6t. 124. V Gorici, v soboto dne 24. oktobra 1908. Izhaja trikrat na teden, is sicer t torek, Četrtek d! sobeto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠtf prejemam ali v Gorioi na dom poSiljana: vso leto ........ 1B K ¦/............ 10 » V............5 . Posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima nastednje izredno priloge: Ob novem letu ..Kažipot po Goriškem in CradtlCanskejs^i",, ,&aiipot po IJubljani in kranjskih mestih", daljo dva; trat v letu »Vozni red železnic, parnlkov in poltnii ivez". Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulici Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek Na naroČila brez doposlane narofinine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo pTfTVrit-vranih čs tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat J <ž v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prontoro. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tacaj XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek I« Dr. K Lavriž. Uredništvo se nahaja v Gospodi ulioi St. 7 7 Gorioi v I. nad h Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah 'n praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpiavništvo senss baja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Haročnino m oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere a« »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo !• apravniStvo. ' ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Šolska ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekališču Jo Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafisk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenČič na trgu deuaVlaserina. T«l»fon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (od| . J. Fabčič) tiska in zal. Vekoslav Spincič. Med imeni rodoljubov, ki so največ pripomogli k preporodu Istre, blesti s posebnim žarom ime: Vekoslav Spinčic. Njegovo ime je znano široko naokoli, najbolj znano pa je in ostane ubogemu slovensko-hrvatskemu ljudstvu v Istri. To ljudstvo se je spominjalo včeraj z občutki hvaležnosti Vekoslava Spinčiča ter mu klicalo odkritosrčno: se mnogo leta! — Spinčic je obhajal včeraj svoj 60. rojstni dan. Spinčic se je rodil 23. oktobra 1848. pri SpinČi6ih blizu Kastva v Istri. Ko je skončal gimnazijo na Reki in semenišče v Gorici in Trstu, je šel na vseučilišče ter bil v Pragi usposobljen za pouk v zgodovini in zemljepis ju na srednjih šolah. Služboval je na učiteljišču v Kopru in bil tudi okrajni šolski nadzornik. Imel je vedno stike z odličnimi istrskimi rodoljubi in se zavzemal za tlačeni rod slovensko-hr-vatski v Istri, nad katero je takrat gospodovala neomejeno, kruta roka laške sinjorije. V Spinčieu je bilo toplo srce za teptani naš rod v Istri, zato pa ni mogla ostati uradniška služba njegova zatvornica čutilom, ki so prevevala blagega moža, marveč čutila so prodrla na svetlo, tako da si je pridobival Spinčic ime pri sorojakih, ali vladni možje so ga že dlje časa gledali grdo. Odstavili so ga od mesta okrajnega šolskega nadzornika ter premestili na učiteljišče v Gorico. V Gorici je bil profesor Spinčic jako dobro došel. Čitalnica ga je izvolila za predsednika; ena najlepših dob Čitalnice v Gorici je ona, ko je bil Spinčic nje predsednik. Znal je navduševati in držati ljudi v vstrajnosti, neumoren je bil in vsi so si šteli v dolžnost storiti, kar treba, da je bila Čitalnica vredna reprezentantinja Slovencev v Gorici pod ljubeznivim vodstvom rodo- ljubnega Spinčiča. V slovenski družbi je bil izredno priljubljen. Goriški Slovenci so bili ponosni na to, da so imeli odličnega moža nekaj let v svoji sredi. — Vlada ga je zasledovala. Ko je bil izvoljen v državni zbor, se je deželni šolski svet pod predsedstvom Rinaldi-nijevim povspel do te brutalnosti, da je na temelju izvedene disciplinarne preiskave predlagal, da se ima Spinčiča odpustiti iz službe. Kaj je bil storil Spinčic? V Zagrebu je imel povodom razstave leta 1891. govor, v katerem se je izrekel za ujedinjenje Hrvatov ter je dostavil o Istri, da je tudi pripadala hrvatskemu kraljestvu. Nekaj groznega ! Šteli so mu v zlo celo to, da je deloval agitatorično pri volitvah ! Na-učni minister Gautsch si je stekel to žalostno slavo, da se je izrekel za odpust iz državne službe. — Vlada si je nakopala k drugim grehom neizbrisno sramoto s takim ravnanjem, Spinčic pa se je lotil s toliko večjo unemo narodnega dela ter se vsega posvetil probuji Istre. Znan je kot govornik v poslanskih zbornicah, znan kot ljudski govornik. Vsi ga poznamo, vsi Čislamo v njem neumornega narodnega delavca. Probuja Istre, gospodarsko dviganje istrskega seljaka, gimnazija v Pazinu itd. — priča najjasnejše o njegovem obsežnem delovanju. Zato pa se spominjamo s toplim srcem vrlega moža ob njegovi 60-letnici ter mu kličemo : j|e moožo let! „Slogo" krpajo- Sloga v klerikalni stranki na Goriškem se je raztrgala. Raztrgali so jo »novostru-jarji", tako pravi dr. Gregorčič. »Novostru-jarji" pa trdijo, da ima Gregorčič toliko grehov nad svojo dušo, da mora izginiti s političnega pozorišča, da je torej on kriv razkolu; ž n|m da ni mogoče več skupnega dela. Škan-*}«*.$* njegova sjvoeu b Pajeijeu, pošten »krščanski demokrat* se mora zgražati nad to zvezo. Zato se obsodili Gregorčiča javno v »Slovencu", Gregorčič pa jih je ocebal in oklofutal v svoji »Gorici" in svojem »Primorskem listu". Sloga je raztrgana. Dr. Gregorčič se peni jeze, še toliko bolj, ker ve, da stoji tudi nadškof na strani »novostrujarjev", in ker čuti, da čeprav se morda posreči malce po-krpati slogo, vendar se mora o prvi priliki zopet raztrgati, in potem je konec Gregorčiča. Morda se potuhnejo »novostrujarji" za nekaj časa, morda bodo celo pridigali o slogi, kako je potrebna, ali razkola ne ustavijo. Razkol v klerikalni stranki je tu in do ostrega spora pride prejalislej, ako ne bo mogoče morda politično zadaviti Gregorčiča na tihem, česar pa ne verjamemo, ker moža predobro poznamo. Ker je sloga raztrgana, mislijo nekateri, da jo je treba zakrpati. Oglasil se je prvi kr-poč dr. Andrej Pavlica, semeniški profesor. Ednega semeniškega profesorja delajo krivega, da se je sloga raztrgala, drugi semeniški profesor pa krpa slogo. Dr, Andrej Pavlica ni bil nikoli zavzet za dr. Gregorčiča. Pred .razkolom leta 1899. je bil s svojim bratom med tistimi, ki so uganjali »krščanski socializem" po Gorici in okolici. V »Prhn. listu" so ščipali, če so le mogli, »Sočo", tudi radi tega, ker so vedeli, da stoji za njo dr. Anton Gregorčič. Pomagala sta rajnki Der-mastia in sedanji cerkljanski dekan dr. Knavs. Ti so bili proti »Slogi0, če ne preveč očito, pa bolj tiho. Ko je počil razkol, so ribarili in ribarili, ali zribariti niso mogli, kar so hoteli ; zato so se potopili v klerikalni stranki pod Gregorčičevim absolutističnim vodstvom. Tudi od tu naprej ni bil dr. Pavlica nikoli Gregorčičev oboževatelj. Da se je prav on oglasil, da hoče zakrpati razparano slogo, ni preveč dobro za Gregorčiča. Gregorčič je potisnjen v stran — sloga je postavljena na prvo mesto: češ, najprvo sloga v stranki, potem ostane Gregorčič osamljen; počakati treba, da pride ugoden trenotek, ki naredi konec njegovemu političnemu življenju. Kaj pa pravi dr. Pavlica v »Primorskem listu" ? Pige, da prijatelj z dežele