Jesenski praznik Štmavercev V Čedadu o slovenskem okencu in reformi krajevnih uprav Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Bersani pred novimi izzivi Dušan Udovič Da bodo nedeljske primarne volitve za vsedržavnega sekretarja Demokratske stranke izpolnile pričakovanja, je bilo slutiti že v jutranjih urah, ko so se pred volišči marsikje ustvarjale vrste volivcev. Na koncu jih je bilo za skoraj tri milijone, kar je nedvomno velik uspeh, večji kot so ga predvidevale mnoge napovedi. In prav množična udeležba je nazadnje glavni podatek primarnih volitev, saj prepričljivo odraža voljo ljudi, da se v Italiji vladajoči desnici postavi po robu močna levosredinska alternativa. Demokratska stranka je z izvolitvijo Pierluigija Bersanija premostila (pre)dolgo obdobje začasnosti in se tako okrepljena polnopravno vrača na italijansko politično sceno. Pomen trenutka sta poleg Bersanija poudarila tudi poražena tekmeca v bitki za strankin vrh Dario Franceschini in Ignazio Marino. Stranka je sedaj pred nalogo, da umiri notranja razhajanja in polemike, ki so se, hočeš nočeš razplamtele med primarnimi volitvami. Njihova pozitivna plat je morda ta, da bodo prispevale k razčiščenju pogledov na nekatera temeljna vprašanja, s tem pa je že govor o nekaterih morebitnih odhodih iz stranke. Zapustiti jo utegne katoliška inte-gralistka Paola Binetti, a govori se tudi o odhodu nekdanjega ministra ža šolstvo Beppeja Fio-ronija, medtem ko nepotešeni Francesco Rutelli, ki v stranki zase ni našel dovolj prostora pod soncem, že dolgo pripravlja kovčke in škili v smer Casinije-vih centristov. Odkloni so neizbežni in so normalna posledica vsake notranje konfrontacije. Bersanija čaka na čelu stranke vsekakor zahtevna naloga. Napovedal je, da je ne bo vodil kot kašen »gospodar«, pač pa bo to stranka s široko platformo, biti mora ljudska, prepoznavna in okrog temeljnih vprašanj enotna. To bo terjalo tudi čvrstejšo organizacijsko strukturo, kot jo je stranka imela doslej. Pred Bersanijem pa sta v tem trenutku predvsem dva glavna izziva: stranka mora dati učinkovite predloge za reševanje gospodarske in socialne krize, delovnim ljudem mora dati občutiti, da je sposobna zagovarjati njihove interese, v trenutku, ko so ti najbolj ogroženi. Drugi izziv je snovanje najširše možne opozicijske koalicije v dialogu s sedaj utišanimi silami levice in Italijo vrednot, da se ne ponovi napaka, ki je s pretiranim vsiljevanjem koncepta bipolarnosti že pokopala Vel-tronija. dnevnik TOREK, 27. OKTOBRA 2009 Št. 254 (19.653) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € demokratska stranka - Usmeritev novega tajnika Bersani napoveduje novo stranko in novo opozicijo Debora Serracchiani nova deželna tajnica v FJK boršt - Ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim Hvaležen spomin Zgodovinar Borut Klabjan pozval k javni akciji za ohranitev in ovrednotenje zgodovinskega spomina BORŠT - Dolg sprevod je v nedeljo ob lepem jesenskem vremenu krenil na borštansko pokopališče, da bi se poklonil spominu vaščanov, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju. Proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika sta priredila SKD Slovenec in domača sekcija VZPI-ANPI, slavnostna govornika pa sta bila županja Fulvia Premolin in zgodovinar Borut Klabjan. Na 6. strani RIM - Novoizvoljeni vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani napoveduje prenovitev stranke in istočasno verodostojno opozicijo Silviu Berlusconiju. Bersani računa na enotnost v stranki in na ekipno delo. V Furlaniji-Julijski krajini je bila medtem za novo deželno tajnico demokratov izvoljena evropska poslanka iz Vidma Debora Serracchiani. Na državni in na deželni ravni so nedeljske primarne volitve v celoti potrdile usmeritev članov stranke. V novi strankini državni skupščini bodo sedeli tudi senatorka Tamara Blažina, deželni koordinator slovenske komponente Štefan Čok in mlada Valentina Manin. Na 2., 7. in 23. strani Avstrijski upor proti nacizmu ne sme ostati anonimen Na 3. strani Deželni odbor FJK včeraj razpravljal o proračunu Na 4. strani Devet ponudnikov za energetski sektor goriške družbe IRIS Na 23. strani Tržičan in Kolumbijka izkoriščala prostitucijo Na 25. strani uplinjevalnik Prebivalci premalo zagreb Na hrvaško-slovenskem forumu v Zagrebu Srečanje Pahorja in Kosorjeve v zvezi z arbitražnim sporazumom TRST - Organizacija Gree-naction Transnational je