Leto XVm., št. 39 Ljubljana, torek 16. februarja 1917 Cena t Din Upravmstvo« Mjuoijana, tmafljeva ulica 0 — Telefon dt. 8122, 8123, 8124. 8125, 8126. (nseratni addeieK: Ljubljana, Selen-burgova ul 8 — Tel. *392, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t.il — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon 5t 190. Računi pri poŠt. če*. zavodih: LJubljana 91- 11-842, Praga Cisto 78.180, Wien St 105.241. Izhaja vsak razen ponedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, "inafljeva uilca 5, Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. (Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Konferenca Balkanske zveze Konferenca predstaviteljev balkanske zveze se je sestala to pot v posebno razburkanih časih m razburljivih okol-nostih. V zgodovini povojne Evrope bodo kot posebno značilno dobo imenovali oni čas nekaj let> ko se ni moglo urediti razmerje med velikimi suami, ko so odnošaji med njimi kolebali, zlasti radi tega, ker sta bili Nemčija ter Rusija izločeni takorekoč iz aktivne politike v normalnem pomenu mednarodnih relacij. Ta doba je minila in danes že lahko rečemo, da so se odnošaji med velikimi silami ustalili in sicer ustalili na nekih stvarnih ter idejnih naspro-jih, ki se od prejšnjih razlikujejo. Dovolj je, če v tej zvezi samo naznačimo nasprotje med Italijo ter Rusijo, ki ga zgociovina dosedaj se ni poznala, pa o nasprotju med Veliko Britanijo ter Italijo, ki se je do neke mere poravnalo z žentlemenskim sporazumom; tudi znamenita os Berlin — Rim se v tej obliki še ni bila postavila poprej, kakor je nova tudi protikomumstična fronta Berlin — Tokio. Udkar so se ustalila ta nasprotja med velikimi silami, je postalo na novo nemirno v Evropi. Zlasti se opaža, da je postalo nemirnejše med manjšimi ter srednjimi državami. Določno se vidi, da se manjše ln srednje države počutijo sedaj manj ugodno, da se povsod opaža stremljenje, kako najti novih boljših garancij za lastno varnost. Vznemir jenost v teh krogin je hkrati posledica taktike nekih velesil, ki hočejo svojo vpiivno sfero razširiti- ji podrediti nova področja, pa si zato prizadevajo, da razdružijo dosedanje mednarodne zveze. iz tega idejnega ozadja izvira kampanja zoper Društvo narodov, iz istih miselnih in interesnih pobud izhaja kampanja proti Mali anlanti in Balkanski zvezi. Ker je to prizadevanje poprijelo posebno v zadnji dobi, moremo in moramo računati, da se bo v bodoče še stopnjevalo. Primerno je tedaj, da mu tudi ob sestanku Balkanske zveze posvetimo primerno pažnio. Kampanjo zoper Češkoslovaško izdaja očiten namen, zrahljati vezi med njo in ostalima dvema članicama Male antante in jo kompromitirati pred vso Evropo. V to poglavje spadajo klevete o sovjetskih letališčih na češkoslovaških tleh in o boljševizaciji republike, ki ne popustijo, dasi je njen absolutno demokratičen sistem svetovno znan. Istemu namenu služi eksploatacija zadeve s Šebovo knjigo, le s to razliko, da je tu ost obrnjena na poslabšanje odnošajev napram Rumuniji ter Poljski. Za vsakovrstne kombinacije bi se odprla pot, ako bi se posrečilo razbiti Malo antanto in bistveno oslabiti Češkoslovaško. BalKanska zveza je ostala pri teh prizadevanjih nekako v zatišju. Ob njo ne zadeva toliko drugače orientirane politične »dinamike«. Toda tudi tu so se pokazale prav določno tipalke stremljenja, ki gre za tem, da se oslabijo vezi med njenimi članicami. Ko smo sklepali sporazum z Bolgarijo, se je posebno naglašalo- da je simpatičen v Berlinu in v Rimu. Bilo je vidno, da pri teh simpatijah ne odločajo čuvstva za Balkansko zvezo kot politični izraz balkanske skupnosti, marveč neki drugi razlogi. Tu pričenja obroočje neznanega, ali vsekakor območje, v katerem ie mnogo delikatneje ter teže konkretno govoriti. Zato ni nemara napak, ako se ustavimo pri dejstvu, da se vedno znova pojavljajo trditve, da je bilo in je še nezaupanje tako v Bukarešti kot v Atenah in tudi v Ankari napram ju-goslovansko-bolgarskemu paktu večnega prijateljstva. Podoba je, da prihajajo klice tega nezaupanja iz zunanjih virov. Če bi se vsled tega zrahljala Bal- j kanska zveza kot celota, bi bili zopet j omogočeni uspehi drugih bodisi v sme- , ri gospodarske kot politične in kakršnekoli penetracije. Svoj čas se je kampanja koncentrirala na prizadevanje, da se Grčija oddeli od ostalega Balkana, pa se je močno uveljavljalo v Atenah stremljenje, delati razliko med splošnobalkanskimi ter grškimi interesi. pa svariti Grčijo 'pred Balkanci, ne v zadnji meri prav pred našo kraljevino. Toda končno so prenehale te intrige brez uspeha. Enako se danes naslanjamo na uverjenje, da bo brzo minila motnja v medsebojnih odnošajih balkanskih držav. Atenska konferenca bo imela priliko za odločno manifestacijo v tej smeri. Tudi v drugih zvezah je podobno, da bo postalo okrog Balkanske zveze bolj živo. Odkar je politika osi Berlin-Rim stopila v tako močno poudarjeno nasprotje napram sovjetski Rusiji, postaja Balkanski polotok zopet nekako bolj osrednja pokrajina. Zdelo se je, da bo tako njegova veljavnost narastla z bri-tansko-italijanskim nasprotjem v Sredozemskem morju, ali ta možnost se je kmalu odstranila odnosno vsaj odložila. Toda zato se je toliko bolj ojačil pomen Balkana v zvezi z inscenacijo sov-jetsko-italijanskega in sovjetsko-nem-škega nasprotja. Iz Rima se dosledno uveljavlja težnja, kako za vsako ceno ZASEDANJE BALKANSKE ZVEZE Prisrčen sprejem zunanjih ministrov držav Balkanske zveze v Atenah - Včeraj popoldne je bila prva seja Atene, 15. februarja, a. Danes se je pričelo zasedanje zunanjih ministrov držav Balkanske zveze, za katero vlada v mednarodnih krogih tem večje zanimanje, ker se vrši neposredno po ponesrečeni kampanji proti Češkoslovaški v rumunskem parlamentu. Splošno se namreč pričakuje, da bodo državniki Balkanske zveze manifestirali pri tej priliki pred vsem svetom ne samo enotnost Balkanske zveze, temveč tudi enotnost Male antante ter odločno zavrnili vse poizkuse, da bi se zasejal med nje spor od zunaj. Grška prestolnica jc zaradi prihoda jugo-slovenskega, rumunskega in turškega zunanjega ministra vsa v zastavah zavezniških držav. Pred kolodvorom je odlične goste pričakovala ogromna množica ljudi. Na postaji so bili zbrani vsi člani vlade z ministr- skim predsednikom Metaksasom na čelu ter mnogoštevilni vojaški in civilni dostojanstveniki. Takoj po prihodu vlaka je vojaška godba zasvirala državne himne vseh zavezniških balkanskih držav. Pozdrav med vsemi štirimi zunanjimi ministri je bil nad vse prisrčen, na vožnji po prestol-niških ulicah pa je nepregledna množica ves čas prirejala predstavnikom Balkanske zveze navdušene ovacije in jih obsipala s cvetjem. Seje zunanjih ministrov držav Balkanske zveze bodo trajale do četrtka, nakar bo objavljeno uradno poročilo. Prvi sestanek je bil že danes popoldne v zunanjem ministrstvu, opoldne pa se je vršila v slavnostni dvorani atenske akademije konferenca Balkanske tiskovne antante. Dr. Stojadinovič, Antonescu in Ruždi Aras so se v te- politični govor Schtischnigga Avstrijski državni kancelar o zunanjih in notranjih avstrijskih problemih Dunaj, 15. febr. d. Včeraj je na III. zve- t znem kongresu domovinske fronte govoril ■■ tudi kancelar dr. Schuschnigg, ki je v začet- ' ku govoril o ukrepih svoje vlade za pobijanje brezposelnosti, o uspehih trgovinske politike ter o valutni in proračunski politiki, nato pa podal več važnih izjav o avstrijski zunanji in notranji politiki. Odnošaji slo držav rimskega protokola V svojih izvajanjih o avstrijski zunanji politiki se je najprej spomni! zaveznikov, s katerimi je Avstrija zvezana na podlagi rimskih protokolov. Med drugim je izjavil: Zveza s prijateljsko velesilo Italijo je rodila plodove tudi v gospodarskih pogajanjih iz najnovejšega časa Ugotavljam s posebnim zadovoljstvom, da moremo vsak čas in na raznih področjih računati z razumevanjem. Pri vsem vztrajanju, da smo posredovalci in nosilci nemške kulture ter nemškega duha, smo trdno prepričani, da se bo noT~a Italija s svojim voditeljem vedno bolje razumevala z novo Avstrijo ne samo kot država proti državi, temveč tudi kot narod proti narodu. Da nas preizkušeno prijateljstvo najtesnejše veže z Madžarsko, s katero smo preživljali skupno zgodovinsko usodo, ni treba še posebej poudarjati. Pri popolnoma razumljivem poudarjanju neomejene suverenosti naše države se čutimo slej ko prej kot pravi Nemci v polni meri, izrastli na prastarih krščanskih in nemških tleh ter zvezani z velikim kulturnim področjem našega naroda. • • • in do Nemčije Dogovor od 11. julija, s katerim je prišla zopet do živahnega izraza naravna zveza z veliko nemško državo preko čisto gospodarskih zadev, nas napolnjuje z zadovoljstvom in radostjo. Ni treba posebej poudariti, da smo odločeni storiti vse za poglobitev odnošajev v duhu tega dogovora. Z radostjo ugc'avljamo soglasje Avstrije z naziranjem in nameni nemškega kan-celarja glede na potrebo mirnega sodelovanja v Srednji Evropi. Nobenih nesoglasij s Prago in Beogradom Na enak način posvečamo pozornost prizadevanjem drugih naših sosedov za oja-čenje mirnega sodelovanja ter zagota\lja-mo, da ustreza ta orientacija našim lastnim ponovno poudarjenim naziranjem. Z radostjo ugotavljamo, da Dunaja ne ločijo nobena nesoglasja od Prage in Beograda, tem več da vežejo naša glavna mtsta prijateljski odnošaji. Samo ob sebi umevno je tudi neizpremenjeno prijateljstvo v odnošajih s Švico. Nadalje je treba poudariti, da srno si postavili kot poslednjo nalogo gojitev prijateljskih odnošajev med zapadnimi narodi, Francijo in Anglijo, predvsem na kulturnem področju in da pozdravljamo /sak napredek v tej smeri. Dejstvo, da se v velikem angleškem narodu kaže naraščajoče zanimanje za vprašanja, ki sc nas tičejo, nas napolnjuje z odkritosrčnim zadovoljstvom. onarhistična propaganda Kancelar dr. Schuschnigg se je nato bavi! z avstrijsko notranjo politiko, pri čemer je opozoril na delavnost domovinske fronte na raznih področjih, nakar jt nadaljeval: V zadnjem času se je v znatnem delu avstrijskega tiska in sicer ne na pobudo vodstva domovinske fronte spravilo vnovič v debato v pametnem in jasnem smislu vprašanje monarhizma v Avstriji. Ce govorim o tem, ne govorim, da b' hotel kaj novega povedati, pač pa zato. ker se je zopet opazil znaten odmev onstran mej in se čutim dolžnega v interesu države, ustvariti popolno jasnost. Stališče Avstrije, kakor tudi domovinske fronte se more označiti v tej zadevi s tremi stavki. 1. Vzbujanje in čuvanje spoštovanja velikih zgodovinskih vrednot avstrijske tradicije je v duhu domovinske frante. 2. O vprašanju državne oblike v Avstriji more edino odločati avstrijsko ljudstvo in sicer na podlagi ustave. 3. Eksperimentov ne sme biti. Monarhi-stična propaganda se mora prilagoditi notranjemu in zunanjemu političnemu okviru današnje Avstrije. Kdaj bo avstrijsko ljudstvo v danem primeru pozvano k odločitvi, je izključno zadeva vodstva države in domovinske frante. S tem je, kakor menim, določena jasna smer propagandi med avstrijsko javnostjo v tej zadevi. Le domovinska fronta Zatem se je kanoelar dr. Schuschnigg ba-vil z delom domovinske fronte, o kateri je dejal, da se ne obrača na posameznike in da nc vprašuje, kakšnega naziranja je bil kdo prej in kakšno stališče zavzema gle- de na dnevna vprašanja. Vprašuje samo, ali se priznava za Avstrijca in ali je pripravljen prilagoditi se tej državi v skupni fronti z nalogo, oživotvoriti magno cartho nove Avstrije, majsko ustavo iz leta 1934, v čim krajšem roku in v vseh njenih delih, Imam popclno zaupanje v avstrijsko delavstvo kot celoto in je bilo to zaupanje dokazano s pritegnitvijo delavstva k obnovi in organizaciji stanovskega reda. Komunizem ne more najti v nobeni obliki svojega zavetja v Avstriji. ...tudi za narodne socialiste Tudi za bivše avstrijske narodne socialiste velja kot prva in neobhodna zahteva priznanje k realnosti, neodvisnosti in samostojnosti Avstrije, priznanje k domovinski fronti v zakonito določenih funkcijah ter odpoved vsake politične delavnosti izven tega okvira. Pod tem pogojem ni nobenega vzroka, da bi se jim odreklo sodelovanje. Na maščevanje ne mislimo, pač pa na to, kako bi služili domovini in premostili prepade, ki ločijo naše ljudstvo. Tudi tu je samo en kažipot in sicer izključno vodstvo domovinske fronte V najkrajšem času bomo ustvarili potrebne reterate na vodilnih mestih domovinske fronte, ki naj bi pospeševali delo pomiTjenja tud: v smeri proti narodno-socialistični stranki. Kdor pa hoče postopati nezakonito, mora prevzeti tudi neizogibni riziko zakonitih posledic, ki sc uporabljajo v vsaki državi na svetu. Razočaranje v Nemčiji Berlin 15. febr. o. Nemški tisk, zlasti pa glavni j organ narodne sociaJietjčnie »tramke »Vftlkisaheir Beobachter«, kj je doslej dosledno ignoriral vse govore jen izjave av- preprečiti možnost sovjetskega nastopa v Sredozemskem morju in izključitev kakršnekoli sovjetske »dinamike« v tem področju. Zelo vidno prihaja to stališče do veljave v italijanskem stališču do novega aranžmana v Dardane-lah. Italija hoče opremiti svoj pristop k klavzulam sporazuma v Montrexu s posebnimi določbami glede prepovedi ruskega prehoda skozi ožine. Računati je treba, da bo na tej politiki Rim vztra jal zelo energično. Ali še preko tega gre prizadevanje nove rimske politike napram Balkanski zvezi. Culi smo ob tej priliki tezo o »nevtralizaciji« balkanskega področja. Stilizacija takih gesel je seveda ved- no primerno spretna; ali v tem primeru se je kazalo očitno, naj bi se nevtrali-zacija izvedla v smislu nekake recimo »modifikacije« francoskega zanimanja za Balkansko zvezo. O pravi vsebini Ruždi Arasovih razgovorov s Cianom se je sicer objavilo malo zanesljivega, ali toliko se je pokazalo, da je pričakovati večje »dinamike«, izvirajoče od zapa-da, tudi v smeri na Balkanski polotok. Za razgovore na atenski konferenci je torej dovolj gradiva. Ne dvomimo, da bo zbor državnikov Balkanske zveze sredi teh raznovrstnih faktorjev afirmiral preizkušeno osnovno smernico, ki ji je bila vodilna dosedaj in ki jo je sploh priklicala v življenje. ku dneva vpisali tudi v dvorno knjigo. Zvečer je priredil predsednik vlade in zunanji minister Metaksas svojim gostom na čast svečan banket, na katerem jih je pozdravil s prisrčnim nagovorom. Na nagovor je odgovoril predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič z naslednjim govorom: Gospod predsednik! Ko sem pred nece-litn letom dni imel zadoščenje, da pozdravim v Beogradu vašo ekscelenco in druge ugledne zastopnike naše zveze, sem izrekel prepričanje, ki ste ga delili tudi vi, da je naša zveza najboljše poroštvo miru in reda in definitivne stabilnosti na Balkanu in da ima to ostati tudi v bodoče. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovim, da se naši upi niso prevarali, in da naša vera ostane neomajna tudi za bodočnost. Delo Balkanske zveze nadaljuje svojo pot razvoja in napredka. Dana beseda bo ohranila vso svojo vrednost, neomajna vera bo ostala čvrst temelj našega delovanja. Balkanska zveza ne pomeni ne zastoja ne omahovanja. Vsak naš korak je samo korak naprej. Vaša in naša prizadevanja na poti k ostvaritvi miru so že dobila svoje plačilo in že rode plodne uspehe. Zavedamo se, da delamo v duhu najplemenitejših tradicij naše skupne preteklosti in za srečo našega rodu in tistih, ki pridejo za nami Doba motenj na Balkanu je minila. To se ne vidi samo iz naših besed, temveč tudi iz naših dejanj. Dvignem čašo na čast kralja Jurija grškega, kralja Karola rumunskega in prezidenta Kemala Atatiirka, na čast in napredek plemenitega grškega prijateljskega in zavezniškega naroda, na zdravje in osebno sreoo vaše ekscelence in vaše ljubeznive gospe. Po banketu je bil velik sprejem, ki so se ga udeležile najuglednejše osebnosti iz vrst admiralitete in generalitete, diplomatskih zastopnikov balkanskih držav in znanstvenih krogov. atrijskega kancelarja dr. Sohiischnigga, objavlja danes na prvem mestu njegov včer rajšnji govor. List nanaša, da so narodni socialisti tako v Avstriji kakor v Nemčiji zelo razočaran' nai stališčem, kj ga je zavzel dr. Schusicihnigg, in ugotavlja da so se izjalovila vsa pričakovanja narodnih socialistov od sporazuma mol Nemčfro in Avstrijo. Predvsem ta sporazum ni prinesel pomirjenja med avstrijskim režimom in narodnim socializmom. Po najnovejših izjavah dr. Sohusohrigjja. ni računati s tem. da bi se narodno-s&c.iai!.;stični elementi v Av- sfr j; mogli organizirati jn j" tudi malo upanja, da bi tak-, poizkusi v bodoče rodiiJi uspeh. List očita, avstrijski vladi, da priznava avstrijskim legit.imistom. krščanskim sooifuloem in celo bivšim marksistom večje pravroe kakor pa pozitivnim nemško-naoio-malnian elementom. Kakor vse kaže. bo oelo priišlo do pakta med bivšimi av&fcrrekimi sooiaJinani demokrat; in krščanskimi socialisti. da bi sedanju' avstrijski Težim mo-g*el še nadalje upirati večini avstrijskega ljudstva, ki je slej ko prej v narodno-«o-oialtetičncim taboru. Pariz: Ljudstvu svobodo Uspešen boj proti hitlerjanstvu mogoč le tedaj, če dobe široki ljudski sloji možnost, da po svojih legitimnih zastopnikih vodijo državo Pariz, 15. februarja, br. O stališču me-rodajnih francoskih krogov poročajo naslednje podrobnosti: Včerajšnji Schuschniggov govor predstavlja vsekakor važen politični dogodek. Najbolj značilno je dejstvo; da dr. Schuschnigg v vsem svojem govoru ni niti z besedico omenil v zadnjem času toliko naglašane osi Riro-Berlir, rnarveč je baš nasprotno dokaj neprikrito priznal, da preti Avstriji glavna nevarnost iz Berlina. Včerajšnji Schuschniggov govor najbolj jasno dokazuje, da so bili upravičeni pomisleki, ki 30 jih izrazili resni evropski politični krogi že ob priliki sklenitve av-strijsko-nemškega spora nima, ki naj bi dovedel do zbližanja med Dunajem in Berlinom in vključil Avstrijo v zunanjepolitični krog Rima in Berlina. Vidi se, da se avstrijski kancelar dobro zaveda nevarnosti, ki preti Avstriji od nemškega narodnega socializma. Pogrešno je stališče, ki ga zavzema avstrijski kancelar glede načina, kako naj se Avstrija obrani pred to nevarnostjo. Dr. Schuschnigg se še vedno preveč zanaša na vpliv Rima v Berlinu, na dragi strani pa postavlja vedno bolj v ospredje vprašanje povratka Habsburžajiov. Trudi se pomiriti legitimiste, vendar pa pridržuje pobudo za tako akcijo izključno vladi eami, pri čemer docela jasno kaže svoje simpatije do legitimistov. Vsekakor vzbuja govor kancelarja dr. Schuschnigga vtis, da resno misli na obnovo monarhije v Avstriji v domrevi, da bi bila to najboljša obramba proti narodno-socialistični nevarnosti. V resnici ob- stoja za Avstrijo le ena rešitev, a ta je v tem, da dobe široki sloji avstrijskega delavstva primerne koncesije, da bodo zopet imeli interes na obrambi avstrijske neodvisnosti. Odkar je krščanski sociali-. izem v Avstriji napravil velikansko napa-| ko, da se je ločil od delavskih množic in jih potisnil v opozicijo, je notranjepolitična napetost stalno naraščala. Avstrijska vlada bi morala izvajati nauk iz teh dogodkov v preteklosti in dati širokom ljudskim slojem zopet priliko in možnost, da po svojih legitimnih zastopnikih vodijo in branijo državo. To bi bilo mnogo bolj uspešno" in manj nevarno, kakor vse diplomatske kombinacije in menarhistične intrige. Neuspeh avstrijskih legitimistov v Londonu London. 15 febr. p. Znani' voditelj avstrijskih legitimistov, baron Wiesner, se mudi že več dn; v Londonu in skuša prit/, v stike z angleškimi političnimi krogi, da bi prouči njihovo razpoloženje glede obnove monarhije v Avstriji. Obrnil se je tud' na angleško vlado z vprašanjem, ali bi an~!e-akj kralj sprejjl Otona Habsburškega, ki namerava pirti osebno v Ijondon. Ansrleaka vlada ije odgovorila s kategoričnim: Ne. Angleški poli t:čn: krogi kažejo kaj malo _ razpoloženja za težnje avst.rijsfc;ib legftfonfetov in »o baronu WieWierju nasvetovali, naj nikar ne skušajo jzzivatjj novih težav v srednji Evropi, lier bi se utegn-itLi zanje 6aeae končat; zelo nepovoijno. ObkoijevaEj® Frarcove čete so pri reki Jarsmi priborile važne postojanke, s katerih ogrožajo zveze Madrida z zaledjem Parjz, 15. febr. br. Francove čete «> dosegle v današnjih borbah pri Argandj znaten u-speth in eo se polastile strateško važni/h višin, s katenitli bodo mogle e svo jiian topništvom obvladati velik del pokrajine. Turlj na drugih madridskih frontah «o bili danes h ml, boji, ki pa ni&o rod ili posebnega uspeha jn so ostale postojanke v glavnem nespremenjene. San Martino dela Vega. 15. febr. g. V kratkem 6e bo pričela oHoetlnn bitka za usodo španske prestolnice- Obko'it©v Madrida je skoraj končana. Na jugovzhodu Madrida so maroške čete in tujski legio-narji zasedi; Se zadnja dva mostova preko reke Jaraone ter prodirajo sedaj proti Morati, katero posest, bi jisn zagotovila važno železniško zvezo na progi Madrid—Va-lanoija Tukaj so zbrane močne vladne Sebe. Ce bodo nacionalisti zasedli kraj Alca^ Ta de Henares na vzhodu Madrida bo obroč okoli glavnega m««ta zaključen. TudS na gorovju Guada murne prodtjrajo naeonalista dalje im bo cesta jiz Saragoee v Madrid skoraj gotovo kmalu v oblasti nacionalistov. Vladni močniki se ljiito branijo, da ustavijo v zadnjem trenutku prodiram !e nacionalistov. Republikansko vojno poročilo Madrid. 15. febr. AA. Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavil naslednji koinu. nike: Novi poizkus; upornHkov, da razbijejo fronto republikanske vojske južno od prestolnice, so ae Popolnoma izjalovili. Vladi zvesto letalstvo je bombardiralo postojanke v pokrajini San Martim de la Vega, kjer smo opazili znatno zbiranje sovražnika. Baltiška Berlin, 15. febr. w. Sef ruskega generalnega Štaba, maršal Jegorov, je včeraj odporto* val na obisk v baltiške države. Najprej bo posetil Kovno, nato pa Rigo jn Reval. V moskovskih političnih krogih trdijo, da bo imel Jegorov v Kovnu važna polkična pogajanja za ojačenje ruskega vpliva v Litvi. V Rigi ijn v Revalu bo njegov obisk samo uljudncr stnega značaja, vendar pa bo skušal doseči pristanek teh dveh baltiških držav na načrt baltiškega pakta, ki ga je pred dvema le* toma izdelala Litva- Vladna mornarica pred Almerijo London, 15. febr. o. Reuter poroča iz Gibraltarja, da je celokupna vladna vojna mornarica včeraj zapustila Cartageno in od-plula proti Almeriji, da zaustavi nadaljnje prodiranje generala Franca in njegove mornarice ter z zaščito obale podpre akcijo vladnih čet na južni fronti. Napad Francovih ladij na Valencijo Valencjja, 15. febr. g- Vojne ladie nacio-nailjstov so v pretekli noči bombardirale Valencijo. V nekaj minutah je padlo na mesto ■nebroj granait, ki so med prebivalstvom povzročile paniko ter na mnogih poslopjih velrko škodo- Nekaj civilistov je bilo ubkih. Letalski napad na angleške ladje London, 15. febr. br. Šest letal generala Franca je dopoldne bombardiralo dva angleška. torpedna rušilca. Letala, ki so bila nemškega tipa, so vrgla na torpedne ru-šilce 6 bomb, ki pa niso napravile posebno Škode. Ko so angleške ladje odgovorile a topovskim ognjem, so letala odletela proti Balearskim otokom. Angleški konzul v Palmi je protestiral pri tamošnjih oblasteh« prav tako pa je angleški poslanik v Španiji vložil protest pri generalu Francu v Sa-lamanci. Zasedanje banskega sveta Banski svet je včeraj začel proračunsko razpravo — Debate o elektrifikaciji, lanskih stavkah, kriminalnosti in drugih zadevah Ljubljana, 15. februarja. Od skoraj polnoštevilni udeležbi se je pričelo davi Vili. redno zasedanje banskega sveta dravske banovine, ki ima na dnevnem redu: 1. Obravnava banovinske-ga proračuna 1937-38, 2. razprava o spremembi 108 uredbe o občinskih uslužbencih, 3. določitev zastopnika v komisijo II. stopnje za odobritev prenosa nepremičnin o obmejnem pasu in 4. razprava o uredbi in pravilniku glede obveznega zavarovanja posevkov in plodov zoper točo. Zasedanje se vrši v stekleni dvorani banske palače. Ban dr. Natlačen ga je otvoril nekaj minut po osmj uri. Najprej je izročil dekrete štirim novim banskim svetnikom: dr. Ferdu Milerju, odvetniku jz Maribora. Lovru Planini, posestniku iz Škofje Loke, Jakobu Kranjcu, posestniku iz Topole pri Begunjah in dr. Adoliu Go-iii, tajniku Zveze industrjjc®v v Ljubljani. Prvi je pr;šel v banski svet po mariborskem odvetniku dr. Ravniku, ki je bil razreSen. drugi kot zastopnik novega škofjeloškega sreza, tretji kot naslednik župnika Hafnerja, ki se prešel} v Moravče v kamniškem srezu, četrti pa kot naslednik pred dnevi preminulega inž. Milana šukljeta. B. g. dr. Rarciihar je predlagal danostne jn pozdravne brzojave Nj. Vel kralju, Nj. Vja. knezu namestniku, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in finančnemu ministru dr. Letici. Brzojavke so b.iie soglasno odobrene. Banovinski nameščenci Razpravo o proračunu je otvorii ban dr. Natlačen z daljšim ekspozejem, katerega vseb;no obljavljamo na drugem mestu. Izvoljena sta bil bila potem dva odbo ra, da bosta obravnavala predloženi uredbi za spremembo uredbe o občinskih usužbencih in za uredbo obveznega zavarovanja posevkov zoper točo. Po kratkem odmoru je prešel banski svet na razpravo o proračunu splošnega oddelka banske uprave. Načelnik oddelka dr. Pfeifer je pojasnjeval in utemeljeval postavke tega proračunskega poglavja. Osebni izdatki znašajo 28.4 milijona Din, dočim znašajo v sedanjem proračunu 26.5 milijona. Po proračunu je določenih .260 mest za uradnike, 20 za zvaničnike, 14 za služitelje jn 127 za dnevničarje, tkupaj 421 napram 373 v tekočem proračunu. Povišanje števila uslužbencev je potrebno zaradi naraščajočih poslov. Proračun se deloma poviša tudi zaradi tega ker je bilo ustreženo stari želji banovin-skih zdravnikov, da lahko avanzirajo enako kakor ostal; banovinski uslužbenci. Načelnik je zato podal podroben pregled podpiranja brezposelnih intelektualcev iz bednostnega sklada. Med 117 brezposelnimi inteligenti, nameščenci na račun bednostnega fonda, je 24 absolventov vjsokih šol, 21 absolventov srednjih šol in 72 absolventov nepopolnih srednjih šol in trgovskih šol. Prvi dobivajo po 800 do 1000 Din, drugi po 600 do 800 Din in tretjj po 400 Din mesečno. Elektrifikacija banovine Inž. Rueh je poročal o kranjskih deželnih elektrarnah in elektrifikaciji banovine. Za elektrifikacijo je v banovinskem proračunu tudj letos 1 milijon Din. Glavna dela so se lani vršila na Dolenjskem, ker so dolenjske občine najele pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani posojilo 7 milijonov. Za izvedbo celotnega elektrifi-kacijskega programa bo potrebnih še 70 .milijonov. Lani je b;lo v banovini 758 električnih central, od tega 575 vodnih, 135 kaloričnih in 30 kombiniranih. 621 central služi le za lastno porabo. 137 pa električni tok oddaja jn prodaja. Pogonska sila vseh central znaša 160 000 ks. Vse centrale imajo skupaj 282 km kablovodov, 1279 km daljnovodov in 1622 km razvodnega omrežja. Letošnja suša pred božičem je pokazala, da banovinske elektrarne z elektrarno v Velenju ne bodo več mogle zadoščati potrebi. Misliti bo treba na skorajšnjo okrepitev. Debata V debati je prv-, govoril ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je med drugim predlagal, naj bi se iz bedno:-tnega fonda zaposli o manjše število inteligentov, a ti z boljšmi prejemki in a kolikor mogoče staino namestitvijo. Ko je govoril o elektrifikaciji je predlagal, naj bi banovina prevzela velenjski rudnik v svojo last alj vsaj v svojo eki-ploatacijo. Govorilo je nato še kakih 20 govornikov, ki 30 v glavnem opozarjali na potrebe svojih okrajev glede elektrifikacije. Dr. Sajovic je poleg drugega protestiral protj akciji, ki se je v zadnjem času vnovič sprožila in ki zahteva prenos sreza iz Kočevja v Ribnico, b. s. škrabec pa je enako energično nastopil za premestitev sreza v Ribnico. Ob 13. je bila razprava o prvem pog av-ju končana in obenem zaključena dopoldanska seja. Upravni oddelek Popoldne ob pol 17 se je seja nadaljevala. Na vrsti je bilo proračunsko poglavje upravnega oddelka banske uprave. Poročilo o oddelku in proračunu je podal načeln;k dr. Hubad. Med drugim je omenjal borbo proti konkubinatom in za trajno nastavitev ciganov, ki jih je v naši banovini okrog 1500 Brezposelnost zlorabljajo razni dplomržnežj, proti katerim je mora a policija lani nastopiti v skoro 1500 primerih. Dr. Hubad je dalje podrobno poročal o izvedenih prekomasacijah občjn in občin, skih volitvah, o čemer obsega glavne podatke že banov efkpoze. Med drugim je omenil, da za nekatere občine še niso razpisane nove volitve, ker alj poslovna doba dosedanjemu odboru še ni ootekla ali pa je v teku prekomasacijski postopek Vojaške pose je doslej prevzelo le 18 občin Nekatere občine ?e na prevzem še pripravljajo. 215 pa jih je finančno tako šibkih, da tega posla ne bodo zmogle. Banska uprava bo skušala te te- I - žave odpraviti. V pokojninskem skladu za občinske uslužbence je sedaj 395.000 Din; banovina sama je k temu prispevala 150.000 Din. Naraščanje kriminalnosti Varnostne obiastj so intervenirale lani v 21.712 primerih zločinov in prestopkov (leta 1935 v 21.401 primeru) ter v 27.972 primerih prekrškov. Izvršenih je bilo lani 88 umorov in ubojev (predlanskim 91), dalje 19 detomorov. 