Št. 125. V Gorici, v soboto dne 13. decembra 1902. Tečaj XXXIL Izhaja trikrat na teden v Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranja tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi .prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Četrt leta...... . 3 , 40 . , , 1-70 Posamične številke staneJQ 10 vin. , .,-,,,.,, Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah* in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulioi Stv. 11 v Gorici v cGorišTci Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ura zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi J* poslanica se račonijo po pet^-vrstaL . 8e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-lrat 6 kr. vsaka" vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoin. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo^vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek !« Dr. K. LavrU. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v I. natfstr. 7»Ujednikom J'e m°K°Ce govoriti vsaki dan od 8. o 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah' m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino In oglase je plačati loco Gorico. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le KDravnlStvn. »PRIMOREC«' , izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. Go-. Tiskarnat A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Farbarji delavstva. i. Rajnki semeniški profesor dr. Jožef Pavlica se je bii lotil reševanja delavskega vprašanja v naši deželi. V tako svrho treba seveda pred vsem društva. Zato pa je sanjal, da ustanovi veliko slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici, v katero pohitijo v>i najraznovrstnejši sloji našega slovenskega delavstva. Ustanovil je res društvo, ki nosi ponosno ime: slov. kato). del. društvo, ali v to društvo se je nabralo po mnogem vabljenju in dobrikanju le nekaj drvarjev, težakov in dninarjev, vsi drugi sloji našega delavstva pa stojijo daleC strani od omenjenega društva. Je paC umevno; saj dr. Pavlici, rajnki in živeči, učita delavce le slepe pokorščine do Boga in cerkvene oblasti, potrpljenja in upa, da bo bolje tam onostran groba. Od vsega delovanja Pavlic in njihovih sobratov ni imelo pod njihovo komando stoječe nizko delavstvo doslej dobička niti počen groš. Društvo se giblje ves čas od svojega postanka dalje edinole v vrstah najnižjih slojev delavstva ter se ni moglo, kljubu raznim prizadevanjem, pospeti niti za ped višje čez oni nivo, na katerem je zagledalo beli dan življenja. Zato bi bilo prav, da bi se tudi delovanje in stremljenje društva omejilo le na potrebe in zahteve svojih članov, kajti ako že imajo društvo pod črno suknjo, naj ga imajo v Božjem imenu! Mi nikakor nismo proti organizaciji onih nižjih delavskih slojev, ki so zbrani pod zastavo omenjenega katoliškega društva, marveč smo, kakor za vsako, tako ludi za to organizacijo. Samo želeli bi, da bi bila v drugih rokah. Ali ker je že v posvečenih, pa naj bo, saj tako ne bo večno, ker imamo upanje, da sčasoma uvidi delavstvo, da delovanje tega društva le molze ubogega reveža z raznimi prispevki ter je za slučaje potrebe preskrbljeno še manj nego beraško, in pri tem je napravljeno marsikaj tako, da utegne dovesti člana in še koga drugega na kriva pota. Mi vemo že danes, da je mnogo članov nezadovoljnih z društvom, tekom časa pa se utegne pripetiti kaj, kar bi bilo sposobno odsloviti sedanjo smer društva ter mu dati drugo na zdravi podlagi, kateri bo edini namen: pomagati v istini nizkemu delavcu. Seveda porečejo, da se dela že sedaj tako, ali to ni resnica. In da to ni resnica, 0 tem nam pričajo delavski shodi, katere prirejajo vsako toliko časa v Altemsovi gostilni na Kornu. Tak shod je bil tudi v ponedeljek dne 8. t. m., kateri smo že na kratko omenili. Pri predsedniški mizi so sedeli: stolni vikar dr. Andrej Pavlica, škofov kapelan Ličan, upokojeni orožnik Dugar in drvar Lovišček. Navzoči so bili taki ljudje, kakor smo jih gori opisali. Sklenili pa so tele resolucije, kakor jih čitamo v »Prim, Listu*: 1. Občni zbor pozi vije vse delavstvo goriške dežele k edinosti, ker drugače ne bode ničesar ioseglo. Bodi dolžnost vseh udov »slov. kat. del. društva*, da si prizadevajo iz vseh moči, da se zatre pogubna soc. demokracija, ki cepi naše delavstvo. Vsakdo naj skuša po svojih razmerah podučiti posamezne delavce, ki so člani soc. demokracije, da se jej odpovedo in vsi složno pristopijo k našemu kal. del. društvu, Občni zbor jo trdnega prepričanja, da se bode naše delavstvo vedno bolj pogrezalo v uboštvo in suženjstvo, ako se kmalu ne zjedini na pravi krščanski podlagi. 2. Blagoslovljenje društvene zastave naj se izvrši kar najbolj slovesno. Povabijo naj se katol. društva goriške dežele. Priredi naj se v Št. Petru ljudska veselica in če mogoče tisti dan tudi društvena tombola. 3. Občni zbor je mnenja, da je zade- 1 ivske kakor tudi za vse ubožne družine goriške dežele zdaj nujna potreba, da se v Gorici ustanovi zavod za slovenske sirote. Zato sprejemlje z veseljem na znanje, da hoče društvo katoliških detoljubov ustanoviti tak zavod v Gorici. Občni zbor pozivlje vse društvenike, naj začnejo po deželi Živahno agitacijo v ta namen, da se misel vresniči. Naj se obvestijo tudi naši državni in deželni poslanci, ki naj izposlujejo deželno in državno podporo, kakor tudi slovenska županstva, ki naj ustanovitev krepko podpirajo. Zavod bo za Slovence v verskem, narodnem in gospodarskem oziru velike važnosti. Odbor \ delavskega društva naj stopi v zvezo z društ- ven kat. detoljubov in naj ustanovitev pospeši, ker je za delavski stan skrajna potreba. 4. Odbor kat. slov. delavkega društva naj se "obrne do državnega poslanca pete kurije dr. Antona Gregorčiča s prošnjo, naj vpliva pri vladi na to, da se bodo pri javnih delih, zlasti pri gradnji bohiniske železnice nastavljali le domači delavci in ne delavci iz tujih držav. Klaverno so se glasile te resolucije na shodu, kajti jedne predlagatelj niti prečitati ni mogel ter mu je vzel iz rok papir dr. Pavlica, da jo je prečital, — straSno mogočno pa se glasijo na potrpežljivem papirju, na katetem tiskajo »Prim. List". Kdor ne pozna razmer, bi sodil, da so sklenili tako resolucijo možje v društvu, ki kaj velja, aH kdor pozna to društvo in one reveže, ki so v njem, podrobneje, temu se mora vpreli duša proti farbanju, katero se sistematično goji od strani nuncev v tem društvu, in proti pesku, kateri mečejo javnost! v oči. Iz klerikalnega sveta. Da se župnik in kaplan tuintam grdo gledata ter ne delata v lepi slogi in miru v večjo čast božjo v svoji župniji, to j« že stura stvar. Ali nekaj posebnega sta morala imeli med seboj župnik Strnad v Bistrici, v občini Pulst na Koroškem, in pa njegov kaplan Tomaž Mažek, ker sta se sovražila kakor pes in mačka. Pred kratkim pa se je pripetilo, da je župnik Strnad pri maši, ko je zaužil vino, nezavesten padel na tla in se zavedel šele čez nekaj ur. Konstatovali so, da je bilo vino zastrupljeno. Sodnija je dala kaplana zapreti, ker sumi, da bi bil on zastrupil vino. Taka ljubezen vlada med duhovnimi »sobrati*! Stvar s svetovaclavsko posojilnico v Pragi se razvija dalje. .Pravo Lidu," piše, da zahteva sodnija, da morajo vse klerikalne kor-poracije, cerkve, društva itd. povrniti vse podpore, kar so jih prejele od te založne. Ta zahteva je popolnoma opravičena, ker delili so jih možje, ki sedijo v zaporih, in je ta denar takorekoč ukraden. Upniki svetovac-lavske posojilnice so privolili soglasno, da prepustijo 20% svojih vlog za asanacijo. Na ta način se zniža primanjkljaj za K 2,570.000. Na Štajerskem hoče uvesti propadli de* želnozborski kandidat KoroScc v Mariboru »katoliško* organizacijo po vzgledu one na Kranjskem. V vsaki fari bi rad imel posojilnico in kako drugo zadrugo, in vse te zavode naj bi vodili seveda kaplani. Kako pa slepo ti kaplani delujejo in »organlzujejo*, se drastično vidi na naslednjem slučaju'. Ko je kaplan Somrek v Marnbergu srečno spravil na svet tamošnjo konsumno društvo, že se je lotil druge »ideje*. Ker je slišal o kranjskih mlekarnah in sirarnah, je hotel enake zadruge ustvariti tudi v Marnbergu, akoravno v celem marnberškem okraju ni nikake prave živinoreje in ljudje mleka niti za domačo potrebo nimajo, kaj da bi ga še le prodajali 1 A mož si je vtepel to idejo v glavo in je imel že vse pripravljeno ter bi bil Marnberg osrečil še s to zadrugo, da ga ni škof v pravem času prestavit na drugo faro. In tako slepo, brez poznanja razmer so v obče pri nas snujejo duhovniške gospodarske zadruge. Zato pa tudi nobena ne vspeva. Kar ni zdravo, ne more živeti, Vzlic vsem žalostnim izkušnjam v tem oziru pa naši »organizatorji* nočejo nehati. Najlepše je, kar Korošec v »Slov. Gospodarju* pripoveduje o gospodarski zadrugi v Gvenu pri Ljutomeru, Korošec modruje: »V* Gvenu jako dobro pro-speva gospodarska zadruga. Naravno je, da potrebuje dobro prospevajoča zadruga posojilnico zraven sebe in zato so si cvenski narodni kmetje osnovali posojilnico*. Ta Ko-roščeva teorija je največja budalost. Dobro prospevajoča zadruga naj bi potrebovala posojilnico zraven sebe? Čemu neki P Če dobro prospeva, ne potrebuje molzne krave — posojilnice. Če si pa posojilnico želi zraven sebe, je to nasprotno dokaz, da ne prospeva, ampak da hira. In tako je v resnici tudi v Gvenu, kakor sploh pri vseh enakih zadrugah. Nobena ne stoji na lastnih trdnih nogah, nobena nima zdrave podlage. In posojilnice, na katere se take gnile zadruge naslanjajo, pridejo s časom v isti položaj. Naj bi vendar naše »katoliške organizatorje* spametovala sramotna tragedija v Marnbergu 1 Ta-mošnja posojilnica je stala konsumu tako Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal II. Slenklewicz. — Posl. Podravski. (Dalj>.