Primorski
Le prvi korak k novim odnosom
-___ Bojan Brezigar
V intervjuju za Primor-sJa dnevnik je tržaški žu-Pan Riccardo Illy napovedal ukrepe v zvezi z rabo slovenščine. Dejal je, da je zadolžil skupino Pravnikov, da preuči vprašanje, poudaril pa je udi, da je treba odnose med Slovenci in Italijani reševati umirjeno in postopoma. Na nas ugovor, da nam to obljubljajo že Pol stoletja je župan dejal, da je to res, da pa so to obljubljali z namenom, da problemov ne bi rešili. On pa želi začeti reševati probleme.
Ukaz, ki ga je župan II-ly izdal v zvezi z rabo slovenščine lahko torej razumemo kot prvi ukrep jega reševanja. Takoj lahko reCemo, da v tem ukazu vidimo pozitivne in negativne značilnosti.
Pozitivni značilnosti sta v dejstvu, da je Illy uradno preklical Staffie-rijeve okrožnice, ki so prepovedovale uradom sprejemanje pošte v slovenskem jeziku in v določilu, da bodo pošto v slovenščini dostavili pristojnemu uradu za prevajanje z namenom, da jo prevede v italijanščino.
Negativni točki sta v dejstvu, da bo občina odgovarjala na pisma v italijanskem jeziku in da bo vračala dopise, s katerimi namerava občan sprožiti upravni postopek z namenom, da se vloga vloži v italijanskem jeziku.
Illyjevi pravni svetovalci očitno svojega dela Se niso dokončali. Omejili so se namreč na sklicevanje na osimski spora-zum, niso pa upoštevali nekaterih drugih aktov, Imt na primer razsodbe ustavnega sodišča štev.
m leta 1982, ki med mmgim jasno določa, da Unajo pripadniki manjšine pravico do odgovora opremljenega s sloven-skim prevodom in ki v nobenem primera ne raz-ocuje med navadno poš-0 in vlogami, s katerimi se zaCenja administrativni Postopek.
Ko torej tržaškemu županu priznavamo, da se )e lotil tega vprašanja, ga moramo seveda opomni-ii. da je njegov sedanji n*az lahko le prvi korak * drugačnemu odnosu med javno upravo in občani slovenske manjšine. Pričakujemo, da mu bodo v kratkem Času sledili drugi, ki bodo dokončno uredili odnose med slovensko manjšino m tržaško občino, ki so Im Ulyjevi predhodniki Po nepotrebnem tako zelo zapletli.
OBČINA TRST / VPRAŠANJE SLOVENŠČINE
llly je razveljavil Staffierijev ukaz
Afera se je začela, ko je listarski prvak prepovedal sprejemanje slovenskih dopisov
TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je preklical okrožnico župana Liste za Trst Giulia Staffierija, s katero je prepovedal občinskim uslužbencem, da sprejemalo dopise in vloge v slovenskem jeziku. Staffieri se je sicer skliceval na tuje jezike, v bistvu pa je bila njegova odredba namenjana izključno proti slovenskemu jeziku.
Illy sedaj dovoljuje uradom, da sprejemajo dopise v slovenščini, ki jih bo nato prevedla občinska prevajalska služba. Občina bo na te dopise odgovarjala le v italijanščini, hkrati pa bo sprejemala uradne dokumente le v italijanskem jeziku, od pošiljateljev bo zahtevala ustrezne prevode.
Afera o slovenskih dopisih se je zaCela leta 1988 z znano Staffierijevo okrožnico, ki jo je leta 1992 preklical komisar Sergio Ravalli. Staffieri pa je kmalu popravil komisarjevo "napako" in izdal novo prepoved sprejemanja slovenskih dopisov.
VeC na 4. strani
Št. 26 (14.772) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1 mn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
POLITIKA / O
7096 AA
60090201
OSREDNJA KNJISNICA S *VILHARJA
TRG REVOLJČI JE 1 !•'P ,. 1 32 66001 KOPER
Tudi Berlusconi stopil v »gnečo«
Svojo odločitev je zaupal televizijski kaseti Njegov korak je izzval vol reakcij
RIM - Silvio Berlusconi je dokončno odločil, da se odpove vsem funkcijam v okviru svojih založniških podjetij in stopi na politično prizorišče. Svojo odločitev je zaupal televizijski kaseti, ki jo je »pilil« ves torek, nakar se je umaknil v neko tajno zavetišče, od koder preži na reakcije italijanskega političnega in družbenega življenja. Ne bo pa dolgo zdržal daleč od televizijskih kamer, zato lahko pričakujemo, da bo že danes ali jutri sklical tiskovno konferenco in povedal svoje. Sicer je bistvene razloge svoje odločitve že objasnil na dolgo in široko. Glavni razlog pa je, kot pravi, »da noCe veC živeti v neliberalni državi, ki jo vodijo nezrele sile in ljudje, trdno povezani s politično in gospodarsko porazno preteklostjo«.
VeC na 3. strani
Nove zamenjave v ruski vladi
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin naj bi z dekretom imenoval novega finančnega ministra, ki bo zamenjal dosedanjega ministra Borisa Fjodorova, ki je včeraj sodelovanje s sedanjo vlado dokončno zavrnil.
»Novi finančni minister bo iz vladnih vrst«, je povedal predsednik vlade Viktor Cemomirdin, ki je hkrati skušal zavrniti Spekulacije, da se poleg dosedanjega prvega namestnika finančnega ministra Sergeia Dubjina za ministrski stolček poteguje tudi drugi namestnik Andrei Vavilov. Fjodorova pa bi lahko zamenjal tudi bolj pragmatični kot radikalni ekonomist Vladimir Sčebakov, ki pa povabila za sprejem
v novo službo Se ni prejhel. »Ko bo dekret podpisan, boste izvedeli vse«, je dejal ministrski predsednik Cemomirdin. Urad za informiranje ruskega premiera pa izjave o tem, kdo bo zasedel položaj finančnega ministra, ni želel dati.
Jelcin, ki naj bi že danes odpotoval v Peter-sburg, je včeraj po desetih dneh pregovarjanj le sprejel odstop Fjodorova, ki je na Zahodu pomenil simbol za rusko zavezanost tržnim reformam. »Le malo možnosti je, da se bo Moskva s sedanjo vlado uspešno spopadla z divjajočo inflacijo in da bo stabilizirala gospodarstvo,« je dejal eden od zahodnih diplomatov. (Reuter)
ZDA / CLINTONOV GOVOR O STANJU FEDERACIJE
Wanted: zdravje in varnost
-r
TRST
Kriza se zaostruje
TRST - Mesto je doživelo vCeraj Se eno odmevno demonstracijo delavcev Tržaškega arzenala sv. Marka proti naklepu Fincantie-rija, da obrat postopoma zapre, a takšni protesti se bodo nadaljevali vsak dan vse dotlej, dokler ne bodo uslužbencem končno zagotovili, da ne ostanejo na cesti. Arzenal pa je le vrh ledene gore, ki skriva v sebi še kopico drugih kriznih sredin. O tem sta se pogovarjala včeraj tudi tržaški župan Riccardo Illy in predsednik deželne vlade Ren-zo Travanut.
Na 5. strani
S strašilno pištolo streljal v Charlesa
SYDNEY - V Sydneyju je včeraj med praznovanjem dneva Avstralije neki azijski študent s strašilno pištolo napadel princa Charlesa. Mladeniča, ki je s tem dejanjem protestiral zaradi ravnanja avstralskih oblasti s kamboškimi ilegalnimi priseljenci v Avstraliji, so varnostniki in prisotni takoj zbili na tla, tako da ni bil nihče ranjen.
Na 13. strani.
V Bosni novi spopadi
SARAJEVO - Včeraj, le dan po incidentu v Kaknju, je bilo v vasi Tidiči ranjenih sedem vojaških policistov muslimanske vojske, ki so spremljali konvoj ZN s hrano prebivalcem osrednje Bosne. Tiskovni predstavnik Visokega ko- • misariata za begunce Janovvski je povedal, da so iz hiše streljali na spremstvo konvoja in odvrti granato, ki je ranila sedem vojaških policistov. V torek pa so prebivalci Kaknja, ki ga nadzoruje muslimanska vojska, obkoliti konvoj s pomočjo in pretepli vojaške policiste, enega pa ranili s strelnim orožjem, Čeprav je spremstvo pred tem streljalo v zrak in množico poskušali razgnati.
VVASHINGTON - Boj proti kriminalu in reforma zdravstva bosta najpomembnejši nalogi ameriške administracije v letu 1994. Tako je napovedal predsednik Bill Clinton, ko je med svojim včerajšnjim govorom o položaju federacije prvič izpolnil ustavno dolžnost ameriških predsednikov. Ražsikave javnega mnenja takoj po govoru so pokazale, da si je Clinton zadal prave naloge. Kar 84 odstotkov Američanov je pozdravilo predsednikov na-stoop, pa Čeprav se vsi morda ne strinjajo z najmanj dvemi desetletji obveznega zapora za kriminalce po treh nasilnih dejanjih in z zdravstvenim zavarovanjem za vse Američane. Ameriška konservativna opozicija je v strahu pred prevelikimi uspehi takoj obtožila demokratskega predsednika, da je ukradel njihove zamisli o boju proti kriminalu, s svojo zakonodajo pa bo šele povzročili težave v zdaj
uspešnem zdravstvenem sistemu.
V zunanji politiki pa bo Clinton Se naprej podpiral razvoj demokracije v svetu in spodbujal globalni gospodarski razvoj. »Demokracije se ne bojujejo, ampak trgujejo,« je povedal predsednik. Clinton je Se enkrat obljubil pomoč pri okrevanju najbolj bolehni demokraciji sveta - tisti v Rusiji - ter poudaril privrženost dobri obrambni pripravljenosti ZDA, Ce bo po-komunističnim poskusom s tržnim gospodarstvom spodletelo. Tudi govor o položaju federacije je pokazal, da bi se Bill Clinton najraje ukvarjal z notranjo politiko in z globalnim gospodarstvom. Toda zaradi nevarnih mednarodnih kriz bo moral najbrž posvetiti ve C pozornosti diplomaciji, na primer severnokorejskemu jedrskemu vprašanju. VVashington je v sredo napovedal pošiljko raket »patriot« Južni Koreji.
Barbara Kramžar
PREDNAROČNINA
NA
PRIMORSKI DNEVNIK
za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994.
Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar.
Čestitke in mali oglasi - brezplačno.
Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno.
Priimki dnevnik
Moj dnevnik
NOVICE
Sergio Cusani je tožil
“Repubblico"
MILAN - Finančnik Sergio Cusani (na sliki z odv. Spazzalijem) je tožil novinarja dnevnika »la Re-pubblica« Gianfranca Modola in tudi Scalfarijev dnevnik zaradi članka, v katerem je bilo zapisano, da je Cusani imel v milanski filialki Bance Subalpine iz Turina hranilne knjižice, na katerih je bilo položenih 400 milijard lir. Cusanijev branilec odvetnik Spazzali je v komunikeju zanikal vse te vesti in zato prijavil sodnim oblastem novinarja Gianfranca Modola.
Preiskave
o Giuliu Andreottiju še šest mesecev
PALERMO - Sodnik za preliminarne prekrške iz Palerma Agostino Gristina je za Sest mesecev podaljšal preiskave o položaju senatorja Giulia Andreottija glede obtožbe združevanja v zločinske namene. Zahtevo po podaljšanju roka je formuliralo državno pravdništvo lanskega decembra. Sodniki razčiščujejo tudi položaj Giulia Andreottija glede obtožbe o sodelovanju v mafijskih organizacijah.
Pevec Al Bane pri karabinjerjih zaradi izginotja hčerke
CELLINO SAN MARCO (BRINDISI) - Pevec Al Bano je včeraj posredoval vrsto podatkov karabinjerjem v zvezi z izginotjem hčerke, ki je izginila pred približno dvajsetimi dnevi v ZDA. Pobuda je bila izpeljana v sodelovanju z INTERPOL, da bi na tak način zbrali čimveč podatkov o preiskavi, ki se trenutno vodi v New Orleansu. 23-letna Yle-nia se je v tem mestu mudila zaradi Studijskih obveznosti, zadnji stik pa so starši z njo imeli na dan novega leta.
POLITIKA / MRZLIČNO ISKANJE ZAVEZNIŠTEV
Vedno bolj razburkane vode v prepirljivem zmernem tabora
Tudi v levičarskem taboru ne gre vse gladko - Napetosti zaradi stikov , tajnika DSL Occhetta z Demokratičnim zavezništvom in Krščanskimi sociala
RIM - Žarometi medijske pozornosti so bili včeraj vsi usmerjeni k Silviu Berlusconiju in njegovi pričakovani napovedi, da vstopa v politično areno. Napoved je zato nekoliko zasenčila ostalo politično dogajanje na italijanski sceni, kjer se nadaljuje prerazporejanje sil v vidiku volitev 27. in 28. marca.
Največ težav ima Se vedno zmerno krilo. V ponedeljek je kazalo, da sta se zbližala Pakt za Italijo Maria Segnija in Severna liga Umberta Bossija, toda torkov Bossijev napad na novo Ljudsko stranko Mina Marti-nazzolija je porušil šibko ravnovesje in politične sile so si spet narazen kot v soboto.
To jasno izhaja iz kratkega sporočila, v katerem se zrcalita Segnijeva nejevolja in razočaranost ob tako nenadejanem zapletu. »Kdor preprečuje uresničitev pomembnega načrta za oblikovanje vladnega predloga vseh liberlano-demokratskih sil, si prevzema hudo odgovornost,« je dejal Segni in dodal, da »si Bossi s takim ravnanjem to odgovornost prevzema«. Vodja Pakta za Italijo ni skril razočaranja, vendar je dejal, da bo nadaljeval po svoji poti in se obrnil na vse laične, socialistične in katoliške sile.
Segni in Martinazzoli, ki sta bila včeraj v stalnem telefonskem stiku, se bosta najbrž srečala danes, da bi znova preučila nastali položaj. Toda Liga sili Pakt za Italijo k jasni izbiri. »Do ponedeljka, ko se bo spet sestal federalni svet Lige in odločal o kandidaturah, se Segni mora odločiti in izbrati med nami in Ljudsko stranko,« je včeraj izjavil načelnik liginih poslancev Roberto Maroni, ki je tudi zagrozil, da umakne podpis s pravkar sigliranega sporazuma, če bo Segni vztrajal v dogovarjanju z Martinazzolijem.
Vode so v bloku zmernih sil krepko razburkane. In Berlusconijev vstop v politiko najbrž ne bo prispeval k zbližanju.
Nekoliko bolj mirno je zaenkrat med kartelom levih sil, kjer »podomizji« za program in kandidature nadaljujeta z delom. Toda tudi na tem delu šahovnice so napetosti Se prisotne. Ob Se nerešenem vprašanju, ali naj k mizi prisedejo tudi Del Turcovi socialisti, ki vzbuja stalne polemike zlasti z Mrežo, je precejšnjo zaprepadenost vzbudilo tudi torkovo srečanje med Demokratično stranko levice, Demokratičnim zavezništvom in Krščanskimi socialci. Pogovor je bil namenjen predvsem vladnemu programu
in tajnik DSL Achille Occhetto je pojasni ’ da je naravno, če si izmenjajo poglede si kartela, ki so si glede programskih izhodiš najbližje. Toda sestanek v troje in dejstvo< da je poudaril nujnost »nadaljevanja san® cijske politike, ki jo je zastavila Ciampijeva vlada«, je vznejevoljil ostale partner]6' Tako se je Occhetto včeraj moral sestati koordinatorjem Zelenih Carlom Rip° . Meano, da bi pojasnil smisel, pobude, nje gov sodelavec pri programskem podomiz) Claudio Petruccioli pa je moral miriti pre" stavnika SKP Rina Serrija. Razburjenje se Je najbrž nekoliko poleglo, ker ni bilo pričako vanega skupnega javnega kritičnega stališca SKP, Mreže in Zelenih, toda napetos ostaja.
K tej so včeraj prispevali tudi repu blikanci, ki so zahtevali srečanje z vods vom DSL za izmenjavo pogledov o omizju progresivnih sil in obenem postavil vprašanje prisotnosti SKP in Mreže.
Dogovarjanje je težavno in nadaljuje se bolj iz nuje (ker so vsi prepričani, da bi bu neenotne progresivne sile poražene), kot pa iz iskrene želje po iskanju skupnih imeno valcev. (VT)
BRINDISI / »UKRADENI OTROCI«
Noč prebili mimo
Posegel je tudi Osservatore romano
BRINDISI - Triletni Sebastiano, Štiri leta in pol stari Umberto in triletna Ginetta, ki jih je sodnica Rosa Pa-trizia Siniši s sodišča za mladoletne v Lec-ceju iztrgala materi in očetu, čes da sta z njimi slabo ravnala in ju nista niti zdravila, ter jih zaupala v varstvo zavodu D?Al v Brindi-siju, so prebili noč mirno: Sebastiano v oddelku za otroške bolezni bolnišnice Di Surama, kamor so ga sprejeli zaradi pljučnice, Umberto in Ginetta pa v omenjenem zavo-
du. Zakaj so spokojno spali? Zaradi tega, ker sta bila stalno pri njih oče in mati - Giuseppe Martina pri Sebastia-nu, njegova žena An-na Simpson pa pri Gi-netti in Umbertu. Prof. Franco Rubino, pediater in namestnik direktorja IPAI, je zatrdil sodnici, da ni otrok nihče maltretiral, kaj Sele jim stregel po zdravju, in zagrozil, da bo odstopil s svojega položaja, če jih ne bodo vrnili staršem. Za to se je zavzel tudi vatikanski Osservatore romano.
RIM / POSLANSKA ZBORNICA
Da« proti Pomicinu
RIM - Proti Paolu Ciri-nu Pomicinu, bivšemu ministru za proračun, lahko sodno postopajo v zvezi z obtožbo korupcije: tako je odločila posebna komisija poslanske zbornice, ki se je tudi pozitivno izrekla o možnosti, da preiščejo njegovo stanovanje in morebiti kaj zaplenijo. O ukrepu se bodo sedaj izrekli v zbornici, verjetno že prihodnji teden.
Pomicina je v težave spravil Gianpaolo Zam-beletti, lastnik farmacevtske tovarne. Preiskovalcem je namreč povedal, da je bil zelo rado-
daren do bivšega ministra: izračunali so, da so bili zlato in razna umetniška dela, ki mu jih je dal, vredna kar 371 milijonov lir. Vse to se je dogajalo med novembrom 1990 in septembrom 1992, ko je ministrstvo za proračun imelo nadzor nad cenami zdravil. Zambeletti je povedal, da darila običajno niso bila neposredno povezana z raznimi ukrepi, vendar so odgovarjala potrebi, da lahko računajo na »prijazno okolje«, ali vsaj ne tako, ki bi bilo sovražno razpoloženo.
Paolo Cirino Pomicino
RIM / SKLEP VIŠJEGA SODNEGA SVETA
AIRC / V SOBOTO
MANJŠINA ~~IH
Sodniki bodo odločali ali bo Vitalone še sodnik
Z Andreottijem je bil vpleten v nejasne afere
RIM - Sodnik Claudio Vitalone ne bo opravljal svoje funkcije in ne bo dobival plače, dokler ne bo povsem razčiščen njegov položaj. Tako je sklenil v torek Višji sodni svet, ki je dolgo razpravljal v položaju tesnega Andreotti jevega sodelavca, bivšega podtajnika v zunanjem ministrstvu in nato ministra za zunanjo trgovino, ki se je umaknil iz politike pred dobrim letom in se spet vrnil k sodnijskemu poklicu.
Vitalone je skupno z bivšim premieram Giuliom Andreottijem vpleten v razne nejasne afere, med katerimi velja omeniti tudi preiskavo o nasilni smrti novinarja Mina Peccorellija. Težave s pravico pa ima skupaj z bratom VVilfre-dom tudi zaradi nakupa in prodaje nepremičnin.
Proti sklepu Višjega sodnega sveta je Vitalone včeraj vložil priziv na kasacij-sko sodišče. V pogovoru z novinarji je dejal, da to dejanje ni v polemiki z Višjim sodnim svetom, »saj je povsem logično, da se nekdo obrne na pristojne organe, ko s sklepi nekaterih, teles ne soglaša«. Dodal je še, da je tudi
osebno »že maja predlagal, naj bi ga Višji sodni svet suspendiral«, ker »noče obleči sodnijske toge, dokler ne bo pravica povsem pojasnila moje nedolžnosti«.
Pomagajmo raziskovanju rakastih obo enj
Človekoljubna pobuda “Arance della Salute" se nadaljuje. Gre za iniciativo Italijanskega združenja za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC), s katero se finansira raziskovanje, poleg tega pa se nudijo informacije za pravilno prehrano, ki mora sloneti na hrano z veliko količino vitaminov, kot so pomaranče; s tako prehrano je namreč mogoče preprečiti nastop raka. Z borimi 12.000 lirami bo mogoče “odkupiti" mrežico s 3 kilogrami pomaranč in na tak način postati člani Združenja. Vsakdo pa bo prejel tudi koristno brošuro s praktičnimi nasveti za uravnovešeno prehranjevanje.
Sicilija je s prispevkom sicilske Dežele, Pokrajine iz Siracuse ter
občin Lentini, Carlentini, Francofonte in Scordia prispevala za uspeh pobude; darovala je 650 tisoč stotov svojega najvažnejšega proizvoda, ki ga bodo po vsej Italiji razdelili s sodelovanjem velikega števila prostovoljcev, preko 500 oseb, ki so zelo občutljive za boj proti rakastim obolenjem.
AIRC se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi proizvajalcem in sicilskim trgovcem, ki so sodelovali pri pobudi; zahvaljuje se tudi županom mest, ki bodo gostovala pobudo, ki bo 29. t.m. V našem mestu bo v komercialnem centru “II Giulia" ter v veleblagovnici “PAM“ od 9. ure dalje, v Miljah pa jo bodo izpeljali v občinski loži, od 8. ure naprej.
Predstavništvo SKGZ pri podpredsedniku deželnega sveta Budinu
Obravnavali so številna aktualna vprašanja slovenske skupnosti v FJK
Delegacija SKGZ se je včeraj s predsednikom Klavdijem Palčičem na čelu sestala s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom.
Na srečanju so obravnavali številna aktualna vprašanja naše skupnosti, predvsem zelo konkreten in pereč problem finančnih zagat, v katerih se nahajajo slovenske ustanove, ki jih zaradi poznega izplačevanja deželnih prispevkov iz zakona za manjšinsko dejavnost pesti huda nelikvidnost.
V ospredju razgovora je bil vsekakor problem, kako povrniti postavko iz državnega proračuna iz šestih milijard na prvotno predvidenih osem, za kar naj stori potrebne korake tudi deželna uprava.
- Ni si namreč mogoče predstavljati - je bila izrečena skupna ugotovitev na srečanju, - da bi pomembne dejavnosti manjšine brez omenjenih dveh milijard, ki jih je vlada odscipnila manjšini, lahko preživele. NiC manj ni seveda pomembno tudi vprašanje pravočasnega izplačevanja prispevkov, ker so se ustanove v drugačnem primeru prisiljene zadolževati, z vsemi finančnimi bremeni, ki iz tega sledijo.
Srečanje je bilo tudi priložnost, da se podčrta nujnost reševanja problema televizijskih oddaj za Slovence v Italiji, ki se vleče odločno predolgo, ne da bi za to obstajali resnično utemeljeni razlogi-
POLITIKA / PO ODPOVEDI ZALOŽNIŠKI DEJAVNOSTI
Berlusconi stopil v politično areno
RIM - »Odločil sem s ua stopim v areno po ker nočem več živi v neliberalni državi, ki vodijo nezrele sile dudje, trdno povezani Politično in gospodarni Porazno preteklostjo iako je snoei založn oilvro Berlusconi s tele Oljskih ekranov napo\ nal aktivno angažiranje Politiki.
Berlusconi je napoved, v ateri pravi, da se odpo-veduje vsem funkcijam v okviru svojih podjetij, zaupal televizijski kaseti, Ja jo je »pilil« ves torek. VCeraj milanski založnik za novinarje ni bil dosegljiv. Na odjek sporočila ja Čakal v tajnem zave-1SCU, danes ali jutri pa bo s tiskovno konferenco odgovoril kritkom in prijateljem.
Televizijsko sporočilo ne vsebuje pomembnih novosti v primerjavi s tem, kar je v zadnjem Času izjavil v intervjujih in na novinarskih konferencah. Ko bi prevladala levica, bi v Italiji po oceni Njegovega oddajnistva zavladal pravi imperij zla, saj ljudje levice »pravijo, da so postali liberalni demokrati«, vendar »to ni res, ker so ljudje isti, iste so miselnost, kultura in prepričanja. Ne verjamejo v trg, ne verjamejo v zasebno pobudo, v ljudi«.
Silvio Berlusconi, ki ima očitno izredno visoko mnenje o samem sebi in svojih sposobnostih, se želi spopasti s to nevarnostjo, ki ogroža Italijo. In klice na pomoč vse ljudi dobre volje in vse sile, ki se »sklicujejo na temeljne
vrednote zahodnih demokracij, zaCenSi s tistim katoliškim svetom, ki je tako srCno prispeval k zadnjim petdesetim letom naše zgodovine«.
In ob koncu še povzetek programa, ki je liberalen v politiki in liberisti-Cen v gospodarstvu. Vsega skupaj 8 minut, da bi z pragmatičnim izrazjem podjetnika pozval k uresničevanju »sanj o pravičnejši, razvitejši bolj umirjeni Italiji, ki bo protagonist v Evropi in v svetu«.
»Novi italijanski čudež«, za katerega se zavzema Silvio Berlusconi, ne navdušuje prekomerno italijanskih politikov. Zadovoljen je bil misovski tajnik Gianfranco Fini, pa tudi voditelj Krščanskega demokratskega centra (nastal je po razkolu v KD ob
prehodu k Ljudski stranki) Pierferdinando Casini, in pozitivno sta napoved ocenila socialdemokratski tajnik Enrico Ferri in liberalni predstavnik Egidio Sterpa.
Berlusconi bo s svojo Forza Italia po njihovem mnenju prispeval z združevanju liberalno-demok-ratskih sil. Toda načelnik poslancev Ljudske stranke Gerardo Bianco je jasno poudaril, da »bi bilo bolje, ko bi bil nadaljeval s podjetništvom«. Berlusconijevo angažiranje v politiki bo po Biancu škodilo centru, ki mora »u-dejaniti neko kulturo in neko politiko in se ne sme omejiti samo na politično zavezništvo«, za katerega se zavzema milanski založnik.
Se bolj kritični so bili
odmevi med progresivnimi silami, saj so si Zeleni prizadevali celo, da bi preprečili oddajo Berlusconijeve napovedi na postajah Raia. Predsednik poslancev SKP Lucio Ma-gri pa je dejal, da ga sicer mika ironija, vendar se ji odpoveduje, ker »je nevarnost resna in se je proti nji treba boriti«, medtem ko je vodja desnega krila DSL Emanuele Ma-caluso obtožil milanskega založnika, da »zastopa klan starih sil in se zavzema za obrambo starega sistema«.
Poseben vidik je izpostavil predsednik novinarskega sindikata FNSI Vittorio Roidi, ki je zahteval nova pravila, da bi lahko bil odnos med politiko in informacijo cist, jasen in prozoren. (VT)
OD GRADBENIŠTVA PREKO ZALOŽNIŠTVA DO POLITIKE
h
Dolga pot Silvia Berlusconija
RIM - Najbolj znan je kot Njegovo oddajništvo, saj je nesporni lider zasebne televizije v Italiji in eden najvecjih v Evropi. Toda zadnje Čase si je prislužil še druge vzdevke, ne nazadnje Črnega viteza, odkar je ob koncu oktobra pred drugim krogom upravnih volitev odločno podprl misovskega tajnika Gianfranca Fini j a v tekmi za rimski županski stol. Sedaj, te se neposredno spušča v politično areno, mu bodo mediji niorda nadeli drugačen vzdevek, ki bo v znatni meri najbrž odvisen od tega, ali bo v politiki uspel ali pogorel.
Vitez dela Silvio Berlusconi, Id je snoci odpodil zadnje dvo-®e in z devetminutno televizijsko oddajo napovedal svoj neposredni vstop v italijansko Politično areno, ni prvi ne italijanski ne evropski poslovnež, ki opušCa podjetništvo, da bi se Posvetil politiki. Najbrž pa je eden redkih medijskih magnatov na svetu, ki mu zakon do-Pusca, da tekmuje za poslanski ' in morda celo - za ministrski stol. V tem je Njegovo oddajništvo odraz značilne italijanske anomalije, saj doslej niso oili ustrezno urejeni odnosi ne na medijskem področju -veljavni zakon, ki je bil poimenovan po ministru Oscarju Mammiju ima velike vrzeli -kot tudi ne na področju odnosov med mediji in politiko, na kar je med drugim opozoril tudi glavni tožilec kasacijskega sodišča ob odprtju sodnega leta.
Silvio Berlusconi je lahko Prestopil Rubikon in stopil v Politično areno zaradi nejasno-sti zakonodaje. Izkoriščanje jtejasnosti ter nedorečenosti italijanskega normativa pa je ena od značilnih potez, na katerih je milanski poslovnež Ogradil svojo kariero. ZaCel je leta 1962 komaj 25-leten z gradbeništvom, ko je z družbo Cantieri riuniti milanesi zgradil rezidencno Četrt Brugherio Pri Milanu. In nadaljeval z družbo Edilnord, ki je zgradila satelitski mesteci Milano 2 in Milano 3. Od kod finančna
sredstva za tolikšen podvig nepoznanemu sinu milanskega bančnega funkcionarja?
Denar, ki ga je prislužil, je bil odskočna deska za televizijsko dejavnost. ZaCel je ob koncu sedemdesetih let s prvimi oddajami majhne zasebne postaje Telemilano, prava pustolovščina pa se je začela nekaj mesecev pozneje, ko je oblikoval Canale 5, ki se je kmalu uveljavil kot ena najmočnejših tedaj še regionalnih televizijskih postaj. Kakovostni skok ji je omogočilo ustavno sodišCe, ki je sredi leta 1980 ukinilo monopol državne Rai na televizijskem področju in dovolilo zasebnim televizijskim postajam, da oddajajo prek etra v regionalnem okviru. Razsodba	je
sprožila kopico pobud,
Silvio Berlusconi pa je bil med vsemi najuspešnejši in se je kmalu uveljavil kot eden najmočnejših televizij skih založnikov. Povezal se je z drugimi postajami, zaCel je snovati vsedržavni netvvork in na ta naCin obšel določila in meje, ki jih je postavilo ustavno sodišCe.
Leta 1983 je okrepil pozicijo z odkupom mreže Italia 1 od založnika Ersilia Rusconija, leto pozneje pa si pridobil tretjo mrežo Rete 4. Odkupil jo je od koncerna Mondadori-Caraccio-lo, ki televizijskemu podjetništvu ni bil kos in je v nekaj letih nakopičil veliko dolgov.
Silvio Berlusconi je - tudi zaradi pomanjkanja vsakršne zakonodaje na televizijskem področju - tedaj že postal Njegovo oddajništvo, Čeprav ni bil
še dovolj močan, da bi tekmoval z Raiem. Toda le nekaj mesecev potem, ko je postal lastnik televizijskega omrežja, je trčil ob nepričakovano oviro. Sodstvo, ki je bilo v tistem obdobju večkrat poklicano, da posredno polni vidne vrzeli v italijanski zakonodaji na področju medijev, je začelo uveljavljati meje razsodbe ustavnega sodišča. Trije pre-torji so tako ob koncu leta 1984 ukazali Berlusconiju, naj ugasne pretvornike. Njegovo oddajništvo je tedaj rešila vlada, ki ji je predsedoval socialistični lider Bettino Craxi. Sprejela je odlok, ki je vzbudil v državi val polemik, vendar je Nje-govemu oddajništ-vu omogočil, da je ohranil televizijski imperij.
Odtlej Berlusconi ni naletel več na ovire in zakon Mammi, ki je bil sprejet nekaj let pozneje, je lahko le »fotografiral« in uzakonil nastalo situacijo, po kateri sta si državna Rai in zasebna Finin-vest vsaka s tremi omrežji dejansko delili italijanski eter in ostalim pustili le nekaj drobtinic. Na osnovi določil tega zakona se je Berlusconi sicer moral odpovedati sodelovanju s koprsko televizijo, v zameno pa je dobil pravico do neposrednega televizijskega prenosa. V tem času je založniško dejavnost razširil tudi na Časopisno področje. Najprej s tednikom TV Sorrisi e Canzoni, nato z dnevnikom II Giornale in konCno z osvojitvijo založniške hiše Mondadori po ostrem spopadu s podjetnikom
Carlom De Benedettijem, glavnim delničarjem grupe Repub-blica-Espresso.
Berlusconijevo podjetniško rast je vseskozi spremljala krepitev vezi s političnim svetom, zlasti s socialistično stranko Bettina Craxija in s Krščansko demokracijo Arnalda Forlanija in Giulia Andreottija. Njegovega uveljavljanja ni zasenčilo niti dejstvo, da je njegovo ime bilo med pristaši razpuščene prostozidarske lože P 2, kar mu v teh mesecih, odkar se aktivneje posveča politiki, mnogi očitajo.
Zakaj pa se je Njegovo oddajništvo spustilo v politično areno? Berlusconijev večkrat ponovljeni odgovor, da gre za »grenki kelih«, ki ga je prisiljen izpiti, ker zmerne sile brez njega niso sposobne strniti vrst in uspešno tekmovati s kartelom progresistov, ni prepričal nikogar, niti potencialnih zaveznikov ne, ker bi bili želeli, da bi vitez dela ostal za kulisami in s finančnimi sredstvi ter s televizijskimi postajami prispeval k volilni uveljavitvi liberalno-demokratskega pola. Se manj prepričani so kritiki, po katerih je - prosto po von Clau-sewitzu - za Berlusconija »politika le uveljavljanje poklicnih interesov z drugačnimi sredstvi«. In v utemeljitev svojega suma navajajo zadolženost koncerna in njegovo negotovo prihodnost.
Silvio Berlusconi je sicer novinec v politiki, kljub temu pa ni odraz novega, paC pa izraz tiste nedorečenosti in dvoumnosti prve italijanske republike, na katerih je zgradil svoj imperij. Volilni izidi bodo pokazali, ali bodo Italijani sprejeli njegovo politično kramo z istim navdušenjem, kot so v osemdesetih letih njegovo televizijsko. Morebitni poraz bi bil za Berlusconija - tako politika kot podjetnika - hud, morda usoden udarec, uveljavitev pa odskočna deska za nadaljnjo rast. 27. in 28. marec bosta povedala, kakšne karte ima Njegovo oddajništvo -poker asov ali pa samo par nepomembnih dvojk.
Vojmir TavCar
GLOSA
Grozeči obraz konca stoletja
Jože Pirjevec
Od vseh člankov, kar sem jih prebral prejšnji teden, me je najbolj prevzel tisti, ki ga je za hamburški tednik Der Spiegel napisal oporečnik Wei Jingsheng. Gre za enega najpomembnejših kritikov kitajskega režima, ki je 14 let sedel v jeCi in v kazenskih la-gerjih. Oblasti so ga spustile na svobodo šele lanskega septembra	v
upanju, da bodo s to potezo nekoliko skušajo preprečiti, izboljšale svoj da bi država po mednarodni ugled neizbežnem propa-in okrepile svojo du vladujoce klike kandidaturo za postala plen »go-olimpijske igre. 43- spodov vojne«, letni Wei Jingsheng Državljanska vojna je bolan in brezpo- na Kitajskem pa bi selen, prepovedano bila smrtno nevar-mu je pisati za tuje na za ves svet. Časopise, kljub te- »Kdor stavi danes mu pa vztraja v povsem brezglavo svoji uporni drži na hitre zaslužke in in, kot nekoC Dji- na trgovino s Kitaj-las, je za svojo svo- sko, bo po vsej bodo in dostojanst- verjetnosti jutri za vo pripravljen to plaCal veliko poplačati visoko ceno liticno ceno. Kitaj-- tudi povratek v ski pregovor pravi: zapor.	Kdor ne skrbi za
V svojem članku, bodočnost, jo bo napisanem v ele- verjetno že v gantnem in prepro- kratkem hudo sku-stem slogu, za kate- pil.« rim je Čutiti lepoto Ta jasnovida ana-kitajskega jezika, liza kitajskega opo-prikazuje Wei Jing- recnika me je, kot sheng razmere v pravim, zelo prev-današnji Kitajski, žela, saj me poki me moCno spo- trjuje v pre-minjajo na postitoi- pričanju, da v sve-sticno Jugoslavijo, tu, ki postaja »Politika Kitajske« manjši in manjši . tako piše - »je da- ter vedno bolj sk-nes še vedno v bre- lenjen v verižno zobliCnem kaosu, soodvisnost, poli-ki ga določajo pov- tični vrhovi še ved-sem naključni do- no mislijo po sta-godki. Deželi vlada rem, v iskanju reši-namreC majhna tev iz dneva v dan, skupina ljudi, ki se kratkoročnih in ne poslužuje zako- parcialnih koristi nov, temveC zaca- ter brez globalne snih ukrepov, vizije problemov. Oblastniki se ob- Pred tremi leti, v našajo kakor roboti času vojne v Zali-brez možganov in vu, se je sicer zde-ustvarjalnosti, lo, da se oblikuje Zdravijo glavo, Ce znotraj Združenih boli glava, ali nogo, narodov nekaj po-Ce boli noga. Bolez- dobnega svetovni ni se lotevajo tako, vladi, ki se bo da skušajo odpravi- zmožna spoprijeti s ti njene simptome, kriznimi vprašanji ne znajo pa zastavi- in jih v imenu doti celovite terapije, veštva tudi rešiti. Zagotoviti na tak Razplet bosanske način obstoj države tragedije, da o za daljši Cas, ni kurdski ali gruzij-mogoče.«	ski niti ne govori-
Wei Jingsheng mo, odnos zahoda pri pisanju svojega do	ruskega
članka pa ni name- vprašanja, pa je raval toliko ožigo- dokazal, da ljudje sati totalitarnega na oblasti v Wa-kitajskega režima, shingtonu, New kolikor razložiti Yorku, Londonu, zahodu, da je poli- Bonnu in Parizu, tika, ki jo vodi tej nalogi še niso zadnje Čase v odno- dorastli. Konec ti-sih do Pekinga, ze- socletja se zaradi lo kratkovidna. njihove omahljivo-Sloni namreč na sti, neodločnosti in iskanju donosnih ciniCne breznaCel-poslov brez pomi- nosti proti vsake-slekov na jutrišnji mu pričakovanju dan in brez obzira napoveduje z gro-do tistih demokra- zeCim obrazom ticnih sil, ki apokalipse.
NOTRANJA ODREDBA NOVEGA TRŽAŠKEGA ŽUPANA
llly razveljavil Siaffierijevo »okrožnico« o slovenščini
Bivši župan je prepovedal sprejemanje dopisov v »tujem« jeziku
Besedilo
odredbe
ŽUPAN
na osnovi županove odredbe prot. št. 17/SG4-88 z dne 30.7. 1988;
na osnovi odredbe komisarja prot. št. SPS-57/1-92 z dne 3.3.1992;
na osnovi županove odredbe prot. št. SPS-130/1-92 z dne 5.10. 1992;
na osnovi 8. člena Pogodbe med Republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo z dne 10. novembra 1975, ki je bila ratificirana z zakonom št. 73 z dne 14. marca 1977, na podlagi katerega »V trenutku, ko preneha veljati posebni statut, priložen londonskemu memorandum o soglasju z dne 5. oktobra 1954, vsaka stran izjavlja, da bo obdržala v veljavi notranje ukrepe, ki so že bili sprejeti v okviru izvrševanja omenjenega statuta in zagotovila v okviru svojega notranjega prava, da se ohrani raven zaščite pripadnikov obeh etničnih skupin, ki je predvidena z določbami posebnega statuta, ki je prenehal veljati«;
ob ugotovitvi, da je v obdobju pred omenjenim sporazumom občinska uprava sprejemala in v italijan-
skem jeziku odgovarjala na neuradno dopisovanje v slovenskem jeziku, ki je bilo naslovljeno na Občino Trst;
ob ugotovitvi, da na Občini Trst obstaja prevajalski urad, z izrecnim ozirom na slovenski jezik;
upoštevajoč splošna naCela pravne ureditve italijanske države, ki jih je potrdila pravna veda na tem področju;
potem ko je bil preklican vsak ukrep na tem področju
ukazuje
1)	vse dopisovanje v slovenskem jeziku, ki ga bodo italijanski državljani z bivališčem v tržaški občini naslovili občinski upravi, je treba prevesti preko Urada za tisk, javne stike in prevode - tako da se lahko preveri njegova vsebina;
2)	neuradnemu dopisovanju je treba odgovoriti v italijanskem jeziku;
3)	akti in dokumenti v slovenskem jeziku, ki služijo za osnovo upravnega postopka, je treba vrniti pošiljatelju z vabilom, da te akte ali dokumente predstavi v italijanskem jeziku.
Odredba ima takojšnjo veljavo.
ŽUPAN
Riccardo Uly
TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je formalno razveljavil notranjo ok-rožnico-odredbo tedanjega župana Giulia Staffie-rija, ki je prepovedal občinskim uradom, da sprejemajo dopise, prošnje in dokumente v "tujem jeziku". V ponedeljek je Illy podpisal novo odredbo (objavljamo jo v prevodu) in jo že isti dan razposlal vsem načelnikom občinskih oddelkov in uradov, v kratkem pa jo bodo najbrž dobili tudi vsi rajonski sveti. Mestna uprava bo po novem sprejemala dopise v slovenščini (prevedla jih bo prevajalska služba), na katere pa bo odgovarjala v italijanščini, zavračala pa bo uradne dokumente v slovenskem jeziku. Njihove podpisnike bo pozvala, naj jih predložijo le v italijanskem jeziku.
Afero o okrožnicah o vprašanju sprejemanja slovenskih dopisov je konec julija leta 1988 sprožil tedanji župan Staffieri. Z okrožnico je prepovedal občinskim uslužbencem, da sprejemajo dopise v tujem jeziku, pri Čemer je "de facto“ mislil le na slovenščino, ki jo je ponižal na raven tujega jezika. Melonarski prvak je s svojo potezo prekinil nenapisano pravilo iz časov levosredinskih odborov, po katerem je Občina sprejemala (neuradne) dopise v slovenščini, pristojni urad pa je poskrbel za prevode.
Nacionalistična odredba je ostala v veljavi do marca leta 1992, ko jo je izredni komisar Ser-
gio Ravalli, ki je nasledil Staffieriju na krmilu uprave, kratkomalo razveljavil. Vladni funkcionar je bil zaradi te svoje poteze deležen zelo ostrih kritik samega Staf-fierija, kot njegovih nacionalističnih in desničarskih sopotnikov, ki so ga obtožili, da je klonil pritiskom levice in predvsem slovenske manjšine. V bistvu pa je Ravalli samo dosledno izvajal zakone, ki sicer pravijo, da je edini uradni jezik italijanščina, ne govorijo pa o prepovedih sprejemanja dopisov v tujih jezikih in podobno.
Staffieri pa ni odnehal in se je kmalu na nek način politično maščeval Ravalliju, ki je s preklicem nacionalistične odredbe samo naredil
svojo dolžnost. Zastopnik Liste za Trst je bil konec septembra istega leta žal spet izvoljen za župana. Med prvimi sklepi je 5.oktobra 1992 spet izdal notranjo odredbo s prepovedjo sprejemanja dopisov in pismenih vlog v tujih jeziku. Prepoved je seveda veljala predvsem in izključno za slovenščino.
Staffieriju je v začetku avgusta nasledil vladni komisar Francesco Laro-sa, ki je sicer formalno ohranil županovo protislovensko odredbo, v vsakdanji praksi pa je v marsičem ublažil izvajanje Staffierijevega odloka. Z novo občinsko upravo župana Illyja je sedaj prišla popolnoma nova okrožnica.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tist
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali'oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne. 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
TRST / PROMET STEKEL
Že včeraj odprli Obalno cesto
Sprva so predvideli, da bo cesta zaradi plazu več časa zaprta
Avtomobilisti, ki so te dni imeli precej težav, so si oddahnili. Tržaška Obalna cesta je znova odprta za promet. Izvedenci Anasa so se za ta korak odločili po ponovnem pregledu področja, kjer se je 12. t.m. usul plaz kamenja, skal in zemlje in ki ga je saniralo neko specializirano podjetje.
Sprva so predvideli, da bodo dela
trajala veC Časa, da bo promet na ogroženem odseku potekal izmenično po enem voznem pasu (omenjali so, da bi ga regulirali s semaforoma). Očitno pa jim je šlo od rok hitreje kot so računali in tako so cesto predčasno odprli, in sicer v obe smeri. Le na odseku, kjer se je usul plaz, je ostala nekoliko zožena, kar pa ne predstavlja nobene težave.
S K U D MITJA ČUK
Zaskrbljujoče naraščanje nasilja med otroki
Jelka Cvelbar
O nasilju vse več govorimo: mi, mediji in razni izvedenci. Po svetu se različne televizijske hiše obvezujejo in sklepajo dogovore, kako bi ob urah, ko so otroci največ pred televizijskim zaslonom, omejili prikazovanje nasilja. V državi, v kateri živimo, pa je bržkone o tem le veliko besed, kajti nimam občutka, da bi se v prikazovanju na malem zaslonu kaj prida spremenilo.
Jasno je, da moramo del nasilja sprejeti nase: poznamo namreč nasilje po šolah, pa tudi v otroških vrtcih, na mestih torej, kjer se Človek najprej uCi socializirati. Vendar je med tem, da upoštevamo, da nasilje je, in dejstvom, da neprizadeto gledamo nasilje, ki se mu vdajajo otroci, velik razkorak.
Tako, zaradi nasilja, ki nastaja in se krepi že med najmlajšimi elani naše družbe, nastajajo nove žrtve - otroci, žrtve nasilnih sovrstnikov ali sošolcev. Kako naj v takem primeru reagirajo starši? Kaj naj naredijo, ko se otrok vrne iz šole v solzah, ponižan in morda celo poln udarcev, ker so ga sošolci pretepli?
Prav gotovo se v tistem trenutku v starših prepletajo mešani občutki: sočustvujejo z otrokom, jezni so nad ostalimi in se hkrati bojijo, do Česa bi še lahko prišlo. Pred vsem ostalim pa je nekakšna nemoč, zaradi katere se sprašujejo, ali je prav, da se vmešajo v neprijetno dogajanje, kar se je zgodilo, daje staršem misliti, ali bodo lahko venomer ščitili svojega otroka tudi v prihodnosti, spreleta pa jih tudi vprašanje, ali ni bil morda tudi njihov otrok kaj kriv pri pretepu?
Prvi nasvet, ki ga dajejo izvedenci je, da nasilja ne smemo jemati kot nekaj normalnega in kar bi spadalo v naš vsakdanjik. Če je otrok postal žrtev nasilja drugih, potem je prav, da ga najprej potolažimo. Potrebuje namreč najprej občutek, da ga kdo razume in šCiti. Po možnosti mu ne delajmo pridig iz niza -tisočkrat sem ti že rekla..., to je zato, ker me ne poslušaš... in podobno. Tudi zaradi tega ne, ker bi si
na ta način v trenutku zapravili možnost, da bi nam otrok pojasnil, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Navadno se namreč zgodi, da otroci sami od sebe pove" do, kaj se je zgodilo-Nekaj pa je takih, ki želijo najprej sami pri sebi še enkrat premisliti in analizi; rati dogajanje. Starši morajo dobiti občutek za značaj svojega otroka in spoštovati njegov naCin pojasnjevanja. Morda bo otrok pripravljen šele zveCer pripovedovati o tem, ko bo legel v posteljo, ali celo drugo jutro, preden bo odšel v šolo.
Seveda je tudi to mogoče, da o tem sploh ne bo hotel govoriti. Kaj tedaj?
Možno je, da se mu zdi pod častjo, da bi koga od sošolcev zatožil. Dopovedati mu je treba, da informacije, ki jih želite,	nimajo
opravka z nobenim častnim kodeksom, in z nobenim »špe-canjem«, gre le za to, da bi mu odslej zagotovili varnost. Morda pa je otrok prestrašen - boji se maščevanja ali preganjanja pretepačev. Otroku morate v tem primeru dopovedati, da je za vas pomembno izvedeti, kaj se je zgodilo, da ga boste lahko boljše varovali.
Če bi tudi v tem primeru otrok ne hotel spregovoriti, potem se odločite, da boste zbrali informa; cije pri drugih: v šoli ali vrtcu, pri učiteljicah in sosedih. To seveda povejte svojemu otroku.
Na to temo se bomo še povrnili- V razmislek podatki iz neke statistike, ki so jo med šolarji izvedb v januarju leta 1993 v pokrajini Schle-swig-Holstein: tretjina otrok je prepričana, da se je nasilj6 po šolah povečalo-Vsaj Četrtina otrok ve, da so po šolah »klape«, ki se organizirano pripravljajo na nasilna dejanja-Nad 40 odstotkov vprašanih je večkrat opazilo dejansko prerekanje med vrstniki. Sedem odstotkov pa je opazilo, da so nesporazume reševali s pomočjo orožja.
Skoraj ena tretjina vprašanih otrok se boji ali celo zelo boji nasilnih vrstnikov v šob.
Raziskava res ni iz naših šol, vendar ali bi si upali zamahniti z roko, češ to se nas ne tiCe?
Posel ne sme mimo etike
Drago Gašperlin
j eusednik deželne v. 6 Travanut sta s sk Pno poglobitvijo krizo arisc na Tržaškem po
1 a našo tezo, da si UlOBoro	____
8a razcveta krajevo ®P^P0darstva brez in , Je- Travanut se je ezal, da bo sporazr ° 2 mestno upr: al poiskati nat «ako izvleci Tržaški enal sv. Marka, š 2en)sko železarno Jržaški Lloyd iz sti: aradi katere jim p likvidacija. Takšne s Pne volje za časa p “H)ib uprav ni bilo -
atna dokaza tega VCnmi«««______ P
komisarjem j ne De Ferro in ob §a odbornika za ^rstvo Del Piera finskimi tajnišb Lls.l in Uil gle koriščenja sredsl r°pske skupnosti ®mcja s propadaj nustrijo.
Sindikati so s kratkim sešli tudi stvom tržaških in Cev:i ti so jim zatr
za rešitev l°da potem je problem je r
Podjetništvo 1
Vedeti, da so c aega podporni: ji in da zakoni Hodnega trži rekujej0 prevzi
—‘na JlUl
paložiti v t inovacije, b jd razvoja; e<
ndi nj jam
-Roženo P toda ted stavi vpraš yem odnos ln ekonom Politiko.
VČERAJ SREČANJE MED PREDSEDNIKOM DEŽELE TRAVANUTOM IN ŽUPANOM ILLVJEM
Občina in Dežela končno skupaj proti vse hujši gospodarski krizi
Skupne pobude za krizna žarišča železarne, arzenala Sv. Marka in Lloyda
Deželna uprava in tržaška občina morata tesno sodelovati v boju proti gospodarski krizi, ki pesti industrijski in pomorski sektor s posebnim ozirom na železarno, L-loyd in arzenal Sv. Marka. To je glavni sklep včerajšnjega srečanja med novim predsednikom deželne vlade Ren-zom Travanutom in županom Riccardom Iličem, ki sta morda odprla novo in predvsem bolj ustvarjalno poglavje v nelahkih ter večkrat tudi precej napetih odnosih med Trstom in Deželo. Srečanja na sedežu deželne vlade na Trgu Unita sta se udeležila tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina in občinski odbornik za gospodarska
vprašanja Eugenio Del Piero.
Travanut je načelniku mestne uprave zagotovil, da sodijo primeri ške-denjskega obrata, ladjedelnice in osrednje tržaške pomorske družbe med prioritetne obveze deželne uprave. S tem v zvezi bo Dežela odločneje pritisnila na Rim in posebno na tako imenovani vsedržavni krizni štab (vodi ga Gianfranco Borghini), da uresniči nekatere obljubljene ukrepe za tri zgoraj omenjene gospodarske obrate. Mestna uprava ima na tem področju, kot je večkrat poudaril sam Illy, zelo o-mejene stvarne pristojnosti, za premostitev kriznih vprašanj pa se mora angažirati s svojim ugledom in predvsem s poli-
tičnim pritiskom na deželna in državna telesa.
Na včerajšnjem sestanku je tekla beseda tudi o drugih vprašanjih in tematikah, ki od blizu zanimajo odnose med Deželo in Občino. Illy je v tem okviru opozoril Tra-vanuta na nujnost imenovanj predsednikov oziroma upraviteljev nekaterih pomembnih javnih ustanov, kot so npr. Sklad za Trst, velesejemska ustanova in EZIT. Posebno kočljiv je položaj Sklada za Trst, ki je brez predsednika in zaradi tega ne more dodeliti predvidenih finančnih podpor in subvencij krajevnim u-pravam, gospodarskim obratom in podobno. Zupan je predsednika deželnega odbora seznanil s potekom postopka za o-blikovanje novega občinskega regulacijskega načrta, ki ga je Občina poverila arhitektu Paolu Portoghesiju.
Travanut in Illy sta na koncu posvetila pozornost še vprašanju preureditve pristojnosti posameznih javnih uprav, v tem primeru Občine Trst in Dežele. Slednja naj bi ohranila vlogo načrtovalca in usmerjevalca večjih posegov, občine pa naj bi dobile več pristojnosti na področju konkretnega izvajanja teh načel in določil. Tako Travanut kot Illy sta soglašala, da morata krajevni upravi premostiti dosedanjo logiko, ki je temeljila na ločevanju ter ustvariti pogoje za plodne odnose sodelovanja. Razdalja med županstvom in deželno palačo je od včeraj manjša kot v preteklosti!
Travanut in župan llly na včerajšnjem sestanku
Delavci arzenala nabrusili orožje...
»ZaCelo se je predvčerajšnjim, nadaljevalo pa se bo vse dotlej, dokler nam ne bodo zagotovili, da nas ne odslovijo,« je zatrdil elan tovarniškega sveta Tržaškega arzenala sv. Marka Giuseppe Sica po včerajšnji drugi zaporedni jutranji skupščini in prav tako drugi zaporedni javni manifestaciji po tržaških ulicah. Potem ko ni torkov sestanek z vrhom Fincantierija ni C zalegel, so se včeraj demonstrantje zbrali pred mestno hišo: odposlanstvo sindikalistov in delavcev je hotelo na snidenje z županom in odbornikom za gospodarska vprašanja Eugeniom Del Pierom, vendar mu to ni uspelo, odtod tudi trenutki napetosti pred županstvom. Odbornik jih ni mogel sprejeti, je pa zagotovil, da temeljito pozna problematiko in bo temu ustrezno nastopil; Riccardo Illy pa, ki je bil zadržan in ni vedel za prihod delegacije, se je naposled pojavil v pritličju in med petminutnim pogovorom potrdil obve-
zo, da bo skusal v mejah svojih pristojnosti poseči za razrešitev problema, ki se je sprevrgel že v dramo. Predstavniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter tovarniškega sveta so se takoj zatem sešli s prefektom Lucianom Cannarozzom, ki jim je obljubil, da se bo Cimprej srečal s pomočnikom glavnega direktorja holdinga Fincantieri v Trstu Bernardom Carratujem; le-ta je v torek brez dlak na jeziku povedal, da ne bo dobil arzenal prav nobenega naročila vec, in na ta naCin utrnil prizadetemu delavstvu Se tisto trohico upanja, ki jim je ostala, potem ko je osrednje vodstvo holdinga pred Časom javilo, da jim bo morda priskrbelo kakšno naročilo v marcu. Zdaj ne preostane nesrečnim uslužbencem nic drugega kakor upanje v uspešen izid trojnega sestanka med sindikati, deželno upravo in Fincantierijem, za katerega se je že formalno obvezal deželni odbornik za industrijo Lodovico Sonego. (dg)
ŠOLSTVO / VELIKA POVEZANOST SOL Z OKOLJEM
Dolinsko didaktično ravnateljstvo: razcvet celodnevnih osnovnih šol
Obljuba dela dolg. V torek smo napovedali, da bomo »prihodnjič« spregovorili o šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva, danes je tisti »prihodnjič« napočil.
V sklop ravnateljstva sodijo slovenske osnovne šole iz dolinske in miljske občine: skupno jih je osem, od katerih je kar pet celodnevnih (enotna Šolska skupnost Ricmanje - Domjo, ki povezuje šoli Trinko in Samsa, Sola Venturini v Boljuncu, osnovna Sola v Miljah in osnovna šola na Pesku, ki je eno-razrednica s celodnevno organizacijo). V preostalih treh (Voranc v Dolini, šola v Borštu in Sola v Mačkoljah) delujejo po modularnem šolskem sistemu.
»V zadnjih letih so se celodnevne Sole številčno utrdile, predvsem zato, ker modema organizacija življenja, z obema staršema zaposlenima, tako zahteva,« je obrazložila tolikšen razrast celodnevnih šol didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila. Celodnevne Sole so bile takoj po ustanovitvi tega tipa Sole na »slabem glasu«, Ceš da se uCenci v njih malo naučijo in da so premalo samostojni v primerjavi z uCenci, ki so dokončali »navadne« osnovne šole. Izkazalo se je, da so bili to le predsodki. Profesorski zbori številnih slovenskih nižjih srednjih Sol so izrazili mnenje, da ni razlik med uCenci iz celodnevnih in na-
vadnih sol.
Drugo »značilnost« Sol dolinskega didaktičnega ravnateljstva predstavljajo - večraz-rednice. Le na dveh šolah (Boljunec in Ric-manje-Domjo) deluje vseh pet razredov. Na Pesku že vrsto let deluje vecrazrednica, s katero pa so starši zelo zadovoljni, in zato tudi vpisujejo svoje otroke le v domačo šolo. Na preostalih šolah imajo po dve vecrazrednici. Vzrok za tako stanje je obče znan: premajhno število otrok.
Sole so zelo vraščene v okolje, v katerem delujejo: sodelujejo z domačimi kulturnimi in športnimi društvi, udeležujejo se skupnih pobud, kot so na primer miklavževanja, Prešernov dan in zaključne prireditve. Veliko zaslug za to imajo učiteljski zbori, ki so že po tradiciji zelo odprti do okolja. Mogoče je k temu botrovalo tudi dejstvo, da med učiteljstvom ni velikih premikov: učitelji poznajo društva in ustanove, ki delujejo na terenu, in se zelo radi udeležujejo skupnih prireditev. »Učiteljem ni žal prostega Časa: rade volje ga žrtvujejo za akcije, pobude in prireditve, ki se ne odvijajo v učnih urah,« je njihovo prizadevanje pohvalila didaktična ravnateljica.
Ob običajnem šolskem delu opravljajo šole tudi celo vrsto drugih dejavnosti, ki so seveda povezane z učenjem, spoznavanjem in
pridobivanjem znanja. Opravili so cel kup ekskurzij in poučnih izletov: botanični vrt, sinhrotron, briška jama, Napoleonska cesta, Dolga krona, mlekarna, rastlinjak, so bili le nekateri od njihovih »ciljev«.
V	okviru didaktičnega ravnateljstva so opravili nekaj skupnih projektov. Po zgledu Športne Sole iz Trsta so priredili športni dan z igro med dvema ognjema in atletskim trobojem, da bi tako povezali vse Sole. Skupen je tudi naCrt ambientalne vzgoje s proučevanjem okolja, kjer Sola deluje, z naravovarstvenega vidika. V Miljah so se tako lotili proučevanja morja, v Boljuncu pa vpliva podnebja na kmetijstvo, in to predvsem na gojenje trte in oljk. Boljunška Sola je opravila lani raziskavo o dolini Glinščice in je bila za opravljeno delo prejela drugo nagrado na pokrajinskem natečaju.
V	letošnjem letu je v višjih razredih osnovnih šol stekel pouk tujega jezika, angleščine. Otroci so z njim zelo zadovoljni, saj jim zna učiteljica na živ in igriv način približati tuj jezik. »Izkušnja je zelo pozitivna, saj razbija sedanji bipolarizem jezikov. Otroci spoznajo, da obstajajo poleg slovenščine in italijanščine Se druge številne možnosti komunikacije,« je o novosti povedala ravnateljica Dobrila. (M.K.)
SOLSTVO
Pavel čok prvi tajnik Sindikata slovenske šole
Zamenjava na vrhu tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole. Pavel Cok je novi prvi tajnik sindikata. Izbran je bil na prvi seji izvršnega odbora, ki je tudi določil Živko Marc (dosedanjega prvega tajnika) za drugo tajnico. Marta Košuta bo še nadalje predstavnik Sindikata slovenske Sole v sindikalni komisiji na tržaškem šolskem skrbništvu, blagajniške posle pa je prevzela Kristina Kovačič.
V izvršnem odboru so Se naslednji elani: Cinzia Auber, Jožko Baša, Romana Gulič, Miloš Jugovič, Tamara Kont, Lučka Križman-CiC, Dunja Nanut, Samo Pahor, Stanko Salvi, Slava Starc in Melita Valli.
NOVICE
INTERVJU / MILOŠ BUDIN
Previdnost pred lažnim osebjem ACEGA
Predstavijo se kot uslužbenci mestnega podjetja ACEGA, zadolženi za Citanje števcev za vodo, elektriko, plin. Njihov namen pa je drugačen, s pregledovanjem števcev nima nobenega opravka: verjetno si na iznajdljiv in tudi lahek naCin, brez posebnega tveganja, želijo napolniti žepe in denarnico s tujo lastnino. Ker je bilo že veC takih primerov, se je oglasilo mestno podjetje ACEGA, ki ljudi vabi k previdnosti. Osebje ACEGA mora namreč pri sebi imeti poseben dokument, poleg tega za opravljeno delo ne sme zahtevati nobenega plačila že na domu samem. Lažni kontrolorji pa takega dokumenta nimajo.
Uprava ACEGA zato vabi občane, naj vse sumljive primere takoj prijavijo.
Zahvala novinarjev časnika Trieste Oggi
Časnikarji dnevnika Trieste Oggi in tednika Meridiane so naslovili prisrčno zahvalo kolegom Piccola in Primorskega dnevnika ter urednikom tržaške agencije ANSA za prispevek vsem tistim, ki so zaradi poloma prejšnjega založnika ostali brez službe. Prizadeti novinarji, ki se pripravljajo na ponovno izhajanje dnevnika na zadružni podlagi, še prav posebej - mimo golega ekonomskega vidika - cenijo izkazano solidarnost in se zahvaljujejo tako anonimnima kolegoma za njuno osebno pomoč kakor deželni časnikarski zbornici, ki je na pobudo predsednika Fulvia Gona sprožila ta solidarnostni korak.
Na voljo je brezplačen koledarček z urniki lekarn
Združenje lekarnarjev je dalo natisniti koledarček, ki vsebuje urnike delovnih izmen vseh lekarn v tržaški pokrajini. Za to so se odločili, ker je družba SIP pred kratkim ukinila informacijsko službo o urnikih lekarn. Koledarček je zlahka berljiv in žepnega formata ter ga je mogoče dvigniti brezplačno v vseh lekarnah.
Pokrajinski komisar sprejel miljskega župana
Komisar pokrajinske uprave Domenico Maz-zurco je sprejel včeraj na vljudnostnem obisku miljskega župana prof. Sergia Mila. Med prisrčnim razgovorom sta se dotaknila problemov skupnega interesa s posebnim poudarkom na sodelovanju ter izmenjavi izkustev med upravama v prid prebivalstva.
Prispevki za odpravo arhitektonskih pregrad
Kdor želi biti deležen prispevkov, ki jih daje tržaška občinska uprava za odpravo arhitektonskih pregrad v zasebnih poslopjih v smislu zakona št. 13 z dne 9. januarja 1989, naj predloži ustrezno prošnjo najpozneje do 1. marca. Za dodatna pojasnila se lahko interesenti obrnejo na osebje občinskega oddelka za socialno pomoč, Pasaža Costanzi 2, soba št. 321.
»Delal sem za naše ljudi na katere sem navezan«
Z današnjim dnem prepušča županovanje v Zgoniku Tamari Blažino
Na drevišnjem izrednem zasedanju občinskega sveta, ki se bo sestal ob 20. uri, bo prišlo do kadrovske zamenjave na čelu zgoniške občinske uprave. Po odstopu Zupana Miloša Budina mu bo nasledila dosedanja odbornica Tamara Blazina, prav tako iz vrst Demokratične stranke levice, v sklopu Napredne liste, ki ima večino v občinskem svetu. Izvolili bodo tudi novi odbor in odobrili programski dokument uprave, katere mandat bo zapadel junija 1995.
V zadnjem pogovoru pred "abdikacijo” je Zupan MiloS Budin, ki je pred meseci prevzel zahtevno zadolžitev podpredsednika deželnega sveta, najprej navedel razloge za svoj odstop.
»Mislim, da ni treba veliko pojasnjevati, zakaj sem se odločil za ta korak. Materialno je skoraj nemogoče vzdrževati dve tako zahtevni javni funkciji. Ne gre le za moralni aspekt zadeve, ampak dejansko za vprašanje zmogljivosti. V zadnjem letu sem bil na občini manj prisoten kot bi hotel in se moram za-
to zahvaliti požrtvovalnim odbornikom, da so krili tudi moje občasne odsotnosti.«
Na osnovi izkušenj v teh osmih letih in pol županovanja, s kakšnimi občutki zapuščate funkcijo prvega občana?
»Zame so bila to leta izrednih zadoščenj, ker sem se posvetil županovanju v prepričanju, da delam za naše ljudi in za naše vasi, na katere sem zelo navezan. Tudi meni je bilo do tega, kot verjetno vsakomur, da bi prispeval k izboljšanju razmer pri nas, da bi dvignil ugled naših krajev in sploh vseh nas na Krasu. Ta kraški svet, njegovo okolje in naCin življenja, njegove vrednote, predstavljajo zame zelo globoke korenine, ki mi zagotavljajo trdno kulturno in človeško osnovo, ki me spremlja povsod in mi je v veliko pomoč. Zato sem zelo hvaležen tudi za veliko zaupanje, ki so mi ga izkazali občani, in seveda sodelavci na občini, Se zlasti občinski uslužbenci.«
Ce upoštevamo uprav-no-politični in finančni okvir, v kakšnem stanju
Miloš Budin
zapuščate občino Zgonik?
»Občinski proračun sloni na dobrih temeljih, dopolniti pa bo treba organih, za kar je že stekel postopek. Eden izmed ključnih problemov je počasnost pri izvajanju posameznih pobud in projektov, saj splošna zakonodaja in še zlasti birokracija upraviteljem preveč vežejo roke, kar je prava rakasta tvorba italijanske družbe. Po mojem je nujna in potrebna večja reforma javne uprave. Zakon štev. 142/90 je zaCrtal okvirne smernice avtonomije krajevnih uprav, vendar ne zagotavlja zadostne agilnosti in ažurnosti postopkov.«
Kateri je bil v teh dobrih osmih letihdosežek oziroma dogodek, ki ste
se ga kot župan najbolj razveselili?
»Takih dogodkov je bilo veliko. Predvsem tistih, ki združujejo ljudi pri nas. Kar se dosežkov tiCe bi - Čeprav zveni skoraj paradoksalno - lahko izjavil, da mi je v najveCje zadoščenje spoznanje, da nam je uspelo obdržati nedotaknjeno zunanjo podobo občine. Kljub neverjetnim pritiskom od zunaj za vsakovrstne tipe gradenj in posegov v prostor. To smatram kot velik uspeh. Občina je ohranila svoje splošno ravnovesje, tako s krajinskega, kot urbanističnega, človeškega in narodnostnega vidika. Za dosego tega cilja pa je bilo treba aktivirati buden zaščitni mehanizem in uresničitev tega je
zahtevalo tudi najveCj1 napor.«
Kaj pa morebitna *a zočaranja?
»Razočaran sem zar® di počasnosti pri izva janju pobud, kar je jaV nosti težko dojemljiv0-8
Kakšna je bila raven odnosov med komp0 nentami občinskega sve ta?
»Odnosi s predstavništvom Slovenske sku pnosti v vlogi opozicij so bili zelo pozitivni, boljši kot v preteklosti n1 cenim konstruktivni do prinos k reševanju spl°5 nih občinskih zadev-Skupina Napredne hsfe je delovala homogeno in vsi so dali svoj prispe
vek pri uresničevanj programskih smernic-«
Katero voščilo bi rekli svoji naslednic1 Rlažinnvi?
»Prepričan sem, da n upravljala bolje od mepe in to je vsekakor m°Ja iskrena želja. Ima vse kakor za to potrebn® izkušnje, strokovno prl pravo, velik čut odgovor nosti, je domačinka, ki J6 navezana na svoje okoij in nenazadnje je Tamar3 ženska, ki je v konkretnih stvareh marsikdaj bolj praktična od moškega. Pri delu uprave bodo odigrali pomembno vlogo tudi odborniki.«
Se naprej pa boste obdržali status občinskega svetovalca in verjetno ne boste ostali križem rok, če se bo pokazala p ob® j ba po vašem nasvetu ali posegu...
»Od tega okolja se življenjsko ne moreni ločiti, zato se ne bom odtujil niti od upravno-p0' liticnega utripa zgoniške občine.« (B)
Agent finančne straže zapeljal s ceste
Agent finančne straže, ki je bil vpleten v prometno nesrečo, do katere je prišlo okrog 13. ure v Nabrežini, je imel precej sreče, saj se ni huje poškodoval. Bil je za volanom fiat uno, ko je na nekem ovinku zaradi spolzkega asfalta izgubil nadzorstvo nad malim vozilom, ki se je zatem prevrnilo. Na kraj nezgode so prišli kar tri ekipe gasilcev, dva rešilca Rdečega križa, karabinjerji, na-brežinski občinski redarji ter policijski agenti in patrulje finančne straže. Ranjenca so odpeljali v katinarsko bolnico, kjer bodo opravili vse potrebne izvide. Za njegovo ime nikakor ni bilo mogoče izvedeti.
ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA / V MIELI
PROBLEM / PREDLOGI LEGAMBIENTE
ŽE DRUGA OBRAVNAVA
Solidarnostni koncert za obolelo dijakinjo
Dijaki devinskega Zavoda združenega sveta so se zavzeli za pomoč bivši dijakinji iz Poljske, ki je zbolela za rakom na možganih, in ne razpolaga z denarnimi sredstvi za delikatno operacijo. Kinga Rozmiarek je obiskovala Zavod združenega sveta Jadranskega morja od leta 1991 do lani, ko je uspešno dokončala šolanje na mednarodni šoli. Med šolanjem pri nas je vsak teden obiskovala in nudila pomoC slepi ženski iz Tržiča in je bila med aktivnimi elani devinske katoliške skupnosti. Jeseni se je vpisala na medicinsko fakulteto na univerzi v Poznanu, malo zatem so zdravniki ugotovili, da je hudo zbolela.
Njena družina se je takoj odločila za operacijo, da bi jo rešila smrti. Operacijo bodo izvedli v
Kinga Rozmiarek
Hannovru, ker na Poljskem ni ustreznih zdravstvenih struktur. Operacija in zdravljenje bosta stala skupno kakih 60 milijonov lir. Polovico stroškov bo krilo neko farmacevtsko podjetje; preostalo vsoto so si
starši izposodili, ne vedo pa, kako bodo lahko dolg vrnili.
Zavod združenega sveta se je odločil, da po svojih močeh pripomore Kingi na pomoč. Zastavil si je cilj, da bo zbral najmanj 20 milijonov lir za svojo bivšo dijakinjo, Ce bo mogoče pa celo vso vsoto, ki so si jo starši Kinge Rozmiarek izposodili. V ta namen je začel s široko solidarnostno akcijo, v okviru katere bo v nedeljo ob 17. uri priredil v gledališču Miela prireditev s pesmimi in folklornimi plesi dijakov, ki obiskujejo devinski zavod. Prostovoljne prispevke bodo seveda namenili zdravljenju bivše dijakinje. Vse ostale informacije o pomoči poljski študentki posreduje Zavod združenega sveta, tel. 3739111.
Kako nastopiti proti onesnaženju mesta
Pismo tržaškemu občinskemu odborniku za urbanistične zadeve Fabiu Cargnellu
Predsednik naravovarstvene organizacije Lega per 1’ambiente Sandro Lauren-zi je naslovil tržaškemu občinskemu odborniku za urbanistična vprašanja Fabiu Cargnellu vrsto predlogov, kako rešiti mesto pred naraščajočim onesnaževanjem zraka zaradi množitve zasebnih avtomobilov in neurejenosti prometa. Laurenzi predlaga sledeče: javna vozila (avtobusi, taksiji, šolabusi in tovornjaki službe za mestno CistoCo) naj se obravnavajo tako, kakor se vozila na so-cialno-zdravstvenem področju (rešilci, gasilska vozila in avtomobili sil javnega reda); obnovi naj se pranje ulic vsaj dvakrat na leto (z ustrezno začasno prepovedjo parkiranja); s pomočjo radia in televizije ter lepakov naj se sproži vsaj tako odmevna kampanja za rabo avtobusov,
kakršna je reklama za avtomobile; pešcem namenjena območja naj se raztegnejo; vse ulice, kjer ni zadostnega prezračevanja, naj se prepovejo za avtomobilski promet; obstoječa in bodoCa parkirišča naj se oddajo v najem tam stanujočim, delno pa naj ostanejo na razpolago drugim voznikom.
Sandro Laurenzi se je odločil za poseg pri odborniku zaradi zaključkov, do katerih so prišli udeleženci tiskovne konference z naslovom »Javni prevozi: kakšni predlogi?«, ki je bila v prostorih tržaškega železniškega muzeja na pobudo združenj Traffico ’80, CamminaTrieste, Le-gambiente, Italia nostra in WWF, sicer pa za nastale razmere ne graja samo bivših občinskih upraviteljev, temveč vse, ki so to pasivno gledali.
Perelli danes spet na zatožni klopi
Njega in bivšega goriškega odbornika Cappello (KD) obtožujejo izsiljevanja
Na današnji drugi obravnavi procesa proti bivšemu tržaškemu tajniku PSI Aiessandru Pe-relliju naj bi zaslišali prve priCe, in sicer Paola Modestija ter inž. Angela Casellija, direktorja ene od zadrug, Id je sodelovala pri zakupu za greznično napeljavo, ki Milje povezuje s Čistilno napravo v Zavljah. Projekt je financirala Dežela, a upravo zakupa je poverila Ezitu. Skupni stroški so znašali okrog 6 milijard lir.
Modesti, bivši Zupan KPI v Latisani, je glavna obremenilna priča proti Perelliju. Ko je bil načelnik Konzorcija gradbenih zadrug s sedežem v Bologni, je tržaškemu politiku izplačal 90 milijonov lir, da bi v zameno dobili katero od del
pri tem projektu. Perelli je že priznal, da je denar prejel, vendar je od vsega začetka vztrajal, da je šlo za prispevek stranki in ne za izsiljevanje.
Zatem so zadruge morale »podmazati« 5e komisijo, ki je dodeljevala zakupe. Tako sta bila v preiskavo vpletena se predsednik komisije Antonio Minniti (vprašal je za skrajšani postopek in mu bodo sodili aprila) ter bivši goriški obcinsld odbornik KD Pier Rai-mondo Cappella, prav tako elan komisije, kateremu so v zameno za podporo poverili neko zadolžitev (in mu tudi izplačali 70 milijonov lir). Poleg Modestija in Caselle bodo morda danes zaslušali tudi deželnega svetovalca PSI Fer-mccia Sara.

GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA
Kako krmariti med dvema ženama?
Komedija Zbeži odžene jutri v Kulturnem domu
KMETIJSTVO /
Kako se godi nesrečniku, j S1 je omislil dve zakonski zaradi praktičnosti 1	0 113 svojem koncu ve-
esta, in kar nekaj časa le-v°zari med eno in dru-j ’ P°teni pa mu nekega ® hudič zameša štrene? a hudič je pravzaprav TeS°V0 š™h° srce, v kate-je ob ljubezni do obeh s.e dovolj prostora za vekoljubje: med eno od *°Jih voženj priskoči na nioc napadeni starki, am-Hr,k-namesto hvaležnosti jih 1 Po grbi tako od mladih ”aPadalcev kot od starke. 0 grbi in po glavi, da se
v kiZateti P° prvo pomoč mišnico in tako izzove ^nranje pohcije. Skrbno načrtovani red voženj in bi-
!°p"80i |e
Jz gornjega vprašanja in TSnega začetka je angleški Pisateij Ray Cooney izpeljal DrU)antno komedijo. Osnov-J10 domislico je dopolnil s ern, da razvija dogajanje s °pasno v obeh stanovanjih, med katerima je raz-Peto taksistovo naporno 'vljenje. Ostalo opravijo nesPorazumi, laži, polresni-Ce rn junakovo prizadevanje, da bi prekinil svoj vojni zakon, saj je naša oružba, tako širokosrčna do Seh vrst spolnih sprevrženosti, ravno do bigamije nepopustljiva.
Režiser Zvone Šedlbauer p* z igralskim zborom Prešernovega gledališča in gostujočim Daretom Va-Cem v glavni vlogi postavil angleškim pridihom obarimo, bleščečo in kljub vrto-§ avemu ritmu pregledno Prizontev. Prevod je izpod TJrjovitega peresa Milana : joa> sceno in kostume je delala Slavica Radovič, nkcionalno glasbo je ornponiral Urban Koder.
Na sliki Dare Valič in Judita Zidar
Drevi Glavni svet Kmečke zveze
V razpravi tudi priznanje jusarskih pravic
Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Cicerone 8/b prvič v letošnjem letu sestal Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo vrsta aktualnih vprašanj, med katerimi tudi sklicanje rednega občnega zbora stanovske organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem, pa seveda razna organizacijska ter družbenopolitična vprašanja, ki neposredno zadevajo kmetijski sektor.
Tako bo že v prvi točki Glavni svet pod predsedstvom Alojza Debelisa razpravljal o pobudi Konfederacije kmetov Italije za uresničitev zakonskega predloga ljudske iniciative za preureditev državnega teritorija in potenciranje kmetijstva za ponovno vzpostavitev teritorialne, produktivne in družbene uravnovešenosti. Vprašanje je pomembno še posebej za našo manjšinsko skupnost, kar KZ vztrajno poudarja na vseh svojih sestankih in občnih zborih in še vedno vztraja na zahtevi po taki urbanistični normativi in zakonski zaščiti teritorija, ki bo zagotavljala razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti in obenem ohranitev etnične identitete ljudi na njem.
Pomembna bo tudi razprava o delovanju KZ in o stanju kmetijstva v luči novih gospodarskih in političnih razmer. Gre predvsem za nove državne ukrepe gospodarskega in fiskalnega značaja, ki bodo seveda tudi kmetom nalagali nove obveznosti.
Med organizacijskimi vprašanji bo vsekakor posebne pozornosti deležno priznanje jusarskih pravic slovenskim vaškim skupnostim v Italiji. V tem oziru se Kmečka zveza že dalj časa zavzema za ureditev tega vprašanja, zdaj pa je še toliko bolj aktualno, ko je bil v slovenskem parlamentu predstavljen osnutek zakona za priznanje takoimenovanih »agrarnih skupnosti« oz. »jusarskih upravičencev«, kot temu pravimo pri nas. Znano je, da imajo naši kmetje - jusarji tudi onstran meje zahtevke v tem oziru.
Končno bo na dnevnem redu Glavnega sveta KZ še prošnja na deželno upravo za prispevek po zakonu št. 56/78 ter imenovanje predstavnika KZ v vodstvo za upravljanje pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov po nedavnih volitvah v ta organ, (j.k.)
BARKOVLJE / POBUDA KULTURNEGA DRUŠTVA
Avdicije za 3. festival slovenske popevke
Prireditelji pričakujejo jutri vsekakor večjo udeležbo na avdiciji kot v ponedeljek
Barkovljansko Kulturno društvo bo spomladi priredilo Tretji festivali slovenske popevke. Medtem potekajo resne priprave na to pomembno glasbeno prireditev, ki je doživela v svojih prvih dveh verzijah tako med poslušalci kot med kritiki velik odmev in uspeh. Sedaj so na vrsti avdicije za pevce. Po ponedeljkovi, ki ni bila najbolje obiskana, so razpisali drugo, ki bo jutri zvečer v prostorih domačega društva.
Kaj pričakujejo organizatorji s to pobudo? Predvsem, da bi se prijavilo čim več pevcev. »Res bi se ne smeli pritoževati, da imamo Slovenci malo dobrih pevcev« nam je povedala tajnica barko vij anskega društva Vera Poljšak. »Povsod,
kjer se zbere nekaj naših ljudi, zadoni pesem. V vseh društvih je dovolj pevcev, ki bi se lahko predstavili tudi kot solisti na takšni glasbeni prireditvi, kot bo festival slovenske popevke«.
Zakaj naši pevci in pevke še odlašajo? Popevke in besedila so organizatorji že prejeli. Naloga glasbenika prof. Aleksandra Vodopivca, ki je imel odločilno besedo že pri prvih dveh festivalih bo ta, da prejete skladbe priredi za glasbeno izvedbo.
Na pevcih je sedaj, da se zglasijo na petkovi avdiciji v barko vij anskem društvu v čim večjem številu.
Mladi se obeh festivalov, ki sta potekala v Trstu v letih 1963 in
1964, ne spominjajo. Spominjajo pa se jih starejše generacije in mnenje vseh je, da sta bila festivala za Slovence v zamejstvu pomembna kulturna dogodka, ki sta nas lepo predstavila ne samo domačemu občinstvu, temveč ljubiteljem popevke in kritikom tudi v matični domovini. Slovenci v zamejstvu se poskušamo uveljaviti na vseh področjih. Zakaj ne bi ponovili velikega uspeha, ki sta ga doživela prva dva festivala Slovenske popevke v Trstu?
Organizatorji pričakujejo zato jutri zvečer čim večjo udeležbo na avdiciji, ki bo ena glavnih etap k uspehu letošnjega tretjega festivala slovenske popevke.
Neva Lukeš
~]konc
ERT / V ZGONIŠKEM CENTRU
V gosteh Rudarska godba iz Velenja
Godba je nastopila in zmagala že na štirih svetovnih prvenstvih
Napovedani novo-»etni koncert Rudarje godbe iz Velenja, Ki je odpadel zaradi nenadne bolezni di-Jgepta mag. Ivana •Jatina, bo na sporedu v soboto, 29. jaguarja v športno-kul-iurnem centru v Zgo-niku, s pričetkom ob 20.30.
Rudarska godba, ki ste)e nekaj več kot Šestdeset članov, je v sy°ji dolgoletni ka-riyri zmagala že na stirih svetovnih pr-venstvih, posnela ',eč kaset, pred par ieti pa še novo laser-skp ploščo s skladbami domačih in tujih skladateljev. Nekje Qa začetku osemde-setih let so - skupaj z §lasbeno šolo - ustanovili nov mladinski
pihalni orkester, iz katerega prihajajo vedno znova mladi glasbeniki, ki so nosilci novih idej in programov. Mnogoštevilni koncerti v Avstriji, Češki, Slovaški, Luksemburgu, Nemčiji in Nizozemski so prispevali k umetniški rasti Rudarske godbe, ki bo v soboto zvečer v Zgoniku predstavila skladbe Ivana Marina, Danila Bučarja, Rada Simonitija in Vinka Štrucla. V drugem delu pa bodo na sporedu tuji skladatelji, in sicer Jeff Penders, Terry Kenny, Randy Beck in Michele Lu-frano. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni eno uro pred pričetkom koncerta.
PUST / SENZACIONALNO!
Volilna reforma tudi na 27. kraškem pustu
Kraški pust je že od nastanka verno odseval družbeno dogajanje, seveda na svoj zbadljiv in piker način. Temu svojemu poslanstvu se ni izneveril niti letos. V državi, ki se je odločila za spre-mebno volilnega zakona, je se sam poskrbel za »volilno reformo«. Pustna vlada je osvojila predlog perifernih pustnih organov, ki so na prvi pustni seji, decembra lani, zahtevali posodobitev volilnega sistema na Brdini. Odbor je tako odločil, da pustnih vozov ne bodo več ocenjevali predstavniki posameznih vasi, novinarji in umetniki, pač pa bo ta zelo delikatna funkcija odslej poverjena 5-članski žiriji izvedencev. Le-ti bodo iz svoje srede izvolili predsednika in samostojno odločali o zmagovalcu. V primeru, da bi dva vozova prejela enako število glasov, bodo glasovanje ponovili, in to tolikokrat, dokler ne bo vendarle zmagal le eden.
Pustna volilna reforma predstavlja le eno od novosti letošnjega 27. kraškega pusta.
Drugo predstavlja udeležba. Število udeležencev se je v zadnjem tednu zvišalo od sedem na devet: Bazovici, Trnovci, Praprotu, Sempolaju, Opči-
nam, Saležu-Zgoniku in Proseku-Kon-tovelu sta se pridružila še Podlonjer in Sv. Ivan. Za petdeset odstotkov se je tudi povečala druščina skupin mask: ob boljunški skupini KD Franceta Prešerna in Lajnarji od Piščancev, bo krenila v sprevot tudi prebeneška skupina Jaba-dabadu.
Osrednji pustni odbor je še vedno zelo razburjen zaradi pomanjkanja prostorov, ki marsikateri vasi onemogoča sodelovanje na naši največji pustni manifestaciji. V prihodnjem letu bo treba to vprašanje rešiti, saj bi se sicer lahko dogodilo, da bi se število udeležencev v prihodnjih letih skrčilo. Drug problem predstavlja odsotnost voz iz Slovenije. Vse kaže, da se je onkraj meje pust že predčasno prevesil v post...
V ostalem gre potrditi prisotnost kralja in kraljice z dolinskega konca; na pustni četrtek se bo kraljevski par predstavil na Opčinah, kjer bo ocenjeval izložbe openskih trgovin, ki sodelujejo na že tradicionalnem pustnem natečaju. Ostale novosti bodo predstavniki vasi izvedeli jutri na skupnem sestanku, ki se bo začel ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah.
LEKARNE
Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. januarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
□
ČESTITKE
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
27.	januarja 1994
ANGELA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 17.23 in zatone ob 7.00.
Jutri, PETEK,
28.	januarja 1994
TOMAŽ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,7 stopinje, zraCni tlak 1009,4 mb pada, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,4 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Curci, Lisa Marie Perna, Vanessa Zuppini, Giovan-na Terzoni.
UMRLI SO: 87-letna Maria Kranjc, 76-letna Speranza Braida, 89-letni Leopoldo Kriscak, 76-letna Natalina Marcellina Bellini, 86-letna Velleda Pao-lucci, 55-letni Ugo Oliva, 92-letna Luigia Lamascolo, 80-letna Gioconda Rotta, 78-letni Mario ambrosi, 75-letna Maria Paolini, 91-let-na Maria Zadeu, 79-letna Stefania Coslovich, 26-let-ni Gaetano Gack, 53-letni Franco Varni, 64-letni Emilio Danieli, 87-letna Adele Fedele.
Naša kolegica Tatjana je Lenardu povila ljubko HELENO. Z njima se veselimo Ivanka, Silva, Darja ter otroci in starši šempo-lajskega vrtca.
Na Kontovelu praznuje danes MARINA od Žarko-ta 50. rojstni dan. Želimo ji zdravja, veselja in dobrega počutja v teh najlepših letih v krogu svoje lepe družinice ... in dobrih prijateljev. Klapa.
Veselimo se rojstva male HELENE. Srečni trenerki Tatjani in očku Lenardu Čestitamo rit-micarke in odbornice SD Kontovel.
Daljnega 27. 1. 1929 sta se vzela naša draga prijatelja IVANA in MATIJA HRVATIN. Od takrat je minilo 65 let skupnega življenja; takih praznikov ni vsaki dan, posebno dandanes, ko se zakoni tako hitro razvežejo, zato naj nam bosta za vzgled! Družina Koršič jima vošči Se nadaljnje skupne sreče in zdravja! Pozdravi in Čestitke tudi hčerama Elviri in Milki ter drugim sorodnikom.
IZLETI
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin-Nabrežina organizira v nedeljo, 6. februarja, enodnevni izlet v Prodolone. Vpis na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini, Trg sv. Roka, tel. 200036 ali 200007 - Bortolotti Ida.
ZAČEL SE JE PREDV-PIS za počitnice v Palma de Mallorci od 6. do 27. marca. Vse informacije nudi Zveza upokojencev iz Nabrežine, tel. 200036 ali 299640 ob uri kosila.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Stanota Pečarja darujejo Marija in Marjo KocjanCiC
50.000	lir, cerkveni pevci
100.000	lir, prijatelj Zorko
50.000	lir za cerkev v Dolini. Namesto cvetja na grob
Vancka iz Samatorce darujejo Hrovatič (Col 40)
20.000	lir, Škabar (Repen 4) 15.000 lir in Guštin (Repen 141) 20.000 lir za re-pentabrsko cerkev.
Zapustil nas je naš dragi oče
Leopold Kriščak
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 12. uri s pokopališča v Barkovljah v domačo cerkev ter nazaj na pokopališče.
Žalujoča hci Franka, vnuka Pavel in Peter, zet Aleksande r ter ostali sorodniki
Greta, Barkovlje, Trst, 27. 1. 1994
Žalujeta s Franko in svojci
družini Koršič in Cok
TRST
GORICA
8
Četrtek, 27. januarja 1994
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA
Kay Cooney
ZBEŽI OD ŽENE
Režija Zvone Šedlbauer
Jutri, 28. januarja, ob 20.30	ABONMA RED A, D in F
V	soboto, 29. januarja, ob 20.30	ABONMA RED Bin E
V	nedeljo, 30. januarja, ob 16.00	ABONMA RED C
Krožek za družbena vprašanja VIRGIL SCEK
vabi na predstavitev študije v italijanščini
SOMRAK SVOBODNEGA
TRŽAŠKEGA OZEMLJA IN
SAMOSTOJNE SLOVENSKE
STRANKE (1952-1954)
Govorili bodo avtor, prof. Adrijah Pahor, zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec in predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar.
Večer bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, danes, 27. januarja, ob 20.30.
KINO
ARISTON - 17.00,
19.30,	22.00 »Carlito’s Way« r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn. Zadnji dan.
EXCELSIOR - 16.15,
18.15,	20.15,	22.15
»Molto rumore per nul-la.«
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.40, 18.00, 19.20, 20.40, 22.00 »VVittge-stain«, r. Derek Jarman. NAZIONALE 1	-
17.00,	19.30, 22.00 »Pic-colo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda.
NAZIONALE 2	-
16.30,	18.20,	20.15,
22.15 »La famiglia Ad-dams 2«, i. A. Huston, C. Lloyd, R. Julia.
NAZIONALE 3	-
16.15,	18.15,	20.15,
22.15 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isa-bella Rossellini.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.20,	20.15,
22.15 »Dennis, la minac-cia«, i. W. Matthau.
GRATTACIELO
16.00,	18.00, 20.00, 2 2.00 »Demolition Man«, i. Sylvester Stal-lone.
MIGNON -	16.30,
19.00, 21.45 »La časa de-gli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Je-remy Irons.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Duro ... e grosso come piace a te« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.00 »Aladdin«, risani film, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Addio, mia con-cubina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li.
LUMIERE - 17.00,
19.30,	22.00 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Ea-stvvood, Kevin Costner.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Godurie orali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
ARS NOVA vabi na 75. obletnico RUDARSKE GODBE VELENJE (dirigent mag. Ivan Marin) v soboto, 29. januarja, ob 20.30 v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku.
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Vabimo vas jutri, 28. januarja, ob 20.30 na srečanje KOREJA: RIŽEVA POLJA, BUDISTIČNI TEMPLJI IN GOSTOLJUBJE. Katja Kju-der bo z besedo in diapozitivi podala svoja doživetja in vtise s potovanja po daljni deželi.
V	SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU - Ul. Donizetti 3 - bo v soboto, 29. januarja, prof. Erika Košuta z diapozitivi prikazala NEZNANI SVET SIBIRIJE IN PODROČJE BAJKALSKEGA JEZERA. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
»ŽENSKI PORTRETI« je naslov projekcije diapozitivov v tehniki križnega prelivanja, ki jo prireja krožek FOTO TRST 80. Svoja umetniška dela bo prikazal priznani avtor Furio Casali, član Tržaškega italijanskega fo-tokrožka. Večer bo jutri, 28. t. m., ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje. Vabljeni!
KD ROVTE KOLONKO-VEC - Ul. Monte Sernio 27 - gostuje v društvenih prostorih v nedeljo, 30. t. m., ob 17. uri VANČO IN TONKO, ki bosta s svojo hudomušnostjo in dovtipi opisali svoje vtise s potovanja po deželi kengurujev. Vabljeni.
KD IVAN GRBEC vabi v nedeljo, 30. t. m., ob 18. uri na večer, posvečen gledališkemu ustvarjalcu JOŠKU LUKESU. Sodelovali bodo člana SSG M. Sardoč in A. Milič ter ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom B. Hrvatič. Ob tej priliki bo otvoritev razstave Deziderija Švare, katerega bo predstavila Neva
PD MACKOLJE vabi na večer »Istra v besedi in pesmi« v izvedbi dekliškega zbora iz Šmarij in Rožane Koštjal, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah.
SKD VIGRED vabi v petek, 4. februarja, ob 20. uri v društvene prostore v Sempolaj na proslavo Dneva slovenske kulture. Program: predstavitev knjige o Igu Grudnu »Narcis širokega srca« ter srečanje z avtorjema, nastop učencev osnovne šole in zbora I. Gruden.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE.
V	GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI.
□ OBVESTILA
SKUPNOSTI BORCEV 19. SNOUB S. KOSOVELA vabijo ob 50-letnici poho.da čez Sočo vse udeležence XXX. divizije in ostale borce na slavje, ki
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOŠ ŽE VIDELA
Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič
Danes, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
bo v nedeljo, 30. t. m., ob
11.30	pri spomeniku v Kanalu.
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta jutri, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v društvenih prostorih v Nabrežini.
UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za občinski prispevek za kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1994 in vabi zainteresirana društva in organizacije v občini, da vložijo pravočasno svoje prošnje.
KD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR jutri, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Dolini. Dnevni red: predsedniško poročilo, poročila po odsekih, razprava, volitve novega odbora, razno.
SKD TABOR sklicuje v torek, 1. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah 26. REDNI OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni!
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 20.30 govoril zgodovinar Luigi Tavano na temo ATTEMSI IN SLOVENCI, prof. Lojzka Bratuž pa o svoji najnovejši študiji o slovenskih rokopisih iz 18. stoletja, ki jih hrani semeniška knjižnica v Gorici.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst
-	sporoča šolnikom v sta-ležu, da so v ministrski okrožnici št. 322, z dne 20. 11. 1993, objavljeni roki za vložitev prošenj za premestitve. Prošnje pošljite na šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, Trst: učitelji do 10. februarja, profesorji višjih šol do 5. februarja. Obrazci in morebitna pojasnila na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 -18.30, torek 11.30 -
13.00,	sredo 15.30 - 17.00 in četrtek 9.30 - 11.00.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - vabi učiteljice, ki so se do 5. avgusta lani prijavile k učiteljskemu natečaju, da se s podpisom pridružijo prizivu, vloženem na Deželno upravno sodišče (TAR) zoper preklic omenjenega natečaja. Sindikat opozarja interesente, da v primeru ugodne rešitve velja razsodba samo za podpisnike. Zbiranje podpisov poteka na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 - 18.30, torek 11.30
-	13.00, sredo 15.30 -17.00 in četrtek 9.30 -
11.00.
MALI OGLASI
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulje pri Domju 123.
OSMICO je odprl Slavko Švara, Trnovca 14.
MIRKO IN DANILA sta odprla osmico v Zabrežcu št. 4.
OSMICO je odprl v Mavhinjah Mario Kačič.
TRGOVINA IN OSMI-CA »Pod Gradom« Aleša Komjanca, Trg Cavour 1 v Gorici - od kmeta direktno do potrošnika - vina na liter: točena od 2.500 do 3.000 lir, buteljke od
4.500	do 6.000 (možnost darilnih konfekcij); od
6.500	do 8.000 lir.
NA PRODAJ hiša s štirimi sobami, prosta čez eno leto. Pismene ponudbe pošljite na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Devin«.
DAMO V NAJEM skladišče okrog 200 kv. m na začetku Ul. Pascoli 2, idealno za trgovino na drobno raznih artiklov, najemnina po dogovoru za dobo 6 let. Telefonirati na 363434, umik urada.
NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno stanovanje. Tel. na št. 225320.
ELEKTRONSKI pisalni stroj olimpia mastertype D prodam. Tipkovnica s slovenskimi - 'hrvaškimi črkami, display, 256 znakov spomina. Nerabljen, ugodna priložnost. Telefon 040 941527.
PRODAM fiat tipo 1100, letnik 1989, v odličnem stanju, ugodna cena. Tel. v večernih urah na št. 382459.
PRODAM ape 501, letnik 1984, v odličnem stanju. Tel. na št. 228989 v večernih urah.
PRODAM motor honda africa twin 750, letnik 92, črno-rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. na št. 040 228333.
MLADICE z rodovnikom pasme retriever -zlati prinašalec, prodam. Tel. (0481) 531038.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost išče sodelavce z italijanskim državljanstvom za oskrbo starejših v domu upokojencev. Pismene prošnje poslati na naslov: Zadružni center, Ul. Cice-rone 8, Trst.
ZADRUGA išče žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje stopnic. Tel. na št. 228556.
NUJNO ISCEM varuško za otroke in za gospodinjska dela, po možnosti gospo srednjih let. Telefonirati na št. 226807.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča, da je zadnji dan prodaje 29. januar 1994. Ponovno bomo odprti v petek, 6. maja 1994. Tel. št. 228297.
PEDIKERKA nudi svoje usluge na področju Opčin. Tel. na št. 211213.
IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Pokliči me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh!
GOSPODJE poslovneži, se mar poslovno ali kako drugače nahajate v Ljubljani? Se želite po napornem delu sprostiti? Nič lažjega, ukradite si urico časa in naše čedne in simpatične maserke vam v eksotičnem ambientu ob sprostilni glasbi pomagajo pregnati utrujenost in polepšati vaš vsakdanjik. Vsak dan od 10. do 22. ure, tel. št. (0038661) 1291319.
VZPI-ANPI / VČERAJ V KINODVORANI VITTOR^
Javna razprava o vlogi Odporništva
Ovrednotiti pomen Odporništva v trenutku aosoodarske in moralne krize
V težavnem obdobju italijanske dražbe, v trenutku hude ekonomske, politične in moralne krize je naloga borčevskih organizacij, da znova izpostavijo in opozorijo na vrednote Odporništva, na vrednote, ki so v osnovi demokratične družbene ureditve v Italiji. To je sporočilo, ki je izšlo iz srečanja, ki ga je v kinodvorani Vittoria priredilo združenje VZPI-ANPI v okviru pobud ob 50-letni-ci padca fašizma in protifašističnega boja. Udeležili so se ga tudi predstavniki ZB iz Nove Gorice.
Bivše partizanske borce in člane antifašističnih združenj je najprej pozdravil Silvino Poletto, v slovenščini pa Stanko Kuštrin. Vincenzo Marini - Banfi. je obrazložil nastajanje partizanskih enot v naših krajih in pomen skupnega boja proti silam osi ter odločno zavrnil vse poskuse, da se razvrednoti zgodovinski pomen Odporništva. Borci so razpravljali tudi o vojni na tleh nekdanje Jugoslavije in kritizirali mlačen odnos pokrajinske uprave do Odporništva. Na sliki - foto S.R. -glavni razpravljale!.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.45 (Ciklus Gorica Kinema) ”Benny and Joon” . Režija Jeremijah Che-chik. Igrajo Johny Depp in Mary Stuart Master-son. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Anni novanta -perte seconda«.
VERDI Zaprto.
TRŽIČ
COMUNALE Ni predstave.
□ OBVESTILA
Društvo JADRO v Ronkahprireja danes, 27. t.m. ob 20. uri predavanje dr. Aleksandra Furlana o Kaliforniji in jugozahodnem delu ZDA. Predvajal bo tudi barvne diapozitive. Srečanje bo na sedežu društva.
KD OTON ZUPANČIČ IZ STANDREZA vabi na pustni žur, ki bo v domu Andreja Budala 15. februarja ob 20. uri. Vpisovanje v kulturnem domu Andreja Budala vsak večer od 21.ure dalje.
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIRA FEIGLA
Ul. della Croce 3 - Gorica
vabi vse osnovnošolce
danes, 27. januarja 1994, ob 15. uri na
8. OTROŠKO URICO V FEIGLOVI KNJIŽNICI
GORDANA SCHMIDT
nas bo naučila
KAKO NASTANE KNJIGA!
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
GORICI	r rD
ALL'ORSO BIANLV
'avasani), C. Italia 1.531576.
DEŽURNA LEKARNA TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti -
POGREBI
Danes ob 10.10, Giot gio Nicoli, iz splošne b° ^ nišnice , ob 11. uri Alb0t ta Humar iz splošne bolnišnice, ob 12.30, Giusep^ pina Stucchi vdova fuca, iz splošne bolnišiu ce, ob 12.45, Veroni00 Zotti vdova FranzotM bolnišnice Janeza od oo ga ter ob 13.15, ErchiU0 Mario Zorzin, iz splošn6 bolnišnice.
Zapustila nas je naša draga
Petrina Ferletič por. Frandolič
Pogreb bo danes, 13.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v doberdo sko cerkev.
Žalostno vest sporočaj0 mož Evgen in hčeri Marica in Odorina z družinama
Doberdob, Gorica, 27. januarja 1994
HALO MENJAVA
Tečaji primarnih valut Komerdalni tečaji za podjetja
Stalna informacija o menjavi najpomembnejših valut.
MBanca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica
ŠOLSKA PROBLEMATIKA / POGOVOR Z RAVNATELJICO MIRKO BRAIN!
NOVICE
Na novo šolsko leto gledamo z dokajšnjim optimizmom
V otroških vrtcih in prvih razredih osnovnih šol bo celo nekaj otrok več -Premiki v načinu mišljenja širše skupnosti - Vračanje k lastnim koreninam
Vlado Klemse
J Prvih razredi osnovnih sol in
RorkL**1 Vrtci^1 na oziei 8 ngkem območju bo ji
Ste -lV Slnvnem enak 'tevrio otrok, kakor leto
Eec o°td,pa cel° neki ' 6 tabo ugotovitvi]
nat ZvCe^a P°g°vor z rai nateljmo Mirko Brair
*slda (foto Studio R, ran,? In priznati mi vplI , j®. Pogovor steki ni K ° aži6, tudi o sem D straneh, ki sicer pi gosto spremljajo zivljen X nogajanje na šoli i °brog šole. Goriško d antično ravnateljstvo Pristojno za otroške vrte ™ osnovne šole s slovei nn učnim jezikom r °ž)em goriškem ol m°Pju, vključno s Krm
nom in Steverjanom. In prav iz Krmina prihajajo najbolj spodbudne vesti. Zabeležiti je treba ob tem še to, da se te dni izteka rok za predvpise v otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol.
Povečano zanimanje za vpis v šolo s slovenskim uCnim jezikom ni posledica spremenjenega demografskega trenda, ampak rezultat različnih dejavnikov?
”To vsekakor drži. Bolj kakor veCje število rojstev, menim, da gre za spremembe v splošnem okolju, kjer živi naša skupnost. To velja zlasti za mesto. Na preprost način bi lahko povedala, da se mlajše generacije
V nedeljo enajstič Sovodenjska poje
Trije domači zbori in zbor Primorje Ajdovščina
Kulturni dom v Sovodnjah bo v nedeljo pri-zoriš če enajste revije domačih pevskih zborov ovodenjska poje. Koncert pevskih zborov, ki elujejo na območju sovodenjske občine je postal že tradicionalno vsakoletno srečanje. Prireja
KultUmO r1"ni<5txzn .^ntrnrlnio	no ca
Pd vsako leto veliko število krajanov, ki j 6pa domača pesem v užitek in razvedrilo. Letošnji zborovski koncert bo kot reCeno ■ edeijo, 30. t.m., s pričetkom ob 18. uri. Pred s avili se bodo trije domači zbori in, kot je ži kaj fot v navadi, gostujoča skupina. Zborov n t.ra<iicijo na Sovodenjskem bodo pred 8 ayl)ali mešani pevski zbor Rupa - Pec pot
Vodstvnm	tz-! — *— .♦  
na ga voai aingeniKa mi ureja jvonjt ,1(? hi dekliška vokalna skupina Sovodenjsk ekleta pod vodstvom Sonje Pelicon. Kot go; 0 nastopil mešani pevski zbor Primorje iz A °všcine pod vostvom Vide Cerv.
vračajo k svojim koreninam.
Drugi element, ki ima ob tem precejšnjo težo je to, da se poCasi, a stalno rušijo pregrade, ki so bile še pred leti zelo visoke in vsaj takrat za mnoge nepremostljive. Dragoceno nalogo v tem smislu opravljajo športna društva in različne organizirane dejavnosti za otroke. Ne smemo pozabiti niti ustanov, ki omogočajo dodatno vzgojno in izobraževalno dejavnost, kakor recimo Dijaški dom in zavod pri sestrah.”
Pomembne korake v smeri odpiranja in povezovanja je naredila prav vaša šola, šola Otona Zupančiča v Gorici.
”To vsekakor drži. Letos bomo sklenili petletno obdobje intenzivnega sodelovanja z osnovno šolo Largo Isonzo. Pripravljamo video kaseto o tem zanimivem eksperimentu. Računamo na po-moC Pokrajine in Kmečke banke. Prav s kaseto bomo naše izkušnje posredovali tudi drugim šolam. Sicer bi vse to kar smo v petih letih uspeli skupnega zgraditi ostalo omejeno na naši dve šoli, oziroma na krog otrok in učiteljev, ki so bili pobudniki in aktivni soustvarjalci . Imamo seveda še veliko načrtov, a kaj ko je vse pogojeno z velikimi finančnimi stroški. Vse je nekako odvosno od sponzorjev in veCje ali manjše občutljivosti javnih ustanov. Do zdaj smo nekako uspevali”.
Ravnateljstvo in šola v ulici Brolo sta že vrsto let vključena v pobude rajonskega sveta za Sve-togorsko Četrt in Placuto. Bi se dalo še kaj narediti v tej smeri?
"Predvsem velja pozdraviti prizadevanja elanov rajonskega sveta, ki vlagajo v ta cilj precej organizacijskih in drugih naporov. Kot šola in ravnateljstvo smo bili zmeraj zraven, saj se zavedamo širšega pomena te in podobnih pobud. Ob večji pripravljenosti in dovzetnosti in manjšem sklicevanju na predpise, bi dosegli lahko znatno več. Sola ni samo uCenje, ampak je vzgoja in uCenje. Pri nas, v našem okolju pa potrebujemo predvsem vzgojo k utrjevanju sožitja.”
Kako se pripravljate na novo šolsko leto, v jeseni?
"Predvsem tako, da bi celovito zaceli izvajati reformo osnovne šole, ki jo predvideva zakon št. 148. Osnovnega pomena je izobraževanje in priprava učiteljskega kadra. Naj povem, da smo glede tega pri nas naredili že precej pomembnih korakov. Imamo osnovni pouk angleščine na vseh šolah. Za tako izbiro so se odločili starši. Posebno skrb pa namenjamo jezikovni vzgoji, znanju slovenščine”.
Kakšno sporočilo bi poslali mladim staršem v trenutku, ko se odločajo o vpisu otroka v šolo in s tem sprejemajo pomembno odločitev?
”Več zaupanja v našo šolo. Spodbuda naj bodo rezultati, ki jih naši učenci, kasnejši dijaki dosegajo na raznih področjih in ob vključevanju v okolje.”
Gorica Kinema - Nocoj vrtijo Chechikov Benny and Joon
V sklopu ciklusa Gorica Kinema se nadaljujejo v kinodvorani Vittoria Četrtkova filmska srečanja z najboljšimi filmi lanskega leta. Nocoj bo Kinoa-telje goriški publiki predstavil film z naslovom Benny and Joon, ki ga je zrežiral Jeremiah Che-chik. V filmu igrajo vedno bolj priljubljeni Johnny Depp, lepa in enigmatična Mary Stuart Masterson in Aidan Quin. Prijetna filmska zgodba govori o bratu in sestri, ki živita skupaj in se kar naenkrat znajdeta pred tretjim človekom, čudakom, ki posnema Chralota in Keatona, ki se seveda zaljubi v sestro, ta pa v njega. Nastane zaplet, ker brat te zveze noče v bojazni, da bo sestro izgubil in seveda boste kaj veC o razpletu zvedeli nocoj v najbolje opremljeni kinodvorani v Gorici.
Večer z diapozitivi o Kaliforniji
Društvo Jadro vabi drevi na srečanje, ki bo na sedežu v Romjanu na trgu sv. Stefana št. 1. Ob 20. uri bo projekcija diapozitivov, ki jo je pripravil dr. Aleksander Furlan. Lansko leto je dr. Furlan, ki je član društva Jadro in tudi njegov odbornik, obiskal z družino ameriško državo Kalifornijo in in jugozahodne predele ZDA. Na mesec dolgem potovanju je veliko fotografiral in nocoj bo prikazal navade in življenje v tem predelu ZDA. Dr. Aleksander Furlan je lansko leto imel na sedežu KD Jadro podobno predavanje z diapozitivi o Franciji in trski.
Nervo o enotnosti kristjanov glede pojmovanja vrednot
O dilemah katoličanov pred volitvami in njihovi enotnosti bo nocoj v avditoriju “Fogar" na Verdijevem Korzu št. 6 ob 18. uri govoril prvi direktor in eden od ustanoviteljev italijanske katoliške dobrodelne organizacije Caritas in sedanji predsednika sklada “E.Zancan" iz Padove mons. Giovanni Nervo. Na srečanju, ki nosi naslov Kristijani in socialna politika, bo tekla beseda o tem, kako bi katoličani tudi danes v Italiji morali biti povezani in enotni med seboj predvsem v vrednotah in ne v političnih formacijah, kjer je že itak jasno, da ne morejo biti. Predvsem bo govora o socialnih problemih in ohranjaju solidarnosti, o družini kot vrednoti in osnovni celici življenja in naše družbe, o šoli ter o naporu za dejansko svobodo vseh javnih občil v naši družbi. Mons. Nervo je bil izbran za nocojšnje predavanje kot eden vidnejših duhovnikov, ki so se v zadnjih letih ukvarjali v Italiji s prostovoljno pomočjo revnejšim ljudem in s solidarnostjo do drugačnih in emarginiranih.
Srečanje o socialnem skrbstvu
Danes ob 16. uri bo pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Tirelli priredil srečanje z Zupani, predsedniki koordinacijskih svetov in načelniki svetovalskih skupin. Na srečanju bodo pregledali prvo poročilo o socialnem skrbstvu iz leta 1992 in pregledali naCrte za triletno obdobje 1992-1994. Obenem bo na srečanju odbornik Tirelli tudi povedal, kakšne naCrte ima pokrajinska uprava za leto 1994.
Pokrajina / reakcija bivšega odbornika
Grossi: Maicolinijeva naj raje ne daje ocen
Mesto je izgubil ker je dregnil v čudne stvari
j ’1,or8io Grossi, nek-n'111]1. koordinator Sever-j/hge in pokrajinski bornik je v torek na-P°vedal, da bo nekaj Ca-a stal ob strani in nato aCeI govoriti. Ob tem je ^jbrž mislil na ozadje 6re in na način kako so P odžagali. Pač pa je . r°ssi že včeraj zelo od-v Cn° odgovoril na izja-’ hi jih je na njegov cUn povedala Predsed-lca Marcolinijeva, ki je r Cei neposredno dala , žUrneti, da Grossi ni 1 /vec kos nalogam, ki aj bi jih opravljal kot
°dbornik.
Ocena” je nekdanje-j odbornika spodbudi-a> da je Predsednici Q ?c°linijevi zelo jezno, Ptočno in predvsem na j ein nivoju odgovoril er Po malem že zaCel
govoriti tudi o stvareh, ki bi utegnile biti v ozadju spora, oziroma ločitve. Grossi svetuje Marcolinijevi, ki se prav dobro zaveda, koliko in kaj pomeni, naj nikar ne daje ocen, da paC on ni bil veC kos nalogam. Bolje je, da se omeji na vlogo statistke. Ob tem Grossi navaja, da je dobil tako oceno prav v trenutku, ko je skušal najbolj odgovorno opravljati dolžnosti in ”ko sem vtaknil nos v umazane stvari, tako na področju socialnega skrbstva, kakor tudi na področju uničevanja odpadkov”. Gre za stvari, glede katerih so bile že seznanjene pristojne oblasti, navaja odbornik. "Prav zato ker se nisem spustil v igrice, ki zadevajo precejšnje
koristi, sem bil ob glavo”.
Grossi zaključuje svojo izjavo z navedbo, da bo tudi v bodoče skušal nadzorovati, kako se rešujejo vprašanja in to preko interpelacij v pokrajinskem svetu. Postavljali jih bodo svetovalci, ki hoCejo delati pošteno.
Zadeva se je torej začela razpletati, ali, Ce hoCemo videti tudi drugi aspekt, zapletati.
Prišla je namreč na dan na samem začetku volilne kampanje, kar bodo seveda skušale izkoristiti druge stranke sebi v prid. Dogodek pa je razumeti tudi drugače: vse kaže, da znotraj Severne Lige prevzema oblast skupina iz druge generacije.
HRANILNICA / VČERAJ POPOLDNE
Slovesen zaključek nagradnega natečaja CRG - Contodonna
Na sedežu Goriške hranilnice so včeraj izročili nagrade v okviru natečaja Contodonna. Pri pobudi je sodelovalo okrog dvanajst tisoč žensk iz raznih krajev Goriške, ki pri hranilnici razpolagajo s posebnim tekočim računom, vezanim na posebno nezgodno zavarovanje.
Prvi nagradi so izročili Lauri Favretto iz Tržiča in Mari Brumat iz Gorice.
Favrettova bo lahko koristila izlet v Pariz, z obiskom Eurodisneya, Bru-matova pa enotedensko potovanje v Afriko za dve osebi. Na včerajšnjem žrebanju so razdelili tudi druge nagrade, pet trgovin, ki so sodelovale pri pobudi pa nagradili z zlatnikom. Foto S.R. - z včerajšnje slovesnosti.
RONKE
Naleteli na grob vojaškega letalca
V Soleschianu pri Ronkah so med zemeljskimi deli za namestitev vodovodnih cevi naleteli na človeške kosti. Odkopali so v glavnem kosti spodnjih okončin. V bližini so našli tudi predmet iz železa, domnevno orožje, oziroma del orožja. Ker so pred dnevi v neposredni bližini našli obesek z izpisanim imenom Taylor, je mogoče domnevati, da gre za posmrtne ostanke pripadnika avstralskih letalskih sil Taylorja. Razpoznavni obesek je namreč vrste, ki ga je uporabljala avstralska vojska. V teku je preiskava, ki pa bo najbrž zelo zahtevna, možnosti ugotovitve komu pripadajo najdeni posmrtni ostanki pa majhne.
NOVA GORICA / BENCINSKI TOLAR
Petrol daje in jemlje
Nove investicije v bencinske servise na Primorskem
Petrolova enota Nova Gorica je s prodanimi količinami goriv (210 tisoč ton, kar je štirinajst odstotkov vse slovenske Petrolove prodaje) na Četrtem mestu v Sloveniji. Seveda na dobro prodajo vpliva neposredna bližina italijanske meje in številni kupci, ki z druge strani meje veliko ugodnje kupujejo gorivo pri nas. Koliko ima regija od tega? Malo, pravijo po občinah, veliko, odgovarjajo v Petrolu.
Direktor novogoriške enote Petrola Edvard Petrič pravi: »Lani nismo zaceli nobene nove gradnje. Vse je bilo zaCeto že leta 1992. Tako smo rekonstruirali bencinska servisa v Idriji in Kobaridu ter na novo zgradili velik in sodoben bencinski servis na vstopni strani avtoceste v Vrtojbi. Lani smo začeli manjšo rekonstrukcijo bencinskega servisa v Desklah. Odprt bi moral biti že te dni, a se je obnova zavlekla zaradi dodatnih del.«
Petrol ima na severnem Primorskem, kjer je zaenkrat še monopolist pri prodaji goriv, 35 bencinskih servisov. Mnogim med njimi so že zamenjali enoplaš-Cne podzemne rezervoarje za dvoplaščne. Tudi letos bodo nadaljevati s tem. Po direktorjevih besedah bodo takšna dela opraviti na servisih v Novi Gorici (pri avtoservisu) v Rožni dolini (pri Primexu) in v Šempetru (pred semaforjem levo). Pri prvem bodo zgradili tudi sodobno pralnico avtomobilov in avtomobilski salon, v Rožni dolini pa tudi upravne prostore.
Med novogradnjami velja omeniti predvsem načrte, ki jih ima podjetje v Goriških Brdih. S prekvalifi-
kacijo nekdanjega maloobmejnega mejnega prehoda Neblo v mednarodnega se je tam zelo povečala prodaja bencina. Skupaj s KZ Goriška Brda se se bodo lotiti gradnje v Stalonih, tako imenovanih zadružnih (opuščenih) hlevih. Tam naj bi nastal trgovinski, rekreativni in servisni center, ki bi bil zanimiv za veliko zaledje v Furlanski nižini. Petrol bo tam zgradil bencinski servis, podoben tistemu na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. »Upamo, da bo že ob trgatvi gotov,« je rekel Petrič.
Po drugih občinah so zalogaji manjši. V tolminski se bodo umakniti iz središča Tolmina in Mosta na SoCi. Zgradili bodo nov servis na Dobravah. Petrol je s tolminsko občino prišel nekoliko navzkriž, ker je bil izrinjen iz konkurence za gradnjo bencinskega servisa pri Kobaridu (TTRC). Tja se je na Čuden naCin zrinila OMW Istra. V idrijski občini imajo letos v planu le nekaj manjših rekonstrukcij na servisih v Črnem vrhu in Godoviču, v ajdovski občini pa gradijo modernejšo polnilnico avtocistem.
Petrolu očitajo, da na Primorskem zaslužen denar porabijo v Ljubljani. Petrič pravi, da to ni res. Za dokaz pokaže na preurejeno asfaltirano cesto med Hruševjem in Golim Brdom (dolgo šest kilometrov), za katero je Petrol prispeval 30 milijonov tolarjev, na okoli 300 metrov kanalizacije in novozgrajenega pločnika v Kobaridu, kar je stalo enajst milijonov tolarjev, in na udeležbo v številnih dobrodelnih akcijah...
Vojko Cuder