odkrila, da je Evropska komisija že marca letos pisno opomnila Italijo, ker je le-ta med obravnavo načrtov za plinska terminala v Trstu kršila en člen t. i. »direktive Seveso 2« o obvladovanju nesreč z nevarnimi snovmi. Včeraj so okoljevarstveniki izročili novinarjem dokument, v katerem piše, da je Evropska komisija izrazila pomisleke zaradi pomanjkljive informacije, ki so jo italijanske oblasti nudile prebivalcem Trsta in okolice glede varnostnih ukrepov v primeru nesreče. Na 7. strani ZAGREB - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Zagrebu poudaril, da sta Hrvaška in Slovenija v prelomnem trenutku, po katerem se bo pokazalo, ali bosta državi sosedni in prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Hrvaška premierka Jadranka Ko-sor je izjavila, da državi vstopata v zaključne pogovore o arbitražnem sporazumu. Premierja Slovenije in Hrvaške sta o tem govorila v nagovoru na Hrvaško-slo-venskem gospodarskem forumu v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice. Vodja slovenske diplomacije Samuel Zbogar pa je ob prihodu na zasedanje ministrov EU v Luksembur-gu povedal, da bi si Slovenija želela, da bi se pogovori o arbitražnem sporazumu odvijali hitreje in izrazil upanje, da bo k hitrejšemu tempu prispeval tudi včerajšnji obisk Pahorja v Zagrebu. Na 3. strani 2 Torek, 27. oktobra 2009 ITALIJA / demokratska stranka - Več kot 2,5 milijona volilcev na primarnih volitvah Bersani novi tajnik demokratov »Italija potrebuje resno alternativo« Dario Franceschini in Ignazio Marino čestitala novemu voditelju, ki napoveduje ekipno delo RIM - Pierluigi Bersani je novi državni tajnik Demokratske stranke.Po še neuradnih podatkih je prejel okoli 53 odstotkov glasov. Bersaniju sta nasproti stala dva kandidata, od katerih je dosedanji tajnik stranke Dario Franceschini prejel 33 odstotkov glasov, senator Ignazio Marino pa 14 odstotkov. Gre, kot rečeno, za še neuradne številke. Neuradna je tudi še volilna udeležba, ki je vsekakor krepko presegla 2,5 milijona volilk in volilcev. Bersani, ki je že v nedeljo ponoči razglasil zmago, je obljubil, da Demokratska stranka »ne bo stranka enega samega moža, temveč skupina, ki bo delovala kot ekipa«. Naslovil je tudi nekaj pikrih pripomb na računa ministrskega predsednika Silvia Berlusconija in izrazil ponos, da pripada stranki, ki nima »absolutnega vodje«, temveč voditelja izbira na popolnoma demokratičnih in prozornih volitvah, kot so bile nedeljske. »Naša stranka bo državi nudila resno alternativo Berlusconiju,« je dodal Bersani in pojasnil, da je njegova stranka primer transparentne politike, desnosredinska koalicija pod vodstvom Berlusconija pa bi jo morala posnemati. S premikom v levo in profilirano gospodarsko politiko želi novi tajnik očitno okrepiti položaj naproti Berlus-coniju. »Ne bom vodil stranke, v kateri je beseda socializem tabu,» je dejal Bersani, ki je politično kariero začel v KPI. Težavam na trgu dela pa želi Ber-sani v Italiji, ki ji je gospodarska kriza zadela resen udarec, nameniti najvišjo prioriteto. 58-letni Bersani (doma je iz Piacenze) je sicer kot zelo mlad vstopil v KPI in svojo politično kariero nadaljeval v upravi v svoji domači tradicionalno levo usmerjeni deželi Emilia Ro-magna. Sloves po vsej državi si je nato prislužil kot minister za industrijo, promet in gospodarski razvoj v levosre-dinskih vladah predsednika Romana Prodija, pri čemer se je pokazal kot dovzeten in zelo odprt za reforme in privatizacije. Franceschini in Marino sta že po objavi prvih delnih rezultatov primarnih volitev priznala Bersanijevo zmago. Oba sta izpostavila visoko volilno udeležbo in izrazila upanje, da bo novi tajnik deloval v duhu enotnosti. Zlasti Marino je Bersanija pozval h koreniti prenovi stranke, ki mora po njegovem priti do izraza na državni in na vseh lokalnih ravneh. Ne gre namreč pozabiti, da bodo spomladi prihodnje leto v mnogih deželah upravne volitve, za ka- tere Demokratska stranka razen redkih izjem še nima kandidatov. Potek in izide primarnih volitvah seveda komentirajo tudi v drugih strankah na levici in v desni sredini. V strankah, ki se nahajajo levo od demokratov, pozdravljajo zmago Bersanija, saj upajo, da bo novi tajnik pokazal pripravljenost na zavezništva z levico, zlasti v vidiku spomladanskih deželnih volitvah. Bolj previdni so v stranki Italija vrednot, ki je sicer volilni zaveznik DS, odnosi med strankama pa trenutno niso