poroča, da je ljudstvo vsled homatij zbegano, nevoljno in jezno; našim možem pada pogum. (Ljudstvo! Klerikalno ljudstvo namreč. Zbegano je, nevoljno in jezno. Prav. Še prav naj presodi vso reč pa zapodi od sebe tiste, ki imajo veduo polno sloge najezikupase ravsajo in kavsajo med seboj). Na to konštatira dr. p., da Je nastal razdor med brati enih in tetin načel. (Torej razkol v klerikalni stranki). Olan-kar se sk *' na to najprvo za delo, čeS, da ima stranka ogromnega dela, da jim je torej sioga najbolj potrebna. če se sloga razdere, izgubi stranka dragoceno vez, ki je spajala celo (?) deželo v eno veliko celoto. (Tako. sanj ari član-kar. Sloga pa je razdrta. To je dejstvo. Torej se je izgubila tudi dragocena vez). -— Da je prepir za vo-diteljstvo prazen, meni dr. P., čeS, sedanji voditelj (dr. Anton Gregorčič namreč) se je branil več mesecev sprejeti težki posel pred-sedništva S. L. S. (Seveda se je branil, ker je bil in je proti taki stranki, kakoršna hoče biti S. h. S. po nazorih »novostrujarjev«. Gregorčiču je ta novotarija »importirano blago", ki ni za ljudi goriške pasme. Slednjič se je udal, ker je mislil, da končno pojde vse po starem kopitu naprej. Tu pa se je zmotil. S svojim absolutizmom je zadel ob odpor.) Člankar kliče na to na pomoč sv. Marka. Evangelist, pomagaj 1 Navaja besede evangelista, katere je izustil Kristus sam, rekoč, da če hoče kdo med njimi (apostoli) večji biti, naj bo njihov služabnik, kdor hoče biti prvi, bodi vseh hlapec. (Hud tobak za dr. Gregorčiča! Močno je moral možkihniti, ko je čital ta citat. O n pa služabnik drugih, on hlapec pristašev klerikalne stranke! Nikdar! Saj ga vendar poznamo vsi dobro. On je absolutist, ki ne trpi poleg sebe mnenja drugih, on delft Dvaj jset let pozneje, Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Norci! pravi Kari; kaj mislijo, da sem bojaz-Ijivec, kakor oni? Prav je, da si mi to povedal; hvala, Parry. In ko je prišel čas, je odšel kralj za svojimi stražniki. Na levi od vrat se je res bleščala v žalostnem odsevu rdečega prta, na katerem je ležala, svetla sekira na dolgem držalu, ki je bilo uglajeno od rabljeve roke. Raje prišel Kari do nje, se je vstavil; obrnil se je smehljaje, proti njej, rekoč: — A, a! Sekira! Izborno strašilo, vredno onih, ki ne vedo, kaj je plemič! Ne strašiš me, rabljeva sekira, nadaljuje kralj ter udari po njej s tenko, prožno šibico, ki jo je držal v roki, in udaril sem te ter čakam v krščanski ponižnosti, da mi vrneš udarec. Nato skomizne s kraljevim zaničevanjem z rameni ter nadaljuje svojo pot; oni, ki so se bili nagnjetli okoli te mize, da bi videli, kakšen obraz naredi kralj, ko zagleda sekiro, ki je imela ločiti njegovo glavo od trupla, so zijali začudeni za njim. — Zares, Parry, nadaljuje kralj potoma, vsi ti ljudje me smatrajo za trgovca z indijsko volno in ne za plemiča, ki je vajen gledati svetle meče : torej mislijo, da nisem vreden mesarja! Pri teh besedah je dospel do vrat: dolga vrsta ljudstva, ki ni našlo prostora na tribunah, je pridrlo sem, da bi vžilo vsaj konec igrokaza, čegar najzanimivejši del mu je ušel. Ta nebrojna množica, katere vrste so bile polne grozečih obrazov, je izvabila kralju lahen vzdihljaj. — Koliko ljudsfva, si je mislil, in niti enega uda-nega prijatelja! In ko je sam pri sebi izgovoril te malodušne, plahe besede, je odgovoril poleg njega neki glas, rekoč: — Živelo nesrečno Veličanstvo! Kralj se naglo obrne solznih očij in z žalostjo v srcu. Bil je star vojak njegove straže, ki ni hotel videti, kako prihaja mimo n;iegov ujeti kralj, da mu ne bi izkazal še te poslednje udanosti. Toda v tem trenutku se je nesrečnež skoro zgrudil pod udarci ročajev mnogoštevilnih mečev. Med onimi, ki so ga bili, je spoznal kapitana Groslo\va. — Ah, pravi Kari, to je pač huda kazen za tako majhen prestopek! Nato nadaljuje s težkim srcem svojo pot; toda ni še naredil dvajset korakov, ko se je preril pobesnel človek med dvema vojakoma do kralja ter mu pljunil v obraz, kakor je nekdaj nesramen, proklet žid pljunil v obraz Jezusu NazareŠkemu. Glasen smeh je zadonel nato, a hkratu se je za-čulo tudi zamolklo godrnjanje; množica se je umikala, I se zopet približevala ter vrvela kakor razburkan"* morje, in kralju se je zdelo, da je videl, kako so se zasvetile med živimi valovi Athosove oči. Kari si je obrisal obraz ter rekel z žalostnim nasmehom : — Nesrečnež! za pol krone bi bil storil to tudi svojemu očetu! Kralj se ni varal; videl je res Athosa in njegove prijatelje, ki so se bili zopet pomešali med gruče ter spremili še z zadnjim pogledom kralja-mučenika. Ko je vojak pozdravil kralja, se je napolnilo Athosu srce z veseljem; in ko se je ta nesrečnež zopet zavedel, je našel v svojem žepu deset guinej, ki mu jih je bil spustil francoski plemič v Žep. Toda ko je nesramni žaljivec pljunil kralju-jetniku v obraz, je segel Athos po svojem bodalu. Toda d' Artagnan ga prime za to roko ter pravi hripavo: — Čakaj 1 Še nikdar ni d' Artagnan tikal niti Athosa niti grofa La Fere-ja. Athos se vstavi. D' Artagnan se nasloni na Athosa ter migne Por-thošu in Aramisu, da naj se ne oddaljujeta; nato stopi za hrbet golorokemu človeku, ki se je še vedno smejal svoji nesramni šali in ki so mu nekateri podivjanci častitali. Ta človek je krenil proti notranjemu mestu. D'Ar-tagnan odide za njim, opiraje se še vedno na Athosa, ter migne tudi Porthosu ,inj Aramisu, naj gresta za njima. p Drevi koncert pri Jelenu. vse le po svoji glavi. Saj prav radi svojeglavnosti je prišel v navskrižje z »novostrujarji'', ki hočejo imeti besedo v vodilni politiki. On ne bo nikdar služabnik in hlapec drugih.) Dr. P. govori potem zopet o delu in delu v »Goriški zvezi", v socijalni zvezi, vtika v klerikalno strankarsko delo »Šolski DomB, »Mali Dom", Alojzijevišče in tudi »Si-rotišče" (za katero prispevajo tako pridno napredne občine, da se bodo v trm sirotišču šopirili klerikalci) — — govori nadalje o politični organizaciji, potem Šele preide na deželni zbor, na znano zvezo in ob-strukcijo, radi katere je bruhnil razkol v klerikalni stranki na dan. Poglejmo si to podrobneje. Dr. P. pravi, da je zadeva glede zveze kluba klerikalnih slovenskih poslancev z laško liberalno stranko pojasnjena z javno izjsvo. (Lepa je tal Tista izjava trdi, da take zveze nj in nič drugega. Gregorčič taj zvezo, dasi ve za njo cela dežela; odkrito jo priznavajo in žigosajo tudi »aovostrujarjitt v klerikalni stranki. Izjava Gregorčičeva je čin obupanega človeka. Izjava je preneumna, da bi jej kdo verjel. Utajiti to, kar vsi vidimo, se ne da. O tej zvezi je prepričan tu di dr. P. tako, kakor mi. — Zveza dr. Gregorčiča s Pajerjem je stara in mi vemo iz ust visokega političnega dostojanstvenik«, Ha je bila že leta 1900. sklenjena tako, da traja I tudi za novi deželni zbor, ki je bil otvorjen letos. Zveza je stara in očitna. Gregorčič jo taji, dasi se ! mu smeje vsa naša javnost.) Nato začne izgovarjanje ubogih klerikalnih poslancev, ki so bili v težkem položaju v deželnem I zboru in bojevati so se morali proti »slovenski liberalni stranki", združeni z laško kato-¦ toliško stranko. Imenuje to združenje škandal, da so po vsej pravici slovenski klerikalni po-| slanci stopili v ostro opozicijo. (Farbanje! •Gre*gorčič s svojimi ni stopil v »opozicijo", to