902 težki telesni poškodbi (724), 213 požigov (176), 7712. tatvin (7470), j9 ropov (62), 798 goljufij, 248 samomorov (161). Pripetilo se je 259 smrtnih nesreč (predlanskim 241). Posebno je potemtakem na. raslo število požigov, težkih telesnih poškodb, tatvin in ropov. Te pojave je treba pripisati povečani razrvanosti življenja ter slabim gospodarnim in socialnim razmeram. Ziasti v Beli krajini pogosto gore z;danice ali druga manjvredna po-slopja. Pokazalo se je, da ljudje mestoma sami požigajo svoje zgradbe, da s« okoristijo z zavarovalnino, ki je bila ponekod precej visoka. Socialni referat ljub ljanske policijske uprave skrbi zlasti za zanemarjeno deco in se bori proti tajni prostituciji in nemorali. Na kriminalnost je močno vplival tudi alkoholizem. Vendar je n. pr. v Ljubljani število zabav padlo od 1144 v letu 1935 na lanskih 867. Delavska mezdna gibanja Med delavstvom se je že 1935 leta opa-z-lo organizirano gibanje za izboljšanjem njegovega materialnega in socialnega položaja. Največji obseg so dosegle stavke tekstilnega delavstva v lanskem avgustu in septembru. Delavsko gibanje so skušali izrabiti neodgovorni faktorji v svoje namene in se jim je v nekaterih primerih res posrečilo pridobiti delavske mase za protizakonita dejanja. Delavstvo je s tem zelo otežilo stališče oblasti, ki so mu hotele pomagati do uspeha, ter je brez potrebe in haska stavko zavleklo. Stavkovno gibanje se je končalo v splošnem za delavstvo ugodno, ter je imelo koncem preteklega leta okrog 32.000 delavcev urejene svoje odnošaje napram podjetjem s kolektivnimi pogodbami. Debata K proračuuMi upravnega oddelka je govorilo 12 qlanov banskega sveta. Rajhenbur-ški župnik Tratnik se je zaihvaltf banu, da podpira cerkve, ki jjh vemiikij deloma zaradi mlačrrosti, deloma zaradi revščine Rami ne popravljajo več v zadostni meri, Se manj pa grade nove Želel je, naj bi se v novj proračun vstavili še večji krediti 7» cerkve. Dr. Sabotihy iz Kranja je govoirii o tekstilnem štrajku, katerega oentrum j® M Kranj. Trd,jI je. da stavka ni bila gospodarska. ampak zgolj politična. Dokler so ee delavc; borili samo za zboljšanje svojega gmotnega položaja so imeli vse prebivalstvo na svoji strani. Lani pa je šlo za politiko. Najboljši dokaz je v tem. da se j« delavsko gibanje pričelo, ko je nastopil v naši banovin- drug režim. Po mnenju govornika so na razvoj štirajka zlasti v Kranja močno vplivale bližajoče 6e občinske volitve. Gotovi ljudje so si hoteli pripravit« teren za občinske volitve, pa »o buj-skali ;u izzivali incidente. Zato je oblast pTav storila, da je končno opustila svojo potrpežljivost in energično nastopila. Kar sg je o izpraznitvi tovarn kasneje govotflo, ja bilo vse izmišljeno- Škocjanski dekan Anlžiič je zahtevaj spneimeimibo pravilnika o občfimskjh trošarinah, dr. Vidi« iz Kamnika večjo samoupravo ter povišanje plač državnim nameščencem Nastopil je tudi proti nameravana priključitvi nekaterih okoliških občin k mestu Kamniku. Povečanja kriminalnosti je po mmenjiu dr .Vidiica v prvi vrsti kriv p:d-šnjii režim, ker je ljudi demoraliziral. Ljubljanski župan dr. Adlešič pa vidi glavni vzrok za naraščanje kriimirnalnostr v alkoholizmu, ki sra je treba z vsem; sredstvi zatirati. Tržiiški župan Majeršič Se je pridni'/;! mnenju dr. Saibothvja o lanskih stavkal'". V imenu poštnega delavstva »e je zaliva' i 1 banu za pametno postopam e. Nekateri govorniki so se pritoževali zaradi kompliciranosti in birokratizacije v občinskem poslovanju, dr. Leskovar iz Maribora pa je posebej razpravljal o kriminalnost.; v mariborski okoloci kj prednjnči v vsej Sloveniji- Poleg alkoholizma vidi glavnega kriven v tem. da so bila pred 1C-t-i razpuščena društva, ki so delovala za povzdigo mora'e- Ko sta ban dr. Natlačen itn dr Hubad dala še nekaj pojasnil je biLa nocojšnja srn zaključena. Prihodnja bo jurfav zjutraj. Na vrstii je proračun kmetijskega oddelka. amnestifu ¥ Italiji Ljubljana, 15. februarja, d. Generalni konzulat kraljevine Italije v Ljubljani nam sporoča, da se pripravlja v Italiji obsežna amnestija ob priliki veselega dogodka v rimski kraljevs-ki rodbini: rojstva princa Viktorja Emanuela, sina italijanskega prestolonaslednika. Amne?tija bo obsegala vsa. dejanja, ki se po kazenskem zakonu kaznujejo z denarno kaznijo ali pa z zaporom do treh let. Odpuščene bodo vse že izrečene zaporne kazni, kl ne presegajo dveh !et. Sorazmerno se bodo znl. žale zaporne kazni za dobo od 2 do 10 let, one preko 10 let pa za 4 leta. Amnestija bo obsegala tudi zaporne kazni. Izrečene za politična dejanja. Obsodba zaradi umor? posl. Milinčiča lieograd, 15. febr. p. Okrožno sodišče v Kiruševcu je danes proglasilo sodbo v procesu zoper mor lce nar posl. Bogdana Milln* čiča Glavni obtoženec Mihajlo Vukoiičič je bil obsojen na dosmrtno robijo. ostala dva obtoženca Gvozden Radenkovjč in Dragutin r>i*r)'č na «ta bita oproščena Iz poštne službe •<- Slovenski dom« z dne 15. februarja St 36 objavlja na 2. strani pod naslovon »Zborovanje mariborskih obrtnikov, protest proti delu generalnega tajnika Zbor niče TOI in poslanca g. Ivana Mohoriča«. poročilo o občnem zboru Slovenskega obrtnega društva, na katerem je bila ob za ključku na predlog gospoda kiparskega mojstra Ivana Sojča sprejeta resolucija, v kateri se trdi, da sem v narodni skupščini predlagal, naj se kaznilniške delavnice registrirajo' da se s tem sankcionira sedanje stanje v kaznilniških delavnicah, proti kateremu se obrtništvo že toliko let bo rt Trditev g. Sojča in sprejete resolucije je skoz in skoz neresnična. Jaz nisem nikdar predlagal, da naj se kaznilniške delavnice registrirajo in sploh o kaznilniških delavnicah nisem govoril. Vsi predlogi, ki sera jih v narodni skupščini glede trgovskega zakona stavil, so bili predhodno soglasno sklenjeni in odobreni od konference vseh skupnih in trgo-vinsko-industrijskih zbornic, ki se je vršila od 1. do 6. februarja v Beogradu Proti g. Ivanu Sojču sem radi tega vložil tožbo radi klevete in natolcevanja ter bom isto storil napram vsakemu, ki bo s širjenjem lažnih vesti obrekoval moje ime. Politični razgovori v Beogradu Pretekli teden sta dva politična dogodka izzvala v Beogradu precejšnjo politično pozornost: razgovori poslan- ca dr. Bari če vi Ca, voditelja nacionalističnega desničarskega kluba v narodni skupščini, in glavnega tajnika b. SDS g. Ve-česlava Vilderja, Gospod Vilder je bil dolgo tudi pri predsedniku kr. vlade dr. Stojadinoviču in je imel ponovne razgovore s prvaki združene beograjske opozi-cije. Po svojem povratku v Zagreb Je g. vilder v nedeljo dopoldne obiskal dr. Mačka in mu podal podrobno poročilo o svojem bivanju v Beogradu. Obisku gospoda Vilderja pripisujejo beograjski listi velik politični pomen, v Zagrebu pa vlada skrajna rezerviranost Predvsem se poudarja, da je bil neposredni povod potovanja g. Vilderja v Beograd pritožba radi gotovih dogodkov na Hrvatskem in v Vojvodini, po katerih so bili predvsem prizadeti pristaši b. SDS. G Vilder je v razgovorih s predstavniki vlade mogel posebej poudarjati važnost b. SDS, ki je glavna veza med dr. Mačkom in Beogradom. Kar se tiče združene opozicije je g. Vilder mogel ponovno ugotoviti, da so odnošaji med b. KDK in prvaki združene opozicije ostali na mrtvi točki zaradi nepremostljivega nasprostva v pogledih na hrvatsko državno idejo. Dobro poučeni zagrebški krogi vidijo v Vilderjevem beograjskem obisku to dobro stran, da med Beogradom in Zagrebom niti niso pretrgane, akoravno obisk sam ni imel konkretnih pozitivnih rezultatov. Prelom med hrvatskimi Srankovci in dr. Mačkom V Koprivnici na Hrvatskem bi se moralo v nedeljo večer vršiti zborovanje, na katerem bi imela govoriti znana voditelja zagrebških frankovcev dr Stjepan Buč in dr. Stjepan Landekusič. Prvi je hote! govoriti o hrvatskem nacionalizmu, drugi pa o zunanje političnem položaju. Dvorana je bila ob 8. zvečer nabito polna: vse prostore so zasedli pristaši HSS. Ko se je pojavil dr. Buč na odru. je bil sprejet z žvižganjem. V dvorani je nastal tak trušč, da sploh ni prišel do besede. Naposled je dala policija dvorano izprazniti. Zborovalci 90 priredili še velike manifestacije za dr. Mačka, nato pa se mirno razšli. V Zagrebu tolmačijo koprivniški incident kot znak preloma med frankovci in radičevci in kot prvo posledico navodil, ki jih je svojim pristašem dal dr Maček, da je treba »pokvarjeno gospodo« i/lariti iz hrvatskega kmečkega pokreta. Poročilo inž. Košutiča V soboto zvečer je bila v Zagrebu seja predsednikov krajevnih organizacij b. HSS. Kot odposlanec dr. Mačka in glavni govornik je nastopil inž. Avgust Košutič, ki je govoril nad eno uro. Med drugim je razpravljal o zunanji politiki in predočil razdelitev Evrope na demokratski in pro-tidemokratskl blok. V trajnost sporazuma med Rimom ln Berlinom ne veruje. Opozarjal Je na oboroževanje okoli nas. Hrvatski narod bo vedno z blokom demokratskih držav in odklanja fašizem prav tako odločno kakor komunizem. Ko se prepirajo in bore med seboj veliki narodf in velesile, je za male narode najbolj pametno če lepo molče in se drže ob strani. Nato je inž. Košutič govoril o svojih : čustvih ki lih je Imel po povratku v domovino »Reči vam moram da mi je bilo posebno drago, ko sem po sedmih letih zopet videl v Zagrebu konja in kravo. Iz >odnc službe Beograd, 15. februarja AA. Imenovani so: za sodnika sreskega sodišča ▼ Deri. Lendavi sodni pristav dr. Robert Kram-berger, sodni pristav, za sresaega sodnika v Marenbergu Kazimir Starabot sodni pristav v Mariboru, za sodnika pri sreskem sodišču ▼ Mokronogu Stanislav Mu-lič, sodni pripravnik v Novem mestu, za ;odnlka pri sreskem sodišču v Slov. Ko-ljicah Karel Košenina, sodni pripravnik z Maribora. — Upokojeni so: Ivan Bam-oič, zvaničnik pri sreskem sodišču v Ma-'boru, Urban Leban, paznik okrožnega >dišča v Celju, in Josip Cvahte, sluga 3 krožnega sodišča v Mariboru. Premešče-a sta k sreskemu sodišču v Novem metu Ljudevit Gruden, doslej v Marenber-u, in dr. Rudolf Kijovskt Izstop senatorja dr. Ploja Iz JNS Senator g. dr. Miroslav Ploj, ki mu le->s poteče njegov senatorski mandat, je ajprej po časopisih, nato pa še službeno pismom predsedniku stranke in ljubljan-e morejo nikogar prepričati. Sklicevanje na politično neaktivnost trankinega vodstva in na diference »med jakimi člani glavnega odbora« po našem nnenju ni baš prepričujoče iz ust gospoda, ki je bil ves čas sam član tega vodstva in liso znani posebni njegovi napori, da bi eventualne nedostatke odpravil Bolj prepričujoče bi bilo če bi bil g. dr. Ploj odkrito priznal, da mu ni mogoče več vztrajati v opoziciji, ker je ni vajen in ker so razni uspehi opozicionalcem težje dosegljivi. Logično bi tudi bilo, da bi se g. dr. Ploj takoj pridružil JRZ, katere politiko cmerava v bodoče podpirati Senator g. dr. Ploj se ima za svojo politično parlamentarno kariero v Jugoslaviji zahvaliti izključno JNS, v kateri so o njem vedno vodili račun, čeprav je večina često-krat želela na važnih mestih mlajše in odločnejše zastopnike. Kot mandatar JNS je g. senator zavzemal razne častne in važne funkcije ter je bil kot tak tudi večkrat zaporedoma izvoljen za podpredsednika senata. položaj, ki ga še danes zavzema. Politično se je g. dr. Ploj razmeroma malo udejstvoval in se je v tem oziru tudi v senatu držal zelo rezervirano. Banovinsko tajništvo v Ljubljani je izstop g. dir. Ploja sporočilo mariborski organizaciji JNS z naročilom, da se gospod senator črta iz seznama članov stranke. Pričakovati je, da bo g. senator odložil tudi mesto podpredsednika senata, ki ga je prejel iz rok JNS. Ako hoče ostati na svojem položaju, si ga bo moral dobiti sedaj pač iz rok in z glasovi vladnega Delovnega kluba senata. Pred odločitvijo v obratih KID Pogajanja med Kranjsko industrijsko družbo in zastopniki njenega delavstva so bila včeraj končana. Razprava o novi kolektivni pogodbi Je trajala tri tedne. Vsega skupaj je bilo 23 zasedanj, ki so se vršila v Zvezi industrijcev v Ljubljani. V celi vrsti točk je sicer prišlo do sporazuma, ostala so pa nekatera vprašanja mezdnega in načelnega značaja, pri katerih soglasje ni bilo doseženo. Na včerajšnji seji so zastopniki podjetja sporočili delavski delegaciji svoje defini-tivno stališče. Popustili 30 še v nekaterih do sedaj spornih točkah, glede ostalih pa so vztrajali na svojem stališču. Izjavili so, da je nova kolektivna pogodba, ki vsebuje celokupni sporazum, dosežen v pogajanjih, glede spornih točk pa vztraja pri stališču podjetja, do ponedeljka, 22. t m., zastopnikom delavstva pripravljena ln na razpolago za podpis pri direkciji KID na Jesenicah. Zastopniki podjetja so povabili delavske delegate, da do tega dne zavzamejo svoje končnoveljavno stališče. Ako se odločijo za podpis bi se mogla ratifikacija nove kolektivne pogodbe izvršiti v torek 23. t m. v Ljubljani. Do odločitve vlada pri KID na Jesenicah brezpogodbeno stanje in velja za obračam delavskih mezd dodatek k delavskemu redu. ki je bil razglašen v obratih KID 30. januarja, K^lio — prezMent finske republike Helsinki, 15. februarja, br. Za predsednika finske republike je bil danes izvoljen dosedanji ministrski predsednik Kalio, predsednik agrarne stranke. Pri prvih volitvah ni prišlo do odločitve. Socialni demokrat je so glasovali za liberalnega kandidata Stahlberga, kl pa ni dobil absolutne večine. Pri drugih volitvah so socialni demokrati podprli kandidata agrarne stranke in je bil tako Kalio izvoljen s 177 glasovi, dočim je dosedanji predsednik Svinhufvud dobil samo 104 glasove. Obeh sem si tako zaželel, da sem ju kar pogladil, ko sem ju videl. V Newyorku kaj takega, ni mogoče videti. Tam je vse samo stroj, Zagreb pa ni v bistvu nič drugega k^Vor moderna hrvatska vas*. »Danes govore, 1e nadalieval Inž. Košutič, o vseh mogočfb komWnncH?>h Hrvati pa smo srečni, da imamo dr. Mačka. On sicer malo srovori, toda kar reče, to ostane. k«kor da bi bilo vklesano v kamen. Vsaka VI lo izreče dr. Maček, je rli*-? •"re^na Kar so rta 1p snornzumn O taTro pnftffn ri jrtt-rn rnopeTP rečt rf« stvar ni krenila niti za eno samo ped dalje«. I in popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu Je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TKIL1-SEV VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. Slalom v Chamonixn ChamoDjK, 15. Ietxr. o- Lianejš ob 10. se je začei slalom za dame. Bil je krasen solnem dan, nebo poj>olnoina jasno in se je vided Mout lilanc v vsej svojr, krasoti. Največje zanimanje je vladalo za Nemke in Svicarke ki so že v smuku dosegle najboljše čase-Pri prvem poizkusu je dosegla najboljš; čas Nemka Cranz 78.3 sek. Nekoliko slabša je bila švjearka Zogg z 80 sek. Tej je sledila Nemka Grasegger 815. V drugem teku je biLa najboljša od vseh ponovno Chr sil Cranz. ki je znatno zbol.išala rezultat prvega teka m dosegla 70.6 sek- Po času druga najboljša je bila njena rojakinja G.rasegger s 75-2, nato Resch (Nemio.ita) 76.2, Grsioig (Švica) 79.5. Steuri (Švica), 6- Healh (Amerika). Svicar-ka Zogg je hotela na vsak način zboljeati rezultat Cranzove, je pa takoj po startu padi la in izgube v času nn mogla več nadoknaditi. V alpski kombinaciji je postala svetovna prvakinja Christl Cranz (Nemčija), 2. Arch. Zogg (Švioa). 3. Grasegger (Nemčiija)- Popoldne je bil slalom za moške. Udeležilo se ga je 50 tekmovalcev. Solnce je bu lo zelo toplo, vendar toplota progi n.j pre= vee škodovala, ker je Ponočj zapadel nov sneg, ki je zaradi mraza zmrznil. Proga je imela 200 m višinske razlike. Službeni rezultati v slalomu 60 bili: Moški: 1. Ailais (Francija) 2:10.8, 2- Walch (Avstrija) 2: 11.4, 3. W(jrndle (Nemč.) 2:144. 4. Cran7 (Nemč.) 2:16-2, 5. Kominger (Švica) 2:17.2, 6. von Almenn (Švica) 2:19.4, 7. in 8- Steuri (Švica) in Matt (Avstrija) 2:20.4, 9. Lafforgue (Franc.) 2:22.8- Dome: 1. Cranz (Nem.) 2:29.2, 2. Grasegger (Nem-) 2:36.2, 3. Resch (Nem-) 2-39-6. 4. Buhla (Švica) 2:40-9, 5. Zogg (Švica) 2:45.2. 