Številka 4. TRST, v sočoto 4. januvarja 1908 s Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN __ ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj I'-< »mif-ne Številke .se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) * mr ogib totakurcnli v Tr^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, fct. Petru, b<žani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Poalojni, Dornrergu, Folkanu itd. « KNE Ot-l.ASOV ne računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke v1, n.m); x& trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; ru osmrtnice, zahvale, poslan-ce, oglase denarnih zavodov jo o0 htiit. Za oglase v tekstu ii*ta do ft vrst 20 K, vsaka na-osljn« viHta K 2. 31 al i oglasi po 3 s t u t. beseda, najmanj pa 40 Mot. — Oglase sprejema „inseratni oddelek uprave KdiLrpti-. Plačuje se izključno le upiavi Edinosti". dinos Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČITIMA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (I K —, pa narcčbe brez dnposlane naročnine, se uprava ne oz.ra. Saročniua c? iciellsto uđajjje .Edinosti* stane: es'olstao K r>*20, pol leta Vsi dopisi raj se poSdjajo na uredništvo lista. Nefrankjva .a pisma se ne sprejemajo in rokonisi se m* vraf.nl,,. konaorcij lista nE :innatJ. — Natisnila tiskarna konaorcim lista „EdinostJ v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. —- Poštao-hram 1 nični račun št. 8tl6o2. ■ Tolefon štev. 1157 ____: BRZOJAVNE VESTI. Harden obsojen. BEROLIN 3. Danes je končaia druga Delegacije. kazenska razprava MoltkeHarden. Harden je i ___:_____ 11: ♦_____- • . DUNAJ 3. — Delegacije bodo tkiicane kasneje, kakor je bilo prvotno določeno, namreč za 8. t. m., to pa radi izleta delegatov v Trot, v Pulo in na Reko. Izlet z vrši 16. t. m. na Reki :n delegatje bodo mogli biti na Dunaju šele 17. t. m. Ttkoj potni pnčno komisije svoje posvetovanje. Avst:i|«ka delegaci a bo imela plenarno sejo Se le zadnji teden ttga meseca. Sin ustrelil mater. DUNAJ 3. V Kostelu pri Lundenburgu je neki 25 letni Gerber ki je živel na stroške svojih bratov in svoje 65-ktne matere, je zahteval danes od te poslednje, naj mu da eno krono. Ker mu je pa ni hotela dati, je potegnil revolver in ustrelil mater v čelo, da* se je tak* j mrtva zgrudila. Morilec se je na to pjdal k orožnikom ter iim povedal, da se je na njegovem domu zgodilo nekaj izrednega. Zaprli so ga takoj. Hud mraz v Galiciji. LVOV 3. Danes je prišlo na zdravniško postajo 130 oseb, katerim ho vsled hudega mraza omrzn !e useša in roke. Srbska skupščina. BELIGRAD 3. Skupščina je v drugem čitanju vsprejela proračunski provizorij za mesec januar — ter se je potem odgodila z ozirom na pravoslavne božične praznike. Potres. SIENA 3. V minoli noči je bilo čuti 1 lkaj potres tretje stopinje. Eksplozija v tovarni za strelivo. STOKHOLM 3. V tovarni za strelivo v Miirinbergu se je pripetila danes eksplozij« najbrž vskd kratkega električnega stika. V zrak jc zlete a sušilnica, pri čemer sta bili dve delavki lilvt.t i^olnj>w davanih. Romarski parnik se potopil. CARIGRAD 3. Parnik „Gregory Merak", last danske družbe „Nord" se je blizo Ožede potopil. 2000 romarjev namenjenih v Mcko se je baje rešilo. Ministerska kriza na Niaozemskem. HAAG 3. Sestava novega ministerstva je poverjena voditelju pioturevocijonarne stranke H^emserku. Maroko. PARIZ 3. Vlada je poslala generalu j Liauteyu brzojavko, v kateri mu čestita na lepem vedenju čet in na sijajnem vodstvu operaci.i. Ker je namen deloma dosežen, se del čet, ki so se udeležile operacije, odpošlje v dotične garnizije. General Liautey je brzo javil nastopno: Del kolone Branliere3a je dne 31. decembra zašel severne soteske go rovja Beni Kaleb ter je d-ugi dan dospel do Rasfugala, ki je visok 1420 m. Tu 83 vojaki razvili trancosko zastavo ter vsekali v skalo spom. nski napis. Kolona je s tem pokazala, da je možno prodreti dalje v deželo. Zdravstveno stanje čet je popolnoma zadovoljivo. Kolera. CARIGRAD 3. Od 1. t. m. je v Meki obolelo za kolero 67 oseb, od teh jih je 52 umrlo. Na francoskem romarskem parni ku „Mivernais" je v Rdečem morju obolelo 12 oseb. — niijn medsebojnih čestitek. Kakor vsakomur, tako je tudi ministrom dano na svobodo, da si izbirajo prijatelje po svoji volji in kjer hočejo. Iu nikdo mma pravice vmešavati se v taka osebna razmerja. Tt da čestitki barona Aerenthala in gospoda Tittonija imata znak oficijelnosti. Moža se nista pozdravila kakor privatni osebi, ampak kakor oficijelna zastopnika dveh sosednjih držav, govorila sta v imenu re*pek-tivnih narodov, torej tudi v imenu na; Jugoslovanov. In pozdravljala sta politično konstelacijo, sedanje razmerje med državama, ki ju zastopata, razmerje, ki seza nam Jugoslovanom do živega. A to ne le, kar sa dostaje naš h interesov in naše varnosti nasproti vnanjemu svetu, marveč poseza tudi v naše notranje narodno življenje, deluje na naš PETROGRAD 3. Med generalom Kuro- r&z\°\ v tollki meri» da nam Podira pogoje patkinom in grofom Witte obstoja nesoglasje, za zlvl»enie, za naš obstanek. Posledice kar je Kuropatkm objavil v „Novoje Vremja"! |evr°pski konstelaciji, ki je ustva Danes je grof Witte v tem li4u zavrnil na ---^---- bil obsojen na štiri mesečno ječo in v stroške tudi prve kazenske razprave. Izgredi na kolodvoru. PARIZ 3. Vsled mraza je imelo več lokalnih vlakov zamude, radi t*=ga je danes pred pol u d ne kukih 3O00 potnikov na kolodvoru v Laza ni preredilo demonstracijo. Raz bili so šipe na oknih in klopi policijskega komisarijata na kolodvoru. Aretovanih je bilo okoiu 50 oseb, od teh so jih 40 izpustili. Rusija. General Kur opati? in in grof Witte. pade Kuropatkinove, na katerega na koncu apeluje, naj izprevidi, da ni napravil mnogo pogreškov le kakor generabssimus, ampak ludi pred vojno kakor vojni minister. 