je ni pričel obstruk-cije radi združenja »Sov. kluba" s ' poslanci laške ljudske stranke, on je bil že nrej zvezan s Pajerjem . is drugimi laškimi liberalci. On se je zvezal ž njim tudi v namen, da bi dobil po krivici eno odborni-ško mesto in pa da bi napravil škandal »Slov. klubu" in ga vrhu vsega izoliral ter izstisnii iz deželne npr ave. Hotel je rešiti na vsak način Berbuča, in v ta namen iskal ponoči pri laških liberalcih, katero ¦ so mu radi ponudili, ker jimje dal priliko, udariti po poslancu Gasserju. Speljal jih je na led, ali on je hotel pri tem profitirati eno odborniško mesto in dati kar najhujši udarec »Slov. klubu". Vse zavijanje in farbanje ne pomaga nič. Kar smo povedali mi, je res, vse drugo ni res). — Dr. P. misli, da mora biti uničen ta škandal, ter pravi dostavno: »kakor se je zahtevalo od dr. Gregorčiča, ker je ž njim profanirana slovenska in laška katoliška stranka". ZvitarsM stavek, ki hoče prikriti nekaj, kar se je vendar podalo! (Iz tega stavka sledi, da se je zahtevalo od Gregorčiča, naj prekine zvezo z laškimi liberalci, ker je ž njo profanirana slov. klerikalna stranka. Kdo je zahteval to od njefea? »Novostrujarji" v klerikalni stranki, drugi nihče. Radi tega prav je prišel vkonflikt z novostrujarji. Da bi Gregorčič odnehal ali se udal kakemu zahte-vanju, na to ni misliti. On si pomaga po svoje: zvezan je in ostane z laškimi liberalci, v javnosti pa taji tako zvezo.Briga se on zapro-faniranje slovenske klerikalne stranke. Njegova glava, njegova volja mu je nad vse. Zato bo delal, tudi v bodoče le po svoje. Kaj storijo novostrujarji?) Nato pove dr. P. odkritosrčno, da je Gregorčičeva obstrukcija med drugimi nameni imela tudi ta namen, da zabrani slovenskim »liberalcem", to je: »Slovenskemu klubu«, polastiti se deželnega odbora. (Tako! Gre-g orčič je trdil, da hoče zabraniti vstop v deželni odbor samo Ga- brščeku. Dr. P. pa je povedal odkritosrčno, da Je Gregorčič hotel opehariti ..Slovenski klub" za obe odborniški mesti. H vala za odkritosrčnost. Taka je prava resnica!) Končno pri zadnjem šivu vsklikne krpač: »Sloga zavladaj v naših vrstah", in milo vzdihne še: vse v boljšo bodočnost našega naroda. (Slov. klerikalna stranka pa ne dela, ni delala in ne bo v boljšo bodočnost našega naroda. Zveza s Pajerjem ia zavzemanj e za Gregorčiča radi te zveze ni delo za boljšo bodočnost našega naroda)." |"| § Samo »Templev"- in L OZOl I »stvri& «etecK sta kot prava Rogaška kisla voda postavno zavarovana! Vse druge ponarejene izdelke, ki so pod imeni »Templev"- ali »Stvria vrelec", kot pristna »Rogaška kisla voda" v prometu, naj se zavrne, Bavnateljstvo deželnih vrelce? ? Bogaški-SIatin!. DOPISI Ne pozna še, kaj se vse tipajo Štandre-žani. To utegne izvedeti v kratkem. Pod|Ori. — »Delavsko, izobraževalno, podporno in pravovarstveno društvo" v Pod-gori priredi v nedeljo 25. t. m. veliko veselico z javnim plesom s sledečim vsporedom: 1. Godba. 2. E. Kristan: »Naprej", poje moški zbor domačega društva. 3.1. Stritter: »Orest", monolog, deklamira g. F. Turek. 4. N. N.: »Pesem iz opere »SaftV, poje moški zbor domačega društva. 5. Godba. 6. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko", Četverospev. 7. N. N.: »luternational", poje moški zbor dom. društva. 8. Godba, 9. J. Štrukelj; »Dr, Vse* znal in njegov sluga Štipko Tiček", veseloigra v dveh dejanjih; igrajo domači diletantje. Iz goriške okolice. Iz "-i Andreža. se marsikaj klobasari po »Gorici", kjer se zagovarja narodnega iz-dajico dr. Gregorčiča. Tudi naš kurat g. Jošk zagovarja narodne izdajice, kateri smrdč eno uro daleč po narodnem »bumfu". Toda ne sam on, ampak sta v šponoviji z dr. P. Onadva krpueata skupaj razne neslane članke iz Št. Andreža; on čaka vedno pred farovškimi vrati na miglaj g. kurata, kedaj mu ta zaukaže vstopiti. Potem pa hajd! Caplja v mesto v ulico Vetturini. Tako Čitamo sedaj v »Gorici" neistinit in nelogičen članek, katerega sta spraskala slavni Jošk iz Sela in dr. z mirenske ceste. G. kurat nima časa imeti molitve zvečer za dež, za razne avdijence z raznimi starimi babami pač. Pomislite, kaj vse je začel. Kliče v farovž, kogar le more dobiti na poti, če ne pa pošlje klicat miroljubne ljudi, da jih tam hujska in ščuva proti poštenim možem, kateri skrbijo z vzornim gospodarstvom za občino. G. kurat pa napada poštene in delavne osebe, prvake štandreške zahrbtno proti raznim starim babam, kakor da imajo kaj opraviti ti in da kaj razumejo. Ko se ga pa prime v živo, vse taji, da on ni ničesar rekel. Obdolžil je voditelja občine, obdolžil je vzgojitelja ljudstva in ga zapostavil po nedolžnem, toda tudi njegovega kraljevanja bo konec I Sami najzvetejši pristaši mu ne zaupajo več. Kaj j farba ljudi, da je vreden štandr. vzgojitelj j nezaupnice, ne pa Gregorčič in Berbuč. Še j celo sama klerikalna stranka goriška obsoja Gregorčiča in Berbuča, zraven g& tudi njega iu doktorja, ki ju zagovarjata..• Naj govori javno in z ljudstvom, ne pa da sklicuje zakotne zaupne shode ter potem pa molči o njih. Bolj mu gre v slast pisarenje in napadanje naprednega društva, dobro vspelega shoda g. dež. poslanca Savnika, g. Petra Budala, kateri se je postavil možato na oder ter predlagal popolnoma opravičeno nezaupnico narodnima izdajicama. Za pošteno delo, katero opravlja g. obč. tajnik leta in leta vestno, ko njega še ni bilo tod, dobiva tajniško plačo, katera pa je vsakemu znana. To je županovo opravilo. K akor pa se je sam izjavil, da nima rad obeh in da bi se rad iznebil obeh, mu naprej povemo, da m zelo moti. Mirni smo, mir ljubimo, za to sme pa molčali do sedaj. Od sedaj pa ne več. Da smo res miroljubni, dokazuje naša složnost z g, caučiteljem fri pokojnim kuratom ter z vsemi kmeti v 7na§i občini. Še nikdar si ni rekel žal besede eden drugemu; eden drugemu je pomagal. Poglejmo pa sedaj! Najprej je nagnal ». uadučite-Ija, da se je moral odpovedati orgljanju, kateri nam je povoljno stregel še prej ko je bil g. kurat Kosovel tu. Sedaj pa imamo lajuo na koru. Poprej smo slišali vsaj pevce, kaj so peli, sedaj pa vedno samo tisto brizganje. Nadalje, v Št. Andrežu nismo imeli še nikdar " druge maše pred deveto uro, sedaj pa kadar se poljubi g, organistu in g. kuratu. Kdo pa vaju plačuje ? Ali se še spominja, kako se je skrival nekdaj po hišah in krčmah, katere sedaj hudomušno napada? Kako se je zatekel v bišo moža, katerega vsi spoštujemo, sedaj pa hujska ljudstvo proti njemu. Pa saj sami njegovi še udan: pravijo, kako je ž njim. Mi smo ga pa siti vsi do vrh glave, ker ne dela drugega aego prepir in nemir. Kranjska hranilnica in slovenski denar. Po dogodkih 20. sept. t. I. v Ljubljani je završalo med onimi Slovenci,-ki imajo svoj denar naložen v nemški »Kranjski hranilnici". Začeli so dvigati denar in doslej je dvignjenih že več milijinov. O »Kranjski hranilnici" čitamo v »Slov. Narodu" med drugimi tudi ta članek: »Kranji^. hranilnica" je društvo, obstoječe iz 65 Pianov nemškega mišljenja; denar, ki je temu društvu zaupan, je slovenski — in dobiček »Kranjske hranilnice" izhaja iz tega slovenskega denarja. Ako torej »Kranjska hranilnica" raz deluje dobrodelne darove, ne daruje ona, temveč oni, ki so ji zaupali svoj denar, iz katerega ima »Kranjska hranilnica" dobičke, iz ko jih se morejo dati dobrodelni darovi, — darujejo