Èesa odgovoren slovenski èlovek danes ne bi smel prezreti, èe bi se zavedal, da njegova odgovornost ne velja kakršnikoli Sloveniji, am- pak tej, ki dejansko obstaja, razumljena v širši zgodovini? Ni daleè misel, da bi jo bilo tre- ba videti v tisti podobi, ki so ji jo dale evropske silnice — v podobi, ki jo je dobila zato, ker je geografsko in duhovno v Evropi in ne mor- da v Aziji ali Afriki; drugiè pa v podobi, v ka- tero jo je v okviru teh silnic oblikoval genij njenih ljudi, njihovo razumevanje vsakokrat- nega zgodovinskega èasa, predvsem pa razu- mevanje samih sebe. Za to dvojno podobo bi si moral prizadevati èlovek, ki bi èutil, da mora narodu ne samo pripadati, ampak po moèeh, s katerimi razpolaga, tudi vplivati na njego- vo vsakršno usodo — èlovek, ki bi imel to v sebi, da bi ga skrbelo. $ <    3  Najprej Evropa. Èe postavimo Evropo v njen svojski okvir, kar lahko storimo le tako, da ji priznamo status civilizacije, potem bomo, èe upoštevamo genezo te civilizacije in vlogo njenih vrednostnih kriterijev, lah- ko rekli, da smo se v sedanjosti znašli v neki toèki, za katero bi lahko upravièeno rekli, da je prelomna. Konèal se je deloma, deloma pa je v zakljuèni fazi, neki proces — ne kul- turnih, ampak civilizacijskih razse`nosti — ki je hotel antièno-kršèansko Evropo postaviti na aksiome, ki bi ji dali novo identiteto. Kla- sièno-kršèanska sinteza, na kateri je stala Evropa od svojih zaèetkov, ki segajo v tako imenovani “osni èas”, v dobo med leti 800 in 500 pred Kr., pa do èasa, ki se je z razliè- nimi prameni in razlièno hitrostjo zaèel ste- kati v renesanso, ta Evropa se je sooèila s si- +  "#       lami, ki so jo bolj ali manj zavedno hotele spremeniti v celoti. Temeljni aksiom moder- nega èasa, ali kar moderne, je bil razum. Ci- vilizacija, ki je temeljila na dvo`arišènem kon- ceptu vere in razuma, je zagledala v zgolj ra- zumu mo`nost novega, boljšega in višjega ob- stajanja. Zaèela se je uresnièevati duhovna ambicija, ki je videla svoj cilj v postavitvi eno- `arišène civilizacije. Njena ideologija je nosila ime Aufklärung ali razsvetljenstvo, èe besedo povzamemo s slovensko, pojmovno nekoliko šibkejšo oznako. Kaj je razsvetljenstvo? Obrnimo se h Kan- tovi razpravi iz druge polovice 18. stoletja, ki ima v naslovu prav to vprašanje: Was ist Aufklärung? Tam daje Kant tole koncizno definicijo: Aufklärung je èlovekov izhod iz nedoletnosti, v kateri se je znašel po svoji last- ni krivdi. Nedoletnost je èlovekova nespo- sobnost, uporabljati svoj razum brez vods- tva koga drugega. Po èloveku samem pa je ta nedoletnost zakrivljena zato, ker njen vzrok ni pomanjkanje razuma, ampak pomanjkanje poguma in odloèenosti. Sapere aude! Drz- ni se vedeti! To je Kantov boljni klic, Ho- racov prevod grškega Tólma eidénai: Zbe- ri pogum in prizadevaj si vedeti. Program raz- svetljenstva in s tem cele moderne je postal “Selbstbefreiung durch das Wissen! Èlove- kova osvoboditev s pomoèjo védenja!” Ta se- mantièna kolekcija: vedeti, misliti, razumeti je zaèela tako svojo kariero, se radikalizira- la v emancipacijo (ohne Leitung eines ande- ren — brez vodstva drugega) in v našem èa- su dosegla triumf z izgonom kršèanstva (ki pa predvideva vodstvo drugega) iz evropske Konstitucije. A o tem pozneje. Prej še nekaj besed o tem, kakšen pohod je novi razum na- .        # redil skozi revolucionarno Francijo 18. sto- letja. To moramo narediti zato, ker se je tu beseda misliti spremenila v mobilizacijsko je- dro nekih sil, ki so ji dale pomen, ki ga prej nikoli ni imela. Ni bila veè ime za neko èlo- vekovo zmo`nost, ampak sredstvo in prostor — arena, bolje reèeno — v kateri je èlovek iz- vedel svoj upor proti Bogu in vsemu, kar ta beseda pomeni. 5 3  1         To moramo storiti tudi zato, ker je ta novi, v prometejstvu uresnièeni èlovek preko vseruske leninske boljševiške partije našel tudi v Sloveniji toliko odmeva, da je med drugo svetovno vojno tudi pri nas lahko uresnièil svoj vstajniški projekt. Kako se mu je to po- sreèilo? Potem ko na to vprašanje ne najdemo zadovoljivega odgovora, naše vprašanje ne more drugega, kot da se intenzivira v dru- go vprašanje: kaj je to boljševizem? Ko na- mreè zasledujemo njegovo strategijo in zato, kljub vsemu, o njem polagoma vemo veè, nas vedno pogosteje in vztrajneje obiskuje mi- sel, da v analih civilizacije ne najdemo nièesar analognega. Èeprav smo navajeni na franco- sko modrost, da je zgodovina, kljub neneh- nemu spreminjanju, nazadnje le “la même chose”! Tu pa se ne moremo ubraniti vtisa, da je boljševizem, z vsem, kar je bil — nekak- šen zgodovinski hápaks legómenon, to, kar se je kot ideja pojavilo samo enkrat. Ta edins- tveni izbruh genija iz globin spodnjega sveta je bil boljševizem. Hannah Arendt je v zaèetku šestdesetih let preteklega stoletja prišla v Jeruzalem, da bi za ameriško èasopisje poroèala s procesa proti Adolfu Eichmannu, ki so ga izraelski agenti aretirali v Argentini in ga doma izroèili sodišèu. Svoja opazovanja je pozneje opisala v knjigi Eichmann v Jeruzalemu. Proces je tra- jal veè kot pol leta in Arendtova je vsak sodni dan presedela v razpravni dvorani, kjer je Eichmann v stekleni kletki odgovarjal na vprašanja sodnikov. In kar je pisateljica, vr- hunska strokovnjakinja za izvore totalitariz- ma, sedaj pa poroèevalka z nekega sodnega procesa, tu do`ivljala, je bilo spoznanje, na katero dolgo ni mogla pristati, konèno pa se mu je le morala vdati: Adolf Eichmann, ki je organiziral transport 450.000 mad`arskih Judov v nemška koncentracijska taborišèa, kjer so jih potem unièevali — zloèin, ki nje- gove razse`nosti presegajo vse èloveške izkuš- nje — je dajal vtis, da misli, da je delal prav. Tako brez vsake moralne resonance je bila njegova notranjost. Poroèevalka je nazadnje morala priznati, da mu mora verjeti. V tem stanju se ji je zdelo, da mora svoji knjigi dati podnaslov Poroèilo o banalnosti zla. Groza, ki je izhajala od Eichmanna, je bila ta, da tam ne sedi èlovek, ampak stroj, imenovan pruski uradnik. Ljudje, ki so se zapisali boljševizmu in po- tem uprizarjali dejanja duhovnega in fiziè- nega zla, ki so prebijala vse meje dose`ene- ga, pa niso uèinkovali kot stroji. Videlo se jim je in niso skrivali, da jih poganja duh ne- kih temnih besedil, da so agenti neke ideje, da so ji zapisani. A vseeno. Bormanov sin, smo slišali, je sprièo oèetovih dejanj mislil, da mora nekaj storiti in je postal jezuit. Toda ali ste `e kdaj slišali, da bi kak boljševiški adept poiskal naèin in pokazal, da mu je `al in da bi se rad rešil; ali ste `e slišali za koga, da bi zabredel med ljudi in govoril: Ljudje bo`ji, oprostite, èe morete! Za uprizoritev ti- soèerih posamiènih umorov in desetin in de- setin mno`iènih umorov je bilo potrebnih veliko ljudi, toda ali ste `e slišali za koga reèi, da mu je `al — `al tako, kakor po takih de- janjih èloveku mora biti `al? Boljševizem je kljuèna tema slovenske zgo- dovinske zavesti. Kljuèna je zato, ker ne samo slovenski slehernik, ampak tudi elita tega na- roda nima apercepcijskega aparata za spre- jemanje fenomenov, kot je boljševizem. Ljud- .         