Vprašanje pa je, če je mislil iskreno. Južnotirolska Ijudstka stranka bo na evropskih volitvah pirhodnje leto postavila lastnega kandidata, iki pa ob samo tirolskih glasovih nima možnosti za izvolitev; zato tokrat prijazna beseda njenega zastopnika tudi za Slovence.
V	resnici pa se ta stranka za pravice Slovencev kot tudi drugih narodnih skupnosti v Italiji prav malo briga. To je pokazala že ob ponesrečeno zrežirani slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za ukovško šolo lansko poletje, ko so pregnali z odra pevce, ki so hoteli zapeti slovensko in je prav ona spodbudila gradnjo šole v slovenski vasi, na kateri naj bi poučevali poleg italijanščine tudi nemščino, a brez slovenščine, češ da spada Kanalska dolina v nemško jezikovni prostor?! Tako je poročal južnotirolski nemški tisk.
Z GORIŠKEGA
Štandrež Kritična ocena spremembe regulacijskega načrta. Na svoji zadnji seji je štandre-ška sekcija SSk podrobno analizirala spremembe, ki jih vnaša novi regulacijski načrt, predvsem na južnem delu mesta. Sejo je vodil tajnik Božidar Tabaj.
štandreška sekcija SSk predvsem ugotavlja, da miso bile sprejete zahteve štan-dreške skupnosti, da se spremeni tudi ubi-kacija industrijske cone in avtoporta. Še vedno vztraja pri tej zahtevi, ki je bistvene važnosti za ohranitev značilnosti Štan-dreža in da se s tem tudi reši obkolitve tako obsežnih infrastruktur.
Kar se tiče cestnega omrežja sekoija nasprotuje pretiranemu širjenju Tržaške ceste ob industrijski coni, ker bi s tem oškodovali vrsto obstoječih hiš. Če je že potrebna razširitev, naj se ta izvede na škodo letališča in industrijskega področja.
PD »F. B. SEDEJ« IN ŠZ »BRDA«
vabita v »Sedejev dom« v Števerjanu, kjer bo v nedeljo 12. novembra ob 16. uri
NAGRAJEVANJE
ZMAGOVALCEV X. ŠPORTNEGA TEDNA
povezano bo s kulturnim programom. PD »Štandrež« bo nastopilo s 'komedijama »ANALFABET«, in »GUMB« v režiji Mire Štrukljeve
Površine, namenjene servisnim službam (ob ulici Sv. Mihaela, Trivigiano in Mon-ttJllo), so preobsežne in bi jih bilo treba skrčiti na polovico. Tudi nekatere zelene povišine v središču vasi nimajo pravega smisla in samo ovirajo pri popravilih obstoječih hiš.
Nezadostna je tudi določitev prostora za športno igrišče. Načrtovalec je namreč tik ob vhodu v igrišče postavil skupino ljudskih stanovanj, ki onemogočajo dostop in vsaiko razširitev igrišča.
Tudi obrtniki niso zadovoljni z novo varianto, saj ni v Štandrežu področja, kjer bi lahko postavili delavnice. Sekcija SSk je že od vsega začetka predlagala, da bi v okviru obstoječe industrijske cone določili področje za obrtniško dejavnost.
Odbor sekcije je vzel na znanje, da so bili nekateri predlogi sicer sprejeti, toda celotna revizija načrta je nezadostna in je zato štandreška sekcija SSk kritična do tega, kar je bilo do sedaj narejenega in pričakuje, da bo občina sprejela še druge predloge in zahteve.
iiiiiimiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiitii
Izšla je noua Detelova knjiga
ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TRST:
Kristjani iz oči v oči
Bigi
Praznik mladih ’78
Od 3. do 5. novembra je potekal v prostorih tržaškega semenišča »Praznik mladih 78«. Vpisanih udeležencev je bilo 250, vendar se je v nedeljo 5. novembra število prisotnih povečalo na 300. Sodelovala je tudi slovenska mladina, ki se je predstavila kljub veliki propagandi le v manjšem številu.
To srečanje je bilo v okviru tržaškega škofijskega zborovanja, ki se bo slovesno začelo 7. decembra letos v stolnici sv. Justa in zaključilo v Pomorski postaji 10. decembra. Pobuda za praznik je prišla iz vrst mladih, ki sodelujejo pri VIII. komisiji. Ta se zanima za družbene probleme, predvsem pa za iz družbe izrinjene.
Mladi so čutili potrebo, da bi dali sami svoj delež zborovanju. Tako se je pred dvema mesecema začela priprava na srečanje. Pri organizacijskem odboru ni sodelovala samo mladina, ki je že vključena v komisijah. Izrazita je bila tudi prisotnost mladih, ki so bili pismeno informirani o vidikih srečanja. Tudi pri organizaciji so Slovenci aktivno delovali, saj so poskrbeli za dvojezične lepake za informacijo tržaške javnosti.
Italijanska mladina nas je sprejela z navdušenjem in vsestransko upoštevala. Sami so čutili potrebo po dvojezičnosti in po globljem spoznavanju naše problematike. Srečali smo se v petek 3. novembra ob 17. uri. Vsak se je lahko vpisal in se
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na
SREČANJE S PESNIKOM ŠTEFANOM TONKLIJEM
ob izidu njegove pesniške zbirke »Argen-tinsko-slovenski odmevi«. Predstavil ga bo prof. Martin Jevnikar. Srečanje bo v ponedeljek 13. novembra ob 20.15 v društvenih prostorih, ul. Donizetti 3.
kijučil v določeno majhno skupino, ki ni presegala deset udeležencev. Po kratki predstavitvi programa in po čajanki je sledilo delo po skupinah, ki je težilo za tem, da se spozna osebnost in problematika posameznika. Poleg dela je bilo na programu tudi predvajanje filma.