> In jela sta se razgovarjati o nečem drugem. Mladi vitez vpraša prior j a zastran onega prodajalca odpustkov, katerega je bil našel na poti, in poizvedel je, da se cela množica podobnih postopačev klati po deželi, ki si vsi prizadevajo* prekaniti lahkoverne ljudi. Prior mu je povedal dalje tudi o papeževih bulah, katere naročajo škofom, naj zasledujejo take prodajalce in onega, ki bi ne imel pravih listin in pečatov, naj takoj zaprd. Ker so se spričevala onega klateža zdela prior ju sumljiva, ga je hotel takoj izročiti škofijski sodniji. Ako bi se pokazalo, da je zares pooblaščen, prodajati odpustke, ne zgodila bi se mu nikaka krivica. Toda on se je bal nemara kazni, torej je zbežal in s svojim begom navalil še večji sum na-se. Na koncu razgovora je povabil prior Zbiška k počitku in na prenočišče v samostanu, toda Zbišek ni hotel sprejeti vabila, ker je hotel obesiti pred krčmo karto s pozivom »na borbo bodisi peš ali na konju,« in sicer na vse viteze, ki bi ugovarjali njegovi trditvi, da gospodična Danuša Jurandova je najlepša in najkre-postnejša deva v kraljestvu — takega poziva pa ni mogel obesiti na samostanska vrata. Niti prior, niti kateri duhovnikov mu ni hotel napisati te karte, radii česar je prišel mladi vitez v veliko zadrego ter si ni] znal pomagati. Še le tedaj, ko se je vrnil v krčmo, mu je prišlo na misel, obrniti se po pomoč na prodajalca odpustkov. »Prior v resnici ne ve, ali si ti malopridnež,« reče Zbišek, »rekel je samo to, čemu bi se imel bati škofijske sodbe, ako so tvoja spričevala pristna?« »Jaz se ne bojim škofa,« odgovori Sanderus, marveč onih menihov, ki ne poznajo pečatov. Hotel sem ravnokar oditi v Krakov, ker pa nimam konja, moram čakati, dokler mi ga vi ne podarite. Med tem pa odpošljem pismo, katero zapečatim s svojim pečatom.« »Jaz sem si tudi že mislil, ako se pokaže, da znaš pisati, da mi bo to znamenje, da nisi prostak. Toda kako odpošlješ pismo?« »Odpošljem ga s posredovanjem kakega popotnika ali meniha. Ali mar malo ljudij potuje v Krakov na kraljičin grob?« »Meni pa napišeš karto ?« »Napišem vam, gospod, vse, karkoli mi naročite, lepo in jasno, bodisi tudi na desko.« »Tem bolje, da tudi na desko,« reče razveseljen Zbišek; to se ne zbriše ter mi pride prav tudi pozneje.« Ko so našli čez nekaj časa služabniki in prinesli kos nove deske, se je poprijel Sanderus pisanja. Kar je napisal, tega Zbišek ni znal prečitati, toda takoj je dal pribiti poziv na duri in pod njim obesiti ščit, katerega sta Turka po vrsti stražila. Kdor bi "udaril s kopjem po tem ščitu, bilo bi to znamenje, da sprejme! poziv. V Seradzu pa ni bilo takih ljudij, kajti niti ta dan niti naslednjega dne" do poludneva se ni nihče približal s kopjem Ščitu, opoludne pa je šel mladenič razočaran na daljše potovanje. Toda Še poprej stopi k Zbišku Sanderus ter mu reče: »Ako bi vi, gospod, obesili svoj napis v krajih pruske gospode, pa bi vas moral vaš služabnik kmai i bolje oborožiti.« »Kako to? Saj Križar redovnik ne sme imeti svoje gospe, katero bi ljubil, ker mu to ni dopuščeno.« »Ne vem, ali jim je dovoljeno; znano pa mi je, da jih imajo. Resnica je, da Križar ne sme brez dovoljenja sprejeti dvoboja, ker je prisegel, da se bo boril ob enem z drugimi le za vero, toda razven menihov je ondi dokaj posvetnih vitezov iz daljnih krajev, kateri prihajajo pruski gospodi na pomoč. Ti samo gledajo, s kom bi se pograbili, zlasti še francoski vitezi.« »O, da, tudi jaz sem jih videl pred Vilno, Jn Bog daj, da jih dobim še v Marburgu. Potrebujem pavovih peres s Čelad, ker sem bil napravil obljubo, ali razumeš?« »Kupite od mene dve ali tri kapljice znoja svetega Jurija, katerega je prelil, ko se je bojeval z zmajem. Nobena druga svetinja ni tako primerna vitezom. Dajte mi za nje konja, na katerega ste mi dovolili sesti, in to vam tudi prinese odpuščanje greha, katerega storite, ako prelivate krščansko kri.« »Daj mi mir, da se ne razsrdim. Ne vzamem tvojih stvari j, dokler se ne prepričam, da so pristne.« dolgo »na strani", da je zabila vanj 117.000 K, od katerih je najmanj 60 do 80.000 izgubljenih. Nekaj lepega o našem dobrem in vernem ljudstvu. Zadnji torek je stala pred porotno sodnijo v Rudolfovem jako .pobožna" detoraorilka, omožena posestnica is trebanjskega okraja. Ko se je bila z dragim spečala, je vzela nekega hlapca. Ker je prišlo atroče prezgodaj v hišo, je umorila isto nečloveška mati, češ, da bi svojo predzakonsko nezgodo prikrila pred svojim zakonskim možem. Ko je bilo otroče rojeno, ga je položila mati na mizo z namenom, da je taj umori. Hotela pa je to storiti s primerno pobožnostjo in zategadelj se je .katoličanstvo" v nji z vso silo uprlo proti temu, da bi se zadavilo otroCer ki ni bilo krščeno. Krstila je torej otroka z besedami: ,V imenu Boga očeta, sina in sv. duha l Ce si fant, bodi Janez, če si pa dekle, bodi Micka !• Nato je krščeno revše brez usmiljenja zadavila, lastnoročno mu je tiščala vratek toliko časa, da je nehalo z nožicami migati ter bilo mrtvo. Vse skupaj je zavila v cunje ter zanesla v svinjak, kjer je ostanke krščenega otroka v gnoj zagrebla. Hodila je vsak dan v svinjak, ker je imela s svinjami posla. Dober teden pozneje je pri neki priliki, ko je zopet stregla svinjam, opazila, da so te otročeta izbrskale iz gnoja ter ga do zadnje košCice požrle. Samo glavica jim ni dišala, le-ta je ostala na gnoju! Morilka je to glavico vzela ter jo spravila in skrila za dimnik pod streho. Pri vsem tem pa je ta ženska, ali pravzaprav ta zverjad v ženskem telesu, tolažila svojo vest s tem, da je bil otrok krščen, prej kot je umrl J Tako je naše dobro in »verno" ljudstvo! Ko bi naša po-litikujoča duhovščina ne bila sama tako surova, ko bi se naši duhovščini ne mrzilo pravo dušno pastirstvo, potem bi ji taki slučaji morali odpreti oči, potem bi morala priti do zavesti, da vera v tako imenovani .duši naroda" nima tistih blagodejnih vplivov, kakor bi jih imeti morala. To se reče tedaj, če bi se duhovniki res kaj brigali za čisto božjo vero, ne pa samo za politiko, za katero se brigajo dandanes! DOPISI. Žalec pri Celju, 10. 12. 1902. — (Društvo avtonomnih uradnikov). Dne 7. t. m. se je vršil osnovni shod društva avtonomnih uradnikov v Žalcu. Osnovalni shod je sprejel društvena pravila, ki se pred-lože vladi v potrjenje. Namen tega društva je: zboljšanje plače avtonomnih uradnikov, preskrb istih za slučaj bolezni in onemoglosti po starosti, in pa preskrb vdove in sirot v slučaju smrti. Ta namen se doseže z organizacijo vseh avtonomnih uradnikov v društvo, po samopomoči in medsebojni podpori, in glavni namen pa je, da prevzame država za dela v prenesenem delokrogu tudi plačilo, oziroma odškodnino, in da preskrbi občinske in druge avtonomne uradnike kakor druge take uslužbence. Da se pa to doseže, je potreba, da se združijo vsi občinski in drugi avtonomni uradniki v društvo, da se organizirajo in tako skupno pa edino zahtevajo svoje pravice. Redni udje društva plačajo vstopnine enkrat za vselej 2 K in lefnine 6 K; zato pa dobivajo v slučaju bolezni bolniške podpore 2 K na dan, plačanega zdravnika in zdravila, in dobijo v slučaju onemoglosti in starosti primerno podporo ter se preskrbijo še njihove vdove in otroci. Ker pa delajo občinski tajniki največ v prenesenem delokrogu za državo, in ne dobivajo zato prav nobenega plačila, ker plačilo, kojega jim zamore dati občina, je komaj zadostno za delor koje opravljajo ti za občino samo, zato bode morala država pledati, da občinske uradnike za njih delo .uit odškoduje in kot državne uradnike tudi preskrbi; s tem se olajšajo občinam nekoliko plačila, in država dobi verne in zvež-bane, vešče uradnike. Da se pa doseže namen, katerega si je društvo stavilo, je neobhodno potreba, da pristopijo k istemu vsi avtonomni uradniki brez razločka narodnosti in političnega mišljenja, ker le takrat se doseže vspeh in korist udov. Društvo avtonomnih uradnikov se ne bode bavilo s politiko, stalo bode nad strankami, le zboljšanje in gmotno stanje svojega stanu ter zagotovljenje bodočnosti udov bode njega stremljenje. Vsi gospodje kolegi v širni naši domovini se vabijo, da pristopijo k temu društvu, katero je le za zboljšanje našega stanu ustanovljeno. Zdaj ni potreba nobenega plačila, to se bode pobiralo po I. občnem zboru in ta bode, ko so pravila društva ustanovljena, potreba pa je, da se udje že sedaj oglasijo za pristop, kar se zgodi po dopisnici. Začasno načelništvo (Ivan Kač) v Žalcu in tajništvo (Martin Goršek) v Šoštanju na Štajerskem sprejemata oglase k pristopu. Gospodje kolegi! Komur je mar zboljšanje stanja in bodočnost, naj se oglasi k pristopu. Pomagajmo si sami, in ne zanašajmo se na druge. U Srbije, 26/XL - 9/XU 1902. Go-spodine urednice! Zeliteli da čujete štogod iz naše drage nam Srbije? Evo Vam najno-vijih vesti, isti na za nas ved zastarelih! Imamo novu vladu. Veoma važna novina jelte?; za Vas tamo nevelim, kod Vas su promene ministara doista od velikog zna-čanja, za nas v vde ta ne bi se moglo prosto ni živiti bez česiih promena. TJ ostalom nije ni pravo, da poneki grije ministarsku stoltcu po 10 i više godina, a drugi da cvrkuče zubiraa na ovoj zimi. Ali šalu na stranu. Jeste, nova je vlada tu. Ona se predstavila narodu sa visoku navučenim čizmama i pri-pasanom sabljom. Pa tako i treba. Srbski je narod želeo, da vidi jedanput na vladi ljude oprobane, ljudi, kojima je red i rad sve i ava; koji znadu od kakvog je dejstva pravda i poštenje. Pa zar se plašite, da je u generala Markoviča manje p itriotizraa, manje ljubavi prema ustavnom životu nego u jednog Pašiča ?, manje diplomatske veštine i spretnosti, nego u jednog Vuida ili Velirai-roviča? O ne! u tim Marsovim sinovima, koji sada sede na ministarskim stolicama, ima kud i kamo više narodno;? osečaja i čustva, idealizma i plemenitosti, ozbilnosti i auktoritetu, nego kod sviju dosada partijskih ministarstva. Nu, najglavnije je ovc: Sadašni članovi kabineta su ljudi bez partijskih strasti. Oni služe samo Srbiji, srbstvu i slovenstvu. S pogledom na ozbiljnost vremena, kao i opšteg stanja na Balkanu, moralo je tako biti, a skora budučaost pokazatče nam, koje su promene ovu potrebu izazvale. Toliko v tome, a sada drugo nešto. Molim Vas, dragi gospodine urednice, itnali pomoči, da se brača Slovenci jednom okane primanja i primenjivanja neslovenskih imena? Čitajuči »Soču" i ostale slovenske novine, vrlo cesto nailazim na »Adclfe*', „Alfon3e", »Hajnrihe', „Otune", »Mehmije" itd. itd. Ja znam, da Vam tamo ovo nije tako strašno; nu verujte, da u slovanskora svetu vrlo je smešno, zvati se n. pr. Rihardom a iz-davati se