je sedanjega èasa, ki so veliko hodili v šolo, in tisti, ki so v šolo hodili malo ali niè, v grš- kem gledališèu — ali pa v elizabetinskem, èe hoèete — ne bi imeli èesa iskati. Tragièni kon- trapunkti, ki jih igrajo orkestri zgodovine tega naroda, za sodobnega Slovenca niso vznemir- ljiva muzika. Toda èe v boljševizmu ne bomo zagledali velikega problema, ne bomo vedeli, kdo smo — ne tisti, ki smo se mu uprli in ne tisti, ki so se mu vdali ali z njim kolabori- rali. Zgolj z registriranjem do njega — do nje- gove notranjosti — ne bomo prišli. 6 4          Stopimo še enkrat v francosko 18. stoletje — v jakobinsko Francijo. Celo stoletje so po de`eli vznikala “društva za mišljenje”. Vse, kar je hotelo kaj biti, se je udele`evalo njihovih predstav. Razviti svojo osebo v parametrih prostorov, ki jih je ustvarjala drzna, svobodna in avtonomna misel, je bilo razumljeno kot èloveški privilegij. “Misliti” je postala magièna beseda. Ker je bila svoboda, ki jo je mišlje- nje obljubljalo in ustvarjalo, absolutna, so za- èele izginjati vse podedovane vnaprejšnje nor- me. Èlovek je zaèel dobivati nov status, ki je bil najprej podoben, potem pa enakovreden statusu, ki ga je nekoè imel Bog. Tisti, ki so bili take èudi, da so pri sreèanju z novim ve- selim oznanilom mogli izjavljati To sem jaz, so zaèeli o sebi misliti kot o bogovih. A ker so bili, razumljivo, bogovi samo v izhodišèu, v razumevanju samega sebe, ne pa v moèi nad svetom — si niso mogli zagotoviti na bo`an- ski naèin njegove ubogljivosti — so se nujno, ker so hoteli ostati bogovi, spremenili v ma- nipulatorje. In ker so bili svobodni absolutno — ker so bili bogovi — njihove manipulacije niso omejevali nobeni kriteriji — bila je brez- mejna po obsegu in po domiselnosti. Mani- pulacija je postala `ivljenje njihovega `ivljenja — slava in beda vseh tistih, ki so se prijavili za traserje te tradicije. Manipulacija, ki smo jo tu v dveh bese- dah nakazali, pa ni vse, kar èloveka vznemirja tako pri jakobincih kakor tudi pri boljševikih — tu še zlasti. Manipulacija je nekaj zunanjega; v njihovi notranjosti, v njihovi sredini, pa je še nekaj mnogo bolj neoprijemljivega in iz- muzljivega, nekaj kar izvorno doloèa njihov duhovni, moralni in politièni éthos. To je ne- kaj, o èemer samo nedoloèno sklepamo, do èesar pa ne moremo in ostaja zunaj nas kot vznemirljiva skrivnost. Èe hoèemo povedati, kaj s tem mislimo, nimamo boljše mo`nosti, kakor da poka`emo na neko pismo Alexisa Tockquevilla iz leta 1858. Ko je ta znameniti politik in zgodovinar ob študiju francoske revolucije zašel v hude interpretacijske te`ave, je v pismu prijatelju o njih spregovoril takole: “Poleg tega je v tej bolezni francoske re- volucije nekaj posebnega, kar èutim, ne mo- rem pa niti opisati niti analizirati vzrokov za to. To je virus nove in neznane vrste. Bile so na svetu nasilne revolucije; toda neumer- jena, nasilna, radikalna, obupana, drzna, malone nora, pa vendarle mogoèna in uèin- kovita narava prav teh revolucionarjev nima precedensov, tako se mi zdi, v velikih dru`- benih nemirih minulih stoletij. Od kod pri- haja ta nova pobesnelost? Kdo jo je izzval? Kdo jo je naredil tako uèinkovito? Kdo