POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Štev. 6 V Ljubljani, 1$. junija 1940 Leto 57 iicrmun , Pismo na Sumner Wellesa. — Pregled prilik v letu 1939. — Nasveti — razgovori — izkušnje. — Kako označujemo IuLDIIiH. zemljo? — Nega lucerne poleti. — Virus bolezni. — Kumina. — Kateri posevki ne škodijo? — Bradavice na seskih. Zakaj se konji plašijo ? — Priprava kefirja. — - O faceliji. — Vzgoja gozdnih sadik. — Naše konsumno zadružništvo. — Občni zbori. Nabiranje zdravilnih zelišč. — Tržno poročilo. - - Kmetijska šola St. Jurij. — Kmetijska šola Maribor. — Glasnik poljoprivredne komore Pismo na Sumner Wellesa. Ernst Lauer. Malokateremu čitatelju »Kmetovalca« bo znano, da pcstoji s sedežem v Parizu »Mednarodna kmetijska zveza«, v kateri sia včlanjene predstavnice kmetijstva iz držav celega sveta. Zveza si je stavila v nalogo, da daje smernice za reševanje vseh mednarodnih vprašanj, ki se tičejo kmetijstva. Ko je po izbruhu sedanje vojne v Evropi obiskal nekatere prestolice zastopnik zunanjega ministrstva Zdr. ameriških držav g. Sumner Welles, jim je tudi predal spomenico o kmetij sko^gcspoH dlarski politiki Amerike. Mednarodna kmetijska zveza je sedaj poslala odgovor g:. S. Welles-u na to spomenico, ki nam v podrobnostih ni znana, ki pa se baje peča z vprašanjem, kako se naj uredi mednarodno gospodarstvo s kmetijskimi pridelki po vojni. Zato bo odgovor zanimal tudi naše čitatelje. Odgovcr je podpisal znani švicarski kmetijski gospodarstvenik prof. Ernst Lauer. Gosp. Sumner Welles dlrž. podsekretar Zdr. amer. držav Washington. Ko ste v marcu obiskali razne evropske vlade in- državnike, ste jim predali tudi spomenico glede gospodarske zunanje politike Amerike. Ker domnevamo, da bo ta spomnica važna za novo ureditev mednarodnih gospodarskih odnosov po vojni, dovoljujem si Vam kot začasni poslevodeči podpredsednik Mednarodne kmetijske zveze predložili nekatere pobude. Predvsem želim povdariti, da je Mednarodna kmetijska zveza vrhovna institucija, ki zastopa inte- rese kmetijstva v mednarodnem življenju in je kot takšna tudi priznana od kmetijskih organizacij v vseh državah. Vsled vojnih prilik nam ni mogoče Vaš memorandum predložiti skupščini zvezinih delegatov. Kljub temu pa smatram, da smem predložiti sledeče smernice za ureditev bodoče agrarne politike, ker odgovarjajo načelom, za katera se je naša zveza vedno zavzemala. Najvažnejši temelj stalnega blagostanja vsakega naroda je kmetijstvo in sicer ne samo glede oskrbe redne prehrane ljustva in dobave surovin industriji in obrti, temveč tudi kot vrelec mladostne moči prebivalstva. Brez obnove krvi in kmetskega staleža, propadajo duševne, umstvene ter mora-lične sposobnosti in moči vsakega naroda. Radi omejevanja porodov že nazaduje številčno vsak narod. Čeprav se v prvi dobi pomnožuje število starcev, nazadujejo pa starostne skupine otrok in mladine. Povsod se že pojavljajo posledice staranja narodov. Brez kmetskega staleža mora vsak narod propasti. Kmetijstvo ne proizvaja samo potrebščine za prehrano in razne sirovine, temveč tudi pospešuje industrijo in obrt kot največji kupec. Najvažnejši in najučinkovitejši ukrepi, da se bomo po sklenjenem miru izognili novi gospodarski stiski, bodo oni, ki zasledujejo, da se vzdrži neokrnjena kupna moč kmeta, saj na svetu še vedno 70%> vsega prebivalstva živi od kmetijstva. Povpraševanje kme- tijstva po izdelkih industrije in obrti daje zamah, ki celokupno svetovno gospodarstvo vzdržuje v gibanju. Radi tega predstavlja zagotovitev oddaje kmetijskih proizvodov po zadovoljivih cenah v sami državi- s pomočjo zaščitnih carin in drugih ukrepov, oziroma uplivanje na prodajne cene kmetijskih eksportnih viškov v agrarnih državah s smotreno ureditvijo proizvodnje in izvoza, ne samo neko posebno agrarno vprašanje, temveč prav nujni ukrep za poživitev industrije, obrti in trgovine ter najučinkovitejšo odbrano pred novo gospodarsko stisko v povojni dobi. Prvi cilj vsake državne gospodarske politike mora biti vzdrževanje kmetskega staleža. Vpričo velike različnosti produkcijskih stroškov kmetijskih pridelkov v vsaki državi, dolžne so države s carinami in uvoznimi dovoljenji osigurati svojemu kmetu zadovolj uj oče cene za kmetijske proizvode. Načela proste trgovine, ki se priporočajo za industrijo, se smejo uporabiti v kmetijstvu le takrat, ako ne ogrožajo njegov obstoj. Industrijske države bodo svojo potrebo po agrarnih proizvodih, v kolikor jih domača kmetijska produkcija ne more dati, že v lastnem interesu kljub uvozni zaščiti v celoti uvozile. Toda vsak čezmerni uvoz kmetijskih proizvodov, ki se izsili s pretiranimi cenami, oškoduje celoto, uvozne in izvozne države. Radi zaščite interesov agrarnih držav potrebne so še druge mednarodne organizacije, kakor jih imamo že sedaj za nekatere pridelke. Izpopolniti se. mora se- danja organizacija za žita in na novo jo je treba uvesti za razne masti. Že pred vojno so se pripravljali predlogi, kako se naj spopolni londonski žitni sporazum. Revizijo tega sporazuma je takoj po sklenitvi miru izvesti. Mednarodna trgovina z mastmi naj se z nacionalnimi in internacionalnimi ukrepi tako organizira, da se bo kmetu bele rase zagotovil dovoljen odjem in dobičkanosno vnovčenje masla in svinjske masti. Če se bo to vprašanje pravilno uredilo, potem bo tudi produkcija žit stalna in gospodarsko podkrepljena, ker bo postala uporaba eventuelnih viškov za živalsko krepko hrano gospodarsko upravičena. Slične ureditve je zavesti tudi v vseh drugih kmetijskih panogah. To naj bi bila tudi naloga bodoče Zveze narodov. V skrbi,' da bi nepravilno tolmačenje in uporaba načela proste trgovine zopet škodovale kmetijstvu in s tem povzročile novo gospodarsko stisko, si dovoljujem Vas, spoštovani g. državni podtaj-nik, obvestiti, kakšno je naziranje kmetijskega staleža. Zelo Vam bom hvaležen, če to mojo pred-stavko predate tudi predsedniku Združenih ameriških držav. Način, kako naj se rešijo vprašanja, ki se v predstavki obravnavajo, je tako važen, da bi ga morali poznati vsi odgovorni državniki v vsaki državi. Z izrazi visokega spoštovanja Ernst Lauer, poslevodeči podpredsednik Mednarodne kmetijske zveze. Pregled gospodarskih prilik v letu 1939. (Referat za občni zbor Kmetijske družbe) Mnogi važni dogodki, ki so v zadnjih letih vznemirjali ves svet, so končno v letu 1939 dovedli do nove evropske vojne. Vojna divja sicer že nekoliko let na daljnem vzhodu, toda njenih posledic Evropa ni občutila. Nasprotno pa povzročajo vojni dogodki v Evropi med najkulturnejšimi narodi velika vznemirjenja po vsem svetu in se opravičeno bojimo, da bomo morda tudi mi prisiljeni sodelovati v bo-iu, ki je strašnejši kot nam je v spominu iz svetovne vojne. Posebno nas vznemirja dejstvo, da je toliko malih držav že zbrisanih z evropske karte, ne da bi jim kdo učinkovito priskočil v pomoč, tako da so bile te države nemočne, da bi se uprle zavojevanju velikih. Če pri tem upoštevamo, da se bojevanja udeležuje tudi naša severna soseda, s katero nas vežejo važni gospodarski stiki, potem bo jasno, da vojni dogodki niso mogli ostati brez vpliva tudi na naše narodno gospodarstvo. Ozdravljenje gospodarstva, ki smo ga po depresiji v dobi 1929-34 mogli zaznamovati, četudi ni napredovalo v tempu kot bi ga bili mogli pričakovati, se pretečeno leto ni nadaljevalo, temveč je ponovno prešlo v kaotično stanje, polno nervoze in negotovosti. To občutimo na vseh poljih našega gospodarskega udejstvova-nja. Vendar ta negotovost najbolj pritiska kmečki stalež, kot najštevilnejšega in najmanj organizirane- ga v borbi za svoje pravice in svoj gospodarski napredek. V preteklem letu moramo deliti naše gospodarstvo na dve obdobji. Prvo, do vojne je nadaljevanje ozdravljenja in napredka v gospodarstvu, drugo pa nam je prineslo negotovost, nove težave v mednarodnem prometu in kot posledico tega nove finančne obremenitve in davke. Znano je, da so mednarodni dogodki v jeseni toliko vplivali na vnovčenje kmečkih pridelkov, da ni bilo samo mednarodno izmenjavanje blaga onemogočeno, temveč tudi ono v državi, tako da razmeroma po volj ni donosi nekaterih poljskih pridelkov, sadja in vina niso bili v korist producentu v toliki meri, kot se je pričakovalo. Če hočemo presoditi gospodarski položaj kmeta v preteklem letu, ne smemo gledati samo na prilike v naši banovini, temveč ga moramo premotriti z vidika cele države. Zato podajamo v naslednjem kratek pregled po podatkih kmetijskega ministrstva za vso državo, primerjajoč ga tudi z našimi posebnimi razmerami. Pšenica je dala v celi državi za 6% manjši donos kot leta 1938. Na-mlatilo se je vsega 28 milijonov mtc, kar daje okoli 1.5 mtc na ha manj kot prejšnje leto. Tega zmanjšanja donosa v Sloveniji nismo občutili, saj smo pridelali lani 11.8 mtc na ha, a leta 1938 le 11.7 mtc ali za 194 mtc manj. Koruze je cela država pridelala v primerjavi s 51etnim povprečjem za 22.3% manj. Po ha smo pridelali le 13.9 mtc, medtem ko je znašal donos v letu 1938 17.3 mtc. V Sloveniji smo tudi pridelali manj kot leta 1938, namreč 14.3 mtc na ha le 12.6 mtc, ali kar za okoli 840 vagonov manj. Ječmena je bilo lani v celi državi več zasejanega; tudi v naši banovini je bil isti primer. Toda medtem, ko ga je bilo v vsej državi nekolir ko več namlačenega kot leta 1938, pa je bil skupni donos v Sloveniji manjši za okoli 100 vagonov, ali na ha za 0.7%. Slične rezultate sta dala za vso državo tudi rž in oves, le v naši banovini smo namlatili rži za 45 vagonov, a ovsa za 20 vagonov več. Nasprotno pa smo namlatili mnogo manj ajde in sicer za okoli 650 vagonov, kar je zelo občuten izpa-dek. Skupno so vse žitarice, zgodnje in pozne, v naši banovini dale manjše donose kot leta 1938 in sicer za okoli 1.535.09 vagonov, ali namesto 11.3 mtc v letu 1938 samo 10.6'mtc na ha v pretečenem letu. Ta manjek od 1500 vagonov žitaric je za našo banovino zelo občuten, saj predstavlja povišico normalne potrebe, ki jo uvažamo iz drugih delov države. Če k temu še upoštevamo višje cene za vse te pridelke, ki jih moramo plačati letos za iste količine žita, je že samo radi izpada lanske žetve žitaric Slovenija pretrpela bolj občutno finančno obremenitev, kot bi bil to slučaj, če bi bil mednarodni položaj Evrope normalen. Glede na stanje v vsej državi pa moramo v pogledu žitaric sledeče zaključiti. V novo gospodarsko leto po žetvi bomo stopili z malo rezervo pri pšenici. (Prizad trdi 15.000 vagonov), medtem ko ne bomo imeli nikakšne zaloge koruze, ki v mnogih krajih države ne predstavlja samo živalsko hrano, nego tudi ljudsko. Izgledi pri pšenici letos niso povoljni, ker so zimski mrazovi žita razredih, a* hladni april in maj nista omogočila, da bi se redka pšenica mogla obrasti. Četudi ne bi rja in razne vremenske nezgode do žetve napravile večje škode, vendar ne bomo letos več pridelali kot okoli 25.000 vagonov. Ta količina in rezerva iz leta 1939 bosta pa jedva krili potrebo za lastno prehrano, tako da ne bo za izvoz nič ostalo. Kako bo š koruzo, je sedaj še prezgodaj za prerokovanje. Izgleda, da se je letos več zasejalo kot druga leta, ker se je zasejala tudi površina okoli 200.000 ha, ki v jeseni ni mogla biti posejana z žitom in pa okoli 100.000 ha, kjer je poplava uničila ozimni posevek. Tako iz. vsega povedanega sledi, da bomo morali v bodoče z žitaricami štedi-ti in da jim bo cena vsekakor visoka. Nauk, ki ga moramo mi Slovenci iz tega izvajati je, pripraviti si moramo v lastnih gospodarstvih druge hrane, da ne bomo za žitarice plačevali neprimerno visoke cene. To bo mogoče le: s skrajno pazljivim obdelovanjem že posejanih sadežev, intenzivnim gnojenjem in izkoriščanjem polj s strniščnimi posevki, sušenjem in konzerviranjem vseh vrst sadja, preudarnim varčevanjem in uporabo raznih odpadkov za živalsko hrano, ki smo jih sicer zavrgli. Zelo slabo so lani obrodili v vsej državi vsi pozni sadeži, kar je posebno za našo banovino velike važnosti. Krompirja smo v naši banovini lani pridelali za 28.2%> ali 10.000 vagonov manj kot