za Slovenina. Istina, ovo je samo jedna spoljna garnitura, koja u ostalom ne mora »mati veze sa srcem i osečajem; — jer su tek oni pravi ispovedntei narodnosti, ali tek moje je mišljenje, da sam narodni ponos nalaže, da si Sloveni pridevaju slovenska imena. Svakim danom imamo prilike, da čujemo i vidimo, kako Madžari i Svabe časkom naprave iz Stevana — Ištvana, iz Ivana — Johanna — Janoša; zašto onda iči njima na ruku?, pa se prezivati Alfredom Adolfom, pored krasnih slovenskih imena; Ljubomir, Ljubivoj, Božidar, Miroslav, Danica, Ljubica, Ridoslava, — koje ne muze ni Madžar ni Svaba, niti neki irredentovac pre-okrenuti po svome kalupu. U (Edinosti" pa i u drugim slovenskim novinama čitam: kako se u južnim sloveno-hrvatskim krajevima protežira taljanstina na štetu slovenstva i hrvaštine i da je zaštiCa-vanje »lahunstva" nekim postoječisa ugovorom zainteresavanih država ugovoreno. čitajuči sve jade, sa bolom u duši, pomišljah: a da kad če jednom uvidjeti brača Slovenci njihovu zabludu?; još nije njima otvorila oči poviest naroda u njihovoj krunovini. Na žalost! sa malim izuzetkom, koji se junački bori za slobodu i napredak svoga naroda, — 3ve je ostalo narkotizirano klerikalizmom i starim Bajstovira iradama. Puni so verovanja na vaskrsnuče Jugoslavije, ali bez pravih Jugoslovena. Sto in više njihov dušmanin od sebe gura, sve se oni više njemu udva-raju. Da! da! odavno je vas klerikalni mrak progutao, odavno je kruta sila napravila od Vas svoje »podložnike". Vi se upinjate, da održite vašu narodnost, ali otvorite dobro oči, pa čete videti, da je na kraju krajeva sve uzalud. Jedini je još spas narodne individualnosti u »pravoslavlju«. Toliko za sada! Jugosloven. DomaČe in razne novice. $g. naročnike opozarjamo, da se bližamo koncu leta. Veliko smo imeli v vrstah naročnikov prav nemarnih dolžnikov, katerim smo list ustavili in naročnino od njih deloma že izterjali. Vsakemu svoje! Plačati morajo pač vsi! — Vse druge, ki kaj dolžujejo,prosimo, da gotovo dopošljejo do konca tega meseca, »Kažipot«, ki je letos storil korak naprej in bo obsegal prav točno tudi L j ubij a n o, priložimo v prvi polovici januvarja. Kdor ne bo imel računov v redu, ga ne dobi, ker mu ustavimo list že poprej. — Do takegp reda moramo priti I Vse resnične prijatelje prosimo, da nas podpirajo v tem prizadevanju. Naslov In zimčaj dvornega svetnika je podelil cesar namestništvenemu svetovalcu in voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, g. Henriku grofu A t tenisu. Osebne vesti. — Minister za trgovino je imenoval poštnega kontrolorja Zalateva v Trstu glavnim blagajnikom pri blagajni pošt« nega ravnateljstva iztotam. Rednim risarskim asistentom na tukajšnji c. kr. višji realki je imenovan g. Ivan Košar. Umrla je gospa Marija Premrou, hči slovenskega rodoljuba in odličnega slovenskega pisatelja dr. Mencingerja v Krškem. Bodi jej blag spomin! Umrl j«j v Postojini tamkajšnji odvetnik g. dr. Josip Bizjak, ki je bil svoj čas v Trstu mestni svetnik. »Branimo naSe svetinje!" ~ »Naša Slogo" od četrtka prinaša iz Poreča dopis iz najverodostojnišega vira, da se je tržaški škof dr. Nagi dogovarjal že opetovano s po-reškim škofom Flappom, kako bi v svoji škofiji proglasil znano naredbo kongregacije obredov v Rimu o popolnem uničenju staro-slovenskega jezika v cerkvah tržaško-koperske škofije. Flapp je že pregnal tudi 2adnjo sled našega jezika iz cerkva svoje škofije, sedaj hoče kreniti na isto pot škof Nagi. »Naša Sloga" pozivlje duhovništvo na opreznost, da se pripravi na smrten udarec, kateri kani zadati škof Nagi našemu jeziku v naših cerkvah, kjer je vladal in stoloval od pamtiveka. Dalje pravi »N. SI.*: Ako nam vrže biskup Nagi rokavico v tej škofiji, treba jo moško prejeti. Borbe ž njim ne iščemo, mi je nočemo, ali ako jo hoče pod vsako ceno, pa naj bode, ,pak što Bog da i sreča junačka"! In nasproti takim dejstvom trdi »Primorski List", da je katoliška cerkev skrbna mati slovenskih vernikov! Trdi pač to, ker se strinja s krivicami, katere nam zadaja ta laška cerkev! — Poziv v »N. SI." na duhovščino je povsem umesten ; radovedni smo le, koliko izda?! »Odidite, gospod, kakor ste bili rekli, na mazo-veški .dvor h knezu Janušu ter vprašajte ondi, koliko svetinj so vzeli od mene — celo sama kneginja in vitezi in gospoda na svatbi, na kateri sem bil.« >Na kaM svatbi?« vpraša Zbišek. »Kakor je to že običajno pred adventom. Ženili so se vitezi drug ~a drugim, kajti ljudje pravijo, da napoči vojna med poljskim kraljem in prusko gospodo radi dobrinske dežele. In marsikateri pravi sam sebi: Bog vedi, ali bom še dolgo živ; prodno pa umrem, hočem še biti srečen s svojo ženo.« Zbiška je jako zanimala novica o vojni, ali še bolj to, kar mu je Sanderus omenil o svatbi, torej ga vpraša: >Katere deklice so se ondi omožile?« »Kneginjine dvornice. Ne vem, če jej je še jedna 03tala, ker sem čul, ko je kneginja rekla, da si bo morala poiskati nove služabnice.« Ko je Zbišek to slišal, je umolknil za trenutek, na to pa vprašal z nekoliko spremenjenim glasom: »Ali se je gospodična Danuša Jurandova, katere ime je napisano tu na deski, tudi omožila?* Sanderus mu ni takoj odgovoril, prvič ne radi tega, ker sam tega dobro ni vedel., drugič pa, ker je čutil, da s tem dobi nad njim nokako pretežje, in da bo njegov dobiček tim večji, čim dalje se mu posreči, ohraniti, ga v negotovosti. On je bil že poprej sklenil v svoji duši, da se mora držati tega viteza, ki ima tako zdatno spremstvo in vsega drugega v izobilju. Sanderus je dobro poznal ljudi in odnošaje. Po veliki Zbiškovi mladosti je mogel soditi, da je to kaj velikodušen gospod, ki ne mara paziti na vsak novčič. Videl je tudi oni dragoceni milanski oklep in velike bojne konje, katerih kdor-sibodi ni mogel imeti, pa je dejal sam sebi, da pri takem gospodu se bo kaj lahko gostil na raznih dvorih in dobro prodajal svoje svetinje, pri tem pa bo varen | na potu, in končno bo imel dovolj jedi in pijače, za kar mu je bilo tako najbolj mar. »Ko je slišal sedaj Zbiškovo vprašanje, nagubanči čelo, dvigne oči kvišku, kakor bi napenjal svoj spomin, ter odgovori: »Gospodična Danuša Jurandova?... Odkod je ona?« »Danuša Jurandova iz Spihova.« »Videl sem vse, toda one, ki se tako imenuje, se dobro ne spominjam.« »Ona je še povsem mlada, svira na pljunko ter razveseljuje kneginjo s svojimi petjem.« »Aha... mlaua... svirala je na pljunko... orno-žile so se tudi mlade!... Ali ni črnooka in črnih las?« Zbišek si oddahne. »Ne, to ni ona ! Ona je bela kakor sneg in plavih las; samo usta ima rdeča.« A Sanderus odvrne na to: »Jedna črna kakor opat je ostala pri kneginji, skoro vse druge pa so se omožile.« »Praviš, skoro vse, to pomeni, da še ne vse do poslednje. Za Boga, spomni se tega točno, ako hočeš kaj dobiti od mene.« »Čez tri ali štiri dni bi se utegnil spomniti. Najljubši bi mi bil konj, ki nosi moje svete kovčke.« »Konja dobiš, ako si povedal resnico.« V tem se oglasi Ceh, ki je poslušal razgovor od začetka ter se smejal v pest, in rečei »Resnica se pokaže na mazoveškem dvoru.« Sanderus ga ostro pogleda in reče: »Ali si mar misliš, da se jaz bojim mazoveškega dvora?« »Jaz ne pravim, da se ti bojiš mazoveškega dvora, marveč samo to, da niti sedaj, niti v treh dneh na tem konju ne odideš. Ako pa se pokaže, da si lagal, pa tudi na lastnih nogah ne odideš radi tega, ker ti jih naš gospodar da" poprej polomiti.« »Tako je!t pritrdi Zbišek. Sandor si domisli, da pri taki obljubi mora biti previden, torej odvrne: »Ako b hotel lagati, bil bi takoj rekel, da se je omožila, ali da se ni omožila. Ako bi bil ti pameten, mogel bi že iz tega odgovora spoznati mojo krepost.« »Moj razum ni brat tvoji kreposti, kajti ona utegne biti psu sestra.« »Moja krepost ne laja, kakor tvoj razum ; kdor pa laja v življenju, ta utegne tuliti tudi po smrti.« »Prav! Tvoja krepost ne bo tulila po smrti, marveč samo stokala, ker si že v življenju, služeč zlodju, pobije zobe.« Jameta se pričkati, ker pa jo Čeh imel nabrušen jezik, za to je odgovoril na vsako Nemčevo besedo dve drugi. Toda tu je dal Zbišek povelje k odhodu, in takoj so odšli, ko so izprašali še poprej dobro ljudi za pot v Lečico. Takoj za Seradzem so prišli v gost gozd, s katerim je bila zaraščena še večina dežele. Toda skozi ta gluhi gozd je držala pot, ponekje skopana, ponekje podprta z močnimi stebri, ki je bila narejena še za kralja Kazimira. Kajpada, po njegovi smrti za bojnih nemirov, katere so zanetili Nalenči in Grimalitje, so bila pota znovič zanemarjena, toda ob času Jadvige, ko je nastal mir v kraljestvu, so so oglasile znovič lopate in sekire po gozdih, in ob koncu njenega življenja je že mogel trgovec med številnimi gradovi povsod voziti svoje blago, brez bojazni, da se mu potarejo kolesa na vozu, ali da zagazi v globoko močvirje. Divje zverine, ali razbojniki, so mogli zares napadati popotnike na cesti, toda za varnost pred divjimi zverinami so bile narejene kolibe za prenočišče, po Priloga »Soče" it. 125. z dne 13. decembra 1902, fgi ^faattfte to prilogo zakadi cenika Hujiži)* zaloge: »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici je izdala o svoji knjižni nalogi tako naznanilo: pgr* Razprodaja dosedanje'iS^ger*^^/^* 'Na našlai.ijih straneh je popis naše knjižne zaloge, namreč: Slovanska knjižnica, - Knjižnica za mladino, -Salonska knjižnica, — Svetovna knjižnica, -Venec slovanskih povestij, — Razne knjige. V 10 letih našega delovanja „na. .tem jjolju se je pomnožila ta zalopa tako da dosega razprodajna vrednost za skromne slovenske razmere dostojno svoto do - 50.000 K. Pred seboj »mamo še lepih načrtov, odlično število znamenitih rokopisov Čaka odrešenja, da bi šli v knjigah med svet,— ali po drugi strani bi presegalo naše denarne moči, ako bi še množili dosedanjo zalogo, polnili nove shrambe s knjigami, ki bi tam čakale kupovalcev. Sklenili smo torej, iznebiti se kolikor mogoče dosedanje zaloge, da lože izvedemo nove načrte v prospeh lepe književnosti nae in narodu v korist. Zategadel naznanjamo p. n, slovenskemu občinstvu, da od danes naprej do konca 1.1903. razprodajamo vso svojo dosedanjo zalogo knjig — izvzemši »Križarje«, ki niso še dovršeni, in obeh delov ruskega slovarja — z izdatnim popustom, in sicer: 1. Kdor kupi knjig za 10 K, dobi 10$ popusta. 