jo nadaljuje? Še zmeraj smo namreè pred is- timi ljudmi, èeprav so okolišèine drugaène, in razmno`ili so se po vsem civiliziranem svetu. Duh se mi izèrpava, ko hoèem do- jeti èisti pojem tega predmeta in poiskati sredstva, da bi ga dobro naslikal. Neodvi- sno od vsega, kar je mogoèe v francoski re- voluciji pojasniti, je v njenem duhu in nje- nih dejanjih nekaj nerazlo`enega. Èutim, kje je ta neznani predmet, toda trudil sem se, pa nisem mogel odgrniti zastora, ki ga prekriva. Otipavam ga nekako skozi tuje telo, ki mi onemogoèa, bodisi da bi se ga zares dotaknil bodisi da bi ga videl.” (Fran- .        # cois Furet, Misliti francosko revolucijo, str. 188, prevedel Braco Rotar) Ko ta, v taki stiski napisani odlomek pre- beremo, pomislimo, razsvetljeni od temne svetlobe, ki izhaja iz njega, in si povemo ne- izogibno misel, ki je ob njem nastala v nas: V kaj so se razvili tisti Kantovi stavki iz nje- govega programskega spisa Kaj je razsvetljens- tvo: Sapere aude! Razum, brez vodstva kakega drugega! Samoosvoboditev z vedenjem! Ali je Kant slutil, kakšen monstrum lahko na- stane iz teh ognjevitih stavkov? Èlovek še po- misli: kako zapleteno je `ivljenje in kako zelo je treba biti pri sebi ali priseben. Kaj je imelo veèji vpliv, njegova proklamacija razuma, ki ni podrejen nièemur razen sebi, ali pa morda tista dva stavka iz Kritike praktiènega uma (Riga 1788), ki govorita o tem, kar ga najbolj od vsega prevzame: “Zvezdnato nebo nad mano in moralni zakon v meni”. Novo razumevanje razuma je imelo tudi to posledico, da je èloveka prepustilo sebi. Èlovek, ki se je identificiral s to interpreta- cijo, se ni imel na nikogar obrniti razen nase. To je bila res svoboda, a je bila kaotièna in ni imela nobenih varovalk in garancij. Le da tisti, ki so jo vzeli za svojo, tega niso vede- li. Mislili so, tako jim je emancipirani um govoril, da bodo postavili vek svobode, ki bo zlasti trajal. Ki bo od vsega imel predvsem to v sebi, da bo trajal. A se je zgradba, ki so jo zgradili, presenetljivo kmalu sesula — po- tem ko so za to, da so jo zgradili in vzdr`e- vali, povzroèili ljudem dobesedno neizmer- ljivo kolièino boleèine in opustošili duše celih narodov. Novo videnje razuma je imelo tudi to v sebi, da je ostro loèilo duhove. Ljudje so se ob njem delili v velikem slogu: eni so bili od- loèno za, drugi odloèno proti. Ni èudno, šlo je za novega èloveka. Slovenci: Kardelj, Ki- driè, Maèek, Ribièiè itn. itn. so rekli, ko so prebrali nekaj besedil, To sem jaz. (Vse je šlo ne samo v velikem slogu, ampak tudi zelo hi- tro!) In potem, ko so bili to, kar so rekli, da so, so poèeli stvari, ki so prinesle nad sloven- ski narod neizmerljivo gorje in mu morda pu- stile smrtne rane. Drugi pa so bili bolj prisebni. Ko sem ne- davno listal po Deutsches Lesebuch, ki ga je za stoletje 1750 do 1850 sestavil Hugo von Hofmannsthal, svetovno znani avstrijski ka- toliški pesnik in dramatik, sem naletel tudi na pismo, ki ga je aprila 1793 pisal iz Pari- za naravoslovec Georg Forster, Nemec škot- skega izvora. Gnan od duha 18. stoletja je sku- paj z oèetom hodil na znanstvena potovanja in se udele`eval organiziranih odprav. Konè- no se je ustalil v Nemèiji in se tam, zlasti med bivanjem v Mainzu, sreèal z “idejami èasa”. Ni se jim takoj vdal, konèno pa se je le pri- kljuèil “stranki prevrata”, 1792 postal èlan ja- kobinske vlade v mestu in leto kasneje kot èlan rensko-nemškega konventa