6. Orsinig (Švica) 2:50. Tudi v skupna oceni smuka in slaloma v alpski kombinaciji je zasedel ABans prvo mesto in naslov svetovnega prvaka. Avstriji ski in nemški tekmovalci so se v slalomu znatno popravil} in so zasedli vsa naslednja mesta. K našemu poroč>ha v ponedeljkovi Številki o specjelmh skokih bi bilo dodati še naslednje: Skokom je prisostvovalo 18-000 gledalcev. Norvežani so ponovno dokazali svojo premoč in so zasedli z vsemi svojimi tekmovalci prva mesta. Njihov najnevarnejši tekmec Šved Erjkson je pri obeh skokih pai del. Najboljši Srednjeevropec j.e bil junak iz Planice, mladi Avstrijec Bradi. Zroagai ;e Birger Ruud (Norveška) 233.8 točk (60.5 65 m), 2 Ande rs ©n Redar (Norveška) 231.4 (60, 60), 3. Solid (Norveška) 225.7 (61-5. 60), 4- Raanes (Norveška) 219.5 (60, 02) 5. Brad) (Avstrija) 216-7 (60, 61.5), 6. Kiraus (Nemčija), 7. Sorensen (Norveška). Iz Planice znana Avstrijca Holl in Rieger sla za* sedla 10. in 11. mesto. Smučarski z£ef v Ssrafevti Sarajevo, 15. februarja- o. Danes so se na Jahorini ob najkrasnejšem vremenu pričele smučarske tekme za državno prvenstvo. Snega je okoli 150 cm, in sicer najboljše kakovosti. Ko so se sinoči v domu na Jahorini zbrali smučarji, tehnični odbor in zastopniki ljubljanskega in zagrebškega zimsko-sportnega podsaveza, so zahtevali, da se tekme odgode za en dan. Utemeljevali so to s tem, da so tekmovalci prišli trudni na Jahorino, ker so v nedeljo morali sodelovati pri smučarskem sprevodu v Sarajevu. Dalje so naglasili, da so tekmovalci v planinskem domu na Jahorini slabo nastanjeni. Končno je bil dosežen sporazum ter so se tekme v smuku odgodile na popoldne. Tekmovalcev je preko 160. Dopoldne so bile tekme na 18 km. Proga je bila precej težka. Ob 9. je startalo 68 tekmovalcev. Nekaj po 10. uri je prišel na cilj Anton Petrič s startno številko 2, za njim pa v kratkih presledkih ostali tekmovalci. Mnogo jih je prišlo z zlomljenimi smučmi in poškodbamt Proga na 18 km je potekla 8 km skozi gozd, nato pa čez Golo Jahorino do Košute. Na zadnjih 2 km se je proga spušča-strmo proti cilju. Ta del proge je bil kritičen za vse tekmovalce. Višinska razlika je znašala 500 m. Na Goli Jahorini je v prvem delu proge bil močan severni veter. Temperatura je bila na tem delu proge ob času tekme 7 stopinj pod ničlo. Vsa tri prva mesta so zasedli Slovenci. Prvi je bii Ilirijan Fran Mrak 1:14:47, 2) Gregor Klančnik (Dovje-Mojstrana) 1:16:10, 3) Gustl Jakopič (Ljubljana). Ob 11. je bil start za tek vojaških patrulj na 25 km, zvezan s streljanjem. Zmagala je patrola 15. pešpolka iz Travnika v času 2:13. Drugo, mesto je zasedla patrola letalskega polka iz Rajlovca v času 2:35. Izven konkurence sta tekmovali tudi patroli L ln 2. planinskega polka. Popoldne Je bil start za smuk, pri katerem je nastopilo 98 tekmovalcev. Proga je šla z vrha Jahorine proti domu. Višinska razlika je znašala 660 m. Degrelle zahteva razpust parlamenta Bruselj, 15. februarja. AA Degrelle, vodja reksističnega gibanja, je poslal kralju Leopoldu HI. brzojavko, v kateri pravi, da zahtevajo pristaši reksističnega gibanja razpust poslanske zbornice in razpis novih volitev, češ, da lahko edino to pomiri državo. Vremenska napoved Zemunska; Prevladovalo bo jasno vreme, nor,oči zmeren mraz, v dolinah rek morda megla. Dunajska: Oblačno, od časa do časa solnčno, podnevi v nižinah južno vreme, na zapada južni vetrovt Naši kraji in l|udfe Zadnja pot polkovnika Žerjava . častna četa in množica pogreb cev čakajo na pogreb Zadnja pot na lafeti izpred doma na Mirjn Ljubljana, 15. februarja. Danes popoldne je Ljubljana ob veliki Udeležbi občinstva in z vojaškimi častmi spremila pokojnega polkovnika Alfonza Žerjava k večnemu počitku. Od sobote do danes 30 prihajali k njegovi mrtvaški postelji mnogi prijatelji in znanci, da se s tiho mislijo in s poklonom cvetja poslove od njega, ki je v svoji uniformi počival miren in, skoraj bi se dalo reči, mladostno svež. Ob hiši žalosti na Mir ju so se kmalu popoldne začeli zbirati pogrebci v izredno velikem številu, dokaz, koliko simpatij in spoštovanja je užival pokojni. Ko je duhovščina opravila žalne molitve, so krsto položili na topovsko lafeto, v katero je bilo vpreženih šest vrancev. Nad hišo je med tem krožil avion, s katerim je dr. Rape zadnjič pozdravil pokojnega prijatelja in koroškega borca. Pogrebni sprevod je za križem in žalnim praporom otvorila vojaška godba, ki je svirala žalne koračnice. Sledila je častna četa vojaštva, za njo pa so pogrebci nosili velik in lep venec, ki so ga koroški prostovoljci poklonili svojemu bivšemu poveljniku v poslednji pozdrav. Visoko je bil obložen voz s cvetjem in venci, ki so jih bili prijatelji Alfonza žerjava nanesli od blizu in daleč. Zastopnik oficirskega zbora ljubljanske garnizije je nosil na žametasti blazinici vojaško odlikovanje pokojnega polkovnika, nato pa je za vozom z duhovščino sledila lafeta, obdana od častne straže osmih narednikov. Za užaloščeno vdovo gospo Ivo žerja-vovo ter drugimi svojci in sorodniki so se uvrstili vsi službe prosti oficirji ljubljanske garnizije z generalom Popadičem na čelu in z njimi lepo število rezervnih in upokojenih oficirjev. Sledila je dolga vrsta drugih žalnih gostov, med katerimi so bili pripadniki vseh slojev in poklicev ljubljanskega prebivalstva. Poleg drugih so bili v sprevodu minister dr. Kramer, načelnik Ribnikar, bivši podban dr. Pirk-majer, dr. Brezigar, direktor Breznik, predsednik ZKD prof. Jeran, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik oblastnega odbora Rdečega križa dr. Krejči, predsednik Avto kluba Pra-protnik, nar. posl. Turk, predsednik Društva tiskarnarjev Hrovatin, predsednik Legije koroških borcev polkovnik Andrej-ka, generalni direktor TPD Skubec z direktorjem dr. Vrhuncem, zastopnik Gre-mija trgovcev veletrgovec Verbič, predsednik Vodnikove družbe Pustoslemšek, glavni urednik Virant z vsemi člani uredništva in drugih oddelkov »Jutra«, ravnatelj Narodne tiskarne Jeran z nameščenci tiskarne itd. številno je bilo zastopano tudi narodno ženstvo. Po Bleiweisovi in Masarykovi cesti se je med skoro nepretrganim špalirjem občinstva pomikal žalni sprevod skozi mesto. Izredno mnogo ljudi je spremilo polkovnika žerjava vse do groba pri Sv. Križu, kjer je vojaška častna četa ob svira-nju žalnega korala izkazala s salvo zadnjo čast hrabremu narodnemu oficirju. Potem so padle prve trde grude na krsto v grobu in tiho so se ob zahajajočem soncu razhajali zadnji spremljevalci. Naj bo plemenitemu možu večni mir in pokoj! Ob grobu delavnega moža Usoda je iztrgala iz železničarjih vrst enega izmed najboljših delavcev, ki se je idealno posvečal blaginji svojega stanu. Z Janezom Koprivcem je legel v grob pristen šiškar in zaveden narodnjak ki je v mladih letih, ko je Ljubljana še močno nemškatarila, sodeloval v vseh nzu rodnih društvih. stoptl k UJNZIB. Bfl je potem do smrti član oblastnega odbora, od razvitja prapora 1930 pa tudi zastavonoša. Nabav-ljataa zadruga ga je štela med soustanovitelje isn devet let med odbornike. Zlasti vnet je bil nadalje za gasilstvo. Preprosti mož, ki je a tako dircfto delavnostjo pokazal, kaj lahko en sam značaju ež stori v svojem okolju, je imel na zadnji poti častno spremstvo, kaflušno dolikuje njegovemu žrtvovanju. Takega pogreba, kakor ga je 10. t. m. imel Janez Koprive, Ljubljana že dolgo ni videla. Za godbo >Sloge« so se zvrstili železničarji z zastavo in krasnimi venci. Razen množice drugih pogrebcev in prijateljev so se uvrstili v sprevod: Narodna čitalnica, gasilci, Sokol, pevci »Sloge«, odbor Nabavi jalne zadruge, zastopniki osrednjega ln oblastnega UJNŽIB. Janez, kremeniti značaju ež, neupogljivi narodni borec, naj ti bo lahka rodna zemlja, ki si jo iskreno ljubil in se za njeno svobodo vse življenje boril! Dr« Josip Stegu f Ljubljana, 15. februarja. Neizprosna smrt, ki nam je r zadnjem času ugrabila toliko naših odličnih mož, je zahtevala novo žrtev. Na svojem domu je ▼ nedeljo popoldne ob 17. nenadno preminul veterinarski inšpektor kr. banske uprave dravske banovine g. dr. Josip Stegu. Blagi pokojnik so je rodil v Ljubljani L 1875. Po končani ljudski šoli je obiskoval gimnazijo in se je po dokončanem 6. razredu gimnazije vpisal na tedanjo živi-nozdravniško visoko šolo na Dunaju, kjer je bil promoviran. Služboval je najprej kot deželni živinozdravnik v Mokronogu, potem kot okrajni ▼ Zalou, Dubrovniku m Makarski mato pa je bil oskrbnik mestne klavnice v Ljubljani Ker so se med tem izpremeniH pogoji za vpis na živinozdravniško visoko šolo na Dunaju in je bila za dosego diplome in pa doktorata predpisana srednješolska matura, je imel tedanji državni živinozdrav-nik dovolj energije, da je že po več letih službovanja še naknadno maturiral in pozneje še postal celo doktor veterinarske medicine, kar je bila v tistih časih redkost. Nato je služboval šc v Radovljici, v poljedelskem ministrstvu na Dunaju in takrat je tudi navezal v svojstvu delegata ožje stike s tedanjimi srbskimi tovariši. Po prevratu je bil sreski veterinar v Celju m pred približno petimi leti je bil imenovan za šefa veterinarskega odseka banske uprave. Na tem položaju je ostal do svoje prerane smrti. Pokojni dr. Stegu, ki ni bil samo prvovrsten uradnik, temveč tudi praktik, si je stekel velike zasluge za razvoj veterinarstva v dravski banovini. Posebno zahvalo so mu dolžni tudi banovinski veterinarji, ki so po dolgih letih čakanja vendar prišli do tega, da jim je zasiguran obstoj. Istotako je bil priljubljen tudi pri kolegih v državni službi, katerim je bH vedno v prvi vrsti le tovariš, zvest vodnik m svetovalec. V tem je bila njegova veličina. Bil je to, kar je danes res redkost: gospod v pravem smislu besede. Naj mu sveti večna loč! Še mlad je bil pri snovanju šišenske Narodne čitalnice in je ostal njen odbor-niik do zadnjih dni. K Sokolu je prvi pristopil in sodeloval pozneje pri odboru za zgradbo Sokolskega doma. Vsem ostalim nacionalnim organizacijam je posvečal svoje sposobnosti. Kot zaveden železničar je bil seveda član Zveze jugoslovanskih železničarjev, po prevratu pa je prvi pri- Zatiranje pižntovk Beograd, 15. februarja Na vabilo kmetijskega ministrstva se je ▼ začetku L m. vršila v Zagrebu konferenca. ki je imela nalogo organizirati zatiranje pižmovk. ki so se zadnja leta pojavile tudi pri nas. Na konferenci so bili referenti za ribištvo, kmetijskega ministrstva in banskih uprav dravske, savske n dunavske banovine, ter odposlanec gradbenega ministrstva. Pižmovka je prtSa v Evropo iz Kanade; njeno krzno se rabi za ženske krznene plašče. Pri nas se je najprej pojavila v Me-djimurju, nato je prodrla že do Osijeka. Pižmovka je predvsem nevarna za nasipe ob vodah, ker t njih izvrta dolge hodnike, kjer prebiva. Kadar je voda visoka, prodre v te dupline in to kaj lahko povzroči pokva.ro nasipov m poplave. Zato je pižmovka nevarna tudi umetnim ribnikom. Razen tega je škodljiva ribištvu, ker prihaja v ribiške mreže in jih izgloda, s tem pa ne kvari samo ribolova, temveč tudi naprave zanj. Na konferenci so sklenili, da se začne lov na pižmovke s posebnimi pastmi in s strupom. Razen tega se bo izplačevala nagrada PraS, Mafija Debeljak, mecen Ob 130 letnici njegovega rojstva Poljane. 15. februarja. Stari možakarji so se v Poljanah večkrat /azgovarjali o Krnišmikovem profesorju, ki je bil tako bogat, da je zapustil premoženje za štipendije. Služboval je v Italiji, ki je bila tedaj že pod Avstrijo. Prav danes je poteklo 130 let, odkar se je učeni profesor rodil. Njegov oče Ignacij je bil velik- premožen kmet, hiša je še dandanes ugledna in je soseda Visokega pri Poljanah. V družini so bili štirje fantje in tri dekleta. Študirala sta France, najstarejši, in Matija, najmlajša. Starostna razlika med njima je bila 22 let. Oba sta doštudirala za profesorja, vendar se o starejšem ni dosti govorilo. Kadar je bilo govora o Krnišni-kovem profesorju, so Poljanci vedno mislili le mlajšega Matijo. Moža po vsej pravici štejemo med slovenske mecene. Služboval je v raznih italijanskih mestih, med drugim v Benetkah, nadalje pa v Milanu Že kot dijak je prišel tja za domačega učitelja k slovenski družini višjega uradnika Lavrina. ki je izhajal z Vipavskega Tam je Matija tudi dovršil visoko šolo Posta! je profesor nemščine in je spisal več del v italijanščini in nemščini. V materinščini ni zapustil knjige, vendar pa je bil zgleden slovenski inteligent. Vedno je prihajal ob velikih počitnicah v rodno Poljansko dolino, dokler sta rnu živela oče in mati. Oče je umrl veliko let pred materjo. Z vso otroško ljubeznijo je bil Matija navezan na starše. Po materi je hranil vse življenje danlo, nekaj srebrnikov, ki mu jih je bila izročila še kot dijaku, ko je nekoč spet odšel s počitnic v mesto. To mu jc bil najdražji spomin. Ko pa je mati za- tisnila oči, se ni več vrnil na rodni dom., Medtem ko je kot šolarček rajši pasel živino, kakor obiskoval šolo, se je pozneje silno oprijel študija, ki ga je vestno zmagoval poleg zasebnega pouka. Slovel je po svoji skromnosti in varčnosti in tako si je pozneje kot profesor prihranil znatno premoženje. Kar je tedaj slovenskega izhajalo, vse publikacije je naročil, posebej pa je čislal Vodnika in Prešerna, ki ju je v Italiji venomer prebiral. Čim je bila ustanovljena Mohorjeva družba, je postal njen dosmrtni član. Bil pa je tudi soustanovitelj Slovenske Matice. K domoljubju ga je prav gotovo podžigalo tedanje revolucionarno gibanje in rodoljubje Italijanov. Italijani so pod avstrijsko okupacijo smrtno sovražili avstrijske uradnike, toda Matija Debeljak je z domačini dobro izhajal in je znal z njimi previdno navezovati stike. V vojni dobi 1848/49 pa je vsekakor moral pobegniti iz Milana in je po dolgi poti čez Švico in Tirole prihitel v svojo domovino. Ko pa jc vojna minila, se je spet vrnil na staro mesto. Ko je naposled stopil v pokoj, se je preselil v Gorico in slednjič v Trst. Z rojakom prof. Janezom Jesenkom, ki je bil 30 let mlajši, ga je vezalo zadnja leta njegovega življenja iskreno prijateljstvo. Prof. Jesenko in prof. Pleteršnik, ki je tedaj tudi služboval v Trstu, sta mu bila zanesljiva opora, ko je bil že močno bolan. Jesenko je pozneje večkrat pripovedoval o njem, koliko je bilo s tem bolnikom težav zaradi stanovanja. Ali mu stanovanje ni bilo všeč al i pa bolnik ni ugajal stanodajalcem, nekaj je bilo zmeraj narobe. Zato je Debeljak na stara leta Je-senku večkrat potožil, da se kesa, ker je osta! samski in brez svojega človeka, ki bi mu stregel. Umpl je v Trstu dne 18 oktobra 1867. in je pri Sv Ani pokopan. Letos torej poteče 70 let od njegove smrti. Pravega rodoljuba se je izkazal z oporoko. Vse imetje je volil v slovenske in jugoslovanske kulturne namene. Tako se je spomnil Slovenske Matice v Ljubljani, Družbe sv. Mohorja in Dalmatinske Matice, katerim je volil vsaki po eno petino, dvp^petinki zapuščine pa je namenil za Jstanovitev univdrze v Zagrebu. Posebej pa je ustvaril fond, iz katerega naj se podeljuje ustanova dijakom, ki bi študirali iz-njegove rojstne hiše, iz sorodstva ali vobče iz poljanske župnije. Zapustil je okrog 40.000 goldinarjev, kar je bila za tiste čase pač zelo lepa vsota. Svojo dragoceno zlato uro z verižico je zapustil nečaku Pavlu Dc-beljaku, ki jc bil tedaj gospodar Krnišniko-vega doma. Danes pa je ura last njegovega p ran očaka Alojzija Debeljaka, apelacijske-ga sodnega svetnika v Ljubljani. Na domu v Poljanah gospodari danes pranečak Janez, ki hrani nemško pisano oporoko. Na Debeljakovem grobu v Trstu pa je dal njegov nekdanji ravnatelj z milanskega liceja postaviti spomenik, seveda z laškim napisom. Morda bo na mestu, če društva, ki so dedovala po njem, dajo na rojstni hiši vzidati skromno spominsko ploščo. Malo nižje od Krnišnikovc hiše je most čez So-ro. Potniki in turisti, ki prihajajo v Poljansko dolino in obiskujejo Tavčarjevo grobnico, bodo gotovo pozorno gledali tudi hišo, v kateri se je rodil slovenski mecen. Življenje Matije Debeljaka je bilo opisano v koledarju CMD 1876 in v letopisu Slovenske Matice 1871. V letopisu končuje članek: »Marljivost, varčnost, ponižnost, hvaležnost in ljubezen do staršev, do rodovine, zlasti pa do slovenskega naroda in njegovih bratov Jugoslovanov, ljubezen do Slovenije, to so biseri, ki nam svetijo iz njegovega življenja. Naj bi Matija Debeljak našel mnogo posnemovalcev!