2. « * * « 20 « « 20% 3. « « « « 30 « « 25% « 4. « « c « 40 « *« 30% « 5. « « « « 50 « in več dobi 33'/3% popusta. Vse take pošiljatve — poštnine prosto. Pričakujemo, da se naši rojaki v obilni meri okoristijo te prilike, pridobe" krasno število slovenskih knjig po izredno nizki ceni, — ter s tem obenem pripomorejo, da se naša književnost obogati z novimi biserji svetovne slave in veljave. »Slovanska knjižnica" je obogatila slovensko leposlovno književnost poleg izvirnih del z lepim številom prevodov iz vseh slovanskih jezikov. Da je to res, se uveri vsak čitatelj, ako pregleda na naslednjih straneh imenik knjig, ki so še v zalogi. Zadnji snopič nosi že Število 114. S prihodnjim 115. snopičem naredi to podjetje zopet korak naprej. Snopiči bodo za dobro tretjino obsežnejši in tiskani na finem, belem papirju, cena pa ostane stara, t. j. 30 vinarjev za snopič s poštnino vred. Izhajati pričnd slavni SienkieviČevi -»Križarji«, veliko delo poljskega veleuma. Ker dobe naročniki to delo za neznatno ceno v roke, prosimo vse prijatelje naše književnosti, da bi nam pridobivali stalnih naročnikov. »Knjižnica za mladino1' je izhajala najprej leta 1895. in 1896.; izšlo je 24 trdo vezanih snopičev. Zaradi neznatnega števila naročnikov smo morali ustaviti daljno izhajanje. In leta 1902. smo pričeli zopet, toda le s 4 knjigami na leto. (Glej v imeniku zadaj). Papir je prav fin, vezilo jako solidno, berilo prav dobro, no vkljub temu se ni oglasilo še 400 naročnikov, dasi jih trebamo trikrat več, ako hočemo pošteno izhajati. - Najbrže bomo morali s to knjižnico definitivno končati. Pač žalosten dokaz, kako malo smisla imamo Slovenci za — svojo mladež! „Talija". Dobrih igric, kolikor mogoče enodejank z malo osebami, je prav malo. Zato smo sklenili, izdajati »Talijo«, ki odpomore najpoprej tej naši revščini. V tisku so te igrice, vse enodejanke: — 1. »Pri puščav-nikue, 6 oseb. — 2. »Bratranec«, 5 oseb. — 3. »Starina-rica«, 7 oseb. 4. »Medved snubač«, 4 osebe. — 5, »Doktor Hribar«, 8 oseb. — 6. »Dobrodošli! Kda\ pojdete domu!«, 4 osebe. I. S^vanska knjižnica. (Začela izhajati 1. 1893.) Izhaja v mesečnih snopičih. — Celoletna naročnina K 3-60 ali 30 v za snopič s poštnino vred. Tu postavljene cene veljajo za nenaročnike. SnopICl, ki to 2s pošli, so lzpoiCeni 2 T- \ »PoJdimo za Nj"?'- — D. »Angelj«. Poljski spisal Henrik bienkiemcz; prvo poslovenil Petrovič, drugo f Fran Gestrin. - ____»Stanku Vrazu", hrvažki speva! August gjenoa......K- ¦Tv^rotivja1', slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil..... Anonfm. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. — Azbuka za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi .Domovini" in »Pri mrtvaškem odru" v azbuki...........« _ 11. 12. 13. in 14. — Odiseja, povest slovenski mladini, prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj (Drugi popravljeni natis) . . « 15. ^ I. „Kj«r je ljubezen, tam je Bog", ruski spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil Ad. Pahor. —- II. .Rakvar", Grobovščik, ruski spisal A. S. Pužkin, poslovenil J. K-j. — III. .Božena", poslovenil iz ceščine Rjty ......._____. . , .___„ „ ,..-«.- 17. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. — Poslovenil I. M. Fran-kovski in Rhf.....,................«- 18. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka II. —.........< - 26. — I. »Lotarijka«, hrvaSki spisal Večeslav Novak. — II. »Izgubljeni sin". Iz srbskega „Putnika" 1. 1862, - III, »MrtvaSka srajca«. Iz srbSčine po F. Oberkneževiču v »Putniku* 1. 1862. — Vse te poslovenil Simon Gregorčič ml.........% - 27. — JPreskučnja iu rešitev" nli „Doma najbolje", čefiki spisal X, Gekal, poslovenil Simon Gregorčič ml.........« - 28. — Petdesetletnica Simona Gregorčiča. Izbrane pesmi . . « - 30. — Iz spisov Pavline Pajkove............« _ 31. — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos. Faganelj...................„ _ 32. — I. „Ne bodimo lipov les!" Češki spisal Fr. Pravda (Vojteh Hlinka), poslovenil Simon Pomolov. — H, „Blazni goslar«, češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Pelrič .,.,«- 38. — .Gorjupa nnša kupa", poljski spisal Lucijan Tilomir (»Lu-bavva"), posloveiil S, Tugomil. — »Kazančiči", Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušič, poslovenil Ivan Cestimir..............,......L_ 38. in 38. — »Izbrane pesmi". Zložil Anton Funtek . . . . « 40. — »Materin blagoslov*. Igra v treh dejanjih. Spisal Anton Klodič - Sabladoski ................ 42*43. — I. „Smodin". Povest. Spisal Dobravec. — II. »Za negotovimi težnjami". Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonvm............ 44-48. Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. . . , . « •36 1'— -•36 —•72 47. ~ .Narodne pripovedko v Soških planinah". III. — Iz zbirke Jos. Kende in A. G................« -•36 48-40. — Poezge. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. 1......« 80-81. — .Preko morja". Hrvatski spisal Evgeny Kumičie. Pošlo-venil A. Z. Lovanski .............., » 62-83.84. — .Zbrani spisi*. 111. knjiga. Spisal Josip Pugliaruzzi-Krilnn.......,............« 88-58. — .Kapitanovn hči". Ruski spisal A, S, Puškin. Poslovenil Semen Somcnovič...............« 87-88-88. — Povesti s potovanja. Spisala Ana ftehakova. Poslovenila A. DormAta in J. Kunšič. — Korotanske povesti. Spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil Dermolu........« 60-81. — Poezije. Zložil Zamejski...........« 62-03. — .Marica". Spisal Ljuba Babic (Gjalski). Poslovenil Vinko Vinič........... . ......« 84. — »Punčika«. Mestni obraz. Poljski spisal Stanislav Grudzifiski. Poslovenil S. P- ov...............« 66-88. .SluCaji usode". Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (S sliko). 68-72. .V Petrograd". Potopisne črtice. Sestavil Ljtidcvit Stiasnv. «. 73-74. — .Strahomir". Izvirna romanliška igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Benko. — .Mlada Zora". Romanliški igrokaz v treh dejanjih. Spisal Milovan............« V5-76. — »Na bojišču*. Češki spisal Jan Klecanda, Poslovenil Ivan Rejec..................« -•72 —*72 —•72 Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amici" v ulici Via Caserma se jo preselila v Nunsko ulico (Via Monaehe) v prostore, kjer je bila doaedaj starodavna gostilna pri: = ffBeiBm zajer = (,,Al lepre bianco") Postrežba in jedila izvrstna; toči domača črna in bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena tudi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča udani - .« Ivan Krpan, gostilničar. Štiri učence nižjih razredov se sprejme na stanovanje. Poleg dobre hrane in zdravega stanovanja dobe* učenci brezplačno in-strukcijo. Poleg hiše je dvorišče in vrt v uporabo. Naslov pove upravn. »Soče«. OddL se tudi mobllrane soba. Josip Volčič • • • • • • • • mizarski mojster v Komnu ===== priporoča svoje mizarske izdelke bodisi priprosto aH fino izdelano IP* v Tankem stilu, ^tl I' 77. — „Beračica". Pripovedka iz Bosne. Spisal Vinko Zorid. Prevel Podravski............... „Na razstanku". Spisali slovenski osmosolci . « češki spisala Gabrijela Preissova, poslovenil 78-78-80-81. - 82-83. „Mlados A. Dermota. Š sliko iri životopisom pisateljice 84-88. — .Božična noč". „PlašL". Ruski spisal N. V. Gogob\ Poslovenil Miloradovič. — Za uvod je razprava o ruskem realizmu in o Gogob> . . . ;.............« 86-87-88. — „Jestfab conlra HrdliSka." Po prijateljskih zapiskih Češki spisal Svalopluk Čech, poslovenil Zormanov. — „Prve skrbi*. Češki spisal Svatopluk Čoch, poslovenil 3. M. Frankovski « Fran Wilhelmov odvajal čaj FRANA HILHELMA lek»r*»r)a ta e. tr. Amen učitelja v Ncuuklrchen, Spodnje Avstrijsko se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. veljave. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljatev direktno. Poštni zavoj = IS zavitkov 84 kron franko na vsako avstre-ojersiio pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkircben (devet cerkva). dnevu pa so se branili zverin z orožjem, lopovov in roparjev pa je bilo tu mnogo manj nego v sosednih deželah. Končno, kdor je potoval dobro oborožen in s številnim spremstvom, njemu se ni bilo treba bati ničesar. Zbišek se tudi ni bal niti razbojnikov, niti roparskih vitezov, ter na te vrste nevarnosti niti ni mislil, pač pa se ga je bil polastil neki drug nemir. Z vso svojo dušo je bil že prestavljen na mazoveški dvor. Ali mar dobi Še svojo Danuško kot kneginjino dvor-nieo, ali že kot ženo kakega mazoveškega viteza — tega ni vedel ter je premišljeval to vprašanje, časih se mu je zdelo nemogoče, da bi mogla ona nani pozabiti, pa mu je zopet prišlo v glavo, da je io ,pel morda Jurand iz Spihova ter oženil hčerko s ^akim sosedom ali prijateljem. Saj je bil že poprej rekel v Krakovu, da Danuška ni usojena Zbišku, da mu je ne more dati, torej jo je oči vidno obljubil komu drugemu ter sedaj izpolnil svojo prisego. Zbišek je bil že prepričan, ko je na to mislil, da Danuške ne zagleda več v dekliškem stanu. Za to je poklical k sebi Sanderusa ter ga znovič izpraševal, toda ta mu je dajal čimdalje bolj nejasen odgovor, časih se je že spomnil dvornice, Jurandcve hčerke, toda mahoma si je vtaknil prst v usta, se zamislil ter odvrnil: Morda pa to le ni bila ona. Niti v vinu, katero bi mu imelo razjasniti glavo in mu raz-svetiti pamet, ni našel Nemec nikakih spominov, in tako je mladi vitez prebil neprestano čas med smrtno bojaznijo in nadejo. Zbigek je potoval dalje v skrbi in negotovosti. Potoma ni mislil dosti niti na Bogdanec, niti na Zgo-relice, marveč samo na to, kar ima storiti. Pred vsem drugim pa je bilo treba dospeti na mesto ter poizve-1 deti resnico na mazoveškem dvoru. Potoval je torej I urno, zadržuje se le kratko na prenočiščih na dvorih, v krčmah in v mestih, da bi ne ugonobil konj. V Lečici je zopet dal obesiti desko s pozivom na vrata, misle" si v duši, ako je Danuška še vedno gospodična' ali že omožena žena, da je še vedno gospa njegovega srca, in da je torej dolžan, spustiti se za njo v boj. Toda v Lečici je le malokdo znal prečitati poziv, in oni vitezi, katerim so ga prečitali pisave zmožni kle-riki, so kar skomigali z rameni, ker niso po;:nali tujega običaja, in rekli: »To mora biti kak bedak, kajti kdo mu naj ugovarja ali potrdi to, ko pa še one deklice ni videl?