_____POSTOJNA / PRIPOMBE NA ZAKON O SODIŠČIH_
Se bodo morali zadovoljiti z vaškim sodiščem?
Pobuda postojnskega sodišča bi morala prispeti veliko prej
Predlog zakona o sodiščih, ki je pripravljen za drugo branje v državnem zbom, predvideva v 114. Členu ustanovitev devetih okrožnih sodišč v Sloveniji. Med mesti, kjer bodo delovala ta sodišča, ni Postojne, saj zakon tu predvideva le okrajno sodišče, torej sodišče na najnižjem nivoju.
Predlagani zakon je bil v prvi obravnavi sprejet pred približno letom dni, v drugo obravnavo pa naj bi se uvrstil na tokratnem zasedanju Državnega zbora. Ob dejstvu, da je vsebino zakona zdaj možno spreminjati le z amandmaji, je možnosti za kakršno koti drugačno razvrstitev okrožnih sodišč po Sloveniji bolj malo.
Prav zaradi tega je občinski izvršni svet toliko bolj presenetil dopis, ki ga je postojnska enotaT emeljnega
sodišCa v Kopm naslovila na predsedstvo Temeljnega sodišCa Koper šele 6. januarja letos(l), samo v vednost pa ga je poleg drugim poslalo tudi občinski vladi. V dopisu vodja postojnske enote Temeljnega sodišCa Tomaž Smrtnik predlaga, da bi bilo ob ponovni obravnavi zakona o sodiščih treba razmisliti o ustanovitvi okrožnega sodišCa tudi v Postojni. »Mesto ima namreč kot notranjsko-primorski regijski center vse pogoje za ustanovitev okrožnega sodišCa, ima vmesno lego med Ljubljano in Koprom, prek Postojne vodijo vse glavne prometnice, ki po najkrajši poti povezujejo sosednje občine (Sežana, Ilirska Bistrica, Cerknica in Logatec). Večini prebivalcev v postojnski in sosednjih občinah bi se tako ob znanem dejstvu, da sta oba najbližja
sedanja centra (Ljubljana in Koper) vsestransko preobremenjena, skrajšala pot do okrožnega sodišCa.«
Najpomembnejši razlog, ki ga navaja Smrtnik, pa je ta, da bi glede na zmanjšano pristojnost okrajnih sodišč (kakršno bi po sedanjem zakonu bilo v Postojni) občani morali ponovno, tako kot pred petnajstimi leti, pogosteje potovati v Koper ali Ljubljano. Stranke bi namreč za številne primere, ki jih zdaj rešujejo enote temeljnih sodišč (npr. spori iz družinskih razmerij, odškodnine za zneske nad tremi milijoni tolarjev, gospodarske spore itd.) morale hoditi na okrožna sodišCa, kar pomeni izgubo časa, denarja ter nenazadnje neracionalno obnašanje države. V Postojni je poleg tega še sedež Uprave za notranje zadeve, kar po-
meni, da so za okrožno sodišče izpolnjeni tudi pogoji za preiskavo.
Občinska vlada, ki je omenjene pripombe, kot že rečeno, dobila le v vednost, je na torkovi seji lahko le ugotovila, da se s predlagano pobudo sodišCa v celoti strinja in jo podpira, obenem pa so se elani resno spraševali, zakaj sodišče toliko zamuja, saj bi se s takšnim protestom moralo oglasiti natanko leto dni prej. Zaradi počasnih reakcij bo Postojna tako obsojena na nekakšno vaško sodišCe, kar bo žal najboj prizadelo občane, je bilo slišati na seji. Kljub temu je izvršni svet svojo podporo posredoval občinski skupščini in ji predlagal, naj prek svojih vzvodov (kolikor jih je pac še ostalo), skuša vplivati na spremembo spornega Člena zakona.
Mateja Godejša
Občinski dogodki na filmu
POSTOJNA - Studio Proteus iz Postojne že dve leti skrbi za to, da so vsi pomembni in nimivi dogodki v tej občini posneti na video kaseto in spravljeni v arhivu. Za tovrstno lokalno ohranjanje spomina se je leta 1992 odločil takratni izvršni svet. Ta je s Studiem Proteus podpisal enoletno pogodbo, v kateri je dogovorjeno, da studio po naročilu IS posname vse za občino pomembne dogodke. iz posnetega materiala pa ob koncu leta pripravo 15- do 20-minutno reportažo. Cena izdelave arhiva na leto znaša 7.500 nemških mark. Na torkovi seji IS so menili, da o podaljšanju pogodbe ni smiselno razpravljati vsako leto znova. Ker pa je pred vrati oblikovanje novih občin, so ugotovili, da je letos s to odločitvijo vseeno bolje še počakati. (M. G.)
PRESTRANEK / JAVOR FURNIR
IDRIJA / REVIJA
Za boljšo kakovost furnirja
Računalniški sistem za vodenje toplotne obdelave lesa
Nova številka Idrijskih razgledov že pri bralcih
Podjetje INEA iz Domžal je vCeraj investitorju, podjetju Javor Furnir s Prestranka pri Pivki, predalo nov računalniški sistem za vodenje toplotne obdelave lesa. Sistem omogoča natančno toplotno obdelavo lesa, ki je ena izmed najpomembnejših tehnoloških faz v procesu izdelave furnirja.
Ideja o novem načinu toplotne obdelave lesa je plod sodelovanja med strokovnjaki koncema Javor Pivka, ki so želeli izboljšati in povečati število barvnih nians furnirja, zmanjšati porabo to-
plotne energije in odstraniti negativne vplive človeškega faktorja na proizvajalni proces. Ob pripravi projekta so idejo podrobno obdelali prav tehnologi iz podjetja Javor Furnir, saj je prav to podjetje vodilni proizvajalec furnirja v Sloveniji in velja za solidnega dobavitelja tega izdelka tudi v Zahodni in Srednji Evropi.
Izgradnjo sistema je investitor zaupal Inei d. o. o., ki ima na tem področju že 14-letne izkušnje. Računalniški sistem, ki ga je izvajalec projektiral, dobavil in instaliral v
proizvodni trakt za toplotno obdelavo lesa, je najpopolnejši sistem te vrste v Sloveniji. Poleg Inee je pri projektu sodelovalo tudi Javorjevo podjetje RCP Pivka, ki je izdelalo idejni projekt, nadziralo izvedbo projekta ter usposabljajo delavce.
Kot so povedali vodilni v podjetju, je omenjeni sistem za Javor furnir velika pridobitev, saj se bo tako z manjšimi proizvodnimi stroški in boljšo kakovostjo furnirja lahko še naprej kosalo z najboljšimi proizvajalci furnirja v Evropi.
Mateja Godejša
Idrijski mestni muzej je v teh dneh izdal letošnjo števi-ko Idrijskih razgledov, ki izhajajo že 37 let. V tokratni Sevilla je uredništvo uvodoma povabilo k razgovoru nekaj najvidnejših Idrijčanov in uglednih slovenskih strokovnjakov. Tako so na temo »Idrijski rudnik je postal zgodovina - prednost ati ovira za našo prihodnost« razmišljati mag. Peter Rupnik, dr. Janez Podobnik, dr. Ivan Kristan, dr. Marko Kerševan in dr. Ivan Svetlik. S svojimi Članki so se tokrat predstaviti tudi avtorji iz sosednjih Ži-rov ter dijaki idrijske gimnazije. Med članki v tokratnih Razgledih pa bomo našli tu-
di zapis o zavarovanih rastli nah (R. Terpin), spornim na nekdanjo Idrijo (F. PaV
šic) in zapis o koresponden ci med idrijskim zdraviti kom Scopotijem in njegovim kolegom v Uppsali (dr. U-Soban), o stoletnici gozdar ske šole ter nekatere drug6 zanimive rubrike in literarn3 razmišljanja. Idrijski razgledi so v svojem 37-letnem izb3 janju ostali svojevrstna za kladnica znanj in pričevanj o življenju in snovanjih v tej znameniti rudarski metrop0 ti. Revija, ki izhaja enkrat na leto, pa se kljub finančni po moti občine ubada s fin311 enimi težavami.
Roman Bnc
Snežni top za dobro smuko
LOKVE - Na edinem smučišču v novogoriški občini, okoli 900 metrov nad morjem ležečih Lokvah, imajo že nekaj let zapored "zelene zime”. Lepo urejena smučišča samevajo in naprave, kupljene z velikim trudom in odrekanjem, tudi. Podobne razmere imajo tudi drugod po Sloveniji. Marsikje so si pomagati - s snežnimi topovi. Zanje so se odločiti tudi na Lokvah. Turistični in smučarski delavci, združeni v dveh društvih, v turističnem in smučarskem, bodo v petek, 28. januarja, ob 16. uri predali namenu novo, umetno zasneženo smučišče, ki so ga v preteklih dneh že »oblekli« v umetno belo prevleko. Ni sicer veliko, komaj 1800 kvadratnih metrov meri, vendar je na njem mogoče smučati. Zraven njega je še sankališče, tako da vsem, ki se bodo predali užitkom zimskih športov, ne bo dolgčas.
Snežni top, zaenkrat imajo samo enega, so izdelati v Cmi na Koroškem. Ce
V Lokvah snežni top preganja zelenje s smučišč (Foto: Vojko Cuder)
je temperatura kolikor toli-	da mislijo tudi za naprej.	zasneževanje drugih delov
ko ugodna (minus 5 stopinj	Razmišljajo o novih nalo-	lokvarskih smučišč. Za po-
Celzija), lahko z njim nare-	žbah, ki naj bi kraju povrni-	letni čas pa so si omislili
dijo primerno debelo sne-	le sloves edinega smuCišCa	konjička in kočijo, ki bosta
žno odejo v treh noCeh. Ve-	v novogoriški občini. Pribo-	po gozdnih cestah širnega
tiko je kajpada odvisno tudi	dnje leto bodo dokončati vi-	Trnovskega gozda prevaža-
od vlage v ozračju.	šinski zbiralnik vode, kar	la turiste. Zanimivo in vre-
Clani obeh društev seve-	bo omogočilo še primemo	dno posnemanja. (V. C.)
TOLMIN / PRIPRAVE NA PROSLAVO
150-letnica rojstva goriškega slavčka
Izbrali so častni in delovni odbor za prireditve
Tolminci se že pripravljajo na letošnje praznovanje 150-letnice rojstva »goriškega slavčka« - Simona Gregorčiča. Izdelan je že naCrt, določena sta Častni odbor, ki ga bo vodil slovenski kulturni minister Sergij Pelhan (poleg njega so v njem tudi nekateri eminentni ljudje, na primer msgr. Metod Pirih, koprski škof, Ciril Zlobec, slovenski pesnik in akademik, in drugi), in delovni odbor, ki mu bo predsedoval Zdravko Likar, sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti občine Tolmin. Predvsem zadnji bo imel na skrbi vso organizacijo proslav.
Že s predstavitvijo štirih posebnih znamk, ki jih je izdala PTT Slovenije, so se začele slavnosti treh stopedesetletnikov
(poleg Gregorčiča letos obhajamo enake obletnice še za jezikoslovca p. Stanislava Skrabca in pisatelja Josipa Jurčiča) ter 150-letnico smrti jezikoslovca Jerneja Kopitarja.
Primorcem je kajpak najbolj ljub jubilej njihovega goriškega slavčka. Konec lanskega leta so se v Tolminu dogovorili, da bo osrednja proslava predvidoma 18. septembra na Vršnem, v pesnikovem rojstnem kraju. Dogovorjeno je, da bodo na njej nastopili pevski zbori iz Primorske, ostalih delov Slovenije in zamejstva.
Letos naj bi ponatisnili Gregorčičevo pesniško zbirko Poezij, ki je dobila ime »Zlata knjiga«, prav tako naj bi ponatisnili Zgodovino Tolminske, Dolenčevo monografijo o
pesniku in Gregorčičev spominske razglednic®-Goriški muzej bo eno st® vilko Goriškega letnik3 celoti posvetil Gregorčič3' Ciril Zlobec pa pripravi)3 poseben izbor GregorCiC® ve poezije.
Poleg teh naj bi se zvr stile še druge prireditve, ki bi nosile sporočilno5^ 150. obletnice pesnikov® ga rojstva. Ob GregorCiC ^ naj bi se Slovenci sporni njali še drugih oseb. ki s ^ mu bile blizu. Gre Pre<rv_ sem za kobariškega dek3^ na Jekšeta, Krilana, Koso vela in druge. Slovesnos naj bi bile tudi v drugi krajih: Libušnjah, Kobari du, GradišCu, Braniku; Gorici, pa tudi v DrežrnO in cerkvici pri sv. Lovren cu, kjer je pesnikovo z3
dnje bivališče.	,
Vojko Cuder
-lOPONOMASTIKA / KNJIGA KRAJEVNA, LEDINSKA IN VODNA IMENA V STEVERJANU
Šele z imenom je zemlja postala in ostala slovenska
Knjiga je sad dolgoletne raziskave novinarja Vlada Klemšeta
Jurij Pauk
ip y.,Petek’ 21. januarja, L6Jla na Bukovju v Ste-
kni|anU v ^ePi dvorani JU turnega društva Bri-Č 8riC zvečer zelo do-J° oblskana predstavi-®v izjemne knjige časni-kfl9 našega dnevnika in
aziskovalca-zbiralca na-
dnega blaga Vlada emšeta, ki nosi naslov ^ajevna, ledinska in vo-a imena v Steverjanu. njigo je izdalo Slovenjo planinsko društvo v orici ob stoletnici usta-ovitve Slovenske planinske zveze s finančno Pomočjo goriške Kmečke banke, KD Briški grič, opcmske uprave Steve-jan in Briške gorske skupnosti.
2e v naslovu smo zapisali, da gre za izjemno jUgo v za izdajanje slovenskih knjig v Italiji ze-m težkih Časih.Vlada Klemšeta Krajevna, le-_ inska in vodna imena v teverjanu je namreč knnea 7
iazisjs.ave na erenu in v državnem ar-nivu v Gorici. Knjiga goju o imenih, ki so jih Steverjanci tekom stole-ij dali svojim njivam, Potokom, poljam, gozdom, vaškim predelom, neuporabnim ledinskim Predelom zemlje, vinogradom in svojim vo-am. Knjiga je zato prvo-rstni zapis slovenskega jn,ega blnga. saj res drži trditev, da zgodovine ne pišejo samo cesarji 11 generali, kot je lepo ekel na predstavitvi njige v Steverjanu ra-natelj Narodne in štu-ijske knjjznice iz Trsta i an Pahor, ampak Predvsem mali ljudje, jti ljudje, ki so svojo etnijo poimenovali s °venskimi imeni predvsem zato, da bi en °s zemlje in eno parce-i° ločili od druge in tudi fatj.da s° se na nji po-i dl bolj domače. Vsa-■° jme je namreč samo simbol in jezikoslovci bi z imen krajev, ledinskih men in imen voda, ki L )e v Steverjanu zbral , 0 Klemše, lahko po-edali, zakaj so Steve-J9/10!.enemu kraju dali ,a 0 ime in drugemu rugacno, zakaj se nek s°zdic imenuje Bošk P°d cerkvenim in drugi azna, zakaj je nek kos etnije samo Breg in dru-s1 Bratuški breg ali pa etji predel števerjanske emlje Duzi breg.
Vlado Klemše je začel zbiranjem krajevnih men na terenu že kon-i em sedemdesetih let, a je mislil, da se bo ralo vsa krajevna ime-a na Goriškem in tudi da se jih bo potem javilo v veliki knjigi o °riski. Te knjige, v ka-eU naj bi se zbralo celo-a° narodno blago Slo-encev z Goriškega, pa iso nikdar izdali. Klem-6 J® zato za nekaj Časa °Pnstil intenzivno zbira-
nje podatkov o krajevnih imenih v Steverjanu, a se končno pred tremi leti spet vrnil k garaškemu delu, tudi zato, ker je videl, da sicer nihče tega dela ne bo opravil. Potem ko je zbral od osemindvajsetih krajevnih informatorjev vse podatke za nad 3200 zemljiških parcel, kolikor jih je bilo v Steverjanu za Časa nastajanja franciscejske-ga katastra v začetku prejšnjega stoletja (okrog leta 1823 so ga dokončali), je avtor primerjal imena s tistimi, ki so jih takrat zapisali, preverjal je še vrsto drugih informacij in se končno lotil dela za pisalno mizo. Zadnja faza Klemšetovega raziskovalnega dela je bilo preverjanje podatkov v goriškem Državnem arhivu, kjer na sre-Co še hranijo celoten kataster za današnjo občino Steverjan. Ko je opravil vsa preverjanja in raziskovanja, je začel risati zemljevid v razmerju 1:5000 in nanj narisal vse parcele in vnesel vsa krajevna, ledinska in vodna imena. Povedal je, da je narisal vsega skupaj petkrat zemljevid, ga potem še veliko popravljal in šele potem izdelal dokončnega, ki je knjigi tudi priložen.
Klemše je že na predstavitvi povedal, da pričakuje vrsto pripomb na svoje delo, ki je sicer kar se da popolno, a popolno ni, kot ni nobena raziskava nikdar popolna. Vendar pa vseeno lahko zapišemo, da je njegova knjiga izredno dobro urejena, saj se vidi, da je avtor znanstveno pristopal k raziskavi in se ni spuščal na nevarna tla lahkih in največkrat nesrečnih hipotez, jezikoslovcem je prepustil delo, da ugotavljajo izvor imen krajev, voda in ledin, pa Čeprav je še najlepše branje v njegovi knjigi poglavje, ki mu je dal naslov Nekaj o pomenu in nastanku krajevnih imen na območju Steverjana. To poglavje je prijetno branje o imenih in njihovem verje-
tnem nastanku in tudi opisi krajev so slikoviti in stvarni.
Celotna knjiga Krajevna, ledinska in vodna imena v Steverjanu je lepo urejena, uvod ji je napisal slovenski pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki rad zahaja v briški biser, kar Steverjan je. O tem pričajo v knjigi izredno lepe fotografije avtorja samega in Silvana Pittolija, ki hočejo prikazati spreminjanje podobe vasi skozi Cas. V knjigi, ki jo je dobro natisnila Grafica Goriziana, so še posnetki starih katastrskih map iz Državnega arhiva v Gorici, ki so po svoje tudi priCa spremembam zemljiških parcel in spremembam v vasi sami. Celotna knjiga se bere zelo lepo, avtor namreč poskrbi, da bralca ne utruja s suhoparnimi podatki in tabelami,
ki so sicer za take vrste pisanje nujno potrebne. V knjigo je Klemše namreč uvrstil tudi del, ki govori o nastajanju katastra in popis katastrske cenitve občine Steverjan, ki nam prikaže tako zemljiško kot tudi gospodarsko podobo Steverjana v preteklosti, o kateri danes premalo vemo.
Ko Človek prebere knjigo (110 strani) Krajevna, ledinska in vodna imena v Steverjanu in si ogleda lep in velik zemljevid, ki je knjigi priložen, se zaveda, kako pomembne so take raziskave in še bolj pomembnosti knjižne objave, ki edina poskrbi, da se imena ne porazgubijo v vetru Časa, ki odnese s seboj vse besede in vsa imena, ki niso zapisana. Prav ta je namreč naj večja nevarnost za vse naše slovenske vasi, ker so
vasi iz dneva v dan vedno manj vasi, kjer se spreminja socialna in gospodarska podoba vasi in struktura prebivalstva tudi, zato, ker se spreminja vse in imena za kraje, ledine in vodna imena predvsem manjših potokov vedno bolj tonejo v pozabo. Z njimi pa tudi naše vedenje o naših slovenskih koreninah, narodnem bogastvu in o naših krajih, o naši zemlji, kateri so naši predniki dajali imena in jo s tem naredili za svojo.
Klemšetova knjiga je res samo zapis krajevnih imen v Steverjanu in zato le kamenček v mozaiku slovenskih imen za zemlji in kraje, vode in ledine, ki ga še nismo uspeli prepisati v knjige. Je pa tudi obenem dokaz in lep primer, kako lahko zagrizen in seveda vztrajen in delaven posameznik veliko naredi za ohranjanje narodnega blaga in za boljše poznavanje svojih slovenskih korenin. Ena izmed najlepših in najbolj veselih ugotovitev, ki jih zapiše v svojo knjigo Vlado Klemše, je namreč prav ta, da je Steverjan izredno malo krajevnih imen iz romanskega-ita-lijanskega-furlanskega sveta. Ljudje so v preteklosti na najbolj zahodni jezikovni meji skrbeli za svojo zemljo in kot priCa knjiga Krajevna, ledinska in vodna imena v Steverjanu tudi za svoj-slovenski jezik.
Na sliki (foto Studio Reportage) avtor knjige Krajevna, ledinska in vodna imena v Steverjanu Vlado Klemše (desno) in Milan Pahor
POPEVKE / PREDAVANJE G. BORGNE
Lirika za množice
Pomen pesmi in popevk v današnjem življenju
Kakšno mesto imajo popevke v našem življenju? V zgodovini umetnosti jim morda pripisujemo dvomljivo vrednost, kar pa se tiCe Čustev, je njihov pomen neizmeren. Tako je trdil že Proust, isto je menil tudi Pasolini, večkrat so trditev ponovili tudi junaki Truffautovih filmov. Zato bo nedvomno tako.
Tako razmišlja v uvodu k svoji Zgodovini italijanske popevke Gianni Borgna, ki se je v Italiji prvi resno in strokovno lotil tega področja človeške izraznosti in mu (v nekaterih primerih) priznal umetniško vrednost ali (v drugih) pomembnost v okviru splošne omike Časa, kot ugotavlja Renzo Arbore v predgovoru k Mondadorijevi izdaji knjige iz leta 1992. Prvič je delo izšlo leta 1985 pri založniški hiši Laterza, predgovor pa je takrat napisal jezikoslovec Tullio De Mamo.
Gianni Borgna je bil v ponedeljek v Trstu kot prvi gost letošnjega niza srečanj z avtorji in kritiki, ki ga prirejata Inštitut Gramsci v Furlaniji-Julijski krajini in Mednarodni center za preučevanje množične literature pri inštitutu za italijanistiko pri tukajšnji univerzi. V letošnjem nizu, ki se z naslovom Lahka lepota nanaša na Toquevillovo razmišljanje o umetnosti v aristokratski in demokratični družbi, bodo obravnavali še pojav znanstvene fantastike s Carlom Pagettijem, kriminalke in vohunske romane z Renatom Olivierijem in odnos med književnostjo in materialno kulturo s Pierom Camporesijem.
Gianni Borgna trdi, da ni mogoče strogo lotiti popevko od poezije. Ni dvoma, da sta dve popolnoma različni stvari, vendar ne zaradi vnaprej določenih vrednostnih meril, temveč zato, ker uporabljata popolnoma različna izrazna sredstva. Ce drugega ne, ima pesnik na razpolago le besede, popevka pa se izraža z besedo in glasbo. Popevke so vsekakor odgovor na potrebo po poeziji. Dandanes, ko v italijanski lahki glasbi vladajo kantavtorji, bi jih lahko označili kot »liriko za množice«.
Sicer se glede popevk ne smemo omejiti le na besedilo, glasba je nepogrešljiv element, vCasih besedilo sploh ni pomembno. Popevka namreč zadovoljuje celo vrsto različnih funkcij. Okvirno bi lahko rekli, da poteši našo potrebo po kolektivni identiteti.
Popevke so izraz določene dobe, v besedilu in v glasbi. V dobah, kot denimo med fašizmom, ko je bila oblast skrajno pozorna tudi na to področje, so bila besedila banalna, včasih skrajno osladna, drugič popolnoma absurdna. Revolucionarna pa je bila glasba, ki se je navdihovala pri ameriškem jazzu in swingu, pri glasbi, ki ji je režim nasprotoval. S prihodom kantavtorjev je besedilo postalo veliko bolj pomembno, vendar je s časom postajala vedno skromnejša glasbena plat, zlasti dandanes s komputerizi-rano glasbo. Gino Paoli, začetnik italijanske kantavtorske šole, je svoje pesmi posnel z orkestrom, ki sta ga vodila odlična glasbenika Gianfranco Reverberi in Ennio Morri-cone. Dandanes so morda kantavtorske pesmi manj inovativne kot nekoč, celo veliki talenti, kot je denimo Paolo Conte, se ponavjajo. Od velikih prenoviteljev italijanske lahke glasbe je inovativnost ohranil Lucio Battisti, pa Čeprav nekaterim njegove zadnje stvaritve niso všeC. (bov)
r »DALJAVE« V TRŽAŠKI GALERIJI BASSANESE / NIZ RAZSTAV IN VIDEO PROJEKCIJ n
Iskanje 3 umetnikov
Predstavljajo se Patrick Pound, Luisa Reihana in Julianne Sumich
Projekt z naslovom«Daljave», ki ga je pripravila Laura Safred za galerijo Bassanese obsega niz razstav in video projekcij na temo oddaljenosti med umetniškim delom in občinstvom; razdalja med umetnikom in gledalcem se ob poplavi in vsiljivosti vsakodnevnih informacij, ki poplitvijo raven kritičnega sprejemanja le-teh, veča saj gledalci niso vec sposobni umirjenega in razmišljujocega odnosa do samih del in tako preko njih do ustvarjalca. Zamisel je enostavna: prikazati iskanja nekaterih ustvarjalcev, da preko različnih tehnik in medijev zmanjšajo to razdaljo in poskušajo kritično spodbuditi zopetno povezavo med umetniškim delom in gledalcem.
Niz se je zaCel z lanskoletno razstavo likovnih del dveh novozelandskih slikarjev Barbare Strathdee in Juliana Daspherja, se zaustavil pri filmskih projektih, prenesenih na video, Josepha Beuysa in sedaj odkril zanimivo iskanje spet novozelandskih umetnikov Patricka Pounda, Luise Reihana in Julianne Sumich. V sklopu ponovne postavitve del Strathdeejeve in Daspherja, ki kot okvir zaokrožata video projekcijo, saj sta sama pripomogla z izborom in predložitvijo umetnikov, dobimo vpogled v ume-
tniško dogajanje nam miselno in geografsko tako oddaljenega sveta.
Patrick Pound je v svojih eksperimentalnih delih pomešal elemente pop-arta in video cli-pov ter nam v sozvočju z glasbo skuša približati potovanje po domišljiskih pokrajinah naglo se menjajočih in bežečih izsekov mestnega ambi-enta. Dinamičnost slikovnega materiala in sekvenc se spogleduje z video clipi, a istočasno nekako ironično parafrazira njihov video jezik, sestavljen iz množice samostojnih mini zgodbic, ki pa nimajo povezave med seboj, kot niz posameznih slik brez kontinuitete. Pri drugem delu pa je potovanje bolj definirano, saj se srečujemo s prevoznimi sredstvi, kot sta vlak in ladja, prepletenimi s portrejem mornarja, kar daje vsemu še močnejšo poanto potovanja okrog sveta v iskanju ne vemo kakšnega skritega zaklada. Vendar se prav mornarjev obraz izkaže za prenosnika ideje o hotenju in iskanju stika z gledalcem.
Luisa Reihana izhaja iz ljudstva Maori, vpliv njihove kulture pa je odločujoč pri izvedbi daljšega videa, elementi njihovega primitivnega slikarstva in dekoracij pa so osnova tkanja video-preproge, ki se pred nami sestavlja in razstavlja
v strogem geometrijskem sosledju na mozaiku monitorjev. Ti predstavljajo v ritmu maori in moderne glasbe vsakokrat nove podobe kot v nekakšnem pravokotnem kaleidoskopu, kjer se miniaturna človeška figura, uporabljena kot sestavni grafični element, množi in razporeja v vrste, diagonale, skupine, večkrat zapolni celoten ekran in se v zaporedju vzorcev globoko vtisne v spomin.
Cisto drugačen pa je video Julianne Sumich z naslovom »Duša«. Je to že miniaturen film, govorica pa niha med filmom in videom. Zgodba je avtobiografska, govori pa predvsem o hrepenenju po stari domovini nekje v Dalmaciji. Zanimivo pa je, da ni avtorica tista, ki direktno občuti to hrepenenje, saj je ona domačinka, ampak samo posredno preko svojega moža, ki je dalmatinskega porekla. V mešanici dogodkov in spominov se preslika oddaljenost prvotne domovine predvsem na obrazih in obnašanju njunih otrok in umetno zameglenega okolja video slike. Zgodba, ki v začetku izgleda realna, pa postane samo nakazana in sluzi za podstat občutkov in abstraktnega portreta duše v težki ljubezenski zgodbi.
(-srce-)
SVET
12
Četrtek, 27. januarja 1994
NEMČIJA /OZRAČJE VELIKEGA PESIMIZMA
Preteklost je čutiti na vsakem koraku
Zgodovinar Štern je proučeval vzdušje v združeni Nemčiji
BONN - Zgodovinar Fritz Stem ve, kakšno razpoloženje prevladuje v Nemčiji - imenuje ga »velik pesimizem«. Stem je eden najpomembnejših ameriških izvedencev o Nemčiji, saj je vzdušje v tej državi skoraj štiri mesece proučeval kot svetovalec ameriškega veleposlaništva v Bonnu.
Spoznal je, da Nemci globoko dvomijo vase, zaskrbljeni so zaradi vsega, kar jih je v zadnjem času doletelo. To je opisal v nedavni študiji o razmerah, s katerimi se je Nemčija soočila po letu 1990.
67-letni Stem se je vrnil v New York, kjer je bil pred službovanjem v Bonnu profesor na Kolumbijski univerzi. Meni, da razmere v NemCiji niso tako kritične. »Zaradi velikega nemškega pesimizma sem spoznal, da so razmere pravzaprav zelo dobre,« je izjavil pred odhodom iz Bonna. »Zdaj rad poudarjam, da se je položaj od leta 1989 precej izboljšal, Čeprav vse ni šlo tako gladko, kot je bilo pričakovati,« je dodal.
Pesimizmu so botrovali Čedalje večja brezposelnost, razočaranje v nekdanjih komunističnih državah vzhodnega bloka in neonacistično nasilje -to so bile osrednje teme Časopisov po združitvi obeh Nemcij. Richard Holbrooke, ki je bil na veliko presenečenje imenovan za novega ameriškega ambasadorja v NemCiji, je s seboj pripeljal tudi svojega dolgoletnega prijatelja, profesorja Sterna, ki naj bi bil nekakšen »gostujoči zgodovinar«. Hol-
brooke je namreč strokovnjak za azijska vprašanja.
»V tej državi je bolj Čutiti preteklost kot v katerikoli drugi, razen morda v Rusiji,« je izjavil Štern. »Prav zato je lahko zgodovinar zelo koristen.«
Res je, da bi težko našli primernejšega svetovalca. Stem Se je rodil v židovski družini v Vroclavu na Poljskem, njegova družina pa je leta 1938 emigrirala v ZDA. Stem je bil takrat star 12 let. Njegova dela so mu prinesla veliko spoštovanje v NemCiji; leta 1987 je bil edini tujec, ki se je na žalni seji bonnskega parlamenta spomnil upora delavcev v Vzhodni NemCiji leta 1953.
Med svojim kratkotrajnim obiskom v Bonnu je bil povabljen na veliko univerz, kjer naj bi imel svoja predavanja. Veliko novinarjev ga je prosilo za intervju, a vsem ni mogel ugoditi.
Stem se zelo razlikuje od diplomatov, s katerimi se druži. Povedal je, da je med bivanjem v NemCiji »posodobil« svoje poglede na »drugo nemško priložnost«.
Do združitve Nemcij je prišlo med recesijo, zato je bila tako boleča; veliko bolj, kot so predvidevali po zrušitvi berlinskega zidu, je opozoril profesor Štern. Veliko Nemcev je obupanih, ko vidijo, kaj vse jih še Čaka.
»Razočarani so, ker je prišlo do nesporazumov, čeprav je nekdanja Vzhodna Nemčija deležna velike materialne in psihološke podpore,« je izjavil Stem. »Nekateri taksisti
bi radi, da bi znova sezidali berlinski zid, le da bi bil tokrat še višji.«
Navedel je primer, ki ga je, sklicujoč se na Freuda, imenoval »narcizem malenkostnih razlik« med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, ima Nemčija veliko težav, vendar pa tudi veliko priložnosti.
»Dežela, kot je na primer Saška (v nekdanji Vzhodni NemCiji), bi lahko postala eno od najsodobnejših območij v vsej Evropi.«
Sternovo mnenje o politični vlogi Nemčije, o kateri teče razprava zadnja tri leta, je prav tako ugodno. Sosednje države le čakajo, da bo začrtana njena dokončna usmeritev.
»Dobro bi bilo, da bi se Nemci manj ukvarjali z določanjem nacionalnih interesov in da bi manj časa namenili razpravam o svoji nacionalni identiteti. Kljub temu pa je treba vedeti, zakaj je do tega sploh prišlo,« je poudaril.
»Mogoče bi lahko rekli, da so vsi dvomi odveč, zlasti Ce večina meni, da država deluje povsem normalno. Zato naj se tako tudi obnaša,« meni Stem.
O kritikah na račun nemške zunanje politike, ki je leta 1991 prva priznala slovensko in hrvaško neodvisnost, Štern pravi: »Skušajte se vesti normalno, uporabljajte le pravo taktiko.«
Poskusi kanclerja Helmuta Kohla, da bi se nemške enote priključile zavezniškim pri izvajanju mirovnih operacij po hladni vojni, so povzročile
nemalo vznemirjenja.
Kar nekaj opozicijskih socialdemokratov, ki že po tradiciji dvomijo o učinkovitosti oboroženih sil, meni, da se mora Nemčija zaradi svoje preteklosti izogibati vojaškim posegom zunaj svojih meja.
»Mislim, da imajo Nemci močan občutek zgodovinske odgovornosti, ki bo na koncu prevladal,« pravi Stem.
»Spoznali bodo, da je sodelovanje v Natovih mirovnih operacijah le vprašanje Časa in da so pravzaprav dobrodošli kot sodelavci v akcijah na različnih koncih sveta, saj so si to zamišljali še v nekdanji NemCiji,« je dodal in poudaril, da o tem vprašanju dvomi le še manjše število Nemcev.
Llangollenski kanal je eden najlepših na Britanskem otočju. Ime je dobil po starem in prijaznem vale-žanskem mestecu na križišču cestnih, železniških in vodnih poti. Reka Dee, ki teče skozi mesto, napaja tudi kanal, ki so ga zgradili 1808. Pa ne »for pleasure« kot danes, temveč za prevoz premoga iz bližnjih rudnikov. NaCrte za gradnjo vodnih poti je narekovala industrijska revolucija konec 18. stoletja, izumitelj in zagovornik cenenega prevoza pa je imel prav primemo ime: Bridgewa-ter.
»Ko se je leta 1760 zaCela doba kanalov,« sem prebral v muzeju v Llangollenu, »je bila Britanija še kmetijska dežela. Ko so kanali z izumom železnice sredi 19. stoletja odslužili, je bila dežela že močno industrializirana.
V tem Času so zgradili vec kot 5000 milj kanalov, na tisoče zapornic, s katerimi so premagovali vzpetine, fantastične kamnite, lesene, dvižne in vrteče se mostove, akva-dukte in predore. Glavni tovor, ki so ga prevažali po kanalih, sta bila premog in mde. Konji, za katere so utrdili eno stran kanala, so vlekli natovorjene barke, v predorih pa so se Čolnarji leže na hrbtu prebijali proti toku in se odganjali z nogami od nizkega oboka.
Potem je prišel vlak in kanali so poCasi tonih v pozabo, se polnih z blatom in postajali raj za ribice, vse dokler jih niso odkrili turisti.
Do danes so zanje obnovili 1700 milj plovnih poti, po katerih se drenja na tisoče bark, kot je bil moj Broad-sword. Namesto konjev jih poganja diesel, konji pa vlečejo barke samo še k izviru reke Dee, do Horseshoe Fal-ls, kjer se vse skupaj začenja in neha.
Zvone Petek
krav in po desetem ali dvajsetem podvozu pod grajenimi mostovi nisem vec butal ob stene. Moja posadka medtem, ko sam krmarim, spotoma na bregu nabira rožice za ladijski salon, ki vsak veCer, ko zabijem kohcke in se privežem, zadiši kot v najboljši restavraciji. Pred spanjem poklepetamo s sosedi, ki prihajajo iz Cottsvvolda in imajo pred seboj isti cilj, izmenjamo izkušnje s kapitani, ki se že vračajo, in nazaj v zibelko!
Bregu, ki je ves čas dosegljiv, se pravi »towpath«. To je tista utrjena stran kanala, kjer so vCasih hodili konji in vlekli barke, danes pa so to sprehajalne poti, kjer na dva sprehajalca pride najmanj en pes. Ob takem »towpathu« se lahko tudi privežeš, tako da zabiješ železna kola in nanju privežeš barko.
Naslednje jutro, pri prvem pubu, za katerega že od daleč vidim, da je »off hcensed«, se pravi, da premore pivo, Broadsvvorda tesno privežem. V pubu in v sosednji trgovini se na novo založim s hrano in s precejšnjo količino dobrega velškega piva.
Tovvpoth
Prvih nekaj dni je bila plovba mirna. Ni me povozil noben avto, Ce sem le dovolj hitro spustil dvižni most, je poskočil čezenj, na barko se ni vkrcala nobena od Bodnant garden (Foto: Zvone Petek)
Sicer pa je povsod ob kanalu dovolj farm, kjer kmetje kar z njiv ah vrta prodajajo krompir, solato, pa tudi domač kruh, sir, meso in jajca.
Po prvem dopoldanskem pivu prvič nasedem, in to samo zato, ker se iz gole vljudnosti preveč umaknem nasproti vozeči barki. Dna seveda ni videti, da se ga pa dobro slišati, še zlasti, ko se trudiš, da bi barko s pomočjo motorja spravil spet v plovno sredino kanala. Hudega ni bilo, vendar poslej krmarim bolj na tesno in doživim zlasti s profesionalci, ki vozijo večje barke-hotele, precej bližnjih srečanj.
Do Ehesmera priplujem skozi prvi predor tega dne, dolg sicer vsega 150 metrov, pa tudi celo večnost, ko si enkrat v njem. V predoru je kanal vsega nekaj centimetrov širši od barke in plovba prah toku ter upor izd-podrinjene vode upočasnita vožnjo na polževo hitrost. Oddahnem se, ko spet lahko ugasnem reflektor in ko onkraj predora zagledam vrsto bark, ki Čaka, da se spravim iz temne luknje.
Zaspanega kraja kot je Ehesmere in še mnogo drugih vasic in trgov, ki Čemijo ob kanalih, a daleč od glavnih cest, verjetno ne bi videl, Ce bi se po dežeh vozil z avtom. Ko bi ne bilo kanala, bi verjetno edini pub v mestecu poznaj le domačine, tako pa so bili lesena pivnica in njeni domači gostje navajeni prišlekov. Slovenca sicer niso videli še nobenega, zato pa so že pili »Lutomer«. Tudi v tem baru je velika steklenica ljutomerCana obešena nad šankom z grlom navzdol, kot se za odprto hišno vino spodobi. Resda Angleži in Vale-žani najraje žulijo pivo, toda bogme, tudi vina se ne branijo, še zlasti pri jedi, in skoraj kap me je, ko mi je k jedil' nem listu v majhni vasisi Llanrvvst gostilničar prinesel vinsko karto, na kateri je bilo 800 (osemsto!) različnih bu-* teljcnih vin. Bile so zastopane vse celine in vsi letniki od 1950 naprej, od pet do petsto funtov buteljka.
Mnogi bi najraje sezidali nov berlinski zid, le da bi bil tokrat še višji
Čeprav je bil pred kra-	»S tem bodo imeli še	nadaljeval: »Treba se je
tkim v Bonnu, priznava,	težave. Nimajo pravega	vživeti v njihov položaj-
da Nemci še vedno ra-	političnega vodstva, ki bi	Le tako bomo vsaj neko
zmišljajo o svoji zgodovi-	lahko pomagalo razložiti	ko razumeli, kaj presta)
ni, narodu in vlogi, ki naj	tako pomembna vpraša-	jo.«
bi jo odigrali.	nja,« je izjavil Štern in Tom Heneghan / Reme
Čar arabskih noči je pristen samo še v Kuvajtu
KUVAJT - Gospodarska recesija in poplava zahodnih dobrin. To je odgovor, ki bi najustrezneje odgovoril na vprašanje: »Kaj je spremenilo car arabskih noči?« Povprečen prebivalec Kuvajta je bil v zadnjih treh letih primoran močno spremeniti svoj vsakdanjik, ce se je hotel prilagoditi že prej omenjenima nadlogama civilizacije.
Toda kljub temu se Kuvajtčani ne morejo odreci svoji arabski strasti. Na ulicah se nekatere navade niso prav nič spremenile, najbrž že od srednjega veka ne. Ena od teh je dobesedno strast do sandalovine. Na ulicah povsod stojijo razžaljene posode iz medenine, v kateri se žge dišava, okoli njih pa stoje ljudje in uživajo v dišečem dimu. To je stara »zalivska« tradicija in izkazuje gostoljubnost ljudi pri vsakodnevnih stikih, je pa tudi pomemben del raznih obredov.
Toda v Kuvajtu ta navada ni prav nic poceni. Kakovosten »bokhour« v Kuvajt uvozijo iz Azije in za dišavo, ki služi tudi kot osvežilec zraka, ena sama družina na leto porabi do tisoč ameriških dolarjev. »Zasvojen sem z bokhou-rjem,« pravi 42-letni poslovnež Bou Sami, ki kupuje indijsko sandalovino. »Mladi je (sandalovine namreč) ne cenijo, ker jih je očaral šarm plehkih modemih parfiimov.«
Abdelmohsenova družina se s trgovanjem s sandalovino ukvarja že skoraj pol stoletja. Za dragoceni les iz korenin san-
dalovine navadno iztržijo Čedne kupčke denaija - za kilogram tudi do 1750 dolarjev. Najfinejša dišava prihaja iz Indije, Burme, Malezije...
Za to razkošje ni Kuvajtčanom noben strošek prevelik. Na mesec porabijo eno »tolo« bokhourja (tola je približno 12 gramov), kar jih velja kakih 75 dolarjev, Ce je dišava kakovostna. »Seveda je drago, a je vredno svojega denarja,« pravi Um Faisal, gospodinja v cvetočih petdesetih letih. V nekaterih delih arabskega sveta je bokhour nepogrešljiv del obrednega izganjanja zlih duhov, navade, ki na žalost izginja zaradi popolnoma drugačnih duhov, namreč naraščajočega vpliva zahodne kulture. »Ljudje porabijo precej manj sandalovine kot pred 20 leti,« pravi 57-letni Goma Abdelrahim. 29-letna Indijka Sara nam izza svojega računalnika pojasni, da so v Indiji s sandalovino tistih zrak, da so bogovi lahko nemoteno prisostvovali molitvi.
Preden so v Kuvajtu odkrili naftne vrelce, so si revnejše družine pomagale tako, da so same izdelovale tako imenovani mamoul, lesene palčke, namočene v vodi, odišavljeni s sandalovino. Ko boste kupovali bokhour, pazite, da vas ne bodo ogoljufali. »V sandalovini najdemo tudi svinčene kroglice, ki naj bi povečale težo lesa,« nas opozarja Abdehnohsen. Nekateri očitno živijo tudi od goljufanja - Čeprav gre za tako sveto tradicijo.
Inal Ersan / Reuter
Dežela rečnih kanalov
Charlesa streljanje ni vidno prizadelo (Telefoto AP)
Tragedija v Nici: mnvi in ranjeni
PARIZ - V neki veleblagovnici v Nici se je včeraj nekaj minut po 16. uri zrušil železobeton-ski strop in pod seboj pokopal na desetine kupcev in uslužbencev. Po prvem še začasnem obračunu je življenje izgubilo 10 osebi, 78 pa jih je lažje in težje ranjenih. Reševalna akcija je stekla že po nekaj minutah, saj se veleblagovnica nahaja v neposrednji bližini letališča. Takoj f? za yes promet zaprli vse ceste v neposredni ližini veleblagovnice, da so lahko rešilci odpeljali ranjence, težje poškodovane osebe so v bolnišnice pripeljali s helikopterji. Delo gasil-Cev j® do skrajnosti težko zaradi nevarnosti, da se pod težo ruševin zruši še pod in bi vse zgr-®elo v podzemsko parkirišče. Po prvih ugotovitvah gasilcev se je zrušilo 600 kvadratnih me-pOV stropa, ker je popustil neki nosilni steber. “°leg tega pa pred rušenjem ni nihče slišal eksplozije, zato izključujejo možnost atentata.
AVSTRALIJA / MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO V SVDNEVJU
SYDNEY - V Sydneyju je včeraj med praznovanjem dneva Avstralije neki azijski študent s strašilno pištolo napadel princa Charlesa in povzročil veliko zaskrbljenost za prestolonaslednikovo varnost. Mladeniča, ki se je za to dejanje odločil, ker je hotel protestirati zaradi ravnanja avstralskih oblasti s kamboški-mi ilegalnimi priseljenci v Avstraliji, so varnostniki in prisotni takoj zbili na tla, in to korak od Charlesa. Nihče ni bil ranjen.
»Pozoren sem postal, ker se je mladenič spotaknil, ko je hitel na oder,« je izjavil prvi minister avstralske zvezne države Novi Južni VVales John Fahey, ki je prvi planil na napadalca med prireditvijo v Tumbalong parku v Darling Har-bourju na robu sydneyj-ske poslovne četrti. Dodal je: »Spominjam se, da sem skušal mladeniča ustaviti. Treba je bilo kar najhitreje izpuliti pištolo napadalcu iz rok.«
Policija je ugotovila, da je napadalec azijski študent David K ang, star je 23 let in živi v Avstraliji. Drugih podatkov niso sporočili. Izkazalo se je, da je Kang prejšnji mesec pisal Charlesu ter protestiral, ker kamboške ilegalne izseljence v Avstraliji zapirajo v internacijska taborišča. Po podatkih policije je mladeniču odpisala prestolonaslednikova osebna tajnica in poudarila, da princ ne more biti osebno vpleten v to zadevo.
Kang se je v kavbojkah in beli majici prerinil med množico in skočil
na oder v trenutku, ko se je Charles pripravljal na svoj govor, kateremu bi moralo slediti nagrajevanje višješolskih dijakov. Večina prisotnih je menila, da je Kang eden od nagrajencev, a preden so razumeli, kaj se dogaja, je mladenič že dvakrat ustrelil s športno startno pištolo. Kar 15 oseb se je spravilo na fanta in ga zbilo na tla, tem pa sta pomagala Fahey in Avstralec leta lan Kiernan, istočasno pa so varnostniki Charlesa porinili vstran. Policija, televizijski snemalci in fotografi so nemudoma prihiteli na oder.
Fahey je dejal, da je spoznal, da gre za strašilno pištolo zaradi poka in dima po strelu. Pištola je imela dva naboja. Mini-
ster za varnost Novega Južnega VValesa Terry Griffiths je izjavil: »Slo je za startno pištolo; spe-cialci so takoj ukrepali in napadalca onesposobili. Prinčevo zdravje sploh ni bilo v nevarnosti.«
Po napadu je Charles kljub temu imel svoj govor. Bil je videti sproščen in se je zbranim celo nasmehnil. Po Faheyju je sporočil javnosti, da ga neljubi incident ne skrbi ali vznemirja, paC pa ga žalosti, ker mu je pokvaril tako čudovit dan. Prestolonaslednik je tudi dal razumeti, da se ne boji za svoje življenje. Oblasti so poudarile, da je napadalec tuj državljan in da so tovrstni dogodki v Avstraliji nezaželeni.
Najprej je pomislil na ženo Diano!
SYDNEY - Včerajšnja slepa naboja seveda nista ranila angleškega prestolonaslednika Charlesa, a vseeno sta pustila nekaj posledic. Ni minila niti minuta, že je Charles svojemu tajniku ukazal, naj nemudoma telefonira princesi Diani in naj ji sporoči, »da je živ in zdrav«. Prestolonaslednik se torej že trudi, da bi povečal svoj ugled in da bi vsem dokazal, kako je še vedno navezan na svojo ločeno ženo. V Avstralijo je navsezadnje prispel z nehvaležno nalogo, da »obnovi« svoj ugled in da »popravi« skaljene odnose avstralskih podložnikov z angleško krono. Vladajoča avstralska laburistična stranka si je namreč za cilj zadala nalogo, da bo v prihodnjih štirih zakonodajnih dobah postopoma pretrgala vse vezi z matično državo, tako da bi leta 2001 izvolili prvega avstralskega predsednika. Zato je torej najprej pomislil na Diano, nato pa sydneyjskemu županu povedal, da se taki atentati lahko zgodijo.
Policija je takoj onesposobila napadalca, vendar je Charlesa rešilo le dejstvo, da je šlo za slepe naboje (Telefoto AP)
BRAZILIJA / OB POMANJKANJU KONTRACEPCIJE
DUNAJ / 1. KATEHUMENSKO SREČANJE
Nestrokovni abortusi stopnjujejo umrljivost
Rio de janeiro - v
“razihji vsako leto splavi Približno tri milijone ženin skoraj 60 odstotkov Pjavov v javnih bolnišni-i^ ie opravljenih tako sla-°’ da so za matere tretji Zr°k umrljivosti. To so arrio nekateri podatki z ednarodnega ženskega Pogreša, ki te dni poteka Kro de Janeiru in je uvod Konferenci za prebivalst-i° in razvoj, ki bo septem-Dra v Kairu v sklopu OZN. "led glavnimi vzroki elikega števila splavov v ^raziliji je ta, da v tej drža-i splavu nasprotujejo, benem pa ne dajejo do-°I) informaciji o kontracepcijskih sredstvih. Iz po-atW izhaja, da ženske °čejo številnega potomst-. a> zato pa imajo pravico Zvedeti, kako se morejo einu izogniti; ce bi bil
splav vendarle potreben, bi pa morale imeti zadovoljivo zdravniško pomoC, je dejala Jacqueline Pitan-guy, predsednica Cepia, enega od gibanj, ki so organizirala kongres.
Na kongresu so tudi obravnavali problem otroške prostitucije v Braziliji. Središče otroške prostitucije je zvezna država Ceara, ki jo že imenujejo »brazilska Tajska« zaradi naraščajočega spolnega turizma. Samo v Fortalezi, prestolnici Ceara, je kakih 2000 mladoletnih prostitutk, starih od 8 do 14 let. Oblasti nikakor ne morejo mladoletnic spraviti s ceste. S svojim delom zaslužijo namreč tudi 200 dolarjev na noC in tako preživljajo vso družino, zato se starši temu ne upirajo.
V Rio de Janeiru ubili 5 najstnikov
SAO PAULO - V Rio de Janeiru so včeraj ob zori našli trupla petih fantičev, starih od 13 do 16 let, ki so jih ubili s strelom v glavo. Trupla so ležala v vrsti in na trebuhu. Odkrili so jih za nakupovalnim središčem na začetku avtoceste, ki povezuje Rio in Sao Paulo.
Brazilska policija meni, da so za umor odgovorni prekupčevalci z mamili s severnega predmestja Ria. Po tem, da so bili dečki oblečeni v kvalitetna oblačila in uvožene telovadne copate, sklepajo, da so bili tudi sami vpleteni v trgovanje s kokainom.
Po podatkih brazilske policije se v Riu s tem ukvarja vsaj pet tisoč mladoletnikov, starih od 7 do 17 let, to pa zato, ker zahtevajo manj denarja, predvsem pa zato, ker po brazilskem zakonu mladoletnikov ni mogoče kaznovati z več kot tremi leti zapora. Zaslužek je za brazilske fantiče kar dober, težava je v tem, da se vključijo v sistem, ki jim v povprečju ne zagotavlja dolge življenjske dobe.
Romunski Madžari zahtevajo svoje ptvice
Novo oblost odkrito podpira pravoslavje
DUNAJ - »V Romuniji živi dva milijona Madžarov, skoraj ena desetina romunskega prebivalstva, ki jih tudi danes po padcu zidov vlada poskuša nasilno asimilirati. Kot v Času Ceausescujeve komunistične diktature tudi zdaj ne spoštujejo človekovih pravic in niti helsinške listine, tako da Romunija ni v Evropi.« To je na Dunaju izjavil msgr. Gabor Jakab, duhovnik in pisatelj katoliške madžarske manjšine, ki se je sedaj povezala s kalvini-sti, tako da bi se skupaj borih za pravice madžarske manjšine v Romuniji. Katoličani in protestanti zahtevajo, naj jim Bukarešta vrne v času komunističnega režima odvzete šole, naj sprejme zakone, ki ne bodo diskriminirali pripadnikov manjšine, in naj ukine skrajni nacionalizem, ki ga podpira romunsko pravoslavje.
S temi zahtevami msgr. Jakab a se strinjajo vsi udeleženci prvega katehu-menskega srečanja madžarskih manjšin Evrope, ki je v dunajskem centru salezijanske mladine. »Vsi romunski Madžari živijo v Transilvaniji, zgodovinskem delu Madžarske do leta 1918, tako da predstavljajo eno četrtino prebivalstva v se-
danjem Banatu in Transilvaniji,« je povedal msgr. Jakab. Po koncu druge svetovne vojne se je začela sistematična asimilacija manjšine, ki se je kasneje še stopnjevala, ker je Ceausescu skušal uresničiti »homo-genizacijo romunskega prebivalstva«. To se nadljuje tudi sedaj po padcu komunističnega režima. Glavno odprto vprašanje je po trditvah msgr. Jakaba manjšinsko šolstvo, ki ga vlada noče obnoviti. »Tako katoliški kot protestantski Madžari so imeli več kot sto let svoje javne šole, pravoslavni pa ne.« Romunsko pravoslavje se upira vrnitvi šol in obtožuje katoličane in protestante, da hočejo spreobrniti romunske pravoslavce.
Ob vsem tem vlada v Bukarešti modro molči. Štiri leta po padcu komunizma madžarska manjšina še vedno Čaka, da bo vlada z novimi zakoni uredila anarhijo v šolstvu in v mednacionalnih in medverskih odnosih. Msgr. Jakab je brez slepomišenja povedal, da nova oblast odkrito podpira pravoslavno cerkev, ki je dobila celo posesti, ki jih je komunistični režim odvzel katoličanom in protestantom.
NOVICE
»Center OZN za obiskovalce«?
DUNAJ - Avstrijska prestolnica naj bi zdaj dobila tudi nov »Center OZN za obiskovalce«. To je zdaj po tozadevnih pogajanjih med zunanjim ministrom in mestom Dunaj potrdil podžupan Hans Mayr. Obiskovalni center naj bi nudil vec prostora za prireditve, razstave in podobne dejavnosti, prek katerih naj bi postalo javnosti bolj dostopno tudi delovanje Organizacije združenih narodov na svojem dunajskem sedežu. Nova zgradba naj bi bila neke vrste darilo ob 50-letnici OZN, ki ga bodo proslavljali v naslednjem letu, stala pa naj bi okoli 300 milijonov šilingov.
Minister Scholten predstavil nov model za
imenovanje šolskih ravnateljev
DUNAJ - Socialdemokratski minister za šolstvo in umetnost Rudolf Scholten je na Dunaju predstavil svoj model bolj objektivno imenovanje šolskih ravnateljev. Po mnenju ministra naj bi se pri izbiri ravnateljev v bodoče v prvi vrsti upoštevala želja šole oz. odbora šolske skupnosti, v katerem so po zakonu zastopani tako učitelji kot tudi dijaki in starši. Nadalje naj bi bili ravnatelji imenovani samo za dobo petih let, po izteku te doba pa bi morala deželni šolski svet in šola odločati, ali se spremeni imenovanje na nedoločen čas ali pa se imenuje nov ravnatelj. Na Koroškem je ljudska stranka predložila svoj model, ki predvideva imenovanje ravnateljev samo za dobo treh let, ravnatelje pa naj bi še naprej imenovala okrajni oz. deželni šolski svet, v primem večinskega sklepa pa naj bi bila vključilena komisija strokovnjakov.
Saša Sturm novi predsednik slovenskih študentov na Dunaju
DUNAJ - Pred nedavnim je imel Klub slovenskih študentk in študentkov na Dunaju (KSSS/D) svoj redni občni zbor, na katerem se je zbralo lepo število klubašev. V obširnem poročilu je predsednik Joži Wutte nakazal politično stališče kluba do manjšinskega problema, sledila pa je živahna, dokaj kontroverzna razprava. Pri volitvah novega odbora sta se potegovala za mesto predsednika Rudi Kullnig in Saša Sturm - na glasovanju je dobil največ glasov Saša Sturm. Tajništvo bo prevzela Tanja Koren, blagajnik pa bo tudi v bodoče Marijan Gabriel. V odboru so še Tevži Seher, Karli Hren, Elica Vospernik in Martin Koren. Cilji novega odbora je po eni plati ohranitev prostorov v Mondscheingasse, po drugi plati krepitev servisa študentkam in študentom. Opaziti pa je bilo, da manjšinska politika mnoge ne zanima več. Kljub temu si je Klub slovenskih študentov in študentk zastavil za cilj, da bo aktivno sodeloval pri oblikovanju manjšinske politike.
Spremembe pri
Društvu slovenskih pisateljev
CELOVEC - Pri Društvu slovenskih pisateljev in pisateljic, prevajalcev in publicistov je pred nekaj dnevi do sprememb v vodstvu. Tajnik društva Alojz Angerer in blagajničarka Tatjana Angerer sta oddala svoje funkcije. Tajniške posle je v društvu prevzela Anita Hudi, za blagajno pa bo odgovoren Anton Haderlap.
AVSTRIJA / POVPRAŠEVANJE JAVNEGA MNENJA POTRJUJE
Avstrijci si ne želijo odstopa predsednika
Družinski problemi Klestilu očitno niso zelo škodovali
Ivan Lukan
DUNAJ - Zasebni (družinski) problemi avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila še vedno zaposlujejo avstrijsko javnost, predvsem pa avstrijske medije in strokovnjake za poizvedovanje javnega mnenja.
Potem ko je tako rekoč uradno, da se soproga ne bo vrnila v prostore predsedniške vile, se je razprava zdaj osredotočila na vprašanje, ali Klestil kljub temu lahko ostane na položaju zveznega predsednika ali pa bi moral odstopiti.
Odgovor na to so medtem že dali največji avstrijski dnevniki, ko so včeraj objavili rezultate anket različnih inštitutov za povpraševanje javnega mnenja: ogromna večina Avstrijcev se izreka proti
odstopu predsednika države ker meni, da je treba ločevati zasebene (družinske) probleme od političnih nalog.
Po anketah dnevnikov »Die Presse» in »Kurier« se je skoraj 90 odstotkov anketiranih oseb izreklo proti odstopu zveznega predsednika, 69 odstotkov pa je bilo mnenja, da Klestil svojo državno funkcijo lahko opravlja tudi brez svoje soproge oz. t.i. prve dame. Nad 80 odstotkov anketirancev (»Die Presse«) pa je odgovorilo, da osebne zadeve zveznega predsednika naj ne bi bili predment javnih razprav.
V dnevniku »Kurier« pa so objavljeni podatki,
po katerih je 55 odstotkov anketiranih mnenja, da je bilo pravilno, da je zvezni predsednik sam od sebe informiral javnost o svojih družinskih problemih, 38 odstotkov pa le meni, da je afera škodovala ugledu prvega moža v državi.
Kot smo včeraj poročali, se je v torek poskus sprave med zakoncema končal z neuspehom, tako da bosta zvezni predsednik in njegova soproga tudi v bodoče živela ločena (Edith Klestil je predsedniško vilo zapustila že 31. decembra lani. - op. ured.). Ali želita zakonca Klestil tudi pravno razveljaviti njun zakon, ni znano.
Hkrati je bila razčiščena tudi zadeva glede Klestilove sodelavke oz. prijateljice: le-ta bo zapustila svoje delovno mesto v predsedniški pisarni in se preselila v zunanje ministrstvo.
Medtem ko je Klestil včeraj spet opravljal svojo državniško funkcijo - obiskal je deželo Dunaj - je soproga Edtih Klestil medtem poskrbela za novo poglavje v aferi: v najnovejši izdaji političnega magacina »News« odkriva, da so se družinski problemi v hiši Klestil pričeli že med volilnim bojem za položaj avstrijskega zveznega predsednika leta 1992. Takrat da ji je končno postalo jasno, da imata njen mož in Margot Loffler »tesnejše odnose«.
KOROŠKA / AKCIJA SLOVENSKE MLADINE
Pisane stene opozarjajo
CELOVEC - Od preteklega tedna naprej je nova garaža Mohorjeve v Celovcu bolj pisana. Koroški dijaški zvezi (KDZ) oz. dijakom Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu je z risbami uspelo narisati na zid življenje.
Koroška dijaška zveza pa je s to prireditvijo hotela opozoriti na dejstvo, da nima lastnih prostorov, ki bi za učinkovito delovanje bili nujno potrebni. Da zna Koroška dijaška zveza poskrbeti za sveže in potrebne prireditve je v preteklosti že pokazala.	(V.G.)	KDZ je z akcijo opozorila tudi na prostorske probleme.
417.499 volilcev na Koroškem
CELOVEC - Deželna volilna oblast je včeraj sporočila, da ima pri deželno-zborskih volitvah 13. marca letos na Koroškem volilno pravico 417.499 oseb (197.176 moških in 220.323 žensk). V primerjavi z zadnjimi volitvami je število volilnih upravičencev naraslo za 15.740. Največ volilcev je v volilnem okrožju I (mesto Celovec in okolica) s 109.530 volilnih upravičencev.
»Good will« za hitrejši pristop k EU
DUNAJ/ATENE -Zvezni kancler Vra-nitzky se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Atenah, kjer se je sestal s predsedujočim Evropske unije, da bi pospešil pogajanja o avstrijskem pristopu k EU.
Kot znano, je Grčija s 1. januarjem letos prevzela predsedstvo v Evropski uniji, avstrijski terminski načrt pa predvideva zaključek pristopnin pogajanj najkasneje marca letos (Avstrija bi potem lahko prh stopila k Evropski uniji s 1. januarjem leta 1995). Pogajanja morajo biti končana do marca, da EU na zasedanju maja letos
lahko tudi formalno sklene ponudbo Avstriji, da se le-ta lahko vključi dvanajsterico. Dokončno odločitev o pristopu k EU pa naj bi junija letos sprejeli avstrijski vo-lilci na referendumu-Vsako zavlačevanje pogajanj bi za Avstrijo pomenilo najmanj enoletno zamudo glede pristopnega datuma. Zato je Grčija medtem termini zi-rala dva dodatna pogajalska kroga s kandidati, torej z Avstrijo, Švedsko, Finsko in Norveško.
Kancler Vranitzky je v Atenah srečal grškega državnega predsednika Kara-manlisa, premierja Papandreoua in zunanjega ministra Papouliasa. (I.L)