17 ruskih revolucijonarcev aretiranih. BEROLIN 3. Na nekem tajnem sestanku v stanovanju nekegs, ruskega anarhista v Charlottenburgu je bilo sinoči aretiranih 17 Rusov. Našli so veliko mn*>žino spisov, katerih vsebina se protivi § 123 kazenskega za koniku (skrivno združevanje) Bržkone je imel centralni odbor ruske delavske stranke svojo tajno sejo. Požar na vlaku. PETROGRAD 3. Blizo postaje Ostrov je nastal ogenj v nekem spalnem vozu prvega razreda berolinskega brzovlaka. Potniki so na pol nagi poskakah iz vozov, ostavivši prtljago, iti je zgorela. Zdi se, da je zgorelo tudi mnogo denarja. Ki 3. Brzovlak iz Virbalena, vsled požarja v spalnem vozu zakasmf za sest ur. Spalni voz je popolnoma zgorel. Trideset potnikov spalnega voza se je rešilo. Njihova prtljaga je zgorela. Ogenj je nastal, kar je bila kurilna priprava poškodovana. Državni svet. PETROGRAD 3. (Petr. brz. ag) D/žavni svet je danes vsprejel zakon-ki načit, o katerim je dovoljen kredit 15,185 OoO rub ljev za podporo v krajih, kjer vlada beda. Snežni meteži. SEBASTOPOL 3. Vsled snežnih metežev so prekinjene zveze mej pristanišči Črnega morja. "Socijalno revolucijo nama tiskarna zaplenjena. HABAROVSK 3 (Petr. brz. eg) Policija je odkrila tukaj tiskarno soc'jalno revulucijo-narne stranke in laboratorij z 10 bombami. Vsled tega je bilo aretovanih 14 oseb, mej temi en inženir in več realcev ter ti i ženske. PODLISTEK Sveti Anton. Povest iz nemško-francoske voj e. GUY DE MAUPA88ANT. Bilo je kakor boj, bitka, osveta ! Bomo le videli, kdo prenese več : ti ali jaz ! Bila sta oba popolnoma proč, ko sta izpila liter. Vendar ni bil nobeden njiju premagam. Tesno drug ob drugega uprta sta šla vun. Jutri se mora začeti iz nova. Opotekajoč se sta se odpravila na pot in stopala počasi zraven voza z gnojem, ki ga je vlekel par konj. Pričelo je snežiti in brezmesečna noč se je razsvetlila nekoliko z medlo, mrtvo belino, ki je kmalu legla po poljih. Rezek mraz je prešinjal moža in povečaval njuno pijanost. Sveti Anton je bil nezadovoljen, ker ni amegal pri pijači, in se je zabaval s tem, da je suval svojega prašiča z ramo, da bi pal v obcestni jarek. Vojak se je umikal napadom in zagrgral pri tem vsakikrat jezno par semških besed, ki so spravljale kmeta ▼ gla- Novoletne čestitke M ministrov. Tudi dvojica ministrov za vnanje stvari sta se oddolžila stari lepi tradiciji in sta bi voščila: srečno novo leto. To sta avstrijski minister baron Aerenthal in italijanski minister Tittoni. Da sta si moža če>titala le kakor dobra osebna prijatelja, mi gotovo ne bi omenjali sen smeh. Slednjič je postal Prus hud, in ko ga je hotel Anton zopet enkrat pahniti, ga je udaril tako strašno s pestjo, da bi bil močni možak kmalu pal po tleh. Od žganja in jeze vznijen, je zgrabil stari vojaka, ga 6tresal par trenutkov kakor ma;hnega otroka in ga zagnnl potem z eno roko na drugo stran ceste. Zadovoljen s tem je prekrižal roke in se smejal iz nova. Vojak pa se je pobral zopet od tal — gologlav, ka.ti čelada se mu je bila strklala v jarek, — potegnil svoj bajonet in planil nad starega Antona. Ko je ta to videl, je zgrabil svoj bičnik, debel, močan in vendar prožen bi črnk. In ko se mu je vojak približal, s povtfienim čel< m. bajonet naprej in voljan usmrtiti kmeta, je stari prestregel klino, ki 66 je imela zabosti mu v telo, jo zbil ria stran in uiaril svojega sovražnika z držajem biča tako silno po senceh,, da se je zgrudil po tleh. Potem je strmel, top od začudenja in straha, na vojaka, ki bo je najprvo še krče* vito stresel in potem obležal negibno na trebuha. Sklonil se je k mema, ga obrnil in ga gledal nekaj sekund. Mož je imel oči zaprte iu tenek curek krvi je kipel iz dpranje kraj rilo sedanje, že nad par decenij ev trajajoče „zavezništvo" in „prijateljstvo" med Avstro-Ogrsko i ii Italijo, občutimo mi Jugoslovani m onarh ije krvavo na svoji lastni koži! Iz naše kože se režejo vezi, ki drže skupaj to nenaravno zavezništvo, nasprotujoče zgodovinskim tradicijam, čutstvo-vanju velike večine prebivalstva na tej in oni stn ni in tudi realn m interesom obeh držav. Kajti nepobitna resnica, ki je ne morejo odpraviti v,i obiski monarhov, vsi sestanki ministrov, in tuli najlepše novoletne čestitke, o>taja ta, da so aspiracije Italije nezdružljive toliko s principon integritete naše države, kolikor z interesi, ki jih Avstro Ogrska hoče varovati in si jib zagotoviti ob reševanju balkanskega vprašanja. Naj omenimo le prizadevanje It*lije, oprto na sedanje rodbinsko razmerje med dvoroma v R mu m na Četi a ju, da bi spravila Črnogoro izključno pod svoj vpliv. Pa albansko vprašanje ? ! To visi kakor teman oblak nad ^merjem med Italijo in Avstro Ogrsko. A aspiraciie do „necdr.io najivni m Kratke pameti bi mo-rftii i5\i,,"«ko bi se dajali varati po slepomišenju, češ, da treba razlikovati med oficijelno Italijo in rogoviljenjem malega števila večno nezadovoljnih elementov, ki da ragovilijo ravno zato, ker vedo, da jih ce obremenja nikaka odgovornost! Človeku, ki g^eda in kritično m-tri mehanizem ital janska oficijelne politike in nje stike za — kulisami z nositelji neofi-ci.elne, čutstvovanju italijanskega jasnega inntnja odgovarjajoče politike, ne morejo motiti sodbe. Pa saj je tudi momentov, ko se očitno kaže soglasje med politiko oficijelne in ne« ficijeloe Italije. Dokler bo oficijelna Italija pošiljala svoje zastopnike in celo tudi visoke vojaške dostojanstvenike na zb »rovanja društva s takimi nalogami in tendencijami kakor ima društvo „Dante Alighien", ki v zemljepisno tako izpostavljene in za politično in gospodarsko bodočnost naše države toli važne dežele, kakor je Dalmacija, pošilja svoje odposlance — iuspicirat šole; dokler bodo mogli italijanski irredentovci v Avstriji posejati svoje želje in zahteve v Rim, da jih potem italijanski minister za vnanje stvari zastopa v svojih diplomatičkih n itah in na sestankih z avstrijskim ministrom za vnanje stvari: — dotlej naj se nam nikar ne govori o razliki med nameni oficijelne politike italijanske in onimi irredente ! Baron Aerenthal govori v svoji depeši gospodu Tittoni u o prisrčnih odnošajih. ki vladajo med njima, ter izraža željo, da bi prijateljstvo in zaupanje med obema državama postala še tesneja. čela. KI ubu temni noči je razločil stari Auton rd< čo liso na snegu. Izgubil je popolnoma glavo in obatal, dočim sta konja mirno vlekla voz naprej. Kaj naj stori ? Ustrele ga, požgo mu dom, vso deželo bodo uničili... Kaj naj stori ? Kaj naj ston ? Kako naj skrije truplo, skrije mrliča, premoti Prus«e ? S.išal je preko velikega molka snežnih poljan doneti od daleč glasove. Tedaj ga je popal blazen strah; poiskal je čelado, jo posadil svoji žrtvi zop-t na gla o, zgrabil vojaka, ga vzdignil, tekel z njim. da ie došel svoj voz, in ga vrgel gori na gnoj. Da bo le enkrat doma, potem že uajde kako misel... Z omahuj očim korakom je stopal zraven voza in si ubiial možgane. A videl ni nobenega izhoda. Mislil se je, d&, imel se je že z gotovostjo za izgubljenega. Slednjič je dospel domov. Iz enega okna je še žarela luč, gospodinja torej ni še spala. Hitro je zapeljal do greznice. Palo mu je v glavo, da, če zvrne gnoj v jamo, mora truplo, ki je ležalo na