« In Zbišek je potoval dalje, Čimdalje bolj otožen in čimdalje bolj se mu je mudilo. On ni nikdar jenjal ljubiti svojo Danuško, toda v Bogdancu in v j Zgorelicah ni mislil tako pogostoma na njo, zabavajo se vsaki dan z Jagjenko in gledaje njeno lepoto; sedaj pa mu je ona po dnevu in po noči bila pred očmi, v spominu in v mislih. V snu jo je videl pred seboj z razpletenimi lasmi, s pljunko v rokah, v v rdečih čre-veljcih in z vencem na glavi. Ona je stegala k njemu svoje roke, ali Jurand jo je pulil od njega. Zarano v jutro, ko so se razprašile sanje, ga je prevzela še večja tuga nego poprej — in Zbišek tega dekleta ni ljubil nikdar tako kakor sedaj, ko ni bil gotov, da je več ne zgubi. Prišlo mu je tudi v misel, da so jo morda že omožili zoper njeno voljo, in radi tega se ni pritoževal o njej, ker je vedel, da je še otrok, ki še svoje volje ne more imeti. Pač pa se je hudoval na Juranda in na kneginjo, in ko je pomislil na Danušinega moža, se je takoj razburilo v njem srce, in grozno je gledal po svojih služabnikih, ki so nosili oklepe pod svojimi jopiči. Torej je tudi sklenil, da jej ne jenja služiti Še na dalje, naj jo tudi dobi kot ženo tujega moža, vsekakor jej mora položiti one pavove šapelje pred noge. Toda v tem sklepu je bilo več žalosti nego tolažbe kajti ni mu bilo jasno, kaj naj počne potem. Tolažila ga je samo misel na veliko vojno, čeprav ni hotel živeti brez Danuške, tudi ni hotel umreti, marveč je čutil, da najde na vojni olajšavo, da se ondi otrese vseh muk in skrbij. In velika vojna je res visela nekako v ozračju. Ni bilo znano, od kod so dohajale novice o njej, kajti med kraljem in križarskim redom je vladal mir, toda povsod, kamorkoli je prišel Zbišek, so govorili le o vojni. Ljudje so slutili, da vojna mora nastati, in nekateri so govorili javno: ^Čemu smo se združili z Litvo, ako ne zoper te križarske volkove? Enkrat moramo končati tudi ž njimi, da ne bodo razdirali dalje našega drobovja.« Drugi pa so dejali: »Bedasti redovniki! Ali so še premalo dobili pri Plovcu! Smrt se že povznaša nad njimi, toda oni so se še polastili dobrinjske zemlje, katero bodo morali poškropiti s krvjo! In povsod so se pripravljali ljudje na boj, sicer brez naglice, toda resno, kakor se sploh vrše* priprave na boj na življenje in smrt. . Po vseh dvorih je naletel Zbišek na ljudi, ki so bili prepričani, da bodo morali vsaki hip zasesti konje, da se je temu kar čudil, kajti domišljujč si sam, da mora priti do vojne, vendar nikjer ni slišal, da bi imela nastati tako kmalu. Ni mu tudi prišlo na misel, da človeška volja v tem slučaju pospešuje dogodbe. Povsod so se ljudje brigali edino za orožje in konje; povsod so ljudje ogledovali sulice, meče, sekire, oklepe, jermene za ščite in razno drugo bojno opravo. Kovači so razbijali po dnevu in po noči železo ter kovaii le težko orožje, katero so pomehkuženi vitezi na zapadu komaj mogli dvigniti, katero pa so nosili z lahkoto krepki plemiči iz velike in male Poljske. __J. — .EokoT^njaS«, narodna-igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal Fran Govetar .... K —'80 81-92-93. — »Sin«, izvirna rodbinska drama t štirih dejanjih. Spisal Engelbert Gangl..............« l'20 94-10«. — .Vstajenje*. Roman v treh delih. Ruski spisal grof Lev Tolstoj. Str. 776...............* 32° 102-104. — »Sad greha". Izvirna drama. Spisal Eng. Gangl . . « 120 105-106. — .Deseti brat«. Narodna igra v 5 dejanjih s petjem. Po Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar......« —"SO 107-114. — .Kletev nezvestobe*. Sloveči roman, spisal pisatelj .Zaobljube" F. Becič. Str. 608..............« |-|0 Elegantno vezana..................* **80 V tisku je Sienkievičev roman .Križarji«, tiskan na finem papirju; ti snopiči bodo za treljino obsežnejši nego doslej,, da dobe naročniki nad 1000 str. veliki roman prej v roke. II. Knjižnica za mladino. Lelnika 1895.-1896. Vsi snopiči so trdo vezani. Od St. 1. do 7. so že razprodani. 8. Antona Martina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino«. I. Pesmi, snopič za srednjo stopnjo...............K —"40 9. .Plemenita srca" .... ...............~'*t0 10. in 11. Antona Martina SlomSeka .Spisi zbrani za mladino". 1. Pesmi. 2. snopič za višjo stopnjo...........« --'HO 13. in 14. »Pesmi cerkvene in druge*. Zložil Andrej Praprotnik . « !•— 15. .Zeleni listi«. Kratke pripovesti za otroke, stare 6 do 10 let. Po Francu Wiedemanu poslovenil Anton Brezovnik, učitelj . « - -50 16. Antona Martina SlomSeka .Spisi zbrani za mladino«. III. snopič. Basni, prilike in povesti. Za nižjo in srednjo stopnjo . . . « - -jO 17. in 18. .Tatari na Moravskem", ali Bog ne zapusti svojih slu- žabnikov. — »Gozdne cvetke", aH Štiri povesti in tri krajJe razprave.......................* 1*~~ 19. .Slavoj in Ljudmila*. Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratKo-Casnih in poučnih pogovorov o živalih. I. del. Spisal J. Dimnik.* —'50 20. »Bogdanova mlada leta*. Svojim prijateljčkom napisal L. Gcrnej <¦¦ — -."jO 21. »Fisanice*. Slovenski mladini spisal E. Gangl.......« --'50 22. in 23. ,V domačem krogu*. Zbirka pesmjj in povest« za mladino. - • Izvirno spisal ali na podlagi hrvaških, italijanskih in nemških izvirnikov priredil Janko Leban, naduč. v Trebelnem « i-— 24. .Savinjski glasi*. Izdalo ^Učiteljsko društvo za celjski m laški okraj*. I. snopič....................e —°a« 1902. Izhaja vsake 3 mesece v lično in trdo vezanih knjiph, na finem papirju, obsežnih povprečno 10-12 tiskanih poL — Naročnina K 320 na leto. — Posamične knjige po 1 K. — 20. — Vsebina: 1. Pesmi Marice Strnadove (3). -2. Kratke povesti Jadvige-Podravski ('25). — 3. Pesmi Frana Zgurja (8). — 4. Grlice. (El. Krasnohorska). — 5. Pesmi Engelberta Gangla (16). - 6. Črtice iz življenja cesarja Jožefa II. (42) ... K 1-— 20. — Vsebina: 1. Ciguljka (Fran Rakuša). — 2. Pod slamnato streho (Peter Miklavec). — 3. Težka vest jKrasnohorska-Knaflič). — 4. Mačka z rdečim ovratnikom (Dragotin Jeranko). — 5. V snegu sama (Stifter-Silvester). — 6. Črtice iz življenja slavnih mož (Podravski).................« t" — 87, in 28. — Knjiga izide skupno v novembra. Obsegala bo večjo izvirno povest in več drugega primernega berila. III. Salonska knjižnica. Izhaja v nedoločenih rokih, različne oblike in obsežnosti. Doslej so izšle knjige: 1. »0 te ženske«. — Zbirka novelic. Spisal Fran Govekar. Vsebina: l. Predgovor izdajatelja .Salonske knjižnice. 2. Predgovor pisatelja I. knjige. 3. Prhno loco. 4. Dr. Strnad. 5. Te punice, te punice...! 6. Danica. 7. Inslitutka. 8. V mraku. 9. Pavlina. 10. O te ženske. — Str. 291............K 2- Po pošti 20 v več. 2. »Hamlet«. Žaloigra v 5 dejanjih. Po W. Shakespearu poslovenil Ivan Cankar. — Str.208 . , . ...........«1*4 Po pošti 10 v več. 3. »Ruska antologija* v slovenskih prevodih. Zbrala t Ivan Vesel in Anton Aškerc. Zastopanih je 73 pesnikov po 14 prelagalcib. Dodane so črtice a vseh pesnikih in o umrlem zbiratelju Veselu. — Str. 464...............« 3'- Po pošti 20 v več. 4. »Spisi Zofka Kvedrave«. Prva knjiga. Vsebina: 1. Kako je to prišlo. — S. Vera. — 3. Markčeva strina. — 4. Slepec — 5. Epizoda. — 6. Vaški roman. — 7. Sestri. — 8 Talent. — 9. Blede rože. — 10. Laž. — 11. Sanje. — 12. Življenja. — 13. Moč. — 14. Tilda. - 15. Telegraiistka. - 1«. Sam. 17. Gabrijela. — 18. Vseh devet — 19. Bicikiistinja . .. . « 2— Pripravjjene imamo tudi dve drami Silvija Pellica v prozi in nekatere spise znamenitega novejšega itaL pisatelja Fogazzara. — Imamo pa tudi več prevodov iz slovanskih jezikov, ki sodijo bolj » to zbirko. — Na vrsto pridejo, ko razprodamo toliko iztisov prvih 4 knjig, da bodo pokriti vsaj glavni trojki. IV. Svetovna knjižnica. Izhaja v nedoločenih rokih in prinaša večja dela iz vseh kulturnih jezikov. 1. »Ben Hur«. Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. — Zaloga je pošla. 2. »Marko VisconU«. Zgodovinski roman. Italijanski spisal Tommaso Grossi....................K žr— Po pošti 20 v več. 3. »uuo vadiš«. Veliki Sienkiewiczev roman iz dobe Neronove. Slavno delo je preloženo v vse kulturne jezike. Knjiga obsega 650 str....................« 3 - Po pošti 30 vin. več. — Elegantno vezan K 4-80 in 30 vin. za pošto. V rokopisu imamo veS prevodov znamenitih del. Pridejo na vrsto polagoma, ako razprodamo 2. in 3. knjige toliko, da bodo kriti glavni (roški. V. Venec slovanskih povestij. Izhaja v nedoločenih rokih. Doslej je izšlo 6 knjig s tako vsebino: I. 1. Figura. 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. 3. Slepčevodja. 4. Slika iz gladnih let. 5. Slovaške sličice. 6. Ada. 7. Očenaš. 8. Sovražnik. Cena s poštnino vred.........K 110 II. t. Mati in sin. 2. Vsakdanji dogodki. 3. Ded Liben. 4. Sanjarije in resničnost. 5. Na brodu. 6. Zlatija, vojaška nevesta. 7, Žywiia. ali moč domovinske ljubezni. 8. Črnogorski stotnik. 9. Odrtnik. 10. O Hiljakih. Cena s poštnino vred.........« MO III. 1. Prokleti ste...! 2. Kadar pridem z vojne! 3. Za tuje grehe. 4. Pomladni mraz. 5, Slike. 6. »Narodne pripovedke« grofa Leva Tolstega. Cena s poštnino vred....... . . « 1*20 IV. 1. Rusinja, 2. Prve rože. 3. Mala igra. 4 Stara pestunja. 5. Maščeval se je. 6. Jetnikov! otroci. Cena s poštnino vred . « 1*20 V.l. Lux in tenebris Iucet. (Sienkievič). — 2. Moč ljubezni. (N. Lukmanova). — 3. Že zopet. (Lj. Podjavorinska). — 4. Glasovi iz groba. (Nik. J. žov). — 5. Noč v gozdu. (O. V. De-merta). — 6. Izdajalec. (A. Marlinskij-Bestužev). — 7. Gozd šumi. (Korolenko). — 8. Dva huzarja. (grof L. Tolstoj). — Bolnik.................. . .« 120 VI. Obsega tri šaljive povesti slavnega II. Sienkieviča: 1. Črtice z ogljem. — % Ta tretja, — K. Poroka po pomoti......» T20 (V iisku je VII. knjiga). VI. Razne leposlovne in poučne knjige. 1. »Materino delo za Boga In domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. S poštnino vred..........K 2. »Zgodovinske črtice iz pokneženc grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. S poštnino vred..........