leta 1938, fižola okoli 26.7% ali 300 vagonov, zelja 8.7% ali 200 vagonov manj, torej one hrane, ki so poleg kruha glavna hrana kmeta. Če pomislimo, da je Slovenija krompirjeva dežela in da je v normalnih letih izvoz tega sadeža dosegel višino lanskega manjka, potem nam bo jasno, kolika je materijalna škoda, ki je zadela našega kmeta. Obenem pa nam bo tudi jasno, kako je moral naš kmet prehrano ljudi in živine čez zimo preurediti, če je hotel le nekaj prodati in še prihraniti dovolj-no količino krompirja za seme, oziroma, koliko so izdala ona kmečka gospodarstva, ki so bila primorana spomladi semenski krompir kupovati po visokih cenah. Opazilo se je letos spomladi, da so gospodarji kupovali mnogo več umetnih gnojil za krompir kot druga leta, v želji, da z izdatnim gnojenjem na zmanjšanih površinah več krompirja pridelajo. Želeti je, da bi to gnojenje izpolnilo pričakovanje gospodarjev, ker je pač lastno izkustvo najbolj učinkovito sredstvo, da se gospodar prepriča o koristnosti pravilne prehrane rastlin in da se bo tega pravila tudi v bodoče držal. Slične, ako ne še slabše rezultate so dale vse kulture krmnih rastlin. Naša banovina je lani napram letu 1938 manj pridelala: 400 vagonov krmne pese, 300 vag. korenja, 1300 vag. detelje, 7500 vag. sena in na pašnikih je bilo za 1200 vagonov manj paše, preračunano v se- no. Radi tega smo morali odproda-ti v zimskih mesecih mnogo več živine kot druga leta. Zavedati se moramo, da smo s tem osiromašili naša gospodarstva, ker smo zmanjšali število, živine in za suho zlato dobili papirnati denar. Pomanjkanje živalske hrane, ki je vzrok, da je moral naš kmet odprodati živino, se ponavlja pri nas čim nastopijo malo bolj nepovoljne rastne prilike za krmo. To naj nam bo nauk, da moramo živalski hrani posvetiti veliko več pažnje, kot smo jo do sedaj. Ne smemo puščati naše travnike, da rode kolikor je to mogoče po vremenskih prilikah, temveč moramo rast trave smotrno pospeševati s skrbno nego in gnojenjem. Še bolje pa bomo storili, če travnike, kolikor je mogoče, preorjemo in jih uvedemo v plodored in kolobar naših njiv. Le če bo proizvodnja živalske hrane pretežno odvisna od naše volje, t. j. da jo bomo pridelovali na obdelani zemlji, ne bomo doživeli več pomanjkanja, kot so ga mnoga gospodarstva občutila letošnjo dolgo zimo. Silos naj bi imelo vsako gospodarstvo. Če ga ne moremo s cementom sezidati, ker se pocenitev cementa kljub obljubam in napovedim še ni izvedla, se moramo pač začasno zadovoljiti z navadnimi jamami. Za gospodarstva bo škoda manjša, če se ob straneh, na dnu in na vrhu teh primitivnih siloznih jam nekaj hrane pokvari, kot pa če ne moremo konzervirati bolj ekonomično ono hrano, ki smo jo proizvedli na poljih in travnikih, ali pa če bi morali kot neuporabljive zavreči razne odpadke od vrtnih in poljskih sadežev. Sadjarstvo bi lansko leto lahko dalo lepe dohodke gospodarjem. Od vsega sadnega drevja je lani najbolje obrodila sliva, katera je dala po cenitvah okoli 15 milijonov mtc. Toda obilnega donosa na žalost nismo mogli izkoristiti tako kot smo želeli, ker nismo izvozili niti sliv, niti jabolk v onih količinah, kakor smo jih imeli na razpolago. Naš glavni kupec Nemčija je imela lani tudi obilno sadno letino in ker je po avtarkičnih načelih začela skrajno varčevanje in izkoriščanje vse letine, je dala na razpolago denarna sredstva za nakup inozemskih jabolk prepozno, šele v novembru. Ta sredstva so bila razen tega še bolj pičla kot druga leta in tako smo lani manj izvažali v Nemčijo kot v Protektorat. Posebno za jesenska jabolka nismo našli prave- ga trga ter smo bili primorani to sadje doma po nizki ceni prodajati ali drugače izkoristiti. Bolj kot druga leta so se lani zopet pokazali nedostatki našega sadjarstva. Sadjarstvo, posebno gojitev jabolk, je gotovO najbolj razvito v Sloveniji. Pridelamo količinsko in tudi kakovostno največ sadja v državi. Če pa primerjamo, koliko sadja stvarno vnovčimo in koliko bi ga še mogli vtržiti, pa smo primorani ga uporabiti v lastnem gospodarstvu ali prepustiti propadu, bomo ugotovili, da bilanca našega sadjarstva ni razveseljiva. Četudi moramo v tem pogledu v povojnih letih zaznamovati precejšen napredek v miselnosti, da sadjarstvo ne služi samo našemu osebnemu ugodju, temveč predstavlja va-'žno gospodarsko panogo kmetijstva, vendar nas stara miselnost še vedno ovira v razvoju. Glavni ne-dostatek našega sadjarstva je obilica sort, ki jo v drugih delih države ne najdemo. Zato tudi inozemec rad posega po sadju iz Srbije, ker dobi tam cele vlake enotnega sadja, čeprav se zaveda, da kakovostno ne dosega slovensko. Krivdo za ta pojav moramo pripisati naši pristno slovenski težnji po samozado-voljstvu v ozkem obsegu lastne kmetije in dejstvu, da smo šele zadnji čas spoznali gospodarsko važnost proizvodnje sadja. Pri izbiri sort se ravnamo po želji, da bomo nekoč lahko z lastnega drevesa obrali in pojedli sadež' te ali one sorte, ne pa po načelu, da proizvajamo sadje zato, da ga bomo vnov-čili in od tega imeli koristi. Ravnamo se torej po načelih ljubitelja, ali posestnika mestnega vrta, ki ni navezan na dohodek od sadjarstva. Zakaj se pa pri krompirju ne ravnamo po tem načelu? Zato, ker smo spoznali, da bi nam to bilo v gospodarsko škodo. Isto tako moramo postopati tudi pri ureditvi novih sadonosnikov in kjer je le mogoče, moramo precepiti staro drevje, da pridemo do enotnejšega bla-ga. Hvalevredna je bila lani propaganda, da se sadje s sušenjem konzervira. Verjetno je, da so se z njim rešile propada znatne količine pridelka in da si je marsikatero kmečko gospodarstvo pomagalo z njim pri prehrani družine čez zimo. Sušenje sadja bo potrebno letos bolj intenzivno izvajati, ker kot smo že poprej naglasih, pričakovati moramo podražitev vseh življenjskih potrebščin. Letošnjo zimo je naše sadjarstvo zadela huda nesreča, ki jo je povzročil zajec. Vzrokov ne bomo navajali in tudi ne argumentov za našo zahtevo, da se zajec izvzame iz lovske zaščite. Pač pa je potrebno, da iz tega zbora ponovno stavimo zahtevo na merodajne, da že enkrat zadovolje opravičenim "pritožbam sadjarjev. Končno bi naslovili na oblasti še en apel. Ugotovi naj se, ali res ogroža naše sadjarstvo uš San Jose, ker mnenja so o tem zelo različna. Ce nevarnost obstoji, potem naj se uporabijo vsa zaščitna sredstva, toda odbrana naj se pravočasno uredi z izdatno pomočjo iz javnih sredstev, ki se naj nepristransko deli. Vinogradi so lani v vsej državi zadovoljivo obrodili. V Sloveniji smo nabrali čez 50.000 hI vina več kot leta 1938 ali 16.5 hI na ha. Kakovost pridelka je bila posebno v , Sloveniji odlična. Drugo vprašanje pa nastane, ako premotrimo slovensko vinogradništvo iz gospodarskih vidikov. Pridelek le 16.5 hI na ha dokazuje, da proizvodnja na površino nazaduje, kar je vsekakor pripisati okolnosti, da so naši vinogradi zaradi starosti potrebni obnove. Po uradnih podatkih se je lani površina vinogradov povečala za 0.4%. Ne pove pa nam ta statistika, kolika je bila v tem letu obnovljena površina, da bi se moglo videti, ali obnovitev napreduje v takšni izmeri, da bo dokončana, ko bodo v doglednem času stari nasadi popolnoma propadli. Verjetno je, da letni obrok obnove ne zadostuje in da se v splošnem malo obnavlja, kar sklepamo po tem, da trsnice ne morejo ves svoj pridelek oddati. Letošnja dolgotrajna zima za obnovitvena dela ni bila primerna, saj zaradi snega ni bilo mogoče rigolati. Še bolj pa ovira obnovitvena dela pomanjkanje kapitala, ker je vinogradništvo zadnja leta pasivno. Zato je hvalevredno, da je iz javnih sredstev na razpolago brezobrestni milijonski kredit, ki ga lahko vinogradniki dobe pod gotovimi pogoji od banovine. Letos je zavedena zopet državna trošarina na vino. Ker je ukinjena istočasno banovinska trošarina, se ni pri nas v pogledu dajatev na potrošnjo vina nič spremenilo. Zato tudi to spremembo kot novo obremenitev vinogradništva nismo obču-tili kot v drugih banovinah. Tam pa uvedba drž. trošarine ni bila samo nova dajatev, temveč je tudi vplivala direktno na zmanjšanje prodajnih cen, nakar smo bili potem seveda tudi mi posredno prizadeti. Ker mora kupec vina trošarino takoj plačati, so zgubili naši vinogradniki med gmotno slabejše situiranimi gostilničarji mnoge kupce. Seveda je na zaloge gostilničarjev vplivala tudi mednarodna negotovost ter sedaj nabavljajo vina le za sprotno točenje in ne kot nekdaj na zalogo za daljšo dobo. Vse to prihaja v dobro vinskim trgovcem, ki pa ne plačujejo visokih cen in večinoma nimajo za kvalitetna vina uporabe. Radi vsega tega je uvedba državne trošarine tudi pri nas vplivala neugodno in moramo skupno z vinogradniki v drugih delih države zagovarjati načelo, da naj bo vino trošarine prosto; če to ni mogoče, pa se naj uvede pavšalno pobiranje trošarine, da bodo vinogradniki spet mogli prodajati vino direktno potrošniku ali gostilničarjem. Značilno je letos uveljavi j en je nekaterih vinarskih zadrug na slovenskem tržišču z vinom. Savinjska dolina se je vedno zalagala z vinom iz vinorodnih predelov šmarskega okraja. Letos pa šmarski okraj svoja vina ni mogel prodajati, ker so Savinjčani kot kupci izostali. Nakupili so vina od nekih vinarskih zadrug iz Slov. goric in Haloz, ker so jim mogle nuditi enotnejše blago, ki ga dobe tudi v sukcesivnih dobavah v manjših količinah, kar je za gostilničarje že samo iz prej povedanih razlogov plačanja trošarine bolj ugodno. Nauk iz tega je ta, da se bo vinska trgovina vedno bolj usmerjala na potrošnjo tipiziranih vin, ki jih zamorejo edino proizvajati vinarske zadruge, ali pa maloštevilni večji vinogradniki. Radi tega bo moral vsak vinogradniški okoliš vedno bolj misliti na ustanavljanje tovrstnih zadrug, če noče, da ga. razvoj prehiti. Na drugi strani pa izgleda, da se bo pri obnovitvi vinogradov moralo paziti na to, da se sadijo bolj rane in rodne sorte, od katerih se pridela večja količina lažjih in ne prekislih konzumnih vin, ker takšna vina trg največ zahteva. Malo rodne kvalitetne sorte se bodo morale omejiti le na res prvovrstne lege, ker večina konzumen-tov ne zmore visokih cen za kvalitetna vina, kolikor proizvod j a teh vin stvarno stane. Tudi v vinogradništvu se bomo morali, enako kakor v sadjarstvu, otresti ljubitelj-stva in bodočo proizvodnjo usme- . riti tako, da bo odgovarjala zahtevam trga. Omeniti bi bilo še, da se je letos bila huda bitka okoli cene galice, ker so tovarne zahtevale kar 8,60 din za kg. Končno pa je ceno določil odbor za določanje cen s 6.68 din, tako da stane galica fco tovarna z davkom vred 6.90 din. Spored-no s tem pa se nadaljuje akcija za ustanovitev zadružne tovarne za galico, o kateri smo, v Kmetovalcu že poročali. Zdravje živine je bilo lani še kolikor toliko zadovoljivo v vsej državi. Sicer je živina ponekod precej bolehala na slinavki, vendar smrtnih primerov ni bilo dosti. Pač pa so nujno potrebne preventivne mere prav neprijetno sprečavale promet z živino, kar smo posebno mi v Sloveniji občutili, kjer se uredbe oblasti bolj spoštujejo kot drugod. Proizvodnji raznih serumov proti živalskim kugam je država posvetila precej pažnje in ustanovila nov državni zavod. Lani pa še nismo občutili blagodati državne proizvodnje seruma, predvsem v pocenitvi cepiv. Ta splošni pregled gospodarskih prilik v pretečenem letu v kolikor se kmetijstva tiče, pa ne bi bil popoln, če ne bi rekli tudi nekaj opažanj in predlogov glede državne intervencije pri vnovčenju kmetijskih proizvodov. Po trgovinskih dogovorih z raznimi državami, v katere izvažamo kmetijske pridelke, dobiva naša država lepe vsote v obliki preferen-cialov. Pričakovati smo torej smeli, da bodo omenjeni dohodki uporabljeni predvsem v korist proiz-vodnikov-kmetov. Po splošni sodbi vseh pri izvozu zainteresiranih krogov pa Prizad, ki ima izključno pravico izvažati gotove pridelke, ni zadostil tem zahtevam, niti v pogledu odkupnih cen, niti glede organizacije in načina odkupa. Glede cen Prizad ni zadovoljil, ker ni dobil kmet ono polno