tor"ej Slovenci. Seveda je »Kranjska hranilnica" pri oddaji dobrodelnih darov vez ana na svoja pravila, in ta pravijo, da »Kranjska hranilnica" sme darovati v dobrod elne, splošno koristne lokalne (ljubljanske) in deželne (kranjske) svrbe. Omeniti hočemo — na podlagi računskega zaključka — samo le sledeča darila, l koja je »Kranjska hranilnica" v letu 1907. razdala iz dohodkov, izvirujočih iz slovenskega denarja: Nemška mestna deška šola v Ljubljani 200 K; slovenske mestne deške šole v Ljubljani so dobile le polovico tega zneska, t. j. eOO K. Nemška mestna deška šola v Ljubljani za šolsko delavnico 300 K. Deška šola nemškega »Schulvereina" 200 K. I., II., III. slovenska mestna deška šola — obrtna nadaljevalna šola — pa po 100 K. Nemška dekliška mestna šola v Ljubljani 500 K, slovenska dekliška mestna šola v Ljubljani samo 200 K. Podporno društvo nemških visokošoicev iz Kranjske 2000 K — podporna društva slovenskih visokošoicev iz Kranjske: 0. Društvo »Deutsches Studenten-heim" v Kočevju 300 K. Ženska krajevna skupina ne mškega šul ferajna za bo-žičnico 500 K. Slovenske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda 0. Godbena šola nemškega »PhilharmoniČnega društva" v Ljubljani 3200 K. Godbena šola »Glasbene Matice" pa celih 400 K. Godbena šola v Kočevju (nemška) 500 K. Nemški otroški vrtec v Ljubljani 1380 K. Evangeljski otroški vrtec v Ljubljani 400 K. Nemški otroški vrtec v Kočevju 200 kron. Nemški otroški vrtec v Zagorju 200 K. Ljubljanski šolski kuratorij (to je še za nemško šolstvo v Ljubljani) a) za vzdržavanje šol po 1906./<>7. 10.500 K; b) za vzdržavanje šol pro 1907./08. 21.000 K; c) zaklad za vzdržavanje šol 10.000 K; d) učiteljskemu pen-zijskemu zakladu 10.000 K. Nemška šola v Šiški 500 K. Deželno učiteljsko društvo v Ljubljani (nemško) a) za društvene namene 200 K; b) za izdajanje lista 600 K. Ljubljanski šolski kuratorij —- prispevek k stavbi (nem^kt) šole na Jesenicah 15.000 kron, Ljubljanski nemški »T u r n v e r e i n" kot prispevek k plači telovadnega učitelja 1000 K. Za Sokola O. Učitelji zasebne ljudske šole nemškega »Schulvereina" v Ljubljani osobne doklade za leto 1907,/08. 180D kron. Tržič — podružnica nemškega »Schulvereina" za otroški vrtec 200 K. Nemška »Volksbuche-rei" v Ljubljani a) stalna podpora 200 kron; b) Uvanredna podpora 100 K. Fiiharmonično društvo (nemško) v Ljubljani (še) za vzdrža-vanje zavoda za komorno godbo 500 kron, Gledališko, društvo (nemško) v Ljubljani podpora za režijo 1908./.08. 3000 K. Slov. »Dra matično društvo" 0. »Sttdmarkisčher Sitnger-bund" 200 K. Delavsko pevsko društvo »Vonviirts'' v Ljubljani 50 K. Nemška »Stin-gerrunde" v Beli peči 200 K. Slovenska pevska društva O. Sekcija Krain nemškega in avstrijskega planinskega društva (nemško; 2000 K. Istej izvanredan podpora za pospeševanje tujskega prometa 1400 K, »Slovensko planinsko društvo 0. (Slovenska) deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa 0. Iz tega je razvidno, t. a je »Kranjska hranilnica" izdala v letu 1907. skoraj stotisočkronv strogo nemške namene, Pribijemo pa, daje »Kranjska hranilca" je društvo obstoječe iz 65 članov; nadalj e, da vloge padajo, daje padel skupni znesek rezervnih zaklad, — nadalje, da z ti varnost hranilnih vlog o e jamči ne dežela, ne občine — ne 65 nemških članov — nadalje, da ima »Kranjska hranilnica" nemško uradništvo, da daruje v nemške svrhe v meri, ki ne odgovarja niti narodnosti vlagateljev, niti narodnostnim razmeram dežele nadalje, da vzdržuje kranjsko n e m š t v o. Ta članek priobčujemo, da bodo videli, kakšna je ta hranilnica, vsi oni goriški Slovenci, ki imajo svoj denar pri tem zavodu aH imajo posojila od njega. Takih je posebno dosti po naših Gorah, zlasti na Cerkljanskem, Ni prav, da se podpira tak nemški zavod, ko imamo v deželi dobre domače denarne z avode! Prihodnjič še nekaj! (Dalje ? prilogi.) modno blago za žolne obleke se dobi v največji izberi ^p^o^sl^em doma v manufakiurni trgovini Pregrad & Čemetič - Gorica Prliopa „Soče" ,*U24. z toe 24. ofctotra 1108. Domače vesti Tabor Je radi neugodnega vremena odložen na Spomlad. — Odložiti se je moral danes, da se ne vršijo naprej predpriprave, ki stanejo denar. Tudi ako bi bilo jutri lepo, ostanejo luže na Otavi, ker danes dežuje in, kakor se kaže, ne bo prenehalo. — Škoda, da se ni mogel vršiti tabor. 18. t.-ua,r„kp je„Ml,s|R|o krasen dan. Mi smo pretekli teden popraševail na vse strani, da bi izvedeli pravočasno, kdaj bo odgoden deželni zbor, ali izvedeli smo šele v soboto, torej prepozno. — Tabora torej jutri ne bo.Pripravljajmo se nanj prihodnjo pomlad ! Za driiISo si. Cirila in Metoda' je nafiraig. Jos. Zuljan iz Schladminga v gostilni g. Fr. Mariniča v Kojskem K 7 06. — Darovali so po 1 krono: Jan. BevčiČ, Fr. Gabrijelčič, zid. mojster, Fr. Kocijančič, uradnik drž. žel. v Trstu, ostalo pa fantje in dekleta. Za družbo sy. Cirila in Metoda so aa-brale gojenke III. in IV. tečaja na tuk. učiteljišču mesto venca na grob gospe Ivane Gvaiz, matere gosp. profesorja K 16. Za irtve V LJubljani darujejo neimenovani, ki so Šli dat krvni davek, 4 K. Darovi za »Dijaško kuhinjo". — Nabiralnik v gostilni pri Fonu v Solkanu je dal Četrti znesek 7 K, doslej skupaj 34-79 K. G. Špa-capan iz Št. Petra je poslal vrečo krompirja. Na račun mesečnine je prišlo v denarju 18*40 K, poleg tega še ena vreča krompirja in 25 kg ohrovta. Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj^ je umrla na Livku pri Šturmih Roža Š t u r m, mati gospodične Šturmove, učiteljice v Števerjanu, in sestra gospe Marije Kopačeve v Gorici. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje! Na Opčinah je umrla, stara komaj 22 let, goipa Marija Križnic, rojena 'Drašček, soproga g. Alojzija Križnica iz Kanala, sina g. deželnega poslanca in župana kanalskega. Uglednima družinama, zlasti razžaloščenemu g. sppuogu, naše iskreno sožalje ! Qp0ZSr|* se vse gg. pevce „ Pevskega in glasbenega društva", da se vrši nocoj občni zbor ob 8. uri zvečer v novih društvenih prostorih. Vabi se tudi podporne člane. Gdilška Slovenska mladina naznanja, da se vrši plesna vaja jutri v Trgovskem domu ob 3. uri pop. »Kroatlsche Korrespondenz" prinaša od laške strani dopis o goriškem dež. zboru ; tam či-tamo, da obstrukcija nima za podlago nikakih idealnih motivov; ne gre za ubran narodnih prenapetosti ne za obrambo verskega prepričanja in tudi ne za varstvo javnih interesov materijalne narave. Laški liberalci in slovenski klerikalci so bili z zadnjimi volitvami iz-stisneni iz dosedanje samovlade. Nočejo se privaditi novemu položaju in nočejo dopustiti novim strankam pristoječega jim zastopstva v dež. odboru. Ker niso imeli potrebne moči, to zabraniti, so obstruirali. Nedopustno je, da deželni glavar in podglavar z vso predsedniško močjo podpirata obstrukcijo. Vlada naj ju pouči, da ali naj se držita dolžnosti ali pa odstopita. Deželni odbor je protipostaven. Prekoračil je dovoljene kredite. Ljudstvo zahteva razpust dež. zbora. Nove volitve bi še reducirale število mandatov obstrukcionistov, kar bi krizo rešilo. Sabršček v delilnem odboru. — »Gorica« in »Prim. list" pravita, da če bi prišel Gabr-šček enkrat v deželni odbor, bi ga ne bilo mogoče več spraviti iz dež. odbora. Seveda ne, ker bi delal tam prav za ljudstvo, tako