vrhu, priti Čisto pćdenj, in hitro je prekucnil voz. Kakor je pričakoval, je bil rojak popol- Tudi gospod Tittoni se v svojem odgovoru veseli teh prisrčnih in simpatičnih od-nošajev ter ponavlja željo po prijateljstvu in zaupanju med „obema deželama". Tako si čestitata in želita baron Aerenthal in gospod Tittoni. Pozabljata, da »o minuli tisti časi, ko so se prijateljstva m zavezništva med narodi in državami sklepala samo pri zelenih mizah diplomatov, doči:n niso imeli prizadeti narodi nobene besede pri tem in je bila le njihova dolžnost, da so nosili svojo kožo na krvavo bojišče zaradi tacih zavezništev. Dan danes so drogi časi, narodi ne žive več žalostno življenje popolne nezavednosti o sv(ji vrednosti, o svojem dostojanstvu in o svojih pravicah. Danes so nar ,di vzdramljeni in njihovo mišljenje in čutstvova-"je je element, s katerim morajo rai^uaati tudi diplomatje. Danes se „zavezništvo" in „prijateljstvo" ne dajata več kar diktirati od zelene mize doli. Najmanje pa se daja „prisrčnost" diktirati do države, ki vzbuja spomine na reke prelite krvi v minolosti in ki nam ogrenjjje čutstva z neštetimi krivicami in preganjanj1, ki jih moramo trpeti po večein delu radi nje — oficijelne zaveznico iu pretvezne prijateljice naše. Baron Aerenthal si želi zaupanja Itali .i do naše države in gospod Tittoni želi zaupanja do Itilije. Tudi zaupanje med drž ivami je zelo koristna stvar. Temu ne oporekamo. Ali tako v oficijelnih depešah zaželjeno zaupanje visi v zraku, je brez fundamenta, ako no korenini v zaupanju narodov. Se-li pa more govoriti o ^ zaupanju v Jugoslovanih do naše oficijelne* zaveznice, dokler vidijo in čutijo, da ta zaveznica izsiljuje iz njih lastne vlade politiko, ki jih nacij onalno ubija in jih gospodarsko ubija?!! Avstrijska dsj l macija bi morala govoriti na adreso Rima: prijate jstvo bodi m hočemo je lojalno dr-dTžaagL^ T Rvajte od nas, da bi po itike, ki nam ^^epi^ail ^OJfiJa^no od tu j a ! ! Tako bi morala govoriti avstrijska diplomacij«. Še le tedaj, ko si avstrijska vhda s pan-etnim, modrim, pravičnim postopanjem pridobi zaupanje lastnih državljanov, bodo ti poslednji zaupali nje vnanjim zvezam in nje prijateljstvom. Zveze, ki se dand-ines sklepajo ob zeleni mizi diplomatov, a nimajo sankcije po čutstvovanju narodov ne dajajo nikake garancije za trajen mir med — zavezniki! In da vojaški krogi nič kaj prav ne zaupajo „prisrčnim zvezam" barona Aerenthala in gosp. Tittonija, je znano. Slika razmerja med Avstro Ogrsko in Italijo se zdi jasna, ker... nfi-ktorji iz mini-sterstev za vnanje stvari mečejo nanjo šope svetle in pisane luči. Ali malo više gori in tam v ozadju vise temni oblaki. Zato pa vidimo — krai vseh lepih Čestitek barona Aerenthala in g. Tittoniia — kako vojaški krogi na tej in oni strani nič kaj no zaupajo vremenu in se pripravljajo na hudo uro, hlastno pomnoževaje vojaške posadko ob — italijanski meji. To delajo se stališča varnosti države. Mi Jugoslovani pa moramo se svojega narodnega stališča odklanjati barona Aerenthala politiko prisrčnosti z gospodom Tittonijem vse dotlej, dokler se bodo vezi te prisrčnosti rezale iz naše narodne kože. noma pokopan pod gnojem. Anton je zravnal še nekoliko kupec z vilami in je zapičil potem vile zraven v zemljo. Nato je poklical hlapca, mu ukazal izpreči in šel ▼ svojo spalnico. Ulegel se je in tuhtal dalje, kako bi prikril svoj zločin, a prišla mu ni nobena rešilna misel in njegov strah je, ko je ležal tako nepremično na postelji, le še bolj rasel. Ustrele ga ! Mrzla zona ga je polivala, zobje so mu šklepetali, vzdignil se je ves drgetajoč, ker ni mogel zdržati več v postelji. Šel je dol v kuhinjo, vzel iz omare steklenico žganja in prišel zopet gor. Izpil je v dušku dve veliki čaši, ki sta na njegovo staro pij a iost posadili novo, ne da bi se mu bil strah kaj polegel. „No, lepo reč je napravit, bedak on bedasti !M In Se enkrat je premislil vso stvar na dolgo in Široko in iskal, kako bi pojasnil, se izgovoril, se izmuznil... od časa do časa si je zmočil suhe ustnice s krepkim požirkom žganja, da bi se napil malo korajže. Našel ni nič! Pa prav nič! (Konec prit.) rtran IT sEDINOHT« fct 4 V Trstu, dne 4. januvarja 19 S Kulturna slika iz Bosne In Hercegovine. V vsej Bosni in Hercegovini je 239 ljudskih šol s 568 učitelji. Za iste troši bo-sansko-bercegovska vlada na leto 641.270 kron. Orožniških postaj je 266 z 2300 orožniki, a zanje izdaja se na leto 3,775.200 K. Na vsakega ljudskega uiitelja prihaja na leto povprečno 1129 kron, na vsakega orožnika pa 1641 kron. ElekskurzJja delegatov na jug. Predsednik avstrijske delegacije dr. Fucha je poslal delegatom poziv za izlet v Trst, Pulo in na Reko. Vsportd tega izleta je nastopno sestavljen : dne 13. januvarja zvečer. Prihod v Trst, vkrcanje na panr.k „Thalia". — 14. januvarja predpoludne : Pregledovanje vojnih ladij, ki se pravkar dograjajo v tehniškem zavodu. Popoludne odhod v Pulo, na vojnih ladijah taktično in vojne vaje morncrice. — 16. Pregledanje zavodov vojne mornarice v Puli. — 16. Izlet na Reko na parniku „Thalia" — pregledovanje razoih topničark v ladijedelnici „Danubiua", mornarske ak^deoii e. — Izlet se završi zvečer. Rusija. , Nameravani atentat na carico-vdovo. Iz Petrograda poročajo : Tukajšnja policija je zaprla 19 oseb, ki so na sumu, da so hotele izvršiti atentat na carico-vdovo. Policija je nameravani zločin odkrila, ker je bila v nekem li*tu inserirana notica, v kateri | se je vabilo na pogreb carice-vdove. Drobne politične vesti. Hrvatska. Dr. Rakodczay v Budimpešti. Ban Rakodczay je bil te dni z bivšim hrvatskim ministrom dr. TomaŠičem v Budimpešti, kjer je konferiral z ministerskiin predsednikom dr. Wtkerlem. Konference sta se udeležila tudi minister Josipovič in dr. Tomašič. Pred svoj-m odhodom iz Budimpešte je izjavil ban pred več Časnikarji: „Iznenadilo me je, ko sem v „Pesti Naplo" prečital izvajanja barona Banffy-ja. Tu namreč bivši ministerski predsednik lazlaga, da hrvatski ban v obče ne sme imeti programa. To je državno-pravni nov um. Dokler imamo sabor, je ban proti njemu obvezan, da mu da program. Ban je v Budimpešti vsprejel sotrudnika „Uj Hireka", ki je poročal o tem razgovoru: Ban je bil zelo potrt, moglo se mu je čitati na obraza, da bi rad drugim prepustil svojo čast. Kakor javlja omenj<-ni list na dalje, je dr. Rakodczay ponovno ponudil ministerskemu predsedniku svojo ostavko, a dr. Wekerle ga je prosil, naj začasno še ostane na svojem mestu. O razgovoru z banom poroča „Uj H