ceno, kolikor so države uvoznice s preferencia-lom vred plačale naše proizvode, čeprav so te države dovoljevale preferenciale prav zato, da bi se povečala kupna moč kmeta, ki naj bi po njihovem računu kupoval v zameno blago, kolikor ga nam te države morejo dobavljati. Še slabše pa je bilo z organizacijo, ker Prizad ni bil v stanju, da nakup blaga izvrši neposredno od producenta. Tako se je zgodilo, da so jeseni špekulanti izkoristili stisko kmeta in plačevali pšenico za 30 do 40% nižje kot Prizad in jo pozneje oddajali njemu po visoki ceni. S sadjem in vinom pa je bilo še slabše. Z doseženimi cenami stroškov proizvodnje niso mogli pokriti a o tem, da bi se ves pridelek mogel izkoristiti, ne more biti niti govora. Gnila so naša jabolka, propadala je sliva v južnih delih države. Sicer moramo priznati, da je sadje dozorevalo baš takrat, ko je bila mednarodna situacija po vojnih napovedih v jeseni najbolj kritična. Toda Prizadu lahko očitamo, da organizacijo izvoza sploh ni znal pripraviti in da tudi če vojna takrat ne bi bila izbruhnila, končni rezultat sadne letine za producenta ne bi bil boljši. Ti očitki so upravičeni ne samo glede na žitno in sadno trgovino, temveč tudi glede vseh drugih pridelkov, kjer ima Prizad odločujoči značaj pri izvozu. Slične očitke upravičeno delajo živinorejci pri Zavodu za zunanjo trgovino glede izvoza živine. O ureditvi izvoza živine smo v »Kmetovalcu« lani in letos obširno poročali in znane neurejenosti ne bomo ponavljali. Vsi navedeni očitki, ki padajo na omeni eni državni ustanovi, so povzročili, da je ministrstvo za trgovino začelo razmišljati o reorganizaciji teh ustanov, kakor tudi o ureditvi in načinu njihovega poslovali i a. Po zagotovilih s strani vode-čih osebnosti pri teh zavodih, naj bi se v bodoče uredil odkup pridelkov tako, da se ne bi samo določala cena, po kateri bi omenjeni zavodi prevzemali blago od nakupovalcev t. j. zadrug in trgovcev, temveč bi se tudi določala cena, ki jo mora kmet dobiti. Takšna trgov, politika bi seveda šla v korist kmetu in treba jo je vpeljati povsod, kjer je le mogoče. Vprašanje je samo, ali se bo nakup in prevzem blaga mogel pri vseh vrstah pridelkov tudi tako urediti. Opozarjamo samo na trgovino z lahko pokvarljivim svežim sadjem, pri katerem bi enotna cena mogla škodljivo vplivati na proizvodnjo kakovostnega blaga, če bi se sadje ocenjevalo le po zunanjih znakih. Posebno Slovenija bi bila zaradi tega zelo oškodovana, ker nimamo velikih količin enotnega sadja. Ker v teh zadevah še ni enotnega naziranja, niti pri proiz-vodnikih, niti posrednikih, ter še oblasti niso dokončno določile svoje stališče, moremo samo izraziti željo in zahtevo, da se naj vsa ta vprašanja rešijo tako, da bodo v pr- vi vrsti zaščiteni interesi kmetijstva. Končno je potrebno še, da določimo naše stališče napram maksimiranju cen s strani urada za kontrolo cen, v kolikor bi se takšno maksimiranje hotelo zavesti tudi za kmetijske pridelke, kot to meščanski krogi zahtevajo. Četudi je Slovenija agrarno pasivna pokrajina ter mora marsikateri kmet kupovati življenjske potrebščine uvožene od drugod, ter bi za takšne pridelke nam prav prišla eventuelna nižja cena, vendar moramo iz načelnih razlogov maksimiranje cen kmetij, pridelkom odkloniti. Po podatkih Narodne banke za mesec marc t. 1. je narastel splošni indeks cen napram istemu mescu lanskega leta za 28% in sicer je povečanje pri posameznih skupinah blaga znašalo: industrijsko 29.8%, rudninsko 19.6%, živalsko 41% in rastlinsko 18.8%.,Iz tega pregleda se vidi, da so se škarje v korist industrijskega blaga še bolj odprle in bi bilo maksimiranje cen pri kmetij, pridelkih opravičeno le tedaj, če bi se zajezilo naraščanje cen industrijskim izdelkom. Značilno je namreč, da zahtev po maksimiranju cen kmetij, pridelkom niso postavili potrošniki, temveč industri-ia, ki predeluje te izdelke. Takrat, ko so cene pridelkom v preteklih letih katastrofalno padle, je bila N&iveJti — Ka., da kaže v nekaterih slučajih tudi krave podkovati in da to vpliva na molžo mleka.. Ako nam krave vozijo po trdih cestah in posebno če se ne pazi na pravilno nego in prirezbvanje parkljev, se dostikrat zgodi, da se noge ranijo, parklji počijo ali sicer noge postanejo boleče. Takšno živinče nekaj dni ni za vožnjo, če pa se ga vpreže, se mu mora noge obvezati s cunjami. če ima živinče boleče noge, komaj čaka, da zamore v hlevu leči. Dostikrat tudi ne vstane, kadar se mu poklada hrana; raje se odreče hrani, kot pa da bi moralo pri tem staiti. Krava molze skozi gobec, Dravi pregovor in tako se tudi zgoli, da takšna krava vsled lakote manje molze. Pa tudi bolečine, mogoče tudi vnetja parkljev, zmanjšujejo molznost krav. V takih . slučajih je izkustvo pokazalo', da so izdatek za podkovanje izplača. Seveda pa mora biti kovač vešč podkovanja goved in mora imeti za to pripravno stojalo za živino. 29. Zagrnjen.Te krompirja. — Nikoli ne smemo zagrniti krompir, dokler je zemlja preveč mokra. Zato je napačno ono kmečko pravilo, ki pravi, da treba zagrniti takoj po izdatnem dežju. Če se zemlja maže za ogrebačem, spre-čavamo s tem dostop zraku do rastlin, a ravno krompir je ena onih rastlin, ki potrebuje zračno zemljo. Če primanjkuje zraka, krompir slabo nastavi, gomolji se slabo razvijajo in so dostikrat rakavi. Paziti je treba tudi, v kateri rastni dobi se rastline nahajajo. Če prehitro za-' grnemo, potem traja navadno dolgo, pre-dno se rastline strnejo' ter pokrijejo zemljo. V tem slučaju zgubi tudi zemlja dosti od svoje vlage, ker smo z zagrnjenjettn povečali njeno površino, a ta vlaga .potem manjka za rast. Zagrniti mcramo torej krompir tako »pozno«, da bodo rastline v kratkem strnjene. Takrat bomo tudi preprečili, da bi zemlja utrpela večjo zgubo na vlagi. Zato tudi ne kaže, da sejemo krompir v če(z 65 cm široke vrste, ker to pa&jede&sb 1 Označba raznih talnih tipov pri nas doslej še ni ustaljena. V strokovnih člankih in knjigah čitamo za zemlje enakih lastnosti in enake sestave različne označbe, ki so večkrat napačne. Zato ne bo odvišno, ako se seznanimo z označbami tal, kakršne uporablja Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani pri svojih strokovnih nasvetih in tolmačenju analitičnih podatkov. Fizikalne lastnosti zemlje so v prvi vrsti odvisne od velikosti delcev, ki jo sestavljajo, čim manjši so ti delci, tem težje propušča zemlja vodo, tem bolj se lepi na orodje, tem težje se obdeluje, tem bolj polagoma razkraja hlevski gnoj. Nežne rastlinske koreninice le s težavo prodirajo skozi take težke glinaste zemlje, ki se težko segrevajo in se le s težavo in samo pri določeni vlažnosti dobro obdelujejo. Nasprotne lastnosti pa kažejo zemlje, sestavljene iz nekoliko večjih peščenih zrnc. Take peščene zemlje propuščajo še prehitro vodo, zemlja se na orodju ne lepi, se lahko obdeluje in naglo razkraja hlevski gnoj ter razna, druga organska gnojila. Rastlinske koreninice z lahkoto prodirajo skozi peščeno zemljo, ki se pomladi hitro segreje in se po izdatnem dežju kaj razdaljo navadno tudi najbolj bujne vrste ne morejo pokriti. Če pa kromp'r na napreduje, potem ga kaže pred zagrnjen jem. še enkrat ročno ali vprežno okopati, da Spravimo v zemljo zrak, ki rastlinam za povoljen razvoj primanjkuje. Najpozneje moramo krompir zagrniti, kadar rastline nastavijo cvetne popka. Pozneje požene rastlina že podzemne vreže na katerih vise gomolji in te bi pri za-gmjenju mogli pretrgati. f. kmalu lahko obdeluje. Med težkimi glinastimi in lahkimi peščenimi zemljami pa tvorijo prehod srednjetežka ilovnata tla. Posamezne delce zemlje ločimo, ako izpiramo zemljo z vodo v posebnih aparatih, kjer se delci razdelijo v štiri velikostne skupine. Pri postopku na Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani se zemlja najprej preseje skozi sita z dvomilimetrskimi luknjicami. Presejano zemljo izpirajo v iz-plavnih aparatih prof. Kopecky-ja, ki omogočajo razdelitev delcev v sledeče skupine: a) izplavni delci velikosti manjše od 0.01 mm, b) prašnati delci velikosti od 0.05 do 0.01 mm, c) prašnati pesek velikosti od 0.1 do 0.05 mm in d) pesek velikosti od 2 do 0.1 mm. Velik odstotek izplavnih^ delcev je značilen za glinasta tla. Čim več je teh delcev, tem težje so zemlje. Ilovica vsebuje razmeroma velik odstotek prašnatih delcev poleg iz-plavnih delcev in peska. Peščena tla pa imajo mnogo prašnatega peska in peska t. j. delcev velikosti od 0.1 do 2 mm. V skladu s temi dejstvi označuje omenjena postaja zemlje po Ko-peckega sistemu: I. Glinasta tla izplavnih delcev prašnatih delcev a) brna.......... 75 do 100% 0 do 25% b) glina......... . 60 do 75% manj kot 20% c) glinasta tla....... 60 do 75% več kot 20% d) glinasta tla s peskom .... 50 do 60% manj kot 20% e) glinasto-ilovnata tla ... . . 50 do 60% več kot 20% f) peščeno-glinasta tla ... . 40 do 50% manj kot 10% g) peščena glinasto-ilovnata tla . . 40 do 50% 10 do 20% Kako označujemo naše zemlje? Ing. Sergij Goriup. II. Ilovnata tla izplavnih delcev prašnatih delcev 45 do 50% 10 do 45% a) glinasta ilovica....... b) ilovica izplavnih in prašnatih delcev več kot 45%..... c) peščena ilovica izplavnih in prašnatih delcev več kot 45%, peska več kot 20%.......10 do 45% d) drobno peščena ilovica izplavnih in prašnatih delcev več kot 45%,prašnatega peska in peska več kot 30%........10 do 45% III. Peščena tla a) glinasto peščena tla ... . b) glinasto-ilovnata peščena tla . c) glinasti pesek...... d) glinasto-ilovnati pesek . . . e) ilovnati pesek (izplavnih in prašnatih delcev manj kot 45%) . f) slabo ilovnati pesek .... g) slabo glinasti pesek .... več kot 20% več kot 20% več kot 20% več kot 20% Vsebino apna in črnice upošteva Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v skladu s švicarskimi predpisi sledeče: IV. Lapornata in apnena tla a) slabo lapornata tla z 2 do 5% ap-nenega karbonata, b) lapornata tla s 5 do 20% apne-nega karbonata, c) laporna tla z 20 do 40% apnene-ga karbonata, izplavnih delcev prašnatih delcev 25 do 40% manj kot 10% . 25 do 40% od 10 do 20% 10 do 25% manj kot 5% . 10 do 25% od 5 do 10% . 10 do 25% od 10 do 25% . manj kot 10% več kot 10% manj kot 10% manj kot 10% d) apnena tla z več kot 40% apne- nega karbonata. V. Črnicna (humozna) tla a) tla siromašna s črnico z manj kot 2% črnice, b) slabo črnična tla z 2 do 5% črnice, c) črnična tla s 5 do 10% črnice, d) močvirnata tla z 10 do 20% črnice, e) šotna in barska tla z nad 20% črnice. Nega lucerne poleti. Ing. Lucerna se vedno bolj upošteva kot dobra krmna rastlina. Mnogi pa je nočejo gojiti, ker jim ne uspeva in se ves trud in stroški ne izplačajo. Seveda ni tega kriva lucerna, temveč ljudje, ker ji ne nudijo povoljnih pogojev za rast. Primerna zemlja, zadosti apna, ne previsoka talna voda itd. pa še ni zadosti. Oskrbovati jo moramo tudi ko že raste. Samo na ta način bomo dobili bogate košnje in bo uspevala več let na istem zemljišču. Takoj spomladi moramo z brano razrahljati gornjo površino zemlje. Kjer pa je ie mogoče, moramo razrahljati zemljo tudi poleti. Če ne rahljamo, se bo zemlja po košnji zaradi vetra in sonca prehitro izsušila. Zaradi dežja se pa naredi trda skorja in rastline ne dobivajo zadosti zraka. To uniči godnost zem- lje in ovira delovanje različnim koristnim bakterijam, ki žive v zemlji. Naslednja košnja se pri takih nepovoljnih prilikah le težko razvija in pogoji za rast se izboljšajo šele, ko zrasle rastline naredijo senco. Radi tega se mora po vsaki košnji razrahljati gornjo površino zemlje. Če ni pri roki drugih strojev, je dobra tudi brana. Lucerna se ne sme, obratno kot travnik, prenizko kositi. Iz teh visokih štrcljev prej močno požene nov podrast. Če je novo vsejana lucerna kot podsev, se mora nad-sev tako visoko požeti, da se ne prikrajšajo mlade rastline lucerne, ker to zelo vpliva na njihovo oslabitev. Prizadevati si moramo, da dobijo mlade rastline čimprej močan razplet korenin, ki jo naredijo sposobno, da lažje prenese more- bitno sušo, proti kateri je lucerna občutljiva. To pa dosežemo s pospeševanjem porasta gornjih delov rastlin. Po pravilu se lucerna kosi pred ali v cvetju, da ne oleseni in je bogatejša na beljakovinah. Enkrat v letu naj se pa pokosi po cvetju. Takšno seno naj se pokrmi konjem ali pa se pusti za seme. Če vedno kosimo pred cvetjem, nastane ovira za nadaljnji razvoj lucerne. Šele po popolnem razvoju do odcvetenja izrabi rastlina vse svoje moči, da požene korenine čim bolj globoko v zemljo. Dobro razviti, že malo oleseneli štrclji, ki so zadosti visoko odrezani, omogočajo naslednji košnji močan razrast. Naslednja košnja se lahko izvrši zopet pravočasno. Dobre vrste lucerne morajo če-sto dobivati kalij in fosforno kislino. Novo vsejana lucerna je hvaležna tudi za dušično hrano. Gnojnica se pa ne priporoča, ker z njo pospešimo rast raznim manjvrednim travam, ki začnejo izpodrivati lucerno. Virus bolezni. Ing. Bajec. Kot vsaka druga živa stvar, so tudi rastline podvržene boleznim. Povzročitelji teh bolezni so lahko razne bakterije, glive, plesni ali višje organizirane zajedalke, pa tudi pomanjkanje ali prevelike količine hranilnih snovi v zemlji, prevelika ali premajhna vlaga, preveliko ali premajhno osvetljevanje itd. Mnogo je rastlinskih bolezni, za katere ni mogoče ugotoviti povzročitelje. Za vse te bolezni je znano skupno ime: Virus bolezni. Po simptomih lahko vse te bolezni razdelimo v nekoliko skupin. 