obiskal Pariz. Kaj je tam videl in kako je to nanj vpli- valo, je povedal v omenjenem pismu (Pismo iz Pariza — leto 1793/13. april). Èim bolj je èlovek posveèen v skrivnosti tukajšnjih intrig, ali bolje, èim bolj je èlo- vek seznanjen z odvratnim labirintom, v ka- terem se tukaj vse vrti in obraèa, tem bolj za- èutiš potrebo po hladni filozofiji, èe noèeš zdvomiti nad vsem, kar se ima za vrlino in èe hoèeš še verjeti, da bo praviènost neba po- skrbela za dober konec. Manjkalo je torej samo še to, da mi je, po vsem, kar sem v zad- njem èasu prestal, bilo preprièljivo dokazano, da sem svoje zadnje moèi `rtvoval za veliko norost in s pošteno vnemo delal za stvar, o kateri sicer nihèe resno ne govori in ki ni dru- gega kot plašè za pokrivanje podivjanih stra- sti. Torej je le res, da danes nesebiènost in ljubezen do svobode ni drugega kot otroè- je napletanje in nesmiselno besedièenje in varljivo obèutje v ustih tistih, ki sedaj urav- navajo usodo narodov. Torej je le res, da tam, kjer je èlovek upal, da ne bo sreèal drugega kot samo`rtvovanje, zgolj egoizem `ene svojo .         igro; res, da med tistimi, ki varajo, in tisti- mi, ki so varani, ni najti niè tretjega, èesar bi se èlovek lahko oprijel, èemur bi se èlo- vek lahko pridru`il. Res, pogum je potreben, èe hoèeš prenesti to spoznanje, ki tu nastopa s tako preprièljivostjo. In potem skrito, v svoji notranjosti, še verjeti v èloveštvo in resnico. (Hugo von Hofmannsthal, Deutsches Lese- buch 1750–1850, erster Teil, str. 333.) Pisec je èez eno leto, v tujem mestu in v zavesti, da je nad njim prezir domovine, umrl. “Še preden ga je dosegla giljotina”, kot pripominja Hofmannsthal. 8 4       ' Rekli smo `e, da so zaradi specifiènega sa- morazumetja `e francoski jakobinci uvide- li, da bodo izjemnosti vloge, ki so jo vzeli za svojo, mogli biti kos le tako, da bodo v svetu videli prostor absolutne razpolo`ljivosti. Ob tem uvidu se je dejavnost, ki ji `e od Grèi- je dalje pravimo politika, spremenila v ma- nipulacijo. V tem duhu je Bakunin postavil geslo, da je “strast po unièevanju tudi ustvar- jalna strast”. Ker je anarhistièni vlo`ek sprejel v svoj projekt tudi Lenin, je zaplemba sve- ta in njegova manipulativna obdelava postala tudi program slovenskih boljševikov. Slove- nija je tako postala poligon za njihovo mraè- no ideologijo. Vse, kar so slovenski boljše- viki kadarkoli naredili, od proklamiranja re- volucije za osvobodilno rezistenco do kru- te igre, ki so jo uprizarjali s sopotniki, z li- beralci in levimi katolièani, do šale s samou- pravnimi interesi, vse to — pa tudi vse dru- go — je bila ena sam virtuozno izpeljana ma- nipulacija, za katero je jakobinsko-boljševiška naveza samo sebe preprièevala, da ji je po- verilnice zanjo izdala zgodovina sama. Seveda bi bila zgodba o manipulaciji s slo- venskim narodom torzo, èe ne bi omenili ti- ste, s katero so si zagotovili svojo blešèeèo pozgodovino. Mogoèe se bo kdaj v prihod- nosti pojavil novinar, ki bo nosil v sebi to- liko soèutja do svojega naroda, da bo poiskal dokumente, jih razporedil v logièno-vzroèni niz in z njim opisal to premeteno potegavš- èino. Èe bodo seveda to dovolili tisti, ki so si jo zamislili, in tisti, ki so jo dovolili (in ji vèasih tudi ploskali). Eden od namenov tega dolgega in neko- liko cikcakastega uvoda je bil tudi ta — ali predvsem ta — da poka`emo na onemoglost postboljševiških politiènih akterjev, ki so se- daj na