rek4* nastopno: „Ban dr. Rakodczay je na dan novega leta konferiral z mi ni-ite rs kim predsednikom dr. Wekerlem. Konterence se je udeležil tudi dr. Tomašič. Ban je minister-ekega predsednika obvestil o popolnem ne-vspehu in o fiasku akcije „narodne** stranke. Ban jo priznal mit.iatcrskemu predsedniku, da pojde „narodna stranka" v volilno borbo brez upa zmage. Stranka se je izigrala v vsej deželi, a prihodnje volitve jo uničijo povsterskemu predsedniku baronu Desiderju Banfty ju, da mu v imenu stranke čestitajo k novemu letu. Na pozdravni govor vodje deputacije je baron Baaffy odgovoril v daljšem govoru, v katerem je izla*ti ebglašal, da zamore aamo jaka šovinistična politika ohraniti orsko državo. (Ali pa povspešiti nje pogubo. Op. ured.) Češki minister Prašek 7 Pragi. Iz Prage poročajo, da je tj »kaj dospel češki minister-rojak Prašek. Iuformirali so ga o slučaju, da ni hotelo sodišče v Hebu vsprejeti češke vloge ter ga poznali, naj energično posreduje v prilog ravnopravnosti češkega jezika. V političnih krogih se zelo pebim.tičiio sodi o položaju. Čajejo se glasovi da bodo češki poslanci primorani izstopiti iz vladne večine. Posojilo dunajskega mesta. Kakor poročajo z Dunaja, bo deželni zbor mžieavstrij^ki na bodočtm zasedanju raz-i pravljal o posojilu v znesku 300 mil. K, j ki ga namerava najeti mesto Dunaj na razne | investicije. Spopad med Amerikanci in ! J a p o n c i. Iz New Jorka poročajo : V Van-; couveru je prišlo na novega teta dan do hudega spopada med urojenci m Japonci. Neki urojenec je razbil okna neke japonske hiše, nakar so ga Japonci napadli. Iz bližnje luke so prišli urojenci, ker so pa bih Japonci j v premoči, so morali zbežati. Več urojencev !je bilo ranjtnih z noži, eden ubit. R>zburje-nost je velika. Japonci so se utrdili v svojih hišah. Ugiedne osebe skušajo oba stranki pomiriti. Okrožnica novega italijanskega vojnega ministra. Iz Rima javljajo, da je no.i vojni minister, senator Casana poslal armadi okrožnico, k)er vojakom priporoča disciplino, častnikom pa, da spoštujejo mnenje drugih, izlasti pa, naj ne pozabijo ozirov do hierarhije. Vsi naj bodo navdušeni domovino, ki jo je treba z močno riko . i da prične z reformo v za braniti. Caaana pravi, armadi. Grška. Kakor poročajo iz Aten, Be je grška zbornica odgodila do po Sv. treh kraljih (-»t. stil). — Govori se, da odstopi finančni minister Simopulo?. Dnevne vesti. NARODNA DELAVSKA 0RGANIZA- CUA vabi vse svoje tri|alnih podjetij, ki sploh niso bih pritegneni k vprašanju, ki je dal povoda za štrajk a na vprašanje: Kdo je za štrajk ? — je kričalo le nekolike n,ih : Vsi, vsi! Dopisnik v „Piccolo" konstatuje zanimivo dejstvo, da je bilo na shodih tudi takiu ljudij, ki jih nič ne stane glasovati za štratk, ker principi jelno — nikoli ne delajo ! Dalje pravi: Će je res, da je bilo možno preprečiti zadnja fttraika in da se ju je potem, ko sta pones „čila, moralo desavuirati — zakaj pa so delegati** organizacij brezpogojno pritrdil štrajkoma že tedaj, ko se ju je proglasilo, ne da bi bili od težakov, ki 8o bili interesirani na tem gibanju, zahtevati kako zanesljivo, n. pr. tajno glasovanje ?!Tega se ni storilo in Be ne dela nikdar, pač pa se razglaša, da je solidarnost več nego očividna. To je običaj, ki utegne delavske organizacije same kedaj dražje stati nego si to d<»mišl ajo I Za kaj se bojijo spoznati pravo duševno razpoloženje vsakogar? Zakaj nočejo staviti na tehtnico razna mnenja poprej nego tvegajo tako bitko? Zato, ker hočejo, da se govori, da je shud enoglasno sklenil, četudi so prepričani, da sta bili dve tretjini proti!! Tako so potem prisiljeni \ zoževati štrajk; a, ko vidiio, da število štra kovcev gineva morajo združevati štrajk s takimi le frazami : „Sedaj ste v Štraiku ia treba bojevati se ! Kdor 6e umakne, je izdajaltc tudi m inuresih drugih delavcev !4 Dopisnik beleži dalje to le neoporečno resnico. Nikdo bolj nego zveza težakov bi bila m< gl* preprečiti ta štrajk, ker ona je dobro vedela, koliko težakov je v resnici organiziranih, da j j h je le 200 in še od teh da jih ima le 65 pravico do podpore tekom štrajka! Ali ie mislila „Zveza 4, da p« jdeio drugi kar tako v štrajk, če podpira teh 65 ? ! ! Zveza" pa se je ponašala s tem, da je tudi za neorganizi-rane žrtvovala 10.000 kron. To utegne biti jako dobrotljivo, ali — je nepravilnu ! Je-ii prav da so denarje, ki so jih »klapali oigt-nizovani delavci, delili tudi med one. ki niso h .j teli nikoli nič znati o organizacijah ? ! To ne gre in utegne ruinrati popolnoma organizacije. JL)< spi-nik se odločno zavemlie za svobodo delavcev v odločevanju. Pravi mrnreč : Pomanjkanje vsake svobode misli in premišljevanja se je konstatiralo tudi, ko se je sklenilo štrajk arzenalcev. Reklo bc je sicer na Ishodu: dajmo vsem svobodo beseda, naj 6e vsakdo izrazi brez ovinkov, tudi če je p>*oti štrajku! Ali, čim se je kdo oglas*! proti šti ajku, že so zagroneli klici in pro testi! Žilibog — pravi d*lj^ — je Štraj-koman a dospela do takega viška, da se smatra vsakogar za izdajico, ki je proti štrajku, da-si tudi utemeljuje to svoje mnenje. Jaz, kakor organ ziran delavec, pa aem mnenia, da 6e sme koga smatrali za i/dajico le te-lai ako gra na delo potem, ko je bil glasoval za Štrajk. Da se pa smatra za izdajico tudi onega, ki se je pred sklepom odkrito i/javil proti štrajku — to je nasprotno vsakemu pojmu osebne svobode. Gomori se, da so ar-senalci sami glasovali za štraik; jaz pa vpra-šu tm : koliko jih je bilo sploh, ki so utegnili glasovati ? ! V najboljšem slučaju ne več nego tisoč, ker več ljudii absolutno ne gre v dvorano delavskega doma, v kateri je bil shod. V arsenalu pa je 2700 delavcev. Po- t. m pa : »Ji ■»•> bili ©ni, ki 80 b'll na shodu, vsi delavci v arsenalu?! Zakaj so ni sklical bh »d v veči prostor, v katerega bi mogli vsi arsenalci, ali le arssnalci ? I Pravijo, da je masa tako hotela. Kako si moremo potem razlagati, da se je ista masa, ki je v soboto glasovala za št ajtr, dala 4 dni putem tako lahko prepričati, da je šla na delo, ne da br bila dosegla, kar je prej zahtevala: vsprejem oni 27 odsiovlienib. A'i si morda kdo razlaga to s tem, da je LtOyd onim odstovljenim — zagot^v.l d^atedea^ko mezdo ? 