1. Mozaik bolezni. Na listih oziroma zelenih delih napadene rastline se pokažejo izmenoma svetlo in temno zelene pege. Včasih so ta polja med seboj ostro oddeljena in so podobna mozaiku (slika, narejena iz raznobarvnih kamenčkov). 2. Kloroza-rumenilo. Če v zemlji primanjkuje železa, se ne more v rastlinah tvoriti listno zelenilo — klorofil — in postane zaradi tega rumenkasta. Tudi pri tej bolezni so rastline rumene, toda razlika je v tem, da je ta bolezen nalezljiva in se lahko prenese na druge rastline. 3. Kodranje in razno izoblikovanje listov. 4. Roseta bolezni in pritlikava rast. 5. Nekroza — odmiranje žil na listu, celih listov in rastlin. Vse te bolezni imajo skupno značilnost, da se lahko prenesejo z ene rastline na drugo. Do danes pa še niso odkrili povzročiteljev teh bolezni. Delali so razne poskuse, kako ti povzročitelji prenašajo visoko temperaturo. Mozaik na tobaku vzdrži 80 do 90 stopinj C 10 minut, drug virus na tobaku samo 60 do 70 stop. C, a mozaik na kumari že samo 43 stop. C. Tudi razna kemična sredstva, kot n. pr. alkohol, zelo različno vplivajo na razne viruse. Iz tega zaključujemo, da morajo biti povzročitelji živi organizmi, ki so manjši kot so dosedaj znane najmanjše bolezenske kali, ker jih še nismo mogli odkriti z najmočnejšo povečavo. Virus se prenaša na razne načine: z roko, obleko, orodjem, insek-ti, ki sesajo sok iz bolne rastline, semeni, gomolji in celo s cvetnim prahom. Najbolj znane bolezni so: 1. Frkavost listov na krompirju. Dolgo se je ta bolezen smatrala kot degenerativen pojav. Vsi poganjki štrlijo navzgor in se frkajo navznoter, proti sredini, ki je svet-lorumeno zelena. Staničevje je uničeno in asimilati se ne morejo premeščati v druge organe rastlin in zato se škrob kopiči v listih. Zaradi tega šo trdi in krhki ter odmirajo. Gomolji ostanejo drobni in s tem" se zmanjša pridelek. Vse obolele rastline moramo izruvati in Se-žgati. Gomoljev bolnih rastlin ne smemo saditi. 2. Mozaik bolezen krompirja. Na listih še opazijo izmenoma svetlo in temno zelena mesta. To je navadna mozaik bolezen, ker ni ostrih meja med napadenimi polji. Staničevje ne razpada in zato bolezen ni nevarna. Če so pa pege ostro odde-ljene kot pri mozaiku, robovi listov zafrknjeni navzdol in se dolnji listi sušijo, potem se pridelek zelo zmanjša ter je bolezen že bolj nevarna. Najhujši napad predstavlja tako zvana nekroza žil. Pojavijo se trakaste pege, ki se širijo na peclje in odtod na stebla. Napadeno staničevje razpada, meso gomoljev je prerešetano z rjavimi pegami. V tem štadiju bolezen zgodaj uniči rastline in pridelek. Zapomniti si moramo, da so gomolji napadenih rastlin nerabni za saditev, brez obzira na to ali je' bil napad slabši ali močnejši. 3. Mozaik bolezen na paradižniku. Pojavijo se svetlo in temno rjave pege na listih, ki so ostro odde-ljene ena od druge. Včasih se potem naredijo tudi mehurčki na napadenih mestih na listih. Pri močnejšem okuženju je cela površina uničena do reber in list izgleda kot praprot. Pridelek včasih čisto propade, če se bolezen močneje razširi. 4. Mozaik na kumarah. Pege niso ostro oddeljene. Pojavi se tudi na nekaterih bučah. Listi so krmež-ljavi in mali, plodovi imajo temno zelene pege, a med njimi so pomešane rumene. To je zelo nevarna Ing. Kot mnogo ostalih semen uvažamo tudi velike količine kumine. Z vojno so se pa začele težave z uvozom in vedno težje bomo dobili semena iz inozemstva. Zato se bomo morali potruditi, da bomo čim več semen pridelali doma. Nihče najbrž ne bo trdil, da kumina ni važna. Dobimo jo v vsaki hiši, služi pa v razne svrhe. Do sedaj skoro nihče ni gojil kumine kot vrtno ali poljsko rastlino, temveč smo jo samo nabirali po travnikih. Priporočali bi pa, da bi se kdo zavzel tudi za pridobivanje semena kumine kot vrtne ali poljske kulture. Cena je precej visoka in bo v primeru pomanjkanja še višja. Letos se to pomanjkanje že čuti. Upamo tudi, da se ne bo dogodilo to, kar se je v neki naši pokrajini, da je bila kumina obdavčena ,s 3 din pri kg, če je bila doma pridelana. Žalostno je to v naši agrarni državi, ko uvažamo toliko semen. Marsikdo bi lahko izkoristil kakšen zasenčen prostor v vrtu, kjer mu druge rastline ne uspevajo, kumina bi pa dala dober pridelek. Kumina je dvoletna rastlina, t. j. cvete in daje seme šele v drugem letu. Raste pa seveda več let in če je na stalnem mestu, se tudi sama zase-java, ker zrno rado izpada. Podnebje za kumino ne sme biti preveč suho. Najbolj ji ugaja globoka, humozna, glinasta peščena zemlja. Tudi na težji zemlji, ki zadržuje vlago, uspeva dobro. Stalne moče ne prenese, kot tudi ne suhe, peščene zemlje. Najbolje je pred-kulture močno pognojiti s hlevskim gnojem, v 2. letu pa s kalijevimi in fosfornimi umetnimi gnojili. Zem- bolezen kumar. Prenaša se z drugih rastlin in semenom. 5. Mozaik na grahu. Pojavijo se podolgovate svetlo-rumene in temno zelene pege, nakar nastopi iz-obličenje listov. Bolezen se prenaša s semenom. Bolne rastline je treba izruvati in sežgati, da se ne bi njih seme pomešalo z onim od zdravih rastlin. Še na mnogih drugih rastlinah se pojavijo virus bolezni. Posebno mozaik lahko napade okrog 150 vrst rastlin. Zelo nevarne so virus bolezni na slivah in na tobaku, ki ravno v Jugoslaviji povzročajo ogromno škodo. Bajec lja mora vsebovati tudi zadosti apna. Sejemo lahko naravnost na določen prostor ali pa presadimo mlade rastline. Sejemo lahko spomladi ali jeseni. Priporoča se pa bolj jesensko sejanje. Običajno se ne seje kot čista kultura, torej sama za sebe, temveč kot podsev. V jeseni v ozimni ječmen, ogrščico, spomladi v jari ječmen, zgoden fižol, lan, zeleno koruzo itd. Tako izkoristimo prvo leto, ko kumina ne rodi. Lahko se seje tudi istočasno z nadse-vom. V jeseni sejemo tako zgodaj, da se še razvijejo rastline do zime. Spomladi običajno sejemo v aprilu. Lahko jo sejemo seveda tudi kot čisto kulturo, samo za sebe. Takoj, ko požanjemo nadsev, jo moramo okopati in preredčiti, da bodo rastline v razdalji 12 cm ena od druge. Če so kje prazna mesta, presadimo rastline iz pregostih mest. Tudi če gojimo samo kumino, jo moramo okopavati in preredčiti. Prednost presajanja je v tem, da se take rastline bolj močno razvijejo in ukoreninijo. Za večje površine to seveda ne pride v poštev, ker podraži pridelek. Seje se v aprilu in presaja v juliju do septembra, kadar je pač polje prosto. Za presajanje moramo izbrati vlažno vreme, da se rastline primejo. Na ta način bi lahko doma pridelali zadosti kumine, ki bo dobre kvalitete in se bo lahko še izboljšala glede arome, količine' olja itd. Pa še zaslužilo se bo kaj! Kumina. SadjcAitvu. Kateri podsevki ne škodijo sadnemu drevju? V mladih nasadih sadnega drevja se dostikrat zemlja izkoristi tako, da se seje še kakšna poljščina. V takšnih primerih se potem lahko poučimo, katera poljščina škodi razvitku sadnega drevja in katera mu koristi. Znano je, da vsa žita osušijo in zbijejo zemljo. Radi tega takšna zemlja težko upija deževnico ter večji del moče na bregeh odteče, oziroma na ravnini izhlapi. Ono malo moče, ki jo zemlja upije, pa izkoristijo žita in nikoli ne doseže korenin sadnega drevja. Zato poganja sadno drevje v žitih slabe in kršljave mladice, saj manjka za njihovo rast predvsem vode. Žita izčrpajo iz zemlje tudi mnogo rastlinske hrane in ker se z žitom pokrita zemlja slabo zrači, se v sopari med žitom bujno razvijajo razne glivične bolezni. Te nepovoljne rastne prilike povzročijo bledo zeleno barvo listja, cvetje se na sadnem drevju slabo zaveže, oziroma plodovi močno odpadajo zaradi nezadostne prehrane. Kar pa še ostane sadja na drevju, je škrlupasto in hrastavo, ker so glivice, ki te bolezni povzročajo, našle v sopari med žitnimi bilkami najugodnejše prilike za svoj razvoj. Nasprotno pa delujejo okopavine Okopana zemlja žejno popije in konzervira vsako deževno kapljico in med redkimi rastlinami lahko sončni žarki preprečijo razvoj glivičnih bolezni. Okopavinam navadno tudi gnojimo in rastline ne žive samo od zaloge hrane v zemlji, ki naj bi bila prihranjena za sadno drevje. Navadno koristi gnojenje tudi sadnemu drevju. Radi tega drevesa ženejo čvrste mladice, sadje je jedro in zdravo, listje temno zeleno in manj napadeno od škodljivcev, les v jeseni pravočasno dozori in je sposoben prestati tudi hujše zimske mraze. Mnogi se bodo vprašali, kako deluje travna ruša na sadno drevje. Najboljši odgovor na to nam daje opazovanje, kako uspevajo drevesca, ki rastejo v okopanem kolobarju, oziroma ona, kjer smo pustili, da je travna ruša pokrila zemljo do debla. Ugotovili bomo namreč, da travna ruša istotako škodljivo deluje kot žitarice. Vpliv mogoče ni tako izrazit, toda že samo dejstvo, da rabijo naši sadonosniki 2 do 3 leta, dokler se zopet nabere v zemlji dovolj hrane, da drevo oblikuje rodne oči in izhrani plodove, nam služi kot dokaz, da sadno drevje trpi radi trav na pomanjkanju vode in hrane. Tudi razvoj glivičnih bolezni in drugih škodljivcev visoka trava zelo pospešuje, čeprav mogoče ne toliko kot žita, ker se senena košnja prej obavi. Škodljivi vpliv visoke trave opazimo dostikrat tudi pri starejših sadnih drevesih v bližini hiš. Kadar se radi deževja gnojna jama do vrha napolni in da se gnojnica ne bi razlivala po dvorišču, se marsikateri gospodar temu ogne tako, da gnojnico v naglici razlije v najbližji sa-donosnik. Radi enostranskega gnojenja, ki se vedno ponavlja, ne raste samo drevje bujno, temveč tudi travna ruša, v kateri pa prevladujejo razni bohotni pleveli. Pri teh drevesih les redkokdaj popolno dozori, vsi deli drevesa so manj odporni proti mrazu in glivičnim boleznim, ki v senci bohotnih dreves in v visoki travi najdejo ugodne življenske prilike in zato je tudi še ono malo sadja, kar ga takšna ŽivtnoJieja. Pri marsikateri kravi opazimo na seskih nekakšne bradavice v velikosti graha. To so prav za prav mehurčki, v katerih se nahajajo povzročitelji teh bradavic. Ti povzročitelji prehajajo tudi na človeka in na rokah molzca se napravijo molzne bradavice. Med ležanjem ali molžo se ti mehurčki razpočijo in iz njih izteče neka tekočina, s katero se ta bolezen — kot to lahko imenujemo — prenese na drugo žival ali na človeka. Prenese se pa z rokami ali steljo. Marsikateremu se zdijo te bradavice preveč malenkostne, da bi se zanimal za nje. Vendar to malo obolenje vimena napravi večjo škodo kot se običajno misli. Vedeti moramo, da tudi najmanjša rana na seskih povzroči kravi bolečine, posebno pri molži. Vsaka bolečina in vsaka bolezen pa je vzrok upadanju mlečnosti. Krava, ki čuti med molžo bolečine, bo med molžo ne- drevesa nastavijo, polno