Nadaljevali smo v soboto zjutraj po kratki molitvi. Zanimanje prisotnih se je osredotočilo na vprašanju: kako se današnja mladina lahko aktivno vživi v svoje okolje. Zvečer smo prisostvovali skupini CUT (Centro universitario teatrale) La stanza iz Brescie, ki nam je predstavila dramo Pedra Calderona de la Barca »Življenje je sen« in to v dvorani Sv. Marije Velike.
Naslednji dan so predstavile skupine konkretne odgovore na vprašanje: Kaj moram narediti, da se izboljša stanje tržaške Cerkve in okolje, v katerem živini. Opoldne je sledilo skupno zborovanje s škofovo prisotnostjo, kjer je vsaka skupina predstavila svoje zahteve. Skupaj smo se zmenili za ponovno srečanje že v teku tega meseca. Na programu je uresničitev mladinske konzulte, ki bo koordinirala delo sledečih skupin: 1. skupina za javno informacijo, 2. skupina za socialne pro-
bleme in prostovoljno delo, 3. liturgična skupina, 4. skupina za politična vprašanja, 5. skupina za vprašanje ženske v Cerkvi in današnji družbi.
Delovanje smo zaključili v semeniški cerkvi s slovesno mašo, ki jo je daroval tržaški škof Bellomi skupaj z desetimi duhovniki.
Poudariti je treba, da je praznik izborno uspel. Sodelovanje udeležencev je bilo zelo zaivzeto. Kljub številni prisotnosti je pri delu prišla svobodno do izraza dejavnost posameznika. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se srečanja udeležili mladi različnih ideologij, ki so prav tako izrazito prispevali k uspelemu srečanju. Vsi so želeli nadaljnjih pobud, kjer bi se lahko srečala vsa tržaška mladina, bodisi italijanska kot slovenska. Cilj naj bi bil isti: aktivno z božjo besedo koordinirati vsestransko delovanje tržaške Cerkve s široko družbeno problematiko v Trstu.
Rosana Purger
Nezaupnica trž. obč. odboru
Nezaupnico odboru tržaškega župana Cecovinija je izglasoval tržaški občinski svet. Zanjo so glasovali DC, PSDI, PRI, PSI, PCI in SSk. Sedanji župan pripada pisani »Listi za Trst«, ki je na zadnjih občinskih volitvah požela (največ glasov, sestavila manjšinski odbor in dala izvoliti župana, ker se druge stranke medsebojno niso mogle zediniti. Sedaj čakajo, da bo Cecovinijev odbor odstopil, toda njegova stranka je dala vedeti, da bo ostal na mestu vse do glasovanja o proračunu prihodnjo pomlad.
Preokret na bolje
Ministrski svet se je ugodno izrekel v zvezi s priznanjem samostojnosti slovenske industrijske šole v Trstu. Ta šola se že nekaj let nahaja pod upravo podobne italijanske šole in doslej so bila vsa posredovanja in prošnje v cilju, da bi se osamosvojila, zaman.
Sedanje ugodno mnenje o njeni samo-
PASTIRICA URŠKA
Knjige Goriške Mohorjeve družbe so pred izidom. Knjižni dar bo obsegal kot vsako leto štiri knjige. Med njimi je tudi povest v zgodovinskem okviru »PASTIRICA URŠKA«, ki jo je napisala goriška pisateljica Zora Piščanc, bralcem GMD že dobro znana, za 440-letnico prikazanja Matere božje na Skalnici.
Zgodba objame obdobje petih let od neke junijske sobote po binkoštih leta 1539 do posvetitve romarskega svetišča 12. oktobra 1544. V to obdobje je vključena poleg Urške Ferligojnice, Marijine videnke, ki je zgodovinska oseba, še vrsta drugih oseb, ki so tedaj živele, obenem pa pisateljica razpleta zgodbo, ki je sad njene ustvarjalne domišljije.
Pisateljica prikaže predvsem Urško, ki zvesto izpolni Marijino naročilo »Reci ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in milosti prosi!« Ob njej je slepi Jan, ki ga Marija ozdravi in vso pripoved zelo popestri. Jan je po besedah pok. dr. Rudija Klinca »zelo posrečena pisateljičina ustvaritev«.
»Pastirica Urška« je najbolj zajetna od štirih knjig, ki jih bo letos izdala GMD. Ima 224 strani in jo krasi več slik. Pisana je živahno v slogu slovenskih večernic, zato smo prepričani, da bo imela mnogo bralcev ter zadovoljila mlade in odrasle.
Zlasti pa pričakujemo, da bo pripomogla k ponovnemu ovrednotenju te starodavne in za primorske Slovence nekdaj tako privlačne in pomembne božje poti. Ko hodimo na vsemogoče tuje božje poti, na Sv. goro preveč pozabljamo. Naj bi nam bila »Pastirica Urška«, ko jo bomo prebirali, v spodbudo, da se tudi mi navzamemo vneme za Marijino slavo. Prav gotovo bo potem knjiga dosegla namen, zaradi česar je bila napisana in v okviru GMD izdana.	__
Mladinska komisija SSk v Trstu pripravlja uvodni politični seminar za mlade. Začne se v nadeljo, nadaljeval pa se bo med tednom zvečer. Podrobne informacije o vsebini in o urniku nudijo na strankinem tedežu tel. 69126 med 17. in 19. uro.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiuiiiiiRiuiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiniiiiiHiiiiiuiuniuiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiimiNiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiihiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
Ob odhodu iz Gradca sem še dolgo raz- rija, je tudi pri sejah konference dekanov. med župnijo in duhovnikom provizori-mišljal o vsem, kar sem slišal.