1 Temu nasproti pa atoji deistvo, da je sam predsednik metalurgične organizacije, ko je odsvetoval od štrajka, ponudil vsem odslovljenim večtedensko podporo, a da je tedaj ves shod in da so celo odslovljenci sami to odklonili, na kar je bil proglašen štrajk. Resnica je V tem slučaju ista kakor vedno : prej se je preveč prepuščalo svobodne polje onim, ki so hoteli štrajk pod vsak m pogojem, potem pa, v trenutku nemarnosti, kadar se je hotelo iti nazaj na drlo, se je odstranilo one, ki so bili okuženi od štrajkomanije, in se je pustilo sklepan one, o katerih je bilo gotovo, da bodo glasovali za delo vkhub vsem protestom drugib, ki so mogli na shod le v malem številu. Če bi se bilo poprej to storilo, ne bi bil proglašen štrajk in — poraza ne bi bilo. Dopisnik zaključuje : ako se bo nada'je tako postopalo, pridemo s slabega na slabše — zlorabljenje štrajka uniči delavce moralno in ekonomično!! Pravijo, da je g. Pittoni nasvetov^l mir in treznost proti slovenskim „krumirfem**. Ali Še bolj bi bilo menda potrebno, da S6 zajamči svoboda vsem delavcem, ki so interesiram' na kakem gibanju, ne dopustivši d* se po krivdi nekaterih večinoma neinteresiranih stavlja v nevarnost pozicija, ki si jo je na tisoče in tisoče delavcev ustvarilo z žrtvami več desetletij! Ta izvajanja naj bodo v veliko zadoščenje naši „Narodni delavski organizaciji" tem bol), ker vidi, kako po«t festum potrjajajo tudi drugi to, kar je ona govorila od prvega začetka. Imenovanji v poštni stroki. Poštna koncipista Peter Jankovič in dr. A. Schmidt pl. Obegg s a imenovana poštnima komisarjema. Člani hrvatskega primorskega gle daliSča z gosti vred djjpejo v Trse danes popoludne ob 3.40 na postaji državne ie» lezijice. Deputacija tržaškega odbora za prireditev hrvatske gledališčne sezone poj da spre- jemat mile gnste, kojim i mi ob tej priliki kličemo : Dobro došli 1 Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja p. t. občinstvu, da si je nabavila „hranilne pušice4*. Ta vrsta hranjenja seje jako dobro obnesla po vseh večih mestih. Priporoča se posebno rodbinam, da vpo-rabljajo te pušice za svojo deco, kajti s tem se posebno otrobi navajajo k štedenju. Hranilne pušice se oddajajo v uradu «b uradnih urah. Tržaška mala kronika. Aret«»van je b i predsinočnjim ob 9. uri in pol 25-letni Nikolaj M,, stanujoči v ulici di Rena. Aretovan je bil pa na zahtevo Mariie So>ič, s katero živi v divjem zakonu. Marija Sosič trdi namreč, da jej je on vkra-dfl 58 kron denarja, srebno uro in 6rebruo verižico, vredni 48, ter zlat prstan, vreden 24 K. Na policiji so ga vztli na zapisnik ia ga poten izpustili. Suknjo in listnico je predsinočnjim 25-letni duinar Rihard M. vkradel E geau Macarolu v nekem hlevu v zagati sv. Tekle. Suknja je bila že ponnšena, a v njej je bila listnica in v tei 40 kron denarja. Ko je bežal, je vrgel Rihard suknjo proč, a liatniso le obdržul. N », malo pozneje so ga našli in gn aretovali v neki krčmi v ulici dei Capitelli. Okradena ? 56-leina Helena P., stanujoča v ulici Giulia št. 56, je prijavila predsinočnjim ob 10. uri in pol na policijnke»» komisarijatu v ulici Lu'g^i Ricci, da jej je mul» prej neznan uz'uovič v veži hiše, kjer ona stanu e, v kradel i^ žepa novčarko, v kateri je imela 20 K denarja. Ker je pa bila Lončka zelo pijana, ko ie podajala to prijavo iei niso prav radi verjeli, da je bila res ukradena. marveč sumniio, da je morda novčarko i/gjbila. Nezanesljiva guvernanta. Gospod Gran it Grtnham stanujoči v ulici dei Carra-tlori št. 4, jo dal včeraj predpolndne areto-vati svojo bivšo guvernanto Šuianijo doma z Dunaja. Štefanija je bila v?č časa pri njem v službi, a pred par dnevi jo je on odslovil. S daj je pa zapazil, da mu je vkra ila za kakih 1000 K raznih dragocenosti ia dr*izih predmetov. Na to je prijavil stvar policiji, a policija je izvedela, da Štefanija ložira v hotelu Moncenisio in jo je takoj aretovala. Smeln'ca. Gospodinja: Gospod dijak, opozarjam vas, da je treba meni točno plačevati «t»-narino; vaš prednik, tudi d jak, mi je ostal dolžao dva meseca — t^daj sem ga kar ven vrgla ! — Dijak: Dobro, jaz sem z Vašimi pogoji popolnora* Koledar in vreme. — Dames: Tit ftlcoi Jutri: Nedelja po Novem letu. Telesfor pap. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 0"5* i Cels. — Vreme včeraj : burja, jasno Vremenska napoved za Primorsko : vreme. Hladni vetrovi. Temperatura zelo hlada* Stanovitno vreme. Društvene vesti. Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici bo iiuela svoj redni občni zbor dne 5. januvarja ob 4. uri popolulne v prostorih gostilne Andreja Grgiča. Dnevni red : pozdrav predsednika, p »ročilo blagajnika, poroč-lo tajnika, razni eventuvalni predlogi. Plesni odsek „Trž, Sokola" naznanja da dane-« ni plesne vaje, ker se je dvorana odstopila „Narodni delavski organizaciji'' za veliki ples. Priporoča pa avoiim plesalcem, da v obilnem številu posetijo ples „Nar. del. organi/acije-. Na zdar. Zabavni večer s plesom, ki ga priredi akud. fer. dr. „Balkan- na dan svetih treh kraljev v prostorih trg. izobr. drnšlra obeta izpasti kar najlepše. Na programn 90 3 mični četverospevi, ena Dvofakova <-klad ha in M >zartova ouveriura k operi »ČarobM piščalka*4, Šaljivi govor in slednjič komična opera-pcrsiflctžH 0Iz dijaških letM. — Po koncertu bo ples, ki bo trajal do 2. po po lunoči. Začetek ob 8. rri zvečer. Vstopnina za dame in dijake 50 stotink, za gospode 1 krono. HRVATSKO PRIMORSKO GLEDALIŠČE. Jutri prične kratka hrvatska gledališču sezona s svetoznauo dramo mmškega dramatika Sudermanna „Z a v i č a ju(L»omovje). Ta-to d'ama, koje snov je vzeta iz socijalnega življenja, je poleg drame „Časti44 v svojem triumfalnem obhodu širom sveta utemel|ila slavo Sudermanna, t^ga najmarkantnejSega dra«a-tika v modernem nemškem blovstva. Za to pričakujemo jutrišnjo predstavo s posebnim za-niinaniem. Glavni vlogi v „Zavičaju" igrata g. a markiza Strozzi in g. Boritnik. Da nastopi g. Borštnik, to je ena v«?ela ▼©si, k< jo danes poročamo občinstva. Tako bomo imeli priliko slišati na nuš.