A VSTRIJ A-NEMČ1J A / POGAJANJA SE LE NADALJUJEJO
r EVROPA / GOSPODARSTVO
Kooperacija v zraku
Predstavniki Austrian Airlines in nemške Lufthansa poudarjajo interes nad sodelovanjem med obema družbama - Kakšno vlogo igra Niki La uda?
EGP - avstrijski potrošniki niso dovolj zaščiteni
Kritika Zelenih v parlamentu
DUNAJ - Sef nemške zrakoplovne družbe Lufthansa, VVeber, še upa na uresničitev kooperacijskih načrtov z avstrijsko državno letalsko družbo Austrian Airlines (AUA). V pogovoru za avstrijsko televizijo (ORF) je poudaril, da je Lufthansa slej ko prej zainteresirana nad sodelovanjem- »tako z AUA kot tudi z Lauda Air«. Govorice, da so pogajanja med Lufthanso in AUA propadla, je VVeber odločno demantiral.
Kot smo že poročali, je Niki Lauda, lastnik zasebne avstrijske letalske družbe Lauda Air in partner Lufthanse, v zvezi z pogajanji AUA z Lufthanso dejal, da se bo morala AUA »končno odločiti, ali bo sodelovala z Lufthanso ali pa s Svvissair.
Ce bo vztrajala pri ko- tem so kooperacijski operaciji s švicarsko le- načrti z Lufthanso pro-talsko družbo (na katero pradli«. je vezana z dolgoročno Predsednik predstojni-pogodbo - op. ured.), po- štva AUA Rudolf Strei-
cher je nato odgovoril, da o propadlih pogajanjih ni mogoče govoriti, govoril je celo o »konstruktivnih pogovorih«. Dodal je še, da si ne more predstavljati, da je nemški pogajalski partner Laudo avtoriziral, da daje izjave v zvezi s potekom pogajanj med obema letalskima družbama.
Sodelovanje z Lufthanso je za avstrijsko državno letalsko družbo postalo aktualno po propadu projekta »Alcazar« (združitev nizozemske KLM, skandinavske SAS, švicarske Svvissair ter avstrijske AUA), saj se je Lufthansa prav zaradi projekta »Alcazar« lansko leto sporazumela z zasebno avstrijsko letalsko družbo Lauda-Air o vzpostavitvi skupne re-
gionalne letalske linije. S tem z zvezi pa je tudi AUA prejela ponudbo za kooperacijo, pri kateri bi lahko zmanjšala svoje dosedanje stroške za 300 do 400 milijonov šilingov.
Osebje pri Austrian Airlines je medtem signaliziralo svojo pripravljenost, da sodeluje pri prizadevanjih za zmanjšanje deficita družbe, ki je leta 1993 doseglo rekordno veišino skoraj 800 milijonov šilingov.
Zastopstvo osebja je sporočilo, da si lahko predstavlja večjo mobilnost pri vprašanju osebnih dohodkov (dohodki so se doslej avtomatično povišali vsako leto - op. ured.), tako da bi se personalni stroški za letos zmanjšali za skoraj 10 odstotkov. Ivan Lukan
DUNAJ - Čeprav je z začetkom leta postal veljaven sporazum o skupnem Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), še dolgo niso usklajeni vsi bistveni deli skupne in za vse obvezne zakonodaje. Zlasti naj bi bila odprta mnoga vprašanja zaščite potrošnikov in jamstva proizvajalcev za svoje proizvode. Na to je zdaj opozoril referent za zaščito potrošnikov pri Zelenih.
Tako so zlasti na področju potrošniških proizvodov in izdelkov zabavne industrije v posameznih državah EGP slej ko prej veljavna različna pravna določila glede garancije, potrošniškega serviza
in jamstva za poškodovane proizvode in od njih povzročeno škodo. Medtem ko postaja vse bolj razširjena prodaja prek televizije (tele shopping) ali trgovskih katalogov v tujini, ni nobenih enotnih smernic, ki bi zagotavljale potrošnikom v EGP enake pravice inmožnosti pri varovanju svojih interesov.
Tako bi na primer oškodovani Avstrijec v slučaju škode zaradi pokvarjenega, v Španiji
kupljenega proizvoda lahko izterjal upravičene zahteve le pred sodišči države, v kateri je poizvod bil izdelan in kupljen. To pa je za navadnega državljana brezupna pot. (I.S.)
SLOVENIJA
Četrtek, 27. januarja 1994
	IIajl	ll 14*11
	vse oemoKrCmcnosTi mai
	na kulturnem področju
	Nov zakon 0 kulturi prinaša nekaj pomembnih novosti
LJUBLJANA - Na pr ^°g ministrstva za kultu m Zf°’ da bi sel v pari ntarno proceduro se
rak6-’ 'e v^a Rs na ve a]Snji seji obravnavala 2 *°n 0 organiziranju in
tur CnaniU na področju ki ^re- Po mesecu dni usk
84 Pelhan na tiskovni 1 jerenci po seji (ki je 1 hkratr prva po obleti imenovanja vlade), de zakon že februarja dan \
Vo )avno branje.
Zakon prinaša nekaj membnih novosti. Med le, kot je povedal Si elhan, na primer vpr
dnjaki ali vezanih na projekte. Zakon se deli na dva sklopa, in sicer na kulturno in naravno dediščino, kjer se bo država lahko vmešavala, in na ustvarjalnost ter poustvarjalnost, kjer pa se ne bo. Da ne bi bilo vse breme odločanja na plečih ministra, so pri vodenju kulturne politike predvidena določena telesa oziroma soodločanje javnosti. Tako naj bi pri vladi dobili svet za kulturo kot strokovno posvetovalno telo za pripravo nacionalnega kulturnega programa, ustanovljena naj bi bila kulturniška zbornica, kjer bi prišel do veljave strokovni interes, predvide-
Dov HZt°n Za sJ°vensk° kulturo temeljnega pomena, je drnci Sergij Pelhan, saj omogoča demokratičnost na po-ju kulture in je primerljiv z zakonodajami v zahodnih Cj.. vab' Pri pripravi so se zgledovali po ureditvah v Fran-vp n*1-r ,anskem, Finskem in v Avstriji in upoštevali njiho-raaT°1,Se reS‘tve' S Pripravo tega krovnega zakona je bila D . ,na *U(li dilema, ali naj ministrstvo najprej pripravi parcialne zakone ali skupnega. Za slednje so se odločili za-a n'; 11 “ilo potrebno Siriti zakonodaje na tem področju, veda ne bo prevladalo drugačno mnenje.
jh® Podpore samostojnim kulturnim delavcem. Teh je skupaj 3200, obstaja pa va-^anta; da bi pojem zožih na 0 tistih, ki ustvarjajo v °žjem pomenu besede in so v petih letih dosegli pomembne dosežke. Pomem-ona novost je tudi to, da pri kulturnih delavcih, ki se Ukvarjajo z ustvarjalnostjo m poustvarjalnostjo, ns bo ec stalne zaposlenosti, am-P bodo sklepali pogodbe a Projekt, sezono ali naj-ec pet let. Minister pravi, . J® bojazen igralcev, da bi zgubili socialno varnost ali aa bi bili vrženi na cesto, °dvec, vsekakor pa bodo še n ,t 2 zainteresiranimi Pogledali zakon. Poleg tega Pa je že zdaj velika večina s varjalcev med svobo-
na pa je tudi ustanovitev javnih skladov, kjer država ne bi odločala o sredstvih, temveč bi samo nadzirala njihovo (ne) smotrno porabo. Najprej naj bi bili ustanovljeni tam, kjer ni javnih zavodov.
Minister je posebej poudaril, da so zdaj prvič našli skupen jezik s finančnim ministrstvom, tako da bo davčna politika tudi malo »v službi« kulture, ne pa veC v izrazitem nasprotju z njo. Za kulturo bo nasploh zelo pomembno tudi ugotavljanje premoženja na tem področju, kamor sodi na primer 670 evidentiranih kulturnih domov, z nacionalnim programom pa bo določena mreža kulturnih ustanov. Katarina Novak