Skupina Slovencev, ki se vsako drugo nedeljo v mesecu zbira k slovenski službi božji v Milanu. Ta mesec bo srečanje v nedeljo 12. nov. ob 16. uri pri Sv. Tomažu, ul. Broleto
stojnosti s strani pristojnih krogov je sicer zelo razveseljivo. Vprašanje pa je, kdaj se bo ta samostojnost uresničila. Tržaška senatorka Gherbez je o tej zadevi naslovilo vlogo na prosvetnega ministra.
Mazači spet na delu
Fašistični mazači so pomazali vrtna vrata in napisne table slovenske osnovne šole v Skednju v Trstu s kljukastimi križi, napisi »s’ciavi«, »slavi bastardi« ipd. Na učilnici italijanske šole iste stopnje pa so razbili šipo.
Nabrežina
Šolski izlet. Izvršil se je 9. oktobra v režiji staršev in šole. Najprej so otroci obiskali Avber, kjer je pokopan duhovnik Virgil Šček, po katerem nosi ime osnovna šola v Nabrežini. V avberski župni cerkvi so se udeležili sv. maše, nato pa položili venec na Ščekov grob. Po Avberju je bil na vrsti ogled gradu-muzeja Bistra pri Vrhniki. Tu je bilo za vsakega nekaj: od gozdarsko4esnega oddelka, prek živalskega in lovskega pa do staroprevozniškega z raznimi vozili in kolesi. Pa je bila na sporedu še ena točka: Postojnska jama, ki vsakogar navduši.
30-letnica smrti Iga Grudna. Domače društvo, ki nosi po njem ime, ga je v kratkem času ponovno proslavilo. 22. oktobra je bila v občinski telovadnici proslava s petjem, recitacijami, nastopom harmonikarja in čarodeja. V soboto 28. oktobra zvečer je nastopil v društvenih prostorih oktet »Gallus« iz Ljubljane in zapel kar
Mešani pevski zbor »Marij Kogoj« iz Trsta priredi v nedeljo 19. novembra ob 16. uri
v kapucinski cerkvi na Montuci
KONCERT RELIGIOZNIH SKLADB
ob sodelovanju
—■ sopranistke VILME BUKOVEC IN
— organistke MIRJAM TOZON iz Ljubljane
— dirigent: NADA ŽERJAL-ZAGHET
Vljudno vabljeni!
20 pesmi, ki so številno občinstvo zelo navdušile. Za 19. novembra se pa pripravlja odkritje spomenika v čast domačega pesnika na križišču drevoreda za cerkvijo, ki bo združeno s primernim programom.
Zahvalna nedelja. V Nabrežini smo jo praznovali v nedeljo 5. novembra. V cerkvi je bila zahvalna pesem ob okusno urejenem oltarju s pridelki z vrtov in polj, pred cerkvijo pa so skavti in dekleta delili ob vinu kostanj in druge dobrote. Seveda je bil tudi blagoslov motornih vozil. Isto se je ponovilo pri drugi maši za italijanske vernike.
Dokument o turističnem razvoju devin-sko-nabrežinske občine. Predstavljen je bil na občinski seji 3. novembra. V bodoče naj bi veljalo načelo, da se narodnostno razmerje v občini ne sme več spreminjati. Na žalost je slovensko prebivalstvo zaradi zmanjšane rodnje otrok v upadanju. V Sesljanskem zalivu in v obalnem pasu so vse nove gradnje prepovedane. Pospeševal naj bi se obmorski pa tudi kmečki turizem ter ustanovil naravni park ob reki Timavi.
Sestanek ravnateljev slov. šol
Ravnatelji vseh slovenskih šol Gorice in Trsta so se zbrali 30. oktobra na posvetu, na katerem so obravnavali vprašanja, ki zadevajo delovanje slovenskih šol v obeh pokrajinah.
Na tem srečanju so ravnatelji ugotovili, da <je po uspelem bojkotu volitev v okrajni in pokrajinski šolski svet poteklo skoraj leto dni, ne da bi se vprašanje ustanovitve šolskih okrajev za slovenske šole premaknilo z mrtve točke kljub izjavi, ki jo je dal decembra 1977 minister Malfatti.
Prisotni ravnatelji so enoglasno izrazili zaskrbljenost zaradi nevzdržnega stanja, ki tare slovenske šole, katerim odrekajo pravico do tako važnega organa.
Ravnatelji so prišli do zaključka, da je y luči obstoječih zakonskih predpisov možna pravna ustanovitev slovenskih šolskih okrajev. Zato so poverili ožjim predstavnikom nalogo, da seznanijo vse merodajne in odločujoče forume z nujo in pravico, da tudi slovenska šola doseže vse tiste organe, ki ji v demokratičnem življenju pripadajo.
H V Cadenabbiji pri Comu so se sestali voditelji svetovne zveze krščanskih demokratov. Za Italijo so se srečanja udeležili Andreotti, Piccoli, Zaccagnini, Fanfani in Colombo, za Nemčijo Kohl, Gessler in von Hassel, za Belgijo Tindemans, za Francijo Lecanuet, za Španijo Denganga, za Cile Frey. Prisotni so bili tudi zastopniki krščansko usmerjenih strank iz Irske in raznih latinskoameriških držav.
Pastirček št. 2
Na prvi strani je pozdrav novemu papežu Janezu Pavlu II. Katehet piše o dnevu živih in mrtvih. Ljubka Šorli je prispevala priložnostno pesmico o otroku na pokopališču za Vse svete. V zaglavju »Kar lepo po vrsti« zvemo med drugim o Alpah ter o kemiji. Z. S. opiše zdravilno rastlino rman. Ista predstavi poklic gasilca.