« 3. »Epizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal f Mons. Andrej MaruSič. S poštnino vred....................« - 4. »Bele noči". Sentimentalen roman. Ruski spisal Fr. M. Dosto-jevskij. Poslovenil J. J. Kogej..............« - 5. »Ročni rusko-slovenski slovar in slovnica". Za Slovence spisal M. M. Hosti-"k. (Trdo vezan K 3-80 s poštnino). Mehko vezan s poštnino......................-¦ 6. »Ročni slovensko-ruski slovar in slovenska slovnica" za Ruse. < 7. »Gluhonemi*. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal Anton Rudež................... 8. »Občinsko gospodarstvo na Goriškem". Spisal E. Klavžar . . < 9. »Cestni zakon za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško" . . < 10. »Slovenci in mednarodni promet". Spisal dr. Karo! Pečnik, zdravnik v Aleksandriji................< 11. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško: Pravila, potreba, važnost, delokrog, slika trgovine in obrlnije zdaj in v bodočnosti. Spisal A. Gabršček.................... 1-50 MO 3-2'> r>-r>o 2-20 —•40 —•40 Razpis služIle. V občini Biljana v Brdih je razpisana tajniška služba z letno plačo 600 kron. Prošnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri županstvu do 14. jan. 1903. — Želi se tudi nekaj znanja nemškega in italijanskega jezika. Županstvo v Biljanl. Župan: šfiifgoj. Ženitbena ponudba. Sedemindvajsetletni mladenič, lepe, pri-kupljive in čvrste zunanjosti, po poklicu gostilničar, posestnik in trgovec z vinom, se želi seznaniti z 24—30-letno gospodično iz poštene slovenske družine s 3—4000 premoženja. Prednost ir.-ajo le izvežbane v pridnem in skrbnem gospodinjstvu. Radi pomanjkanja gospodinje v družini bi se vršila lahko poroka v najkrajšem času. Le resne ponudbe je pošiljati s sliko vred, ki se vrne, na naslov: »Zakonska sreča" na upravništvo »Soče" v Gorici. — Vsaka diskretnost zagotovljena. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJn 7. TRGOVINA NA DROBNO !N DEBELO. Najceneje ItupovaliŠče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce i:i popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in šev{hrje. Svotlnjlco. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 , 35—8 Trte, cepljene na amerikanski podlagi, krepko zrastene v več vrstah. Cena s 100 kosov 20 kron „ 1000 „ 180 „ Priporoča Adolf Ferraiit v Gorici. Starci so vlačili iz skrinj plesnive vrečice z denarjem, da ga dajo za bojne potrebščine svojim otrokom. Neko noč je prenočil Zbišek pri premožnem plemiču Bartošu iz Belave, ki je imel dvaindvajset odraslih sinov, ter je sedaj zastavil svoje zemljišče samostanu v Loviču, da je mogel kupiti dvaindvajset oklepov, čelad in drugega potrebnega orožja za vojno. Zbišek si je tudi mislil, dasi o tem v Bogdancu ničesar ni slišal, da odrinejo vsi takoj v Prusijo, ter je hvalil Boga, da je tako preskrbljen za vojno. Fa so se tudi vsi čudili njegovi bojni opravi. Vsi so si mislih", da je kak vojvodov sin, in ko je povedal ljudem, da je preprost plemič in da se more taka oprava kupiti pri Nemcih, samo da jo je treba dobro plačati s sekiro, pa je prevzela srca vseh koprnenje po vojni. In marsikateri je, videč njegov oklep, dohitel Zbiška na cesti ter ga vprašal, če bi se ne hotel boriti zanj. Toda Zbišku se je mudilo, torej se ni hotel boriti, in Čeh je precej napenjal lok. Zbišek je nehal izobešati pred krčmami svojo desko s pozivom, kajti opazil je, da čimdalje je odhajal od meje, tem manj so razumeli ljudje njegov poziv ter ga sploh smatrali za tepca. V Mazoviji so govorili ljudje nekoliko manj vojni. Verjeli so tudi tukaj, da napoči vojna, toda niso vedeli kedaj. V Varšavi je bilo tiho, to pa radi tega, ker je prebival dvor v Tehanovem, katerega je bil popravil knez Januš po nekdanjem litovskem napadu, ali bolje rečeno znovič postavil, kajti od starega Te-hanova je ostal samo utrjen grad. V varšavskem gradu je sprejel Zbifeka Janko Soha, grajski poveljnik, sin vojvoda Abrahama, ki je bil padel pod Vorsklo. Janko je poznal Zbiška že od onega časa, kar je bil s kneginjo v Krakovu, radi tega ga je 3 veseljem sprejel in pogostil; Zbišek pa ga je še poprej, nego je sedel k mizi, jel povpraševati po Danuši, če se mar že ni omožila z drugimi dvornicami kneginje Ane vred. Toda Soha — na to ni vedel odgovora. Kneginjin dvor je prebival že od jeseni v Tehanovem in v Varšavi je ostalo le nekoliko strelcev. Janko je slišal, da so bile v Tehanovem razne zabave in svatbe, kakor je to običajno pred adventom, toua katera dvornica se je omožila in katera je ostala samica, po tem on, kot oženj an človek, ni vprašal. Mislim si pa vsekako,« je dejal, »da se Juran-dova hči ni omožila, ker to bi se ne moglo zgoditi brez Juranda, toda jaz nisem slišal, da bi bil on dospel semkaj. Pri kneginji se nahajata v gosteh dva brata iz križarskega reda, j eden iz Jansburga, drugi pa iz Sčitne, in ž njima so dospeli še nekateri tuji gostje, ali ob takem ča u Jurand nikdar ne pride, kajti pogled na beli plašč ga pripravi skoro v znorelost. Ako pa Juranda ondi ni bilo, ni moglo biti niti svatbe! Toda ako želiš, pa odpošljem poslanca, kateremu naročim, naj se kmalu vrne z odgovorom uu tvoje vprašanje, čeprav si mislim, kakor sem živ, da Jurandovo najdeš še neomoženo.c »Takoj jutri se napotim tjekaj, toda Bog ti poplačaj to tolažbo. Odrinem brž, ko si počijejo konji, kajti poprej ne bom imel miru, dokler ne poizvein resnice. Bog ti povrni vse, kajti pri tebi mi je j ako odleglo.« Toda Janko se še ni zadovoljil s tem, marveč je povpraševal tudi plemiče in vojake, ki so bili takrat na dvoru, če mar ni čul kateri kaj o .^atbi Jurandove hčerke. Toda nihče ni slišal ničesar, dasi so bili tukaj taki, ki so bili v Tehanovem celo na svatbah in vese Iicah, in ti so tudi dejali: »Mi ne vemo, k večjemu, ako bi jo bil kdo vzel v poslednjih tednih ali dnevih.« Pa tudi to se je moglo zgoditi, kajti v tem času ljudje niso zapravljali mnogo časa z izvršitvijo svojih nakan. Med tem pa je Zbišek zelo potolažen odšel spat. Na postelji je premišljeval, ali naj zapodi mdednjega dne" Sanderusa od sebe ali ne, toda spomnil se je, da bi mu ta klativitez utegnil priti prav radi znanja nemškega jezika, kadar pozove nac dvoboj Lichtensteina. Pri tem je pomislil tudi, da ga Sanderus ni prekanil, in dasi je bil drag spremljevalec, ker je po krčmah jedel in pil za štiri druge, je bil vendar jako po-strežljiv ter je kazal veliko udanost svojemu gospo, darju. Vrhu tega je znal tudi pisati, s čemur pa je nadkriljeval ne le Ceha, marveč tudi samega Zbiška. Radi tega mu je dovolil mladi vitez, da je smel iti ž njim v Tehanov, česar je bil Sanderus jako vesel, ali to ne le radi »hrane«, marveč tudi radi tega, ker je vedel, da v nobeni drugi družbi ne bi prodal tako lahko svoje blago nego ondi. Prenočivši še v Na-sielsku, so zagledali drugega dn<5 proti večeru po ne preveč urni ježi obzidje tehanovskega gradu. Zbišek je krenil v krčmo, da se ondi popolnoma oboroži in po vitežkem običaju tak odide v grad s čelado na glavi in s kopjem v roki. Na to pa zasede svojega orjaškega konja, naredi po zraku znamenje križa in odjezdi naprej. Toda ni še prejezdil za deset korakov daleč, kar ga nakrat dohiti Čeh in reče: »Vaša milost, za nama hite" neki vitezi, nemara so Križarji?« Zbišek obrne konja in zagleda blizu pred seboj sijajen sprevod, kateremr sta jezdila na čelu dva viteza na krepkih pomoran3kih konjih, oba pod oklepom, vsak v belem plaHu s črnim križem, in na svojih čeladah sta imela velika pavova šapelja. (Dalje pride.) Sankcioniran zakon. — Njegovo Veličanstvo cesar je potrdil naCrt zakona, ki je bil sklenjen v deželnem zboru goriškem gledč priredbe in vzdrževanja dovoznih cest k železniškim postajam. Klnematograftene predstave v ateljeju g. Jerkiča v Gosposki ulici še vršijo odslej vsaki dan ob 8. uri zvečer. Predstave ugajajo občinstvu, zato opozarjamo na nje. Pozornost vzbuja tudi gramofon največje vrste, kar jih 1 je, ter je res zanimiv. Obrtnike, ki imajo zavarovane svoje delavce proti nezgodam in so prejeli pred dnevi glasovnice, prosimo lepo, naj jihv redu podpišejo ter pošljejo nam ali društvu »Edinost« v Trstu. — Nikdo naj ne zavrže glasu! I O cestnih razmerah nr Kanalskem je bil priobčil .Frira. Li$* dopis, v katerem nekdo pohvalno omenja skrb predsednika cestnega odbora g. Zege za zanemarjene ceste ob meji. Uredništvo .Prim. Lista* pa je dostavilo, da je to lr'pesek v oči. Da pa trditev »Priri. L.* ni resnična, dokazuje proračun cestnega odbora za prihodnje leto, kateri je sestavil načelnik s sporazurnljenjem večine odbornikov, in neresnico .Prim. L.* pokaže tudi dopis o teh stvareh, kateri priobčimo v kratkem. - Čudom pa se je čuditi, da so namreč vsi oni, ki so bili poprej za ta prevdarek, bili pri seji nasprotni, raz-ven enega, ter je predldg padel. Za slovensko poroto t Trstu je vložila prošnjo na pravosodno ministerstvo tudi občina Štanjel na Krasu. Štrajk t Miran je končan. Končal je pač tako, kakor je bilo pričakovati, namreč s prepričanjem, da ga ni bilo prav nič potreba. Tcda o tem ne bomo dosti več govorili, marveč le želimo, da se razmerje med delavci in gospodarji oblaži ter spravi vsa reč zopet v red in mir. .Prim. List* pa prinaša že nekaj časa sem v številki za* številko dopise iz Mirna, ki vabijo delavce pod okrilje klerikalcev, kakor da jih čaka tam kdo ve kaka sreča. Ko je bilo čas govoriti, takrat teh prijateljev iz kroga »Prim. L.* ni bilo nikjer, marveč so molčali in čakali, kedaj pride čas, da se bo dalo kaj privabiti na njihovo stran. V Mirnu je že dolgo časa neko .kat. del. društvd*, ki pa le životari. Nikdo ne mara za to društvo. Ako je bilo možem pri .Prim. L.