Krovni zakon za kulturo bodo dali v prvo branje te februarja (Foto; Srdan Zvulovič)
___________DZ / »TOBAČNI ZAKON«__________
Parlament: Kajenje bo prepovedano
Nujen je tudi proces spreminjanja vrednostnega sistema ljudi
LJUBLJANA - Do obiska misije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za program Evropa brez tobaka v slovenskem parlamentu je prišlo v pravem trenutku, saj je prav zdaj v obravnavi slovenski »tobačni« zakon, je v včerajšnjem pogovoru s predstavniki WHO povedal predsednik državnega zbora (DZ) Herman Rigelnik.
Rigelnik je gostom predstavil delovanje parlamenta in njegovo sestavo ter dejavnosti v zvezi z bojem proti kajenju. Poudaril je sicer, da gre pri »tobačnem« zakonu le za zakonski projekt in da je v boju proti kajenju treba spremeniti vrednostni sistem
ljudi, pogoje njihovega življenja in podobno. Pri tem je zlasti pomembna vloga staršev ter vzgoja in izobraževanje na vseh ravneh. Kot svoj prispevek k temu je Rigelnik navedel, da je točenje alkoholnih pijač v parlamentu že prepovedal, v kratkem pa namerava prepovedati še kajenje. Dodal je, da ima to za moralno obveznost.
Člani misije WHO so se sestali tudi s elani parlamentarnega odbora za zdravstvo ter finance. Pogovarjali so se predvsem o vprašanjih oglaševanja tobačnih izdelkov, davkih in gospodarski politiki ter izobraževanju in uresničevanju politike proti ka-
jenju. Predstavniki WHO so pohvalili slovenski »tobačni« zakon, opozorili pa so na nekaj pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z oglaševanjem tobačnih izdelkov.
Zavzeli so se, da bi v slovenskem zakonu že v začetnih poglavjih v celoti prepovedali oglaševanje tobačnih izdelkov in bi v poznejših dovolili le posebne izjeme (ce gre za tuje publikacije, ki vsebujejo tudi oglase za tobak ali tuje tv-programe, ki propagirajo tobak). Pri takšnih določbah pa je treba biti zelo odločen, ker bo tobačna industrija prav gotovo temu nasprotovala, so poudarili predstavniki WHO. (STA)
VLADIMIR ŽIRINOVSKI / OBISK
TRANSPORT / SPORAZUM Z EU
Lojze Peterle zavrača srečanje z žirinovskim
V Slovenijo prihaja na zasebni obisk
n°vski bo krajši za Avenijo. ’ ^ci. ki jo je
U. U IT
.c.®r zapisal * zaintere ^ uradnim Avenije preišnjim Polivanja s Priznanji nL°sti na jr °b«iocju, ®°vo pob
2unanje
Povedal
“unistei
sestal. PaC pa naj bi se z Žirinovskim danes sreCal poslanec državnega zbora in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Pogovarjala naj bi se tudi o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Rusijo.
V izjavi za STA je generalni tajnik Nacional-socialne zveze Slovenije (NSZS) Matjaž Gerlanc dejal, da je njihova stranka uradna gostiteljica Zi-rinovskega. Povedal je tudi, da skuša Zirinovski vzpostaviti stike z nacionalnimi strankami v Evropi, ki so pripravljene sodelovati z rusko liberalnodemokratsko stranko. Za to jim je pripravljen nuditi tudi finančno podporo. Ena takih strank pa naj bi bila, kot je dejal Gerlanc, tudi NSZS.
Zmago Jelinčič pa je dejal, da mu je generalni pooblaščenec in uslužbenec ruskega veleposlaništva Aleksej Ivanovič Ve-denkin, s katerim se je dogovarjal za srečanje z Žirinovskim, dejal, da se le-ta ne želi srečati z Gerlancem in se tudi ne bo udeležil kongresa NSZS v Velenju, kamor je bil povabljen.
Zirinovski naj bi na letališče Brnik prispel ob 15. uri, po vsej verjetnosti z letalom Swiss Aira iz Zuricha. Nato bo odpotoval na Bled, kjer bo do sobote bival v hotelu Toplice, ter nato odpotoval v Portorož. V ponedeljek bo Zirinovski odpotoval v Beograd, kjer naj bi predstavil svoj predlog rešitve krize v Bosni in Hercegovini.Mija GaCnik
Pomembno je tudi varstvo okolja
V Evropski uniji namenjajo veliko pozornosti kombiniranemu prometu
LJUBLJANA - V skladu z določili transportnega sporazuma med RS in Evropsko unijo, ki ga je Državni zbor ratificiral konec julija lani, so predstavniki EU in slovenske vlade vCeraj ustanovili skupni odbor. Na tiskovni konferenci po ustanovni seji je Marjan Dvornik, državni sekretar in vodja slovenske delegacije, povedal, da so glavno pozornost namenili prometnim vprašanjem, zlasti taksam, dajatvam in obdavčitvam. Oblikovali so tudi delovno skupino, ki bo med obema zasedanjema mešane komisije pripravljala stroškovnik oziroma usklajevala cene in obdavčitve na področju cestnega prometa. Dotaknili so se tudi sporazumov, ki jih pripravlja Slovenija, predvsem Alpske konvencije, ki bo vplivala na ekološko naravnanost v pro-
metni politiki.,Po Dvornikovih besedah so veliko Časa namenili tudi kombiniranemu prometu, ki je eno najpomembnejših področij do-logoroCnega razvoja prometa. Ze na letošnji konferenci transportnih ministrov evropskih držav na Kreti naj bi prišli do podrobnejših rešitev, ki bodo opredeljevale tudi razvoj prometa (zlasti železniškega) v Sloveniji.
Goste so seznanili tudi s programom avtocestnega omrežja RS, katerega glavne smeri so opredeljene tudi v transportnem sporazumu. Komisijo EU so obvestili tudi o noveliranju prostorskega naCrta RS, ki je zdaj v vladnem postopku. Lotih so se še problematike, ki zadeva pristanišče Koper, pri Čemer je bil po Dvornikovih besedah narejen pomemben korak naprej.	Mile Čuk
—
Slovenija, Maribor, Pohorje, zlata lisica
Jelko Kacin
Tekma, ki vedno je! (tudi brez snega), so zapisali prizadevni organizatorji tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju v posebni priložnostni publikaciji. Pravzaprav je bila tekma v Mariboru, dobesedno v mestu, na nadmorski višini 325 metrov, na magični Črti, ki dokazuje, da nase smučanje sodi v svetovni vrh. To so dokazali organizatorji in dokazale tekmovalke v razmerah, v katerih bi večina drugih organizatorjev opustila misel na prireditev in vsakoletno vztmjanje v koledarju tekmovanj za svetovni pokal. Četudi smo pred tem lahko bmli tudi uvodnike, v katerih je pisalo, da bi Slovenci že lahko opustili svojo utvaro, da smo smučarski narod, nas večina danes verjame, še vedno verjame in znova verjame, da so naša dekleta ne samo dobra in enakovredna tujim tekmovalkam, marveč so, kot potrjujejo rezultati, tudi boljša. In Ce se tak dokaz naredi in prigam doma, je toliko več vreden, saj daje misliti drugim in nam. Zlasti tistim, ki jim v mzmisljanju primanjkuje pozitivnega naboja, ki znajo le obtoževati, ločevati in ovirati neomajne optimiste, ki vztrajajo, namesto da bi povezovali in spodbujali.
K sred je organizatorjev, povezovalcev, strokovnjakov in zanesenjakov dovolj, da nam vedno znova dokažejo uspešnost in pravilnost usmeritev in ciljev ter znajo pokazati in prehoditi tudi pot do teh ciljev. Težko in redko pa podobne ljudi zberemo na drugih področjih, kjer bi njihovi uspehi prinašali tudi gmotne koristi firmam, korporacijam in narodnemu gospodarstvu. Ne vem, če bi naSa smučanja take uspehe dosegala tudi potem, ko bi ugotavljali, da njeni začetni uspehi segajo v politično obdobje samoupravnega socializma, in vsak dan zmerjali z udbomafijo.
Bog ne daj, da bi kak bralec ali bmlka moje pisanje razumel kot opozorilo, da pri smucariji Se niso pokazali na nobenega udbomafijca. Vendar mnogim, ki jih zdaj zaradi političnih potreb posameznih strank pribijajo na rdeči sramotilni križ, želim in privoščim bistveno veC spodbud pri njihovem delu in naklonjenosti naše javnosti ter Se posebej politike. Ce bi nase vrhunske tekmovalce kar povprek in javno obtoževali jemanja nedovoljenih poživil, bi ne bilo ne samozavesti, ne volje do dela, ne mednarodnih uspehov in ne uspešnih domačih prireditev. Ko pa taksne in podobne stvari očitajo našim managerjem, je to dokaz hrabrosti, pronicljive analitičnosti, daljnovidnosti in pokončnosti nekaterih političnih veljakov, ki to vedno znova počno.
Nekaj podobnega se dogaja tudi ob povezovanju in združevanju stmnk politične sredine. Odkar so pogovori redni in rezultati vse bolj javni, se je močno povečalo Število piscev in ocenjevalcev teh procesov, ki javnost in članstvo svarijo pred negativnimi in usodnimi posledicami povezovanja. Pišejo o mlačnosti, pm-gmatizmu, izogibanju zgodovinski vlogi, načrtovanem utapljanju. Tem strankam naj bi se bližal in zgodil »vesoljni potop«, v katerem bodo kaznovane za svoje grehe iz preteklosti in sedanjosti. Svarijo pred povezovanjem, ki je bojda negativen proces, gledano z očmi strank, ki se povezujejo, in s stališča stabilnosti (današnjega) političnega prostora.
Tako jasna, tako pogosta in po poreklu tako različna svarila so hkrati dokaz, da nastaja nekaj, kar zasluzi njihovo predčasno pozornost, skrb in dejavna prizadevanja, da se proces vsaj upočasni, če se že ustaviti ne more. Zgodovina nas uči, da smo bili Slovenci uspeSnejsi, ko in kadar smo se znali povezati, pa najsi so temu stanju in hotenju rekli zedinjenje, enotnost ali plebiscitarna odločenost. In zakaj bi se morale takemu cilju in hotenju, ki ponuja večjo moč in odmevnost, odrekati omenjene politične stranke? Nobenega takega razloga ne vidim, nasprotno, večja preglednost bi prinesla večjo odgovornost in bolj jasna stališča. Povezovanje je predvsem zavestna odločitev, da bi nova stranka morala in znala vedno znova pojasniti svoje poglede na vsakdanje in bodoče izzive in svoje odločitve podpreti z ustreznim Številom glasov v parlamentu. Stranke sredine imajo vso pmvico in možnost, da svoje najboljše tekmovalce skupaj pripravijo in prijavijo na vrhunske domače prireditve. Vso pravico imajo, da se borijo za nastop v prvi jakostni skupini, da vozijo proti cilju agresivno in pri tem poskušajo prehiteti tekmece. Jutri bo nova priložnost in na startu se bo mogoče prijaviti po pravilih, ki so enaka za vse. In zato tekmovalcem in tekmovalkam ne kaže očitati, da bodo v novi ekipi, v novih dresih, po skupnih pripravah njihovi nastopi že pomenili diskvalifikacijo drugih in nezaželene spremembe na trenutni sceni. Zmerjanje sotekmovalcev, Žvižganje in metanje predmetov v areno je sicer nešportno, onesposabljanje pa je politično donosno.
KULTURA
16
Četrtek, 27. januarja 1994
Najbolje prodajane knjige s področja tujejezične literature od 26. decembra 1993 do 26. januarja 1994
V ne najboljši založenosti naših knjigam s tujojezi-Cno - leposlovno in strokovno - literaturo, bralci vendarle še vedno posegajo po klasikih (Wilde, VVhitmann in nenazadnje tudi Morrisonova in Bukowski) ali pa po strokovni literaturi, ki je pri nas slabše zastopana (turistični vodici, leksikoni in slovarji). Čeprav je »uvožena« literatura nemalokrat dražja kot doma natisnjene knjige, v knjigarnah zatrjujejo, da bralci z denarjem - ko gre za nakup kvalitetnih knjig - ne skoparijo.
Dom knjige, Pristaniška cesta 5, Koper
1.	John Rawls, Theory of Justice, Oxford University Press, 1972
2.	Raymond Chandler, Big Sleep, Penguin, 1992
3.	Walt VVhitmann, Leaves of Grass, Oxford University Press, 1990
4.	Max Frisch, Stiller, Suhrkamp, 1992
5.	Uwe Johnson, Das dritte Buch iiber Achim, Suhrkamp, 1992
Knjigama Drava, Paulitschgasse 5-7, Celovec
1.	Toni Morrison, Jazz, Rovvohlt, 1993
2.	Martin VValser, Ohne einander, Suhrkamp, 1993
3.	Margaret Atwood, Die Rauleerbraut, Fischer,
1994
4.	Jean Liedloff, Auf der Suche nach dem verlorenen Gliick, Beaksche Reihe, 1992
5.	Luise Rinser, Fliessendes Licht, Kasel, 1993
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Oscar VVilde, The Picture of Dorian Gray,
Oxford University Press, 1992
2.	Kapp Julius, Lexikon der Oper,
Bechtermiinz, 1991
3.	Collins Cobuild, Enghsh Language Dictionary, . University of Bimingham, 1993
4.	Kunstler Lexikon, Dumont Buchverlag Koln, 1991
5.	Turistični vodici, Parklang Verlag Stuttgart, 1992
Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana
1.	Charles Bukowski, O Čemu je problem gospodo, Krstič, 1991
2.	Ji Bing, Knjiga promjene, Darko Betlach, 1993
3.	St. Chang, Tao ljubavi, TimotijeviC, 1993
4.	Charles Bukovvski, Sekspir - nikada ovo nije radio, Tropot, 1993
5.	Antologija kanadske pripovjetke, Nakladni zavod matice Hrvatske, 1991
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Tom Clancy, VVithout Remorse, G.P.
Putnam’s Sons, 1993
2.	Amy Tan, The Joy Lučk Club, Ivy Books, 1993
3.	J. RR. Tolkien, The Lord of the Rings,
Harper Collins, 1993
4.	Isaiguro Kazuo, Remains of the Day, Faber, 1993
5.	Alberto Manguel, The Gates of Paradise,
The Anthology of Erotic Literature,
Harper Collins, 1993
Miha Trefalt
Faust znova gostuje
LJUBLJANA - Od slovenskih gledališč najpogosteje gostuje prav Lutkovno gledališče Ljubljana, ki se v tem koledarskem letu pripravlja na veC pomembnih gostovanj v tujini. Zaenkrat omenimo samo to, da bo od 16. aprila do 1. maja 1994 v Maastrichtu potekal mednarodni lutkovni festival »Fausti-jada«, na katerem se bodo predstavila vsa lutkovna gedališča, ki s svojimi predstavami obravnavajo večni »mit« o skušnjavcu. Lutkovno gledališče iz Ljubljane se bo predstavilo z Doktorjem Faustom Milana Klemenčiča, predstavo, ki so jo v lutkovnem gledališču obnovili leta 1982. Predstava (premierno so jo uprizorili leta 1938 v Klemenčičevem gledališču »Miniaturne lutke«), v kateri se spajata lahkotno komedijantstvo in temna fantastičnost odrske iluzije, bo za maastrichtsko občinstvo zanimiva zaradi svoje zgodovinske vrednosti, hkrati pa bo predstavila tudi začetnika slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča. Besedilo je v nemščino prevedla Girica Jakopin, v gostovalni predstavi pa bosta nastopila Robi Waltl in Karel Brišnik.
Miha Trefalt
VABILO NA RAZSTAVE
Tanja Špenko Novakovič: Nenadejana sprememba, 1992, mešana tehnika
TANJA ŠPENKO NOVAKOVIČ: RISBE, GRAFIKE, SLIKE, SLIKOVNI OBJEKTI 1990 - 19?3’ Maribor, Razstavni salon Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3. Na ogled je 40 del. Postavitev: avtorica, Mitja Visočnik, tekst kataloga (200 SIT)' Mitja Visočnik. Odprto do 10. februarja (od ponedeljka do petka med 10.-13. uro in 15.-19' uro, sobota med 10.-13. uro). Vstopnina 80/4» SIT.
Slikarka Tanja Spenko-Novakovič je rojena leta 1965 v Ljubljani. Na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost je diplomirala leta 1979. Samostojno razstavlja od leta 1981; od takrat je svoja dela razstavila na več kot osemdesetih samostojnih ali skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodelovala je na vrsti bienalnih prireditev, za svoje delo pa je leta 198 prejela tudi nagrado Zlata ptica. V Mariboru je na ogled razstava njenih v zadnjih treh letih nastalih del, ki so jo v Rotovžu pripravili v sodelovanju s celjskim Likovnim salonom. Slikarka raziskovanja v svoji likovni ustvarjalnosti povezuje s fiziko, svoja razmišljanja na tem področju pa je tudi publicirala. Pravi: "Povezanost slikarstva s fiziko lahko odkrijemo že kar na prvi pogled, brez močnejših teoretičnih ozadij. S premislekom seveda, da fizike ne jemljemo kot 'odtujene znanosti, pač pa kot zbir in vir določenih človekovih izkušenj in znanj, vedenj. Tiče se nekako vsakdanje in nedvomno uporabne fizike. Tudi pri vsaki sliki namreč in ne le kipu, lahko opredelimo težo kot težo ’ objekta1. ” Med razstavljenimi deli zavzemajo osrednji prostor slikovni objekti; grafike in risbe nosijo spremljajočo, dopolnjujočo funkcijo. Po Mitji Visočniku predstavljajo dela koncept prostora v prostoru, slike ko iluzije in kot artefakta.	(V- G-l
DUŠAN LIPOVEC: PEJSAŽI. Galerija Kompas, Ljubljana, Slovenska 36. Na ogled je 31 slik, nastalih med 1986 in 1993. Postavitev: Judita Krivec Dragan. Odprto do 17. februarja (od ponedeljka do petka med 8.30-19.30, sobota med 8.30-12.30). Vstop prost.
Razstava akvarelov, gvašev, temper in tušev akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika ima poleg predstavitvenega tudi prodajni značaj. Leta 1952 rojeni slikar je na ljubljanski ALU diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorju Andreju Jemcu leta 1977, nakar se je študijsko izpopolnjeval še v Montrealu v Kanadi. S samostojnim razstavljanem je pričel še pred koncem študija leta 1975; od tedaj je pripravil že vrsto samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih. Za svoje likovno delo je bil tudi nagrajen. Poleg slikarstva njegova dejavnost zaobjema še grafiko, včasih kiparstvo in oblikovanje in pa likovno publicistiko. Dela, ki jih je izbral za tokratno razstavo v Galeriji Kompas, kažejo njegovo navezanost na upodabljanje krajine. Z nekaj izjememi imajo Lipovčevi pejsaži portreten značaj; motivi na njih ohranjajo določljivo razpoznavnost, v njegovih krajinah zlahka prepoznavamo znane mestne in naravne vedute. Največ del se nanaša na gorenjsko krajino in tamkajšnje kraje ter Ljubljano. Najštevilnejše so upodobitve umetnikovega rojstnega Kamnika - temu je lani posvetil tudi cikel del. Nekaj motivov je slikar poiskal tudi na Primorskem. Lipovec naravne in urbane motive preinterpretira in poda z nanosi čistih barv, ki jih organizira v ploskve. Včasih te obda s konturami, ki pa se podrejajo barvni obravnavi.	(V. U.)
Dušan Fišer: Praspomin, 1993, olje, pločevina, platno
DUŠAN FIŠER: SLIKE. Galerija ZSDLU, Ljubljana, Komenskega 8. Na ogled je 7 del, nastalih leta 1993. Postavitev: avtor, tekst kataloga (200 SIT): Mojca Oblak. Odprto do 9. februarja (od ponedeljka do petka med 10.-18. uro). Vstop prost.
Akademski slikar Dušan Fišer se je rodil leta 1962 na Ptuju. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v slikarskem oddelku pri profesorici Metki Krašovec je leta 1991 zaključil še slikarsko specialko pri profesorju Emey riku Bernardu. Studijsko se je izpopolnjeval tudi na Nizozemskem. Svoja dela je leta 1988, Se pred iztekom študija, prvič samostojno razstavil in od tedaj likovno javnost redno seznanja s svojim ustvarjanjem. Večkrat je sodeloval na domačih in mednarodnih likovnih kolonijah. Zanj je bil večkrat nagrajen. Po daljšem času se umetnik, katerega delo je vsekakor vezano na kulturološke in operativne smisle tradicije, spet predstavlja ljubljanskim obiskovalcem galerij. Na tokratni razstavi, ki jo je Galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov organizirala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, predstavlja svoja najnovejša dela velikih formatov-Slike, ki so ” neujemljive v svojih prekinitvah , so izdelane v mešani tehniki; slikar v platna s toplimi, zemeljskimi oljnimi barvami vkomponi-ra elemente iz materialov, kot so pločevina, les ali steklo. Hkrati rad preoblikuje obliko likovnega nosilca in variira formo okvirjev. Včasih delo sestavi iz več slikovnih predmetov, ki jih postavi v medsebojni odnos. V svoja abstraktno koncipirana dela rad vnaša konkretne, iluzionistične elemente, ki nekako presevajo izpod vrhnjih nanosov barve - tako je slikar upodobil drevesna debla, okvir ogledala ali slike.	(V. U.)
LIKOVNA UMETNOST / KLEMENTINA GOLIJA
KANAL - Neutrudni ljubitelj slovenskih gora in jhthov vneti občudovalec 83- letni Jaka Cop je človek, ga starost ne ovira, kadar je treba kaj lepega povedali pokazati o življenju v gorah. Rad se je odzval po-Va tlu Goriških galerij, da pripravi v prostorih Debelakove galerije v Kanalu svojo razstavo. To so odprli prejšnji teden (v Četrtek, 20. januarja). Fotografije - vse so Crno-bele - obiskovalca popeljejo v gorski svet Julijcev, med planinske živali in rože, planinske koce in
P anince, med ondotne nrebivalce in niihovo življenje.
Krogotok
bivanja
Letos na dveh grafičnih bienalih
Jaka Cop upodablja svet s fotografsko kamero Se se-em desetletij. Njegove fotografije krasijo številne ko-e arje, publikacije in knjige. Svoje fotografije je poka-2 na vec kot Štiridesetih samostojnih razstavah do-rna in na tujem. Doslej so izšle Štiri njegove knjige fo-ografij: Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom, Viharni -m Kraljestvo zlatoroga. Peta knjiga - besedilo je napisal t one Cevc - obravnava Slovenski kozolec. V vsakem primem gre za človeka, ki zna videti lepoto in J? ^ieti skozi iskalo svojega fotografskega aparata. To okazuje tudi tokratna razstava v Kanalu, kjer bodo opova dela na ogled obiskovalcem do 12. februarja. Neumorni iskalec in prikazovalec planinske lepote Tj™ nien razlagalec. Imel je Se ogromno predavanj o U Posebei 23 Šolsko mladino je pripravil pripo-vedko o Zlatorogu in trentarskem lovcu, ki je nanj S	z^al°ro8 puhnil v prepad. To pripo-
vedko, ki jo je doslej pripovedoval Številnim otrokom po slovenskih šolah, je ob svojih barvnih diapozitivih povedal tudi številnemu občinstvu v Kanalu.
Vojko Cuder
Ljubljanska galerija ZDSLU je sklenila razstavno dejavnost v preteklem letu s pregledom najnovej-sih del mlade kranjske slikarke in grafičarke Klementine Golija. Razstava je ponudila priložnost za pogovor z umetnico in predstavitev njene likovne ustvarjalnosti.
Rojena je bila leta 1966 na Jesenicah. Po končani srednji Soli za oblikovanje je vpisala slikarstvo na milanski Breri. V Italiji so, drugače kot pri nas, v isti oddelek vključeni Študenti vseh letnikov, kar omogoča diskusijo med različnimi generacijami in izmenjavo izkušenj. Profesorja si Študent izbere sam - ti-
rCriLEvižTJA
/ RECENZIJA IGRE 2. PETANA h
Prepričani v nemogoče
Avtor in režiser poskrbela za celoto, ki deluje lepo in duhovno prijetno
Obsojen na svobodo, TV novela,____
norij Žarko Petan, režija Anton Tomane, igrajo Vlado Novak, Aleš Valič, Bine Matoh in drugi, premiera sinod na TV Slovenija, ponovitev danes popoldan.
Hic Rhodos, hic salta: preden človek kritiško razmontira novo slovensko TV dramo, jo mora žal tudi pogledati, potem Pa lahko pride do določenih težav. Slovenska TV je namreč tiste vrste specialiteta, ki bi jo zanesljivo spoznali tudi v primem, ko bi namesto v slovenskem jeziku govorili v slangu kakega srednjeatriških dialektov in bi vloge interpretirali Eskimi. Ritem je najraje počasen, vse temelji na dialogu, kamerman obseden z artističnimi detajli in montažer s "poglabljanjem" večnih resnic, ki jih igralci izustujejo s takim slogom, da pozorno uho ne more preslišati škripanja odrskih deska.
Obsojen na svobodo je TV igra, ki natančno ustreza omenjenim atributom - in vendarle je treba priznati, da sta avtor Žarko Petan in režiser Anton Tomašič (zadnje projekte je snoval z Borisem Cavazzo) omenjene elemente povezala v presenetljivo celoto, ki deluje naravnost ... lepo in duhovno prijetno. Ko se enkrat (predvsem mlajši, pod hollywoodskimi griči vzgojeni) gledalci prebijemo preko njjsli, da gre očitno za slovensko adaptacijo Bessonovega filma Nikita oziroma reinterpretacije le-tega, Nino, nevsiljivo pademo v nadvse resno dilemo časa, ki ga Stari pogrevajo do nezavesti, v žanrsko prepričljivo in z nekaj domiselnimi "obra-
tnimi" zankami prepredeno zgodbo o perverzni ljubezni med žrtvijo in rabljem, med dvema od Časa zlomljenima dušama, ki ob odkritju lastne človečnosti seveda drvita v prepad. Obtoženec (Vlado Novak) in preiskovalec (Aleš Vabe) "načneta" zgodovino slovenske TV drame - in koneckoncev tudi filma - prav v prvini, ki smo jo omenili kot najveejo zavoro, v jeziku oziroma govoru. Dolgi, baročno predimenzionirani dialogi se izkažejo za neskončen zvočni tok, ki v svojih pojavnih oblikah (zaslišanje, priznanje, izpoved, pogovor, dialog "po sebi") izgublja tisto klasično slovensko digniteto in mitskost, saj postaja iz minute v minuto jasneje, da igro "vsemu Čvekanju navkljub" vodi profana, bolno paranoična ideja Oblasti. Petan nas uspe enostavno prepričati v nemogoče (da bo obtoženec vendarle osvobojen, četudi je legalno že justificiran in povsem mrtev) in v trenutku, ko se skušamo domisliti, ali slovenska zgodovina takšen primer resnično premore, "do-reali-zirati" pripoved z absurdno dvojno smrtjo "ljubimcev". Odlična repetitivna uporaba sodiSča, dobra umestitev dokumentarnih posnetkov in kulturnozgodovinsko dragocen glas mladega radijskega napovedovalca Tomaža Terčka. Hvalabogu pikolovci le lahko najdemo napako, žal samo režijsko: v zadnjem dialogu med preiskovalcem in načelnikom kamera Svena Pepeo-nika tako grobo preskoči os med govorce-, ma, da domači sprejemnik dobesedno za-škrta. Sicer pa, bog pomagaj: odlično delo slovenske TV.	Tone Vrhovnik
Vlado Novak kot Obtoženec v novi slovenski IV drami
stega, ki se ukvarja z njemu ustrezno problematiko. Ogromno je predavanj gostujočih uveljavljenih kritikov in umetnikov ter pomembnih razstav. Med študijem je tudi Golija začela samostojno razstavljati. Ze v srednji šoli se je usmerila v likovno abstrakcijo, vendar je do te prihajala zelo postopoma, skozi figuraliko. ZaCela je z ekspresivnimi grafikami, možnosti abstrakcije pa je v tem Času raziskovala tudi slikarsko. Med študijem je sprejela tehniko kolaža; s preslikovanjem alu-folij je dosegla nasprotje med poudarjeno strukturiranimi in mehkejšimi, bolj transparentnimi partijami. Ta odnos, ki ga približuje večnim nasprotjem, kakršna so, denimo, med jinom in jangom, iluzijo in resničnostjo, željo in realnim, jo zanima Se danes.
Po vrnitvi v Slovenijo je vpisala podiplomsko grafično specialko na ljubljanski akademiji pri prof. Lojzetu Logarju. Med speciali-ziranjem je raziskovala zlasti osebno formo, obliko, svoj likovni znak. Po zaključku grafične je na ALU vpisala Se slikarsko specialko pri prof. Gustavu Gnamušu.
Živi in dela v Kranju, kjer je predsednica likovnega društva. V letu 1993 je svoja dela kar sedemkrat samostojno razstavila, ob tem pa sodelovala Se pri vrsti domačih in mednarodnih skupinskih prireditev. Tudi danes nadaljuje svoja iskanja in raziskovanja nasprotij. Ta jo Se vedno posebno zanimajo, a bolj poglobljeno; iskanja opira na določene filozofske tekste. S slikami želi prodreti izza vidne pojavnosti stvari oziroma »Onstran videza«, kot je naslovila enega svojih ciklov. Morda je to Se najlažje začutiti na sliki “Podoba in
misel" na kateri se misel, kot sama pravi, izkristalizira v podobi, prevzame njeno funkcijo. Svoje občutenje Golija povezuje zlasti s predsokratiki, s Heraklito-vo dialektiko in dinamiko nasprotja. Eno svojih lani nastalih del je tako naslovila Heraklitovo kolo. Kolo oziroma krožno formo v svojih zadnjih delih nasploh rada uporablja; krožne kompozicije ji pomenijo iskanje poti, krogotok bivanja, hojo na meji, po robu. Slike nastajajo spontano. Najprej ustvari grobo risbo v grafičnem smislu; to kasneje dogradi z barvami in različnimi transparentnimi prehodi, teksturami in strukturami. S tem
Klementina Golija: Podoba in misel, 1993 berljiva, ker ne želi zgolj li- dnjem Času je ustvarjala
teramega efekta. Tekst nosi sporočilnost za njo samo in se navezuje na sliko, na način razmišljanja. V kreativnih trenutkih Črpa iz, kot jo sama imenuje, zakladnice metafizičnega spomina.
bolj slikarsko kot grafično, Čeprav ji grafika predstavlja posebno ljubezen. Grafično ustvarjanje je namreC nepo-srednejSe, taktilno; grafika nastaja z božanjem, brisanjem materiala. Najraje de-
Klementina Golija (Foto: Tihomir Pinter)
doseže nasprotje med strukturiranimi in mehkejšimi površinami.
Pogosto na slike doda le-trizme, tekste, ki jih zapiše na platno. Gre za odlomke iz filozofskih tekstov ali poezije. Prisotnost teksta funkcionira dvojno: kot likovni znak in kot literarna vsebina. Slednja vCasih ni
Ta ne vsebuje spominov v nostalgičnem smislu; gre za spominske sledi, informacije o vsem doživetem. Iz nje vselej Črpa, Čeprav v različni meri - včasih se delo nanaša tudi na kaj konkretnega, na primer, na krajino. Dela so vCasili na meji med abstraktnim, figurativnim in realnim. V za-
la v jedkanici, akvatinti in suhi igli. Letošnje leto namerava predvsem posvetiti študiju, branju. Sodelovala bo na Bienalu slovenske grafike na Otočcu in na sorodni mednarodni prireditvi v Veliki Britaniji. Mednarodna aktivnost ji mnogo pomeni.
Vojko Urbančič
Balet kot vojska
LJUBLJANA - »Sem ena izmed srečnih balerin, ki je živela in delala v Času, ko smo še imeli pravo gledališče in umetnost,« je na začetku torkovega pogovora s elani Gledališkega kluba Krka, ki vstopa v tretje leto delovanja, poudarila nekdanja prva balerina ljubljanske Opere in baleta Lidija Sotlar; v skoraj dvournem pogovoru s Frančkom Drofenikom, ki že tradicionalno vodi srečanja kluba, je navdušila številno občinstvo (predvsem nežnejši spol), ki se je tokrat prvič srečal z baletnim umetnikom.
Zdi se, da bi življenjska in predvsem umetniška pot Lidije Sotlar morala biti vzor vsem mlajšim baletnim plesalcem, ki po besedah nekdanje uCenke Pie in Pina Mlakarja ter Lidije VVisiak, pozabljajo, da »balet ni vprašanje talenta, temveč veselja, pridnosti in predvsem neprestanega dela«. Čeprav se je v baleto Solo vpisala Sele pri petnajstih letih, je uspela s trdim delom - pod vodstvom Mlakarjev, ki sta ji pomagala izobliko-
vati osebnost, in Wissiakove, ki ji je vlivala plesno tehniko - nadoknaditi zamujeno in se prebiti v vrh slovenskega klasičnega baleta. »Balet je kot vojska - nekdo mora zapovedovati« je zatrdila Sotlarjeva, ki je prvo solistično vlogo, Vražica v Mlakarjevem Vragu na vasi, odplesala še v Času Šolanja v operni baletni šoli, v kateri so med 120 prijavljenimi kandidatkami za delo na odru ljubljanskega baleta izbrali samo dve. Po Štiriindvajsetih letih nastopanja na domačih in tujih odrih, z več kot 60 odplesanimi vlogami - od krhkih, liričnih vlog, prek tempera-metnih do vlog karakternega značaja, se je Sotlarjeva z vlogo Julije v Prokofjevem Romeu in Juliji poslovila od občinstva, toda ne od njene najveeje ljubezni plesa. »-Oder moraš zapustiti na vrhu, kajti Ce nadaljuješ, gre tvoja pot samo navzdol«; vendar je Sotlarjeva nadaljevala. Osem let je vodila lastni baletni studio in poučevala na Srednji baletni šoli v Ljubljani. Čeprav danes ne poučuje vec, je
njena edina ljubezen, ki jo je delila z družino, ostala »umetnost, ki se poraja iz krvi in zahteva največ samoodpovedovanja« - klasični balet.
Miha Trefalt
18
Četrtek, 27. januarja 1994
SVET
Clintonova pot obnove
Glavne točke, ki se jih je Clinton dotaknil v svojem nagovoru ljudstvu:
CLINTONOV GOVOR O POLOŽAJU V ZDA
Boj proti kriminalu in zdravstveno varstvo
Zadovoljni so menda vsi: predsednik in državljani
VVASHINGTON - Ameriška ustava narekuje predsednikom, da od časa do časa pred javnostjo ocenijo položaj federacije. Predsedniki ponavadi ne predstavljajo samo diagnoze družbe, ampak tudi svoja zdravila zanjo, zato so Američani na predsedniških obračunih v dvorani predstavniškega doma izvedeli za »great sodety«, ambiciozni načrt družbenih sprememb Lyndona Johnsona in za »new deal« Franklina Roosevelta, Id je Ameriko potegnil iz katastrofalne recesije 30. let. Sedanji predsednik Bill Clinton je pred zbranimi kongresniki, sodniki ustavnega sodišča in tujimi veleposlaniki napovedal boj za reformo zdravstva in vojno kriminalu.
Stotretji kongres ZDA bo predsedniku ponudil v podpis celovito zdravstveno zavarovanje za vse Američane ali pa predsednik ne bo podpisal ničesar - je Bill Clinton zagrozil republikanskim političnim nasprotnikom, ki skušajo spodkopati njegov najpomembnejši politični program. Predsednik je zagrozil tudi kriminalcem, ki bodo za tretje nasilno dejanje očitno kmalu dobili petindvajset ali trideset let obveznega zapora. Pritožba voditeljev republikanske stranke, da jim je ukradel idejo, pa je tudi tako slavnostno prireditev, kot je tradicionalni predsedniški govor narodu, razkrinkala kot
priložnost za merjenje strankarskih moči - in za napoved prihodnjih političnih bojev, v katerih republikanci ne bodo šteli žrtev v napadu na Clintonovo administracijo. Bob Dole in njegovi konservativni kolegi iščejo čimbolj ostro strategijo napada na Clintona tudi zato, ker so prva merjenja javnega mnenja po Clintonovem nastopu pokazala, da Američani večinoma pozdravljajo predsednikove predloge o zdravstvu in kriminalu. To je zelo neugodna ugotovitev za politično opozicijo v letu številnih kongresnih in guvernerskih volitev.
Američani so nenadoma dokaj zadovoljni z vsem, kar je doslej naredil predsednik Clinton. Strokovnjaki opozarjajo, da se je gospodarsko okrevanje začelo že pod prejšnjo administracijo predsednika Georgea Busha. Toda Billu Clintonu, ki je srečno nastopil v Beli hiši skupaj s prvimi znamenji okrevanja, nihče ne zameri, če si skuša prilastiti zasluge za bolj optimistično počutje Američanov. Predsednik je zato med svoje uspehe - upravičeno ali ne - prištel tudi nizko inflacijo, nizke obrestne mere in porast zaposlovanja. Nesporno avtorstvo pa lahko pripiše zakonom o zmanjšanju državnega proračuna, povečanju davkov za najbogatejše, porodniškim dopustom, popustu za študente, Bradyjevemu zakonu proti kriminalu in se-
NOVICE
Rabin pred Svetom Evrope
STRASBOURG - Izraelski premier Jicak Rabin je včeraj spregovoril pred skupščino Sveta Evrope, v kateri sedijo predstavniki 32 držav, in Evropo pozval, naj zlomi arabski gospodarski bojkot Izraela. Sirskega predsednika Asada je pozval, naj »prehodi še miljo in nas sreča na sredi poti k miru ter nam zagotovi visoko stopnjo varnosti z dolgoročnimi nameni Sirije«. Za presenečenje je poskrbel, ko ni nasprotoval obisku libijskega predsednika Gadafija: »Ce si Gadafi želi že jutri priti v Jeruzalem, mu zagotavljam varno pot tja in nazaj«. (Reuter)
Salinas obljublja pomoč
TUXTLA GUTIERREZ - Mehiški predsednik Carlos Salinas je uporne Indijance Chiapasa pozval k dialogu za mimo rešitev krize. Salinas, ki je v torek prvič, odkar so se Indijanci na Silvestrovo uprti, obiskal to južnomehiško državo, se je v Tuxtla Gutierrezu sestal s predstavniki Indijancev in kmetov. Obljubil jim je dolgoročne spremembe, ki naj bi reševale težek socialni položaj tega najrevnejšega predela Mehike, katere prebivalci so večinoma avtohtona indijanska plemena. (Reuter, Telefoto: AP)
Bouteflika noče biti predsednik
AL2IR - Nekdanji alžirski zunanji minister Abde-laziz Bouteflika naj bi po besedah predsedujočega Konferenci za nacionalni konsenz Jusefa Hatiba v sredo načelno privolil, da bi postal naslednji predsednik. Vendar si je Bouteflika, vetaran alžirske vojne za neodvisnost proti Franciji, nato premislil in zavrnil ponudbo dosedanjega samozvanega vojaškega predsedstva. (Reuter)
vernoameriškemu trgovinskemu sporazumu.
Američani so predsedniku včeraj zaploskali tudi zato, ker je odgovoril na njihove strahove o pomanjkanju varnosti. Toda zgodovinarji opozarjajo, da ni nič bolj spremenljivega od naklonjenosti javnosti - in kljub nekaterim izjemam nič bolj minljivega od spomina na predsedniške govore o položaju federacije. Thomas Jefferson, ki je bil s svojimi dr-
žavniškimi in izumiteljskimi kvalitetami morda najbolj inteligenten predsednik v ameriški zgodovini, se sploh ni potrudil na Capitol Hill, da bi prebral svoje sporočilo državljanom. Celo stoletje zatem so predsedniki kongresu pošiljali napisane govore. Toda takrat še ni bilo radia in televizije, ki danes odločata o političnih usodah in uspešnostih predsedniških mandatov.
Barbara Kramžar
Samo brez velikih mednarodnih kriz, prosim!
VVASHINGTON - »Demokracije se ne bojujejo, ampak trgujejo!« S temi besedami je ameriški predsednik Bill Clinton med včerajšnjim govorom ponovil temeljno zunanjepolitično usmeritev svoje administracije - in dodal novo, bolj napadalno načelo: »Čeprav je spodbujanje demokracije po svetu najboljša obramba ZDA, Amerika ne bo prenehala izboljševati svojih obrambnih sposobnosti.« Rusiji, ki jo celo v ameriški vladi čedalje bolj jezno obtožujejo odstopanja od reform, je še enkrat ponudil pomoč, ce bo delala korake proti tržnemu gospodarstvu ter se do svojih sosed obnašala v skladu z mednarodnimi pravili. Med svoje največje zunanjepolitične uspehe je ameriški predsednik prištel nedavne moskovske in kijevske dogovore, ki bodo sovražne rakete nekdanje Sovjetske zveze preusmerili z ameriških ciljev, posredovanje na Bližnjem vzhodu, vzhodnoevropsko strategijo »partnerstva za mir« ter humanitarno pomoč Bosni.
Bill Clinton je ponovil, da se Amerika pod njegovim vodstvom ne bo umaknila v osamo, kljub temu pa se po enem letu v Beli hiši in po - pogosto nespretnem - ukvarjanju s številnimi zunanjepolitičnimi krizami Se ni spremenil v zunanjepolitičnega predsednika. Clinton bi se še vedno raje posvečal domačim vprašanjem in globalnemu gospodarstvu, ce mu bodo okoliščine dovoljevale takšno razkošje. Vsa znamenja kažejo, da mu ne bodo. Mediji poročajo, da je Bela hiša že odobrila južnokorejski nakup raket Patriot, da bi se lahko Seul branil pred morebitnim jedrskim ali konvencionalnim napadom. Direktor Osrednje obveščevalne agencije (Cia) James Woolsey pa je kongresnemu komiteju v torek poročal, da se Amerika lahko upravičeno boji razdiralnega razvoja v Rusiji, etničnih spopadov v Ukrajini in severnokorejske jedrske bombe.
Barbara Kramžar
BTATE
1JMIOM
Zunanja
trgovina:
“Z novo politiko Nafte in Gatta, napori v Aziji in novo izvozno strategijo smo ameriškim izdelkom v enem samem letu omogočili uspešnejši prodor na tuje trge kot . prejšnji dve generaciji."
Primanjkljaj:
“Kosem
postal
predsednik, rx7 so strokov--<S/ njaki za prihodnje leto pričakovali primanjkljaj v višini 300 milijard dolarjev. Ker smo pravočasno ukrepali, bo primanjkljaj znašal le 180 milijard, torej 40 odstotkov manj od
napovedanega."
“Naš cilj je zavarovanje, na katerega se lahko
zaneseš: sredstva za pokrivanje stroškov preventivnega zdravljenja in predpisanih zdravil, zdravstvene premije, ki ne bodo poskočile, ko človek zboli ali ostari in, najpomembneje, pravica do svobodne izbire zdravstvenega programa in zdravnika.”
Stroški za zdravstvo
V odstotkih bruto domače
19 _
1 ■ 2	Srez rt refor	‘form mami	
			
	S		
b*	r		(
			>
1994 '95
Napoved za vsa leta
“Skrbeli bomo za podpore, poklicno usposabljanje in
otroke a samo za dve leti. Potem bo moral delati vsak, ki lahko dela. Imeli bomo socialno službo, kakršna mora biti: nova življenjska priložnost, ne pa način življenja."
Stroški socialnega varstva
30 v milijardah dolarjev
1970 '74 78 '82 '86 ‘90 ‘94* '98' ‘napovedi
“Nasilje je
postalo
amrriški
problem. Nima nobenega uporniškega ali filozofskega pomena. Zato vas pozivam, da izbrišete svoje »filozofske« razlike in omogočite zakonski osnutek za odločen boj proti zločinu.”

Število zapornikov
v zveznih in državnih zaporih
800
600
400
200
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
1980 '82 '84 '86 '88 '90 1992
AP/Brian Sipple, Jody Emerv, Karl Tatg_
Japonski protikorupcijski zakon vse bliže brodolomu
TOKIO - Japonski premier Hosokava in vladajoča koalicija sta v sredo močno popustila zahtevam opozicije in tako Se zadnjic poskusila rešiti vse bolj ogrožen paket protikorupcijskih reform, ki jih mom japonski parlament sprejeti napozneje do konca tedna; 29. januar je namreč zadnji rok za sprejem zdaj že močno okrnjenega svežnja protikorupcijskih zakonov.
Koalicijski osnutek je tako bliže tistemu, ki ga je opozicijska hberalno demokratska stranka predstavila novembra lani, ko je spodnji dom parlamenta vladni osnutek sprejel, zgornji dom pa ga je pretekli petek zavrnil in tako vznemiril japonsko politično sceno. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina Japoncev podpira predlog, da se dokončno stopi na prste politikom, ki so prejemali podkupnine.
Toda v liberalni stranki je prišlo do razkroja. Medtem ko je vodstvo stranke postavilo Se ostrejše pogoje za svoje sodelovanje, je eden od vodilnih članov stranke, ki podpira reforme, dejal, da lahko skupaj s strankinimi poslanci prestopi k drugi stranki, če se bodo njihova prizadevanja za kompromis izjalovila.
Opazovaci zato menijo, da bodo reforme premiem Hosokave - kljub ostri in ofenzivni politiki liberalcev - pokopale vsa upanja stranke, da bi se ponovno povzpela na oblast. Ta stranka, ki jo podpirajo naj-bogatejsi poslovneži, je bila na oblasti kač 38 let, lani julija pa je morala zaradi Številnih korupcijskih škandalov sestopiti »s tro-na«. Tokratna politična kriza LDP pravza-prav bolj škoduje kot koristi.
(Reuter)
RUSIJA / HUD UDAREC ZA PREDSEDNIKA JELCINA
Finančni minister Fjodorov nepreklicno odstopil
Vlada po merilih premiera Černomirdina
MOSKVA - Po nekajdnevnih vztrajnih prizadevanjih, da bi v vladi ohranil ministrskega reformatorja Borisa Fjodorova, je ruski predsednik Boris Jelcin v sredo izgubil tudi bitko s premieram Viktorjem Cernomirdinom in moral priznati svoj poraz. Mladi, 35-letni minister, moneta-rist, se je s prvim človekom države sestal v sredo, vendar ni hotel umakniti svojega odstopa, ki ga je ponudil prejšnji teden, in Jelcin ga je bil prisiljen sprejeti.
»Ekipa rdečih direktorjev, ki mislijo, da lahko vodijo velika podjetja, čeprav nimajo najmanjšega pojma o makroekonomiji, se je dokopala do oblasti in državo že peha v popoln propad,« je neposredno po srečanju z Jelcinom izjavil Fjodorov za agencijo Inter-
fax. »Nedvomno gre za psihološki poraz Borisa Jelcina, saj je moral prvič jasno razkriti, koliko mu je do navzočnosti Fjodorova v vladni ekipi, čeprav so slednjega številni zahodni izvedenci obtoževati, da je nesposoben,« je povedal eden od izvedencev za notranjo politiko.
Fjodorov, ki je vnet zagovornik monetarnih ukrepov in ena ključnih osebnosti dve leti trajajočih gospodarskih reform, je ponudil svoj odstop prejšnji četrtek, nekaj dni po tem, ko je vlado zapustil najvidnejši zagovornik prehoda v tržno gospodarstvo, prvi podpredsednik vlade Jegor Gaj-dar. Jelcin, ki edini lahko sprejme ali zavrne odstop ministra, je upal, da mu bo Fjodorova vendarle uspelo prepričati, naj ostane v vla-
di. Ta se je medtem dodobra napolnila s konzervativnimi imeni, ki jih je povabil premier. »Zdaj ima Boris Jelcin zelo malo možnosti za nadzor nove, konzervativne vlade, ki je že ukrojena po Cernomirdinovi meri. Prav zato mu je bilo toliko do Fjodorova,« je pojasnil neki ruski politolog.
Boris Fjodorov je bil pripravljen ostati finančni minister, vendar je postavil pogoj, da mora centralno banko zapustiti Viktor Geračenko. Ta je po sodbi radikalnih zagovornikov reforme vztrajno onemogočal spremembe, ko je podjetja, ki so ustvarjala izgube, širokosrčno obsipaval s subvencijami.
Cernomirdin, ki so ga konec leta 1992 na čelo vlade ustoličili visoki industrijski krogi, je začel
Boris Fjodorov napoveduje socialne nemire (Telefoto: AP)
jo, kar je povsem v nasprotju z dosedanjo usmeritvijo liberalcev. Tako je predse dnika centralne banke ohranil na njegovem dosedanjem mestu. Zaradi te poteze se je močno okrepi strah poznavalcev, ki ne dvomijo, da bo pohod fo
Pl nniit r VpntVom "nnStcll
krepiti svojo oblast takoj po tem, ko so reformatorji na decembrskih parlamentarnih volitvah doživeti poraz in ko je konzervativna opozicija zasedla številna mesta v parlamentu. Zato je hkrati s ponudbo finančnega ministrstva Fjodoro-vu, kot si je želel Jelcin, objavil tudi »konec monetarnega« spopada z inflaci-
BALKAN / SLEPE MIŠI SVETOVNE POLITIKE_
Zahod o vojni v Bosni ne najde skupnega jezika
Razmišljanje diplomatskega urednika agencije Reuter
BOSNA IN HERCEGOVINA / BOMBE NA PRESTOLNICO
Sarajevski otroci so talci vojne
So/e so zaprte že od tretjega decembra
LONDON - Predstavni
Vair|ln,?i^ ve'fisi* si prizac o, da bi našli rešitev Ustaviti«, i___	,
- '-"-«.0«;, nasina *nenia 0 novi polit "’" no nasprotujejo. O pc v*1 ,v. tej nekdanji jugo-anski republiki razprav J°V nekaterih zahodu vnjpskih prestolnicah in Ju v Moskvi, ker se je izka > da so bili vsi predhoi naPon neuspešni.
Mirovna pogajanja, hm jutama pomoč prebivale d°sne in sankcije, ki so Protr Srbiji uvedli Združ narodi - vse to ni prine Pričakovanega napred
Vojna, ki traja že 21 mesec
e ve(ho divja; ženevski govori so prekinjeni, do' numanitarne pomoči Zb
vecbio težji, za grožnje N na bo začel z zračnimi na m' se vojskujoče strani uienijo. V takšnem breziz
rancoski predsedni oois Mitterand je v j i]ek ameriškemu drži sekretarju Warrenu ( Pnerju povedal, da 1 Pripravlja nove pob naj bi bile znane še t
Predstavnik ministr zunanje zadeve R ^uque je v torek izjav neba voditelje bosan: nov, Hrvatov m Musi
Prepričati, da lahko n,
?e)0 le s pogajanji. Ar nancoski pogovori, 1 končali ta teden, so nasProtja mnenj; Chri )e francoskim voditel frito povedal, da W ton ne bo pritiskal na
—muencani Muslimani predsl Š, eto stran. Frai °§' da naj na vc
strani bolj pritisnejo, so s skepticizmom sprejeli tudi v Veliki Britaniji.
»O kakšnih pritiskih bi lahko razmišljali?« je presenečeno vprašal neki britanski politik. Prihodnji teden bo britanski minister za zunanje zadeve Douglas Hurd odpotoval v ZDA, kjer se bo o bosanskem in drugih vprašanjih pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Christopherjem in z generalnim sekretarjem ZN Butro-som Galijem. V Londonu menijo, da je malo verjetno, da bi našli Čudežno rešitev. »Trenutno nimamo nobene nove primerne rešitve,« je izjavil neki uradnik.
V torek je Rusija predlagala, naj se sestane Varnostni svet ZN, na katerem naj zunanji ministri zahtevajo, da v vojno vpletene strani poiščejo pohticno rešitev. Zahodni diplomati pa nad predlogom niso preveč navdušeni. Med ruskimi volitvami so nacionalisti in komunisti, ki so naklonjeni Srbom, dobili veliko glasov, zato je malo verjetno, da bi moskovske zahteve za odločnejše ukrepe v Bosni bolj upoštevati, menijo politični analitiki. Zahodni uradniki priznavajo, da je njihovih različic za rešitev krize manj, ker so se že ob izbruhu vojne odločiti, da ne bodo vojaško posredovali. Ta odločitev še vedno velja.
Pred dvema tednoma je Nato ponovil grožnje, da bodo srbske položaje napadli z letalskimi silami, če bodo Srbi še preprečevali dovoz pomoči in napadali Sarajevo. Grožnje Nata se niso uresničile. Zahodne sile grozijo, da bodo uporabile svoje zračne sile, ko bodo zamenjale svoje enote v obkoljeni Srebrenici in odprle letališče v Tuzli. Hkrati poudarjajo, da bodo naredile vse, da bi se izogniti
bombardiranju. Thorvald Stoltenberg, eden od ženevskih mirovnih posrednikov, je v torek izjavil, da Evropa ne bi smela biti presenečena, da resolucije ZN o Jugoslaviji niso bile uresničene, saj »ni prav nobene pripravljenosti, da bi Evropa sodelovala v bojih«. Nekateri menijo, da se vojna lahko še podaljša, saj tretjina humanitarne pomoči, ki naj bi jo dobili le civilisti, konca v rokah vojskujočih se strani.
Velika Britanija, Francija, Kanada in druge države, katerih enote so v sestavi mirovnih sil ZN, zdaj odkrito razmišljajo, da bi po koncu zime umaknile svoje enote. Ge bo do tega res prišlo, bodo civilisti dobiti še manj humanitarne pomoči, hkrati pa bi ta poteza pripeljala do še hujših bojev, ki bi se razplamteti po vsej Bosni. Po mnenju neka-
terih analitikov bi bilo morda najbolje, da si Zahod umije roke in pusti, da se nasprotniki še naprej spopadajo, Ce ne namerava posredovati v vojni in jo zaustaviti. Diplomati menijo, da se to ne bo zgodilo, ker bi bila javnost preveč zgrožena. Poudarjajo pa tudi, da mirovnega sporazuma ne bodo sprejeli vse dotlej, dokler ne bo v vojaškem konfliktu prišlo do nekakšnega ravnotežja med sovražniki, ki bo vse tri strani prisilo, da ustavijo spopade.
Mirovni pogovori, ki so prejšnji teden potekali v Ženevi, so se neuspešno končali predvsem zaradi zahtev Muslimanov, ki menijo, da so zdaj v boljšem položaju. Nadaljevali se bodo 10. februarja, vendar je malo upanja, da bodo prinesli tudi napredek.
Patrick VVorsnip / Reuter
SARAJEVO - Otroci v Sarajevu so talci vojne, saj so hkrati žrtve srbskih bombnih napadov in strahu njihovih staršev, je prepričan direktor psihiatrične bolnišnice v Sarajevu dr. Ismet Gerič. Od aprila 1992 skoraj ni bilo dne, ko ne bi na Sarajevo padale granate. Srbski topničarji imajo s svojih dobro utrjenih položajev na gričih okrog Sarajeva mesto kot na dlani, zato ga obstreljujejo ob katerikoli uri dneva in noči.
Od začetka vojne so granate ubile več kot 1600 otrok. Samo letos jih je po sarajevskih uradnih podatkih umrlo že več kot dvajset. Prejšnjo soboto je granata ubila šest otrok v starosti od 4 do 12 let, še več pa jih je
ranila. Otroci so se sankali v nekem sarajevskem stanovanjskem naselju, saj je^bilo snega dovolj in dan je bil kot nalašč za to.
Osemletni Muhamed Kapetanovič, ki je ranjen v obraz in nogo, pripoveduje, da je videl, kako je ob eksploziji granate njegovemu prijatelju Danijelu odtrgalo glavo. Vsak tak dogodek samo še utrdi odločnost staršev, da se otroci čez dan ne smejo igrati na ulici.
Tako je začarani krog sklenjen, pripoveduje dr. Ceri d. Otroci so zaprti v stanovanjih v družbi odraslih. Pogosto so vsi skupaj v enem samem prostoru in brez kakršnihkoli možnosti, ker ni elektrike, da bi se zabavali ob televiziji ali poslušanju njihove najljubše glasbe. Zato protiatomska zaklonišča, ki so jih zgradili v spalnih naseljih Sarajeva, pogosto spremenijo v igrišča.
Od 3. decembra sarajevski otroci ne obiskujejo več šol. Bosanske oblasti so zaprle vse šolske ustanove, ker jim niso mogle zagotoviti ogrevanja. Šolska vrata se bodo, »če bo vse v redu«, odprla šele 14. februarja. 2e približno mesec dni pred 3. decembrom so šole zaprli za teden dni, potem ko je neka granata zadela eno izmed njih ter ubila učiteljico in tri učence, 20 njihovih-sošolcev pa je bilo hudo ranjenih.
Doktor Gerič je prepričan, da otroci zaradi psihičnih težav, ki jih prinaša vojna, trpijo prav tako ali še bolj kot odrasli. Ker "je v takšnem položaju zelo težko priti do pravih podatkov, so starši pogo-
sto prepričani, da gre za dedne duševne motnje, za katere so krivi sami. Ob tem občutijo krivdo in sram, misel, da bi se posvetovali z zdravnikom, pa jim je vse bolj tuja. Dr. Gerič se že zdaj boji pravega izbruha duševnih težav, do katerega bo prišlo po koncu vojne z vso »vojsko invalidov«, ne samo telesnih, ampak tudi duševnih.
Vsak dan si psihiatrove pomoči želi vsaj sto ljudi, desetkrat več kot pred vojno. Med njimi je veliko otrok, ki že dlje časa kažejo znake globoke depresije z močno okrepljenimi občutki negotovosti in nenehne tesnobe. Dr. Gerič pripoveduje o primeru neke devetletne deklice, ki jo vsako noč tlači mora, odkar je pred štirimi meseci umrl njen oče.
Psihologinja iz neke sarajevske srednje šole Dženana Kalas je prepričana, da bi morali mesto takoj zapustiti vsi, ki so mlajši od 20 let, saj bi se le tako izognili možnosti, da se spremenijo v patološke osebnosti. »Vojna se je začela vleči. Utrujenost odraslih je prešla tudi na otroke,« meni Dže-nana Kalas. Unicef si v Sarajevu prizadeva organizirati mobilne ekipe za pomoč ranjenim in trav-matiziranim otrokom.
Toda vojna pri otrocih ne povzroča samo travm, meni odgovorni predstavnik Unicefa v Sarajevu, Manuel Fontaine, saj spodbuja tudi uživanje mamil in nastanek prostitucije. Pred to vrsto zla pa so tudi otroci nemočni.
Victoria Stegic / AFP
Na saneh je vse, kar je bilo mogoče rešiti iz porušene hiše (lelefoto: AP)
Uradnemu Zagrebu še ni jasno, kaj pomeni Martičeva zmaga
ZAGREB - Hrvaška javnost ni popolnoma prepričana, kako naj sprej-me zmago Milana Martiča na volitvah za »predsednika krajine«, saj je v gla-7116111 vsem jasno, da med njim in Ba-I ni velike razlike. Vprašanje je c’ Mio izmed njiju je večje zlo, saj sta ^Radikalizmu in odnosu do hrvaških oblasti precej podobna. Babiču je 0 zmage manjkalo le 0, 6 odstotka glasov, zanimivo pa je, zakaj so se vo-dci kar čez noč odločili za Martiča, k* ga že od vsega začetka podpira Slobodan Miloševič.
Dilema je torej naslednja: ali je bolje, oa je zmagal Martič, ki je pod Miloševi-evim vplivom, ali pa bi se bilo lažje sPorazumevati z Babičem, ki zagovarja neodvisnost Krajine od Beograda? V Mirovnih pogajanjih med Hrvaško in Srbijo ima Krajina pomembno vlogo, vendar so šele njeni odnosi s Srbijo pra-v° merilo za izvajanje v Ženevi podpise deklaracije. Kninska vlada je Sr-°m na okupiranih hrvaških območjih Pred nedavnim sporočila, da se je sesta-a z Miloševičem. Ta je dejal, da so go-verice, da se je Srbija odpovedala Krajini, navadna natolcevanja, in to prav »v benutkih, ko so tik pred uresničitvijo skupnega cilja, se pravi združitve«.
Martič je na predvolilnih zborovanjih veckrat dejal, da »se nočejo vrniti v Hrvaško, v kako županijo«. Te besede bi
Milan Martič (Telefoto: AP)
lahko prej pripisali Miloševiču kot pa Martiču, ki je bil še do nedavnega »minister za notranje zadeve Krajine«.
Hrvaška se pospešeno pripravlja na vzpostavitev telefonskih zvez z Beogradom, ki naj bi bila končana naslednji teden. Na odprtje uradov v Zagrebu in Beogradu celo službeni krogi gledajo z zvrhano mero sumničenja, večina ljudi pa v tem vidi le novo »politično igrico« srbske strani, da bi znova izigrala ženevski dogovor.
Darko Pavičič
MOSKVA / ODMEVNA TISKOVNA KONFERENCA
Žirinovski zmerja novinarje in napoveduje, da bo vodil vlado
MOSKVA - Ruski vročekrvnež in ultranacionalist Vladimir Žirinovski je v sredo na običajen ogorčen način zavrnil obtožbe, da podpihuje vojno, in svojim političnim nasprotnikom zagrozil, da jih bo »poslal v Sibirijo«. Pred svojo »turnejo« po Sloveniji, Srbiji in Poljski je na novinarski konferenci popolnoma resno obljubil, da bo tožil novinarje, češ da o njem sirijo napačne informacije. Hkrati jih je povabil v svojo spalnico, da bodo »spoznali pravega Žirinovskega«.
»Vi, novinarji!« je rjovel in s pestjo bil po mizi. »Plačujemo vas, vi pa me goljufate. Le posmehujte se, če hočete. Toda na vašem mestu bi spal z odprtimi očmi.«
Na ducate novinarjev je v besni naglici slikalo Zirinov-skega, kako vstopa v stavbo dume, z voditeljem skrajne desničarske Nemške ljudske zveze Gerhardom Freyem pod roko. »Nemčija in Rusija ne smeta postati sovražni državi,« je dejal Frey. »Tisk bi
nas rad spet napravil za sovražnike. Toda imejte na umu, da je Žirinovski že osvojil 24 odstotkov glasov na volitvah. Kmalu bo postal predsednik. Nočemo vznemirjati prihodnjega predsednika Rusije.« Žirinovski je, vroč kot vedno, odgovoril: »-Vsi boste priča dogodku, ko nam bo postarani predsednik s tresočimi se rokami dovolil, da ustanovimo vlado.« Računa, da se bo predsednik postaral do jeseni.
Agencija Itar-Tass poroča, da je javni tožilec proti Ziri-novskemu podal obtožnico zaradi podpihovanja vojne, in sicer na osnovi obtožb odvetnika Kronida Ljubar-skega, da je v svoji avtobiografiji hujskal k vojni proti Turčiji, Iranu in Afganistanu. Žirinovski, ki se moCno zavzema za obnovitev ruskega imperija, je v svoji avtobiografiji z naslovom Zadnji naskok proti jugu sanjaril tudi o tem, kako si ruski vojaki umivajo škornje v Indijskem oceanu.
Svojo avtobiografsko knji-
go Žirinovski zagovarja, češ da še ni slišal za nobeno uradno obtožbo. »Napisal sem zelo dobro knjigo. Ce je še niste prebrali, jo preberite zdaj. V Rusiji bo to kmalu obvezno univerzitetno Čtivo,« je dejal. »Prišel bo Cas, ko boste brali knjige, polne mojih citatov. Dovolj dolgo bom živel, da bom videl, kako bomo brez enega samega strela osvojili jug,« je rekel. »Niti ena ruska krogla ne bo izstreljena. Zadostovalo bo, da bomo umakniti svoje Čete, in povsod bo vladala anarhija. Ljudje, ki živijo na nekdanjih sovjetskih ozemljih, ne bodo znali preživeti brez Rusov. Le poglejte, na vseh gruzijskih hišah piše: 'Rusi, ne hodite domov. Kdo bo pokopaval Gruzijce? ’ Po-
dobne napise boste našli na zidovih od Kabula do Istanbula,« je prepričano zatrdil osvajalec južnih dežel.
»Toda mi jim ne bomo pomagali (pri tem je mislil na nekdanje sovjetske republike). Oni bodo »pocrkali«, mi pa bomo sedeti doma in piti Caj.« Žirinovski je zanikal, da bi kdajkoli rekel, da bo izstrelil jedrske konice na Nemčijo in Japonsko. Pac pa je mimo posvaril zahodne države pred tretjo svetovno vojno. »Ne želim uporabiti jedrskih konic proti Nemčiji in Japonski, sploh ne žetim, da bi se kaj takega zgodilo. Vendar še enkrat ponavljam: Ce bo svet še naprej tako zlorabljal Rusijo, bomo kmalu na pragu tretje svetovne vojne.«
Elif Kaban / Reuter
Četrtek, 27. januatja 1994
TV SPORED
SLOVENSKI PROGRAMI	
	