Nadaljuje se zgodba Zore Piščančeve iz Kampučije »Beg v svobodo« z originalnimi risbami. »Goriški sprehodi« nosijo že številko 18. Mariza Perat opiše Drevored XX. Septembra, kjer staji na št. 85 Katoliški dom. Na isti ulici je tudi italijanska gimnazija in licej, svoj čas palača grofov For-mentini. Drevored XX. Septembra preide v smeri mesta v ul. sv. Klare, kjer imajo sestre notredamke svoj zavod ter je bil od leta 1623 do 1785 samostan klaris. Zanimivo je tudi zvedeti, da je sedanji poštni urad že trikrat zamenjal svoj sedež.
Marija Mislej s toplimi besedami prikaže pod naslovom »Zarek Kanalske doline« župnika iz Ukev Marija Gariupa. V literarnem koledarju je govora o sejavou duhovnih in kulturnih dobrin škofu A. M. Slomšku. Iz skavtskega življenja je Tomažev zapis »Lov na zaklad«. Tončka Curk pa je napisala zgodbico »Muzika«. Od Zore Sakside sta pesmi »Peter zmaj in veter« ter »O škodoželjni mušnici«, od Ljubke Šorli pa »Sladko delo«. Nekaj posebnega je »Večerna molitev« z Otlice.
V	tej številki je objavljena božična enodejanka »Tudi mi smo betlehemski pastirji«. Ivo Bolčina je uglasbil pesem Ludvika Zorzuta-Fervidusa »Nagrobnica«. Janina pošta je že kar močno narasla. Na zadnjih platnicah pa najdemo običajno »Pastirčkovo razvedrilo«. - j k
Obiski ori sosednjih pastoralnih ustanovah
GRADEC
Sprejel me je F. Fink, voditelj tamkajšnjega pastoralnega urada in predsednik pastoralnega odbora in je po svoji funkciji član škofijskega konzistorija.
Vesel je bil, ker mu je naš naslov »Pastoralna služba« ugajal. Rekel je, da je izraz »lepši in pravilnejši«, saj pove, kar morajo oni šele opisovati, namreč da so »v službi božjega ljudstva«. Po njegovem mnenju je njihov naziv preveč uraden.
Na vprašanje, kdo so še člani konzistorija, pojasnjuje: poleg škofa še dvanajst članov in tajnik, med njimi dva laika. Kon-zistorij, ki je vrhovni vodilni gremij, vrši svoje delo v treh odborih: pastoralnem, upravnem in v odboru za osebne zadeve.
Glavne naloge pastoralnega urada so: stik z duhovniki in župnijami, skrb za izobrazbo in oblikovanje župnijskih svetov, uresničevanje sklepov pastoralnega duhovniškega svčta, kakor tudi sklepov konfe-
rence dekanov, dalje izvršitev nalog, ki jih odredi ordinarij, študij pastoralnih problemov in pregled pastoralnih dejavnosti drugih škofijskih ustanov. Pastoralni urad, kjer delajo poleg voditelja še dva asistenta in dve uradnici, ima več oddelkov (komisij). Ti oddelki rešujejo vprašanja v zvezi z liturgijo, oznanjevanjem, oblikovanjem duhovnikov, župnijskih in dekanijskih svetov. V pastoralni urad so vključeni tudi razni referenti npr. za turizem, za priseljence, za redovnice.
Poslušal sem ga z velikim zanimanjem. Njegovo pripovedovanje je spremljala u-mirjena in odločna zavzetost za delo, ki ga opravlja. Ve, kaj hoče. Posebej me je navdušil pismeni prikaz dela, ki mi ga je dal. V njem berem: Pastoralni urad si prizadeva za institucionalno in še zlasti za karizmatično stran pastorale. Posebej pomembna je karizmatična naloga naše Cerkve. Brez nje bi bili le društvo. Karizmatična stran je duša vseh dejavnosti v škofiji. Obnova škofije ni le obnova struktur, temveč predvsem prenova miselnosti, prenova duha. Cerkev ni sama sebi namen.
V	svojem bistvu je njena naloga služba. Cerkev je upravičena le tako, da obstoji za druge.
Še vedno
pa mislim na sklepni stavek, ki sem ga prebral v situacijskem poročilu pastoralnega urada. Doživljamo bolečo napetost med institucionalno in karizmatično stranjo Cerkve. Marsikoga so cerkvene strukture ranile. Ker vidi le človeške slabosti, meni, da jo mora zapustiti.
DUNAJ
Naslednji teden sem obiskal voditelja pastoralnega urada na Dunaju R. Sclnvar-zenbergerja, ki je bil vrsto let aktiven župnik. Je zelo razgledan, mož jasnih in širokih konceptov.
Osrednje škofijske ustanove so v smislu koncilskega odloka (Š 27, 2) po sinodi 1969-71 na novo preuredili.
Vodilni pastoralni in upravni organ nadškofije imenujejo Ordinariatska konferenca. Ta ima stalne člane (ordinarij, generalni vikar, trije škofijski vikarji, kancler) in člane po službi, to so voditelji raznih škofijskih ustanov: mednje spada voditelj pastoralnega urada.
Člani pastoralnega urada so: voditelj in generalni tajnik ter razni reforenti. Voditelj, ki se mesečno udeležuje sej konzisto-
V	obeh forumih predlaga načrte o pastoralnih dejavnostih, ki jih pripravi njegov urad ali pa jih predlagata duhovniški oziroma pastoralni svet.