škrlupa in hrast. Iz vsega omenjenega spoznamo, da smo za slabo, uspevanje sadnega drevja in njegovo majhno rodnost dostikrat sami krivi, bodisi zaradi neznanja, bodisi radi zanikr-nosti. Uspevanje in rodnost dreves bomo racionalno uredili le, če bomo omogočili z razredčenjem kro-šenj pri starih drevesih in okopava-njem zemljišča okoli dreves (kolobar), dostop soncu, ki je najučinkovitejši sovražnik glivičnih bolezni in ako bomo s pravilnim in polnim gnojenjem skrbeli, da bodo sadna drevesa vedno našla dovolj hrane za rast in oblikovanje sadja. Če smo pa prisiljeni, da frosejemo zemljo v sadonosniku s poljskimi rastlinami, moramo izbrati okapa-vine ter se ogibati žit. Seveda pa moramo takrat zemljo tako izdatno gnojiti, da ne bodo sadna drevesa trpela pomanjkanja na hrani. Sedaj po seneni košnji je še čas, da napravimo kolobar okoli sadnih dreves, ki mora seveda biti tako širok, kot je krošnja drevesa. Tudi ni prepozno, če prekopani kolobar zalijemo z gnojnico, kateri smo primešali nekaj superfosfata. Tako gnojena in negovana drevesa bodo dobro prezimila in upati je, da bodo prihodnje leto obilno cvetela. mirna, zadrževala bo mleko in mol-zec ne bo nikoli pomolzel do zadnje kaplje, kot je potrebno. Radi tega ne bomo dobili samo začasno manjšo količino mleka, temveč je še nevarnost, da nastane zaradi za-stajanja mleka vnetje vimena. S tem je škoda seveda še večja. Lahko ogluši en sesek ali pa krava za-, radi nepazljivosti popolnoma pre-suši. Pri vsaki kravi, pri kateri zapazimo na seskih bradavice, moramo predvsem paziti, da se ta bolezen ne razširi. V hlevu mora biti največja snaga, posebno pa pri oboleli kravi. Steljo izpod bolne krave ne smemo razgrinjati pod zdravo, sosedno kravo. Po molži take krave, roke temeljito oprati! Roke in vime moramo natreti z mazilom, ki ubija te bolezenske kali (bor vaze-lin, cinkovo ali jodovo mazilo). Ma žilo ne samo da ubija bolezenske kali, temveč tudi omehča kožo in Bradavice na seskih. Ing. Baiec prepreči nastajanje razpok na seskih, ki lahko postanejo ognjišče raznih obolenj vimena. Sami vemo, da je vsaka, tudi najmanjša rana vzrok bolečini. Zato ne smemo s tako kravo pri molži ravnati sirovo in ji ne smemo bolečine še po- večati z nepravilno in grobo molžo, nepotrebnim stiskanjem in gnetenjem vimena in seskov. S tem samo povečamo bolečine in rane, istočasno pa zmanjšujemo količino izmolženega mleka. JCovLjahStva. Zakaj se konji samo podnevu plašijo? Nerodno je, ako imamo plašlji-ve konje. Da bi jih mogli te grde lastnosti odvaditi, moramo vedeti, kaj je temu vzrok. Strah je naravna lastnost konja, ker konj je stepska in prav za prav nočna žival. Še danes divji konj išče svojo hrano v stepi večinoma ponoči, ker se podnevi boji divjih zveri. Radi strahu pred njimi ne živi sam, temveč vedno v čredah pod vodstvom močnejših živali. Konj živi samo od rastlinske hrane in je zato miroljub ter ne napada drugih živali. Njegovo orožje so pazljivost in hiter pobeg, torej dve značilni lastnosti plašljivcev. Ko je človek konja udomačil, mu je odvzel obenem tudi glavno obrambno sredstvo — pobeg in zato je udomačen konj še bolj plašljiv kot divji, ako se ga s primernim ravnanjem v mladosti ne odvadi te naravne nezaupljivosti in strahu. Kakor planinskega pastirja velik promet, kričeče barve in sploh bučno življenje v velikih mestih naredijo nesigurnega v ponašanju in v kretanju, tako tudi konja nagle spremembe razburjajo. Konj še povrhu podnevi slabše vidi kot ponoči, a njegova ušesa močneje in bolj jasno slišijo kakor človekova. Tega ne smemo nikoli pozabiti in vedno primerjati naše vtiske z onimi, ki jih mora imeti konj. Strel iz puške, ki se nam ne zdi bog ve, kako močan, sliši konj kot grmenje topa, a ropot avtomobilskega motorja pred stavi j a za konja oglušujoče grmenje, ki ga povzroča ognjenik, kadar bruha lavo. Ponoči se konji ne plašijo. Kot nočna žival vidi vse bolje in radi tega se tudi ne boji. Pri človeku je ravno narobe in tako si tudi lahko razlagamo, zakaj se konj skoro nikoli ponoči pod jahačem ne spod-fakne in zakaj jezdec najbolje sto-Ti, če dovoli konju ponoči, da si sam izbira pot. Če vse povedano premislimo, nam bo postalo jasno, zakaj grešimo, če hočemo konja odvaditi plašljivosti s surovim ravnanjem in kaznovanjem. Dosegli bomo v večini slučajev ravno nasprotno. Konj, ki je bil kaznovan takrat, ko se je prvič preplašil avtomobila, bo postal takoj vznemirjen, čim bo na daljavo slišal ropot motorja, ker se bo bal kazni iz prvega primera. Vedeti pa moramo, da konj ne občuti kot kazen, ako ga čvrsto držimo in mu tako ne dovolimo, da pobegne. To čvrsto držanje konja celo pomiri, ker čuti kot velik plašljivec, da se nekdo zanj briga. Vedno naj se konju tudi dovoli, da si točno ogleda predmet, katerega se je ustrašil, ker le tako bo izgubil svojo nezaupljivost. Da mu napravimo spomin na dotični predmet prijeten, dobro storimo, ako konja pripeljemo tik predmeta in mu potem damo košček sladkorja. Seveda en edini poskus prepričati konja, da je plašljivost nesmiselna, še ne vo- di k popolnemu uspehu. Konja treba vedno navajati na to, da se vsakemu predmetu brez strahu približa. Konji, ki se od mladosti pasejo ob cestah ali železniški progi, ne bodo gledali v lokomotivi ali avtomobilu nevarnost. Pač pa se bodo ustrašili papirja ali kamna na cesti. Konj vidi radi položaja svojih oči vedno poševno naprej in vidi predmete na cesti nejasno. V tem primeru pa je pogledal naravnost na cesto, zagledal kamen ali papir, kar mu je bilo neznano in se radi tega ustrašil. Dostikrat se zgodi, da se konj pozabi ustrašiti. Tako se mu zdi gladka cesta v mestih nekaj tako nenavadnega, da ga mimo švigajoči in ropotajoči avtomobili ne plašijo. Čim pa pride na navadno cesto ali na druga mehka tla, ki mu niso neznana, pa se ga zopet loteva strah čim sliši avtomobil. Mnogi so mnenja, da so plemeniti konji bolj plašljivi kot hladnokrvni. Poreklo konja pa ni mero-dajno za plašljivost, temveč njegov temperament, ki je tudi pri hladnokrvnem konju lahko zelo razdraž-ljiv. Naravno strašljivost konja bomo premagali samo, če imamo dobre živce in se poglobimo v to, kako konj dojema zunanje vtiske. Sredstva, ki jih moramo uporabiti, pa so: pametno, razumevajoče postopanje, hladnokrvnost in navajanje konja k temu, da spozna predmete, ki se jih boji. . Pri nas se je o faceliji kot rastlini, ki nudi čebelam izvrstno pašo skozi vse leto, že večkrat pisalo. Vendar pa želje posameznikov, da bi se začela ta rastlina pri nas gojiti v večjem obsegu, niso rodile nobenih večjih rezultatov. Za to je več vzrokov: pomanjkanje naše čebelarske podjetnosti, pomanjkanje organizirane akcije za izboljšanje čebelne paše, glavni pa bo menda ta, da se nikomur ne zdi pametno in koristno, da bi gojil rastline, ki ne prinašajo drugih koristi, kakor te, da čebele na njih nabirajo med in obnožnino. Med namreč, ki bi ga čebele nabrale ha nalašč zanje in samo zanje posejanih rastlinah, bi bil drag in bi se trud za gojenje takih rastlin ne poplačal. Med take tra, zadostuje ta količina za 3 pol-litrske steklenice. Tokrat pustimo, da zori kefir dva do tri dni in sicer odpremo prvo steklenico po dveh in drugo po 3 dneh. Od vsake steklenice pustimo vselej po eno tretjino kefir j a za cepivo, ki ga vlijemo v na novo pripravljeno mleko. Enodnevni kefir je malo kisel- dvodnevni primerno kisel in šumeč, tridnevni zelo šumi in je močno kisel. Od nas samih je odvisno, kakšen kefir hočemo piti. Temu primerno bomo uredili pripravljanje. Kefirjeva zrna se lahko Vzdržujejo še nadalje v svežem stanju, vendar bi dalo oskrbovanje posamezniku preveč skrbi, zato je boljše, če jih po uporabi odstranimo. Ako pazimo na čistočo in primerno toploto, bomo s pridobljenim cepivom dolgo časa pripravljali kefir, ne da bi morali na novo ustvarjati cepivo s pomočjo zrna. Kefir je najlažje prebavljiva mlečna pijača, se priporoča vsem, ki trpijo na slabi prebavi. Še posebej ga je priporočati telesno oslabelim ljudem in onim, ki sicer samega mleka ne prenesejo. V obliki kefirja more človek konzumirati liter in več mleka na dan. Torej si bolnik na ta način lahko zelo pomaga. Poleg prijetne oglj. kisline, ki naprav-lja kefir šumeč in osvežujoč, se nekaj mlečnega sladkorja tekom zorenja spremeni v alkohol. Radi tega nazivamo kefir tudi »mlečni šampanjec«. (Se nadaljuje.) rastline spada na prvi pogled tudi facelija. A samo na prvi pogled! Vaclav Pokorny, gimn. prof. in inž. Vaclav Kolar, prof. višje kmetijske šole v Plznu (v Češkoslovaški), sta pa v knjižici »O svazence« (O faceliji), ki je izšla 1. 1935 v Pragi, dokazala, da je facelija koristna ne samo kot najboljša medonosna rastlina, ampak tudi kot izvrstna jesenska krma in dragocena silažna rastlina. To delce ima namen zbuditi zanimanje za facelijo med kmetovalci in čebelarji in je prva knjiga te vrste v čebelarski literaturi. Čebelarske organizacije v Češkoslovaški so sklenile začeti z veliko akcijo za izboljšanje čebelne paše in si osvojile mnenje, da je med drugim tudi s facelijo, najboljšo enoletno medonosno rastlino, mogoče korenito izboljšati čebelno pašo, če zbude zanjo zanimanje med kmeti in čebelarji. V Češkoslovaški je bilo 1. 1933 28622 poljedelcev-čebelar-jev. Če bi samo 10.000 kmetoval-cev-čebelarjev vsako leto posadilo po 2—4 razore facelije, bi bilo to v vsej republiki 20.000 do 40.000 razorov. Čebele bi imele tako pod ugodnimi pogoji v avgustu obilno jesensko pašo in tak med bi bil Za čebele izvrstna zimska hrana. Knjižica obsega deset poglavij: V I. pogl. govori O prizadevanjih za izboljšanje čebelne paše na Češkoslovaškem. Čebelarske organizacije na Češkoslovaškem se trudijo, da bi izboljšale čebelno pašo med drugim tudi s sajenjem facelije. . V II. pogl. je opis facelije in kritična analiza facelije kot enoletne rastline. III. pogl. govori, kako je treba gojiti facelijo. Pojasnjeno je, v kakšnem podnebju in zemlji uspeva ta rastlina, za katerimi rastlinami se seje, kako je treba obdelati zemljo za facelijo, kako je treba polje gnojiti in kakšno nego zahteva rastlina v času svoje rasti. IV. Facelija kot jesenska krma za živino. — Facelija raste zelo hitro, je odporna proti Suši in mrazu, sejanje je poceni. Rastlina ima dovolj beljakovin in daje velike množine zelene krme. Facelija ima bodočnost in bo postala še zelo važna v poljedelstvu. Izkazuje se kot dober strniščni sad, ki ga živina rada žre. V. Facelija kot silažna krma. Facelijo je treba skisati in ta silažna krma se odlikuje po veliki krmilni vrednosti, ima mnogo beljakovin in je dobra zimska in pomladanska krma za živino. Ta kisla krma ni samo enakovredna kisli krmi iz koruze ali sončnic, ampak jo celo prekaša, ker ima dvakrat toliko beljakovin kot drugi dve. VI. Facelija kot zeleno gnojilo. Priporočljivo je facelijo sejati na preorano strnišče. S podoranjem facelije se zviša množina redilnih snovi v zemlji. VII. Sejanje facelije za pridobivanje semena. V tem pogledu je pokazano, kako je sejati facelijo, kako jo žeti in čistiti seme. VIII. pogl. govori o faceliji kot naši najboljši enoletni medonosni rastlini. Facelija je ljubljenka na ših čebel in se odlikuje z dolgotrajnim cvetenjem, obilnim medenjem O' faceliji. Mihelič Stane in z medom prvovrstne kakovosti. IX. Med facelije in njegova kakovost. Med je lepo rumen, vsebuje malo dekstrinovih snovi, tako da čebele na tem medu zelo lepo in brez bolezni in izgub prezimijo. X. Kako hočejo čebelarske organizacije v Češkoslovaški razširiti facelijo. To poglavje je poziv na vsa čebelarska društva, da naj propagirajo gojitev facelije, tako da v vsaki katastrski občini posejejo nekaj polja z njo in tako koristijo čebelarstvu. Zaključek. Sejanje facelije bo v korist tako kmetijstvu kakor čebelarstvu. Kmet bo imel v faceliji ceneno in dragoceno jesensko krmo, dobro kislo krmo in gnojilo. Zato naj vsak poljedelec-čebelar propagira facelijo v svojem okolišu! Knjižico o faceliji je izdala Zveza čebelarskih društev v Pragi. Mi, Slovenci, moremo bratom Čehom le