-m odru naj-sla vnejšega slovenskega dramatičnega igralo«, ki ravno v tsh duth slavi 25-letnico svojega plodonosnega delovanja v službi slovenske ii hrvatske Talije. (G. Borštnik, kakor znano, je sedaj člen hrvatskega deželnega gledališča t Zagrebu). Razun v „Zavičaju44, kjer igra vlogo svetnica Vellera, nastopi ta le nmetnik Se t vlogi tovarnarja Derblanja „Lastnika Danes plesni mM Nor. pipčarjev v Trsov, društvu, ul. S. Francesco Z V Trstu, dne 4. jamivarja 1908 »EDINOST« štv. 4 Stran H1 livarn". V proslavo niegove 25 letnice pa se še prida znano Car Eminovo dramo „Zimsko solnce* iz istrskega življenja, v kateri drami bode c. Borštnik igral vlogo Nanda. Tudi gospe markize Strozzi nam ni treba ae le predstavljati našemu občinstvu. Slava te najznamenitejše jugoslovanske tragedkinie, kinča hrvatskega gledališča v Zagrebu, je prodrla tudi mej nas in niso nas začudili izrazi enfatičnega navdušenja, ki ga je vzbudila ob svojem sedanjem gostovanju v Pulju. Igrala bode v „Zavičaju" \logo Ma?de, katera vloga je po krpaciji najslavnejše živeče tra-gedkinje, pariške Sarah Bernhard, p03tala uprav klasična. Pričakujemo zato nedeljsko predstavo z neizrečenim napetjem; umerjeni, da se nasladimo najfinejšega umetniškega užitka, ki uza-dovolji i najbolj razvajenega estetičnega gour-manda. _ Nar. delav. organizacija Današnji veliki ples v „Narodnem domu" je prva zabava take ▼rste, ki jo N. D. O. nudi 6vojim članom. N. D. O. hoče biti pravo središče slovenskega delavstva v Trstu. Razun svoje prve velike naloge, ki obstoja v borbi za gmotni blagor in duševno povzdigo slovenskega delavstva, spada v delokrog N. D. O., da tudi v zmerni neprisiljeni zabavi združi okolo sebe svoje člane, ki naj se med seboj spoznajo tudi v veselju in počitku po trudapolnem delu. Priprave za današnji plei so velikanske ; plesalo se bo v obeh velikih dvoranah Narodnega Doma ob zvokih šentjakobskega či talmškega orkestra. Vsi torej danes na ples N. D. O. Za bava bo krasna in namen .ie blag, kajti či^ti dobiček je namenjen delavskemu podpornemu zakladu. „Iz delavstva za delavstvo!" Zaupni shod državnih železničarjev se bode vršil v torek dne 7. t. m. ob 7. in pol zvečer v prostorih N. D. O. Ozirom na važnost dnevnega reda naj nihče ne manjka. Vstop dovoljen proti izkazu knjižice ! Shod delavcev vLloydovem arsenalu, ki se ga je nameravalo prirediti jutri, je pre ložeii do druge nedelje dne 12. t. m. in se bode vršil zjutraj v gledališčni dvorani Narodnega Doma. Hrvatsko gledališče. Opozarja se organizirane delavce, da se je vodstvu posrečilo dobiti znatne popuste za člene N, D. 0. glede vstopnin na predstave hrvatske gledališene sezone, ki prične jutri in bo trajala ves teden. Popusti znašajo 25 odstotkov oziroma za nekatere 50 odstotkov vstopnine. Za jutrišnjo prvo predstavo „Za vičaia" je določtno 25 odstotkov popu-»ta. Listki se dobivajo od danes naprej v uradu N. D. O. _ Vesti iz Goriške. x Deželni zbor goriški. Nove volitve so razpisane ter pričnejo dne 2. marca, to je na pustni ponedeljek, z novim splošnim volilnim razred«im. Mislim, da so to prve vo litve o pustu in da utegnejo torej t di pustno izpasti da bo namreč dosti zabuhlih obrazov in krvavih glav. Prvih radi dobre vinske kap Ijice, katera ravno o pustu prav gladko in v obilni meri po grlu teče, drugih pa, ker si bodo stale nasproti štiri stranke, vsaka razjarjena do bkrajnosti. Z današnjim dnem, četrtkom, pričelo se je volilno gibanje in 8'cer ga je začela agilna agrarna stranka z javnim shodom v Gorici v hotelu pri ».Jelenu". Ta stranka ima posebno veliko pristašev v B dih v ožii goriški okolici, po Vipavski dolini in i;a Krasu. manje v tolminskem okraju. Ako nje vodje ne pojdejo na limanice takozvani ljud ski stranki, zmaga gotovo v splošnem volilnem razredu in v kmečkih občinah povsod, izvzemši Tolminskega, kakor tudi v slovenskih trgih in v veleposeht^u. (? ? Ured.) V deželni zbornici so že pričeli delo, da napravijo sedeži osmim novim poslancem in sicer na vsaki strani po štiri. Ker se pa dvorane no more razširiti, odvzame se potrebni prostor tako imenovani galeriji. Ta ni bila nikdar polna poslušalcev in bo zadostovala tudi v tk čeni ob iki, ako se volilo ne bodo intenzivneje, kakor do sedaj, sani mali za razprave svojih izvoljenih dež-el-i'ib očetov. Iz Sežane. Dovolite g, urednik, da po- asnim tukajšnje razmere v javnosti« Ne morda, da bi hotel zabavljati in se znašati nad kom, ?mpak z namenom, da se v bodoče v tem oziru kaj ukrene in na kak način izboljša. Danes sem namenil opisati tu dovoljeno m nedovoljeno beračenje, ki po6t-*ja včasih že vendar nadležno. Prvič beračijo tu domači reveži ob sobotah od hiše do hiše. No, bod», ker se že mora te l]udi na kak način podpirati ; t« rej naj ostane ta sedanji, dasi tudi dokaj primitiven način podpiranja ubozib. Nikakor pa ne moremo odobravati teg«, javnih ulicah celo ob belem dnevu na razne načine surovo in-sultirani in večkrat v smrtni nevarnosti. In sedaj ? Koperska okolica je probujena in pro-tivnki imajo pred njo silen rešpekt in trdno prepričanje, da ne vdobe niti enega Slovenca f 6 ▼ svoje mreže. V Kopru pa, v samem mestu bo si ti zaničevani Slovenci v zadnjem času zraven krasno razvijajoče se posojilnice in hranilnice ter nekoliko starejše čitalnice, s-itanovili kar Še dve novi društvi : Tamburaški in pevski zbor „Zvezda" in dramatični skup (društvo) „Istra**. To poslednje priredi t nedeljo 5. r. m. ob 5. Juri popoludne dve dramatični predstavi v Dekanih se sodelovanjem Koperskega tamburaškega društva „Z«ez-da*4 in dekanskega mešanega pevskega zbora. Po predstavi in koncertu pa bo tudi prosta zabava in ples. — Še živeči rodoljubi v Trstu, Kopru in njega okolici, ki so prestali toliko bridkih ur v boju za probujo našega n»r< da TrSoulna s pohištvom Peter Jeroj Trgovina s polHStuom ulica Uincenzo Bellini 13 tep vogal ulica 5v. Katerine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in po jako nizkih cenah ZEll^B !E- iC a0Ztffisl.il slli, *B1-™ 12? lifctfij: T in razprodaja na debelo In drobno- TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque Rtv. 6. (caStJOil laK CHtTSit) Vehk izbor francoskega gnmp&n.ca, penečih dežen nit talijanskih iu avstro-m-rekih vin Bordeauz, Bui .urrier renskih vic, Mosella in Chianii. — Ruuo, t i-.iak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, -livcuec in brinjevec. — Izdelki I. vme, doBIi if dotičnih kiajev. Vsak« naroči a pe takoj izvrSi. Kaz pošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol li'ra naprej. mm + Giulio ReMerjen -i- TRST, ulica Giosue Carduccl štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: : Kfrurgično orodje, ortopeđični aparati, Moderel, umetne roke in noge, berglje, ki ini pasi, elastični pasi in nogavice elektroterapevtiene priprave, aparati za inhalacijo. SKLADIŠČE potrebioln za kirnrgiona zdravljenja. JPotrt bičine iz g-umlja ln neprodlrnega :tism; bit>g&. :::::::: er Dr. RUD. SORLI ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Be olinu. Plombovanje - UMETNI ZGBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. 3zdiran;e zobo > brez vsake bolečine. URAVNANJE SLABO ZRASLIH ZOBOV. Sprejet..« od 9.