Pastoralni urad je obenem tudi tajništvo pastoralnega in duhovniškega sveta. Ta dva se sestaneta tri ali štirikrat letno, oba vodi generalni vikar. Delo obeh svetov se medsebojno prepleta, saj so v obeh številni isti člani. (Pastoralni urad predloži vsako leto svoj predračun najprej duhovniškemu svetu, nato pa konzistoriju v odobritev.
Veliko skrb posvečajo, pripoveduje R. Schwarzenberger, razvoju in delovanju župnijskih svetov. Mandatna doba traja štiri leta. Močno poudarjajo soodgovornost in soodločanje.
Zelo pomembni so v pastorali dunajske nadškofije moški in ženski pastoralni asistenti in župnijski asistenti. Prvi so dodatne moči v župnijah, kjer delujejo redni dušni pastirji. Njihova naloga je pomoč pri verouku, mladinski in družinski pastorali in podobno. Župnijske asistente pa nastavijo v župnijah, ki nimajo svojih rednih duhovnikov. Ti asistenti imajo predvsem dve nalogi: skrbijo za povezavo
jem, v župniji pa opravljajo bogoslužje božje besede, delijo obhajilo, skrbijo za verouk in vodijo župnijske pisarne. Vsak asistent mora biti za svoje delo primerno izobražen.
Obisk na Dunaju mi je znatno obogatil poglede na razvoj pokoncilske Cerkve v Avstriji. Kar sem slišal in doživel, potrjuje tudi knjiga Življenje in delo dunajske Cerkve, priročnik, ki so ga izdali ob sklepu sinode. Knjiga ni le neki kodeks zakonov ali zbirka odredb, temveč daje ob 967 določbah, priporočilih, smernicah, vodilih tudi globoke misli za teološka in pastoralna razmišljanja o življenju in delu sodobne Cerkve.
*	* *
Ko sem iskal in zapisoval te podatke, nisem imel namena trditi, da je pri sosedih vse bolje kot pri nas, da so tam modeli, po katerih naj bi oblikovali našo pastoralo. Saj je popolnoma jasno, da so naše razmere drugačne in v nekih ozirih bolj zdrave. Preko meje »ni vse zlato, kar se sveti.« Lahko pa nam ti zapiski pomagajo, da razmislimo, kaj bi se pri nas moglo in moralo spremeniti in izboljšati.
KONEC
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabi na
CECILIJ ANKO 1378
ki bo v Katoliškem domu v soboto 18. novembra ob 20.30 in v nedeljo 19. novembra ob 16. uri. Nastopili bodo številni zamejski zbori.
Dr. K. Humar govori udeležencem spominske svečanosti v Gonarsu preteklo nedeljo ob spomeniku žrtvam, ki so umrle v taborišču
DAROVI
Mrtvim v spomin, živim v opomin
S temi besedami, ki so zapisane na spomeniku žrtev v zloglasnem taborišču v Dachauu, je začel svoj govor dr. Kazimir Humar v cerkvi v Gonarsu v nedeljo 5. novembra popoldne. Zbralo se je v tem novem bogoslužnem prostoru veliko slovenskih vernikov, ki so prišli z avtobusom iz Gorice, mnogi pa tudi z osebnimi avtomobili.
Sveto mašo zadušnico za vse žrtve go-narskega taborišča in vse žrtve zadnje vojne je opravil župnik slovenske duhovnije v Gorici msgr. Franc Močnik, spominski govor pa je imel dr. Kazimir Humar, ki se je v nadaljnjih besedah spomnil predvsem 800 umrlih v gonarskem taborišču med zadnjo vojno. Skupno z njim smo si tudi mi zaželeli, da ne bi bilo več sovraštva na svetu, da ne bi bilo več vojn. Sveto daritev je popestrilo ubrano petje priložnostnih pevcev iz Gorice, katero je s harmonijem spremljala prof. Lojzka Bra-tuževa.
Po maši so se udeleženci napotili do kostnice na pokopališču. Tu je msgr. Močnik opravil molitve za mrtve, dr. Humar pa je razložil žalostno zgodovino gonar-skega taborišča. Moški zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka je v počastitev vseh rajnih občuteno zapel dve priložnostni žalostinki. - Z. P.
Dijaki obiskali grob Ivana Trinka
V	četrtek 2. novembra so tretji razredi enotne srednje šole v Gorici imeli poučno ekskurzijo v Beneško Slovenijo. Bilo je blizu sto dijakov, ki so skupno s profesorji in ravnateljico šli ta dan na obisk v Nadiške doline, ki pod očakom Matajurjem zaključujejo slovensko narodno ozemlje. Obisk so uporabili tudi za to, da so se ustavili v Trčmunu in šli na grob Ivana
Pokrajinska svetovalka za SSk na Goriškem je v svajstvu predsednika društva »Anton Gregorčič«, ki ima svoj sedež v Gorici, ul. sv. Klare 2, naslovila na župana goriške občine De Simoneja v zvezi z novim goriškim regulacijskim načrtom, ki zelo prizadene koristi slovenskih občanov protestno pismo, v katerem zahteva, da se omenjeni načrt še enkrat preveri, za slovensko občestvo škodljive sklepe pa prekliče.
Gre zlasti za zemljišče Zavoda sv. Družine. Sedanji regulacijski načrt namreč proglaša to zemljišče za »zeleno področje«. Zaradi tega so morale šolske sestre, ko so zidale novi zavod, znižati višino zgradbe, da ne bi bila v opreki s predpisi zelene cone. Novi regulacijski načrt gre preko vsega tega. Prav na najvišji točki tega zemljišča predvideva gradnjo novih stanovanjskih hiš, ki bodo kvarile urbanistična načela in bodo proti interesom tako zakonitih lastnikov kot celega mesta. Naj omenimo, da razpolaga občina s svojim zemljiščem tako na ul. Čampi kot ob Drevoredu XX. Septembra, ki bi ga najprej morala uporabiti za gradnjo novih hiš.