* res kaj za mirenske delavce, potem bi se bili pobrigali Že poprej, da bi bili organizirali delavce ter vstvarili v Mirnu tak položaj, da bi nikdar ne bilo prišlo do štrajka. Toda tega niso storili. Zato pa je skrajno nespameten oni, ki bi se dal ujeti sedaj limanicam »Prim. Lista". Poprej niso imeli od teh ljudij nikake podpore, sedaj, po britkih skušnjah, pa naj bi delavci kar drli pod črno suknjo. Prepričani smo, da tega ne storijo, kakor tudi se otresejo .rudeče* stranke, ker so pač mogli sprevideli, da tudi od tam nimajo pričakovati drugega nego lakoto in trpljenje, ampak mislimo, da se oklenejo v pametni medsebojni organizaciji svojih gospodarjev, pa se polagoma uvede zopet mir in zado-voljnost v rairensko občino. Upamo, da bodo upoštevali to tudi gospodarji ter da tudi pripomorejo po svoje, da bo delavstvo zadovoljno, kar je pač potreba za redno in vspešno delo. To je pač prava pot do rednih odnošajev, vse druge vsiljivce in zapeljivce pa naj pustijo ob cesti! Krojaška razstava. — Tečaj za krojače, kateri je vodil od 10. nov. na inieija-tivo tukajšnje trg. in obrtne zbornice odposlanec c. kr. tehnološkega muzeja Fr. Bumeri, je skončal danes. Jutri pa se priredi v prostorih obrtne šole, Passaggio Edling, razstava risarij in narejenih oblek v tem tečaju. Razstava bo odprta jutri od 10. dop. do 4. pop., v ponedeljek od 10. dop. do 1. pop. Kogar zanima, naj si jo ogleda. Zdravstveno kuhinjo za bolnike na pelagri za občine Gradišče, Zagraj in Faro so zatvorili v ponedeljek. Delovala je 50 dnij. Od 35 bolnikov se jih je ozdravilo 20, 9 zboljšalo, drugi so ostali nespremenjeni. Pri nekaterih se je teža telesa zvišala za 4 kile. Kakor se vidi, te zdravstvene postaje služijo dobro Furlanom. Iz sodne dvorane. — V torek je bila pred tukajšnjim c. kr. sodnim tajnikom Gova-Čig-em kazenska razprava na zasebno ovadbo gospe Terezije vdove Jon ko proti ondot-nemu sodniku dr. Viktorju Ahazhizhu, in na zasebno ovadbo g. Leopolda Jonko iz Botca proti g. Tereziji Jonko. Sodnik je smatral dognanira po pričah, da je zagrešil c. kr. okrajni sodnik v Bolcu razžaljenje časti, kolikor se tiče objektivnega dejanja na sebi, smatral pa je, da ni imel namena razžaliti g. Terezijo Jonko, marveč da je le govoril one besede z namenom, varovati koristi dedičev. G. Terezija Jonko je vložila proti tej sodbi prvega sodnika vsklic, I o čegar usodi bomo poročali. '! Na drugo ovadbo pa sta se stranki poravnali, ker je g. Terezija Jonko izjavila, da W»fee»^iw--^ominja^d|L bi bik, govorila razžaljive besede; če pa je to storila; se je to zgodilo le v skrajni razburjenosti vsled dogodkov na zapuščinski razpravi po njenem pokojnem možu. Vsled tega je sodnik izrekel oprostilno razsodbo. O obeh- kazenskih zadevah je sodil tukajšnji sodnik vsled prošnje gospe Jonko. ftorlška ljudska posojilnica opozarja svoje zadružnike na § 6. zadružnih pravil, da naj do konca t. 1. dvignejo naraslo deležnino. Nesreča t Šempolaju. — Dne 8. t. m. je prišel v Škrkovo krčmo blizu Šempo-laje 55-letni kmet Ivan Skrk iz Trnovice. Bil je ranjen na glavi; rekel je, da je padel na. cesti ter se udaril. Ko je sedel nekaj časa pri ognjišču, je padel nenadoma na tla ter se pri tem smrtno ranil. Ker je bil pijan, so ga peljali na sveži zrak, češ, da mu odleže. Skrk je šel na to, ko mu je malo odleglo, proti domu, ali je obležal na cesti, kjer so ga našli orožniki, ki so ga spravili domu, kjer je kmalu umrl. Poklicana zdravnika sta konstatovala, da se je Skrk ranil pri padcu z ognjišča ter vsled te rane umrl. Političen obhod bohinjske železnične proge prične, kakor smo že sporočili, 15. t. m. ter bo trajal do 22. jan. 1903. Opozarjamo pri tem vse przadete posestnike in druge interesente, naj se oglašajo pri komisiji po potrebi jasno in določno s svojimi zahtevami in Željami, kajti ta političen obhod je velevažen in se pozneje marsikaj ne bo dalo več popraviti, ako se prizadeli ne pobrigajo pravočasno pri obhodu. Po drugi strani pa priporočamo prizadetim tudi, da ne delajo sitnosti komisiji, marveč so z lepa dogovorijo o tej ali oni reči. Lo tako je mogoče storiti kaj v splošno dobro. Kmetijsko društvo t Gorici. — V društveni zalogi je Še na razpolago: 1. Tomaževa žlindra po 6 K 50 vin. kvintal od 10. januarja 1903 naprej. 2, Superfosfat raz-stopen v vodi po 5 K 80 vin. od 15. decembra 1902 naprej. 3. Kali-jev sulfat (po-taša) po 26 K. 4. Amonijokalni sulfat po 28 K. 5. Bakreni vitrijol po 49 K. 26 ur Igral na klavir. — V Gorici je nastopil v gledališčni dvorani neki Kamilo Baucia, ki je igral na klavir od 8. ure zvečer v soboto do 10. ure zveče: v nedeljo. Ob 6. v jutro v nedeljo je pil črno kavo. Potem je nadaljeval igro do 255 pop. Ta čas ga je preiskal dr. Bramo, ki je konstatiral, da je v njem vse v redu. Potem je spil zopet malo črne kave in kozarček maršale ter igral do 10. zvečer. Žila mu je bila v tem času 120 v minuti. Igra se je vršila ves čas pod strogim nadzorstvom. Baucia je šel sedaj na Ogersko, kjer se misli predstaviti z igro 36 ur neprestanega igranja. »Slovenska Čitalnica* t Prvaclnl bo imela v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne v bralni sobi svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika ; 2. Vplačevanje udnin; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika; 5. Vsprejemanje morebitnih novih udov; 6. Volitev novega odbora. Udje, kateri bi bili slučajno z udnino kaj na dolgu, morajo istega pri 2. točki dnevnega reda poravnati, sicer nimajo pravice do zborovanja. II obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Knjižnica rajnkega pisatelja Iv. Vesela. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razprodaja krasno knjižnico rajnkega pisatelja Ivana Vesela, Knjižnica, in seznam iste se nahaja v odvetniški pisarni dr. Fr. Štora v Ljubljani, Križevniške ulice 2. Nova naprava na poštah. — Začetkom prih. leta se upelje na poštah v Avstriji nov takozvani .elektro-avtomatični stroj za znamke". Ta stroj bode sam vlagal pisma, jih frankiral in zaznamoval s pečati. Država bo imela s tem mnogo dobička, ker tako odpadejo provizije za prodajanje znamk. Aretiral je sinoči redar Kumar nekega Zobka Geza iz Varšave, ki je ukradel bicikelj in še druge reči. Prošnja. — Veselje je videti, kako željno sega naša šolska mladina po zabavnih knjigah vse kot bogate šolske knjižnice v »Šolskem Domu* ter s pravim hrepenenjem pričakuje dan, določen za izposojevanje knjig. Ker pa je množina knjig za tak zavod še vedno jako pičla, zato se mora število res vnetih bralk in bralcev čedalje bolj krčiti, sicer bi bilo čtivo kmalu izerpnjeno. C. rodoljubi in rodoljubkinje! posnemajte lanske požrtvovalne pomnoževalce šolske knjižnice, darovaje ji knjig. Vsako najmanjšo knjižico hvaležno sprejme L. Koršič, knjižničarka. Poštne pošl]jatro o Božiču. ^,,.Od.. 18. do uštetega 24. t, m. se sprejemajo pri glavnem poštnem uradu vožnje pošiljatve, denarna pisma kakor tudi poštne nakaznice in hranilne vloge od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Cenjene Čltatelje opozarjamo na oglas tvrdke Hanns Konrad, Most — Cesko, tovarn* Tri izvoz ur. Priporočamo nabavo blaga od dotične tvrdke, katera je vsled dobrot, katere nudijo njeni izdelki, odlikovana s cesarskim orlom ter zlatimi in srebrnimi kolajnami, Tvrdka pridobila si je tu in v inozemstvu sloveče ime. Ista razpošilja pristne zlate in srebrne ure puncirane od c. kr. novčnega urada in jamči pismeno za čistino zlata in srebra, kakor tudi za pravilen in točen tek. Bogato ilustrirani cenik na zahtevo zastonj in prost poštnine. Kamenjal Je nekdo v nedeljo v garderobi pri koncertu pri Dreherju svoj have-lok z drugim. Dotičnik je naprosen, oglasiti se v našem uredništvu, kjer se mu pove naslov lastnika zamenjanega haveloka, Listnica. — G. dopisniku v Kili. Dopisa v takem tonu ne moremo priobčiti. Da pišete resnico, o tem ne dvomimo, ali da bi z omenjenim dopisom nič ne koristili, o tem s* prepričate pa tudi Vi sami, ako stvar malce prevdarite. KathrelnerJeT koledar za leto 1903, ki nam je bil prijazno doposlan, je letos mičen, eleganten stenski koledar, ki ga bo vsaka prijateljica Katureinerjeve kave rada obesila blizu svoje mizice. Na sredi ima umetniško izvršeno sliko, ki so ji utegne vsakdo všečno nasmehnili. Brhka, prijazna kmečka deklica dviga čašo Kathroincrjeve kave; prikupni vonj te pijače ji menda zbuja prijetno pričakovanje in že sedaj vesela tega užitka, se poredno smehljaje obrača na stran, kakor bi hotela reči: .Pijača pa taka!* Ta veseli vzklik je tudi za geslo postavljen pod sliko. Kakor čujemo, daje firma Kathreiner ta lični koledar odjemnikom brezplačno razdeljevati po vseh trgovinah, kjer se prodaja njena svetovno znana Kathreiner-Kneippova sladna kava. Razgled po svetu. Državni zbor. — Spinčič je interpe-liral radi izvedbe melioracijskih del v lajšanje bede v istri. Vlada je podala predlogo, po kateri se bruseljska sladkorna konvencija predlaga v zakonito razpravljanje. Borčič je interpeliral radi najemanja inozemskih ladij od strani avstr. Llovda in radi najemanja ladij za prevažanje oglja iz Anglije v Trst. Vu-kovic kaže v svoji interpelaciji na razmere v Macedoniji in v Albaniji, da vstaja na spomlad nikakor ni izključena. Opozorja na velik upliv Nemčije v Carigradu in končno vpraša vlado, ako je pripravljena delovati na to, da bo z drugimi silila na vspostavljenje reda na Balkanu ter na izvedenje upravnih reform. Dvaf a k je interpeliral zaradi ukaza, ki ga je izdalo če ko namestništvo na okrajne šolske svete glede učiteljske agitacije za zvišanje učiteljskih plač. V tej ordinanci je rečeno, da zakon o zvišanju učiteljskih plač zaradi parlamentarnih razmer ni sankcijoniran, češ, poslanci so krivi. Vsled tega je Dvofak ostro prijel grofa Vetterja, če hoče z vlado govoriti, kako se ta upa reči, da ni ona kriva. — Pri razpravi o krošnjarstvu se je potegnil Spinčič za Čiče, ki prodajajo kis. Spinčič je interpeliral radi novih volitev v obč. zastop v Dekanih. Dr. Fran Lad. Rleger, ta markantni mož v zgodovni češke politike, je obhajal 9. t. m. svoj 85. rojstni dan čil in svež na duhu in telesu. Vsi češki listi so se spominjali vrlega dr. Riegerja v izbranih besedah ter slavili tega svojega patrijarha. Cehi izdajo na nemški elaborat rešitve jez. vprašanja poseben memorandum, nekak Božični program. Za stilizacijo tega elaborata so izvolili komisijo 12 članov. V nemškem drž. zboru so sprejeli predlog, da se spremeni opravilnik drž. zbora tako, da se prepusti predsedniku na lastno voljo-, komu dovoli govoriti in da sme vsak govor trajati le 5 minut. S tem Nemčija pravzaprav nima več parlamenta! Imenitna razsodba. —' Žid, trgovec Ziegler, je stal te dni pred okrožnim sodiščem v Olomucu radi kride. Deficit je znašat nič manj kot 