« Straži" je vedno na spojem mestat ponoči in v megli, burji in dežja, frehlada in utru* jenosti ga varujejo PALMA PALMA-OKMA GUMI POOPLAJl Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 po deset dinarjev za vsako ujeto pižmov-ko, in organizirala se bo poročevalska služba o širjenju pižmovk, da bo moči ob pravem času izdati ukrepe proti njej. To stvar bo imel v rokah zavod za izvajanje zoolo-gije v savski banovini, sodelovale bodo pa tudi druge prizadete ustanove in podjetja. Za pripravljalna dela za zatiranje pižmovk je kmetijski minister že dal na razpolago 15.000 Din. Nefki slikar je portretiral papeža Leona XHL Naslikal ga je grdega, tako da je bil originalu le malo podoben. Papež je v šali napisal pod portret v latinskem jeziiku: »Ne bojte se! To sem jaz!« Gospa: Angela, kako dolgo je 'treba kuhati jajce v trdo? Mlada kuharica: Točno tako dolgo, da pokadim cigareto. Sokolske smučarske tekme v Planici K našim obširnim poročilom o poteka in < posnetkov v ilustracijo lepih dni, ki JOt poroctioi rezultatih VI. smučarskih tekem saveza SKJ priobčujemo še nekaj fotografskih je mlada sokolska armada preživela ▼ prekrasnem sončnem planinskem sveta Zastopnik Nj. VeL kralja brigad ni general Bodic prisostvuje tekmi v smuških skokih. Poleg njega je član savezno uprave in starosta kranjske župe ravnatelj Jaka špiear. Od leve na desno Slavko Urbar, Alojz L«vst& ln Iran Bohinjc, vsi člani nišknga Sokola so zasedli po vrsti prva tri mesta ▼ alpski kombinaciji. •■' 1 \ \ m 60 m skakalnica ob postaji Kateče-Pianlca, ki Je bila za tekmovalce trd oreh Zaradi poledenele ploskve. Kranjčan Janez Hedesuk (na desni), je pri obeh skokih obstal in odnesel sigurno zmago. Zmagovalci v patrolnem teku Knific, Cvišenberger in K« ničanL Na desni 16. letna VTda Poharjeva, ~ " zmagala v srnngdh ffldh fianio. tudi sami Jese-sega Sokola, ki je Domače vesti • Jubilej nalulneg« narodnega delavca. med koroškim} Slovenci Kanonik. Valentin Podgorc je v nedeljo praznoval svojo 70-letnico. Rodil se je pq Sv. Neži pni Veliikov-cu kot sin preprostega kmeta. Gimnazijo in bogoslovje ie dovršil v Celovcu in prvo duhovniško službo je nastopil v PJ&berfeu. Od tam je bii prestavljen v Žabnjee, dolga leta pa je bil upravitelj celovške župnije sv. Lavrinca. Zdaj je profesor verouka pri celovških uršulimkah in nadzornik za verouk v gimnaziji v St. Pavlu. Slovensko slovstvo je obogattl z raznimi knjigami, nad 40 let pa se že z velikimi uspehi udejstvuje v slovenskem zadružništvu. Ko je dolga leta zasto* pal Slovence v bivšem deželnem kulturnem sve*u. je kot narodni bud&telj in učitelj nastopal t vseh slovenskih krajih Koroške. Vsikdar se je odločno postavil v bran za pravice svojega ljudstva. Z vso odločnostjo je svoje narodno prepričanje izpovedal tudi ob pogrebu svojega vrstnika in prijatelja Franceta Grafenauerja. Vse slovenske organizacije so slavljencu iskreno čestitale k jubileju. * 1'raškj pihalnj kvintet izvaja danes na svojem IV. abonentnem koncertu kvintet Slavka Osterca v 5 stavkih- Na programu to že skladbe Riharda Zike- Leoša Janačka in Joe. Kofflerja- Za bluze in obleke pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI J A G E R, Ljubljana — Dvorni trg 1. ♦ Rudarska šola v Knjaževcu je dovršila prvo polletje svojega osmega šolskega leta. Uspehi so tako dobri, da pre, segajo najboljša pričakovanja. V tem polletju ni bilo slušatelja, ki bi moral ponavljati izpite iz kakega predmeta. Vsi slušatelji so bili prav dobro ocenjeni Rudarska šola ima direktorja in samo enega strokovnega učitelja, iz vseh ostalih predmetov pa poučujejo za poseben honorar profesorji gimnazije. Solo obiskujejo slušatelji-rudarji iz raznih državnih in privatnih rudnikov. Za večino slušateljev plačajo vse strošlke rudniki, nekateri slušatelji pa se šolajo tudi iz lastnih sredstev. + Poplave na državnem posestva Belju. Ko je reka Karašica razbila nasip in .se je voda razlivala tucfi po državnem posestvu Belju, so se razširile vesti o veliki škodi. Te vesti so bile v mnogem pretirane. Voda je res na državnem posestvu polnila okrog 3.000 oralov, a to so po večini pašniki, dočim obdelana zemljišča niso imela večje škode. Okrog tovarne in skladišča sladkorja je bi.o res dosti vode, a se zaloge sladkorja v skladišču niso poškodovale. Ko so, kakor že znano, na madžarski strani speljali vodo iz rečne struge v odvodne kanale, so na naši strani lahko popravi i nasip. + Preiskava o krvavi tragediji v Kar-lovcu. Te dni je v Kariovcu v hotelu »Korani« stanujoči črnogorski rojak Popo-vič. ki je bil sifil.uk, ustrelil mladega zdravnika dr. Biiehle ja in potem še sebe. Prva poročila o tej strašni tragediji so naglašala, da si je Popovič domišljeval, da ga dr. Btichler siabo zdravi in da govori po mestu o njegovi bolezni. To naj bi bil vzrok, da ga je telefonično poklical iz bolnišnice in potem ustrelil. Preiskava je zdaj dognala, da Popovič ni baš dr. Biichlerja izbral za svojo žrtev. Telefoniral je v bolnišnico, naj mu takoj pošljejo kakega zdravnika, iker mu je zelo slabo, a ni rekel, naj bi pripel k njemu baš dr. Biichler. Popoviča so namreč zdravili tudi drugi zdravniki. Nesrečni zdravnik dr. Biichler se je sam ponudil, da ga obišče v hotelu, iker ga je pred bolnišnico baš takrat čakal avtomobil. Popovič je moral biti tako razdražen, da bi bil ustrelil tudi kakega drugega zdravnika, zakaj iz pisem, ki so jih našli v njegovi sobi, je razvidno, da ni samo dr. Biichlerja, temveč tudi druge zdravnike v Kariovcu in menda tudi v Zagrebu sumničil, da ga slabo zdravijo in da mu nočejo pomagati. Zdravnika in sebe je Popovič ubil z 11 stre;i. Streljal je iz lovske puške in iz dveh različnih revolverjev. Umorjeni dr. Biichler je bil doma iz Karlovca, zapustil je staro mater, pri kateri je stanoval, vse mesto pa ga je čislalo kot zelo vestnega in zlasti revežem naklonjenega zdravnika. Udeležba pri njegovem pogrebu je bila ogromna. * Na avtobusni progi Ljubljana_Kamnik — Gornji grad — Ljubno bo dames zopet uvedp-n redni avtobusni promet. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1 * podprite Slovensko društvo ca varstvo žival] t Ljubljani. Društvo ee rasteza na vso dravsko banovino in požrtvovalno deluje, dasi ima le skromna sredstva na razpo* lago. Za uspešnejše delo bi biilo treba v vsakem kraju, kjer je le 10 članov, ustanoviti krajevno organizacijo. Društvo se v tem pogledu zanaša na sodelovanje vseh ljubiteljev žwali in pričakuje pomoč; od učitelj-stva- Vsi interesenti se prosijo, da pošljejo svoje naslove na: Slovensko društvo za varstvo živeli, Mivka, 27, Ljubljana. Hkratu z naslovi naj sporoče svoja mišljenija in predloge. kako bi se delovanje društva poživilo. Pozneje, če bodo sredstva dopuščala, bo iz* haialo tudi društveno glasilo- * Špargelj je naslov brošuul ki jo je izdal v samozaložbi strokovnjak Josip Štre-kelj. Pisec podaja izčrpna navodijla v 10 pogiavjiih v lepem in raz-umljiivem »logu, kako je s pridom počiti to najdobičkanos-nejšo po vrtnino. tako na vrtu in na polju. Knjižica je opremljena tudi z 10 slikami, ki nazorno pojasnjujejo v besedilu podanj pouk. Ker se špargelj pri nas premalo goji-smo naveza-ni na uvoz. iz inozemstva. Ca® je. da mislimo nase Stroški in trud za špargljev nasad so majhni v primeri z donosom pridelka, ki se ga vedno lahko proda po visoki ceni. Upamo, da bo ta knjižica pripomogla, da se bodo špargljevi napadi pomnožili, zato jo toplo priporočamo. Naroča se pri piscu v Ljubljani, Zvonareka ul. 11- po Din 4.— e poštnino. * Sejmi v Blanci- Občina Blanca je po dolgem času dosegla štiri živinske in svinjske sejme. Prvj sejem bo 26. t. m., na ka* terega so vljudno vabljeni prodajalci jn kupci, zlasti še, ker bo te sejem stoiniue prosit. Iz Lfubljane n_ Volni dobrovoljci! Dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne bo v veliki magistralni dvorani predsednik mestne občine g. dr. Adlešič svečano izročil gospej Kumelj ,lo-iefi zlato kolajno za civilne zasluge, s kate* ro io je z drugimi materami v Dobrudži padlih vojnih dobrovoljcev vred odlkoval naš kralj Peter II- Naša dolžnost ie, da se svečanosti odlikovanja polnoštevilno udeležimo in tako počastimo vse matere naših padlih vojn-h tovarišev Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. . ogi. reg. o. oi. 485/^5 Svojega moža po glavi s kolom •. • (Slika iz kočevskega zaledja) Navidezno strašno kriminalna zgodba, ki se je začela na pustni torek, se vlekla preko pepelnice in se še v četrtek ni končala, ampak se bo morda vlekla še precej dni. Imela bo lahko še hude posledice, da bo moralo pol vasi za pričo, pa vendar učeni sodniki še ne bodo vedeli, komu bi prisodili pravico. Kakih dvajset kilometrov od Kočevja stoji prijazna vasica V. Tudi ljudje so prijazni in se imajo po večini radi med seboj. Pa je prišel mednje ta presneti Pust na svoj god, ki mu pravijo Kočevarji »schaiRartok.« Mladi svet je hotel uganjati neumnosti in se malo poveseliti v lepih pisanih oblekah, a bi sc reč skoraj ponesrečila, ker niso imeli godca. Spomnijo se na J. L., da bi jim on godel. Ta je imel z« mladino polno razumevanje, a križ je, če življenja boljša polovica ni enakih misli. In zgodilo se je, da je žena skrila paradno pustno obleko, ki jo je ubogi mož šele po dolgem iskanju našel, se na skrivaj oblekel in ob ugodni priliki, ko je šla žena pod streho, smuknil iz hiše in jo ucvrl v vas k mladini, ki ga je neizrečeno veselo sprejela. Nato se je pa začel običajni spored, kakršen je po kočevskih vaseh. Dobro razpoloženi so zapeli tudi tisto znano: »\Voschonktok. woschonktok» kim't pold' bidr, Wertn pin i ibrik plibn, Hair schon bidr! Sredi prijetnosti ubogi zakonski junak ni prav nič pomislil na slovesni sprejem, ki mu ga je pripravljala nežno čuteča žena. Kratkomalo: ure so hitro minevale in dobri godec se je povrnil domov že dobro razpoložen. Komaj pa je prestopil hišni prag, je padla po njegovi glavi ljubezen v obliki kola; morda je bil tudi samo polen-ček. In začele so se litanije, judovsko kričanje, da sladki dedec sploh ni prišel do besede. Pa kako bi, ko ni vedel, ali je pod groznim udarcem še živ al: mrtev. Vso pepelnično sTedo se je ponavljala enostranska pesem: »Mrha pijana! Vse mi boš zapravil! Nič ne delaš! Jaz, uboga reva. naj pa skrbim za hišo in živino! Za nobeno rabo nisi!« Krivično preganjani mož globoko užaljen v svojem več ko junaškem srcu, je samo molčal, molčal kot Lotova žena — zaradi ljubega zakonskega miru, ne pa iz bojazni. »Kar v Kočevje pojdem k sodniku, da me rešijo tega pekla! Ti se pa poberi po svetu, saj za drugo nisi!« To je bilo možu dovolj. Dvignil je junaško desnico, pa jo takoj spet povesil, kajti priletela mu je okrog ušes topla ženina roka, nato še na levo tri, na desno tri in menda še ni bilo zadosti. Drugi dan, že četrtek je bil, je bil mož zgodaj na nogah. Odpeljal se je v Kočevje. morda k zdravniku, morda ic sodnikom, morda pa le na uro gledat, samo žena bi morala bih o drugem prepričana. Naj si misli, da je šel k orožnikom javit jo zaradi poizkušenega uboja. Vsaj tako ji je čisto mirno povedal, ko je prišel domov. Žena je prvi trenutek malo postrani pogledala in pomislila na vislice, pa se je kmalu opogumila. Ljubimkanje v obliki zmerjanja se je znova začelo. u— Ob slovenski obali. V prenapolnjeni dvorani OUZD je bilo v četrtek nadvse zanimivo predavanje Prof. dr. Lava Čermei.a o tenij K}b slovenski obal;«. S pomoč-jo kra&mh in zelo uspelih slik ter z besedami polnimi ljubezni jn čustva do svole ožje do* movine, nas je vod i predavatelj po slovenski obal; od Trsta do Devina. Po tej obali so se vrstile vasice in mesta kakor M.lJe. Skedenj, Trst, Rojan, Šečerba, Barkovlje, Če-daš, Kontovelj, Grlj.au (pri Miramaru) Pro* sek. Sv. Križ Seljan, De vin z reko Tanavo. kjer še danes živijo slovensk' kmetje ,ki hranijo svoje narodne noše in običaje. Iunel smo priliko videt, še druge zanimivosti Posameznih krajev, kakor tudi os-ianke spomenikov, ki pričajo o najstarejši zgodovini slo* venskega naroda. Tej zgodovini ne bo mogia odrekati obstoja nobena, pa bodi še tako »visoka kultura« novih gospodarjev. Od Deviškega gradu preko bivališča »Lepe Videt pa do Trsta se nahajajo tipične slovenske hiše n cerkve, v katerih se danes ne smejo vršili slovenske službe božje- Slednjič nam j je predavatelj pokazal Trst in one dele mesta, v katerih se je razvijala slovenska kul* tura in prosvela. Ciril-Metcdova šola, meščanske in osnovne šole, Sokolski dom. ui ruševine narodnega doma so priče predvojs nega razvoja slovenskega nacionalizma v Trstu. Vse to se je moralo umakniti mooi in postavam visoke kulture novega gospodarja. Ostala sla edino le Jakec in Mihec, ki vsako uro utrujenih rok epuščaita kladivo na zvon tržaškega magistrata. Do njih še ni prišla uredba o spremembi imen. Prihodnjič (4. marca) bo dr. Kuščer predaval o življenju morskih polžev. u— Ljudska univerza v Ljubljani. V pre-do 17. t. m. bo predaval univ. prof. dr. France Veber o naši dobi — dobj etike. Predavanje bo v ma!,; dvorani Fiharmonič-nega društva (Kino Matica). Začetek ob 20. Vstopnine n« bo- u— Pogreb g. dr. Josip« Stegu, vet-inšpektorja banske uprave bo danes ob 14-izpred hiše žalosti, Frančiškanska 10. a— Prisrfea večer pevskega (bari Glasbene Matice. V intimni domačnosti, kakor je to vedno navada pri pevskem zboru Glasbene Matice, kadar zbor priredi kakšno in* timno slavlje, je Potekel v sobote tudi lep večer, ki ga je zbor priredil v proslavo petero novih častnih članov in sicer ge. Fer-jamčičeve, Mile Wohinčeve in gg. ravnatelja Grma, Ljuba Dermelja in Vladka Pelana- V Hubadovi dvorani se je zbralo poleg članov zbora tudi večje šitevilo drugih gostov, pri* jateljev jn bivših pevcev zbora Glasbene Matice S prisrčnim in toplim govorom, kakor to zna tako dobro dolgoletni predsednik pevskega zbora g. Silvan Pečenko, je na kratko ali zelo jedrnato m nadvse značilno orisal zasluge jn delovanje petero počaščenih čla* nov, ki vsi delujejo že preko 26 odnosno 30 let e polno vnemo pri zboru. Nato je pa izroči] vsakemu krasno umetniško diplomo, ki jo je naslikal akademski slikar Saša Šan-tel. Lep večer je bil namenjem tudi v P°z* drav novim članom zbora, na katere so baš ob tej priliki naslovili tudi predsednik Glasbene Matice, podžupan dr. Ravmihar. pa tudi zborovodja ravnatelj opere g. Mijrko Polič, pozdravne im navduševalne besede. Posfcavivši novim članom odlikovane častne člane v vzgled. Toplo razpoloženje je še povzdignilo prekrasno petje slovitega slovenskega vokalnega kvinteta, in naravno je, da so se prisotna mladina in misl mo, da njsmo indiskretnj _ tudi starejši letniki veselo zavrtel; po zvok h plesne glasbe. Večer je brajal v najlepšem razpoloženju dokaj v jutro ob petju, navdušenih govorih !n ob plesu im vsakdo od udeležencev je odnesel od tega večera najlepši vti9. KINO IDEAL DANES! DANES! Frederic March v sijajnem filmu Pustolovščine Beavenuta Cellinija Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. u— f^ški pianist Ruda F1rkušny nastopi v petek 19. t. m. v veljki filharmo-nični dvorani. Najprvo zaigra savni umetnik Bachovo Tokato in fugo v C-mo-lu, nato sledi Chopinova Sonata v Hmo-lu V n. delu koncerta če izvajajo naslednja dela: Prokofjev Tokata. Suk: Uspavanka, Debussy: La Puerta del Vino. Stra vinski; Etuda ter 2 Lisztova valčka. Koncert se začne tečno ob 20 in se vstopnice dobe v knjigarn^ Glasbene Matice. u— 0 dolgrsti človeškega življenja bo predaval dr. Fendo Mikič. šaf biometr Snega zavoda iz Zagreba Oz vidika stalnega izboljšanja človeških razmer in napre Lku bi-fr-iene s posebnim ozirom na našo državo. Predavanje bo pol okriljem Prirodosovne-ga društva danes ob 18- v predavalnici mineraloškega, instituta univerze. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Djn. u— Profesorsko društvo prired; jutri, v sredo, ob 20. uri v dvorani OUZD četrto javno predavanje. Predaval bo prof dr. Stanko Gogala o temi: »šola. kultura in osebnost.« u— Društvo »Sog%« opo7arja vse svoje članstvo, prijatelje in drugo publiko na predavanje mest. gradb. nadsvetnika g. inž. Janka Mačkovška, ki bo predaval o +emi: ^Slovenija, csobito pod.ravje, v sodobnih nemSkJh teorijah«. Predvojne in medvojne pangermanske aspiracije so glede našega ozemlja zadostno zn>ne. Da-li so te težnje v povojni dobi povsem prestale? Vidimo, da vznikajo vedno če. žče razne nove nemške teorije ki razširjajo narodne meje preko svojega etnografskega področja, i.eato globoko v nenem sžiko ozemlje. O teh težnjah bo govora s pomočjo episkopskih slik v tem predavanju, ki bo v soboto 20. t. m. ob pol 21. v dvorani »Zvezde«. Vstop vsem prost. u— Ljubljanska filharmonija prredi svoj IV. koncert 8. marca v velik; dvorani Unio-na z dirigentom Rhene Balenom. Klub Jagodoraaskth akademikov b Trsta* Goric« in Istr« čuti dolžnost, da m najlepše zahvali vsem tistim, ki ao mu izkazali svojo naklonjenost ob priliki klubovega VI. družabnega večera. u— Društvo »Tabor« &e toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prvpumogii. da je društviena pifrone dmarjev na račun, ki ga ima Me* stna hranilnica v Mar bon» pri Mestni hra-n lnjci v Celju, zopet lik - dna. kar bo ugodno vplrvalo tudi na ostale denairne zavode in na gospodarstvo v Celju sploh. e— Sckolsko društvo v Celju bo priredilo svoi letni javni nastop v nedeljo 23. maja. Nastop bo združen z razvitjem dečjega prapora, ki ga bodo zvezle članjce. Osrtala dru* šiva ee prosto, da bi za ta dan ne določila svojih prired tev. e— Pregled vseh motornih vozil (potniških in tovornih avtomobilov re.r motornh koles) bo danes od 8. do 13- na Dečkovem trgu iin ne pr. mestnj garaži na Sp Lanovžu, kakor je b lo prvotno določeno. e— F-?>dni ob«"ni zbor Sav;njs'.e podružnice SPD bo v sredo 17. t. m. ob 20. v restavraciji Narodnega doma v Celju. Vsi p'aninci vljudno vabljeni! e_ Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 »Markiza Pompadour« s Kathe v. Nagy 111 zvočnj tednik, ob 18.30 pa matineja; »Junaki Pavlove ulice«. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »LJUBEZEN MAHA-KADŽE«. Iz Maribora a— Zborovanje mariborskih obrtnikov. V M&rodnem domu je bil redni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. Poročali so predsednik Ivan Sojič, tajniško in blagajniško poročilo pa je podal J. Kooar. Društvo se je zlasti borilo proti šušmarst"u in drugim težavam, s katerimi se mora boriti obrtniški stan. Dohodki so bili v preteklem letu din 26.748.75, izdatki pa 23.979 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: Ivan Sojič predsednik, Miho Vahtar, podpredsednik, E*n. Hih, blagajnik, J. Košar, tajnik, Ivan Kvas, Ivan Je-mec, Štefan Koter, Rajko Coter, Jcsip Sulič, Peter Semko, Anton Pahernik, odborniki, Fidler, Feiertag in Gustinčič, na-n "stniki. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Simon For-.tnerič in Gustav SJnič. Žrebanje 12. februarja 1937* dfž. razredne loterije Din 2.000.— št.: 46.145, Din 1.000.— št.: 5 830, 5876. 10 853, 10.866, 10.867, 10.876, 10.881, 15.717, 17.416, 24.356, 46.127, 62.074, 75.660, 89.8S1, S5.705, 95.735, 95.744, 95.768, 95.776, Žrebanje 13* februarja 1937* Din 5.000.—. št.: 89.878, Din 1.000.— št.: 5.828, 5.848, 5.877, 15.715, 15.754, 24.841, 46.110, 46.153, 46.155, 46.164, 75.652, 75.663, 89.853, 95.726, 95.774. ZADRUŽNA HRANILNICA — Dalmatinova 7 Mož je pa naenkrat začutil strašne bolečine in spoznal, da se mu bliža najmanj zadnja ura. Treba je bilo hitro v posteljo in po gospoda so poslali, ki so hudo ranjenega moža lepo po krščansko spove-dali in obhajali v poznih popoldanskih urah. Se v Kočevje so" poslali voz po zdravnika dr. H. Ta se je v pozni nočni uri sicer nerad napotil na dolgo pot, vendar mu želja, da ubogemu človeku reši življenje, ni dala prav nič prilike za godrnjanje. Oborožen in pripravljen na najhujše je sedel na voz in hitel nudit potrebnemu zdravniško pomoč. Konj je tekel, kar se je dalo. Kako bi ne, saj je šlo morda za človeško življenje. Naenkrat se je ustavil pred hišo, iz katere se je slišalo glasno kričanje. Zdravnik je misli!, da kriči obupana žena, ki ji mož umira. Zelo pa se je zaičudil, ko jc stopil v hišo in videl moža in pa ženo, ki je kričala: »Ti božjeropnik! Ali se ne bojiš boga? Ob vse me boš pripravil! Te bo že bog kaznoval. Sosedje so priča, da nič ne delaš, ampak samo zapravljaš. Kristeš Je-žeš! Ob vse bom reva! Se služit bom morala zaradi tebe. pijanec.« Zdravnikov prihod je ni prav nič zmotil v njenem kričanju. Sele polagoma se je umirila. Zdravnik je pristopil k bolniku, pa mu dolgo kljub dobrim očem ni mogel najti nobene rane. Že ie skoraj obupal, ko je vendar med dolgimi moževimi lasmi zagledal majhno prasko, kakor bi mačka majčkeno potegnila s krempeljcem. To je bila vsa smrtno nevarna poškodba. Zdravilo je bilo hitro najdeno. Mrzli ob-kladki za glavo bodo bolniku kmalu pomagali in ga privezali spet na ta svet. od katerega se je začel že z vso resnostjo poslavljati. Pa je začela še žena tožiti, da jo strašansko boli glava, ki jo ji hoče kar r»z-nesti No, tudi pacientka je dobila mrzle obkladke. Mož je začutil nove slabosti in zdravnik je moral predpisati še nova zdravila. Nato je še žena potožila, da čuti isto, in je tudi ona dobila ista zdravila. Kar je bolelo moža, to je bolelo ženo. Zdravnik je svoje delo uspešno opravil fn rešil najmanj eno človeško življenje, če ne mogoče dveh, in je hotel oditi Dejal je še, da morata oba molčati do zjutraj, kar sta mu pacienta tudi sveto obljubila. Da ne bi bilo nepotrebnih stroškov, jima je svetoval, naj mirno skupaj ležeta in se pobotata. y " je bil takoj zadovoljen, češ: »To bo rc ijpametnejše!« Žena pa je kot srna planila za peč in začela kričati: »Nikdar ne! Saj nisi za nobeno rabo! Vse moram sama delati! Sosedje vedo! Kadar grem s polja, tudi ti odideš domov, kjer samo postajaš, jaz pa kuham in za živino skrbim. Oh, ob vse bi me že pripravil, če ne bi bila jaz pridna kakor mravlja! Samo po gostilnah bi sedel in zapravljal! Jaz naj pa držim vse pokoncu! Bog se usmili mene uboge reve!« Mož je hotel oporekati, pa ni mogel povedati v plohi besed drugega kakor to, da sosedje tudi vidijo, kako on včasih polena nese iz drvarnice in prašičem pomije. Spet se je vsula toča ženinih besed. Zdravnik je videl, da medicina ne more nič pomagati, zato je povedal račun in se spet odpravil na dolgo pot v Kočevje, premišljujoč. ali je bilo morflno orodje, s katerim je žena stregla po življenju svojemu možu, kol, poleno ali trska. Pa so res še dandanes ljudje tako neumni, da kljub hudim časom, ki jih tarejo, po nepotrebnem zapravljajo denar, mir in svojo sreča pravičnem deležu na teh skupnih dohodki!) Ne more bit? dvoma da nam od dohodkov skupnega fonda pnslovnesra^ davka v resnici pripada najimam 13 milijonov Dim če ne več toda isto načelo K; bilo treba po staviti tudi pri našem deležu od dohodkov skupnih banovinskih trošarin- Lnni i« biflo v banovinskem proračunu predvideno da bo znašala naša ude'ež-ba 5.8 milijon^ Din- ke-tos na je ta postavka celo znižana na 4 5 milijona Din čeprav se na ekuuirft hano-vinskih trošarinah pobere v dravski banovini; najmanj dvojni znesek Zmanjšan je tudi predviden donos trošarine n® bem^n za 0.5 na 3.5 milijona D"n in donos 100% doklade k dopolnilni piinoFTu taksi za 0.3 pa 1.8 mfliVma Din, nekoliko pa povečan donos 2% takse od prenosa nepremičnin in sjoer za 0.1 na 7-6 milijona Din. V »Službenih novmah« od 13. t. m. je sedaj objavljena uredba o ugctavijajiju minimalnih mezd, o sklepanju Kolektiv n.h pogocib, o pomirjeuju m arb.traži. Uredba fctcpi v veljav o bO dni od objave v Deiuh nov man«, to je 1-i. aprila. Od tega dae oo ve.jala osnovna fninjnama mezda v višinj 16 Dm na dan za 8 aii manj urno delo odnoano 2 Din na uro, seveda če ne bode za posamezne stroke od strani bana predpisale posebne nunimaine mezde. Po uredoi bo namreč ban dolcčil pos o-ne minimalne mezde, 'kadar bc to zahteva! javnj interes aJi pa bo to zahtevala ena od zainteresiranin strank. Ban lahko tioicči za kvaiificiiane delavce višjo minimalno niezOgg« 237.50 -24750; >2« 217.50 - 227-50; >5< 197.50 -207.50; *6< 177.50 _ 187.50, »7< 150 -160; >8« 105 - 110 Otrobi; balki. bana tak 87 — 90. F|žol: baski beli brez vreče 245 350. + Budimpeštanska terminska boria (15-t. m.). Tendenca nedoločena. Koruza; ia maj • 13.12 _ 13-14, za julij 13-58 — 13.60. Položaj naše banovine Ekspoze bana dr. Natlačena na otvoritveni seji proračunskega zasedanja banskega sveta Kakor poročamo na drugem mestu, se je včeraj začelo proračunsko zasedanje banskega sveta za dravsko banovino. Proračunsko razpravo je uvedel ban dr. Natlačen z ekspoze jem, po katerem posnemamo: Proračun povišan za 22.4 milj., banovinske doklade za 35% Banovinski proračun za L 1937/38 Izkazuje 119.990.000 izdatkov ter je za 22.4 milijona (23v») višji od sedanjega proračuna. Od poviška gre 16.3 milijona za vzdrževanje osnovnih šol, ki preide s 1. aprilom na banovino. Ta znesek se bo moral kriti z novo banovinsko doklado, ki bo y.n«Afl.ia 35*/i na vse direktne državne davke. Samo mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj doklade ne bodo plačevale, ker bodo one še v naprej same nosile stroške za vzdrževanje šol na svojem ozemlju. Ta nova doklada pomeni veliko obremenitev ki pa se bo oblažila s tem, da bodo v približno enakem razmerju znižani občinski proračuni in z njimi občinske doklade. Ostali po višek 6.1 milijona se razdeld na vse oddelke banovinskega proračuna. Po-višek gre predvsem na materialne izdatke. Zaradi naraščajočih banovinskih poslov predvideva proračun 86 banovinskih uslužbencev več, kakor jih je po sedanjem proračunu. Prekoraasac!}e občin in občinske volitve T>t>1 je bilo po naknadnih prekomasaci-jah prizadetih 179 občin. Okrog 40 občin je bilo na novo ustanovljenih, tako da je danes v banovini poleg 4 avtonomnih mest še 413 občin; pred dvema letoma jih je bilo 373. Prekomasacije še niso zaključene, ker se ponekod upirajo občinski odbori. Ekspoze navaja v tem poglavju tudi občinske volitve, ki so se lani izvršile v 379 občinah. Izid volitev podaja v obliki, v kakršni ga je objavljala službena Agencija Avala. Letos se bodo vršile volitve še v 36 občinah. Okoliščino, da je upravno sodišče v Celju od 59 pritožb, ki jih je prejelo proti občinskim volitvam, ugodilo le petim označuje ekspoze za »znak, da je bil volilni postopek v ogromni večini slučajev korekten in da je izid volitev pravi izraz ljudske volje. Poizkusi, da se stvar prikaže drugače, niso uspeli in tudi v bodoče ne bodo mogli uspeti.« Lani je bilo Izvršenih 95 revizij občinskih gospodarstev. O njih izidu pravi g. ban: »Na sploSno lahko rečem, da so revizorji našli nesorazmerno manj nedostatkov, pa tudi zlorab v občinah, ki jim načeljujejo odborniki Izvoljeni svobodno in brez vsakega pritiska, tedaj osebe pravega ljudskega zaupanja. Kjer takih oseb nI in to je slučaj v večini občin z občinskimi odbori, izvoljenimi 15. oktobra 1933, so nedo-statki, pa tudi zlorabe nesorazmerno če-Sče.« Borba proti komunizmu Boj proti komunizmu se vrši na dva načina. Prvič zasledujejo policijska oblastva življenje in delo komunističnih centrov, odkrivajo njih zveze in osumljence izročajo sodiščem. S tem v zvezi je tudi cenzura tiska in nadzor nad stavkovnimi organizacijami. DrugI način boja je treba izvajati s postopno in intenzivno socializacijo raz- mer, v kolikor je komunizem izraz uteme 1 j enega nezadovoljstva s postoječlml so- cialnimi prilikami zlasti delavskimi. Podvojiti je treba napore, da pride delavstvo do pravičnih kolektivnih pjgodb. V tej zvezi je g. ban omenil tudi lanskoletne štrajke, zlasti onega v tekstilni industriji. Med drugim je rekel: »štrajk je zakonito sredstvo v mezdni borbi. Oblastvo ga trpi, dokler se giblje v zakonitih mejah in je res samo izraz mezdnega gibanja. V Kranju pa se je mezdnemu gibanju primešala struja, ki je svojo nalogo razumela drugače. Začula so se komunistična gesla in tuja lastnina se je nehala spoštovati. V tem trenutku seveda se je moral vzpostaviti red, hitro in brezobzirno. V borbi za boljši kruh me bo pošteno delavstvo vedno imelo na svoji strani, s pievratneži pa se bo tudi v bodoče postopalo tako, kakor to veleva zakon.« Gospodarska kriza Našo gospodrasko krizo je povečalo dejstvo, da je zlasti v lesni prodaji zaradi sankcij nastal popoln zastoj. Lesno gospodarstvo je zaradi tega vrgio za skoro 90 milijonov manj, kakor prejšnje leto. Povi-šek dohodka izkazujeta le živinoreja in hmeljarstvo. Kmečki pridelki so bili lani po množini mnogo manjši kakor prejšnje leto, tako da pomeni ta izpadek vrednost okrog 400 milijonov dinarjev. Dalje navaja ekspoze nekatere ukrepe s področja kmetijskega šolstva. Gospodinjska Sola se je preselila iz St. Jurja v Svečino, kjer se je prav danes otvorila. V Rakiča-nu v Prekmurju se gradi nova kmetijska šola. V Poljčah na Gorenjskem je banovina kupila Sturmovo posestvo za bodočo kmetijsko šolo za Gorenjsko. Za razširjenje vinarske in sadjarske šole v Mariboru je banovina kupila za 3 milijone dinarjev »Račja dvor« pri Mariboru. Deško vzgaja-lišče se preseli iz Ponovič pri Litiji v Ljubljano, kjer ga prevzamejo salezijanci. Osnovno šolstvo Ban je govoril o prenosu vzdrževanja osnovnih šol na banovino. Ne glede na bremena, ki se s tem nalagajo banovini, morda tudi drugače ni dobro, da se je šolsko gospodarstvo centraliziralo, ker se tako ubija privatna in lokalna iniciativa. Pač pa se bodo bremena socialno bolj pravično razdelila na revne in bogate občine. Kateheti bodo v bodoče prejemali po 10 Din za veroučno uro, po 2 Din kilometrine za vsakih 5 km in po 5 do 10 Din obed-nine. Osnovnih šol je bilo lani 860 s 4023 razredi in 83.600 učenci. Učiteljev je bilo 4.141. Okrog 250 učiteljskih mest je praznih. 