Tako je bila z novim regulacijskim načrtom znava prizadeta slovenska skuipnost, ki je že doslej imela občutno škodo od razlastitev v goriški občini. In kar je slovenska skupnost ohranila kljub preganjanju s strani fašizma, se ji hoče sedaj vzeti v demokratičnem režimu. Zemljišče ob ulicah Čampi in don Bosco, kjer je našel svojo ureditev tudi težko preizkušeni zavod Alojzijevišče, je na tem, da izgubi 50 % površine in se ga tako oropa možnosti za vsak nadaljnji razvoj. Pod izgovorom pomagati revnim občanom z novimi stanovanji se hoče osiromašiti lastnike, ki jih podpirajo Slovenci s svojimi darovi.
Prav tako društvo »Anton Gregorčič« ne soglaša z nameravanim razlaščanjem v ul. Torriani, kjer je večina zemljišča v slovenskih rokah. Smešna je pripomba, da bodo mogli razlaščenci dobiti nove parcele ob bodočem avtoportu, ki jih večina prizadetih ne bo hotela sprejeti.
*	* *
Isto društvo je poslalo tudi pismo na vodstvo ladjedelnice v Tržiču. Tam so slovenski delavci odklonili prispevati denar za spomenik padlim pred poslopjem družbe »Italcantieri«, ker pobudniki spomeni-
™ Trinka, ki po njem šola nosi ime. Ob grobu so dijaki recitirali Trinkove pesmi, pevski zbor je pa zapel tri priložnostne pesmi. Hvalevredno je, da so dijaki izbrali prav dan vseh mrtvih, da so obiskali grob in ob njem tudi pomolili za pok. Ivana Trinka, ki bomo prihodnje leto obhajali 25-letnico njegove smrti.
Začetek koncertne sezone v Gorici
Glasbena matica, ZSKP in SPZ vabijo na koncert, ki ga bo imel v četrtek 16. novembra ob 20.30 v palači Attems v Gorici Trio Tartini iz Ljubljane. Sestavljajo ga Aci Bertoncelj (klavir), Dejan Bravničar (violina) in Ciril Škerjanc (violončelo). Na sporedu so dela klasičnih mojstrov in modernih skladateljev.
S tem prvim glasbenim večerom se torej začne goriška koncertna sezona, kjer bo nastopilo — kot smo že poročali — veliko priznanih ansamblov in solistov. S prihodnjim tednom bodo na prodaj abonmaji, ki bodo na voljo na upravi Katoliškega glasa, pri g. Koshuti v ul. Mameli 8 ter na sedežu SPZ v ul. Malta 2. Cena abonmajev je 8.000, znižani pa 4.000 lir. Vstopnice za posamezne koncerte (pet po številu) so po 2.000, za operno predstavo pa izjemno po 3.000 lir.
• Cerkev sv. Trojice v Ljubljani sodi gotovo med najlepše baročne spomenike. Zadnje čase pa je vzbujala pozornost predvsem z oguljenim pročeljem in padajočim ometom. Mestne oblasti se za to kulturno sramoto niso brigale. Zato so se pa zganili župljani in prijatelji bivše uršulinske cerkve ter s svojimi darovi omogočili obnovo pročelja. Zavod za spomeniško varstvo je prispeval le strokovne nasvete.
ka niso pristali na to, da bi bil napis dvojezičen.
Gre za absurdno stališče, dvakrat nepojmljivo potem, ko so stopili v veljavo Osimski sporazumi in so pred durmi volitve v evropski parlament. Če hoče spomenik biti izraz priznanja vsem delavcem, slovenskim in italijanskim, ki so padli za svobodo, bi sikromen dvojezični napis res ne smel biti problem za organizatorje. Njihovo odklanjanje je žalitev ne le za Slovence, temveč za vse, ki še verujejo v človečanska načela, nasprotovanje italijanski ustavi in zavračanje Listine o človečanskih pravicah.
* * *
Na vprašanje, kako je z izplačilom odškodnine lastnikom zemljišč, ki so bila razlaščena v zvezi z gradnjo priključka na avtocesto Villesse-Gorica je predsednik goriškega pokrajinskega sveta prof. Silvano Pagura pojasnil Mariji Ferletičevi, da so lastniki že prejeli 80 % ovrednotenega zemljišča, končno izplačilo pa bo nakazano takoj, ko bodo končani vsi postopki, ki so v zvezi z razlastitvijo.
* * *
Prof. Pagura je Mariji Ferletičevi tudi odgovoril na vprašanje, kako je s predlogom, da se sedanja slovenska trgovska šola v Gorici spremeni v Tehnični zavod za trgovino z inozemstvom. V odgovoru pravi, da se je goriška pokrajinska uprava prek šolskega skrbništva v Gorici obrnila na prosvetno ministrstvo v Rimu in zahtevala pojasnilo, zafcaj ni še vedno odgovora na vlogo od 14. marca 1977 št. 4095, v kateri se terja ustanovitev te šole, ki ne bo samo zadovoljila zakonitih pričakovanj slovenske narodnostne skupine, ampak bo tudi pripomogla k poslanstvu tega področja, ki je most do dežel srednje Evrope in obdonavskega ozemlja.
* * *
Na sporočilo Marije Ferletičeve, da bo v goriškem pokrajinskem svetu govorila v slovenščini, je prof. Pagura odgovoril, naj poskrbi tudi za italijanski prevod, da bodo vsi navzoči seznanjeni s pristnostjo njenih izvajanj.