-1. in od S,—1. pd "jalnici JOSIP OPPENHEIM ®*r izdelovatelj švicarskih ur in časomerjev. S Crst-JJarriera vecchia 35nasproti Ka*.Redam Ure na uib 11 (z nti om stolpnib n1 od K 44 - na .rej Izbera zlatih prsfitov, broohes, uhanov. In mi■ I' vonsko. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. J. Čermak m (j. Tuscher TRST ulica della Caserma štev 13. II. nadst. □□□□□□□mnaaingDaannnnnnr-, LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon Sfc 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični ceneni anfležke opeke, ka terik ne pokvari ogenj in drugu vr-te materijala za zgradbe, kak »r tanke opeke, ga&eno apn > itd. ^✓v^v Skladišče ✓v^v^ Šivalnih strojev igel, olja, aparatov, potrebščin iti TEDENSKA PLAČILA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev 40, Trst TOVABNA POHIŠTVA Aleksand* Levi Miiizi Crst — ulica della tesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sani a še-'. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo Stov. 36. Zaloge: Piazza Rosa rio štev. z. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Ji m< Sladčičarna JOSIP WEBER rst — ulica Carlo Ghega štev. 4 — Trst Sprejme naroČila za vsakovrstne prilike, kakor žen tovanja. krste itd. itd. ^ Velika izbera najfinejega mandorlata. Sprejme se poštne pošiljatve. :::::: Pekarna in sladčičarna VINKO SKERK, Trst Ulica flcquedottoi5 Ima 3-kral na dmo btei kruh. Veliko irbero biikotov ln bombonov t* čaj. — Moke is najboljših mlinov. Bombone i. čokolade in napolnjene x najfinejšimi likeri. Sprejema naročil* st vsakovrstne torte ln krokante, ter dorata vse na don> ln franco. Dezertna vina t batiljkab in raznovrstne likere. Veliko izbero predmetov sa božično drevo po nizki ee.i Podruiniča ulica Miramar št. 9 Svoji k avojim! ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2, X TOVARNA CEVI IM PREŠANIH PLOŠČ. K Ne boji se konkureuce. i- -—v-- ■ DOBIVA 8E V T8EH L£KXRNJlH. DOMVA 8E V VS— MgjVgH^l revmatizmu in protinir - TEKOČINA GODINA Stran IV. »EDINOST« štv. 4 V Trstu, 4. januvarja 1908. v severni Istri, gotovo pfihite v obilem številu ▼ De ani dne 5. t. in., da vidijo vspeh in krast,i sad svojih muk in naporov. Vlak vozi iz Trsta v Dekani ob 3'10 popoludne in odhaja iz Dekani v Trst ob 8S/* zvečer. — Na veselo svidenje, torej predragi boritelji, stari in mladi, moški in ženske od blizu m od daleč v Dekanih v nedeljo 5. t. m. ! Učiteljske spremembe v Koperskem Okraju. Gosp. Gregor Leonardis iz Kubeda je staluo nameščen v Krvavem potoku ; na R žnno je prišla gospica Gizela Belinger ; g. Kari M>ihnič je prestavljen iz Marezig v Ku-bed; gospica Sufka Skert pride v Dekani nadomestovat nad učitelj a Kureta. ki je dobil daljši dopust vsled bolezni; na novo ustanovljeno ftolo v TruŠkah gosp. Arzenšek, v Ćer-no :^-Podgorje pa g. Bogomil Medviščtk. Razpisane službe. Na c. kr. hrvatski državni gimnaziji v Pazinu so s početkom šo'skega ieta 1908—1909 za spopoiniti tri pu-ftsorska mesta in sicer: 2 za klasično fi l^Vigijo, 1 za prir- doslovje. Iz Dekani. V nedeljo 5. t. m. ob 5. pop. !>o pri nas zabava s petjem, tambura- i jem in gledahščnimi predstavami. Petje oskrbi douinči pevski zbor ; tamburanje „Zvezda* v/. Kop a; gledališčni predstavi in sicer igri „Bri-njevec" in „Kuhar za silo", pa „Istra" iz Kopra. Uptmo, da se vdeleži zabave V3e, kar „ieze in gre"* in kar se pušča pripeljati. Promet s tujci v Opatiji. V Opa tji se je 30. t. m. ustanovilo društvo za povidigo prometa s tuici. D.uštvena pravila so ž) potr,ena. Društvo ima že sedaj 32 led ,ib, 32 podpornih členov ter 6 usta-Lovnikov. Vesti iz Kranjske. Zmrznil je v neki jam1 v Garn i Luži pri 8koi|i L «ki oženjen go tač Anton Vidmar. Spil je preveč žganja in obležal nezavesten. Novo društvo. Kranjska deželna vlada je pot riila pravila „Društva odvetn.ških in BOtarskih uradnikov za Kranjsko. Sin zažigalec. 21-letni Kočarjev sin Fr. nc Homovvc v Ka c.ib pri Logatcu je za fgai hišo svojo mattre, ker mu je ni hotela prepustit. Pogorela je hiša. hiev in pridelki. S ode je 3000 K, vse je bilo zavarovano pa J« a 800 K. Homovec je epileptičen. Umrlo je lansko leto v Ljubljani, v>tevši tu Ji deželno bolnišaico, 1285 ostb, 20 vtč iugo leta 1906. Svojo mater umoril. V četrtek popoludne je posestnik Ja ,e& Mthelič v Saeberjah z nožem zabodel svojo mater Marijo. Starka je bila na mestu mrivi. Mrt-o truplo so prenesli v mit?ašnico k Devici Manu v Po ju. Nečloveški sin je pobegmi in orožniki ga niso še mogii izslediti. Mati in sin sta že dlje časa živela v sovraštvu. V zadnjem času sla se tožarila radi prevžitka. Miti ni stanovala pri sinu. Sia je v četrtek popoludne pridal v materino s*ano anj**. M tli je tedaj slonela pri ogn iščr, kjer si je kuh^ia večerjo. Sin jej je porinil dolg nož v desno stran na>sed]e, ki so poznije prišli v hišo, so našli Marijo M.helič mrtvo ležati v krvi. — Vesti iz Štajerske. 25 let župan. G, Martin Debelak p; i S Mohorju (rogaški okra) slavi letos 25 letni 0 svojega županovania. Vesti iz Koroške. Železniška nesreča na Silvestrov večer. Z vlaka, ki ouh ja iz Bel ak < Oj 51/K padel na Silvestrov vtčer ua Jezernici, prvi p<^iai pod Beljak* m, spievidnk, ko je Lot i • o.čiti na vlak. Odrezalo mu je nogo nad k »lenom. Prt peljali so ga v Beljak. Razne vesti. 20 milijonov za eno obleko. Siam ska kralj ca ima plašč, ki ga obleče le en-l ? s t na leto. Diamanti, smaragdi, rubini in ^iiri, ki pa krase, so vr^dm 20 milijonov. Revščina v New Tork „Berliner Tagblatt" poroča iz New-Yorka : Okoli 30 000 družin, ki stanujejo v velikih stanovanjskih hišah v N«w Yoiku, je naznanilo bišuim posestnikom, da ob novem letu ne plačajo stanarine in da se bodejo s silo uprli odstranitvi iz f-tnnovanj. Najemniki, za katerimi ste je si c a- ii tiski strankarski agitatorji, skušajo prav-i ijn potom doseči naiin, ki bi onemogočil gospodarjem nameravano odstranjenje mas iz stanovanj. Hišni posestniki, ki niso malo vzne-m rjeni od naklepov najemnikov, bo si najeli odvetnika ter ti dno sklenili, raje imeti stanovanja mesece prazna kot kapitulirati pred najemniki. Štrajka žtljni najemniki so si postavili na fcelo gdč. Pavlino Ntwmann, 21-letno trgovsko uslužbenko, ki namerava prirediti velike liudnke shode in sprevode, da vzdigne publikum. K izpopolnitvi tega poročila. poroča še Lokala nzeiger" iz New Yorka : 75.000 družin z židovskem okraju noče plačati najemnine in zahteva j nižanje i*te zaradi s abih časov. Na stotine izgredov se je že zgodilo, in spremljajo jih nepostavna dejanja. — Včeraj smo dobili iz New Jorka poročilo: Šfraik najemnikov stanovanj je