109 učiteljev je odtegnjenih šoli. ker so dodeljeni raznim uradom in institucijam. Od 855 šolskih poslopij jih je 109 v nezadostnem. 129 v slabem stanju. Učilnic primanjkuje nad 1100. V 41 razredih za narodne manjšine je 1682 otrok. Ceste v Sloveniji V banovini je 616 km državnih, 4119 banovinskih in 18.527 občinskih cest. Občinske ceste so zlasti veliko breme za raz-sežne, a revne hribovske občine, ki jih bo treba zaradi tega podpirati. Banovina se bo z vso močjo zavzela za rekonstrukcijo državnih in banovinskih cest, ki so važne za tujski promet, ter za zgraditev jadranske ceste iz Ljubljane na Sušak. Uredbo o organizaciji okrajnih cestnih odborov bo treba spremeniti, ker z dosedanjo prebivalstvo ni zadovoljno. Cestnim odborom naj se vrne večja avtonomija. 3 f A BAYE & E , JBrez Bayer-jevega kriia f ni Aspirin tablet | Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. Pri. reomaužmu, gripi iti. trojcini. ■ Oglu i* r.g.llr, pod S. St. 1583 od S. XII. 1936. Dalje obravnava ekspoze elektrifikacijo banovine, ki se izvaja točno po začrtanem programu, nato pa prehaja na socialno skrbstvo ter obravnava zlasti krizo v našem rudarstvu. V preteklem letu je dala država 175 vagonov koruze. Banovina bo v bodoče sama delila hrano ter skušala urediti vse socialno skrbstvo na čimbolj racionalen način. Bednostni fond Iz bednostnega fonda je v preteklih letih preveč šlo za zaposlitev višje kvalificiranih brezposelnih. L. 1935. se je izdalo na ta račun 2.5 milijona dinarjev, v tekočem proračunu se je ta znesek znižal na 783 tisoč, v novem predlogu pa na 650 tisoč, število poapiranih brezposelnih intelektualcev se je od 400 skrčilo na 117. S sredstvi bednostnega fonda se morajo subvencionirati javna dela na deželi, čeprav se sredstva po večini stekajo iz industrijskih centrov. Tudi v bodoče se sredstva ne bodo mogla razdeljevati po lokalni provenienci dohodkov. Novi dohodki banovine V zaključnem delu svojega ekspozeja je g. ban obravnaval proračun dohodkov. Zaradi prevzema vzdrževanja šol se uvede posebna šolska doklada v izmeri 35% direktnih državnih davkov. Razen tega je v proračunu predvideno 10 milijonov več dohodka iz banovinskega fonda pri državni hipotekami banki, v katerega se steka 18'/. davka na poslovni promet. Do sedaj je banovina iz tega fonda dobila le okrog 3 milijone, banska uprava pa se nadeja, da bo mogoče doseči spremembo razdelilnega ključa, tako da bo naša banovina dobila za 10 milijonov več. Kako se bo kril morebitni izpadek teh 10 milijonov, če razdelilnega ključa ne bo mogoče spremeniti, iz ekspozeja ni razvidno. Sokol Sokolsko društvo Skofja Loka priredi jutri v sredo ob pol 21. v svojem domu predavanje »Vtisi iz Bolgarija in jugo-slovenSko-bolgarski pakt« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Ve-koslav. Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri v sredo ob 20. v svojem domu predavanje >0 rapalskem dogovoru«. Predaval bo pre davateij ZKD g. dr. Cermelj Lavo®lav. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torok 16 - Zaprta Sreda. l7.: Simfomiija 1937- B-Cedrtek, 18.: Kvadratura kroga. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 16-: Navihanka. A. Sreda, 17-: Baletni večer. Red Sreda. Četrtek -18-: Hofmanove pripovedke. B. • V soboto 20. t. m. se uprizori na novo Čaj-kovskega »PJcova dama«, katere Mbreto je povzet Po jstoimenakem delu A. S Puškina-S to predstavo je združena komemoracija velikega ruskega pesnika, ki je s 6vo;imi delj oplodil vso rusko in v veliki meri slovansko kulturno delo 19. stoletja- Ker dolgu je ravno opera temu geniju postanek najznačilnejših d<^J ruske operne tvorbe, bo postavila naša opera v tekočem Puškinovem letu na repertoar še ona dela, ki so pri nas še izvedljiva; »Evgenija Onjegna« in »Bo risa Godunova«. Uvodne besede bo v sredo govoril dramaturg g. J. Vidmar. Izvedbo »Pikove dame«, katera je kostimno in dekorativno na novo opremljena, vodita gg. Nef-fat in prof. Šest. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 16 ; ob 20. Dr. C. Sreda, 17-: Zaprto. Četrtek. 18.: Dežela smehljaja. A- ad i o Meda, 17. februarja Ljubljana 12; Odmevi iz daljnih dežel (plošče). _ 12.45; Vreme, poročila. — 1&: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vee mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14; Vreme, borza. — 18; Mladinska ura: Na kmečkem dvorišču — zvoanj prizor, napisal inž. Oto Muck, izvajajo člani rad igr. družine. _ 18-40: Zakonsko pravo III. (dr- Rado Ku* šej)- — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Zgodovina srbske naselbine v Sloveotlja (g. Rudolf Dasta!). — 19.50; Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani V odmorih: Glasbeno predavanje (g- Vilko Ukmar), ter naPoved časa, vreme, poiročila, spored- Beograd 17.20; Plošče in orkestralna glasba. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.30; Humor. — 21.30: Plesna muzrika. — Zagreb 17.30; Otroška ura. _ 20: Prenos iz Ljubljane- _ 1'raga 19.30; Prenos Smetanove opere »Polfub«. — 22.20; Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.20: Plošče — 21; Cho-pmove klavirske skladbe. — 21.45; Komotrna glasba. — 22.35: Orkester in solili.—Dunaj 12: Plošče- — 16.05: Lahka glasba. _ 17-15; Češke narodne pesmi. — 17.35; Klavirski koncert. — 19.30; Koncert orkestra__20.50; Pester program. — 21: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.30; Plesnj orkester. — Berlin 18: Ura Pestre glasbe- — 19.20; Nadaljevanje koncerta.—20.45; Večer Wagner* jeve glasbe. — 22.30: Lahka godba jn ples. _ Mijnehen 18; Orkestralen koncert—19.20; Lahka glasba s plošč. — 20-45; Vojaške koračnice. — 22-30: Klavirski koncert. _ 23; Komorna glasba. — Stuttgart 18; Kakor Berlin. — 20.45: Večer Schubertove glasbe. — 22.30: Skladbe za meSane zbore.—23: Lahka in plesna muzika s plošč. Novo sredstvo proti morski bolezni = »JUTRO« št 39 ■ V znamenju severnjakov ====== g ======== Krotilec v pokoju Trideset let je stal krotilec cirkusa Bu- scha Ott s samim bičem v roki pred mogočnimi, zavratnimi zvermi, neukročenimi levi, tigri in medvedi, sedaj pa je stopil v ! pokoj. Še pred nekoliko dnevi je na pred-i stavah nosil odraslega leva na ramah m i jahal na drugem levu. S svojo spretnost-! jo si je pridobil svetovni sloves. Počitek, ! za katerega se je odločil sedaj že kot st«r mož, si je pošteno zaslužil. Prav za prav jih je zelo malo, ki so v tem nevarnem poklicu vzdržali ali pa se ohranili tako dolgo. . Torek, 16. JL 1957. M Tiger napade! krotilca V Parizu so imeli te dni krvavo cirkuško predstavo. Krotilec Trubka, po rodu Ceh, je postal žrtev svojega poklica. Tiger Cejlon ga je napadel in tako ranil, da so ga morali poslati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo Neapeljski princ se je rodil ProSU petek ob 14.30 je rodila soproga italijanskega prestolonaslednika, princesa Marija Josč, sestra belgijskega kralja, sina, ld je tehtal po porodu 4.20 kg. Dogodek so oznanili v Italiji s 101 strelom iz topa. Princ bo dobil po svojem dedu ime Viktor Emanuel. Na sliki: otrokova mati in oče. Kupuj domače blago ! Sedem let po nedolžnem v ječi Usoda londonskega trgovca — Odškodnina in kraljeva listina za izgubljeno čast V Londonu je umrl neki ugledni trgovec po imenu Adolf Beck, ki je bil pred nedavnim v ospredju senzacionalne afere. Becka so svoječasno na cesti aretirali pod sumom, da je istoveten z nekim Smithom, ki so ga zasledovali zavoljo goljufanja žensk in izvabljanja denarja. Navzlic njegovim ugovorom so ga obsodili na sedem let ječe in je to kazen tudi presedel. Sele nekoliko dni potem, ko so ga izpustili, so odkrili pravega Smitha in vsi angleški listi so pisali obširno o tej justični zmoti. Pravosodno ministrstvo je Becku samo od sebe izplačalo 200.000 šilingov odškodnine in kralj mu je izdal listino, ki potrjuje njegovo nedolžnost, ki mu je vračala vse njegove časti in pravice. Zrasel je v višino 208 centimetrov, svoje rasti pa še vedno ni zaključil popolnoma V delovnem taborišču v Marienburgu ▼ Nemčiji imajo 21-letnega moža po imenu Jeep, ki se ne more znajti v normalnih prilikah. Mladi mož še rase, meri pa že sedaj 2.08 m. Ko je prišel prvič v taborišče, mu nobena stvar ni bila prav, le slučajno so imeli na razpolago par škornjev s številko 48. Primerno uniformo so mu morali dati šele napraviti, toda uloga je prišla najprvo nazaj z opazko, da so se pri merjenju gotovo zmotili. Težko je bilo tudi s posteljo. Prvi čas je moral v navadni postelji ležati poševno, da je imel nekaj prostora za glavo in noge. Za trajno tako seveda ni šlo, pa so mu dali napraviti posebno ležišče. Sedaj si je življenje kolikor Zmaga na razvalinah toliko uredil, ker je, kakor smo omenili, še v polni rasti in ima svoji dolžini primeren tek, so mu določili dvojni obrok vseh jedi. Hiša lenobe V Bostonu so si omislili »hišo lenobe«. Nje utemeljitelj je neld zdravnik, ki je svoje zasebno zdravilišče postavni pod geslo popolnega lenarjenja. Pacienti, ka prihajajo k njemu, se morajo obvezati, da ne bodo med svojim bivanjem v zdravilišču ganili dobesedno niti s prstom in da si bodo dali streči tudi v najmanjših zadevah. To baje zelo pomaga. Milijon frankov za deset koncertov Sloviti dirigent Toscanini je sklenil z vodstvom njujorške oddajne postaje pogodbo, da bo dirigiral v študiju te postaje 10 koncertov po eno uro. Za to prejme milijon frankov. To je pač najvišja vsota, ki so jo kdaj kakšnemu dirigentu plačali za nastop v radiju. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Kaznjenec v močvirju Nenavaden pobeg iz kaznilnice v Dortmooru {španski nacionalisti so po dolgih bojih res zavzeli Malago — toda kakšno, pove dovolj ^---__^ igoEOjgao tale gti&a. Mest« Je ena sama razvalina Angleška kaznilnica Dortmoor leži sredi širnega močvirnega ozemlja istega imena. Vsakogar, ki se ji približuje, a tudi vsakogar, ki odhaja iz nje, opazujejo na veliko daljavo, zato so pobegi tam malone nemogoči. Navzlic temu poskusi kdaj ta ali oni kaznjenec ubežati preko močvirja v svobodo. Eden med najbolj trdovratnimi begunci je 431etni broaar Henry Alexan-der iz Peckhama, ki mora piesedeti sicer samo pet let, pa je navzlic tej razmeroma kratki kazni poskušal v treh mesecih že trikrat uteči. Pred nekoliko dnevi je ogromni, atletski mož poskušal v tretjič svojo srečo, in sicer baš na peto obletnico znanega spora kaznjencev v Dortmooru. Ko je zapustil skupino svojih tovarišev, ki so delali na farmi v bližini kaznilniškega poslopja, je bilo zgodaj zjutraj. Vihar z brzino 70 milj na uro je divjal čez barje. Kmalu so opazili, da je zbežal, in 200 policistov ter paznikov ga je začelo zasledovati s psi. Viharju se je pridružil naliv, ki je onemogočil vsak razgled. Zasledovanje v razmočenih tleh, kjer so morali možje bresti tudi do pasu v vodi, je bilo kaj težko. Večer je že legal na barje, ne da bi se elementi pomirili. Tedaj so Alexandra ujeli na nenavaden način. Ko so se zasledovalci približali kamnolomu Pitts Cleave, nekoliko sto korakov od železniške proge in ceste proti Exeterju, je stopil iz neke koče, kjer sq delavci običajno shranjevali svoje orodje, popolnoma nag možakar. Z dvignjenimi rokami se je približal policistom, ki so v njem spoznali Alexandra. Izkazalo se je, da je kratko pred tem blodil po barju. Ko je prišel do koče, je bil popolnoma izčrpan in premožen do kož. Ni mu bilo mogoče obdržati obleke na sebi, pa jo je sle-kel, da se mu malo posuši, potem pa je legel na ležišče iz vreč. Kmalu potem je zaslišal lajanje policijskih psov in ker se je z bal za življenje, se je sam vdal. »Toda malo je manjkalo, da nisem uspel«, je dejal policistom z zmagovitim izrazom. Ce bi mu bila sieča mila, bi bil zjutraj v Exeterju. Vse eno je bil s seboj zadovoljen. Izkazalo se je, da je pobegnil samo za to, da se maščuje nad nekim bivšim prijateljem in tovarišem v kaznilnici, ki mu je bil v ječi obljubil vsakovrstne stvari, pa se svojih obljub ni več spomnil, ko so ga izpustili. Krst na angleškem dvoru Na angleškem dvoru so krstili hčerko vojvode Kentskega. Dali so ji ime oziroma vrsto jme Aleksandra, Hdena. Elizabeta, Olga, Kristabela. MoUison v filmu Sloviti letalec .Vlollisoii se je pogodil 7, neko londonsko filmsko družbo. Igral bo ulogo nekega letale* " ^ "-1-' - V skladu s kronanskimi svečanostmi Jurij* VT. so izvolili v Londonu kraljico letošnjega majnika. Ta izredna čast je doletela komaf-12 letno Unico Silvi jo Tuckerjevo ANEKDOTA K enovitemu astronomu Herschlu > prišel nekoč kralj Jurij m. in ga pozdravil z jovialnimi besedami: i-Nu, dragi Her-schel, kaj je novega na nebu?« — »Novega?« je odvrnil Herschel mirno. >Ali je Vašemu Veličanstvu vse staro že znano?« VSAK DAN ENA se vrši zdaj borba za svetovno smučarsko prvenstvo v Chamonixu Zvezde v senci Še do danes ni uspelo najti univerzalnega sredstva proti morski bolezni Sedaj pa trdi neki amsterdamski zdravnik, da je izumil pripravo, ki reši vsakega bolnika te bolezni. Priprava je razmeroma preprosta. Sestoji iz zračne blazine, ki ima v notranjosti zavojico posebne vrste. Če sedeš na to blazino, se prične zavojica gugati na način, ki je nasproten guganju morskih valov. Tako paralizira neugodne učinke ladijskega guganja. Dosedanji poskusi z novo pripravo so se baje sijajno obnesli. Obnesla se je tudi za vožnjo z železnico in letalom. Angleške brodarske družbe se baje zelo zanimajo za Holandčev izum in ga nameravajo uvesti na svojih parnikih. Zlato v Ecuador ju Politično pobarvani pust v Nemčiji Moža je utopila v kopalnici Afera smrti dr. Velga pred sodiščem »Usmilile se me. dobra gospa ... Popolnoma 6em izčrpan, napravil sem 10 km dolgq pot...« »Nu, kaj pa je 10 km dolga pot?« »Rešimo torej, da sem prehodil 15 km.. •< Jr............fc&idcai Xegtx* V ekvadorskih gorah je Američan kapi« tan Lock odkril nova nahajališča zlata- Kakor je pokazal pregled, gre za zelo izdatne rudnike. Neki inženir ekvadorske vlade je izjavil, da 6pada Ekvador že danes med tiste južnoameriške države, kj imajo največ zlata. Iz Dtksseldorfa so razširili po svetu fotografijo prizora, ki so ga videli prebivalci na pustni torek na svojih ulicah. John Buli, poosebljena Anglija se objema z Italijo, njun objem pa motri sovjetski vojak ... Pred brnsko poroto se je začela razprava, ki zbuja venko pozornost po vsej Češkoslovaški. Zagovarjati se morata 23-letna Marija Velgova in brezposelni livar Vaclav černy, ki sta obtožena, da a ta v marcu preteklega leta sporazumno umorila Marijinega moža, 581etnega uglednega višjega sodnega svetnika dr. Velga. V marcu preteklega leta so začuli sosedje iz stanovanja sodnega svetnika obupne krike na pomoč. Ko so prihiteli do vrat, so v svoje začudenje slišali, da igra nekdo v stanovanju klavir. Navzlic temu so pozvali policijo. Ko je ta vlomila vrata, je padel strel. Cerny si ga je bil pognal v glavo. Dobili so ga težko ranjenega, v bolnišnici so mu življenje rešili, toda pozneje je popolnoma osiepel. V kopalnici so našli v napolnjeni kadi truplo sodnega svetnika. Bilo je očitno, da so ga omamili najprvo z udarcem po glavi, potem ga pa utopili v vodi kopalne kadi. Baš iko so odkrili zločin, je pritekla lz stranišča mlada umorjenčeva žena in vpila z obupnim glasom: »Kje je moj dragi mož?