* * *
Kar se tiče dvojezičnih napisov na pokrajinskih cestah goriške pokrajine pa prof. Pagura meni, da je pokrajinska uprava že izpolnila vse obveznosti, ki jih je svoj čas vzela nase.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Novomašno posvečenje v Ulmu ob Donavi
Ulm je mesto ob Donavi na Bavarskem.
V	tem mestu je bilo v nedeljo 29. oktobra izredno slavje, ko je tamkajšnji katoliški škof Georg Moser posvetil pet novih maš-nikov iz reda klaretincev; med njimi je bil tudi Slovenec Stanko Rijavec.
Novi mašnik je doma iz Dolenje Trebuše in se je rodil v družini 12 otrok. Stopil je h klaretincem, ki so ga poslali študirat v Rim in nato v Frankfurt. Ko je bil v Rimu, se je pridružil številni skupini slovenskih študentov v večnem mestu, ki so takrat naštudirali komedijo »Scapinove zvijače« in prišli z njo gostovat tudi v Katoliški dom v Gorici. Od takrat traja njegovo prijateljstvo z nekaterimi Goričani, katerih eden je bil na njegovem novo-mašnem posvečenju.
Posvečenje je bilo v katoliški katedrali sv. Elizabete. Verniki in gostje so cerkev napolnili in silno zbrano sodelovali pri obredih posvečenja. Med gosti so bili tudi bratje in sestre g. Rijavca in njegova mama; očeta ni bilo, ker je pred kakim letom umrl.
K posvečenju slovenskega rojaka so prihiteli številni slovenski duhovniki, ki delujejo med izseljenci v Nemčiji in Agliji. Novomašna vabila so bila tiskana v nemščini in v slovenščini. Gospod škof se je spomnil tudi mater novih mašnikov, katere so po maši pri kosilu imele častno mesto ob svojih sinovih pri škofovi mizi. G. Rijavec bo ostal v Nemčiji, da dokonča teološke študije; domov bo prišel prihodnje leto, da bo v Dolenji Trebuši pel novo mašo za svoje rojake.
Klaretinci imajo svojo cerkev tudi v Trstu, in sicer župnijo Brezmadežnega Srca Marijinega v ul. Ruggero Manna; v župniji je šest duhovnikov, med njimi g. Franc Malalan, ki navadno stanuje v Marijinem svetišču na Vejni. V Sloveniji oskrbujejo svetišče Nova Štifta pri Gornjem gradu, kjer sta sedaj gg. Mirko Štok in Anton Surina. Njihov generalni predstojnik je p. Legiša, po rodu Tržačan. Klaretinec je tudi p. Hussu, prevajalec Prešernovih poezij v italijanščino, sedaj v službi v Rimu. Tudi on je bil navzoč pri posvečenju p. Rijavca. Klaretinec iz Brkinov je p. Ivan Tomažič, ki je na Dunaju zgradil že dva dijaška zavoda, Korotan in Koper.
Naša želja je, da bi po končanih študijah miladi Stanko Rijavec prišel v Trst, kjer je tako veliko pomanjkanje mladih slovenskih duhovnikov. Bomo uslišani?
Zdravilna voda
Znana slatina, označena s tremi srci, prihaja kar na vseh pet celin. Iz štajerskega zdravilišča Radenci jo razvažajo po vsem svetu. V Kanadi so je letos že popili kar 155 odstotkov več kot lani vse leto. Ta slatina zdravi ožilje, dihalne naprave in srčne bolezni (krepi srčno mišico). Na dan privre v več vrelcih, Kraljevi, Zdravilni in Petanjski. Zdravilišče Radenci ima 500 postelj (100 zasebnih), do konca avgusta letos pa je zaznamovalo nič manj kot 80.000 prenočitev. Podjetje Radenska upravlja tudi druga zdravilišča, med temi Banske in znane Moravske toplice blizu Murske Sobote.
Za sklad Katol. glasa: C. Č., Sovodnje,
3.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. D. 20.000; A. C. 7.500; N. N., Gorica, 30.000; A. C. 7.500 'lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: dve druž-benici iz Gorice namesto cvetja na grob Tinčke Živec 20.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: T. C., Trst, 20.000; P. E. 20.000 lir.
Marijina družba - Gorica namesto cvetja na grob Tinčki Žiivec, zvesti članici pevskega zbora Mar. družbe za Alojzijevišče in za misijone po 20.000 lir.
Liduška Homik za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine, za Katoliški dom in za Sv. Goro po
10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: botra Silvan in Jožica ob krstu Erike iDornik 10.000 lir.
Ob rojstnem dnevu Roberta Komjanc darujejo svojci za misijone 9.500 lir.
Pavel Mužica, brat Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, Casale Monfer-rato, za Katol. glas in za misijone 10.000.
Za center rakastih obolenj v goriški bolnišnici v spomin Ane Skočaj daruje družina Colja 50.000 lir.
Za skupnost »Družina« na Opčinah: družina Sedmak namesto cvetja na grob Jožeta Petaros 5.000; v isti namen za cerkvene pevce 5.000 lir.
Za cerkev iia Opčinah: Zmaga Čuk-Ko-bau 2.000; Marta Milič ob poroki hčerke Nadje 40.000; Silva in Nino v spomin svojih pokojnih 5.000; Mlač Sonja 10.000; Ban Albina v spomin pok. Pierine Vaclik 5.000; Dolenc Marija v spomin bratov Milana in Pepija 15.000; Dolenc Marija v počastitev spomina pok. Pierine Vaclik 5.000; Sosič Mario 1.000; Vaclik Stano v spomin žene Pierine 20.000; Irma v spomin pok. mame Angele Hrovatin 100.000; družina Škabar Peter v spomin pok. tete Pierine Vaclik 10.000; Ferfila Ana v spomin pok. Pierine Vaclik 2.000; Zecchini-Škabar Ana v spomin očeta Adina 8.000; družina Pahor namesto cvetja na grob Pierine Vaclik 5.000; razni 17.300 lir.