da bi ljudstvo zahtevalo, da naj ostane še naprej v dež. odboru. — Grajati ga hočejo pa ga hvalijo. Sestava goriškega iti odbora je protiustavna in nezakonita, kakor smo že razložili. Ver-cegnassi ni več poslanec, Marani je drž. poslanec, Klančič stanuje v Pudgori — vsi ti po pravilniku ne morejo biti dež. odborniki; Berbuč pa je poslanec s 3 glasovi, M morajo odpasti, tako da ni izvoljen. To je lep dež. odbor. Vsi sklepi in ukrepi deželnega odbor a so nezakoniti. Opozarjamo na to občine, pred vsem pa vlado, katere dolžnost je poskrbeti za normalne razmere ˇ deželni hiši. Razpust dež. zbora je neobhodno potreben. sPeBflJU Itre&P". — Ali sougnani ¦- Tako modre, velike politike so se delali klerikalni »novostrojarji8, ko so pa pokazali malce pre-očitno svoj apetit, pa jih je napal sam dr. Gregorčič star, izkušen politik, s „politiškimi otročaji". Jih že pozna, saj jih ima pod sabo. In glejte, ti možje, U politiski otrofaji, hodijo _ med ljudstvo ter hočejo !;il>:o u ^ ti. Kako" naj učijo ljudstvo „ politiški otročaji" ? —Sedaj molčijo kakor polite kokoši; obmolknili so, kakor ne delajo resni politiki. No, Gregorčič jim pač pravi, da so »politiški otročaji". — Lepa taka stranka, ki pošilja med Ijud stvo ljudi, katere imenuje voditelj »politiške otročaje". — Tisti del našega ljudstva, ki hodi za klerikalci, naj se zave, da »politiški otročaji" mu ne morejo nikdar koristiti. *^^*^r|OŠ||-^KoJSkeilh^«-«astavljena za po Starico neka štajerska Nemčurka. Poročajo nam, da je prodajala te dni neke Čudne znamke, katere so imeli ljudje za nemške znamke, morda »Sudmarke"? Pravijo, da se jej je pripetilo, da je prodajala take znamke celo za nove znamke; ali pomotoma ali ho-toma, ne vemo. — Škandal, da pošilja poštna uprava take ljudi v čisto slovenska Brda! V Logu na Boškem je nastavljen za poštarja mlad 19-letni laški fantič, ki ne zna slovensko. Ta dečko dela s pošto, kakor se mu zljubi. Pošiljatve izroča ali odpošilja, kadar se mu zdi, Na pošti je nered. Pa kaj se briga za to mladi laški fant. Takih razmer na poštah po deželi ne bomo več trpeli. — Slovence odganjajo, če prosijo za službe pri pošti, Lahe in celo nem-škutarje pa nastavljajo. Temu mora biti konec. Naj se oglasijo še iz drugih krajev naše dežele, kjer bi bile slične razmere kakor v Kojskem in v Logu. Naj se oglašajo pa tudi vsi prizadeti, katere odvračajo od poštne službe, da se toliko lažje nastavlja Lahe in Nemce! Razstava goveje živine v Gorici je bila 22. t. m. Kataloge so razdelili med razstavljalce, katerih se je bilo prijavilo 127, samo laške. No, tako je pač pod Pajerjem v dež. odboru in c. kr. kmet. društvu. O tem bomo še govorili. Kaj klerikalce vse skrbi. — »Gorica" in »Prim. List" sta že večkrat mazala svoje nečedne predale z mojim stanovanjem in drugimi prostori, katere imam v najemu, — in to na način, kakor da imam vse to skoro zastonj. Tudi zadnji teden ponavljajo to pesem ter me naravnost pozivljejo na odgovor. Moja stanovanja v hišah denarnih zavodov nikogar na svetu nič ne brigajo. Denarni zavodi so docela zasebne naprave, sicer narodu v korist, ali njih hiše ne brigajo razun Članov nikogar na svetu, najmanj pa — nasprotnike. Naravnost ostudno je, da moram jaz kot zasebni najemnik v javnosti obešati na veliki zvon, koliko — plačujem, da bi kdo vendarle mislil, da — uživam kdo ve kake dobrote v tej obliki. Zato naj mi čč. čitatelji oprosti, ako odgovarjam klerikalcem z golimi dejstvi. Za. stanovanje v II. nadstropju plačujem — 1300 kron na leto. To je za stanovanje s 5 sobami in 2 kabineti — več nego dovolj. Ne verujem, da bi se kdo pulil za to stanovanje in več plačal od mene. Električno raz-svečavo sem uvedel sam. Prostore, kjer je tiskarna itd., sem si zagotovil že 1. 1899. ter se zavezal plačevati 150 kron več nego bivši najemnik, laški žid. — Pripomniti treba, da sem hišo kupil za posojilnico — jaz, a ta je danes vsaj 20.000 K več vredaa nego stane. Prostor v »Trg. domu" je bil več mesecev prazen; nihče ga ni hotel za primerno ceno. Samo da ga uporabimo, sem jaz otvoril tam trgovino in plačujem precej več nego so glasile ponudbe od drugod. Za hotel Jelen plačujem — 4000 kron več nego so glasile druge ponudbe. Prevzel sem to skrb na rame samo za to, da se prepričam, koliko to podjetje lahko daje dobička. Po tem računu se bomo ravnali. Z mojo na-jemščino so plačane obresti glavnice, — jaz pa nič ue vem, ali pridem do svojega denarja. Kaj naj čitatelji sodijo podlost Gregorčičevih listov, ki ne nehajo brb?jati o teh rečeh, — ki javnost po vsem vrhu nič ne brigajo. Iz mojega odgovora razvidijo tudi tisti klerikalci, ki imajo v sebi še kaj čuta sramote, kako podlo in nedostojno polemiko uvajata »Gorica" in »Prim. List". — A. G. Razžaljllja veličanstva je bil obdolžen Ivan Mladovan iz Šempasa. Ovadila sta ga žandar-meriji bivši šempaski župan in neki Badalič (general Lavdon) iz Vitovelj. Preiskava se je vlekla na dolgo, slednjič je vsa ta reč končala tako, da je bil Mladovan kaznovan na 10 K globe pri okrajnem glsvarstvu. Imel je pota v Gorico in izgubil tako dosti časa. Kdo mu to povrne ? — O?aduštvo je pri naših klerikalcih čudovito razvito; to je njihova posebna čednost. Kakor jih učijo, tako pa de- lajo. Sramota pada na učitelje njihove, ki uče" svoje ljudi, da morajo v družbi naprednjakov vedno paziti/ kje bi jim mogli škodovati. Na-prednjaki. ogibajte se naših klerikalcev 1 Kje Je Anton Skočlr Iz čezsoče? - Meseca aprila 1906. je odšel iz Cezsoče tamkaj pristojni radi umobolnosti pod skrbništvo stavljeni Anton Skočir in to neznano kam. Domneva se, da je nekje na Goriškem. Star je 56 let, je majhne "postaVe, ima podolgast obraz, temnorujave lase, rujave oči, bolj široka usta, navaden nos in svitlorujave brke, značilno znamenje: Vsako vprašanje je navadno ponovil, ravnotako tudi, kar mu je kdo povedal. Sporočila o njegovem morebitnem bivališču je vposlati c. kr. okrajnemu sodišču v Bovcu. Hišne preiskave je izvedla policija v Gorici pri nekaterih Mazzinijancih. Istočasno so bile preiskave v Trstu, Kopru in Pulju. V Kopru so aretirali jednega, v Pulju tudi. ~ Policija išče zvezo avstrijskih Mazzinijancev z republi-f kanci v Italiji. Na goriškem magistratu so prijazni gospodje. Te dni je prišla podpisat neko reč neka Žena. Prvo, kar je bilo, je bilo to, da je uradnik zarentačil nad njo, zakaj da pošilja otroka v slovensko Šolo. Potem jo je obdelaval z nele-pimi besedami ter jo podil. Magistrata! uradnik ima vršiti svojo dolžnost za vse jednako in pustiti ljudi v miru v drugih rečeh, ki njega nič ne brigajo. — Zdi se nam, da pod Bombigem se bo ponavljala zopet grda gonja proti Slovencem na magistratu. Komurkoli storijo kaj zalega, naj pride nemudoma k nam povedat. »Čuk" pri demonstraciji proti Slovencem v Gorici. — Povedali smo, da se je udeležil demonstracijske bakljade v čast županu Bombigu tudi neki »čuk"; balonček je nosil. Bakljada je bila nesramna demonstracija proti Slovencem. In te se je udeležil »Čuk*, »katoliški" telovadec. — »Gorica" in »Primorski list" molčita na to kot grob ter tako potrjujeta resničnost naše notice. Stroški za vzdrževanje »Dijaške kuhinje" so letos vsestransko narasli. V kljub temu, da hodi na hrano sedaj 56 učencev, se še vedno novi oglašajo, pa jih je treba odkloniti zaradi premajhnih dohodkov v darovih. Zlasti darovi v živilih in v drvih so letos postali kaj redki. Tudi nabiralniki se premalo oglašajo. In vendar je »Dijaška kuhinja« letos še ravno tako potrebna, kakor lani, ko so tako posamezniki, kakor tudi družbe, občine in županstva tekmovali v prispevanju darov. Naj bi torej ta poziv za podporo našel pravi odmev pri vseh prijateljih naše revne mladine! Naznanilo. — V torek 27. t. m. se bode prodajala razna sobna oprava v hiši Mnr-zinija Tek. Jos. Verdi št. 1., prvo nadstropje. Občinsko glasbeno $0l0 napravijo v Krminu. Glavni namen je ta, da se dobi godce za gledališče. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni PoDtoni-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 25. t. m. do 1. novembra. Dober Svet Je drag. — Tako zdihuje marsikateri oče ali mati, ako jim oboli nenadoma kak otrok. V bližini ni mogoče dobiti zdravnika in zdravila, ki so imeli doma, so tudi odpovedala svoj učinek. Gotovo zdravilo proti krču, omedlevici, proti bljuvanju, driski, kašlju, hripavosti, vratobolu in zunanjim poškodbam je centifoljino mazilo. To domače zdravilo se dobi direktno v lekarni pri angelju varuhu v Pregradi pri Uogatcu-Slatini. Važne. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr, v Hamburgu, Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Vino pridelano teta 1907. na Goriškem. — Vina se je pridelalo na 9.176 obdelovanih hektarjih 325,681 hektolitrov, od katerih je bilo 184.240 beline in 141.441 črnine. Največ beline se je pridelalo v Brdih t. j. 124.254 hI, črnine pa v nižini 93.985 hI, Ako se upošteva obdelovana površina, so si nižina in Brda, kar se tiče vinskega pridelka, približno enaka (143.657 hI v Brdih in 144.431 v nižini). Zanimivo je, ako se primerja našo deželo z drugimi t. j. kar se tiče množine pridelka z ozirom na površino obdelane zemlje. V Tržaški okolici se je pridelalo na ha vinograda poprečno 9, v Istri 184, v Dalmaciji 10-8, na Nižje Avstrijskem 8-5, na Šta- j.jerskem 3.2-3, na Koroškem 1-5 (skupen pridelek 71 hI), na Kranjskem 268, na gornjem Tirolskem 30, na Predarelskem 5-8, na Češkem 71, na Moravskem 11*8 hI. Več vina kakor naša dežela pridela le Tridentsko na hektaru,ki pridela 699, dočim se pridela pri nas le 59-3 hI. V ostalem pa je na Tridentinskem tudi največ vinskega pridelka v vsej državi, kajti leta 1907- se je pridelalo 1,292.550 hI, od katerih odpade nad 2% (969-145 hI) na tri-dentinško dolino. Kar se tiče množine, je prva za Triden-tinsko Dalmacija, potem Istra, Štajerska, naša dežela, Nižje Avstrijsko in druge. Kar se tiče vina y naši deželi, je pridelal Kras razven mnogo beline, tudi nad 27.000 hI črnine vpoštevši tudi sloveči teran. Tflfiij za Šivilje so otvorili v Kanalu na prizadevanje zavoda za pospeševanje obrti. Pri otvoritvi sta bila tajnika trgovsko-obrtne zbornice A. Bizjak in župan ter poslanec A. Križnic. Vojaška dobava. — Vojaška uprava kupi za skladišče v Gradcu 1400 kvintalov rži in 4000 ovsa, za Maribor 1300 kvintalov pšenice, 3400 rži in 6000 kvintalov ovsa, za Celovec 1300 kvintalov rži in 1600 kvintalov ovsa, za Beljak 600 kvintalov rži in 1600 kvintalov ovsa, za Ljubljano 1100 kvintalov ovsa, za Trst 400 kvintalov ovsa, za Gorico 7000 kvintalov ovsa, za Pulj 500 kvintalov ovsa. Kolekovane ponudbe naj se vlagajo do 6. novembra 9. ure zjutraj pri komi inten-danci v Gradcu, Pogoji se izvedo pri inten-danci in pri vseh naštetih skladiščih. Znižane vozne cene Krmi na Štajerskem, Koroškem In Primorskem, — Železniško ministrstvo je dovolilo znižane cene krme po državni železnici, ki jo namenjena na Štajersko, Koroško in na Primorsko. Ministrstvo se pogaja za znižanje voznih cen tudi z južno Železnico, z družbo državnih železnic in z avstrijsko severno-zahodno železnice. Natečaj službe nadzornika za drame. - Temeljem § 13. zakona z dne 12. aprila 1907. drž. zak. štev. 210. gleda prometa z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgalico se odda za Goriško-Gradiščansko in za Istro pojedno mesto nadzornika za hrame in sicer prvo s sedežem v Gorici, «*rugo v Poreču, — Služba se podeli za sedaj začasno za dobo jednega leta in sicer s prejemki določenimi za X. činovni razred in s potnim pov-šalom 2500 K, a za to izkazati bo najmanj 150 dnij za službena potovanja. — Oziralo se bo samo na one prosilce, ki so dovršili z dobrim vspehom šolo za vinogradarstvo, ali kako drugo učilišče, v katerem se uči kmetijska kemija, oziroma enologija kot glavni predmet, in ki morejo dokazati večletno prakso v obratih kletarstva ali drugega vino-gradarstva. Nadalje se zahteva natančno poznanje nadzorovalnega okoliša in v istem navadnih deželnih jezikov. Prosilci, ki so že prekoračili 40. leto svoje starosti, bodo morali v prošnji istočasno prositi za izpregled starosti, fodovito opremljene prošnje nasloviti je na c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ter vložiti na c. kr. nameništvu v Trstu do vštetega 10. novembra t. 1. — Od c kr. na-mestništva. Občni zbor Trgovsko-obrtnega društva za Goriško se vrši dne 30, t. m. ob 8. uri zvečer v ulici S. Ivana št. 7. po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo tajnikov©. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Poročilo rač. preglednikov. 6. Volitev odbora. 7. Volitev 2 rač, preglednikov. 8. Prememba pravil. 9. Slučajnosti. — Odbor. Vozni red. — Kakor vsako leto, izda naša tiskarna tudi letos vozni red železnic, poštnih zvez in parobrodov veljaven od 1. oktobra 1908. do 1. maja 1909. v veliki stenski obliki. Ker je prostor za reklamne oglafo omejen, so naprošeni vsi oni, katerim smo poslali okrožnice, da se. čimpreje odzovejo. Vozni red izide v teku tega meseca. Politični pregled. Nov deželni volilni red na Štajerskem In Slovenci; V ^Narodnem listu" čitamo: Razdelitev števila poslanskih mest med Slovence in Nemce je kričeče krivična. Izmed celega števila 87 poslancev bi po razmerju 02027830 prebivalstva morali1 Slovenci dobiti eno tretjino poslancev, to je 29, v resnici jih dobimo z mariborskim knezoškofom vred, če bi ta bil zmiraj Slovenec, le 14, torej dvakrat premalo. Glede Števila kmečkih poslancev se sicer ne moramo pritožiti proti zastopstvu nemSkega dela dežele, jednako tudi ne moremo posebno ugovarjati zoper število poslancev v splošni skupini. Tem hujša je pa krivica, ki nas zadene v mestih v veleposestvu. V veleposestvu dobe Nemci 12 poslancev, Slovenci nič. V mestih in trgih in trgovskih zbornicah dobe Nemci 33 poslancev, Slovenci pa — 1! V veleposestvu in v mestnih skupinah smo torej Slovenci nesramno prikrajšani. — Pa še v drugem oziru je razdelitev števila poslancev za Slovence skrajno krivična, namreč, v kolikor zadena razmerje izvoljenih poslancev obeh narodnosti na Spodnjem Štajerskem. Slovenci dobimo tu 13 mandatov (trgi 1, kmečki okraji 10, splošna skupina 2), Nemci pa dobe v mestih in sicer za Maribor 2 mandata, za Ptuj s pripadki 1 mandat, za Slovenji Gradec in j pripadajoče trge tudi 1 mandat in za Celje in prištete trge 2 mandata in v splošni mestni skupini 1 mandat, ki bode sicer menda pripadel socijalnodemokratičnemu Nemcu. Ker dobe spodnještajerski Nemci zmiraj tudi za- J stopnika iz obrtne zbornice in vsaj 1 iz vele-posestva, znašalo bode število nemških poslan- j cev iz Spodnje Štajerske 9 ali 10, dočim bode Slovencev 13 in šele z mariborskim škofom vred 14. In vendar štejemo na Spodnjem Šta- . jerskem nad 400.000 Slovencev in le okoli 40.000 Nemcev! Pravo razmere poslancev Spodnje Štajerske bi moralo biti po narodnosti pač 10 proti \ in ne 14 proti 10. Zdaj pa ima ena desetinka Nemcev sk?ro toliko poslancev, kakor desetkratno* število Sloven- cev ! Največja krivica v mestih in trgih je ta, da slovenske manjšine, ki malo zaostajajo za številom Nemcev, sploh ne dobe zastopstva in da so se celo po veČini slovenski trgi Sevnica, Šoštanj, Velenje, Ljutomer pridelili nemškim skupinam. Kaj takega ne najdemo v nobeni drugi avstrijski deželi! Ni BllklUU. — Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo radi Bosne so razbita. Turčija zahteva konferenco. — Turčija, Srbija in Črnogora se še vedno pripravljajo za vojno. Turčija in Srbija sta naročili obilo reči za vojno pri tvrdki Senert v Helsingsforsu. Turčija nakupuje konje. Češke napredne Im v boju za »ollino prnico. — Med češkim ženstvom je gibanje za pridobitev volilne pravice že zelo razširjeno. 