oblasti; ne samo poka`emo, naša am- bicija je bila veèja; hoteli smo to nemoè ute- meljiti in ji odvzeti oznako sluèajnosti in na- kljuènosti. Hoteli smo, da bi jo bralci ra- zumeli tako rekoè zgodovinsko. Onemo- glost sedanjih postboljševikov izhaja iz dejs- tva, da so se znašli pred vzvodi, za ravna- nje s katerimi nobena manipulacija ne za- došèa. Ti vzvodi imajo namreè zvezo z av- tonomno bitjo, ki lahko, kakor skala dr. Johnsona, brcne nazaj, èe ni vešèe in z dol`- nim rešpektom tretirana. Umetnost, ki je potrebna za upravljanje s to sfero, ni ma- nipulacija, ampak politika. Èe hoèemo nekoliko bolje razumeti vso bedo prostora, v katerem bi namesto mani- pulacije morala gospodariti politika, se po- mudimo nekoliko pri tem, kaj se pravi vo- diti ali biti odgovoren za kaj. (Nekateri od njih so slutili, da ta posel ni zanje. Spomnite se samo, kako milo je aktualni predsednik vlade prosil, naj ga ne rinejo v te zadeve. A ni niè pomagalo.) 9      Politika je umetnost vodenja. Voditeljskih talentov je malo; v svetu, v kakršnega se raz- vija sedanjost, pa jih bo verjetno vedno manj. (Spomnite se Dostojevskega: “Kakšen stotnik pa sem, èe ni Boga.”) Humus, ki dela kak- šno naravo voditeljsko, mora biti takšen, da iz njega poganja zavest o avtonomnosti sveta in skrb za ta svet. Pravi voditelj se zaveda, da ni gospodar sveta, ampak, kot je bilo `e nekje .        # reèeno, njegov skrbnik ali, malo bolj povz- dignjeno, pastir. V intuiciji izuèenega bolj- ševika pa je drugaèna predstava: tu je abso- lutni razpolagalec vserazpolo`ljive biti. V njem je neka primarna aroganca, ki ne do- pušèa rešpekta pred nièemer, kar ni on sam. Za boljševika je svet projektna resniènost, projekcija, v kateri je vse mogoèe. Zato bolj- ševiki, ko izstopijo iz faze revolucije, ki je bila v skladu z njihovo intuicijo in so v njej ble- steli, ko se neha èas “metanja kamenja” in se zaène “èas pobiranja kamenja”, ko nastopi èas, za katerega nimajo talentov (ker so jim bili ob podpisu zaèetne ideološke pogodbe odvzeti), tedaj se morajo boljševiki sooèiti s poraznim spoznanjem, da zgodovina z njimi ni mislila resno, da se je z njimi samo pošalila. Boljševiški genij je politièno sterilen. Zelo va`no je, da to vemo; zelo va`no je, da dr- `avljan politeje, ki se hoèe preobraziti iz to- talitarne v demokratièno, to dobro ve. Ali ne vidite, da na celotnem poligonu tega boja pri- haja kar najprej do tragiènih zamenjav? To je zato, ker dr`avljanom — novim nosilcem politike — ni jasno, da je na tr`išèu elit tudi ena, ki je za politiko `e vnaprej izgubljena, in da je, èe po pomoti dose`e politièno oblast, v najboljšem primeru dejavnik dru`bene re- tardacije. Samo ne zato, ker ta elita ne bi ime- la formalnega znanja in formalne usposob- ljenosti. Gre za nekaj mnogo globljega, gre za primarno naklonjenost do sveta, ki je tej eliti zaradi neke zaèetne zapisanosti bila od- vzeta. Praktièno to pomeni, da vsakokrat, ka- .       