čestitati k njihovemu tako smotrnemu delu za čebelarstvo in še posebej za izboljšanje čebelne paše. Priznati moramo, da smo še daleč za njimi, to priznanje pa naj bo obenem pobuda, da se bomo tudi mi lotili bolj vneto vseh teh vprašanj. Želeti pa bi bilo, da bi pri nas kdo izdal to brošurico v slovenskem prevodu, da bi se mogli okoristiti z njeno vsebino tudi tisti čebelarji, ki ne obvladajo bratskega češkega jezika. gred (razen setvenih naprav jelše in topole); pač pa morebitno skorjo pred kritjem rahljamo z grab-ljicami. Ko se pokažejo prve bilke, postopoma odstranjujemo zaščitni plašč. Mnogim vrstam nežnih bilk Qo/zAa>iitvx>. Vzgoja gozdnih sadik. Kosi Ludovik Najvažnejša opravila v gozdnih vrtovih padajo v čas setve in pa takrat, ko se nahajajo rastline v svojem začetnem razvoju. in sicer slabo kaljivo seme tako gosto, da pretežno pokrijemo površino. Posejana zrna posujemo s prav drobno skozi sito presejano prstjo Rahlanje zemlje med enomesečnimi sadikami ameriškega jesena škoduje sončna pripeka in morebitni suhi vetrovi. Zato jih zaščitimo z 20 do 50 cm od zemlje privzdignjenimi pokrovi iz raznega vejevja, slame in dr. Najprimernejše zasenčimo občutljiv naraščaj z gosto, v zemljo zataknjenimi borovimi vejami. V ugodnih letinah zasenčimo samo: jelko, brezo, jelšo in na sončnih legah bor, seveda samo toliko, da jim ne odvzamemo potrebne svetlobe. V času suše zalivamo gozdne grede kakor povrtnino z mehko, mlačno vodo, ki se je čez dan grela na soncu. Zalivamo pred sončnim zahodom! Tak mlačen, večerni napoj blagodejno in učinkovito vpliva na podmladek, pa tudi sprečuje strjevanje skorje. Ves čas prvega leta je treba v drevesnici pogostoma Drevesnica šolske mladine pri Mali Nedelji Setvi lahkega in drobnega semena (topole, bresta, jelše in dr.) posvečamo posebno premišljeno delo. V brazdice sejano seme pride dostikrat pregloboko v zemljo. Šibke klice se ne morejo preriti skozi zemeljsko površino.^Zato sejemo lahka in drobna semena na široko po celih gredah. Gredice predhodno dobro poravnamo, posujemo s fino prstjo (črnico) ali humusom in jih na lahko povaljamo z lesenim valjarjem, ki si ga na preprost način naredimo sami (kos okroglega lesa, dva debela žeblja in ročaj). Tak valjar se da s pridom uporabljati tudi pri setvi raznih povrtnin. Na rahlo, zglajeno ploskev sejemo ali peskom in sicer v toliko, da komaj pokrije seme. Končno povaljamo lehe z lahkim valjarjem, da se zrna čvrsto sprimejo s prstjo. Najboljša snov za pokrivanje je humus, ker je rahel, zračen in vsebuje mnogo redilnih snovi. Da seme uspešno klije, potrebuje gotovo količino vlage. Zato setev po potrebi poškropimo z deževnico. Boljše pa storimo, ako pokrijemo grede z borovimi vejami, slamo, travo in podobno. S temi pokrovi ne preprečimo samo izsuševanja zemlje, marveč tudi slabimo strjevanje povrh -nice, kar kaljiva zrna ne prenašajo. V deževnih spomladnih mesecih, kakor so bili letos, ne pokrivamo > Sadike enomesečnega hrasta (okopan) pleti in okopavati. Uspešno pleve-mo po dežju, ko se dajo z lahkoto puliti s koreninami trave in plevel. Z večkratnim okopavanjem pa močno pospešujemo rast sadnic, ker zrahljana zemlja dobiva dovolj zraka (kisika), lahko oddaja rastlinsko hrano in zadržuje izhlapevanje vode. Mladike je treba tekom leta večkrat pregledati in od bolezni napadene odstraniti in sežgati. Glede koreninskih zajedavcev (voluharja, ogrčeve ličinke, mra-morja in dr.), ki so prav tako škodljivi v gozdnih drevesnicah kakor v sadnih vrtovih in travnikih, ni potrebno, da govorim, ker je bilo o njih že mnogo iznešeno v strokovnem čtivu. 2ocbu£«u&K0. Naše konsumno zadružništvo. Ivan Nemec. Res je, da se je med Slovenci zadružništvo razmeroma zelo razvilo in marsikaj dobrega napravilo. Res pa je tudi, da so mnogi bili nad zadružno mislijo razočarani, ker bistva zadružne misli niso poznali. Naša pot je vodila k nekaj čisto nasprotnemu od velike zadružne misli, kar je mnogemu, ali bolje rečeno vsemu našemu ljudstvu vrinilo pečat razdvojenosti brez vsakršnega smisla za skupnost. Pod silo razmer in na podlagi političnih ciljev so pri nas nastale v istem kraju sporedne posojilnice in hranilnice, mlekarske in živinorejske, sadjarske in vinarske zadruge. Ta naša razcepljenost je ponekod šla tako daleč, da imamo kraje s petimi zadrugami, ki pa nikakor ne morejo doseči onega razmaha, kakor bi to bilo želeti in kakor bi bilo potrebno. Naša duhovna razdrapa-nost je zadružni misli napravila mnogo škode, ki smo jo v vsej svoji preteklosti in jo bomo tudi v bodočnosti prav drago plačevali. Pri vsem tem smo zanemarili eno najvažnejših zadružnih organizacij, ki bi zlasti našemu ljudstvu lahko prinesla ogromnih koristi, saj smo dežela bajtarjev in malih kmetov. Pozabili smo, oziroma nismo niti mogli. ker je razcepljenost šla predaleč. ustvariti dobrega konzumnega zadružništva. Če ob tej priliki primerjamo švicarsko konsumno zadružništvo in borbo tega zadružnega gibanja za uveljavi j en je, vidimo, da je v Švici konsumno zadružništvo uspelo samo radi sloge in duhovne enotnosti ljudstva, ki ni nosilo v svojem srcu sovraštva do soseda z drugim političnim prepri-čaniem, kakor se je ravno po nesreči zgodilo pri nas. Radi primera pa nam ni treba iti v Švico, ampak lahko tudi doma vidimo in se noučimo, kako in na kakšen način konsumno zadružništvo lahko shaja. Tam, kier ni bilo enotnosti in smisla za skupnost, povsod tam so konsumne zadruge propadle. V krajih, ki so pravočasno doumeli pomen konsumne zadruge, pa so takšne zadružne organizacije prav dobro uspele, Če bi v dobi Vošnjaka in Kreka začeli ustvarjati tudi pravo in enotno konsumno zadružništvo, bi danes ne občutili, vsaj tako hudo ne, gospodarske krize, ker bi se izkoriščanje množic zmanjšalo na najmanjšo mero. Danes bi imeli poseben slovenski sistem kon-sumnega zadružništva, ki ga več nobena sila ne bi mogla zrušiti. V današnjih razmerah moramo celo obstoječe konsumne zadruge občudovati, saj so vendar odvisne v vseh nakupih od privatne trgovine. Radi tega s težavo tekmujejo s trgovcem, ki vedno in za vsako ceno skuša zadružno celico ubiti. Če navedem kot primer nakup železa v privatnih trgovinah Švice, V dobi, ko je pričela rasti moč švicarskega konsumnega zadružništva, lahko prikažem gigantsko borbo, ki jo je to konsumno zadružništvo takrat izvedlo. Podeželje je namreč največ rabilo železnih predmetov, ki jih je po visokih cenah nudila privatna trgovina. Ko so se ti železni proizvodi v konsumu kupili mnogo cenejše, je nastal popoln zastoj v privatni trgovini. Vsi ukrepi trgovcev, policije in intervencije pri vla-ni niso ničesar zalegle, ker so se razbile na odločni volji in skupnosti švicarskega podeželja. Za železom so prihajali po vrsti tudi drugi predmeti in danes je vsa trgovina v rokah konsumnih zadrug, ki jih vodi dežela sama. Uspehi tega zadružništva so šli tako daleč, da se je izločila tudi privatna veletrgovina ter celo že industrija prehaja v roke švicarske centrale konsumnih zadrug. Tudi pri nas lahko ustvarimo nekaj sličnega, morda še celo boljšega. Lahko bi to že davno ustvarili, če bi se v našo sredino ne zasejalo sovraštvo, ki se ga danes z največjo težavo otresamo. Z vso odločnostjo moramo torej prečistiti našo duševnost, pripraviti moramo naše podeželje za velike naloge, ki nas pri organizaciji konsumnega zadružništva čakajo. Omeniti moram tudi, da pri organizaciji tega najvažnejšega narodnega in gospodarskega vprašanja ne bodo in ne smejo imeti nobenega vpliva razni ukrepi, ki niso v skladu s svobodno voljo zadružnikov. Nobena uredba, niti protekcija v tem pogledu ne bo pomagala nikomur, ki nima čistega srca in čiste namere glede dobrobiti našega naroda. Na žalost se pri nas v zadružništvu marsikaj poskuša, kar ni v skladu z osnovnimi principi —- načeli zadružne misli. Povsod drugod se takšni pojavi še na nek način, četudi s škodo, prenesejo. Veliko delo organizacije konsumnega zadružništva pa čaka samo odločne, poštene in idejno zrele ljudi, ki ne bodo služili tujim idejam ali nameram tujcev na škodo lastnega brata. 2Uu&ue«te vasU. Občni zbor Kmetijske družbe, r. z. z o. z., Ljubljana V četrtek, dne 6. junija, so se zbrali v sejmi dvicirarai Kmetijske družbe v Ljubljani številni delegati podeželskih podružnic, da na Občnem Zboru te važne kmietske gospodarske organizacije premiotrijo njeno delovanje v letu 1939 in določijo smernice za bodoče poslovanje. Zborovanje je poteklo v popolni harmoniji vseh navzočih, stvarnlo razpravljajoč o vseh zadevah za-drugie. Občnii zbor je othvOriil ob 10. uri zaslužni predsednik g. O. Detela in po pozdravnem gictvtoru predlagal pozdravne telegrame Nj. Veličanstvu kralju in visokemu namestništvu, ki jih je skupščina stoje z odobravanjem sprejela. Ravno tako so tudi odposlani pozdravni telegrami g. ministrskemu predsedniku in g. ministru za kmetijstvo. Poročilo glavnega odbora, ki so ga sprejeli vsi delegati, obsega 2 dela: pregled gospodarskih prilik v letu 1939 in delovanje Kmetijske družbe v preteklem letu. Pregled gospodarskih prilik v letu 1939 prinašamo na drugem mestu. Delovanje Kmetijske družbe je biio lani zelo plodno. Število podružnic znaša 330, a število zadružnikov, je naraslo na 11.078, kar dokazuje, da je Kmetijska družba najštevilnejša kmetska gospodarska 'organizacija. Po bilanci je znašal celokuipni premet din 299,855.609. Prodaje kmet. potrebščin in vnovčevanje kmet. pridelkov so se lani povečale za več kot 25 odstotkov. Čisti dobiček zadruge je znašal v letu 1939 din 40.969.97. V preteč enem letu so bile napravljene nekatere prav posrečene akcije z nepremičninami, ki so zadrugo notranje okrepile. Poslovanje je bilo .kolikor mogoče previdno ter' je zadruga vnovič pridobila na kreditni sposobnosti in ugledu, torej dveh važnih pridobitvah v poslovnem življenju. Vse to ugotavlja tudii izčrpno poročilo nadzornega 'odbora, ki je predlagal odobritev bilance in razrešnico s Pohvalo glavnemu odboru, kar je občni zbor tudi soglasno odobril. Ob priliki, ko je občni zbor sprejel predlog, da se nekaterim starim zaSluž-nim članom izdajo priznanja v obliki diplome, je prišlo tudi do prisrčne manifestacije in priznanja dela predsednika zadruge g. O. Detele. G. Petovar je namreč opozorili občni zbor, da je preteklo 10 let odkar predseduje Kmetijski družbi sedanji g. predsednik in da je predvsem njegova zasluga, da je Kmetijska družba srečno 'prebrodila vse zapreke, ki Ho se njenemu delovanju zoperstavljale. Občni zbor je izrekel prisrčno zahvalo in priznanje svojemu predsedniku. Ko je občni zbor še sklenil odobritev za-druginih pravil v smislu določil novega zadružnega zakona, je sprejel tudi sledečo resolucijo, ki jo je predlagal glavni od-bolr: 1. Pozdravljamo skrb kralj, banske uprave za zadružništvo in druge kmetijske organizacije, ugotavljamo pa, da se v isti meri ne pomaga in upošteva tudi možnost delovanja in inicijative naše zia^-druge, ^oziroma njenih podružnic. Naše delo ni samo usmerjeno v to, da koristi lastnim zadružnikom, temveč mu je namen, da koiristeči svojim zadružnikom tudi doprinese k napredku celega kmetijstva naše banovine. Radi tega. nam je nerazumljivo, da se naša1 obsežna organizacija in pridobljeno izkustvo že nekjaj let ne 'pritegneta k sodelovanju pri. pospeševalnem delu na vasi, isa(j je 'jasno, da ravno delovanje prostovoljnih kmetijskih organizacij izpolnjuje delavnost oblasti na pospeševanju kmeftijisitva. 