14. t. m. je izročila deputacija 14 čeških žen posameznim klubom dežel uozborskih poslancev prošnjo, sprejeto na shodu dne 13. t. m., v kateri zahtevajo, naj se izvede volilna reforma po načrtu dr. Koernerja (Mladočeha), po katerem se uvaja na Češkem splošna in enaka volilna pravica za moške in ženske ter protestirajo proti vladnemu načrtu volilne reforme. Dne 15. t. m. so sklicale žene javen shod na Radeckega trgu v Pragi, ki je bil pa prepovedan. RekonstnikClU kabineti. — Po rekonstrukciji ministerstva bo imenovanih, kakor poročajo nemški listi, 7 slovanskih ministrov: 3 Čehi, 2 Poljaka, 1 Jugoslovan in 1 Malorus. Nemci bodo imeli 8 ministrov. Večino bi morali imeti Slovani. i V HebU so čutili v noči 23. t. m. močan potres. Iz Minile poročajo o silnem viharju, pri katerem je izgubilo življenje 300 oseb. Cesarski manevri pri Vesprimu na Ogrskem so vzročili na poljih in njivah ter drugodi škode 400.C00 K; škoda je že povrnjena. Zahonolomstvo in ločit« zakona. — Zanimiv slučaj je rešilo te dni najvišje sodišče. Vsled pomanjkljivosti splošnega državljanskega zakonika je dunajsko deželno sodišče nedavno nasproti dvema zakonskima razsodilo, da nimata pravice tožiti na ločitev zakona, ker sta oba kriva zakonolomstva. Najvišje sodišče je pa vsled rekurza razsodilo, da obojestransko zakonolomstvo upravičuje obav zakonska zahtevati ločitev zakona. PdSttl Ofldjllfje bodo dobili naslov »poštni pristavi". Trgovsko ministerstvo je tudi obljubilo znatno višanje plač in to vsem posameznikom. Gumnantkl-ŠpIJonka. — Redaratvo v Osjeku v Slavoniji je zaprlo 20 letno Ano Marjano-vič, guvernantko, ker je na sumu, da je izdajala srbskim častnikom tajnosti o pripravah naše vojske, o katerih je bila podučena, ker je občevala z raznimi častniki. Slev. ikad. društvo »Slovenija" na Dunaju si je za zimski tečaj izvolilo sledeči odbor: predsednik: med. Vekoslav Zalokar; podpredsednik* phil. Anton Sovre; tajnik: iur. Rado Prešeren; blagajnik: med. Božidar Kiis-sel; knjižničar: iur. Ivan Sajovic; arhivar: phil. Fran Vrhovnik: gospodar: vet. Fran Zavrnik; namestnika: phil. Matej Šmalc, iur. Emii Schott; pregledniki: med. Jožko Tavčar, iur. Leop. BoštjanČič, phil. Fr. Bradač. V6lIk«0SkI Škandal se je razkril v Budape-šti. Bivši državni tajnik v ministerstvu, sedaj drugi predsednik upravnega sodišča, tajni svetnik pl. Latkoczv je posredoval za provizije gostilniške in lekarniške koncesije. Zalotili so ga, ko je ravno sprejemal 600.000 K. Preiskava se je dosedaj vodila skrivnostno, ker pri aferi igra veliko vlogo tudi pismo nekega aktivnega ministra znani budapeštanski lepotici. — Latkoczv bo odpuščen brez pokojnine. Mali oglasi. Najmaajia pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Vajpripravnejse inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dež«U (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna. Moll-ov Seidlitz-prasek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grencicami. Cena orig. škatlje K 2*— Ponarejanje se sodnjjsko zasleduje. Roll-ovo Frane, žganje in za ribanje života. — Bolečine olaJSnjoCe in okrepfnjoiie sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orifir. steklenica K 1*90 ' Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOU, c. in kr. dvorni založnik, Bnnaj, L Tncblaoben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolettii A. Gironcoli. Razne vesti. Burji je potrgala v miljskem zatoku pri 'Trstu dve debeli verigi, ki sta držali novo vojno ladjo »Nadvojvoda Fran Ferdinand" ter jtf pognala po morju. To se je zgodilo v noči. Ustavila se je blizu Pirana na peščini. Sedaj 80 jo spravili nazaj v Trst. Pfnifil fiP hiša v ^oji je bila 35 let trgovina 11 uua «C lliaa z mešanim blagom in pekarna. K hiši -spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttner, Via Ponte nuovo 44 v Gorici. V I nkaUPII se odda v naiem rad» družinskih ¦ LunavbU razmer mlin in prodajalna jestvin s tobakarno in stanovanjem. — Dohodek gotov; primerno za samca ali oženjenega. Nastopi se lahko takoj. — Več se izve pri obč. tajniku v Lokavcu. Sprejme se dva gospoda na stanova#e> pove upravništvo. Krasna novost! Dokler traja zaloga, razpošilja lepo pozlačeno, fino a n k e r-remoatoir g kavalir*- žepno uro, z elegantno verižico, katera se od pristno zlate niC ne razločuje, s finim kolel-jem ter dveletnim jamstvom z origin. plombo, komad za K 4*60, 3 kom. K 12»PO. — Enaka nra, poniklovana, s srebrno verižico K 3'75, 3 komadi K lO 25. Razpošilja se proti povzetja. — Nengajajoče se zamenja v teka 8 dni, ali pa se vrne denar, — torej nikake zgnbe. Cenik, z nad 2<00 podobami ur ter raznih zlatih in srebr. predmetov razpošilja na zahtevo zastonj in poštnine prosto mihael Horouitz, Krakau Dietelsgasse 57 B. Proda se biljard v jako dobrem stanu. «16« ? $>«ve apfavnišrv©. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam, da bodem odslej dosedanjo trgovino Ravnikar .& Berbuč vodil pod svojim lastnini imenom. Pri tej priliki mi je prijetno poročati, da sem naročil že zopet mnogo novih uzorcev raznovrstnega blaga, — .ker so se prva naročila hitro prodala. Ker hočem pospešiti promet, prodajal bodem zimsko blago povprečno 20°j0 ceneje kot je bila navada. Blago vedno sveže! Gorica, dne 20. oktobra 1908. Raštcfj 16. . Žalosti potrtim srcem javljamo prijateljem in znancem pretužno vest da je naša preljubljena gorpa ^arija Hrizoič poj. DFaščd; danes ob 6. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, v dobi 22 let in pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, na Opčinab pri Trstu, v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popoludn« iz Draščekove hiše na Opčinah na tamošnje pokopališče. KANAL-OPČINE, 23. oktobra 1008. Marija vd. Drašček, mati. Alojzij Križnic, soprog. Anton Krizaič, sin Zorka Drašček, sestra. Anton Križnic, tast. Vladi Križnic, svak. Pavlina Križnic, tašča. Fran Drašček, stric. ZAHVALA. Za izkazano iskreno sočutje ob prebridki smrti naše nepozabne matere, gospe Ivane Gvaiz kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. •Posebno se zahvaljujemo gg. profesorjem in gojenkam za obilo udeležbo pri pogrebu, vsem blagim darovateljem krasnih vencev in gosp. Pičulinu, kaplanu za njegove tolažilne posete in besede. GORICA, 23. oktobra 1908. Rodbina Gvaiz. Denar prihrani, Mor impi izgolovijeno pohištvo pri Ant. Brešcak-u • v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 I (v lastni hiši) kateri ima?zalogi najbogatejšo | izbero pohištva vseh slogov za Ki vsa& stan, prlprostega In naj- || linejega izdelka. | Daje tudi i na obroke. | Lastna delavnica I za tapecirano pohištvo. 