150.000 kron. Sodišče mu je prisodilo — 14 dnij zapora. Ministri Igralci. — Povodom 25 letnice bavarskega finančnega ministra so imeli ministri zabaven večer pri ministerskera predsedniku. Igrala se je tudi igra .Veselje in |„ trpljenje finančnega ministra*. Igrali so ministri. Justični minister je igral vlogo — davčnega sluge. Slovani In Nemci t Avstriji. — Število Nemcev v Avstriji je po zadnji ljudski štetvi 9,170.939, t, j. 36 odstotkov prebivalstva, Slovanov pa 15,494.285, t, j. 60 odstotkov prebivalstva. Lahov, Rumunov in------ Mažarov je 967.681, t. j. 3-7 odstotkov. Število Nemcev jt padlo za en odstotek, število Slovanov se je zvišalo od 60*2 na 60*5 odstotkov. V čeških deželah Nemci izgubivajo, na jugu pridobivajo. Na Koroškem se je število Nemcev povzdignilo od 71*5 na 74-8 odstotkov. Nafirt tiskovnega zakona fie ne pride tako hitro na dnevni red zbornice poslancev. Zato se dela na to, da še izposlujc izročitev načrta tiskovnemu odseku brez prvega branja v zbornici. Odsek bi se požuril z delom, da bi končal razpravo že tekom meseca janu-varija. Strokovnjaki ao prerešetali načrt vsestransko, In te izjave bodo n kaka po&aga premotrivanju v odseku, Najstarejši avstrijski častnik, upokojeni major Ferdinand grof Kuenigl, je umrl te dni na Tirolskem v 98. letu svoje dobe. Zavarovanje zasebnih uradnikov m starost In onemoglost in nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. Ti vprašanji je državni poslanec vitez pl. Berks zopet sprožil. Vsled inicijative društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je prve dni t. m. opozoril načelnika socijalno političnega odseka dr. Grossa, da jo že preteklo poldrugo leto, kar se je predložil načrt postavi zavarovanju zasebnih uradnikov ; rekel mu je, da nikakor ne gre, da bi tako važna stvar v odseku zaspala, to temboljc, ker je v širših krogih vzbudila upr.nje na ugodno rešitev. Nadalje se je tudi predložil socijalno političnemu odseku predlog zaradi uvedenja nedeljskega počitka v od vet > niških in notarskih pisarnah. Vprašal je torej načelnika socijalne političnega odseka, če je isti voljen potrebno ukreniti, da boste te dve zadevi kmalu rešeni. Načelnik tega odseka dr. Gross izgovarjal se je sicer na poročevalca dr.a Forta pa neopravičeno. Dr. Fort namreč pravi, da bode v prvi zadevi poročal, kakor hitro mu bodejo razmere v zbornici to dopuščale in da je vprašanje v zavarovanju za starost in onemoglost itak tudi točka v čeških spravnih predlogih. Glede nedeljskega počitka je pa poročilo izgotovljeno, ter tudi že na dnevnem redu, in se bode o njem razpravljalo, kakor hitro mine sedanji kritični položaj v zbornici. Pri rednem občnem zboru .Podpornega društva za slov. vlsokošolee v Pragi" dne 29. listopada sestavil se je odbor sledeče: Predsednik: nadinžener Fr. Tomšič, namestnik predsednikov: dež. svčtnik dr. Bohuslav Franta, blagajnik: odvetnik dr. Jos. Ettel Hvozdomila, tajnik: akad. slikar Jos. Germ, odbornik: amanuensis univ. knjižnice dr. Ivan Žmavc, namestnik: rud. nadkomisar Rad. Vidic, gospodarski svetnik Ivan Arh in redaktor Jos. Kuffner, revizorja: odvetnik dr. Karel Šebesta in revident drž. železnic Gregor Sporn. .SUdmarek* v Trstu. — .Sudmarck* bo imela svoj glavni občni zbor baje vendarle v Trstu. Kakor znano, so tržaški Lahi svoj čas protestirali proti tej nakani, ali, kakor se vidi, Nemcev to protestiranje ni prav nič oplašilo. Ako bodo res zborovali, bo to velika pangermanska demonstracija za prodiranje nemštvanajug,čemurpaso krivi največ naši Lahi, ki ne vidijo sovražnika, marveč zatirajo s pomočjo vlade le svoje mirne sodeželane. Deželno obrtno zvezo so ustanovili te dni v Ljubljani. Ustanovni shod je bil v ponedeljek. Zvezi je namen združiti v enotno organizacijo obrtne zadruge. Navzoča sta bila tudi obrtni inštruktor trgovinskega ministerstva in predsednik trgbvinsko-obrtne zbornice. V zvezni odbor je bilo izvoljenih 12 udov, predsednikom brivec Franchetti. Zvezi je pristopilo 8 zadrug. Prihodnji občni zbor se bo vršil v Ljubljani, potem pa po vrsti tam, kjer je več zaveznih članov. Razpravljali so na tem shodu o potrebah enotnega urado-vanja, o lastnem strokovnem glasilu, o letnih prispevkih, o ustanovitvi obligatorične moj-sterske bolniške blagajne, o prirejanju potovalnih zborovanj itd. Žrtev burje v Trstu. — V sredo je zahtevala burja v Trstu svojo žrtev. Ko je mehanik Ivan Marzotti v svobodni luki od dela stopi! iz svoje kabine, ki je 9 m nad zemljo, ga je odnesla burja ter vrgla na tla, da je obležal nezavt^en. Pri padcu si je razbil črepinjo ter je tako smrtno ranjen. Ima tri otroke in žsno, E. LEBHERZ Gorica tovarna už igr ali e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦»- Apollo-** ~^nioS|aiiir Naznanilo. Kdor trpi na bo^jasti, krtih in drug h nervoznih boleznih, naj aahte?a knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in ftanko v Schwiiai§ett«ABOteke, Frank-furt a. M. Ith 1881. v 6orict ustanovljena Wrdka ',1 (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slav. obcinstui svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic zs vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni Naročila za deželo izvršuje točno in solidno Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarn« črk r.?. rscilo Najceneji izvir dobrih 11 T* s 3"*sln',n pismenim jara- *AL stvotn Hanns Konrad, um »m mm Most *t. 249. (Češko). L«atne delavnice ur in Dne mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura „ 5*25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja . . , 1*75 'i vrdfca je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlato in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj! Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznano gostilno „Pri belem zajcu" iz Nunske ulice v Tržaško ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domača črna In bela vina; ima izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za prenočišča ptujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado In razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojim rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani A. Tnrel. w ar LHUMENT. CAPS1GI CfflPOS. to ItteMMfJtv« lekarna v Pri|l pripoznano kot Issvrutiio bol ublažnjoje mazilo: za ceno 80 h, kron 1*40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno prlUublJeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v orljr. steklenicah z nalo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč; iz RIGHTBRJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" f PRAGI. YA Ellzabethgrasse it. 6. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - pristna bela In črna vina :/. vipavskih, furlanskih, Dostavna i vse kraje avstro ;itrov naprej. Na Cana GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in ister.skih vinogradov. ia doni in razpošilja po železnici na -ogerske monarhije v sodih od ati zahtevo pošilja tudi uzorce. Postražba poitan« V^aro\ praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za runogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo I Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo I Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Tovarna uzomih telovadnih priprav JOS. VINBYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju. soiolskili In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestaviL V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču- jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 znteme, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jYavadr\e priprave se vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošuja. na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —8 Poprave Izvršnjo po najnižjih cenah. Mizarska zadruga 1* * y lorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 in založnikom pohištva, da ima 1 veliko zalogo |L| veliko-zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov j v Solkanu pri Gorici. * .* * * * * e v Solkana pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke ' Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia Št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno j po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. j Delo je lično ter dobro osušeno. Kranjski laneno oljnati firnež, pristen • • • • • • ČlStO kranjsko laneno Olje eeeeeeeeeeeeee sladko jedilno laneno olje ooooooooooooooo -------------- priporoča -------------- Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv firneža, laka in kleja v Ljubljani t h TfgoV^ko-dbrtrjare^trotfaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. J Hranila« vlog« obrestuje po 4l/«#, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posolll« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje, i vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 krou v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stenje 1. nov. 1902: Dafažf: a) podpisani.........K 1,247.400*— b) vplačani.........» 627.56602 Dana posojil«.........., 1,361.78583 Dopolnilni zaklad......» 209.177*16 »lo««................» 577.105*78 -________________/V________________ \ Christofle & CM c. in kr. dvorni založniki Znamka Heinriehliof Dunaj I. Opern Ring" 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In pciodje vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. Up- Uustrovan cenik na zalite vanje. -"¦JU Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. »Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 41/« %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6^, s V,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.640.— Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,879.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. - Posojila Izšel je &®m$l L Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zel6 nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. ve6 in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati. Prekupci dobe velik rabat In se na zahtevo dopošlje cenik. Prckopcl doM tolik rabat In se na zaktero pošljo cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. ¦*•*¦ Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglasi kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo, ""•ti