6	* SLOVENIJA 1
	Darka Ceh: Pepelka, posnetek gledališke igre
	Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: 45 let AFS France Marolt, 3. oddaja
	Sola podjetništva, 7/8 del izobraževalne serije
	Po domače
	Poročila
	Studio City, ponovitev
	Svet poroča, ponovitev
	Osmi dan, ponovitev
	TV dnevnik 1
	Ziv žav
	Regionalni studio Maribor
	Pari, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Žarišče
	Četrtek na ledu: Ogenj in led
	Tednik
	TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova
	Hiša naprodaj, 16/21 del ameriške nanizanke Izgubljeni konec tedna Igrajo: Philip Charles MacKenzie. Alison LaPlaca, Danny Gans, Ellen DeGeneris, Mary Page Keller, Nick Tate.
	Tekmeci Sherlocka Holmesa, 26., zadnji del angleške nanizanke Pogrešana odvetnika
	Video strani
fr* SLOVENIJA 2	
	Video strani
	Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbour-
	Kinoteka - James Cagney: Vladni agent, ameriški cb film, 1935 Sova, ponovitev
	Burleske Charlieja Chaplina, 9. epizoda am. Cb nanizanke
	Tekmeci Sherlocka Holmesa, 25/26 del angleške nanizanke Skrivnost jantarne ogrlice
	Ze veste
	Poslovna borza
	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
	Dnevnik 2
	Habsburžani: Zgodovina neke evropske rodbine, 3/4 del av-strijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke
	Povečava: Spela Rozin
	Mirko Grobler: Nočni izlet, slovenski film, 1961
	Video strani
Jk KANALA	
1	Borza dela
■	Video strani
m	MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini
H	CMT
jm	Luč svetlobe, ponovitev 88. dela ameriške nanizanke
	Verdi, 9. del italijanske nadaljevanke
	Video strani
	Borza dela
	Video strani
	A-Shop
	Ustava, 6. del ameriške serije o državni ureditvi
	Luč svetlobe, 89. del ameriške nadaljevanke
	Rock starine, ponovitev 50. oddaje
	Risanke
	A-Shop
	CMT
	Risanke
	Poročila
	Diplomatska imuniteta, ameriški film Po romanu The Stalker Theodorja Taylorja Igrajo: Bruce Boxleitner, Tom Breznahan, Fabiana Udenio, Sharon L. Čase, Christopher Neame, Billy Drago in drugi; režija Peter Maris.
	Rock starine, 51. oddaja
	Poročila
	Verdi, 9. del italijanske nadaljevanke
	A-Shop
	CMT
	Borza dela
KOPER
18.00
Slovenski program
EESP KOROŠKA
Cas v sliki
i	) RAI 1
	Jutranja odd. Unomatti-na, vmes dnevnik, 7.35 gospodarstvo
	Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik
	Film: Attacco alla Costa di ferro (vojni, ZDA ’68), vmes (11.00) dnevnik
	Risanke: Calimero
	Nan.: Nancy, Sonny & C.
	Vreme in dnevnik
	Nan.: La signora in giallo
	Dnevnik in Tri minute
	Znanstveni dnevnik
	Dok.: Kvarkov svet
	Nad.: Voglia di vincere
	Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, nanizanke, zanimivosti
	Nan.: Zorro
	Odprti prostor
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik, snežne razmere
	Variete: Fortunatamente insieme
	Nan.: ENG - Preša diretta
	Vreme, dnevnik, šport
	Film: Mi faccia causa (kom.. It. ’84, i. C. De Si-ca, S. Sandrelli)
	Dnevnik
	Film: Non e stata una va-canza... e stata una guer-ra (kom., i. D: Aykroyd)
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Dok.: Turčija
1	* RAI 2
	Dok.: V kraljestvu narave
	Male in velike zgodbe
	Jutranji dnevnik 2
	Nan.: Lassie
	Nad.: Quando si ama
	Aktualna odd.: Detto tra noi-Kronike v živo
	Dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	I suoi primi 40 anni
	Kronike v živo: Detto tra noi
	Dnevnik, Iz Parlamenta
	Pogum življenja
	Športne vesti
	In viaggio con Sereno va-riabile
	Nan.: Hunter
	Vreme, dnevnik, šport
	Nogomet: Inter-Sampp-doria (pokal Italije)
	Variete: Indietro tutta! (vodi Renzo Arbore)
	Dnevnik
	Košarka: EP klubov
	Vreme in kino
	Nan.: Un giustiziere a New York
	Variete: Videocomic
4	| RAI 3
	Jutranja oddaja
	Kulturni dnevnik Tortu-ga, od 9.00 dalje DSE
	Dok.: Maremma, naravni park, 10.00 Idealna knjižnica
	Dnevnik 3 iz Milana
	Parlato semplice
	Dok.: Sri Lanka
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Figaro qua, Figaro la
	Sola in kultura v Italiji
	Šport: balinanje, 16.15 hokej na ledu, 17.20 Derby
	Nan.: Vita da strega
	Dok.: Geo
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	BlobCartoon, Blob, Una cartolina
	Aktualno: II rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro)
	Dnevnik
	Sort: E’ quasigoI
	Dnevnik in vreme
S	J RETE 4
	Nanizanki, 8.00 Tu Italija, 8.10 nad. Piccola Cenerentola, 8.35 Anima persa, 9.30 dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Soledad, Febbre d’amore, 11.30 Maddale-na, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.00 Principessa, 16.00 Camilla, vmes (11.55,13.30) dnevnik
	Kviz: La verita (vodi Marco Balestri). 17.30 dnevnik
	Rubrika o lepoti
	Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik
	Nad.: Cuore selvaggio
	Film: 11 braccio vioento della legge 2 (krim., ZDA ’75. i. Gene Hackamn), vmes (23.30) dnevnik
	Radio Londra
	Pregled tiska
|§j CANALE5	
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5.
	Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio
	Kviz: Sara vero?
	Aktualno: Agenzia matri-moniale
	Otroški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK il prezzo h giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Variete: Striscia la notizia (E. Greggio, Ric)
	Variete: Gran premio del circo
	Nan.: Časa Vianello
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
M	Otroški variete
KR	Nanizanke
	Odprti studio
	Aktualno: Tu Italija
	Otroški variete
	Odprti studio
	Aktualno: Luogo comune
	Variete: Non 6 la RAI
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Agli ordini papa
	Šport studio
	Nan.: SuperVickky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Nan.: Beverly Hills - Pic-coli tradimenti
	Variete: Vogurt
	Luogo comune, 0.30 Sgarbi quotidiani
	Šport studio
	Nan.: Starsky & Hutch
# TELE 4	
	19.30, 22.30 Dogodki in odmevi
	Film: Lo sceriffo del S ud
	Gospodarstvo
($) MONTECARLO
19.30, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport Film: La maschera di Dimi trios (krim., ’44) Variete: Tappeto volan te Film: dentro la notizia (kom., ’87, i. W. Hurt)
14.00 14.05
16.00 20.30
8 Koper
	TV novice
	Stanje stvari - kultura, vodi Nataša Melon
	Slovenski magazin
	Glasba Antonia Tarsie
	Slovenski program: Primorski forum
	Primorska poslovno
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Čarobna svetilka
	»Meridiani«, aktualna tema
	Achtung Baby!, kulturna oddaja
	Do konca sveta - Ko spregovorijo slike
	TV dnevnik
	Slovenski program: TV Poper, kabaretno-sati-ricna oddaja
	Ex Libris: Bojan Adamič
ioikjif' Avstrija 1	
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Zemlja in ljudje
	Meščanski forum, pon.
	Industrija na razpotju, pon. 6. dela
	Cas v sliki
	Družinske vezi
	Big Valley
	Bill Body - Nori svet športa
	Otroški program:
	Captain Planet
	Black, serija
	Cez galaksijo in potem na levo
	Monaco Franze, serija
	Znanost
	Cas v sliki
	Hribovski zdravnik, 7. del: Ugrabitev
	Pogledi od strani
	Liebling Kreuzberg, serija
	Ugrabitev v prihodnost, am. zf film, 1989 Igrajo: Kris Kristofferson, Cheryl Ladd, Daniel J. Travanti, Lloyd Bochner in drugi; režija Michael Anderson.
	Cas v sliki
	Hud, am. film, 1963
	Poročila
MMF Avstrija 2
Tisoč mojstrovin ^ Lipova ulica, serija ■ Oboževalec
B^V orlovi deželi, 3. del: Velika močvirja ZveneCa Avstrija:
Od Hohenems do Hoc-hnatums
Audimax, informativna oddaja za univerze in visoke Sole Pri Huxtablovih:
V brlogu levinje Made in Austria, kviz Regionalna poročila Kultura
Domače reportaže Kuharski mojstri Kultura je super;
Kabaret Hektiker Literarni kvartet, knjižne kritike Jour fixe:
Evropa - združitev ali propad Poročila
DtO
Hrvaška 1
Dobro jutro
Poročila
Šolski spored
Ko poči veja
Obdobja svetovne knjiz®
vnosti
Janko muzikant, risanka Učimo se igrati na klavir* 3., zadnji del Lažeš, Melita, 1/5 del na daljevanke
Poročila	,
Divja vrtnica, 14/199 de
mehiške nadaljevanke
Bagdad Cafe, 11/15 de
am. humor, nanizanke Cez veliki Missouri,
amer. film, 1951 Igrajo: Clark Gable, RicaT' do Montalban, Maria Ele' na Marques, Adolph® Menjou in drugi; reži]3 VVilliam A. Wellman. Monofon
Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost med evropskimi, 6/13 del Poročila Otroška oddaja Praznovanje Hrvaška danes Poročila
Kolo sreče	.
Santa Barbara, 621. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1
Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Znanost in mi Večer ob glasbi:
Portret Dragice Martinis Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja
Hrvaška 2
08.50
09.00
15.45
16.10
16.35
17.20
19.20
19.30
20.10
20.45
21.20
22.05
TV-koledar Zasedanje Sabora Lažeš, Melita, pon. 1 dela nadaljevanke Skrivnosti, am. serija Emma-kraljica južneg3 morja, pon. 3/4 dela nadaljevanke
Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu (2), polfinale, posnetek Risanka Dnevnik
Jackie Thomas ShoW, 13/17 del amer. humor-serije
Največji zločini in procesi 20. stoletja, 9/26 del dokumentarne serije Emma-kraljica južnega morja, 4., zadnji del nadaljevanke
Najlepši trenutki mojega življenja, am. Cb film
(mtv) Madžarska
Vaška TV Sončni vzhod Cez dan Riviera, serija Moselbriiška zgodba, koprodukcijska serija Igra
Opoldanski zvon Dnevnik
Nacionalna zakladnica:
Koszeg
Telešport
Stoletnica Nobelove nagrade, 4. del dokumentarne serije Spored za otroke Stavimo!, kviz Otroški kotiček Dnevnik
Podeželske zgodbe, 5. del serije
Bodite eno uro z menoj-spored Tamasa Vitrayja Madžarska polpreteklost, II. del serije Velike družine, francoska serija Dnevnik BBC


TV SLOVENIJA 2	20.05
, HABSBURŽANI, Novo poslanstvo	
nr>r,Zahoalu 50 lz9ubili Španijo in na vzhodu zaustavili Predovanje Turkov - po tem pa je bila pred Fiabs-r .f1' naloga: srednja Evropa. 23-letna Marija Ir, bila resda neizkušena, vendar se je pokaza-hiinJf sPre^na vladarica. Njena spretnost v politiki je /e 7 °draz sreče v zasebnem življenju. V svojih deželah inH?Jala reformo za reformo, najprej sama, nato v r-f'.vPniu s svojim prepriljivim sinom Jožefom. Po . Z“nn' srnrti je nameraval reorganizirali celotno ce-SDnt° 'n.nje9°v naslednik, Jožef II., prosvetljeni de-Pnrii b. Pnsilien umakniti prenekateri njegov zakon. drp'-6,0 n!so maralfa Je bit kljub temu sposoben o prečiti' socialne nemire, težišče dogodkov pa se je pomaknilo v Francijo. Leta 1789 je izbruhnila re-7iipajn neka-i let zatem je prišla hčerka Marije Tere-‘P°d giljotino. Evropo je pretresla zgodovina, Na-?flil°nove 2rrla9e 'n na koncu njegov padec. Leta kmt JG bunajski kongres vzpostavil nekdanji red - Lomu )e dajal ton dipiomatprinc Mettemich.
TV SLOVENIJA 1	20.35
četrtek NA LEDU, Ogenj in led	
J? mes®p s'v Četrtku na ledu lahko ogledate fantazij-vrrJP0bb° Ogenj in led. Nasprotja se privlačijo. Tako v'oce /n hladno kot balet in drsanje. Ce imate radi ln JzejP° glasbo, modeme odrske svetlobne efekte ?nnffe Se Ze naveiibaii klasičnih pravljic, ki ste jih po-vpriJ0^ ofroS^vu- potem se nam pridružite. Ne boste nnar!: ■56 včas,b tudi na ognju led ne stopi in da se S. JIn led lahko celo privlačita. Seveda simbolično kot dva nasprotujoča elementa.
N
TV SLOVENIJA 2	20.35
POVEČAVA, oddaja o filmu	
Špela Rozin je na film vstopila s Petnajstimi le-z osemnajsti-mi Pa je že !Qrala naslovno vlogo v Gro-blaijevem filmu Nočni izlet. To Je bil njen edini večji izlet v slovensko kinematografijo, saj Je pretežno potovala po tujem - ne le jugoslovanskem filmu. O svojih filmskih izkiu-Snjah - pa tudi sPominih na Mirka Groblerja ( ki ga bo oživel tudi Primož Rode, nosilec glavne v°?e*v N°bnem izletu) bo v tokratni Povečavi govorila Špela Rozin.
Predstavili bomo tudi novo odkrite filme Metoda Ba-jure, analizirali prvoraazličico znanstveno fantasti-fHma Dona Siegla Invasion of the Body aP!cbers.v adnasu na kasnejša dva remakea (Ka-jmonov in Ferrarin), pregledali Dneve Gay in lezbi-divaiuv™0 'n b°9ajanie na °IPe Adria dnema fe-
Po Povečavi bomo predvajali Nočni izlet Mirka Gro-ki je bil posnet leta 1961. To je zgodba o mla-uk.LPoru' ki na večerni zabavi - s tem da Marko Krode avtomobil očeta svoje zaročenke - usodno temeni razmerje.
TV SLOVENIJA 2
18.35
ŽE VESTE,
izobraževalna oddaja
cn N°tranjskem je bil promet že od nekdaj go-Podarsko pomemben, saj so tod tekla najbližja od Proti Ljubljani pa na Dolenjsko in ecevsko in čez Babnopoljski prelaz v Kvarnerski oiiv. Furmanstvo, prevozništvo je bilo poklic, ki Je dedoval z očeta na sina, kakor je pogosto sijolo za različne obrti. O tem pripoveduje na-vrodd0ia 'Z uvodnega niza z naslovom Iz roda
^ šoli za starše pa bo tokrat na vrsti oddaja, ki govori o otroku med dvanajstim in štirinajstim mesecem starosti. Takrat večina že shodi in zna ®precej posnemati.
tem obdobju nadaljujemo z vajami za prostor-Ko predstavljivost in samozavedanje. Pri spodbujanju govora si pomagamo zlasti s pravljicami. Zanimiv pa je tudi prispevek o starosti in sta-
	
Bg r/A/ZA	SATI	23.15
	REŠI SVOJO KOŽO, MORILEC, ameriški film, 1981
šivši policaj se sedaj preživlja z neodvisnim pokli-cem. Ko mu naročijo, naj najde slepo dekle, ki je sknvnostno izginilo, nalogo sprejme, a se znajde v čredno nevarnem položaju. Zločinci namreč ne Vozijo samo njemu, ampak tudi njegovemu de-K etu. Režiser in glavni igralec je Alain Delon (na
TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 15.45
V boj proti kriminalu
VLADNI AGENT, ameriški film, 1935
Scenarij: Seaton I. Miller po predlogi Gregmyja Rogersa - Public Enemy No 1, režija: Williym Keighly, v glavnih vlogah: James Cagney, Ann Dvorak, Margaret Lindsay, Robert Armstrong, Barton Mac Lane, Lloyd, Nolan, VVilliam Harrigan, Edvvard Pawley
Brick Davis je mlad pravnik, ki mu posli ne gredo ravno dobro. Pri študiju in tudi sicer mu je stal ob strani pomemben gangster ki pa bi se rad umaknil oziroma upokojil. Kot advokat - Brick Davis sicer ni vpleten v noben sumljiv posel - toda njegov mentor je imel gotovo v mislih tudi možnost, da bi kdaj v prihodnosti - v kakšni nepričakovani stiski mladi Brick s svojim znanjem pomagal njemu in njegovim. Toda stvari so ušle izpod kontrole - mladi Brick je trdna osebnost, ki noCe sklepati kompromisov; v Času Čedalje ostrejših spopadov med zakonom in organiziranim kriminalom je Brick trdno odločen, da bo na strani zakona - celo veC; ko njegov prijatelj pade pod streh gangsterja, se odlo4či, da bo opustil odvetniško prakso in se pridružil vladnim agentom - da se bo v prvi bojni črti spoprijel z organiziranim kriminalom. Ker izhaja iz revne družine in mu podzemlje ni tuje, laže pride do nekaterih podatkov kot drugi. Stara prijateljica Jean, poročena z enim
r
od gangsterjev, razkrije njihovo skrivališče - nekakšno letno rezidenco, last Davisovega dobrotnika. Gangsterji imajo kot talko tudi Davisovo prijateljico Kay. Priložnost, da bi opravili s smetano podzemlja, je za agente FBI preveč mamljiva. V skrbno načrtovanem napadu na gangstersko oporišče bo sicer padlo nekaj dobrih fantov, toda mesto bo vsaj za nekaj Časa spet Cisto; Da-
vis, v neposrednem boju ubije gangsterskega Sefa in reši Kay. Film, posnet 1935. leta ima uvod, ki so ga do-sneli 1949. leta ob 25-letnici FBI (Zvezni preiskovalni urad) slavne organizacije, katere agenti - G-Meni so od vsega začetka v neusmiljenem obračunu z organiziranim kriminalom dajali pečat, ne le svoji organizaciji, ampak tudi ameriški notranji politiki v celoti.
A
MUSIČ TELEVISION
07.00	Avvake on the Wlld Side: 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV;
18.00	The Soul of MTV; 18.30 Musič Non Stop;
20.00	UB 40 Special; 21.30 Beavis & Butthead;
22.00	Greatest Hits; 23.00 Ponovitve; 00.00 Party-zone
$KY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 HollywoodCanke, 6. del; 16.00 Drugačen svet;
16.45	DJ Kat Show; 18.00 Sta Trelc 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 21, Jump Street; 22.00 Zakon v Los Angelesu;
23.00	Star Trek 00.00 Nedotakljivi
PRC7
05.40 Serije, ponovitve; 10.45 Tisoč milj prahu;
11.45	Roseanne; 12.15 Pri Huxtablovih; 12.45 Perry Mason in smrt idola, pon. am. tv kriminalke; 14.30 Hardcastie & McCormick 16.30 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Vse Cisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtabiovih; 20.00 Poročila; 20.15 Umor od zgaaj, am. tv kriminalka; 22.15 Iztrebljevalec, amer. zf triler; 00.25 Poročila; 00.35 T.J. Hooker
PREMIERE
07.00	Romeo; 10.45Popolni umor, am, film;
13.00	Kino '94; 14.30 Stoj! Ali moja mamica strelja, am. film; 15.50 Sence v viharju, am. psih. kriminalka; 17.25 Miss Arizona, ital.-madž. film;
19.15	Kino '94; 20.15 Zakon nasilja, am. film; 22.20 Moj bratranec VVinnie, am. komedija; 00.15 David Letterman Late Show
SATI
09.05 Ponovitve serij; 13,00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.05 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Wolfov revir, 19. del;
21.15	Schreinemakersova v Živo; 23.15 Reši svojo kožo, morilec, francoska kriminalka
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 EP v umetnostnem drsanju, vrhunci; 11.00 Eurogolf, magazin; 12.00 Akrobatika, letni pregled; 13.00 Akrobatsko
smučanje, vrhunci; 14.00 Snooker, evropska liga; 16.00 Hokej, magazin; 17.00 Motorji, magazin; 18,00 Olimpijada, magazin; 18.30 Euroski, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Košarka, prenos: Limoges-Guilford Kings; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Dobri časi, slabi časi, povzetek epizod; 21.15 Vozovnica v smrt, am. tv film; 23.10 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.50-17.50 Ponovitve serij; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Hotline-Glas smrti, am. tv triler; 22.10 Poročila; 22.20 Grozljiva noCna mora, am. grozljivka; 00.00 Twin Peaks
SKY MOVIES
17.00	Grayeagle; 19.00 The Long Walk Home;
21.00	Miss Rose VVhite; 23.00 Better Off Dead
MOVIE CHANNEL
17.00	Tommy Tricker And The Stamp Traveller; 18.45 Hamlet; 21.00 Chrome Sddiers; 23.00 Kick-boxer IFThe Road Back
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Lonely Hearts; 20.00 Mambo Kings; 00,00 Once Around
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20,00 Zdaj; 20,30 Financial limes Report; 21.00 Showcase; 22.00 Poročila;
22.30	Media TV; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay LenoShovv
CNN
05.00-22.00 Worid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 Worid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14,00 Larty King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 World Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00,6.30, 7.30,
8.00,	9,00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, rojaki; 8,05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve;.
10.35	Kompas holidays turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne;
12.40	Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem;
22.20	Rock Underground.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00
Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanska komedija;	13.05
Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Caruso; 16.45 Tretja stopnica;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.33 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS;
22.20	Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska: 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne Informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.30 Primorski val; 11.30 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.35	Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 8.40 Igrajte z nami; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste;
10.00	Pregled tiska; 10.05 E. Galletti: 10.35 Govorimo o medicini; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 The magic
i bus; 16.00 Modri val ;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15.
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7,15 Napoved;
7.45	Slov. novice; 9,25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13,55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.00	Cankarjev dom se predstavi; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Pogovor s predsednikom Milanom Kučanom; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenj-
ska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro: 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva:	Spremenjeni
zakon o delovnih razmerjih; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Pionirska knjižnica Kranj;
13.00	Pesem tedna;
17.20	Parnas; 18.20 Musič Machine; 18.50 Radio jutri, koristne informacije;
19.20	Študentski progr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7,15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	Vžig; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 Tolpa bu-mov: No Safety; 21.30 Inštitut Egon March se predstavlja; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure; 0.30 Radio sat.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 8.40 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Oštrigeca (M. Tomšič, 1. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila.
ZNANJE
Četrtek, 27. januarja 1994
Pametna mreža zvečuje pridelek
Danski svinjerejci pridelajo veC slanine, odkar si pri ocenjevanju kakovosti mesa pomagajo z robotom, Id ga nadzira nevronska mreža. Po podatkih, ki jih je nedavno objavil Danski institut za meso iz Roskildeja, so v preteklih dveh letih z uporabo mreže prihranili okoli 5 milijonov kron samo pri stroških vzdrževanja. Strokovnjaki menijo, da bi se zaradi nove tehnologije lahko povečal tudi promet mesne industrije in to za celih 20 milijonov kron.
Svinje razdelijo v kakovostne razrede glede na delež pustega mesa. Natančno ocenjevanje je v pomoč pri točnejšemu razrezu mesa, ki ga lahko potem prodajo po višji ceni. Danske pujse že od 1.1989 ocenjujejo roboti, ki v meso potisnejo sonde iz optičnih vlaken, s katerimi merijo odboj svetlobe. TolSča odbija več svetlobe kot pusto meso, tako da je iz profila odbojnosti mogoče izračunati delež mesa v teži prašiča.
Do 1.1991 so si pri teh računih pomagali z ekspertnim sistemom, zasnovanega na vrsti pravil, ki so jih sestavili živilski strokovnjaki. Ko so algoritem izpopolnjevali, pa so postajale odločitve sistema vse pogosteje napačne. Hans Henrik Thodbeig,
Na Danskem sl pri merjenju tolSče-pujsov pomagajo z nevronskimi mrežami (NS)
raziskovalec z Instituta za meso, je januarja na neki konferenci v Londonu povedal, da nevronska mreža - ki oponaša človeške možgane in se »uči« -že dve leti opravlja vse izračune in nadzira nameščanje sond. V začetku so mreži »pokazali« podatke o 2.000 pujsih in ocene, ki so ustrezale meritvam, tako da je »ugotovila«, kolikšen pomen ima posamezna značilnost živali za kakovost mesa. Nato so sistemu ponudili še več podatkov.
Z nevronsko mrežo, pravi Thodberg, »nam uspe profile odbojnosti pravilno tolmačiti v oseminde-vetdesetih odstotkih primerov. Prejšnji sistem je deloval z 90-odstotno zanesljivostjo.« Pokazalo se je tudi, da je delež mesa mogoče izmeriti ze z devetimi sondami. To je prepolovilo stroške vzdrževanja, saj so pred tem uporabljali 17 sond. Zaradi novega sistema je povprečna cena danskega prašiča zrasla za cel odstotek.
Elisabeth Geake -PrZr
PREMISLEK / O SLOVENSKI KULTURI BRANJA
Vzhajajoče sonce - Plavaj z morskimi psi in ostani živ
Vzhajajoče sonce kot Clousewitzzo menežerje no Slovenskem
O življenju in za življenje se je mogoče učiti tudi iz knjig. Prepričanje, da je za to treba brati le strokovne knjige, je seveda močno zmotno - čeprav je vsakomur jasno, da strokovnega znanja brez strokovne literature seveda ni. Toda če pogledamo po naših tleh, opazimo, da mnogi oblastniki niso brali nobenih knjig, najmanj strokovnih in da so nekateri ves pogled na svet, zlasti pri razkrivanju afer, pobrali iz najslabsih kavbojskih stripov.
Ste na knjižnih policah že našli kakšno strokovno knjigo o delu in metodah obveščevalnih služb. Verjetno ne ali težko in če že, je bila skoraj gotovo zgodovinska. Pa je kljub temu o tem mogoče veliko prebrati v knjigah, mnoge so svetovne uspešnice - pogosto opredeljene s skupnim imenovalcem - triler. Nekateri avtorji so bili nekoč tudi sami vohuni, zato vejo, kako se stvarem streže. Ce pa zdaj pogledamo našo sceno, nam je seveda jasno ne le to: da ljudje, ki se s tem ukvarjajo, nimajo pojma, da niso brali niti trilerjev niti kakšne možne strokovne literature, ampak, da so tudi kavbojske zakone bolj slabo pobrali tako zlasti iz slabih kot tudi iz dobrih stripov. Iz knjig pa se lahko veliko naučijo tudi managerji, ljudje, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem ljudi in procesov - z enim samim ciljem: zaslužkom ali vsaj ugodnim ravnovesjem med stroški, osebno in družbeno koristjo. V zadnjem času sta izšli
dve knjigi, obe svetovni uspešnici, pa vendarle je ena bolj strokovna kot druga, ki je roman po kateri je bil posnet tudi film.
Avtorja Michaela Crichtona že poznamo po delu Jurski park, tudi romanu, a vendarle knjigi, ki usodno opozarja na možne strohotne posledice genskega inženirstva. Vzhajajoče sonce je naslov knjige, ki jo je v prevodu Branka Gradišnika izdala DZS (tako kot Jurski park). Michael Crichton, sam znanstvenik, pravi, da je knjiga leposlovna. Osebe, korporacije, institucije in organizacije so bodisi plod avtorjeve domišljije, če pa so
ta, Minolta, Mitsubishi, Nintendo, Panasonic, Su-mimoto in Toshiba), z bivšima japonskimi ministrskima predsednikoma (Takešito in Tanako) in z nekaterimi ameriškimi korporacijami (Cray Research, Emerson, Fair-child, General Electric, Houdaille, RCA in Sears).
Zanimiv pa je seveda tudi izvleček iz recenzije prevajalca Branka Gradišnika: »Vzhajajoče sonce je bleščeč dokaz, da se Crichton, avtor Jurskega parka, na Japonce spozna celo še bolj kot na dinozavre. Ko spremljamo njegovo napeto poročilo o preiskavi umora v stolpnici korporacije Naka-
Kje so prevodi strokovnih knjig o obveščevalnih službah?
resnične, so uporabljene domišljijsko, brez namena, da hi knjiga opisovala njihovo dejansko ravnanje - z izjemo primerov, ki se nanašajo na dogodke in dejavnosti v zvezi z nekaterimi japonskimi korporacijami (Matsushi-
moto, se nam vse bolj razkriva vpogled v gigantski spopad dveh civilizacij. Gospodarstvo po japonski šegi je zgolj nadaljevanje vojne z miroljubnimi sredstvi: Vzhajajoče sonce bi namreč lahko postal Clausewitz za slo-
Crichton se bolj spozna na Japonce kot na dinozavre
venske menežerje. Vendar Crichton, ta rojeni pripovednik, ni pozabil na navadne bralce: skozi njegovo pripoved postajajo komplicirane reči preproste, preproste reči pa vznemirljive. Japonci so na avtorja jezni in se na vse kriplje trudijo, da bi otopilo ost Crichtono-vega sporočila; kot je slišati, se jim je v precejšnji meri posrečilo zminirati filmsko upodobitev s Connerijem in Snipesom. Nič čudnega, saj imajo v rokah pol ameriške kinematografije. Pri knjigi, ki je bila lani največja ameriška uspešnica sploh, se jim, upajmo, to seveda ne more posrečiti.«
Druga knjiga je delo Harveya Mackaya: Plavaj z morskimi psi in ostani živ, ki jo je izdal Gospodarski vestnik v prevodu Cice Stele. Avtor Harvey Mackay je predsednik in glavni direktor Mackay Envelope Corporation, nekdaj propadajoče družbe, ki jo je kupil, ko je bil star šestindvajset let in iz nje naredil industrijsko uspešnico, vredno
milijonov. V medi®^ inem prostoru je P® m kot javni govorni >
it tekač in maratone
teniški prvak Minne 3. Knjiga Plavaj z m°r' mi psi in ostani ži ^ pouči o tem kako pre gati konkurenco v Pr° i, vodenju, motivacij pogajanju, Kenne mchard, pa je v PJ® >vor zapisal, da knjig3 samo ena izmed neko nih zbirk obrabljeni drosti poslovnih 30 rveč izredna zakladni informacij, ki jih lahk° ■ takoj uporabite Prl jem poslu, v življenju, losih in ciljih. Harvey ckay je sestavil zbirko Dozabnih življenski cij - ostre jedrnate p3 ole in principe, ki bo nepogrešljivi tako za /inča kot veterana v ki točki njegovega P°' vnega ali osebnega Zi mja. Značilne so tudi eriške ocene te knjig®’ bolj zanimiva pa ®° :e tale Glorie Sterne® vse, za kar so pošlo
. i	__x »finirlnGi
ZNANOST IN RAZISKOVANJE
Težave pri financiranju novih raziskovalnih in razvojnih projektov
LJUBLJANA - Na včerajšnji redni tiskovni konferenci so predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) novinarje seznanili z letošnjimi tekočimi problemi financiranja novih raziskovalnih in razvojnih projektov. Podoba na tem področju je vse prej kot rožnata, čeprav se raziskovalna dejavnost odvija po projektih, ki se izbirajo z vsakoletnimi javnimi razpisi, po čedalje strožjih merilih. Tako je potrebno za razvojne in raziskovalne projekte, ki so bili izbrani v preteklih letih in potekajo tudi letos, zagotoviti približno 3, 6 milijarde tolarjev, kar znaša dve tretjini proračunskega denarja za te namene. Strokovna sestava ministrstva je za letos ocenila
715 prijavljenih projektov in jih razvrstila v tri skupine - in sicer v projekte, ki nesporno izpolnjujejo merila znanstvene kakovosti, primernosti in racionalnosti na ravni, kakršna je bila določena z raziskovalno politiko; na projekte, ki so na meji sprejetih meril in jih je mogoče še prilagoditi zahtevam; in na predloge, ki ne ustrezajo merilom. Nacionalni svet za raziskave in razvoj je minuli ponedeljek, t.j. 24. januarja 1994, pregledal poročila vseh strokovnih teles in presodil, da so bila merila med različnimi področji uporabljena primemo ter da projekte iz prve skupine predlaga za financiranje. V to skupino je uvrstil 350 novih projektov, za katere bo potrebno za-
gotoviti 1, 58 milijarde tolarjev (po cenah iz preteklega leta) iz proračuna ministrstva, kar znaša približno eno tretjino razpoložljivih sredstev. Po podatkih o realnih stroških raziskovalnega dela, pač glede na ustaljene normative in standarde za določanje cene tovrstnega dela, je raziskovalna ura po tem pregledu podcenjena za približno trideset odstotkov. Ce bi namreč upoštevali polno uro, potem bi za omenjene projekte morali zagotoviti 2 milijardi tolarjev. Ker pa je treba zagotoviti enake cene za vse raziskave, bi morali za pokrivanje realne cene raziskav v proračunu zagotoviti še dodatno milijardo tolarjev, kar bi skupno zneslo približno 3 milijarde tolarjev,
če želimo uresničiti t.i. ožji raziskovalni program. Ker pa dosedanje proračunske razprave dokazujejo, da realnega povečanja proračuna bržkone ne bo, bo ministrstvo v nadaljnjem postopku za izbor projektov prisiljeno poiskati kompromis med priznano ceno raziskovalnega dela in dodatnim zo-Zevanjem izbora projektov v prvi kakovostni skupini. Ključno merilo za odloči-
tev o financiranju letošnjih novih projektov bo njihova primernost pri uresničevanju strateških ciljev nacionalnega razvoja na področju znanosti in tehnologije. Za pripravo odločitve o financiranju bodo predlagatelji projektov, torej tisti, ki so bili izbrani v prvo prioritetno skupino, predložili še podrobne predračune in jamstva sofinancerjev za izpolnitev obveznosti. Se-
veda bo odločitev o financiranju dokončno sprejeta po sprejetju proračuna v celoti.
Da so razmere na področju znanstvenega in raziskovalnega dela v Sloveniji precej dramatične, nas opozarja vrsta kazalcev. Ne le statistični podatki o tem, kolikšen je delež porabe za znanost in raziskovanje v bruto domačem proizvodu v primerjavi z nekaterimi
drugimi državami, amp predvsem dejstvo, da k maj zadržujemo »beg ®° žganov« iz Slovenije, ki)® sicer ena izmed znaC^°_
s ti vzhodnoevropskih ®
žav. Koliko časa bo tak sno stanje še realnost, J danes težko napovedati.
še posebej, če upošteva^ mo zmanjševanje sredste' za znanost in raziskov3 nje v preteklih petih leh in ugotovitev, da se to p3 danje ne umirja. (M*
gledališča
SLOVENIJA
DOM, tel.: 061/222-815
qni srca anuar'a’ob 20'uri: Beth Henley
ZLO-
JAPS ?8, i®uaija, ob 18. uri: Aishil - ORESTE-in v T1IJs?va bo še v soboto, 29. januarja, ob 18. uri v rnwell°'30- januarja, ob 17. xlri. OBtonm'n2^*j?-.ob.2_3'
- ZAI-
Daru^t?8^0, teL: 061/ 221"5n
KRat t’ur.L^nuaria' ob 19.30: W. Shakespeare: iDizven™^^ 23 abonma dijaški 10 večerni
TIGONa	ob 19.30: D. Jovanovič - AN-
DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
POmrnmT; Januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - BLAGI V	DRAGI MOŽJE, za izven in konto.
GRat?r^ j™1131!3, ob 20. uri: W. Allen "
SE ENKRAT, SAM. Razprodano!
Daj!^?7SNG’te!" 061/ 331-950 TO , ’ • ■ Januar)a, ob 19. uri: G. Verdi - RIGOLET-
za izven m konto.
soboto, 29. januarja, ob 19. uri: Verdi - TRAVLA-yA'23 izven.
ob 15'uri: Caikovski"
^GL, tel.: 061/210-852
GOVsi^n'?11^11'ob 19-30: A. Miller - SMRT TR-sbvah^GA P01™' za abonma četrtek. Predme red°V 6 V petek' 28' januarja, ob 19.30, za abon-
Dlm0/4 m9;i^uarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRI-.: G01^ NA VEČERJO. Razprodano!
^AU ODER MGL
DMk^si^Uaria’ * l?-30: Gabriel Barylli - ME-torpk 1 r i ' z?lzven in konto. Predstava bo Se v CetTtpl Vr^a- ob 17-30, za izven in konto in v ™K’ 3' labruarja, ob 17. uri, za izven in konto. SMG, tel.: 061/301-286 Raznih 28'januarja, ob 19.30: E. Filipčič -obisti h™ Predstava bo Se v soboto, 29. j:
kd španski borci, tel.: oei/1404-183
°b 20' ™: bUro Gavran - MOZ
»tec™ - ™= -
dmf ok’4' febmarja, ob 20. uri: Carlo Goldoni - An-1 K°zman Roza - SLUGA DVEH GOSPODOV.
PSIHA,
januarja,
Gostuje SLG iz Celja.
GLEDALIŠČE GLEJ, tel.: 061/ 216-679
Danes, 27. januarja, ob 21. uri: NEURODANCER.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
Danes, 27. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren-V. Ar-har-Stih - PIKA NOGAVIČKA, za za izven.
V	soboto, 29. januarja, ob 19.30: O. Scheinpflugova - OKENCE, za izven.
V	nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri: D. Totheroh - A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRIN-"CESKA, za izven.
LGL, tel.: 061/314-962
V	soboto, 29. januarja, ob 11. in ob 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
Danes, 27. januarja, ob 10.30: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja ekonomska Sola H Celje.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	petek, 28. januarja, ob 19.30: Ranko Marinkovič -GLORIJA, za abonma petek II in izven. Predstava bo se v soboto, 29. januarja, ob isti uri, za abonma sobota H in izven. Gostovanje PDG iz Nove Gorice.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 Danes, 27. januarja, ob 21. uri: na malem odru koncert Vlada Kreslina - NAJLEPSA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA, za izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	nedeljo, 30. januarja, ob 19.30: Jerry Bock - Shel-don Harvvick - GOSLAČ NA STREHI, premiera, za red premierski in izven.
NOVA GORICA
PDG tel.: 061/25-326
Danes, 27. januarja, ob 20. uri: v Solkanu A. Ayckboum - NORČIJE V SPALNICAH, za red četrtek zeleni in izven.
ŠKOFJA LOKA
LOŠKI ODER, tel.: 061/620-850
V	petek, 28. januarja, ob 19.30: Milan Jesih -LJUBITI, za abonma modri.
V	soboto, 29. januarja, ob 10. uri Milčinski -BUTALCI, za izven.
V petek, 28. januarja, bo ob 21. uri v Narodnem muzeju v Ljubljani večer šansonov z VITO MAVRIC.
GLASBA
SLOVENIJA
furlanija-julijska KRAJINA'
trst
Kulturni dom
Slovensko Stalno Gledališče
utri, 28. t. m., ob 20.30 (abonma red A, D in L gostovanje Prešernovega gledališča iz _ anja s komedijo R. Cooneva »Zbeži od žene«. Režija Z. Šedlbauer.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: v soboto, 29. t. m., ob 17.
11 'red F) sedma ponovitev VVeberjeve opere »Carostrelec« (Freischuetz). Orkester o i Lu Jia. Ponovitev v nedeljo, 30 .t. m., ob q ‘ Ur’ (red D). Prodaja vstopnic pri blagajni vorane Tripcovich: odprta vsak dan od 9.
0 12. in od 16. do 19. ure.
Gledališče Rossetti
anes, 27. t.m., ob 20.30 (red četrtek) Gogol -
»Revizor« v izvedbi skupine Teatro degli Incamminati. V abonmaju odrezek st. 5.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 27. t.m., ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Progetto Genesio iz Rima »Vuoti a rendere« z Valerio Valeri in Paolom Ferrarijem. Režija Gianni Fenzi.
TR2IC
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 gostovanje SSG iz Trsta s komedijo »Garderober«. Režija V. Modemdorfer. Za informacije: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 - 33288).
OPČINE
SSG gostuje v danes, 27. t. m., ob 2030 v Prosvetnem domu: »Bos že videla« H. Peschine. Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič.
[koroška
CELOVEC Mestno gledališče
AstrVi’ R bm-’ ob 14.30 - Teater za otroke: 19»cLindgren - »Pippi Langstrumpf«; ob vik,™6 Sereau »Hase, Hase« (Zajec, zajec), ooto, 29. t.m., ob 19.30 Bedrich Smetana
»Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). Ponovitev v četrtek, 3.2. ob 19.30.
BELJAK
Studijski oder (KellertheaterJ: danes, 27. t. m., ob 20. uri »Nachstes Jalrr - gleiche Zeit«. Ponovitev v soboto, 29. t. m., ob 20. uri.
Razne prireditve
[SLOVENIJA
tiUSUANA
5™*ARJEV DOM, tel: 061/ 222-815
SKAMp7’ J3™81!3’ ob 19. uri: predavanje IGORJA gjjMFERLETA - Renesančne kozmologije (sejna
PLES:
nedeljo, 30. januarja, ob 20. uri večer indijskega Flesa - skupina MOMNIATTAM.
ZA METELKOVO
SKAr’ 27 januarja, ob 19. uri: SLAVICA REM-lun' ' Predstavitev knjige pesmi ter ciklusa slik “nn1® mene. Razstava slik bo na ogled do 6. febru-la (Zenslci center v Lovcih). V petek, 28. januarja, koncert HLADNO PIVO in PET AMBU-(Gala dvorana). V soboto, 29. januarja, ob koncert IT’S NOT 4 ŠALE in AGENTS U-
FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
. ®e.s’ 27. januarja, ob 21. uri: improvizacijska liga jl^.Sfedaliscem Ane Monro se bo v improvizacij-j^6 nisciplinah pomerila Ekipa žensk. V petek, 28. aarja, ob 21. uri: večer Spansko-ameriske pesmi 6 titarski spremljavi VITALIJA OSMACKA bo
nastopil pevec DIEGO BARRIOS ROSS.
BLED
GRAD GRMISCE
V	petek, 28. januarja, ob 17. uri: ura pravljic - PE-PELKA, lutkovna igrica PIŠČANEC CIVKO in PAVLIHOVE NORČIJE.
NOVA GORICA
ODDELEK ZA MLADINO IN ODRASLE,
Ulica Gradnikove brigade 25
Danes, 27. januarja, ob 19. uri: predstavitev knjige Silvine Poletta in Luigija Pillona - PERSONAGGI ED AVVENIMENTI DELL ISONTINO (Osebnosti in dogodki v Posočju).
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 29. januarja, ob 16. tiri: otroški program -Cebljančin dan.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355
Danes, 27. januarja, ob 10.30: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za predšolski zeleni abonma.
[furlanija-julijska krajina
Trst
GledalisceMiela
Llartes, 27. t. m., ob 10.00 »Tmjulcica«, lutkovna
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Foto projekt LEPI - UMAZANI - ZLI je na ogled do 20. februarja (Mala galerija CD).
Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 V petek, 28. januarja, bo ob 20. uri v Mali galeriji otvoritev razstave PUDRA CABRITA REISA - EC-HO DER VVELT HI. Razstava bo na ogled do 27. februarja.
Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava slik VIDE SLIVN1KER-BELANTIC je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava pejsažov DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. februarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik RUDIJA PERGARJA je na ogled do 1. februarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska cesta 22
Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava del DUŠANA FIŠERJA je na ogled do 9.
februarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava ob 110. obletnici rojstva JANKA BENIGA-RJA, slovenskega antropologa Južne Amerike, je na ogled do 29. januarja.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE,
Mestni trgi
Danes, 27. januarja bo ob 18. uri otvoritev razstave slik BONJIA CEHA. Razstava bo na ogled do 10. februarja.
JESENICE
KOSOVA GRAŠČINA
Danes, 27. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave o rešitvah urejanja PLANICE.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 5. februarja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 10. februarja.
NOVA GORICA
GALERIJA RDCA DEBENJAKA
Razstava fotografij JAKA ČOPA je na ogled do 12. februarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava slik ZLATKA PRAHA je na ogled do 11. februarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do
16. februarja.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5
Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJŽA je na ogled do 2. februarja.
VRHNIKA
GALERIJA VOJAŠNICE I. CANKAR, Rakovec
Razstava akvarelov BRANETA PRAZNIKA je na ogled do 15. februarja.
ŽALEC
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
Razstava RAZGLEDNIC NEKATERIH EVROPSKIH MEST je na ogled do sobote, 5. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
predstava za sole v izvedbi skupine I Piccoli di Podrecca. Ponovitev jutri, 28. t. m., in v soboto 29. t. m., ob 10.00.
TRST
TGalerija: na ogled je skupinska razstava »Srečanja«.
Art Galery: do 31. t. m. je na ogled 2. mednarodna razstava mini slik.
Muzej Sartorio: do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava video-slik treh novozelandskih slikarjev.
Razst. dvorana Turistične ustanove: do
31. t. m. razstavlja Mauro Likar.
Galerija Minerva: jutri, 28. t. m., ob 18. uri otvoritev skupinske razstave tržaških slikarjev.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
KOROŠKA
LJUBLJANA
K4, Kersnikova 4
V	nedeljo, 30. januarja, ob 22. uri: koncert BEDLAM ROVERS.
SLOVENSKA
FILHARMONIJA,
tel.: 061/ 213-640
V	ponedeljek, 31. januarja, ob 20. uri: koncert - PACO PENA - kitara, ELIOT FISK -kitara.
GRAD TIVOLI,
Pod turnom 3
V	sredo, 2. februarja, ob 18. uri: koncert ANAMARIJA TOMAC - flavta, VLADIMIR MLINARIC - klavir.
BOVEC
V	soboto, 29. januarja, ob 20. uri: koncert klasične glasbe v Kulturnem domu Bovec - nastopa simfonični orkester DOMŽALE - KAMNIK.
CELJE
NARODNI DOM
V	torek, 1. februarja, ob 19.30: koncert DRUŠTVENI ORKESTAR HRVATSKOG GLAZBENOG ZAVODA ZAGREB. Program: SorkoCevič, Jarnovič, Bajamonti, Ivančič, Lisinski, Zajc.
ILIRSKA BISTRICA
V	petek, 28. januarja, bo ob 23. uri: v klubu MKNZ koncert skupine GRC in skupine ALIJANERI.
KOPER
Danes, 27. januarja, ob 17. uri (mladinski koncert) in ob 20. uri: v dvorani glasbene Sole Koper koncert TRIA EGMONT.
NARODNI MUZEJ
Matjaž Kmecl
Andrej Smole znameniti Slovenec
iiira Tone Gogala
Kczija Dušan Mlakar
Sobota. 29.1. ob 20. uri Rezervacije blagajna muzeja 218 886 Za študente 50": popusta
FJK
CELOVEC
V	deželni galeriji razstavlja do 31. t. m. svoja dela Valentin Oman.
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah« Mirne Pavlovec.
SVEČE
GorSetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	galeriji v glavni Soli je na ogled razstava del Huga VVulza.
TRST
Gledališče Rossetti
26. in 27. februarja koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 31. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Alain Meunier in Patricia Turicchia.
Gledališče Miela
V	soboto, 29. t. m., ob 21. uri nastop kitarista folk glasbe Beppeja Gambette.
MILJE
Gledališče Verdi
Jazz koncerti-sezona 1993-94
V	soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 3. februarja, ob 20.30 bo na sporedu koncert skupine Ensamble Galante pod vodstvom Fabia Biondija. Na programu Scarlattijeva »La Maddalena«.
GORICA Katoliški dom
Jutri, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo.
ŠPORT

Četrtek, 27. januatja 1994
KOŠARKA / ČETRTFINALE KORAČEVEGA POKALA
Tržaški Sfefanel z zmago v Atenah najbrž že v polfinalu
Tudi Recoro in Scavolini uspešna - Poraz Cibone v »euroclubu«
ATENE - Tržaški Stefa-nel je poskrbel še za en podvig: sredi Aten je namreč sinoči na prvem Četrtfinalnem srečanju za Ko-račev pokal zasluženo premagal domaCi Peristeri z 88:80. Tanjevičevo moštvo tako lahko z optimizmom Čaka na povratno tekmo, ki bo v sredo, 2. februarja v Trstu. Tržačani so seveda nesporni favoriti za uvrstitev v polfinale tega pokala.
V	tem pokalu sta bili uspešni tudi ostali dve italijanski ekipi.
Scavolini je v Pesaru premagal solunski Paok z 82:66	(35:32). Junak
srečanja je bil American McCloud, ki je dal 25 točk, solidno so igrali še Myers (14), Magnifico in Garrett (oba po 13 točk). Pri gostih je bil med boljšimi Savič, ki je imel veC skokov in je dal 14 točk.
V	Milanu pa je Recoaro po pričakovanju odpravil francosko ekipo 01ympi-que iz Antibesa z 98:85 (56:45). Riva je bil s 26 točkami najboljši strelec srečanja, dobro 'sta igrala še DjordjeviC (23) in Ta-bak (13). Pri gostih pa sta se odlikovala Rivers in Ostrowski, ki sta oba dosegla po 23 točk.
»EUROCLUB«
Skupina A
Na sinočnjem derbiju 10. kola »eurocluba« je 01ympiakos v Atenah po podaljšku premagal madridski Real s 75:73 (35:30; 66:66). Pri gostiteljih se je kot vedno odlikoval Paspalj, ki je bil z 20 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Pri gostih pa je bil najboljši Arvidas Sabonis, ki je gospodaril
pod košema in dosegel 17 točk. Tekma je bila izredno napeta in izenačena do konca, kot sicer kaže tudi končni izid.
VRSTNI RED: 01ym-piakos Atene 16, Real Madrid in Maes Pils Malines 12, Barcelona in Limoges 10; Benetton Treviso 8; Bayer Leverkusen 6; Guilford Kings 0.
DANAŠNJI SPORED: Bayer - Barcelona; Benetton - Malines; Limoges -Guilford.
Skupina B
Po nepričakovani toda zasluženi zmagi proti vodilnemu Panathinaikosu kar sredi Aten, je sinoči zagrebška Gibona doma izgubila s Joventutom iz Badalone in si tako zapravila verjetno poslednjo možnost, da bi se uvrstila med prve štiri ekipe v tej skupini.
Pri Giboni sta bila najboljša strelca American Lee, ki je dosegel 19 točk, in Zurič (14), pri gostih pa se je razigral dolični Villa-campa, ki je dal kar 30 točk. Zelo dobro je igral tudi Američan Thompson (19 točk).
VRSTNI RED: Panathi-naikos Atene in Efes Pil-sen Istanbul 14; Joventut Badalona 12; Gibona Zagreb in Buckler Bologna 10; Benfica Lizbona 8; Clear Cantu 4; Pau Orthez 2.
DANAŠNJI SPORED: Efes Pilsen - Panathi-naikos; Benfica - Clear; Pau Orthez - Buckler.
POKAL PRVAKINJ
LJUBLJANA - Na sinočnji tekmi 3. povratnega kola pokala prvakinj v Ljubljani je domaCa Ježica izgubila s Comensejem iz Coma z 49:78 (26:38).
Nando Gentile (z žogo) na tekmi proti Panioniosu v Trstu (Foto KROMA)
KOŠARKA / ČLANSKA PRIMORSKA LIGA
Tris Kraškega zidarja
Premagal je Laffe Carso, Postojno in Italmonfalcone
V zadnjih dneh je sežanski Kraški zidar, v okviru Primorske članske košarkarske lige, ki jo prireja SZ Jadran, odigral kar tri tekme, in na vseh treh srečanjih so bili Sežanci tudi uspešni.
Na tekmi v Trstu proti ekipi Latte Carso, ki jo trenira Peter Brumen, je Kraški zidar v glavnem nastopil z mlado postavo. In prav mladi košarkarji so, ob zelo razpoloženem Andersonu, ki je dosegel 27 točk, zelo dobro igrali.
Od vseh treh je bila tekma s Postojno najlepša in tudi najkakovostnejša. Sežanci so se Postojnčanom na tem srečanju oddolžili za poraz v pokalu.
Proti Italmonfalconu pa Kraški zidar ni imel nikakršnih težav in je visoko zmagal.
Latte Carso - Kraški zidar 65:74 (26:40)
KRAŠKI ZIDAR: Kavčič 13 (7:8), Sila 2, Daughrity 14, Anderson 27 (9:11), Uranjek 15 (2:2), Mugoša 3, trener Meden.
TRI TOČKE: Daughrity 2, Mugoša 1,
Uranjek 1.
Kraški zidar - Postojna 88:75 (46:41)
KRAŠKI ZIDAR: Anderson 19 (5:7), Muha 12 (0:2), Daughrity 13 (3:4), Uranjek 9 (2:2), Mihelj 9 (1:2), Pakiž 14 (2:2), Kavčič 4, Kralj 4, Ozbič 3, Race 1, trener Meden.
POSTOJNA: Bačar 12 (1:2), Becton 20 (3:4), Reichnecher 12 (2:3), Jelnikar 9 (2:3), Mejak 4 (4:4), Petrovič 5 (3:4), Rojko 11 (2:2), Mislej 2 (2:2), trener Djurič.
TRI TOČKE: Daughrity 2, Muha 2, Pakiž 2, Ozbič 1, Uranjek 1; Becton 5, Bačar 1, Jelnikar 1, Rojko 1.
Kraški zidar - Italmonfalcone 100:71 (49:33)
KRAŠKI ZIDAR: Strnad 15 (2:3), Dau-ghrity 17 (2:2), Anderson 22, Mihelj 6, Muha 23 (0.1), Sila 5 (1.1), Pakiž 12 (2:3), trener Meden.
TRI TOČKE: Daughrity 3, Muha 3, Pakiž 2, Strnad 1.