Cecilija Erika Grbec: Otroška igra.   dar sile, ki fungirajo kot postboljševiške po- litiène elite, v demokratièni proceduri do- bijo v roke papirje, ki jih upravièujejo, da se- stavijo vlado, takrat dr`ava — ki je dr`ava slo- venskega naroda — stopi na pot, ki se bo, èe ne pride do streznitve, konèala v bankrotu. To je misel, ki jo narekuje zgodovinska pri- sebnost in bi morala postati permanentna se- stavina sodobne demokratiène zavesti. Ko smo pred nedavnim prisostvovali raz- nim konvencijam pomladnih politikov, ki so se spominjali Demosovih èasov, so se vsi veè ali manj strinjali, da se je ta politièna sku- pina razšla, potem ko je postavila dr`avo in s tem opravila svoje delo. Ko smo to sliša- li, smo si domišljali, da se imamo pravico èu- diti. Ti ljudje, èastivredni in zaslu`ni vsi po vrsti, se nedvomno lahko izka`ejo s papirji, ki jim dajejo pravico, da so takrat — leta 1990 — tako mislili. Danes pa je en dan pozornosti slovenskemu javnemu `ivljenju — politiène- mu, gospodarskemu, medijskemu — dovolj, da povpreèen opazovalec vidi, da se s tem, kar je bilo takrat narejeno, prehod k evropski normalnosti še prav zaèel ni. Danes bi morali vsi vedeti, da smo pred dvajsetimi leti bili vsi — politiki pa morda ne bi bili smeli biti — `rtve nedopustne iluzije. Ta iluzija — ki še traja, — ima svoje ime. Glasi se: vera, da bo mogoèe preiti iz totalitarizma v demokracijo brez tranzicije. : *       3  A boljševizem ni edina reè, o kateri mo- ramo konèno priti na jasno. Druga stvar, ki jo moramo najprej razumeti, ji nato dati pra- vo podobo in potem z njo seznaniti slovenski svet, je liberalno ali razsvetljensko razumetje sveta. Toda èeprav bi za bralca, ki bi prebiral te vrstice brez predsodkov, ta distinkcija iz- hajala sama od sebe, mislim, da jo je, ker je temeljna, treba izrecno navesti. Boljševizem je zunaj civilizacije in proti civilizaciji, ne- kaj nedopustnega in nedovoljenega, nekaj, kar je proti osnovnim normam èlovekove- ga individualnega in kolektivnega obstaja- nja. Liberalizem pa je, za razliko od boljše- vizma, legitimna komponenta ali, bolje, le- gitimni pol tistih ambicij, v katere se je Evro- pa tudi vedno znova razrašèala. Legitimnost liberalizma raste iz legitimnosti kritike, ki je instrument razuma. Nevarnost liberalizma raste iz samoumevnosti, iz polašèanja: iz tega, da se je izneveril sebi, da ka`e vedno moè- nejše tendence, da bi se odtegnil temu, kar je — zaèasnosti, preizkusu, kritiki. Kakor se je boljševizem kot mo`nost in nuce rodil v jakobinski Franciji in potem na valovih sovjetske ideološke ekspanzije prišel tudi v Slovenijo, tako je liberalizem, èe lahko sedaj rabim to krovno besedo, izvorno an- glosaška pridobitev, ki je potem preko raz- liènih filozofskih in estetskih in umetnost- nih `arišè na kontinentu prišel tudi v Slove- nijo. Vedeti pa je treba pri tem, da se je tudi liberalizem konèno utemeljil na manifestu, ki ga je razumu napisal Kant; ki v tej liniji ni povzroèil jakobinskega civilizacijskega upo- ra, je pa, tudi tu, loèil religijo od znanosti, ki je sedaj obljubljala v celoti reševati èlovekove zadeve. Razum, ki je, kakor pravi Kolakow- ski, postajal vedno bolj ravnodušen do “God question”, se je vedno bolj spreminjal v priz- nano mo`nost, da si z njim èlovek pridobi kontrolo nad naravnimi pojavi. Toda, kakor še pravi Kolakowski, èe hoèeš “izgnati Boga s sveta”, moraš “zamenjati znanost z znans- tvenim racionalizmom. Ta kriterij — v glav- nem trditev, da je resnica, vsaka resnica, do- se`ena samo s pravilno uporabo znanstvenih pravil — je bil postavljen prav zato, da bi re- ligiozno preprièanje postalo brez vrednosti”. Toda, nadaljuje Kolakowski, “to je zgolj ar- bitrarna epistemološka doktrina, zgolj arbi- trarna deklaracija filozofov.” Prav. Toda ra- zum, scientistièno pojmovan ali ne, je zaèel svojo zmagovito pot in domala dosegel se- kularizacijo zahodne civilizacije. .