2. Prepričani smo, da bodo mclgle Kmetijske zbornice le takrat uspešno zastopati interese pripadnikov kmetskega stanu, če bo kmet sposoben potom svojih gospodarskih organizacij stopiti v boj za svoje pravice. Radi tega so Kmetijske zbornice dolžne,, da vtpostavijo čim tesnejše stike in sodelovanje z vsemi gospodarskimi in prosvetnimi organizacijami kmetov, da ustvarjajo potrebne pogoje za ja- čenje in širjenje teh organizacij. Braniti morajo pri oblasteh in v vseh drugih primerih njihove interese in jih vedno vprašati za mnenje in nasvet preden predlagajo kakšne ukrepe oblastem. Zaradi tega je pctrebnlo uredbo o kmetijskih zbornicah dopolnita z bolj demokratičnim volilnim redom, po katerem bode dobilo zadruigarstvo in druge kmetijske gospodarske organizacije številnejše zastopstvo v zborničnem svetu. To zastopstvo naj bo v razmerju z gdspodaireko močjo in s številom članstva teh organizacij. Dokler pa uredba ni dopolnjena, pa riaj zbornični svet kooptira nekoliko de-legatov^predstavndfcov gospodarskih organizacij iz svojega področja, kar mu je mogoče storiti tudi po sedanji uredbi, ker le taklo se bo zadostilo temeljnemu načelu, po katerem spadajo Kmetijske zbornice samo kmetom in njihovim organizacijam. 3. Pridružujemo se zahtevi ostalih kmetijskih 'orgalnizaeij v državi in smatramo, da je vsako maksimiranje cen kmetijskih pridelkov tako dolgo škodljivo za 'kmetijstvo, dokler ni učinkovito izvedena kontrola cen industrijskih in obrtnih izdelkov, ki jih kmetu kupuje. Sele takrat, kadar se bode napetost cen med kmetijskimi pridelki in nekmetskimi izdelki izravnala na višino pred svetovno vojno*, bo mogoče tudi maksimiranje cen kmetijskih pridelkov iz rok producenta. Zahtevamo pa, da se zajezi špekulacija raznih posrednikov in jim odredijo minimallne nakupne cene za kmetijske pridelke, kjer je to z ozirom na vrsto blaga mOgtoče, ker draginje niso krivi kmetje, temveč posredniki. 4. V zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi zahtevamo, da se Prizad in Direkcija za izvoz pri ministrstvu za trgovino tako organizirata, da bodo kmetski interesi popolnoma zaščiteni. Kmetijske organizacije naj bodo v upravnem svetu zastopane z nadipolovičniim številom upravnih svetnikov. V poslovanju teh ustanov pa se naj odstranijo vsi nedostatki, ki so splošno znani in kateri so kmetijstvu nanesli ogromno škodo. 5. Zahtevamo, da se novelira lovski zakon in ukine z ničemer opravičljiva zaščita zajca, ki je letošnjo zimo napravil ogibtm-no škodo našemu gospodarstvu. 6. Zahtevama, da se izvede organizacija borbe proti sadnim škodljivcem dosledno in učinkovito in to ne samo s kemijskimi sredstvi, ki jih večinoma proizvaja tuja industrija, temveč tudi z biološko odbran no, ki je trajnejša in bolj učinkovita. V to svrho naj se ustanove potrebne poskusne postaje in vzgajališča bioloških parazitov. 7. Zahtevamo', da se ukine trošarina na vino, če pa toi ni mogoče, da se pobiranje trošarine pavšalira. 8. Smatramo, da so se tudi z letoBnjo maksimirano ceno mtodri galici premalo zaščitili interesi vinogradništva. Odbov za kontrolo cen namreč ni oni forum, ki bi mogel presoditi veliko škodo, ki bo radi tega nastala za naše narodno gospodarstvo, saj mu pri določanju cen uredba predpisuje kot podlago le proizvodne stroške ga-lice, ne pa narodno-gospodarske momente. Smatramo pa, da se to vprašanje ne bi smelo reševati le s tega vidika, temveč da bi morala država v teh izrednih prilikah iz lastnega interesa najti potrebna sredstva, da olajša nabavo galice vinogradnikom, če najde, da so te tovarne upravičene zahtevati tako visoke cene za galioo. Ta izdatek naj država nadoknadi iz trošarine na viruoi, dokler jo ubira Samo maksimiranje cene gaiioi pa bi bilo sprejemljivo za vinogradnike le takrat, ako bi se istočasno ukinile vse trošarine na vino, državne in občinske, ker bi vinogradnik potem za svoj proizvod dosegel boljše cene. Odobravamo borbo zadružnih organizacij za dosego gospodarsko opravičljive cene za modro galioo in posebno pozdravljamo, da so se odločile za ustanovitev lastne tovarne, ker le od tega pričakujemo stvarne koristi. Državne oblasti pa pozivamo, da z vsemi sredstvi podpirajo to samoobrambno akdiijo zadružništva. 9. Z odredbo o zabrani klanja žhrine in uvedbo brezmesnih dni je določeno', da se žeinska teleta in mlade svinje do 1 leta starosti ne smejo klati. Noben preudaren gospodar ne bo prodal žensko tele za zakol, ako ga k temu ne prisilijo izredne okol-nosti, kot pomanjkanje hrane itd., ali pa ako tele ni za vzrejo. Če bi merodajnd, ki so to uredbo predpisali razpolagali, s stitistiko o 'klanju ženskih telet in o upravičenosti njihovega klanja iz vzrejnih razlogov, bi uvideli, da ta odredba ni upravičena. Pač pa ima lahko takšna zabratna nezaželene posledice, z oziram na selekcijo živali, ker čim bo žensko tele leto staro, ga kmet, ki je imel do takrat le stroške z njim, ne bo prodal za zakol j, temveč ga bo redil za pleme. Na ta načdJn se selekcija živine ne pclspešuje. Se večja pa bo škoda za našo živinorejo, če kmetje ne bodo ipripuščali krav, ker ne smejo teleta po svojem preudarku prodajati. Isto velja za mlade svihje, pri katerih se posledice že ipoznajo, ker so cene že začele padati. Iz omenjenih razlogov predlagamo', da se zabrana klanja telet in mladih svinj ukine. t i 10. Smatramo, da je edini pravilen regulator cen goveje živine na domačem trgu izvoz pitanih volov, oziroma izivoz mesa od drugovrstnih volov od gotove teže naprej. Zato zahtevamo, da se preneha z omejevanjem izrvoza čina bo kmet opravil poletna dela in začel pitati vole, ki mu za delo niso več potrebni. Obenem pa zahtevamo, da se zabrani vsak izvoz krepke hrane, posebno raznih industrijskih odpadkov, katerim je tudi primemo maksimirati ceno, da bo kmet v stanju to hrano uporabiti za povečanje živinoreje. Ko so bile na dnevnem redu še slučajnosti med kaiterimi so se obravnavala razna gospodarska vprašanja je g. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor po 2urnem stvarnem in složnem razpravljanju. Občni zbori. VABILO k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe r. z. z o. z. v Ljubljani. 1. Poročilo odbora, predlogi in volitev funkoijonarjev v smislu pravilnika, zlasti §§ 2, 3, 7, 8, 9, 10. 2. Slučajnosti. 3. Predavanje in slično. Dne 23. junija 1940.: Križevci pri Ljutomeru ob 8. uri v prostorih kmetijske blagovne zadruge. Preska pri Medvodah ob 7. uri v šoli v Preski. Zdole: ob 8. uri v šoli v Zdolah. Dne 29. junija 1949.: Zagorje ob Savi po prvi sv. maši v Zagorju v šoli. Dne 30. junija 1940.: Borovnica ob 7. uri v šoli v Borovnici. Sevnica pri Trebnjem ofo 15. uri pri Novak Antonu v Račjem s?lu št. 14. Brez-nica cb 7. uri1 v šoli. Dne 7. Julija 1940.: Smlednik ob pol 10. uri v Hrašah pri Begunjah. Dne 21. julija 1921.: Ormož ob 8. uri v Kletarski dvorani. QjQ^poxLaKike. veiti. Nabiranje zdravilnih zelišč. Mala norica (scopoliae). Raste po pos3-kanih gozdovih in uspeva skoro po vseh naših hribih. To je grmovje do 2 m visoko s štrleoimi vejami. Liislfii sa do 1 cm dolgi, temno zelene barve in suličasti. Cvete junija. Ko cvetje odpade koncem julija, po-rjavijo tudi listi in s tem ta rastlina skoro preneha živeti. Korenine ima močno skrivljene, katere pa ne segajo globoko v zemljo, ampak se držijo površja kakor pri smreki. Od te rastline se rabijo korenine v debelosti kakor palec na roki. Koren se koplje spomladi in jeseni. Med cvetenjem ni priporočljivo kopanje korena, ker takrat je koren izčrpan in ne vsebuje dovoljne količine scopoliina, katerega rabi medicina. Po izkopan ju se koren opere in radi hi- trejše in lepše sušitve prereže na polovico. Suši ise na peči. Tudi to korenje se nabiralcem priporoča nabirati, ker se vsako leto dolbro proda. Sliona tej rastlini, katsiroi večina nabiralcev zamenja je velik a norica in pa phidelaka. Ta zadnja raste ob Savi v Slavoniji, dočim jo pri nas do sedaj ni bilo opaziti. Vse te rastline so na oko slične, če jih pa preiščemo kemijsko, pa so dokaj različne. Te primere bomo opisali v prihodnji številki. Odkar smo podali zadnje tržno poročilo, se je v svetu marsikaj zgodilo. Najbolj vpliva na naše tržišče, da je Italija napo-wedala zaveznikom vojno. T>o dejstvo pomeni za nas, da smo sedaj popolnoma odrezani od ostalega sveta, saj ne moremo več računati na uvoz po Sredozemskem morju, preko katerega smo še dobivali razno blago, dokler ga ni zajela vojna vihra. Za zvezo s prekomorskiimi državami nam ostane odprta le še pot preko Rusije, toda to možnost bo treba šele ustvariti, ker kot je znano, do pred kratkim naše trgovske zveze z Rusijo sploh nismo imeli urejene. Tudi če se bomo še tako potrudili in pohiteli z vzpostavi zveze preko Rusije, vendar bo to še precej dolgo trajalo in bodo morale radi pomanjkanja si-rovin gotove industrije začasno ustaviti obrate. Raznih sirovin pa sploh ne bo-goče dobiti. Tako bomo vedno bolj občutili radi naše zemljepisne lege posledice blokade, ki naj bi prav za prav zadela le sovražnike zaveznikov. Te težave ne preživljamo samo mi, temveč vse evropske države razen Rusije. Po časopisnih vesteh sa se močno poslabšale življenjske prilike v vseh nevtralnih državah, da ne govorimo o onih, preko katerih je šla vojna vihra. Mnoge, passb~o države na severu, so bile navezane na uvoz človeške in živalske hrame iz inozemstva. Tako čitama n. pr., da je morala napredna Danska vsled pomanjkanja hrane v zadnjem času zaklati za 50"/o več ovc kot druga leta. Ravno tako nazaduje število goved in svinj posebno onih za pleme, kar ima za posledico manjša proizvodnjo sirovega masla. Število nezaposlenih delavcev je naraslo za skoro 100°/o proti lanskemu letu, posebno ker je prenehala vsaka gradbena delavnost. Če so takšne prilike na Danskem, ki je preživela le okupacijo brez uničevanja gospodarskih dobrin, kako šele mora biti drugod. Nasprotno pa se v Ameriki grmadljo ogromne količine hrane in sirovin, ki ne najdejo kupca. Tako so n. pr. zaloge masti narasle za 100%» in je država primo-rana kupovati zaloge, sličrao kot pri pšenici, da ne bi prišlo do katastrofalnega padca cen. V naši državi smo, kot rečeno mnogo na boljšem. Za prehrano je dovolj no poskrbljeno, brez nekaterih kolonij alnih dobrot pa bomo že shajali. Težave, ki jih imamo v tekstilni industriji bomo s pomočjo sirovin iz Rusije tudi nekako prebrodili. Zato se ne ogledujmo izven mej v pričakovanju, da bomo tam kaj lepšega in boljšega videli, temveč bodimo prepričani, da so drugcd življenjske prilike še mnogo slabše in bolj težke. Pripravljeni moramo biti na obrambo tega, kar imamo in pričakovati moramo, da bodo oblasti izdajale vedno ostrejše odredbe, da se zajezi prekomerna potrošnja blaga in in povišanje cen. Brez takšnih ukrepov danes nobena država ne mare urediti in vzdržati svoje gospodarstvo, pa tudi naša ne more brez njih izhajati. Zadnje dni je radi tega izdana naredba o kontroli onih vrst blaga, ki že spadajo pod kontrolo cen. Pripravljal se kontrola in maksimiranje zaslužka v industriji in trgovini, ter še razni drugi ukrepi. Pšenica: Stanje posevkov se ni izpre-menilo. Zadovoljni bomo, če bo žetev izpadla v celi državi srednje dabro. V časopisih čitamo, da bodo zahtevali prcdu-centi v žitorodnih krajih, da se naj cena minimira na din 350 za 100 kg, kar bi znašalo 100"/» povišanje napram lani. S tem bi se dosegla ista cena, kot je veljala lani v Nemčiji, torej v izrazito uvozni državi. Reis je, da letcs ne bodo imeli pšenice za izvoz ter bo pridelek jedva pokril lastno- potrebo. Vprašanje pa je, dali se radi tega že smemo ravnati po vzgledu uvoznih držav, ko naše življenjske prilike niso na isti ravni, kot v industrijskih pokrajinah. Sicer še v tem pogledu ni nič dokončnega odločeno, eno pa je že sedaj gotovo, da je namreč prav storil oni, ki je poslušal naš nasvet in v jeseni toliko pšenice possjal, da je b> imel zadosti skozi celo leto. Ta povišanja cene ne bo občutil. Cena pšenici je danes od 251—253 din fco nakladalna postaja. Koruza: Ker smio mesto 5000 vagonov koruze uvozili le 200 vagonov, je cena zopet narasla na din 212—215 din. Ta cena pa se bo verjetno še povečala. Stanje posevkov radi dežja in hladnega vremena ni povoljno. Moka: bačka in banatska O,; 365—375 din fco mlin. Ječmen: din 205—208, oves: din 202—204 nakl. postaja. Krompir: Zalog pri proizvodnikih ni. Na trgu v Ljubljani se prodaja stari po din 3, a novi po din 4—5 za kg. Živina: Izvoz z Nemčijo in Italijo je precej! omejen, ker cene ne zadovoljavajo, pa tudi živine ni preveč. Debeli voli se plačujejo po din 7—8 za 1 kg. Precej so padle cene mladim svinjam, pa tudi teletom, vsled zabrane klanja. Tržno poročilo. banovinskim kolkom za 10 din, naj ss pošljejo ravnateljstvu nag/kasneje do 15. julija. Proišniji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnioo; 3. odpuistnico, oziroma zadnje šolsko izpričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri-tistih prosilcih, ki ne vstopijo v zavold neposredna iz kakšne druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, oziromai varuha, a katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, kolikor jih od|pade natnje (ba-noviinski kcllek za 4 din); 6. obvezno izjavo staršev ali varuha samo tistih prosilcev, ki računajo na bano-vinsko ali kako drugo podporo, da bo njihov sin, oziroma varovanec ostal po dovršeni šclli na domačem posestvu, v nasprt-nem primeru pia1, da se zavežejo povrniti zavodu prejeto podporo (banov, koilek za 4 din); 7. uradno potrdilo občine o: a) velikosti posestva v ha; b) višini direktnih davkov; c) številu družine, posebej še o številu nepreskrbljenih otrok, o zadolženosti ter še o drugih družinskih razmerah, ki bi utegnile vplivati na velikost podpicre. T-o potrdilo Občine morajo priložiti samo tisti prosilci, ki žele dobiti banovinsko pad'pcro ali podiporio okrajnih kmetijskih odborov za šolanje. Za banovinskD podporo je treba zaprositi obenem v prošnji za sprejem, za podpcro okrajnih kmetijskih odborov pa zaprosijo gojenci preko ravnateljstva, ko so že sprejeti. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnatelj istvo. naš »Kmetovalec«. »Glasnik« urejuje zbornični tajnik inž. Borislav Kostič. List seznanja zbornične pripadnika o stališču zbornice do vseh važnejših vprašanj, ki jih zanimajo. Na prvem mestu redno donaiša resolucije zborničnih zasedanj ali poročila o mednarodno važnih dogodkih. Pod poglavjem aktuelna vprašanja in algrarna politika donaša izčrpne članke predvsem agrarnopolitičnega značaja. Med poročili priobčuje mnenje zbornice o raznih Vprašanjih proizvodnje, vnovčevanljk in kmetijske zakonodaje. Značilno je, da list ne priobčuje tudi razprave o vprašanjih kmetijske tehnike, temveč prepušča to polje strcJkovnim časopisom, katerih naloga je, pospeševanje kmetijstva s strokovnimi navodili, in nasveti. Med vestmi priobčuje številna kratka poročila, o domačih in tujih gospodarskih vprašanjih, ki morejo zanimati zbornične pripadnike. V posebnem poglavju segn-anja svoje čitate-lje o delu in težnjah drugih kmetijskih zbornic. Službeni del pa vsebuje zapisnike sej in konferenc ter prepise zborničnih predstavk na m-erodajna mesta. Očigledno zastopa zbornica edino pravilno in demokratično načelo, da je javna kontrola njenega dela nujno potrebna, ker je samo tem potom mogoče se boriti proti birokra-tizmu raznih uradov, kjer doistiikrat obleže nerešeni v veliko škodo kmetijstva razni važni predlogi zbornice. Kot prilogo- prinaša obsežno tržno poročilo za VS3 važnejše kmetijskei proizvode po trgih dunav-ske banovine. Zanimivo je še to, da list dobivajo zastonj številne organizacije, uradi, občine, vsi poročevalci itd. List dela čast novosadski kmetijski zbornici. Mnenja smo, da bi lahko služil tudi drugim zbornicam kot svetel vzor. Ing. Z. XtmtCjsko-so£iki v&slniJk. Kmetijska šola v Sv. Juriju ob Juž. žel. bo letols otvcirila novo šolsko leto dne 16. septembra. Ta šola je einOletna in bo trajala- -brez presledka do 31. avgusta 1941. leta, to je 11 in pol meseca. Namenjena je kmečkim sinovom, ki se žele izobraziti v kmetijstvu z namenom, da ostanejo na domači kmetiji, oziroma, da se sploh posvete kmetijstvu. Za sprejem je potrebna s-tarosit najmanj 16 let ter z dobrim ulspe-horn dovršena osnovna šola. Ta banovin-ski zavod ima internat, v katerem dobe gojenci hrano-, Stanovanje in vso cskrbo<. Mesečna- oskrbnina, znaša 300 din, h kateri prispeva banslca uprava do 200 din. Pripadajoči znesek gojencev se dcioči po premoženjskih razmerah njih staršev. Prošnje za sprejem (banovinski kolek din 10) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti krstni list, do movniteo, šolsko- spričevalo-, nravstveno Spričevalo, obvezo staršev (din 4 banov, kolek), da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šoli na domačem possetvu, končno laoleka prosto potrdilo o imovinskem stanju Staršev. — Starši, ki žele svoje sinove izobraziti, v kmetijskih naukih, se pozivajo, da jih pošljejo -v to kmetijsko šcllo. Vsa podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo- bano-vinskel kmetijske šole v Sv. Jurju ob juž. žel. Na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo pričelo ncivo šolsko leto 15. -septembra. Šola je dvclletna in ima internat za 60 gojencev ter 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami i-n potrebnimi gospodarskimi objekti. Za -sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečn-a vzdrže-valnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 75 do največ 300 -din. Lastnoročno pisane prošnje, kodkovarie z I \KnjCiemast. »Glasnik poljoprivredne komore dunav-ske banovine« že- drugo- leto izhaja kot službeno- glasilo kmetijske zbornice dunav-Ske banovine v Novem Sadu. List izhaja mesečno na 20 -straneh v isti velikosti kot Posetiie kavarno „TABOR" v Ljubljani SACK-ovi plugi so najboljši! V zalogi pri Kmetijski družbi in n. Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/32 strani = Din 50 + Din 3.— ogl. takse Vi« „ = „ 100 + „ 7.50 „ '/12 „ = „ 150 + „ 7.50 „ Ve strani = Din 200 •+ Din 15,— ogl. takse '/4 „. = „ 400 + „ 30.— „ Va „ = „ 800 + „ 30.— „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600,— + Din 60.— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Razstreljivo za kamnolome kamniktit, vžigalne vrvice, kapice, smodnik, lovske potrebščine dobite v trgovini Franc Jaklič, Radovljica. _____38. Fige in slive za žganjekuho prvovrstne kvalitete ima na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Aškerčeva 1. 34. Ugodno naprodaj: ena žitokosilnica, en obračalnik za seno, oboje v dobrem stanju in ena jsejalriica 15 vrstna (v kamniškem okraju). Naslov pri Upravi »Kmetovalca« v L'ubljani. Služkinja poštena, zdrava in pridna, okoli 24 let stara, ki zna tudi malo kuhati, se sprejme V dobro stalno službo v Ljubljani k dvočlanski družini. Ponudbi je priložiti sliko in kako priporočilo o poštenosti, ter takoj poslati na: Upravo »Kmetovalca« v Ljubljani — Novi trg 3. __• 32. Energičen oskrbnik in izvežban se išče za malo posestvo blizu Maribora. Predpogoj praksa v vinogradništvu, sadjarstvu in ekonomiji. Ponudbe s prepisom spričeval in referencami pod šifro: 4. 8. 1939 Maribor, glavna pošta, poštno ležeče. 43. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: ranjak cvet, arnika cvet, lipov cvet, jagoda list, robida list, malina list, rman cvet, janeževe rože Montafonski bikci in telice bodo prihodnje mesce za oddati. V letu 1939 zopet najbolj mlečna pasma v kraljevini. Povprečna molža 5098 kg mleka. Pojasnila daje: Oskrbništvo graščine Novi klošter, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 42. Oskrbnik verziran v vseh panogah kmetijskega gospodarstva, odličnih zmožnosti, išče nameščenja. Dopise na Upravo' »Kmetovalca« v Ljubljani ■— pod »Absolvent kmet. Šole, št. 40«. 40. Mlin na 4 kolesa in ugoden prostor za žago je naprodaj v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Vprašajte pri Kmetski posojilnici V Liubljani. 20. VIKTOR MEDE N LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 10 Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, malincvca in kisa nudi po izredno ugodnih cen.h najrazličnejše likerje in grenčice: pelinkovec, ernei, rum jamaic i, v.njak medicinal, pristno domačo slivgvko, pravi kranjski brinjevec, sadjevec, vino vermouth itd. POCENI NAPRODAJ! Več strojev: Diirkopp, Arller, Pfaff, Singer, Westa in drugih popolnoma novih ženskih, krojaških, čevljarskih itd. (stare vzamemo v račun) pri »PROMET" v Ljubljani, nasproti Križanske cerkve. Kmečka dekla za, pomoč pri živini in poljedelstvu dobi takoj dobro službo na večjem posestvu v Bohinju. Pošljite takoj ponudbo na: Uprava »Kmetovalca v Ljubljani. 29. ŽELEZNIMA ,STABIL" LJUBLJANA — CELOVŠKA C. 72 nudi cement, betonsko in paličasto železo, okovje za stavbe in pohištvo, orodje vseh vrst itd. Nakup starega železa in vseh kovin Vabilo na 20. redno skupščino Kmetške hranil, in posojil r. z. z n. z. v ŠT. JERNEJU, ki bo v nedeljo' 23. junija ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. Dnevni red; 1. čitanje sejnega zapis. zad. skupščine, 2. poročilo načelstva, 3. poročilo nadzorstva ter odobritev računskega zaključka, 4. menjava načelstva iri nadzorstvenega odbora, 5. slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo zadostno število- navzočih, se vrši pil ure pozneje ob v:aVem številu. CJbor. 41. .&S0HN1 Tovarn, znamka Pristne Kunde okulacijske nože trtne, drevesne, vrtne ikarje dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani $ S.@-KUNt>E U,S9HN'3 CONSTRUKTION ® Ogibajte se posnetkov z znakom: ..DRESDNER MODELL" SLAVIJA jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani ZAVAROVANJA; požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v Ljubljani Lastno poslopje. Telefon 21-76 in 22-76. Gajeva ulica 2. Vinogradniki in sadjarji! Uničujte bolezni in škodljivce na vinski trti in sadnem drevju. Boj je lahak, če se uporablja S U I i k O I za uničevanje OIDIUMA-pepelke na vinski trti Z O k O I Za un'^evanje Jabolčnega zavijača, grozdnega molja in sploh vseh zajedavcev, ki nagrizujejo zelene dele rastlin. v Brezplačna navodila daje firma: IVAN VIRANT, Žalec »Zor ha« Beograd — Francuska 9 SADJARJI! Dober pridelek, zdravo in lepo sadje nM ji — | (C66 (kalcijev arsenat SCHERING,) katerega dobite le z večkratnim škropljenjem z ^ f fv dodamo žvepleni apneni brozgi (ali pa brozgi modre galice). Uporabljajte »LEPILO ZA GOSENICE SctteVltl0 za napravo lepljivih pasov na drevesna debla. Sigurna in enostavna sredstva za zastrupitev miši, podgan in voluharjev so: Lepii plinski patroni, LEPIT prašek, LEPIT zrna. Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. SCHERING A. G. BERLIN. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo JJRLJ^J^fJ Važno za osnovne in kmetijske šole l Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 7o x 50 cm s primernim obe-šalom in okvirom. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim popisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 75. — . Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. mmimi zavod ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 Telefon št.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon št.: 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe- deposits itd. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU je najstarejši narodni denarni zavod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini. Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Nalagajte svoje prihranke v Celjski posojilnici d. d. v Celju NARODNI DOM Telefon št. 22 Pošt. ček. rač. 10.591 Centrala: Celje, Nar. dom. Podružnici: Maribor, šoštanj Čistite Vaše žito samo z originalnimi žitočistilniki „HEID"-ovimi trijerji Sfockerau bei Wien. Sfalno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih. žetveni stroji se izdelujejo po najnovejših preizkušnjah z največjo natančnostjo. Izdelava poljedelskih strojev ni navadno kovaško delo, temveč dovršeno strojno delo v vsakem oziru. Ker so LANZ-ovi žetveni stroji tako skrbno izdelani, se odlikujejo radi lahke vlačljivosti, sigurnosti v pogonu, velike trpežnosti! 1K X . ' " *' E3 2012 HEINRICH A. G. MANNHEIM ZAHTEVAJTE PRI VA\Š)EM TRGOVCU fNAŠ ČAJ *t Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne II. maja 1935 1. S. br. 14.004 Naprodaj pri: KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z. V LJUBLJANI Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu skupno s koledarjem din 25.—; za inozemstvo din 35.— letno. -— Posamezna številka din 2.50. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jeran.