11 Gene brezi konkurence. { Različno pohištvo iz železa, 0 podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. 9 Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi = dobitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobilkou. Glavni dobitki te prekortstne denarne loterije so sledeCi: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija aSoQ.000Mk. .^00.000 » • 60.000 » > 50.000 » » 45.000 » . 40.000 » > 35.000 » . 30.000 » .100.000 » . 60.000 » > 50.000 » 1 » 1 dobitek 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 * 7 » =20.000 * 1 » »15.000 » 11 » »10,000 » 46 » » 5.000 > 03 » » 3.000 » 63 > » 2.000 » t.000 » 300 » 693 181 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreBk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.*00 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na S'J.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srefkanjo je postavno določeno. Cene sreCkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6-— ali K 7— pol „ „ „ 3-— „ „ 350 četrt „ „ „ 150 „ „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srefikovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 30. oktobra. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. naslednik KarolaOufer prva in edina iovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih, Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Peter Geti« čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (? lastili hiši). PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1. nasproti „Ionta". Sprejema vsako*rs«na naročila po meri in poprave. NaroČila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE Kdor želi imeti zdrava in nepo- j \ kvarjena vina naj se obrne na asi mirodllnieo «=| A.MAZZ0LI v Gorici; v Gosposki ulici št. 6. | Tamkaj se vdobi v zalogi raznovrstee pripomočke tvrdke Garnicr iz Pariza. Posebno pa priporoča: Pripomoček za odstre* ev plesnobe (mate). "; Pripomoček za odstranitev katerekoli 1 kisline. Pripomoček za čiščenje vina. Pripomoček proti kisanjn. Odlikovana peterija in sladčičarna Karol Draščik v Goriei na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi- r ejega peciva, torte, kolače za birmance inm poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. **»* Gorica, Gosposka ulica štev. ZS. Delika izbčr vsakovrstne zlatnine. Josip Patek |>ta^bei)o podjetje Znidarčič I Stepančič Naznanilo. Cenj. dame in gospodje -- pozor! Pišite dopismCO Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega Izdelka. ..«.». Po dolgoletnih skušnjah sva ae prepričala da ostane »Originale le najboljši. Oriflinal-iicioria stroji *H**5 uporabi brezšumno. aneinai-Viotoria stroji sL0^f za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji ;°rSi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oripinal-Vietoria stroji S°šinffi: lek vBeh dosedaj obstoječih tovaren. Za VBak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Onginal-victorla stroje. Edina zaloga »Original-Vlctorta« str lev ta dragih Mvalnih strojev, dvokole: •puch«, orolja, munlcije In vseh lovskih pripra? pri mdU KERSEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (PJazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnlca RIVA CASTELLO §t. A. i MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, , | tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. j Lasten železniški tir ^^^, -vg^- Žage v Soteski | j Gorica drž. kol. - Solkan ^*"^ (last verskega zaloga). i Osretoie Toastvo: Trst, Via flella Caseraa št. 4 Intarurban. telef.: Gorica it 74, Trst it 1631 - Tel.: Zadruga, Used. k. B. C. Gode v. Edit Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novo j obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 40O uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne ceatrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografl&ii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K S0.000. — Garancijska reserva K 180.000.'— Reserva za izgube K 21.000. «, Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. pa dobite najlepše uzorce noue jesenske mode gralis in franco. velika razpošiljateljska trgovina Pregrad & Černelič Trgovski dom Gorica. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah i delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, == krojaški mojster In trgovec v Gorici tekališče Josfpa Verdi štev. 33 in t podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (t bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznovrstnega blaga iz austrijskih in angležkih touaren najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor fcoS« dobro bi hitro potoraH ¦ francoskimi parobrod! fes Batm t Ameriko, saj pifi« pred odhodom od dom« s* pojaanfla a& našo - ¦- najstarejšo firmo ...------- Zwilchenbart, Basel (Švica) torfnibado^tx i. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira. ' A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga — = oljkinega olja prve vrste najboljših Ividk iz Istre, Dalmacije Malfelte, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 112, 120, 136, 1'44, 1-60,180, 2'-, za luči po 72 vid. ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis In navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo porje. skubeno 1 kg 2 K; boljša vrsta 2 K 40 i#^ vin.: polubelo 2 K 80 <=ss^ vin.: belo 4 K; belo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejSn snežno-belo, skubeno 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg pnh-perie, sivo K 6'—, 7—"belo fino K 10: najfinejše iz prsnegaporja 12K.PoSiljatve 5 kg, poštnine presto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega, višnjevega, bolega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica čiolga 180 cm, Široka 1 IG cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16— s polnpuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3—, BbO, 4' . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od R 12. višje —poštnino prosto. Ncugajajoče blago so vrne denar. s. Benfsph In Des^henltz 6t 810. Češko (Bbhmerwald). C)P Ceniki zastonj in poštnine prosto. "*1>0| Cdino pristni THIERRY-JBV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini ste klenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 paientovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5—. TH1ERRT-JEV0 cen&Olijino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3 60. Zavojnica se ne računa. To povsod znauo domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za mne itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. ThiSiTV, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri BogaŠki-Slatilli. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljaj mo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Siovenske pspfliiije! PosMajte milo iz te flomače Mame! Mete je izvrsten. Gene običajne Naša špecijaiiteta je: Caprasok - Koza s solncem. Poskusite In sodite l Svoji k svojim t