TEDENSKO ŠPORTNO POKAŠLJEVANJE
Čarobna moč športa
Ivan Peterlin
Vrhunski športni uspeh je mogoče edinstveno sredstvo, ki sproža nezadržne mehanizme, da silovi 0 opozoriš nase, se iz anonimnosti pebiješ v ospredje in stopiš kot velikan na svetovno sceno. Zmaga v svetovni športni areni je magnet, na katerega se prilepi)0 televizijske kamere, to je tista priložnost, ko novinarjem zabrenči v ušesih, ko jih zasrbi, da takoj sežejo po notesu in pisalu.
Vse to so na političnem svetovnem scenariju že davno razumeli. S športno vrhunskostjo so leta in leta nase opozarjale države, ki so bile politično odrezane od velikih svetovnih omizij. Z osvojenimi kolajnam1 so stopile v ospredje tudi majhne države in se skušate otresti zemljepisne majhnosti in nepomembnosti' Načrtna gradnja športne vrhunskosti je kaj kmalu postala eden zakoličenih temeljev v marsikaterem nacionalnem programu. Res je, da so v svetu padli zidovi in da so se zrušile ideologije, vendar ostaja trdno zasidrana v spominu neverjetna briljantnost atletov Vzhone Nemčije, Sovjetske zveze, Romunije in dnu gib držav. Bilo bi dokaj naivno razmišljati, da so bul rezultati slučajni. Nasprotno, vse je bilo definirana programirano, točno usmerjeno, grajeno. Cilj je bi povsem jasno začrtan. Prebiti se v ospredje na svetovni sceni in s tem maskirati notranje težave in stiske-Kdo neki bi pred televizijskim ekranom razmišljal 0 političnih aspektih, o zatiranju svobode, o vsakodnevni sivini, o pritiskih k molku ob gledanju fantastičnih predstav nasmejanih telovadk. Ob seganju P° kolajnah s strani mladih, sproščenih obazov res nihče ne razmišlja, kaj je za tem. In tako je nacionalni pr0-gram uresničen. Milijoni ljudi absorbirajo spektakularno predstavo, kjer ni prostora za čemerne obraze.
Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj neki pišem danes o tem. Pošteno moram priznati, da sem podzavestno razmišljal o teh stvareh ob televizijskem spremljanju sijajnega mariborskega smučarskega vikenda, ki je mladi državi Sloveniji nasul toliko uspehov. Ko sem nameC spremljal sijajne vožnje slovenskih smučark po, sem ob tem nalašč pritiskal na gumbe in dogodek spremljal na več kanalih, Tv Montecarlo, italijanska državna TV RAL Mislim, da je mariborska tekma nudila nekaj neponovljivih magičnih ur, ki so bile v celoti posvečene promociji slovenske države v svetu. Scenarija, ki je govoril o majhni, dvomilijonski državi, ki se je kot velikan usidrala med svetovne velesile, ne zmore ustvariti nobeno drugo področje. Ne gospodarsko, ne politično. Spon je torej silovit nosilec imidža. In razmišljam dalje. Kako neki, da na to, tako vsakdanjo teorijo, pozabljamo pogosto v naših zamejskih sredinah. Tdto polni smo naučenih parol - šport združuje, šport podira pregrade itd. To se pravi, da stvari le poznamo. In ce obenem vemo tudi, da je slovenski šport v Italiji Ze dolga leta ambasador potrjevanja naše prisotnosti v tej državi, je obenem tudi prav, da končno od velikodušnih besed in parol preidemo h konkretnejšim dejanjem. Strategija naše slovenske uveljavitve mora programirano peljati tudi v tej smeri.
NOGOMET / ČETRTFINALE ITALIJANSKEGA POKALA
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL ZA TRETJELIGAgE
Parma v polfinalu čaka zmagovalca današnje tekme Inter - Sampdoria
Tekma bo po TV (RA 12 ob 20.30) - Drugi polfinalni por Torino - Ancono
PARMA - Nogometaši Parme se bodo v polfinalu italijanskega pokala pomerili z zmagovalcem dvoboja med Interjem in Sampdorio. To pravico so si priborili z dvema prepričljivima zmagama nad Foggio. Ze v prvi tekmi v Foggii je Parma zmagala s 3:0, tako da je bilo včerajšnje srečanje zgolj formalnost, ki pa so jo igralci trenerja Scale vzeli zelo resno in vratarju Foggie Manciniju dobro napolnili mrežo. Ce so gostje iz Foggie pred tekmo morda še verjeli v čudež, pa sta jih Brolin in Zola z dvema zadetkoma v prvem polčasu takoj postavila na trdna tla. V začetku drugega dela je sicer Stroppa znižal rezultat na 2:1, toda potem je v zadnjih petnajstih minutah srečanja sledila prava kanonada Parme, ki je
dosegla še štiri zadetke in navdušila približno 8 tisoč gledalcev, kolikor se jih je v hladnem vremenu zbralo na tribunah stadiona v Parmi.
V Anconi pa se je včeraj končala presenetljiva pot Venezie, ki je pred Četrtfinalom poskrbela za dve lepi presenečenji. Nedvomno predstavlja največje presenečenje izločitev Juventusa v šestnajstini finala, pa tudi skupni uspeh nad Fio-rentino ni zanemarljiv. Toda v Četrtfinalu je naletela na Ancono, ki prav tako v pokalu išče priložnost za uveljavitev. To ji je do zdaj dobro uspevalo, na poti do polfinala pa je najprej izločila Giarre, nato Napoli, v osmini pa še Avellino. Včeraj se proti Venezii (prva tekma v Benetkah se je končala 0:0) ni pustila presenetiti in si je z
goloma Vecchiole (drugega iz llm) priborila zanesljivo napredovanje v polfinale. Njen nasprotnik pa bo Torino, ki je v torek izločil Piacenzo.
Danes je na sporedu še zadnje Četrtfinalno srečanje. V Milanu se bosta namreč pomerila Inter in Sampdoria. Na prvem srečanju v Genovi je zmagala Sampdoria z 1:0. Danes bo Inter poskušal vse, da z morebitno zmago in uvrstitvijo v polfinale še skuša rešiti sezono, ki je v prvenstvu vse prej kot navdušujoča. Toda v zadnjem Času Inter spet igra vse bolje in trener Bagnoli bo najbrž na igrišče poslal enajsterico, ki je v nedeljo v gosteh nadigrala Cremone-se. Njegov kolega Eriks-son ima precej veC težav, saj bo Sampdoria po vsej verjetnosti nastopila brez treh izredno pomembnih
igralcev. Ce so za nastop Mancinija vsaj minimalne možnosti, pa bosta gotovo odsotna Platt in Mannini, kar se zna poznati predvsem v obrambi. Tekmo si bodo lahko ogledali tudi TV gledalci v neposrednem prenosu po RAI 2 z začetkom ob 20.30.
Parma - Foggia 6:1
(2:0)
PARMA: Ballotta, Bal-leri, Di Chiara, Minotti, Apolloni (Maltagliati), Matrecano, Sensini, P in, Crippa, Zola (Sorče), Brolin.
FOGGIA: Mancini, Chamot, Nicoli, Di Bag-gio, Di Bari, Bianchini, Bresciani, Seno, Cappel-lini, Stroppa, Mandelli (Giacobbo).
STRELCI: Brolin v 16., Zola v 41., Stroppa v 55., Brolin v 75., Sorče (llm) v 77., Di Chiara v 81. in Matrecano v 90. minuti.
Triestina brez večjega napora odpravila goste iz Mantove in se uvrstila v četrtfinale
Strelec edinega gola Marsich (F. KROMA)
iestina - Mantova 1:0 (0:0)
'RELEC: Marsich v 78. minuti-1IESTINA: Facciolo, Danelutti. nese, Ballanti, Sottili, Zattarin. iciano, Casonato (Sandrin), Čara larsich), Pasgualini, Rizzioli ™a
iestina je vCeraj brez večjih težj^ lagala goste iz mantove in se ta* tila v Četrtfinale italijanskeg ila za tretjeligaše. Vcerajsnj.
. Hum » glavnem priložnost i igralcem, ki v prvenstvu mara ). V tekmi »rezerv« je in3® uva veC od igre in so si ustvan rekaj priložnosti za zadetek, niso izkoristili. Triestina se j® em branila in poskušala v pr° ' lih ogroziti gol Mantove. To se J^ irečilo v 78. minuti, ko je Marši estregel predložek Terraciana i o neubranljivo zatresel mrežo, koncu velja posebej omeniti na Panera, ki se je po enoletni o sti vrnil v ekipo in s svojo igr ral, da lahko predstavlja tisteg ^ a, ki bo odpravil sterilnost napa
ŠPORT
Četrtek, 27. januarja 1994
KOŠARKA / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO
IZ PLANINSKEGA SVETA
Podvig Cicibone proti Lotte Carsu
Tudi Brežani kljub porazu s SGTpovsem zadovoljili
Servolana Latte Carso -pfnm 71:77 (32:38)
18 812T0 n1800™™1
(2-8 p12/’ GalloPm 10 n v L •Vbar 9 (5:8). Verri p"’ Križmancic 7 (3:5), 20 (6:13), Tomšič 9 (3:4), Korošic ny; trener Kovačič.
Pn^27/45- SON: 17. pj^: CuPm (40). 3T: Cu-
Vložen trud in delo na rokli11]8111^6 V dolSem
takn 16 obrestujej0 in h 80 81 mladinci Cici-0ne tokrat privoščili kar
Derbija Bor-Breg ni bilo
V telovadnici doma mvatti v Briscikih bi m°ral biti včeraj popoldne na sporedu clerbi med mladinskima ekipama Bora Radenske in Brega. Ob 16- 30, ko naj bi se srečanje začelo, pa so mir tam samo igralci B°ra Radenske, med-so bili Brežani 6 wje. Sodnikoma ni preostalo drugega, kot na sta v zuapisnik tekme zapisala, da se , r®8 n' predstavil na JgnšCu. Posledica tega P° Zgubljena tekma rez boja in najbrž tu-ui kazen.
drugouvrščeno
fa domačo pe tem pa so se 1 °Pogumili in v foneali zasl (29:28). V tem redno dobro °bramba, saj j
Giacomini (z žogo) je bil proti Latte Carsu eden najboljših igralcev Cicibone (f. KROMA)
nikom uspelo doseči samo 12 točk, v napadu in pod košema pa se je dobesedno razigral Saša Cu-pin. V 30. minuti so naši povečali prednost na 10 točk, domačini pa so takoj reagirali in tudi zmanjšali zaostanek na eno samo točko (60:59 v 33’). V zadnjem delu tekme se je bil oster boj za vsako točko (72:69 v 38’), s skupinsko igro in s serijo uspešnih prostih metov pa so si cicibonaši zagotovili prestižno in nepričakovano zmago. (VJ)
Breg - SGT 79:106 (39:58)
BREG: Punis 18 (2+2), Filipčič 25 (5+12), Cah 4, Malalan 16 (2+3), Canzia-
ni 8, Pintarelli 7 (1+2), Kocjančič 1 (1+2); tri točke Filipčič 2, Malalan 4.
Bregovi mladinci so, četudi močno okrnjeni, odigrali verjetno svojo najboljšo letošnjo tekmo in dostojno ter popolnoma enakovredno odigrali večji del srečanja proti tretjeuvršceni Ginnastici Triestini, za katero igra tudi nekaj posameznikov, ki redno nastopajo v prvenstvu D lige s člansko vrsto. Zaradi pomanjkanja ustreznih menjav so Brežani že od samega začetka začeli v conski postavitvi 2-3, to pa verjetno ni ležalo Tržačanom, ki so imeli
dokajšnje težave predvsem v prvem polčasu. Utrujenost v končnicah obeh polčasov je povzročila delno nezbranost naših košarkarjev, ki so najbolj zaostali prav v zadnjih treh minutah prvega oziroma drugega dela tekme. Sicer pa so bili vseskozi na razdalji 10-12 točk od veliko boljših, izkušenejših in fizično ter tehnično kakovostnejših Tržačanov. V Bregovih vrstah so vsi popolnoma zadovoljili. Zaradi uspešne igre v napadu zaslužijo pohvalo Punis, Filipčič in Malalan, v obrambi pa je zelo solidno in uspešno zaigral Canziani. (Cancia)
50. obletnica Kugyjeve smrti
5. februarja pred petdesetimi leti je v Trstu umrl gornik, veliki Častilec in poglobljen opisovalec naravnih lepot Julijskih Alp, dr. Julius Kugy. V počastitev petdesetletnice smrti prireja tržaška delegacija Kulturnega združenja Mitteleuropa spominsko svečanost na tržaškem pokopališču pred Kugyjevim nagrobnikom. K spominski prireditvi pod pokroviteljstvom tržaške občine je poleg drugih planinskih društev in prijateljskih združenj med Italijo in Avstrijo ter Slovenijo pristopilo tudi Slovensko planinsko društvo Trst.
Spored svečanosti predvideva spominski obred pred nagrobnim spomenikom dr. Julijusa Kugyja v soboto, 5. februarja ob 11. uri. Poldrugo uro kasneje bo na tržaški občini sprejem. Tržaški župan Illy bo pozdravil župana iz Ljubljane in Celovca ter predstavnike oblasti in društev.
Spominske svečanosti se bodo nadaljevale še v nedeljo, 6. februarja ob 10. uri z mašo v cerkvi v ul. Giustinelli, kjer imajo orgle, ki jih je daroval Julius Kugy, popoldne ob 17.00 pa v prostorih Goethe Instituta v ul. Coroneo s predstavitvijo nove izdaje Kugyjeve knjige »Moje življenje, delo, gore, glasba« in z nastopom slovenskega, koroškega in tržaškega zbora (L. A.)
Smučarski tečaji SPDT
Kot že vrsto let, je smučarski odsek SPDT tudi letos priredil smučarske teCaje v Ravasclettu. Udeležba tečajnikov in izletnikov je letos zelo množična. Prve tri nedelje je bilo prisotnih približno 150 izletnikov, ki so napolnili dva avtobusa in precej avtomobilov. Glede na veliko povpraševanje je smučarski odsek za naslednjo nedeljo, ko se bodo teCaji tudi zaključili, poskrbel še za tretji avtobus, na katerem je še nekaj prostih mest.
Se posebno uspešni so letos smučarski teCaji, ki jih vodijo vaditelji smučarskega odseka. V devetih skupinah je kar 75 tečajnikov. Poleg tečajev samih pa je poskrbljeno tudi za popoldansko varstvo osnovnošolskih otrok. Verjetno je tečajnike pritegnilo prav to, da so vaditelji iz domačega društva. (D. C.)
Predstavitev knjige o krajevnih in ledinskih imenih v Steverjanu
Čeprav nekoliko z zamudo, na lansko obletnico - stoto obletnico
organiziranega planinstva na Slovenskem - so v petek, 21. t.m. v Steverjanu predstavili knjigo Krajevna, ledinska in vodna imena, ki jo je izdalo Slovnsko planinsko društvo v Gorici ob jubileju. Predstavitev je bila lep dogodek za člane SPD Gorica in za krajane, ki so se srečanja udeležili v zares lepem številu, kar potrjuje, da je pobuda zadela v živo.
O knjigi sta spregovorila Milan Pahor, ravnatelj študijske knjižnice iz Trsta in avtor, Vlado Klemše. Za prijetno vzdušje je poskrbel mešani pevski zbor KD Oton Župančič iz Standreža.
Knjiga ni v prosti prodaji, pač pa jo interesenti lahko nabavijo na sedežu planinskega društva v Gorici.
Smučarski tečaj pri SPDG se zaključuje
Muhasta zima se je končno spametovala in tako so pri SPD Gorica vendarle uspeli pripeljati do konca letošnji tečaj smučanja. V nedeljo, 30. t.m. bo na Nevejskem sedlu še zadnje "srečanje” med učitelji in tečajniki. Priznati je treba, da so mladi in manj mladi letos zares delali, saj so vsako nedeljo imeli kar po štiri ure vadbe pod nadzorstvom učiteljev. Bila je nekakšna rešitev v sili, zato da bi nadoknadili zamujeno prvo nedeljo, ko je prirediteljem krepko zagodlo vreme.
V	drugi polovici februarja bo društvo predvidoma priredilo društveno tekmovanje, do konca sezone pa bo še dovolj prostih nedelj za nekaj izletov na sneg. Tečaja smučanja se udeležuje nad petdeset elanov društva, tretjina je začetnikov. Na Nevejsko sedlo vozita vsako nedeljo po dva avtobusa.
Občni zbor SPDG bo v začetku marca v Steverjanu
V	okviru priprav na občni zbor, ki bo v prvi polovici marca, v Stan-drežu, pripravljajo goriški planinci tudi okvirni program dejavnosti v letu 1994.
Med pomembnejšimi pobudami, ki jih bodo vključili v razpored organizirane dejavnosti naj navedemo nekadnevni planinski izlet okoli Monvisa, nekajdnevni izlet na Triglav ter sodelovanje pri nekaterih skupnih pobudah. Letos pripravljajo Kanalci posebno pobudo v počastitev njihovega znanega rojaka, planinca Valentina Staniča. Pri pobudi bodo sodelovali tudi goriški planinci.
MINIBASKET / 3. KOLO TROFEJE JADRANA
Na vseh tekmah tokrat večje razlike
Zmagali so Bor, Divača in Polet - Igrali so le tri srečanja - Vsi minikošarkarji so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti - Mladi sodniki dobro opravili svojo nalogo - Prihodnje kolo bo februarja
Tretje kolo turnirja v T^nibasketu za Trofejo an za letnik 1982 in Hop Se’ k* ie bilo v ne-°’ Briščikih, v telo-aanici doma Ervatti, je 0 nekoliko okrnjeno. Predvidenih štirih so
Jtograli le tri tekme. Od-L m° je namreč srečanje L°ntovel - Sežana, ker so U^tovelci isti dan imeli to prvenstveno tekmo.
; ka Vseh treh srečanjih
Ve)'V razBka v točkah e tka, vseeno pa so se itokošarkarji tudi po-enih ekip srčno in 9 ?tovovalno borili.
Naj omenimo še, da so a Vseh treh tekmah v P avnem sodili mladi ar kar ji naših društev,
Lz°l S^°(° na(°8° opravi-
t ^Tihodnje kolo bo 20. t, . ruarja, in to spet v , lštikih, v telovadnici l°toa Ervatti z etoijim sporedom:
na-
14.30: Polet - Sežana; 15.30: Portorož - Sokol; 16.30: Divača - Dom; 17.30: Bor - Kontovel.
REZULTATI
NEDELJSKIH TEKEM
Divača - Sokol 85:17 (39:9)
DIVAČA: Boštjančič 16, B. Grželj 12, Cok 2 (0:6), Babič 4, Grželj 2, Bombač 7 (1:8), Vojtkov-ski 6 (2:2), Krajcak 26, Petaros 10 (2:2), vaditelj Sila.
SOKOL: Rebula 6 (2:4), A. Hrovatin 2, P. Hrovatin, J. Rogelja 8 (2:4), Privilegi 1 (1:2), P. Rogelja, Kosmina, vaditelj Žiberna.
SODNIKA: A. Petaros in Senizza.
Bor - Dom 82:20 (43:12)
BOR: Kafol 8 (0:2), Stokelj 14, Miralem 10 (2:2), Verri 2 (0:2), Derganc 9 (1:2), Tolentino 9 (1:2), krmec 2, Sunerga,
Levan, Družina, Gaburro 14, Lovriha 6, Bettiolo 8, vaditelj S. Corbatti.
DOM: Slivič, D. Tacco 12 (6:8), Špacapan, Coz-zucoli 8 (0:2), Pamascos, Golob, Bensa, Semolič, A. Tacco, vaditelj Am-brosi.
SODNIKA: Stokelj in Vremec.
Polet - Portorož 51:26 (32:9)
POLET:	. Milič,
Ferfolja 8 (2:6), Guštin 7 (1:2), Grilanc 3 (1:2), Peric 2, Gregori 4, Kocjančič 5 (1:4), Žagar 8, Hrovatin 10 (2:8), Švab 4 (0:2), vaditelj Vremec.
PORTOROŽ: Gergeta 2, Kopic, Segš 2, B. Pala-din, Barač, S. Paladin 9 (3:6), Mrak 5 (1:2), Dukič (0:2), Kolarič 6, Zafred 2, MatiCetov, vaditelj Kovačevič.
SODNIKA: Guštin in Hrovatin.
Postenek s srečanja Trofeje Jadran med Borom in Domom (Foto KROMA)
Obvestilo
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja ob priliki zaključka smučarskih tečajev v Ravasclettu dodatni avtobusni izlet. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Za informacije tel. 911433 v večernih urah.
SDBREG
- smučarska sekcija obvešča, da je za izlet na Kanzel v nedeljo, 30. t. m., na razpolago Se nekaj prostih mest. Informacije na tel. St. 228297 - Miran Zobec.
SK DEVIN
soorganizator Pokala treh dežel s Smučarskim klubom Snežnik organizira v nedeljo, 30. t. m., avtobusni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje in pojasnila za izlet in tekmo na tel. St. 220423, 200236 in 327196 v večernih urah. (Tekmovalci imajo poseben popust.)
SD POLET
vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 31. januarja, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so poročila in izvolitev novega odbora.
NOVICE
Obe zmagi v Rusijo
BREITENVVANG - Na prvih tekmah na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so bili najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke iz Rusije, ki so osvojili obe prvi mesti v teku na smuCeh. Pri mladincih je na 10 km v klasičnem slogu zmagal Gutnikov, pri mladinkah na 5 km prav tako v klasičnem slogu pa Lusina. Med slovenskimi tekmovalci sta bila najboljša Jože Petkovšek, ki je med 102 tekačema zasedel 26. mesto, in Tanja Zelene na 42. mestu. »Zadovoljen sem z uvrstitvijo Petkovška in Zelenče-ve. Oba sta še mlada in nimata veliko izkušenj. Toda Petkovšek bo še dve leti tekmoval med mladinci in lahko poseže še višje. Od lani smo veliko napredovali. Skoda, da noben tekač ne bo nastopil na olimpijskih igrah,« je v telefonskem pogovoru povedal trener tekaške reprezentance Matej Kordež.
Rezultati: mladinci - 10 km (klasično): 1. Gutnikov (Rus) 28:36.5, 2. Filippa (Itaj 28:37.7, 3. Horigome (Jap) 28:46.4, 4. Hetland (Nor) 28:50.4, 5. Sommer-feld (Nem) 28:52.1, ... 26. Petkovšek 30:16.1, 40. Bašelj 30:51.1, 49. Maric 31:18.7, 60. Mah (vsi Slo) 32:00.4; mladinke - 5 km (klasično): Lusina (Rus) 16:20.2, 2. Jauho (Fin) 16:29.1, 3. Zamorosova (Rus) 16:29.9, 4. Henkel (Nem) 16:30.8, 5. Odegaard (Nor) 16:47.8, ... 42. Zelene 17:43.6, 56. Dolenc 18:17.0, 69. Mah (vse Slo) 18:47.6. (J. M.)
Doping v italijanski košarki: suspendiran prvi strelec prvenstva
RIM - Zaradi jemanja nedovoljenih poživil je italijanska košarkarska zveza včeraj suspendirala Maria Bonija, trenutno vodečega strelca v italijanskem košarkarskem prvenstvu Al lige. Bonija dolžijo, da je jemal anabolike. Prisotnost nedovoljenih poživil so v Bonijevem urinu odkrili na kontroli po tekmi Bialetti Montecatini - Onyx Caserta 2. januarja letos. Tudi naknadna kontrola je potrdila izsledke prve analize. V skladu s pravih je bil takoj suspendiran, dokončni disciplinski ukrep pa bodo izrekli naknadno. Boni (Bialetti) je v letošnjem prvenstvu Al lige na dosedanjih 17 tekmah dosegel 518 košev.
Hokej na ledu: hud poraz KAC-a
CELOVEC - Hokejisti celovškega KAC so zašli v hudo krizo. Pred samo 1500 gledalci so tudi v 11. kolu avstrijskega prvenstva doživeli hud poraz. Vodeči EC Gradec jih je premagal s 6:3, tekma pa je bila odločena že po 20 minutah, ko so Štajerci vodih s 4:0. Poražen pa je bil tudi drugi koroški klub: beljaški VSV je v Feldkirchu prav tako gladko izgubil z 2:7, kljub temu pa obdržal drugo mesto na lestvici. (I.L.) VRSTNI RED po 11. kolu: 1. EC Gradec 17, 2. EC VSV 13, 3. VEU Feldkirch 13,4. KAC 7.
Rangerji boljši od Morskih psov
NEW YORK - Prvouvrščeno moštvo v NHL New York Rangers je gostovalo v San Joseju in na vrata Morskih psov usmerilo le 21 strelov, kar pa je zadostovalo za zmago z 8:1. Najzanimivejša pa je bila tekma v Detroitu, kjer so Chicago Blackhavvks premagali domaCe Red VVingse s 5:0. Na tekmi je prišlo do pretepa in obe moštvi sta zbrali kar 182 kazenskih minut. 81 so jih dobih hokejisti Chicaga, 101 minuto pa Detroit.
Rezultati: Detroit Red VVings - Chicago Blackhavvks 0:5, Pittsburgh Penguins - Ottavva Senators 4:2, Que-bec Nordiques - Philadelphia Flyers 6:4, VVashington Capitals - Boston Bruins 1:3, San Jose Sharks - New York Rangers 3:8, Vancouver Canucks - St. Louis Blues 3:3, Los Angeles Kings - VVinnipeg Jets. (M. J.)
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Sampras - Courier najbolj zanimiv polfinalni par
V drugem polfinalu bosta igrala Američan Martin in Šved Edberg
Leo Bassi/Freepress
MELBOURNE - Pete Sampras in Jim Courirer. Ta dva nekoC velika prijatelja, sedaj pa bolj tekmeca, se že enajstič v karieri (dosedanji izid je 8:2 za Sam-prasa) srečala v prvem polfinalnem dvoboju moškega dela odprtega prvenstva Avstralije v tenisu.
Sampras je v štirih setih premegal švedskega tenisa-Ca Magnusa Gustafssona, Courier pa je izrabil slab dan in nekaj ne ravno posrečenih potez Gorana Ivaniševiča ter potreboval le tri sete za uvrstitev v polfinale. Grobe napake so Ivaniševiča drago stale predvsem v podaljšani igri prvega seta, katerega potek je, kot se je kasneje izkazalo, bil odločilen za končni izid srečanja. Z ostro igro je Hrvat v prvem nizu imel v podaljšani igri dve zaključni žogi (6:4), ki pa ju ni izkoristil: prvo je izničil Courier z asom, drugo pa Ivaniševič sam, ko je lahko žogo s premočnim udarcem nerazumljivo poslal izven igrišča. Courier je tako s 7:6 osvojil prvi set in prevzel vse niti igre v svoje roke. »Srečanje s Courie-rjem je vedno zelo težko,« je svoj poraz komentiral Goran in nadaljeval: »Je izjemno hiter v pošiljanju žogic in večkrat imam težave s hitrostjo, zato ne uspem vrniti žogice dovolj natančno. Povsem drugače igra kot na »Mastersu« v Frankfurtu in je v res vrhunski formi. Ce ga želiš pemagati, moraš biti v 100% formi. Lahko se samo tepem po glavi, za tisti nesrečno izgubljeni set žogi v prvem nizu.« Ivaniše-
vič je serviral 13 asov, kar je znatno pod njegovim običajnim povprečjem, Courier pa 8. Srečanje so določile predvsem neforsira-ne napake, kajti Ivaniševič jih je napravilil kar 43, Courier pa le 20.
Podobna zgodba izgubljenih priložnosi se je ponovila tudi na srečanju Sampras - Gustafsson, in kar je še posebej zanimivo, v povsem podobnem položaju. Pri izidu 6:5 v igrah v prvem setu je imel Šved kar tri set žogice, ki pa jih je Sampras z agresivno igro izničil. Gustafsson se po izgubljenem prvem setu ni predal, nasprotno, v drugem je spravil v težave vodečega igralca sveta in ga zaključil v svojo korist z izidom 6:2. Predal se je šele v podaljšani igri četrtega seta, po štirih urah razburljive igre. »Več kot to, kar sem dnes naredil ni bilo možno. Ta vročina mi je izpila vse moči,« je po tekmi dejal Pete Sampras. In to mu je treba verjeti, ob podatku, da je temperatura ob začetku tretjega seta na
igrišču znašala 50 stopinj. Ce v prihodnjih dneh temperatura ne bo padla, bodo organizatorji pekrili centralno igrišče, ker žehjo zaščititi zdravje nastopajočih.
V drugem polfinalu se bosta srečala Todd Martin in Stefan Edberg, ki po povprečni sezoni igra spet kot v najboljših časih. Martin je povsem nadigral VVashingtona, ki se telesno še ni dovolj pobral po izCr-pljujočim dvoboju z VVilandrom, super Edberg pa sploh ni dopustil Avstrijcu Mustru, da bi se razigral. Edberg ima za sabo serijo desetih pozitivnih dosežkov ter zmago na novoletnem turnirju v Katarju.
Četrtfinale moški posamezno: Sampras - Gustafsson 7 - 6, 2 - 6, 6 - 3, 7 - 6; Courier - Ivaniševič 7 - 6, 6 - 4, 6 - 2; Martin -VVashington 6 - 2, 7 - 6, 7 -6; Edberg - Muster 6 - 2, 6 -3,6-4.
Para ženskega polfinala:
Graf - Date; Sabatini -Sanchez.
Goran Ivaniševič je sam zapravil prvi set (AP)
Četrto kolo Muster (6)
Četrtfinale
Australian Open
Četrttfinale
Četrto kolo G. Ivaniševiči®)
	Muster (6) pnifjnalR		Polfinale
Volkov (12)	n	MOŠKI	
Edberg (4)
Edberg (4)
Jonsson
Edberg (4)
Finale: Nedelja, 30. jan v Melbournu, Avstralija
Courier (3)
Martin (9)
Daufresne
Martin (9)
VVashington
Martin (9)
VVilander
VVashington
V oklepaju številka žreba
Grant Stafford_
Jim Courierj3)_
Courier (3)
W. Ferreira,
Gustafsson (10) Sampras (1)
JM	Sampras (1)
r**
M^Gustafssonji0)
Martin Damm
P. SamprasjU
Ivan Lendl (tj)
AP
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2002 / KOROŠKA »ZASPALA»?
Morda že konec načrtov o izvedbi zimskih olimpijskih iger ob tromeji
Avstrijski olimpijski komite bo podpiral kandidaturo Štajerske
GRADEC /CELOVEC - Projekt Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2002 ob tromeji nima več resnih možnosti za uresničitev. Avstrijski olimpijski komite je na svoji seji v torek zvečer podprl kandidaturo avstrijske zvezne dežele Štajerske oz. mesta Gradec, projekta iger ob tromeji Avstrija-Slovenija-Ital ija pa po besedah predsednika Lea TVallnerja niti niso obravnavali, ker Koroška ni nikoli uradno vložila kandidaturo.
Konkretno je Avstrijski olimpijski komite (OOC) sklenil, da bo kandidaturo Gradca do 1. februarja letos posredoval Mednarodnem olimpijskem komiteju, dokončna odločitev o podpori projekta pa bo OOC sprejel najkasneje do jeseni letos. Predsednik komiteja VVallner je pri tem še posebej izpostavil, da podpirata kandidaturo dežele Štajerske oziroma Gradca tudi avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky in vicekan-cler Erhard Busek. Minister'za šport, Korošec Michael Aus-
servvinkler, pa je v zvezi s kandidaturo Štajerske dejal, da bo zavzel stališče šele tedaj, ko bo na razpolago konkreten projekt in ko bo tudi znano, koliko bo zadeva stala.
Kot smo o tem že včeraj obširno poročali, je deželna vlada Štajerske v začetku tedna soglasno sklenila, da se hoče Štajerska potegovati za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Dokončno odločitev o načrtovani kandidaturi pa bo štajerska vlada sprejela po referendumu, ki ga želijo izvesti predvidoma junija ah najkasneje septembra letos.
Po doslej znanih načrtih naj bi bil olimpijski center v Gradcu, tekmovanja pa naj bi bila razporejena po vsej deželi, med drugim v regiji Dachstein-Tauern (smučanje), v Murauu (nordijske discipline), Mariazellu, VVeizu itd. Glede stroškov je deželni svetnik za šport Hirschmann dejal, da bi le-ti (z vsemi potrebnimi gradbenimi posegi) znašali nad 10 milijard šilingov, največji del pri financiranju projekta pa bi morala prevzeti zveza.
Odločitev Avstrijskega olimpijskega komiteja, da podpira kandidaturo Gradca in ne projekta skupnih iger ob tromeji, na Koroškem močno razburja duhove. V žarišču kritike je deželni športni referent Peter Ambrozy, kateremu zdaj očitajo, da je pri vsej zadevi »zaspal« in tako omogočil, da je bila Štajerska (spet enkrat) uspešnejša od Koroške.
Ambrozy vse očitke zavrača in opozarja, da je bil Avstrijski olimpijski komite pravočasno seznanjen, da dežela Koroška - kljub negativnemu sklepu mesta Beljaka - ni odpisala kandidature za skupno organizacijo zimskih iger ob tromeji.
V svojo obrambo je Ambrozv še navedel, da je bilo dogovorjeno, da bo kandidaturo uradno vložila Furlanija- Julijska krajina oz. mesto Trbiž. Ambrozy je včeraj še poudaril, da si bo Koroška še naprej prizadevala za uresničitev projekta skupnih iger ter da podpora nacionalnega olimpijskega komiteja še ni dokončna.
IVAN LUKAN
NBA / VEC PRESENETLJIVIH IZIDOV
Vodilna moštva v krizi Chicago in Boston 0K
Toda pred začetkom končnice bo spet vse po starem
NEW YORK - V teku vsake sezone košarkarskega NBA prvenstva se posamezne ekipe soočajo s krajšim ali daljšim obdobjem krize, ki je posledica slabše forme nekaterih boljših posameznikov in pa tudi hujših ali manjših poškodb, ki hočeš nočeš znatno vplivajo na učinek moštva. V uvodnem delu prvenstva so se v krizi znašli lanski zmagovalci Chicago Bul-ls (odhod Jordana in poškodba Pippena, ki se je vrnil na igrišče šele po 10 tekmah), pred kratkim pa so se iz peklenskega ciklusa izvlekli Boston Celtics (13 porazov v 15 tekmah). Tudi letošnji glavni favoriti New York Knicks so ob poškodbi centra Evvinga nepričakovano zgubili nekaj lažjih tekem, njihovi najnevarnejši tekmeci Phoenix Suns pa se moč-
no trudijo, da bi premostili težave zaradi poškodb kar treh standardnih igralcev: Bark-leya, K.Johnsona in Ain-gea. Po odličnem začetku so tudi Seattle Superso-nies zašli v krizo (3 zaporedni porazi in kar 5 v zadnjih 9 tekmah). Več porazov kot običajno so v zadnjih tednih utrpeli tudi Atlanta Havvks (2 zaporedna poraza doma z Golden State in New Jer-seyem) ter Houston Rockets (praznih rok z Bostonom in Den-verjem). Vsekakor pa se slika v štirih divizijah ni bistveno spremenila, le prednost med vodilnimi in zasledovalci se je nekoliko skrčila, najbrž pa se bo do začetka končnice spet zarisalo prvotno razmerje moči.
IZIDI NEKATERIH ZADNJIH TEKEM
Ponedeljek: Boston -
Dallas 110:102 (5. zaporedna zmaga CelticsoV Fox 22, Radja 15 točk 28’); Detroit - Chicago 86:92 (7 zaporedni uspe'1 Bullsov; Pippen 2J’ Kukoč 11 točk v 3l J’ Utah - Seattle 95:9°
(.Malone 26).
Torek: Miami - Gb )tte 119:98 (Seikaly 20-few York - Phoeni^ 8:96 (Starks in Smith P 5, Ceballos 34); HoU' ton - Cleveland 96:93 :rojka Maxwella akunde pred koncertu-eattle - ClipP®1 03:111 (Harper 37); P°r' (and - New JerS®T 22:117 (C.Robinson 301
Na Vzhodu so na vrh .tlanta (27-10), Chicag0 28-11), New York (2'' 1) in Orlando (24-161 a Zahodu pa Seattle 30-8), Houston (30-91 hoenix (27-11) in San mtonio (28-14).
(Vanja Jogan)
Četrtek, 27. januarja 1994
-HAT / S PROGRAMSKIM SPORAZUMOM h
K poravnavi spora naj prispeva vlada
Na strani uslužbencev tudi nadškofje
ta. c,„ j.i	b0 mogoče samo, če bomo prešli od
deklaracij k dejanjem. Morda je to res že kmalu mogoče: predstavniki Agnellijeve družbe Cesare Annibal-di, Paolo Cantarella in Maurizio Ma-gnabosco so med včerajšnjim srečanjem s piemontskimi deželnimi upravitelji priznali, da bi predlog sindikalistov o programskem sporazumu z vlado omogočil ponovno navezavo pogajalskih stikov. Predsednik Confmdustrie Luigi Abete je sicer posvaril, naj nihče »od zunaj« ne moti pogajanj; toda neapeljski, milanski in turinski nadškof so ravno tedaj objavili stališče, da si ne sme pri tako pomembnih odločitvah o politiki zaposlitve nihče dovoliti enostranskih ukrepov. Jasno opozo-"i" 171	v; t, ,rl:	vr-
Dr“ ““‘“‘.uciu.ev s sKieniivpo nr,vf m,ske8a sporazuma o zagonu in ZVt°vnje e^e^tričnih avtomobilov
DripVt°buS0V ter drugih vozil, ki Prihajajo v poštev pri mestnih pot-nistah prevozih, minister za delo Gi-
vhiVZev resn° v Pretres in sicer v ok-
Pnhodnjih treh mesecih.^iugnfje ses anku s sindikalisti poudaril, ua so se stvari obrnile na bolje, kar
čas "k P°meni’ da le že dozorel
m	0 novitev pogajanj med sprti-	enostranskih ukrepov. Jasno opc
Bnrn T ema; generalni tajnik Cgil	rilo Fiatu, torej, ki tudi ni prvo iz
-—- 0 rentm ga je dopolnil, češ, to st cerkvenih dostojanstvenikov.
NA POBUDO GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ
Strokovno potovanje v Francijo
Zelo zanimiv program izobraževalnega izleta v Bordeaux
Davorin Devetak
Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem zoruženju v Trstu orga-Uizua med 28.2 in 4.3.
4 strokovno potovanje v Francijo. Pobu-t fj P1! kateri sodelujejo tudl gostinci SGZ Gori-ca, se uokvirja v dolgo-V^nejši načrt, ki ima za D profesionalno in
Bn=t°VOiStno rast našega n 'Uskega in turistična kadra. Ob nadalje-
nikHvtlk°^ Z vino8rad'
M Kmečke zveze in
ca]u za ažurniranje go-
stincev, ki bo stekel od 7. do 28. marca pri Zavodu za poklicno izobraževanje, je obisk vinorodnih področij Bor-deauxa gotovo najzanimivejša poteza.
Program strokovnega izleta zamejskih gostincev po Franciji obsega: v ponedeljek, 28. februarja, polet z letališča v Benetkah in prihod v Bordeaux skozi Pariz; nadalje 3 dnevi intenzivnih obiskov vinskih kleti, ogledov proizvodnje konjaka ter
pokušnje značilne francoske kuhinje; zanji dan, v petek, 4. marca, turistični ogled Pariza in povratek z letalom v Benetke.
Vsi gostinci in ostali profesionalno zainteresirani za pokušnjo francoskih vin so toplo vabljeni, da se čimprej prijavijo pri organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949), kjer dobijo vse potrebne informacije o potovanju in tudi o gostinskem tečaju SDZPI.
KOMENTAR / NA PRELOMU POLITIČNEGA IN DRUŽBENEGA SISTEMA
Nastaja nova republika ostajajo pa stari problemi
Vozi ki čakajo novo politično garnituro so izredno zahtevni
Prva republika je mrtva, živela druga republika! S tem, ne posebno izvirnim geslom bi lahko označili najnovejša dogajanja na italijanskem političnem prizorišču. Pravim bi, ker resnici na ljubo nisem stoodstotno prepričan, da je te dni dejansko prenehala obstajati neka republika in da se moramo pripraviti na to, da stopimo v drugo. Po pogovorih, ki jih slišim v kavami ali v avtobusu, bi dejal, da se poprečni državljan nikakor ne zaveda, da smo na tako pomembnem razpotju; nekateri nekoliko bolj ozaveščeni inteke-tualci, med njimi npr. Norberto Bobbio, s katerim se v tem pogledu popolnoma strinjam, pa trdijo, da o prestopu v novo republiko ni mogoče govoriti, če se bistveno ne spremeni tudi veljavna ustavna podlaga. Samo dejstvo, da je na primer Krščanska demokracija stopila v prvo republiko s 64 odstotki volilnega konsenza in da ga ima danes le še 11, se mi še ne zdi zadosten razlog za to, da govorimo o prehodu v »drugo« republiko. Skratka, kaže da tudi v tem primeru v Italiji vse preveč poveličujemo nekatere pojave, ki navsezadnje ne vsebujejo nobenega res inovativnega naboja.
Naj bo tako ali drugače, sprejmimo tezo, da se Italija nahaja na prelomnici in da torej kaže podati nekakšen obračun, ali
Euo Fornazarič
/e L-!'estavraciji Volnik v Repnu st;n:,VP°nedeljek lepo uspel golid 1 .dn,žabnj večer, ki se ga je bit res veliko Število pova-sjjj11.. Priredila ga je gostinska
50	Clia Slovenskega deželnega spodarskega združenja, gostila restavracija njenih članov, go-
51	hc,iniev Ivanke in Romana D , arja. Med udeleženci so bili sv .8 elanov sekcije, njihovih
°]cev, sodelavcev in prijateljev,
tudi Številni gostje, med njimi predsednik Združenja Boris Sie-ga, predsednik sorodne italijanske stanovske organizacije, združenja FIPE, Benito Benedetti, predsednik gostinske sekcije go-riskega Slovenskega gospodarskega združenja Avguštin Devetak, predstavniki slovenskih denarnih zavodov oziroma bančne in vseh ostalih sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in
Se bi lahko naštevali. Posebej razveseljiva pa je bila velika udeležba mladih, ki prireditelje navdaja z velikim upanjem v prepotrebno generacijsko prenovo, saj je le-ta bistveni pogoj za ohranitev obrtne in gospodarskih dejavnosti Slovencev v Italiji nasploh.
Na sliki (foto Ferrari/KROMA) utrinek s ponedeljkovega gostinskega večera SDGZ v repenski restavraciji Volnik.
bolje, opraviti »inventar«, da bomo lažje in zavest-neje stopili v novo obdobje. Nobenega dvoma ni, da prevzema nova republika od stare zastrašujoča bremena. Država je zadolžena do vratu, narodno gospodarstvo stagnira, brezposelnost narašča, cela vrsta imenitnih osebnosti se mora zagovarjati pred sodniki in na dan prijahajo vedno nova legla korupcije. Mafija je še vedno živa in se celo širi na nova področja, razkorak med se-
verom in jugom se veča, narodni dohodek se deli tako, da na bogatejše sloje odpada vse večji del pogače, medtem ko se rezine za ostale tanjšajo. Storitve, ki jih država nudi javnosti - od katere sicer zahteva vse večje davčne žrtve - se postopoma slabšajo in zaupanje državljanov v javne inštitucije je tudi zaradi tega prav ob sedanji ločnici padlo na najnižjo raven v vsem povojnem času.
Problemi, s katerimi se bo morala spoprijeti »dru-
ga republika« so torej številni in izredno zahtevni. Italijanski narod si po petdesetih letih stare res zasluži novo republiko, vprašanje pa je, ali bo nova vodilna garnitura, ki stopa v ospredje, znala sprejeti izzive, ki jih postavljajo novi časi, začenši z izzivom nove go-spodarsko-socialne ureditve države. Trenutno se razprave na visoki ravni vse preveč vrtijo le okrog problema novega političnega predstavništva. To pa je le prvi in morda niti ne najvažnejši korak na poti k uresničitvi resnično nove republike.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP desetletne se koristijo s 1. januarjem 1994 in zapadejo 1. januarja 2004, medtem ko se tridesetletne koristijo s 1. novembrom 1993 in zapadejo 1. novembra 2023.
■	Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti -destletne in 9% bruto obresti - tridesetletne.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 7,58% za desetletne obveznice in 8,03% za tridesetletne obveznice, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28.
januarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem -destletne obveznice in s 1. novembrom 1993 - tride-stletne obveznice: ob vplačilu ( 2. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Četrtek, 27. januaija 1994
FRANCIJA / SPODBUJANJE GOSPODARSKE RASTI
V krotkem bo vlada objavila nove ukrepe
Ne glede na domače težave se denar steka v Afriko
PARIZ - Francoska vlada bo objavila nov sveženj gospodarskih ukrepov, da bi spodbudila gospodarska gibanja in zmanjšala visoko stopnjo brezposelnosti v tej državi, je v torek sporočil premier Edouard Balla-dur. »Proučili smo določeno število ukrepov, ki jih bomo v svežnju objavili v soboto,« je povedal neposredno po srečanju s ključnimi ministri, ki so razpravljali o krizi brezposelnosti. Premier je tudi povedal, da Se niso dosegli soglasja o vseh podrobnostih sporazuma.
Vlada se je v torek sestala že tretjič, potem ko je prejšnji teden začela razpravljati o gospodarski rasti, proračunskem primanjkljaju in skladih
zdravstvenega zavarovanja. Sveženj novih gospodarskih ukrepov bo objavila neposredno po sobotnem »seminarju«, ki se ga bodo udeležili vsi vladni ministri. Pred ključnimi predsedniškimi volitvami maja 1995 vlada premiera Balladu-rja, ki je na oblasti že deset mesecev, v letošnjem letu načrtuje 1,4-odsto-tno gospodarsko rast. Številni analitiki pa so prepričani, da je ta Številka preveC optimistična. Tudi Balladur je prejšnji teden priznal, da celo tako visoka rast ne bi zadoščala za resen spopad z brezposelnostjo, ki je dosegla že visoko, 12-odstotno stopnjo. Balladur se je začel previdneje izražati o možnostih za zmanjšanje
brezposelnosti in opozoril, da utegne ta Se vse leto ostati na sedanji ravni. Ministri so sporočili, da bodo omenjeni sveženj gospodarskih ukrepov za oživljanje gospodarstva sprejeli le v primeru, Ce bodo ugotovili, da gospodarska rast, ki se je zaCela lani spomladi, ni dovolj hitra, ter predvsem zato, da bi vnesli vec zaupanja med poslovneže in kupce.
Sicer pa bo Francija v naslednjih treh letih zagotovila 10 milijard frankov (1,7 milijarde dolarjev) dodatnih sredstev v podporo afriškim državam, s katerimi je povezana v prostocarinsko območje in ki so prejšnji mesec devalvirale svoje valute Pomoč tem državam, ki ni vezana na po-
samezne projekte, bo letos znašala kar 5,2 milijarde frankov (875 milijonov dolarjev) v primerjavi z lanskoletnimi 3,4 milijarde frankov (570 milijoni dolarjev}. Francija je tako obljubila 10 milijard frankov (1,7 milijarde dolarjev) novih finančnih sredstev, ki jih bo odobrila v naslednjih treh letih, poleg dodatnih 25 milijard frankov (4,2 milijarde dolarjev) dolgov, ki jih bo tem državam odpisala. Odpis teh dolgov bo Pariz stal 5 milijard frankov (840 milijonov dolarjev) v letu 1994 in 1,5 milijarde frankov (250 milijonov dolarjev) v letu 1995, saj je slo za posojila, ki naj bi jih te države odplačale v dvajsetih letih.
(Reuter)
Pariz: Vlada se opira na nove gospodarske ukrepe
Letna skupščina podpisnic sporazuma Gatt
ŽENEVA - V preteklem letu je obseg svetovne trgovine narasel za manj kot tri odstotke, predlani pa se je povečal za Štiri odstotke, so sporočili predstavniki Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (Gatt) na redni letni skupščini držav podpisnic sporazuma, ki se je začela v torek zvečer. Povečevanje obsega svetovne trgovine ni sledilo napovedim izvedencev Gatta, ki so spomladi leta 1993 predvideli 4, 5-odstotno rast. Svetovna proizvodnja se je lani povečala za nekaj veC kot dva odstotka, je povedal predsednik skupščine, indijski veleposlanik Balknshan Zutshi. Poudaril je, da je ta odstotek veliko nižji od povprečja 80. let. Kljub temu je predsedujoči skupščine naštel vrsto razlogov, ki upravičujejo upanje, da se bodo razmere v letu 1994 popravile, zlasti ker se je gospodarski položaj v nekaterih zahodnoevropskih državah konec lanskega leta izboljšal. V svojem uvodnem nagovoru skupščini se je Zutshi zavzel tudi za vzpostavitev »mehanizma nadzorovanja«, s katerim bi sproti blažili morebitne negativne učinke sprostitve svetovne trgovine v manj razvitih državah. O načelih sprostitve svetovne trgovine so se Članice Gatta dogovorile 15. decembra v Ženevi, potem ko so zaključile dolgotrajna pogajanja urugvajskega kroga.
NEMČIJA / NA NAJBOLJŠI POTI DO GOSPODARSKEGA OKREVANJA
Vsesplošnega razcveta ne bo, zanesljivo pa bo rast
Letno poročilo vlade napoveduje boljše gospodarske rezultate - Brezposelnost se bo še povečala
5-odstotni gospodarski rasti v letu 1994 za celotno Ne® Cijo povsem realistična. 8 recesije bo izšla okrepjj®1 Nemčija,« je izjavil Gun 6 Rexrodt.	(Reuteri
BONN - Nemčija je z novo poslovno miselnostjo po obdobju najhujše povojne gospodarske recesije na najboljši poti gospodarskega okrevanja, je v sredo izjavil minister za gospodarstvo Giinter Rexrodt. Na podlagi rednega letnega vladnega poročila o stanju nemškega gospodarstva za letošnje leto sicer ni napovedal vsesplošnega razcveta, pač pa le zanesljivo gospodarsko rast. Letno poročilo vlade napoveduje celo nekoliko boljše gospodarske rezultate od tistih, ki so jih napovedovali še pred kratkim, in sicer povečanje obsega zunanje trgovine in poslovanja domačih
družb na borzah, oživitev stanovanjske gradnje ter večja vlaganja. Ta oživitev pa še ne bo tolikšna, da bi nemške družbe, ki se vedno odpuščajo delavce, te začele znova zaposlovati. Zato se bo brezposelnost v letošnjem letu povečala za dodatnih 450 tisoč delavcev, ugotavlja poročilo. Gospodarska rast v nekdanji Vzhodni Nemčiji bo šest- do osemodstotna, vendar bo tamkajšnje gospodarstvo kljub temu še vedno potrebovalo pomoč zahodnega dela Nemčije. Poročilo napoveduje tudi vztrajno zmanjševanje inflacije, ki naj bi na območju celotne Nemčije
konec leta 1994 dosegla približno tri odstotke. Giinter Rexrodt je zavrnil očitke opozicije, ki je menila, da poročilo odraža predvolilno mrzlico in skuša preveč ro-
žnato orisati podobo nemškega gospodarstva. Napovedal je, da bo zahodno-nemška gospodarska rast znašala 0, 5 do en odstotek, in menil, da je napoved o 1,
VVIESBADEN - Po neuradnih podatkih, ki jih je včeraj sporočil zvezni statistični urad, se je letna inflacija v nekdanji Zahodni Nemčiji januarja nekoliko upočasnila, na 3, 4 odstotka, potem ko je decembra lani znašala Se 3, 7 odstotka. Mesečna inflacija pa se je precej povečala, za 0, 8 odstotka, verjetno zaradi višjih davkov na bencin, ki so zaceli veljati v začetku leta 1994. Decembra lani je mesečni inflacijski skok znašal le 0, 2 odstotka. Neznatna upočasnitev letne inflacije je po mnenju analiti-
kov posledica ugodnega gospodarskega razvoja, hkrati pa so poudanli, da bo ta upočasnitev dobrodošla tudi Bundesbank, nemški centralni banki. Ulnca Beckmann, analitik pri DB Research12 Frankfurta meni, da je 3,4-odstotna letna inflacija »izvrsten podatek, zlasti ^ luči nedavnih višjih davkov na bencin«. Ulrich Hombrecher, analitik Vrj. West LB, pa je dodal: »Zdaj se boj pr° inflaciji razvija v pravo smer, kar bo za Bundesbank nedvomno razveseljiv® novica.«	(Reuter)
RUSIJA / POLJEDELJSTVO
KITAJSKA / TUJA VLAGANJA
Kljub ugodnim klimalskim razmeram bo letos žita manj
Obdelovalne površine, na katerih pridelujejo žitarice, skrčene
MOSKVA - Obdelovalne površine, na katerih v Rusiji pridelujejo žitarice, se bodo v letošnjem letu skrčile za deset odstotkov, tako da pridelek kljub ugodnim podnebnim razmeram ne bo presegel 89 milijonov ton. To je deset odstotkov manj kot lani, je napovedal ruski minister za kmetijstvo, Cigar izjavo je v sredo objavila agencija Interfax. Zaradi dobre letine je Rusija lani uvozila le enajst milijonov ton žitaric, kar je najnižja številka v zadnjih letih. Pridelek sladkorne pese bo tolikšen, kot je bil leta 1993, približno 25, 5 milijona ton. Pridelek sončničnih semen pa naj bi se letos nekoliko zmanjšal in naj bi v primerjavi z lanskoletnimi tremi milijoni znašal le 2, 8 milijona ton, je Se napovedal kmetijski minister. (AFP)
Napovedali večji nadzor nad mešanimi podjetji
Številni tujci ne spoštujejo svojih obveznosti -Obseg nezakonitega poslovanja se je močno povečal
PEKING - Tujci bodo še naprej vlagali na Kitajskem, čeprav bo ritem tujih vlaganj v letu 1994 nekoliko upočasnjen, vlada pa bo zaostrila nadzor nad mešanimi podjetji, piše China Daily. Število tujih vlaganj se bo zmanjšalo predvsem zato, ker se položaj na trgu nepremičnin umirja po lanskoletni »eksploziji«, ki je vsrkala veliko tujega kapitala, je v nedeljo zapisal omenjeni dnevnik. V letu 1993 so pogodbene vsote tujih vlaganj presegle sto milijard dolarjev, realiziranih projektov pa je bilo za 20 milijard, kar je veC kot stoodstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Tuji kapital je lani zavzel kar 20-odstotni delež
v skupni vsoti gotovinskih vlaganj na Kitajskem. Vlada je prepričana, da bo velikanski kitajski trg še naprej privlačen za tuje vlagatelje, tudi Ce bo gospodarska rast zdrsnila s 13 na devet odstotkov. Vlada upa, da bodo tujci vlagali tudi v številne projekte v manj razvitih predelih v notranjosti. Tuje vlagatelje naj bi spodbudile bančne in proračunske reforme, ki bodo stopile v veljavo leta 1994, menijo nekateri analitiki, ki jih navaja omenjeni dnevnik. Vlada se je odločila, da bo okrepila svoj nadzor nad mešanimi podjetji, saj jih mnogo ne spoštuje svojih obveznosti, navaja China Daily. Obseg nezakonitega poslovanja teh podje-
tij se je močno p°veCa ’ je razkrila nedavna ur,^ dna revizija, ki s° L opravili v 14 kitajs® provincah. Veliko n® nih podjetij ne zagot vlja obljubljenih inyeS . cijskih sredstev; ne vlaga v opremo, ki najnovejša ali je celo z
so o
,blasti
revi-
ren
»Ukrepat1 je v easo-Xu Yudi.
Iržavne re; 3; ki je tudi
zn no1-1''; lovanja ® o me-
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Četrtek, 27..januarja 1994
						