velikanski. Hišni gospodarii so onim, ki nočejo plačevati stanovanja, zaprli vodovod«1, 500 stražnikov le s težavo vzdržuje red. Štrajk se razširi tudi na druge dtle mesta. Maščevanje radi 2 O stotink. V Nuštarju pri Zagrebu kmet Starčeuc napadel občinskega stražnika in ga težko poškodoval, ker je moral na n;egovo ovadbo plačati 20 stot. globe radi škode na pol.u. Glavo mu je odsekal. V Krminah v Bosni je kmet>ki fant Ilija Kovačevic v prepiru zaradi uporabo njive sunil z nožem v trebuh Jurja Bošiea. ter mu potem s sekiro oditi tjlavn. Predor pod Seino. Sedaj se gradi v Parizu pod Sfino predor za podzemsko, pravzaprav podvodno žel« z iico. Cel predor bo narejen in armiranega betona. P^edini deli predora se bodo sestavili oa bregu in od tam spustili na dno, k|er se bodo s pomočjo stisnjenega zraka učvrstil. Delavci, ki opravljajo to posle, delajo v takozvanih potopljašk-ih zvonovih, ki so 1 m 18 cm visoki. Prebivalstvo Švedske. Glasom uradnih Statističnih podatkov švedske vlale se ;e prebivalstvo Švedsko v zadnj'h 20 1«-tih pomnožilo za G0.000 duš in šteje sedaj 5,340.000 duš. Ogrska lekarniška zbornica. Ogrski minister za nntranie stvari je dovolil Ubta-novitev lekarniške zbornice. Sedaj izdefu eio v ministerstvu zakonski načrt, po katerem bo moral vsak diplomiran lekarnar biti čltn te zbornice. Zadnje brzojavne vesti Pogreb francoskega pravosodnega ministra. PARIZ 3. Truplo pravosodnega ministra Guyot» Dessaigne je bilo danes predpoludne prenešeno v poslopje pravosodnega ministarstva ter v dvorani položeno na mrtvaški eder. Od pravosodne palače se je sprevod pomikal k Ljnskemu kolodvoru. Na vsg poti so delali vojaški špalir. Na kolodvoru je bilo več govorov. V pravosodni palači so bili navzoči tudi predsednik Faliičres in členi diplomatič-nega zbora, da skažejo mrtvecu poslednjo čast. MALI OGLASI. Hncnfirlirna edenindvajsetletna že želi se-UUdJJUUlUJla znaniti z gospodom v starosti od 25 do 40 let, će možno v cesarski službi. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 7 Successori Antonio ilaiusa CENTRALA: PODRUŽNICA : Ui. Lazzaretto vecohlo 15 ITI. Gelsi 1 Velika skladišča vina j etr ko in dalmatinsko vino domače olje, žganje n :: dezertta vina, Šampanjec :: :: | Prosto na dom. Skladišča v oddaji. 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo. 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) - Bazar 33 in 49, Trst, al. 5. NicoI6 29 •r ia ii i p Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana cielalnica za e'e ktrične napeljavo THST, Largo S a nt ori o Santor.VD št. 5 v začetku ;u!ice Farneto Napeljava elektr. zvoncev, brzojauou, telefonov in slrleovodov. Popolne napeljave elekt ične luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE J MERSJE. — CENIKI ZASTONJ. "«»53 •I OBRTNO IN K0NSUMN9 DRJŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi) ■■ - - = registrovana zadruga z omejenim poroštvom — ------ javij'a slavnemu občinstvu, da je uvoje prostore preustrojilo v najnovejšem sloju. Ima na razpolago veliko dvorano v pritličja, najmodernejši pivski .salon ter tri sobe rezervirao© za krste pjroke ia društvene ststaake. Toči domače Yi:o; istrska črno. aelo fcašti teran ia lefošR y titeljkali. Za obilni obisk *e priporoča NAČELSTVO. m SLADČiČARNA Dominik Milanič, Trst —g ulica tlella Guardia štev. 21 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0u. m TOVARNA TESTENIN G1USEPPE TREV1SAN Trst. ul. Molin a vento 3 SPECIJALITETA testenin iu Colonjiskih tortslln ga- rmatinuio i-t fiue muk' i« jajc. Sprejema naioćiU ter {MiSilj.i br: rplj.0'o t vaakl ilel ti^u. r fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpiinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganju hrastovih in bukovih drv p irejenih za poč angležkega in inozemskega svetlet« premog« biezplinovih hriketov iz drvuega oglja: „BOULES • v veliki jajčji obliki) za vnako kurjavo. — Žar či (ko-mtili v tinalijnjtji obliki) za odprta ogiijiMe in likanje Narocbe, ki se izvržo točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Tr-tu pri tvrdki GIOV. ANGELI ul Vinc. Bellini št. 11 (nasproti cerkvi novega Sv Antona). Prodajalna jesfuin Ulica Industri« 653 (vogal tri. Vespuci) TfiST Svože blago. — Poštena cena. Prodajalniea jestvin peter pelernel, Srsl ultoa Oiulia 76. Prodaja : ksvo. riž, testenina, siad'or, inoJi^. r a-io, mifo, olje. sveže in suho sadje, kostanj, otrobi,sočiv;f '. j. Poštne pošiljatve na deželo «>il 5 kg naprej, abolfca in ko tar.] ra drebno in dobcio v vsaki msoiinl Vsaki dan svežo blago. J Umetni Jotogra/ični atelje pri av. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razilede posnetke, notranjost |lokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsalatere fotografije. Radi udobnostf P. N. naročnikov sprejema aaročbe in Jih Izvr&uje u do mi alt zunaj mesta. I Gospodarsko društvo „Videli" na Meli priporoča slavnemu občinstvo dobro urejeno w gostilno ulica dello Scoglio štev. 794. Na razpolago ima tudi veliko dvoran ), i^r « za k^o^Iie itd. Toči se domače istrsio črno in hvlo vino. Kr»-5ki teran prve vrate. Domača kuhinja. Za mnogobrojen obisk se priporoča ODBOR Usaka ekonomična družina nakupi ŽELEZNATO VINO lekarna rja Gabrijela :: PlCCOli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi šelezov preparat, kateri lahno A robavljanje pospešaje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanja krvi trp© fiim in tudi n«rvoznim osebam biedofinim ialalabotnim o ti oaom. Prodaja se v Trstu v lekarnah: „CREVATO" ulica Poste 9 in „LE1TEHBURG4' Trg San Giovanni. VIm Vmifiim zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-lir» IVU pri V U bljani je zapisoval okrevajočim in maio-krvnim vedno z najboljšim vspebom Seleznato vino lekarnarja Ficooli-ja v" Ljubljani. Dr. S Steber otrocih z iiiijboljsirn vspehom uporabljal lekarnarja Ficcoli-Ja v Izubijani c. kr, okrajni zdravnik v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih ialeznato vino Dr. L. Forber štabni zdravnik v Gorici zapisoval je osebam, ki so že delj časa bile nervozne ialeznato vino lekarnarja Plccoll-Ja v Ljubljani in sicer vedno z najboljšim vspehom. IvOfAOV praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel UlflStSr je z ieleznatlm vinom lekarnaija Dr. F Picooli-Ja v Ljubljani izvrstne vspehe. lil* IlOfrfllirOffllf PrimariJ v bolnišnici usmiljenih lir. UeirUlIlKAllll bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspebom fteleznatega vina lekarnarja Fioooli-Ja v LJubljani zelo zadovoljen. >1 Jt