« Sprva se je vsem smilila, potem pa je preiskava obrnila sum o sodelovanju pri. umora nanjo in so jo aretirali. Dr. Velgo je btl iz zelo bogate družine. Bil je zelo izobražen in je užival kot sodnik in kot človek velik ugled. Njegova žena je bila hči poštenih delavskih staršev, zašla je pa v težnji, da bi se povzpela višje, že prav mlada na kriva pota. Seznanjala se je z moškimi ln izsiljevala od njih denar. Postala je pozorna na bogatega, starega sodnega svetnika in je uredila tako. da sta se seznanila na neki klopi v parku. Sodnemu svetniku se je lepa ženska, ki je znala spretno igrati ulogo nesebičnega ln čistega človeka, pirkupUa. Sestaja sta se še večkrat ln zaročila. V zaročnem času mu je znala prikriti, da je imela v tem času opravek z najmanj devetimi moškimi, ki eo jo plačevali. O tvorila Je tucB posredovalnico za ženitve, baje zato, da bi tuda sama kaj zaslužila. Koliko zakonov je tam posredovala. ni znano, začela pa je sama ljubezensko razmerje z več moškimi, fei so pi- sarno obiskali, v decembru 1935. sta e« z dr. Vegom poročila, vendar je začasno ostala še v stanovanju svojih staršev. Ob tem času so sodnemu svetniku vstali tudi različni dvomi o vrednosti njegove žene, pa je napram znancem sploh ni izdajal za svojo ženo. temveč nečafkinjo. Odkar sta se poročila, pa je žena mislila samo na to, kako bi se polastila moževe, ga imetja. Skovala je peklenski načrt, kako bi moža srpravila s poti s pomočjo černega, s katerim se je tedaj seznanila. Zmenila sta se, da bo moža umoril za nagrado 20.000 Kč. Cernega so češkoslovaške in avstrijska oblasti v ostalem že prej poznale kot nevarnega ženitvenega sleparja. Našli so pisma, v katerih sta se v Velgo vo dogovorila glede umora in drugih stvari, razen tega so odkrili tudi načrt Velgo vega stanovanja, ki ga je bila narisala žena, da bi se Cerny v njem bolje znašel. Usodnega dne je Velgova spravila livarja ž« popoldne v stanovanje, sama pa je odšla* da bi imela alibi. Slučajno jo je zvečer na cesti srečal mož in se je morala z njim vrniti. V pripravnem trenutku je planil skriti Cerny nanj in ga z železnim dfrev. gom večkrat udaril po glavi. Velgo j« kriknil in poklical ženo na pomoč, ta j€f res prihitela — toda zato, da je morilcu pomagala končati strašno dejanje. Ko sta sodnega svetnika onesvestila, sta ga zvlekla v kopalnico in tam potisnila pod vodo. Javnost čafca z veliko napetostjo, kakšna bo sodba nad obema nečloveškima! zločincema. . Majniška kraljica Londona So stav Rimske ceste je star približno sto tisoč svetlobnih let Ko eo ljudie spoznaifi tvarno naravo zvezd h so Be začeli baviti z vprašanjem količine materjije v vesoljstvu, so sprva menili, da eo žareče zvezde samo ob sebi umevno edina gmota vesolinosti- Šele dosti pozneje, ko so ta žareči svet do dobra preiskali, so po-kazaila opazovanja in računi, da mora obstajati v vesoljstvu tudi nesvellikajoča se materija. Ta nevidna materija se nam skoraj ne more izdajati na drug način nego tako. da zadržuje svetlobo zvezd, ki so zanjo. Seveda predstavlja še posebno težak problem zvezdoslovne znanosti. 0 najnovejših izsledkih v tem področju piše v nekem članku prof. E. Schoenberg z vseučilišča v Vroclavu. V tem članku pravi med drugim, da je bilo treba najprvo spremeniti vse nekdanje podatke o velikosti in obliki našega svetovja, sestava Rimske ceste. Namesto 20.000 do 30.000 svetlobnih let Širine, pripisujemo temu svetovju danes 90 do 100 tisoč svetlobnih let. Ta ogromni sistem, ki je po zunanji obliki podoben Andromedini megienici in ploski lečj» je napolnjen s temno materijo, ki je po prostranosti nekaj večja od vsega sistema. Polovica zvezd v tem sistemu nam je nevidna, tudi skozi najmočnejše teleskope, ker zadržuje temna materija nj5h žarke, da ne morejo dospeti do nas. Sprva so menjlj, da je temna materija plin, toda pokazalo se je kmalu, da ne more imeti nob e»n pijn tak snih lastnosti, kakršne so z opazovanjem in računi ugotovil; za temno maiterijo. Po najnovejših raziskavah se zdi, da sestoj,) ta materjja le v manjšem svojem delu iz plina, pretežni del pa je trd Pri tean morajo imeti posebno vlogo manjši drobca železa, kakor kažejo opazovanja z dejansko absorpcijo svetlobe. Količina temne materije v prostoru se giblje med desetino fn stotino količine svetlih zvezd. Njena struktura je bržkone takšna, da se težji kovinski delci zbirajo v ekvatorski ravnini, višji in .nižji delj pa vsebujejo lažje defce. Bržkone je ves naš svetovni sistem položen nekako v plast najbolj drobne temne materije. a. e GZSP, naj na to tekmovanje pošljejo vee svoje verificirane člane, najmanj pa po 5 tekmovaicev. Lahkoatleti so zborovali Na občnem zboru zveze sdovenBkih lahkoatletskih klubov. zadnjo nedeljo so bili poleg upravnega odbora izvoljenj v nadzorni odbor še gg. dr. Jetmar (Maribor). Kemnavner jp D. Sancan (oba Ljubljana), v tehnični odsek pa vej tehničnii referenti večjih klubov. SK Ilirija. Redna seja kliubovega načel-stva bo drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emono. Nekatere sekojje doslej niso še oddale podatkov po zadnji kkibovi okrožnici. Ureditev je nujna! SK Reka. (Smučarska sekcija.) Sestanek tekmovalcev bo v sredo I7. t. m. ob 20 v gostilna Konzurm na Tržaški cesti, zato pa v četrtek ne bo sestanka. Važno »aradj sodelovanja v prvenstvu LZSP v aipskf kombinaciji. Vsi in točno! 0$mm-W-žamicaim imate ceneno svetlobo! vedno m^ vP dekalumen - žarnice z garancijsko znamko male porabe svatih* MALI OGLASI Službo dobi Besed* 1 Dtn, torek S Dia ta itiro alt lajauje uwn 9 Duu Najmanj« toeMfe 17 DUL Za akvizidjo Iščemo mlajšega vpoko-Jenega uradnika. V poštev pridejo samo Inteligentni ln solidni go spodje. Plrmene ponud be pod »Fiksna plača« Je poslati na A: orna Com pany, d. z o. z. LJubljana, Aleksandrova 2-1. 28191 Strojnika za manjšo žago (Wolf-Jokomobilo) sprejmem. Ponudbe z navedbo plača ln prepd spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik«. 2823 1 Delovodkinjo (dlrectrlce). te »e razume na kroje. Izdelavo blaga, modele Itd. sprejme tovarna pletenin. Ref 1 aktant.m j e le z več-letno prakso prdejo v poč.ev Narančne ponudbe na tvrdko Janko Novak. tovarna pletenin v Radovljici. 2861-1 Pletiljo sprejmem za ročne »troje. Marija Ko5evar,_ Karlovac, Harmontov« a.le.ia 33. Službe išče ii /sslca Deseda 60 pac: lavek 9 r>-n jifro aH lajanj« naslova 8 Din. cnaaek 18 Din. Z 20.000 Din gotovine i?6om fJoSbo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-K dobremu podjetju« 8127-2 Vajenct(ke} liestda _ Dtn. flavek 3 iKn ta šifro ali dajanj« naslov* 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Učenec kateri ima 3 aH 4 rairede meščanske g prav dobrim uspehom ter ima veselja do večja trarovina dobi tekoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »štajersko« 3162-44 Mesarskega vajenca ki za ms nekoliko, sprejme. Dobi nekaj plače. Tržaška c. 48. Vi«. ame-M Vajenko sprejme trgovina z mef\-nim blagom. Joško Erraene 3M14 I Borovnica. 3129-4H Kupim few<>ds 1 Din. fla»ek 8 Di ta lifro alf d« Jan j« naslova J Din. Najmanjši sneaek 17 Oln Kočijo lažjo ra 2 konj* ku{Amo takoj novo »li rabljeno. Ponudbe n® ogl. odd. Jutra pod »Kočija*. 1 3186-7 Kupimo ragonske množine Veoa, ki ja pripraven ta obroče re-instrumenta.) le«. Ponud be poslati na Firmo Anton Bencze & sin, Petrovsrrad. 3136-7 Bedela Din lavek S D'r ta 5!fr<> »ll lajanj« naslov* * Din. Najmanjši tnosek 17 Dtn Vsakovrstno zlato soptij« p* oa.tvižjii e«nab CERNE - juvelii LJubljana, Wolfova olica 1. 18« Kupuj domače blago! Tiskarski škrat (tiskovna napaka) se je vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega voščila znamke 1 .lUSTROL' rdečo zvezda Da istega izženem. prosim cenjene gospodinje za pomoč, ter razpisujem za njih trud tri nagrade v gotovini I, din 300.'; II. am 29©.-; III. din 100.- in 50 tolažilnih nagrad v parketnem voščilu. Kot dokaz, da ste napako našli, izrežite dotični (originalni) !| del zavitka, v katerem je voščilo ter istega pošljite na upravo fj lista pod značko »Tiskarski škrat« do 10. marca 1937. P Nagrade se objavijo v listih, ter se bodo izdale 20. marca 1937. |g Ako si želite eno izmed nagrad, zahtevajte »LUSTROL« K RDEČA ZVEZDA parketno voščilo v pergamentnih zavitkih p pri Vašem trgovcu, če pa isti še nima na zalogi, pa direktno O pri »Lustra« V. Laznik, Ljubljana, Gosposvetska 8. Posojila dajemo ▼ gotcven denarja in blagovolil bonih. Her me«. Zagreb. ltaearyko>v* oL M. STM6 Obrt Be»eda 1 Din lavek S Dm ta Šifre al; dajanj« '•.t*** 5 Din. Najmanj« caeaek 17 Din. Podjetje Večje Industrijsko podjetje (opekarna) v Sloveniji se pod ugodnimi pogoji proda. V plačilo se sprejmejo tudi vlož-ne knjižice večjih de-narnh zavodov. Vprašati pod »Milijon« na ogl. odd. Jutra. 2851-30 /F najem i DID Isvhk a (»'r 'A $!fn> alf lajanje naeltrv« 5 Din. Najmanj® tneeek 17 Dtn Gostilno na periferiji m-esta alj na Parcela pod J. !Wdb« pod F. 8. poštni predal 102. aieseo Stanovanje Beaeda 1 Din. torek S Dia u> »tn aH dajanj« aaala.a S Din. HajmanjH 17 Dtn. Dvosob. stanovanje solnčmo oddam na Osti 29 okt., Rimski eeeti št. aifli-ai Dvosob. stanovanje komfortno S kopalnico oddam. Naslov t vseh po«]. Jutra. 31&4-31 Sobo odda Beaeda 1 Din. lavek 8 Din ta šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Opremljeno sobo s poseb. vhodom oddam ▼ bližini Tabrura in kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra. 3D3&33 prometnem kraju vzamem ! ' na račun. Dam tudi obrtni Jutra-liet oziroma koncesijo. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod >&<. 8U1&<17 Lokali Seseda 1 Din lavek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Lokal oddam s 13 maTcem v najem. Št. Vid n/Ljubljano. 91. 81ili449 Kuharico r.orf"ktno ki dela tudi d-n-<;a -lišna ie-la sprejmem i 1. marcem. Naslov v vse-h Juti a. 1'redsta.- t; -tmo od 4-6"«' po D: M ne 3138-1 -ir-strta 1 Din. "lavek S l>io m Sitro »!i dajanje aaalova i D.a. Najmanjši tneiek 17 Din Tovarniško Veletrgovei pozor! Prodam ca. 30f) tnc. finej- : I podjetje :ih damskih gviienih noga-j v Zagrebu spr rtitin'- ,-;c T partiji po sdo o jod- ! ri»> uradnico, k' obvlada n;t, cenah. Ponudbe na j »lovenako, hrv.it-ko in nem .Tekstilna industrija« v, Pko in k imh p'akso 'er R-ibnici na Dolenjskem. i itvežbana v pxpe-ii:tu m S1J4-6 fakturiranji.. Ponudb« točno na v-.tbo dosedanje prakse na o?' odd. Jutr3 pol »Stalna služba 2ft«.>« «M . O 1 ______aaai .r. ^tv^t. -t > , j. • ! bese<:a . s 5 dsb Dobro gospodinjo , K slfro al, dajanje naslova kmečko dekle, ki razume t 5 Din. Najmanjši tnesefc v?«;-, hišna in vrtna dela sprejmem. >'.is'ov v vseh f«)?!. .Jutra. 17 Din Dobre vczilje ra f no svl -nf p«-rrl'0 takoj sprejmem. Naslov v vseh poj! Jutra. 3130-4 Krojaški mojstri popolnoma :zv.5žban- v izdelavi damshih pbščer dobe stalno d pri ElUe, Preše;nova u!. 7. 31-2". -1 Med mestom in dežela posreduje »Jntrov« mali oglasnik Klobučarji pozor! l očeni naprodaj: Lustrirni j stroj dvojen, tehta ca. 4fH'' t>e»iia t Din. lavek 5 Dit ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. NnjicanjS tnaaek 17 Din Hranilne knjižice Nakup in uro^ajo »cot leuarDifc tavo-iov i« posljutem pc najvisj: ■jea: takoj * you>v.ni Alojzij Planinšek Ljubi jan a Betnovnov* ul. Telefon 35—10 89-16 Bančno kom. zavod tvršuje asjtkujse nakup m prodajo HRANI LNIfc VLOG vsefc lenamtn ta^odov ta odgovo? Ko 3 tnamk — Maribor. Aieksandrovt 40. 80-16 Hranilne knjižice kg. fabrikat: Ribard Herz, ' Ljubljanske l^editne ban-Dimaj XVI., šivain: Mroj ke, vam lahko vnovčim po z-i slamnike Zik Zak »Ani- j najvišji cen. takoj v golote« B fabrikat H. Gross- j vim, kakor tudi članice man. Dresden. Oba stroja ' Zadrožne zveze in druge sta skoro nova. v najbolj- j vloge. Alojzij PLAN IN-S-an stenju. Ogled Uliko v i gj^ konccsion:rana trg. [iog-onu. Vprašat; pri-. Ivan agentura za bančne in kre-K na vos, Aleksandrova : Jjtne posle, Ljubljana, Bee Majribor. ; thovnova ul. 14/1. Telc- 3^-29 fon 35.10. 30S4-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din u> iilri u> lajanj« n»4/1. Telefon a">-liO. 3L10-1C Bre-z posebnega obvestila. f (j. Th. Rotman: 22 Od nekdaj tako slavne Sparte, ki je bila ponos stare Gičije, stoji samo še neka j razvalin. Nova Šparta je majhno, nekazno mestece z nekaj tisoč prebivalci. »Ječa«, kamor so zaprli profesorja Bizgeca in njegova vnuka, je bila stara, na pol podrta hišica, ki je menda niso več dosti rabili. Med tem, ko sta profesor in Mikec ugibala, kaj bo zdaj z njimi in s »Pulexom«, se je Pi-kec ogledoval po kaki luknjici, koder bi jo mogli popihati. In to jc bilo pametno. saj vemo da brezdelno tuhta, nje nič ne pomaga. Naš ljubljeni soprog, ozir. dobri oče, tast, stari oče m stric, gospod K1RHLANKO FRANC UČITELJ je v nedeljo, dne 14. februarja 1937, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 56. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 16. februarja ob 15.15 uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežje. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 17. februarja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. POBREŽJE PRI MARIBORU, dne 15. H. 1937. Žalujoči rodbini KERHLANKO In BIDOVEC Občina Ljnbljana Uestni pogtebm zavod f Naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Stare Franc POSLOVODJA PODR. F. ITEINRIHAR Pogreb blagopokojnika se bo vršil v torek, dne 17. februarja 1937, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja šiška štev. 86, na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 15. februarja 1937 ANTONIJA roj. HEINRIHAR, žena; HELENA in ANTONIJA, hčerki — in ostalo sorodstvo. Naznanjamo tužno vest, da Je dne 14. februarja ob 5. popoldne preminul gospod dr. JOSIP STEGU, veterinarski inšpektor in šef vet. odseka kr. ban. oprave dravske banovine. Pogreb blagopokojnika se bo vršil dne 16. februarja ob 4. popoldne lz hiše žalosti Frančiškanska ulica št. 10. Pokojniku ohranimo trajen spomin! IJUBLJANA, 15. februarja 1937. DRAVSKA SEKCIJA Jugoslovenskega Veterinarskega združenja. Naznanjamo tužno vest, da je dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer umrla po dolgotrajni, težki bolezni naša nadvse ljubljena teta in svakinja, gospodična Loni Rastohar previdena s tolažili svete vere. Pogreb drage pokojniee se bo vršil v torek, dne 16. februarja 1937. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jegličeva cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Petru. ŽALUJOČI OSTALI. LJUBLJANA, ŠT. VID nad LJUBLJANO, BOŠTANJ, dne 15. februarja 1937. Občina Ljubljana Mestni pogrebni uvod Urejuje Davorin RavMen, — Izdaja ra konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tfskarnarja Fran Jeran. — Sa tnseratni del 1e odgovoren Alojz Novak Vsi v Ljubljani.