—	 26. januar 1994						
	Nemška marka (teCai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100ITL)	
		nakupni	orodajni	nakupni	orodajni	nakupni	prodajni
* banko Ljubljana	77,40	77,80	10,90	11,02	7,81	7,95
01 ilsa Ljubljana*	77,40	77,60	10,95	11,00	7,85	7,95
Grosuplje	77,55	77,70	10,97	11,07	7,85	7,98
						
9nd Ljubljana	77,10	77,70	10,70	11,05	7,70	7,99
“IC Sežana	-	-	-	-	-	-
anka Vlpa Nova Gorica	-	-	-	-	-	-
						
vome 2 us* Greditanstalt Nova banka U	77,53, 77,48	77,71 77,88	10,97 10,95	11,01 11,10	7,83 7,90	7,97 8,00
						
caffe Domžale*	77,50	77,80	10,98	11,10	7,88	8,00
pmona Globtour U	77,30	77,68	10,92	11,12	7,80	7,92
Bros Ljubljana*	77,50	77,65	10,95	11,00	7,85	7,95
tros Kranj*	77,50	77,65	10,95	11,00	7,85	7,95
						
F|radas Idrija	77,50	78,00	10,90	11,10	7,80	7,95
—-						
Hida Hipotekama banka Brežice*	77,60 77,25	77,65 77,80	10,98 10,94	11,02 11,05	7,91 7,84	7,96 7,98
•						
frknl wr)6‘	77,31	77,68	10,88	11,03	7,85	7,99
ka Ljubljana <WTC)	77,59	77,60	10,98	10,99	7,93	7,95
a Slovenj Gradec	77,35	77,65	10,91	10,96	7,80	7,92
Hirika Postojna	77,30	77,64	10,85	10,97	7,84	7,94
lirika Sežana Minka Jesenice	77,45	77,59	10,90	11,00	7,89	7,92
	77,41	77,74	10,93	11,01	7,82	7,92
invest Škofja Loka		-	-	-	-	-
aldesign Nova Gorica	77,30	77,60	10,92	11,08	7,85	7,93
						
Klub Slovenijalesu Kompas Hertz Celje*	77,50 77,40	77,70 77,70	1096 10,96	11,02 11,02	7,88 7,83	7,95 7,93
Kompas Hertz Velenje*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Hertz Idrija*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Hertz Tolmin*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Hertz Bled*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Hertz Nova Gorica*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Hertz Maribor*	77,40	77,70	10,96	11,02	7,83	7,93
Kompas Holidays	77,50	77,70	10,95	11,00	7,85	7,99
Komercialna banka Triglav Kreditna banka MB d.d.*	77,38 76,90	78,38 77,75	10.93 10.94	11,08 11,06	7,83 7,75	7,98 8,00
LB d.d. Ljubljana	77,52	77,92	10,97	11,08	7,85	8,00
LB splošna banka Celje	76,70	77,85	10,90	11,00	7,70	7,95
LB splošna banka Koper* LB komercialna banka NG B Dolenjska banka NM	76,33 77,00	78,08 77,99	10,79 10,76	11,01 11,38	7.67 7.68	7,87 7,96
LB banka Zasavje, Trbovlje	77,00	77,70	10,95	11,05	7,65	7,99
						
Ljudska banka d.d. U	77,50	77,70	10,97	11,07	7,80	7,95
ubertas Koper*	77,30	77,67	10,90	11,03	7,83	7,94
l						
Ma Vir Media*N°Va G°riCa' šemPefer	77,40 1 77,30 77,55	77,70 77,60 77,70	10,90 10,92 10,98	11,08 11,00 11,00	7,80 7,88 7,92	7,99 7,94 7,99
Mdneta Ljubljana	77,56	77,60	10,97	11,00	7,91	7,95
——»»»							
Nlprom Ljubljana	77,53	77,65	10,97	11,00	7,93	7,97
						
Ffelrol Ljubljana	77,55	77,60	10,97	11,00	7,85	7,93
poštna banka Slovenile*	76,23	77,62	10,65	10,99	7,64	7,90
p!'mhar° Uubijana*	77,55	77,65	10,95	10,99	7,55	7,65
P obanka Maribor	77,30	77,80	10,93	11,05	7,83	7,98
Pn M°kan‘	77,20	77,63	10,84	10,97	7,87	7,95
„!90l Ilirska Bistrica*	77,10	77,50	10,84	10,97	7,83	7,91
Pl9al Kobarid*	77,20	77,55	10,84	10,97	7,83	7,91
						
^blikum Ljubljana	77,57	77,58	10,97	10,99	7,90	7,93
Pub kum Celje Publikum Krško	77,37	77,60	10,95	10,99	7,72	7,90
	77,20	77,70	10,80	11,00	7,73	7,90
Publikum Maribor	77,20	77,49	10,95	10,99	7,75	7,95
Publikum Mozirje	77,20	77,68	10,91	11,04	7,80	7,91
Publikum Novo mesto	77,30	77,70	10,85	11,00	7,75	7,90
Publikum Tolmin	77,31	77,59	10,91	10,99	7,82	7,91
p2um Sevnica	77,35	77,72	10,95	11,04	7,82	7,92
Publikum Šentilj	76,12	77,62	10,65	11,06	7,75	7,95
>SS^p,lce"|u	77,35	77,64	10,93	10,99	7,74	7,90
	77,45	77,69	10,93	10,99	7,82	7,89
Publikum Žalec	77,40	77,69	10,94	10,99	7,73	7,88
B						
Hoja Ljubljana	77,40	77,65	10,95	11,05	7,80	7,99
						
oKBd.d. **	76,95	77,15	10,94	10,97	7,91	7,93
?v- Hran. in posojil. Kranj	77,45	77,60	10,95	11,02	7,87	7,95
olnvest. banka U*	77,40	77,80	10,90	11,00	7,90	7,96
»ovenijaturist Ljubljana*	77,50	77,75	10,93	11,05	7,75	7,93
ovenijaturist Maribor*	77,40	77,45	10,95	10,98	7,50	7,85
ovtinljaturlst Jesenice	77,43	77,75	10,93	10,99	7,80	7,90
“halaby Koper	77,32	77,62	10,86	10,95	7,86	7,92
^celjubjana	77,40	77,65	10,94	11,04	7,85	7,99
SZKB d'd. Ljubljana	77,48	77,64	10,93	11,02	7,88	7,99
						
'entours Domžale	77,40	77,80	10,95	11,08	7,80	7,95
Warus Postojna	77,10	77,73	10,86	10,99	7,80	7,91
0n Ljubljana	77,40	77,75	10,94	11,05	7,80	8,00
						
uPirno Ljubljana	77,53	77,57	10,97	11,00	7,90	7,97
UBK Ljubljana	77,20	77,70	10,95	11,04	7,85	7,94
Fecaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * "						
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 019 z dne 26. 1.1994 - Tečaji veljajo od 27. 1.1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,3636	95,6506	95,9376
Avstrija	040	šiling	100	1093,8025	1097,0938	1100,3851
Belgija	056	frank	100	371,7667	372,8856	374,0041
Kanada	124	dolar	1	102,2835	102,5913	102,8991
Danska	208	krona	100	1978,3171	1984,2699	1990,2227
Finska	246	marka	100	2395,0477	2402,2545	2409,4613
Francija	250	frank	100	2264,3388	2271,1523	2277,9658
Nemčija	280	marka	100	7688,7567	7711,8924	7735,0291
Grčija	300	drahma	100	—	53,7519	53,9132
Irska	372	funt	1	—	193,6456	194,2265
Italija	380	lira	100	7,9117	7,9355	7,9593
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	121,7131	122,0793	122,4455
Nizozemska	528	gulden	100	6864,8295	6885,4860	6905,1425
Norveška	578	krona	100	1789,7888	1795,1743	1800,5598
Portugalska	620	escudo	100	76,5800	76,8104	77,0408
Švedska	752	krona	100	1686,5288	1691,6036	1696,6784
Švica	756	frank	100	9139,0869	9166,5867	9194,0865
Velika Britanija	826	funt šterling	1	201,0764	201,6814	202,2864
ZDA	840	dolar	1	134,3995	134,8039	135,2083
Evropska unija Španija	955 995	ECU peseta	1 100	149,5693 94,9100	150,0194 95,1956	150,4695 95,4812
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	______________________________________________
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26. JANUARJA 1994_______________________________________________
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 27. JANUARJA 1994:
103
101,1957%	101,3512%	101,2734%
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
1,300,000
130,000
(A)
tolarski
del
758,968
75,897
(B)
devizni
del
760,134
76,013
skupaj
1,519,101
151,910
			
25. JANUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,25
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
Italija	Tržaška kreditna banka	12,90	13,00
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. januarja 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vlml. Pri kor :u deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnlh [ Doseber	1108,6458 2298,0165 7792,0000 8,0195 203,9011 136,6093 Doslih Je možno odsl i doaovor.	1110,7800 2302,4404 7807,0000 8,0350 204,2936 136,8723 topanje glede na
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	77,75 77,80 panje.	77,95 77,92
26. JANUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1670,00	1720,00
nemška marka	964,00	984,00
francoski frank	282,00	290,00
holandski gulden	855,00	880,00
belgijski frank	46,25	47,60
funt šterling	2502,00	2577,00
irski šterling	2400,00	2474,00
danska krona	246,50	254,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1273,00	1310,00
japonski jen	15,15	15,60
švicarski frank	1139,00	1173,00
avstrijski šiling	136,20	140,30
norveška krona	222,80	229,00
švedska krona	209,00	215,.00
portugalski escudo	9,50	9,80
španska pezeta	11,70	12,10
avstralski dolar	1185,00	1222,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,00
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
		
		
26. JANUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1672,00	1718,00
nemška marka	964,00	982,00
francoski frank	281,00	291,00
holandski gulden	855,00	875,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2500,00	2565,00
irski šterling	2400,00	2470,00
danska krona	246,00	253,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1275,00	1310,00
švicarski frank	1145,00	1168,00
avstrijski šiling	136,20	140,20
slovenski tolar	12,60	13,00
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velia dne 27. januarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Greditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. UT in CHF so de nutno veljavni teCajnld Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezi objavljenem tečaju In v skladu s tekstom,	DEM DEM DEM DEM >ločenl na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc jemo kupov dopolnjuje	77,75 77,70 77,72 77,80 )dlagl srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n, Pri večjih pril nti in prodajati KDgoje nakupa	77,95 77,90 77,95 78,00 3čajev po tre-tzmerje Banke čaji veljajo za vih In nakupih tujo Oaluto po II prodaje.
			
26. JANUAR 1994	v LIRAH	|		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1699;070	—
ECU	—	1891,910	—
nemška marka	—	972,400	—
francoski frank .	—	286,400	—
funt šterling	—	2541,470	—
holandski gulden	—	868,160	—
belgijski frank	—	47,010	—
španska pezeta	—	12,002	—
danska krona	—	250,140	—
irski funt	—	2441,730	—
grška drahma	—	6,776	—
portugalski escudo	—	9,690	—
kanadski dolor	—	1293,050	
japonski jen	—	15,380	—
švicarski frank	—	1155,830	—
avstrijski šiling	—	138,320	—
norveška krona	—	226,330	—
švedska krona	—	213,260	—
finska marka	—	302,860	—
avstralski dolar	—	1205,490	—
MENJALNICA HIDA 061/ H33-333
			
21. JANUAR 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.737	-
francoski frank		29.387	-
nizozemski gulden	-	89.217	-
belgijski frank	-	4.797	-
španska peseta	-	1.215	-
danska krona	-	25.709	-
kanadski dolar	-	1.323	-
japonski jen	-	1.578	-
švicarski frank		119.380	
avstrijski šiling	-	14.208	-
italijanska lira	-	1.019	
švedska krona		21.560	
		
26. JANUAR 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,0000	12,6000
kanadski doldr	9,2000	9,6000
funt šterling	18,1000	18,8000
švicarski frank	820,5000	850,5000
belgijski Irank	33,1500	34,4500
francoski frank	203,0000	211,0000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	689,0000	715,0000
italijanska lira	0,7030	0,7430
danska krona	177,0000	184,0000
norveška krona	159,5000	166,5000
Švedska krona	149,0000	156,0000
finska marka	213,0000	223,0000
portugalski escudo	6,8500	7,2500
Španska peseta japonski jen	8,4500 10,8000	8,9500 11,2000
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0600
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO

30
Četrtek, 27. januarja 1994
TAJSKA
IZLET ZA KONEC TEDNA
Oaza gostoljubja v Indokini (i2>
Prestolnica Ayuthoyo je danes zaspan kraj
Drugo pomembno obdobje za Siamce je kraljestvo Ayutthaya, ki je trajalo dobrih 400 let. V tem obdobju je Tajska dosegla svoj najveCji obseg. London je bil v primerjavi z Ayutthayo -glavnim mestom v Času njenega največjega razcveta - bolj vas kakor mesto.
Prestolnica je stala na sotočju veCih rek. S pomočjo kanalov so dosegli, da je bila z vseh strani obdana z vodo. Vodni kanali so predstavljali tudi glavne poti v mestu. Z milijonom prebivalcev je bilo to največje mesto Azije. Dežela je imela številne stike z zunanjim svetom. V 16. stoletju so prebivalci trgovali s Portugalci, Angleži, Francozi, Nizozemci in Kitajci. Prišli pa so tudi misijonarji. V nasprotju s kra-
ljem Ramo Khamhen-gom so bili kralji Ayutthaye nedostopni. Stražili so jih najeti stražarji: portugalski mušketirji, Perzijci, Japonci in drugi. Imeli so se za enakovredne drugim božanskim kraljem, kot sta bila Jakob I. in Ludvik XIV., s katerima so si izmenjevali darila in veleposlanike. Zvezda Ayutthaye je zašla leta 1767. Tega leta je Burmancem, večnim tajskim nasprotnikom, uspelo zavzeti mesto. Bilo je do tal porušeno in je opustelo za dolga desetletja. Danes je Ayutthaya uspavano, razpotegnjeno mestece, posejano z razvalinami iz slavne preteklosti. Bur-manci in zob Časa so svoje delo temeljito opravili. V gradbenem in umetnostnem slogu je Čutiti moCan khmerski
vpliv. V nekaterih predelih severa in vzhoda dežele je mogoCe najti prave khmerske templje in palače iz Časov pred tajsko državnostjo. Eden takšnih primerov je v antičnem mestecu Phimai, kjer na polovici kvadratnega kilometra stoji kompleks stavb in templjev iz 11. stoletja. Tempelj je delo istih umetnikov kot Angkor Wat v Kampučiji, na katerega tudi spominja.
Že v obdobju Ayu-thaye so se zahodnjaki Tajcem nekako zamerili. Kraljestvo Siam je bilo zanje zaprto praktično celih 150 let. To je bil čas, ko se je prestolnica preselila v Bangkok. Vnovično previdno odpiranje zahodu je bilo občutiti šele konec 19. stoletja. Janez Jaklič (Se nadaljuje)
Antični Phimai - tempelj je delo istih umetnikov kot Angkor Wat v Kampučiji
Nekoč mesto, danes pa najlepša vas na svetu <d
Nekdanje bogastvo Goč je vidno na vsakem koraku
Pri nas ni veliko krajev, ki bi se lahko ponašali s tako bogato kulturno dediščino in zanimivo zgodovino kot Goče v Vipavskih brdih nad Vipavsko dolino. Strnjene hiše v vasi so zrasle na odprtem hribovskem slemenu z obsežnim razgledom in zdi se, da že sama lega Goč govori o posebnem položaju te nenavadno zanimive vasi.
Goce so znane po kleteh in po dobrem vinu. Seveda ne gre za navadne kleti in tudi ne za vsakdanje vino. Danes imajo Go-Ce sicer bolj običajne vrste vina, včasih pa so slovele po pikolitu. S tem sladkim vinom si je Vipava od Habsburžanov odkupila tržne pravice, nekatere vrste, na primer zelen, pa so izvažali celo na Dunaj. Zato so bile Goče bogate, svoj višek pa so doživele na prelomu 18. in 19. stoletja. Čeprav so se časi od takrat že močno spremenili, je še danes vidno nekdanje bogastvo. Sprehod skozi vas je sprehod skozi Cas; arhitektura, cerkev, »pili« in druge posebnosti že bežnemu pogledu povedo, da Goče niso navadna vas.
Ustno izročilo pravi, da so bile GoCe nekoč mesto. Hiše v starem jedru naselja ob cerkvi sv. Andreja iz 17. stoletja so zidane tako na gosto, da so nekatere ulice med njimi široke le meter. Kdor si je tu sezidal hišo, je bil oproščen vojaščine, nekdaj pa je ta pravica veljala za prebivalce mestnih jeder. Med ogledom Goe najbolj preseneti prav ta del vasi, saj se cerkev kar naenkrat dvigne iznad hiš, ki jo strnjeno obdajajo. V cerkvi
so freske, ki jih je narisal Mihael Lichtenreit, oltar pa je narejen iz osmih vrst marmorja. Da Goče včasih zares niso skoparile z denarjem, pove podatek o številu zvonov. Kar osem jih je bilo skupaj z zvonom cerkvice na pokopališču in s tremi zvonovi cerkve Marije Snežne, ki stoji pod bližnjo vzpetino Obelunec. Toda prva svetovna vojna je zvonove pretopila, tako da je za njimi ostal le spomin. Z zvonovi na Gočah je povezano tudi ime Ivana Mercine (1851-1940). Zvonoslovec in skladatelj se je poleg tega, kako se pritrjuje in upravlja z zvonovi, ukvarjal tudi z glasbeno platjo zvonov. Ti lahko postanejo celo instrument za nenavadno ljudsko glasbo, pritrkavanje. Pred leti je pri nas izšla tudi plošCa z ritmičnimi vzorci različnih slovenskih pritrkovalcev.
Dario Cortese
(Se nadaljuje)
Širšo ulico v Gočah
Pogled na Goče (Obe fotografiji: Dario Cortese)
K I ■ J
Plečnik
Če ne privzamemo, da je Plečnik dosledno spoštoval in upošteval zapovedi Svetega pisma, si nikdar ne bomo predstavljali, kaj šele razumeli njegovega življenja.
V šoli je Plečnik je zahteval red in snago in disciplino. Ko smo neki ponedeljek prišli v risal-nico, so bile vse naše mize pospravljene, kamni, na katerih smo brusili svinčnike, zbrušeni. To je storil Plečnik v nedeljo popoldne! Lahko si je predstavljati, kako smo odtlej pospravljali mize!
Kako je bil Plečnik napravljen, sem že povedal, tudi, kako je to opazoval na drugih. Ne gi-zdalinstvo, neka specifična dostojnost mu je bila merilo. »Vi ne veste, ka-
ko lepo so oblečene Istri-janke, kako njihova obleka harmonira s tožno pokrajino.« Sam se je ukvarjal s peCo in obleko sploh.
Ce je lepoto občutil, je bilo zanj tisto lepo, in ni dosti premišljeval. »Kaj pomaga vse znanje in izvedenost v teh stvareh, Ce pa ne ve, kaj je lepo!« Jasno je povedal, da je Cut za lepoto poseben Cut, ne skupek, sodelovanje človekovih Čutil. Da je oseben in spremenljiv, kot se spreminja človek. Značilen primer je moda, s katero se nasilno spreminja Cut za lepoto.
»Umetnika nosi in mora nositi narod! Mi smo majhen narod!« Zato so ga napake naroda bolele, a rekel je: »Saj


Skica zapornic na Ljubljanici
res pije! Toda moj brat Andrej, ki ni ne pil ne kadil, je na podlagi statistike trdil, da drugi pijejo še mnogo več. Pijani so naši ljudje, ker niso vina vajeni. Stari župan Tavčar je rekel, da če ga udariš s praznim fra-kljem po rit‘, že bo pijan!« Grajal pa je PleCnik grde razvade. Tako je rekel o znanem pisatelju, da ni znal v gostilni sedeti drugače kot pri litru
vina. DomaCe razprtije, zlasti blatenje narodovih voditeljev, je obsojal: »To jemlje narodu zaupanje vase in v svoje može, kvari nujno potrebno samozavest, ruši temelje njegove morale.« Za svoj slovenski narod je rekel: »Mnogo sem storil zanj, pa ne z jezikom!«
PleCnik nam ni vsega samo povedal, ampak tudi pokazal! Kako naj
rišemo, s kakšnimi svinčniki, kakšno je priročno merilo, kako in zakaj se napne papir, kako se preizkusi CopiC, da ne kupimo mačka v Žaklju! Pokazal je tudi, kako se kaj poenostavi in tudi pogoljufa. Dejal je: »Mit vi el Radieren und Mes-ser wird Zeichnung im-mer besser!« In tolažil: »Ni za pomagat, bova pa še enkrat začela!«
(Se nadaljuje)
Danes goduje
Janez Krizostom, cerkveni učitelj
Janez Krizostom je bil doma v Antiohiji, ene111 ijpomembnejših mest v starem Sredozemlju, pr® olnici Sirije in sedežu druge največje krščansk šoke Sole.
Rodil se je med leti 346 in 354. Ovdovela in® 1 i je dala v šolo najuglednejšemu filozofu v mestu, brala pa mu je tudi najboljšega učitelja govorni i. Slednji je hil pogan in prav to je Janeza pripr® lo do tega, da si je za vzgojitelja izbral škofa M tija. Ta ga je leta 381 posvetil v diakona, Me e' ev naslednik pa mu je nekaj let kasneje, tedaj ž® ašniku, izročil službo govornika v stolnici, s k ra si je prislužil novo ime Krizostom (Zlatoust )■ DStal je prvak med cerkvenimi govorniki na zhodu.
Leta 397 ga je bizantinski dvor pripravil do tega, i je sprejel položaj cerkvenega patriarha. Takojse lotil verske prenove, pri tem pa si je nakopal n® alo sovražnikov - odstavljenih klerikov i :ofov. Ti so pod vodstvom aleksandrijskega p® iarha Teofila, ki se je bal »tekmeca«, spletkari i i dvora in na svojo stran pridobili cesarico in c® irja. Leta 403 so Krizostoma odstavili, leto K Leje pa izgnali v Armenijo. Izmučeni begunec J rl leta 407 v kraju Komane.
38 Častno pokopati v Carigradu.
'apež Pij X. ga je določil za zavetnika cerkveni Ornikov.	(Vir: Leto svetnikov)
MORDA NISTE VEDELI, A VAS ZANIMA
Zaton pohorskih steklarn
^obdobju po letu 1880 so pohorske steklarne druga za drugo ugašale talilne peči - Steklobrusci in steklorezci so bili plačani po lepoti stekla
». razen za k
Uporabnega lese
1 Jn es izkorist
Li ^ez ustan Klarnn v____
bilo 60 kosov brezhibno izdelanega stekla, je mojster dobil 23 krajcarjev. Steklobrusci in steklorezi so bili plačani po lepoti in zahtevnosti izdelave izdelka.
Steklarna pa je poskrbela tudi zazdravstvo. Ob bolezni so bili steklarji zavarovani pri okrajni bolniški blagajni v Slovenskih Konjicah, za poškodbe in nesreče pa pri Delavskem zavarovalnem zavodu v Gradcu.
Oplotniška steklarna je bila na vrhuncu svoje dejavnosti v letih 1873 do 1880. Pohorske steklarne si v tem času prizadevajo izdelati čim več brušenega stekla. V Oplotnico uvažajo velike količine kremenjaka iz Saksonskega in tako imenovani »dunajski pesek« ter poseben pesek za brušenje stekla.
Sčasoma postanejo
izdatki večji od dohodkov. Od leta 1880 promet v steklarni močno pade. Steklarna ima mnogo dolžnikov, tako da 1880 prepovejo izvoz v Carigrad. Zaprtju steklarne botruje tudi pomanjkanje lesenih odpadkov.
Franc Minarik
Da vedenje o pohorskih glažutah ni potonilo v zeleno tišino pohorskih gozdov je poskrbel Franc Minarik, avtor raziskovalnega dela z naslovom Pohorske steklarne.
Franc Minarik se 9. junija 1887 rodi očetu Jože-fu, ravnatelju glažute Smolnik. Prva otroška leta preživi na glažuti, do leta 1903 pa v Rušah. Ze v rani mladosti vzljubi steklarno in vse, kar je z njo povezano. Spozna se z delom steklarskih mojstrov in obrtnikov ter občuduje njihovo delo. Ob
pisanju knjige Pohorske steklarne prepešači pohorske gozdove ter iz sestave zemlje in najdenih črepinj ugotavlja položaj in delo glažut.
Oče Franca Minarika, Jožef, je bil rojen leta 1846 v VlaSimu blizu Prage. Med šolanjem se je seznanil z izdelovanjem vseh vrst stekla od navadno prozornega do plemenitejšega, obarvanega. Naučil se je graditi plinske peči za talilnike. Konec leta 1875 je prišel v RuSe kot ravnatelj Ruške steklarne in nadaljeval strokovno delo Viva-tovih.
Minarik je lastniku steklarne grofu Janezu Za-beu predložil posebne predpise za delo v steklarni. Tovarniški red je tiskal tiskarnar E. Jansc-hitz v Mariboru. Med prvimi ukrepi nove uprave je bil tudi cenik, ki je bil
tiskan leta 1876. Cenik je zanimiv zato, ker je edini, ki je ohranjen iz pohorskih steklarn, v njem so tudi slike različnih steklarskih izdelkov. Istega leta je Minarik prevzel ne le tehnično, temveč tudi administrativno upravljanje tovarne. Minarik je prišel v Ruše iz moderne in napredno urejene steklarne Stolzle. Razumljivo je, da je želel tudi v Ruše vpeljati plinske peči. To mu je leta 1880 tudi uspelo. Zal pa so 7. maja 1892 žareče talilne peči ruške steklarne za vselej ugasnile. Minarik se je z družino preselil v Ruše. Svoj poklic je opravljal še naprej. Prezidal je steklarno v Zolkievvu ter v Osredku na Hrvaškem. Pred smrtjo leta 1912 je vodil steklarno v Hol-zmindenu v Nemčiji.
(Konec) Metja Stritmar
LABIRINT ZNANJA
Alenka in Tomaž sta imela probleme z BMW-ji Tokratni torkov Labirint znanja je bil uspešen za veliko izžrebancev. Alenko in Tomaža so »osusili« za mastno število tolarjev. Pravilni odgovori so leteli iz Sevnice, Rateč, Kočevja v Ljubljano kot po maslu. Labirintovca sta bila Cisto »paf«. Pa saj je prav tako.
Na koncu oddaje pa sta se morala brhka voditelja malo posipati s pepelom in se opravičiti »fantu od sestre od izži-cban-ke iz prejšnje oddaje«, ker sta ga okrcala, da je napačno pri-Sepetoval v zvezi z avtomobili BMW iz serije 5. No, izkazalo se je, da je fant povedal znamko avtomobila Cisto pravilno, le da smo iz »Republike« poslali Alenki in Tomažu nepopoln odgovor in potem sta onadva izpadla butca. Vidite, kako Življenje ni pravično!
Nagrajenci: Boris Tomazin - 10.000 SIT, Igor Adamič -
5.000	SIT, Mateja Tomaževic - 4.000 SIT, Mateja Zakrajšek -
3.000	SIT, Marko PoZin - 2.000 SIT, Miran Hočevar -1.000 SIT
LABIRINT
Ime in priimek:-
Telefonska številkau Naslov:____________
Glasbena željan
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop


m
to
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Po pretresanju možnosti za izpeljavo svoje zamisli boste izbrali najbolj zapleteno. Ko se boste lotili uresničevanja, se boste pričeli zapletati se dodatno.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Na delovnem mestu vam trenutna šibkost ne bo povzročala težav. Nasprotno, dosegli boste spremembo, ki jo že dolgo časa zaman skušate uveljaviti.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Spoznavate, da je koren vašega interesa v osebi, ki vas uvaja v novi svet. Sprva bo vaše zanimanje iskreno, potem pa boste začutili hladen odpor.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Krivdo za svojo napako boste skušali podtakniti domnevnim krivcem, a vam ne bo uspelo. Pričnite raje razmišljati o koristnih spremembah v svojem življenju.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Res je, tudi spopadanje z lastnimi težavami v vaših mejah ni mačji ka-Selj, je pa za razliko od iskanja zunanjih krivcev vsaj plodno in streznjujoce.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Z dandašnjim dnem bosta s partnerjem zaplula v obdobje iskrenih pogovorov ter treznih, samokritičnih ocen, pa tudi sanjarjenj o lepši prihodnosti.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Spoznali boste, da bi preostanek energije pokurili Se preden bi se vam pričela obnavljati. Izognili se boste bolniški postelji in rešili svoje vizije.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ko se bodo pričeli kazati prvo vzpodbudni rezultati vaSega novega pristopa, boste v sebi prepoznali sposobnega organizatorja in vizionionarja.
STRELEC 23.11.-21.12.: Po prvih uspehih se boste prevzeli, zato boste delih nasvete tudi tistim, ki vas po njih sploh ne bodo spraševali' A ker boste dobrohotni, zamere ne bo.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste, da ste malce nestrpni: radi bi vse naenkrat. Skušajte se vživeti v cilj in ga v mislih zaužiti v vsem njegovem bogastvu. Je res tako lepo?
VODNAR 21.1.-19.2.: Po nekem času omahovanja med vizijama duhovnega in materialnega bogastva boste dojeli, da obojega ne boste mogel imeti. Eno od vizij bo treba oklestiti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Tega dolgočasnega dne boste ugotovili, da vam sploh ni dolgčas, ampak da vas bremenijo zoprne misli, ki jih žehte na vsak način pozabiti.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. ime turškega državnika Atatuerka, 6. rimski bog Sonca, 9. ime slovenskega pisatelja Rebule, 10. germanski bogovi, 11. grmičaste rastline z igličastimi listi in rdečkastimi cveti, 12. postava, 13. uradni spis, 14. nekdanja ameriška teniška igralka (Chris), 15. avtomobilska oznaka italijanskega Viterba, 16. edina hči, 17. glavno mesto Velike Britanije, 19. reka, ki teče skozi Firence, 20. angleška dolžinska mera, 24. ime libijskega voditelja Gadafija, 26. slovenska alpska smučarka (Andreja), 29. mesto in reka v Kazahstanu, 30. izbrana družba, 31. žitarica, 32. ime slovenske pesnice Novy, 33. rusko letovišče ob Črnem morju, 34. ljudstvo v Gani, Ewe, 35. prebivalec Loža, 36. ime češkega verskega reformatorja Husa, 37. prevara.
Navpično:
1. vojaška obmejna postojanka, 2. volivec, 3. prometni objekt, 4. otok grške mitološke čarovnice Kirke, 5. avtomobilska oznaka avstrijskega Lienza, 6. tkanina s svileno, leskotno površino, 7. planota v osrednjem delu ZDA, 8. spisek, seznam, 12. prostor za svinje, 14. ime slovenskega arhitekta Mihevca, 16. prebivalci svetopisemske dežele Edom, 18. kratica za neznanca, 21. kemijski znak za americij, 22. prebivalec Rečice, 23. familija, 25. nadležna žuželka, ki boleče piči, 26. vladar Mirmidonov in Ahilov oče v grški mitologiji, 27. plod oljke, 28. Egidij, lij, 31. vrtnica, 33. brezalkoholna pijača, 35. kemijski znak za lutecij.
	1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	11				•	12				
	13			•	14					
	15		•	16						
	17		18							
	19				•	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				
	34				35					
	36				37					
										
europr ‘uef ‘uezoj ‘oaj ‘pog ‘ijrj ‘zn ‘bjtjo ‘n^ ‘5jsrj -oj ‘raureopM ‘piel ‘omy ‘uopuoj ‘rojuipa ‘jy\ Jjoaj ‘pps ‘snjs ‘nsai ‘izv ‘zf°IV ‘I°S ‘lumajj :ouAeiopo/\
A3JIS3H
ŠAH
a b c d e f g h
Alatorcev - Cehover / SZ 1936
Prosti beli kmet na kraljevem krilu in prednost kvalitete obetata belemu ugodnejši razplet v končnici. Toda na potezi je črni, ki išče svojo priložnost na daminem krilu. Kdo bo v akciji hitrejši?
Razplet partije se je končal v korist črnega!
Rešitev naloge
Cmi ne sme oklevati z akcijo, zato takoj poseže po edinem orožju-žrtvi lovca in napredovanju kmetov. l...Lb3:!!2. ab3 a3 3.Kf4 Bela trdnjava mora ostati na tretji vrsti, medtem pa mora beli kralj omogočiti napredovanje g kmetu. 3...a2 4.Tdl c4! 5.g5 Dirka se pričenja! 5...cb3 6.g6 b2 7.g7 alD 8.Tal:/8.g8D Ddl:/ 8...balD 9.g8DDd4+ in črni zmaga!
a b c d e f g h
Martens - Grabczevvski /Goteborg 1968
V materialno izenačeni končnici ima beli aktivnejšo postavo figur, saj je črni kralj na robu.šahovnice, črna trdnjava pa mora braniti f kmeta. Beli, ki je na potezi, je uspel v nadaljevanju uveljaviti pozicijsko prednost in zmagati. Bo tudi vam uspelo?
Rešitev naloge
K uspešnemu razpletu v korist belega vodi poteza l.Tf7:! Žrtev trdnjave, da se v dir za novo damo spustita bela kmeta. Nadaljevanje l.Tb7 Kh7 2.Tb4: Tc8 tudi daje belemu možnosti za zmago.
l...Tf7: 2.e6 Tf6:+ 3.Kf6: b3 4.e7 b2 5.e8D blD Oba nasprotnika sta dobila dami, vendar pa odloči neugoden položaj črnega kralja.
6.De3+ Kh7 7.Dh3+ Kg8 8.Dg4+ Kf8 9.Dc8 mat!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1930
Odstop španskega diktatorja
Primo de Rivera, španski general in politik, je živel v prepričanju, da je za vsesplošen nered kriva podkupljiva in neučinkovita parlamentarna vlada. Leta devetnaj-stotriindvajsetega je Primo de Rivera izvedel državni udar. Njegov avtoritarni režim je poskušal ponovno združiti narod pod geslom »Država, vera, monarhija!«. Poleg tega, da je uspešno končal maroško vojno, je general de Rivera dosegel le malo. Ker se je opiral pretežno na razred posestnikov, mu ni uspelo izpeljati potrebnih kmetijskih reform. Trikrat so ga neuspešno poskusih odstraniti s položaja. Nato pa mu ni preostalo drugega, kot da sam odstopi, ker je začel izgubljati tudi podporo vojske.
Dne 28. januarja leta devetnajstotridesete-ga se je tako z odstopom predsednika vlade generala Miguela Prima de Rivere vendarle končala v Španiji več kot šest let dolga vojaško-monarhistična diktatura.
PREBLISK
Vse vlade vseh dežel sveta mnogo dajejo in jemljejo - pogosto vzamejo več, kot dajejo - vsem državljanom, ki jim vladajo. In treba je poskrbeti, da vsi opravimo z nesocialnim čutom, ki se skriva pod puhlico: »Vlada mi nič ne da.«
M. de Unamuno
Četrtek, 27. januarja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA JUGOZAHODU SONČNO
ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO
Vremenska slika:
Iznad jugozahodne Evrope se proti Alpam širi območje visokega zračnega pritiska. Prek srednje Evrope se pomika topla fronta. V višinah priteka k nam s severozahodnimi vetrovi bolj suh zrak.
•• 1 jjl n		T		
fronta		hladna		okluzija
C A
središče središče ciklona anticiklona
——	
	
O * *
pod 10%
pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	|	10-30
• •••
50-80%	30-60
*** *** *** ***
nad 80% nad 60
VETER I NEVIHTE
t
5-10 m/s
t
MEGLA
nad 10 m/s


DOLŽINA DNEVA	SNEŽNE RAZMERE U SNEŽNE RAZMERE II PLIMOVANJE
Sonce bo vzšlo ob 07.31, zašlo pa ob 16.59. Dan bo dolg 9 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 17.20 in zašla ob 06.58.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe m normalno prevozne, promet poteka tekoče. Na mejnem prehodu Dolga vas morajo vozniki tovormh vozil za prestop meje Čakati 8 ur.
FURLAN1JA-JK Piancavallo	50/120	cm
Fomi di Sopra	30/100 cm
Zoncolan	60/100	cm
Trbiž	30/130	cm
Nevejsko sedlo	60/240 cm
Sauris	30/40	cm
VENETO
Sappada	40/100	cm
SLOVENIJA
Golte	40	cm
Kanin	od 50 do 250 cm
Kobla	do 80	cm
Kope	50	cm
Kranjska gora od 20 do 50 cm Krvavec	70	cm
M. Pohorje	do 55	cm
Roga	od 60 do 80 cm
Soriška planina	60	cm
Velika Planina ni podatka Vogel	170	cm
Zatmik	do 40	cm
Danes: ob 3.15 najnižje -22 cm, ob 8.58 najvišje 48 cm, ob 15.36 najnižje -65 cm, ob 22.09 najvisje 46 cm.
lutri: ob 3.51 najnižje -26 cm, ob 9.35 najvisje 47 cm, ob 16.06 najnižje -65 cm, ob 22.39 najvisje 49 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Delno jasno bo z zmerno V sosednjih pokrajinah bo oblačnostjo. Dnevne tempe- večinoma sončno. V krajih rature bodo od 2 do 7, na severno od nas bodo pre-Primorskem do 10 °C.	hodno rahle padavine.
V Sloveniji:
Cez dan se bo od severa prehodno pooblačilo. V severovzhodnih krajih bodo kratkotrajne padavine.
Obeti:
V soboto bo prevladovalo sončno vreme.
TEMPERATURE
ALPEvJADRAN
včeraj ob 7. in ol
LJUBLJANA....
TRST...:.....
CELOVEC......
BRNIK........
MARIBOR......
CELJE........
NOVO MESTO...
NOVA GORICA..
MUR. SOBOTA..
PORTOROŽ.....
POSTOJNA.....
ILIRSKA BISTRICA.
KOČEVJE......
ČRNOMEU......
SLOV. GRADEC..
BOVEC........
RATEČE.......
VOGEL........
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC.....
MONOŠTER.....
ZAGREB.......
REKA.........
6/7
t
-2/11
3/ I 7/
9/
4/8
5/6
8/5
7/
6/6
7/7
7/8
10/12
-1/3;
-/'
-!/'
-2/8
4/
0/5
6/3
8/'°.
9/10
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13.url
-4/"3
HELSINKI..
STOCKHOLM.
MOSKVA....
BERLIN....
VARŠAVA...
LONDON....
AMSTERDAM.
BRUSELJ...
PARIZ DUNAJ.
ZuRICH.
ŽENEVA RIM.
MILAN.....
BEOGRAD...
BARCELONA.
ISTAMBUL..
MADRID....
LIZBONA...
ATENE.....
BUCAREST..
MALTA.....
PRAGA.....
ZDA / ZARADI DOMNEVNIH SPOLNIH ZLORAB _______
Dosegli so dogovor o umiku civilne tožbe proti pop zvezdniku Jacksonu
Še vedno ni znana vsota odškodnine za dečka in njegovo družino
"s
-
1
I
. .. - •
LOS ANGELES - Odvetniki ameriškega pop zvezdnika Michaela Jacksona, ki ga je neki 13-letni deček septembra obtožil, da ga je ameriški pevec spolno zlorabljal, so včeraj sporočili, da so sklenili zasebni dogovor z dečkovo družino. Noben Jacksonov in dečkov odvetnik pa ni hotel povedati, koliko znaša odškodnina za umik civilne tožbe. Časopisje navaja znesek od 8 do 50 milijonov dolarjev, nekateri pa so celo spregovorili o bajnem znesku 100 milijonov dolarjev.
»Doseženi sporazum ni v nobenem primeru priznanje krivde,« je izjavil Harry VVetzman, eden od Jacksonovih odvetnikov. »Obtožbe so lažne in absurdne, toda Michael je sklenil, da napravi konec temu poglavju in da nadaljuje svoje življenje in svojo kariero.«
Jacksonovi odvetniki so se dobesedno zagnali v medije, ki so po njihovem krivi, da so s pisanjem in poročanjem skoraj uničili Jacksonovo življenje in kariero. Sedaj bo lahko ameriški pop zveznik
dokončal svoje zdravljenje in obnovil svojo dejavnost. Se vedno pa nad njim kot Damoklejev meč visi grožnja o kazenskem postopku. Losangeleškemu javnemu tožilcu pa do sedaj še ni uspelo zbrati niti najmanjšega otipljivega dokaza proti priljubljenemu ameriškemu pop zvezdniku, tako da ni sestavil niti obtožnice. Z včerajšnjim dogovorom pa je sodstvo izgubilo edino obremenilno pričo, tako da je skoraj gotovo, da bodo kazenski postopek arhivirali.

Na slikah: levo Michael Jackson, v sredini njegov odvetnik Johnnie Coch-ran, zgoraj sodnik David Rothmann (Telefoto AP)
Prava zakonska mrzlica pred »vdovskim letom«
PEKING - Na tisoče kitajskih parov je zajela
'žoVonolzo	V or- ca r rci VirV-oin TVlTTlflltl
zakonska mrzlica, ker se vsi hočejo poročiti pi
leto'
februarjem, ko se po luninem koledarju začne ^ znamenju psa, po prastari kitajski tradiciji P^Ajj »vdovsko leto«. Ta pojav je najbolj razširjen v zao-*®^. kmetijskih pokrajinah, tako da se v Sihongu, nie^ ^ v pokrajini Zhejiang dnevno poroči po 500 pa10 mestu Quwo (Shamd) pa je bilo v zadnjih	;
cih več kot dva tisoč porok. Kot je zapisal ki > Kmečki glas, povzroča ta vraževernost številne n ^ | tivne pojave. Marsikdo ponareja svoje dokumen > bi se lahko predčasno poročil, naglica pa vse^aAj](Jo I bo koristila prihodnjim zakonskim zvezam. Marsu' | se je tudi zadolžil, da bi antidpiral poroko.
ida®1
Ne sme posvojiti otroka, ker kadi 5 cigaret na dan
LONDON - Neki zenski, ki pokadi 5 cigaret na . so zavrniti prošnjo za posvojitev. Na podlagi® j britanskih zakonov 33-letna Sharon Issit iz brj^3 skega Leicestra z zdravstvenega vidika ni za krušno mater, ker bi s svojim dimom Sk otrokovemu zdravju. Zenska in njen mož sta .y povedala priziv, socialni delavci pa so prip° ,n0 da je »znastveno dokazano«, kako tudi minin pasivno kajenje škodi zdravju nekadilcev.	a I
Iz Londona pa prihaja še ena s kajenjem P°v,Ja j novica. Papagajček je poginil zaradi raka na gr ’ t naj bi mu ga povzročilo kajenje njegove 81-ie Si spodinje, Id kadi že 64 let, a je čila in zdrava. ,fl je seveda žal, da ji je poginil papagajček, a ^ nehala kaditi, ker je pred tem imela papagaj^3’ kljub njenemu kajenju umrl zaradi starosti.

Grenlandski nacionalisti . hočejo prepovedati danščino
enlandije)
Hal rab°
včeraj zahtevala zakon, ki bi prepovem* ^

danščine na delovnih mestih, kjer je zaP?l0[aj večina domačega prebivalstva. Poslanec

Henrich je poudaril, da je treba v vse su .
" " " deti dom
uvesti eskimščino, da ne bi biti prizai ni, ki ne poznajo danščine.
Sladoled z okusom čebule
MERIDA (VENEZUELA) - Pred neko trS°^°aj-venezuelski Meridi lahko mimoidoči voha) ^
VOD)
raztičnejšo hrano. Se najbolj prodoren pa ie yer po čebuli, ki pa ne uhaja iz kakega loj1(8^,arlje
kuhajo golaž, temveč iz naprave za prim— , v sladoleda. Lastnik Manuel Oliviera je Pr®j Guinnessovo knjigo rekordov, saj ponuja Km sladoledov z neobičajnim okusom in vonjem-