Za cerkev na Banah: Albina Ban v spomin pok. staršev 5.000; Karolina Vidali ob prvi obletnici smrti nepozabnega brata Ernesta 5.000; ista v počastitev 51. obletnice smrti ljubljenega brata Jožefa 5.000 lir.
Za Marijin doni pri Sv. Ivanu v Trstu: Marija Bizjak v spomin pok. Nede Miot 3.000; v spomin pok. Tonči Suban 3.000; Rožica in Gianni Kokorovec v spomin na strica Avguština in Emo Štoka 10.000; Rosana Vatovec in mama v spomin pok. Avguština Matjak 5.000; Štefanija Sola 5.000.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N., Trst, ob prvi obletnici smrti moža 10.000; N. N., Trst, v spomin na pokojno mamo 50.000; Meri in Mira Bole v spomin na poštenega in zglednega odvetnika dr. Fr. Tončiča 20.000; N. N., Trst, 10.000; N. N., Trst, 20.000; ga. Meri, naselje Sv. Sergija, 20.000;	N. N.,	Trst,	9.500;	N.	N.,	Trst,
10.000;	Cervini	15.000;	M. D.,	Gorica 30.000.
Margon Paola daruje za slovenske misijonarje in za Sv. goro po 10.000 lir.
Za misijon p. Rudeža: M. D., Gorica,
30.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Evelina in Zvonko 15.000;	družina	Vidau	10.000	lir.
Za Sv. goro:	M. D.,	Vrh, 1.000	lir.
Za misijone: Štefanija Sola 10.000; Marija Bizjak mali in hči 10.000; Danila Poženel 3.000; Lidija Toroš v spomin tete Antonijete 100.000 lir.
iHsiliiiTrsi/l
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14.. 19.15
Spored od 12. do 18. novembra 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.30 Danes obiščemo Palkišče. 11.05 Mladinski oder: »Tam, mali detektiv«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.30 Psihologija predšolskega otroka. 10.05 Koncert. 11.00 Odlomki iz Sve-vove proze. 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante. 12.20 Vesela glasba. 13.15 'Naša pesem 1978 v Mariboru. 14.10 Kulturna beležnica. 14.20 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Čas in družba. 18.20 Operna glasba.
Torek: 9.30 Poznate Evropo? 10.05 Koncert. 11.00 Podlistek: »Moč preteklosti«.
13.15 Zborovska glasba. 14.10 Literarni utrinki. 14.20 Stara navada, železna srajca.
15.00	Mladi izvajalci. 15.35 Poglejmo v izložbo plošč. 16.30 Čudoviti otroški svet.
17.05 Mi in glasba. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.30 Nekdanji avtorji... 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Radijski variete. 12.20 Odlomki .iz operet. 13.15 Naši zbori. 14.10 Mladi pisci. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mi in glasba.
18.05 »Poštarjeva hči«. Humoreska.
Četrtek: 9.05 Iz južnoameriške folklore.
9.30 Družina v sodobni družbi. 10.05 Koncert. 11.00 Podlistek: »Moč preteklosti«.
13.15 Revija ZCPZ 1977. 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Glasbene oblike in izrazi. 15.35 Priročnik lahke glasbe. 16.30 Kje je napaka? 17.05 Klavirske skladbe v dobi čitalnic. 18.05 Gospodarska društva v pokrajini. 18.25 Operna glasba.
Petek: 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar. 10.05 Koncert. 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe. 12.00 V starih časih. 12.30 Glas in glasba narodov. 13.15 Seghizzi 1978. 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci. 14.20 Pesmi iz polpretekle dobe. 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Vivaldi.
18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.20 Operna glasba.
Sobota: 9.30 Življenje besed. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14jl0 Slovenske povojne revije v Italiji. 14.30 Končno, sobota! 15.35 Iz filmskega sveta. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 18.05 »Alkestis«, izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
•	V četrtek 26. oktohra je tržaški škof Lovrenc Bellomi obiskal ljubljanskega nadškofa J. Pogačnika. Msgr. Bellomija sta spremljala škofov vikar dr. Lojze Škerl in njegov tajnik. V pogovoru je tržaški škof izrazil veselje tržaške Cerkve, da je bil izvoljen za papeža Janez Pavel
II.,	ki je slovanskega rodu kot so tudi slovanskega porekla mnogi verniki tržaške škofije. Čeprav smo v Cerkvi vsi narodi ena družina, pa pri tem ne smemo pozabiti na svoj narodnostni izvor. Tržaški škof je dr. Pogačnika tudi seznanil z načrti o ustanovitvi slovenskega cerkvenega središča v Trstu ter ga povabil na obisk. Ljubljanski škof je vabilo z veseljem sprejel.
★
OBVESTILA
Marijanski koledar 1979 je izšel; prinaša 12 barvnih slik slikarja Slavka Pengova. Koledar je v prodaji pri Fortunatu v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 800 lir. V obeh knjigarnah je na voljo tudi nova knjižica Anton Martin Slomšek. Cena 500 lir. Naslov uprave: Knjižice, Ljubljana, Rakovnik.
Zahvalna nedelja v Štandrežu bo to nedeljo 12. novembra. Ob 10.30 je sv. maša, nato na trgu pred cerkvijo blagoslovitev poljskih pridelkov in kmetijskih strojev.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Obširna dejavnost pokrajinske svetovalke Marije Ferietič