ravno najboljši. Na desnici različno komentirajo Bersanijevo zmago in nedeljske primarne volitve. Marsikdo v Ljudstvu svobode je prepričan, da se z Bersanijem ne bo nič spremenilo in da bo Demokratska stranka še naprej »jetnik« Antonia Di Pietra. Zlasti v Severni ligi pa opozarjajo, da so bile primarne volitve velika demokratična preizkušnja. Zvečer je medtem Francesco Rutelli dejansko napovedal odhod iz DS in zbližanje s Casinijevo UDC. Pierluigija Bersanija za krmilom Demokratske stranke čaka zelo zahtevna naloga ansa demokratska stranka - Izidi nedeljskih primarnih volitev v naši deželi Serracchiani za krmilom stranke v FJK Prevladala je v vseh štirih pokrajinah TRST - Debora Serracchiani je nova deželna tajnica Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini. Evropska poslanka iz Vidma je na nedeljskih primarnih volitvah dobila nekaj manj kot 52 odstotkov glasov. Videm-ski podžupan Vincenzo Martines je prejel 36,5 odst., na tretje mesto se je uvrstila Maria Cristina Carloni z 12 odst. glasov. V deželi je bilo volilcev nekaj več kot 50 tisoč V Furlaniji-Julijski krajini se je primarnih volitev Demokratske stranke udeležilo nekaj nad 50 tisoč volilk in vo-lilcev. Serracchiani je prevladala v vseh štirih pokrajinah. Na Tržaškem je dobila 47 odst., glasov, v goriški pokrajini 53,5 odst., v videmski 54 odst., ter v pordenonski pokrajini 48,3 odst. Martines je na Tržaškem dobil 37 odst. glasov, na Goriškem 35,8 odst., na Videmskem 36,5 odst. ter na Porde- Debora Serracchiani je prevzela mesto Bruna Zvecha kroma nonskem 40 odst. Maria Cristina Car-loni je prejela 15,8 odst. glasov v tržaški pokrajini, 10,7 odst. v goriški, 11,5 odst. v pordenonski ter 11,7 odst. v vi-demski pokrajini. Serracchiani je bila direktno izvoljena za deželno tajnico in bo imela tudi posledično večino v novoizvoljeni deželni skupščini. Če nihče od treh kandidatov ne bi presegel absolutne veči- demokratska stranka V naši spletni anketi prevladal Marino V anketi na spletni strani našega dnevnika je prevladal senator Ignazio Marino. Obiskovalci naše spletne strani so se očitno opredelili za korenito prenovo Demokratske stranke, ki jo pooseblja prav Marino. Zanj se je opredelilo 29 odstotkov sodelujočih v anketi. Marino velja za zagovornika moderne bioetike in t.i. biološke oporoke, širša javnost ga je spoznala predvsem v žalostni zgodbi Eluane Englaro. Za 26 odstotkov sodelujočih v anketi bi bil Pierluigi Bersani najprimernejši tajnik Demokratske stranke, le 21 odstotkov pa je podprlo dosedanjega tajnika Daria Fran-ceschinija. Kar 24 odstotkov tistih, ki so sodelovali v naši anketi, meni, da nihče od treh kandidatov ni primeren za vodenje največje levosredin-ske stranke. Kdo bi bil najprimernejši tajnik Demokratske stranke? Pierluigi Bersani Dario Franceschini Ignazio Marino Nihče od treh 46 glasov - 26% 37 glasov - 21% 49 glasov - 29% 42 glasov - 24% á politika - Po zadnjih sporih v večini Minister Tremonti podpredsednik vlade? RIM - Finančni minister Giu-lio Tremonti bo morda v kratkem imenovan za podpredsednika vlade. To si močno želi zlasti Severna liga, za takšno odločitev pa se nagiba menda tudi Silvio Berlusconi (včeraj je zbolel za škarlatinko), čeprav mnogi v Ljudstvu svobode nasprotujejo tej rešitvi. Tremonti je že nekaj časa predmet razhajanj v desni sredini. Na eni strani Umberto Bossi, od vedno njegov politični zaščitnik, na drugi vidni zastopniki Ljudstva svobode, ki so prepričani, da ima finančni minister preveč moči in oblasti. Pred nekaj dnevi je Tremonti nepričakovano pohvalil stalno zaposlitev in se zameril nekaterim ministrom in zlasti Confindustrii. Iz Rusije je prejšnji četrtek Berlusconi napovedal znižanje davka IRAP za gospodarske dejavnosti, Tremonti pa je dal razumeti, da temu ukrepu močno nasprotuje. Marsikdo je prepričan, da se za Bo Tremonti Berlusconijev namestnik? vso to zadevo skriva boj za Berlus-conijevo nasledstvo. Tremonti pravi, da ga vodenje desne sredine sploh ne zanima, tisti, ki ga poznajo, pa pravijo, da ni tako. Zanimivo, da se je proti Tremontiju in njegovi politiki v zadnjih dneh javno opredelil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. ne, bi tajnika ali tajnico izvolili člani deželne skupščine, kar pa se ne bo zgodilo. Skupščina bo namreč le formalno potrdila novo tajnico, ki je prevzela mesto Bruna Zvecha. Slednji ostaja deželni poslanec, na prihodnjih deželnih volitvah leta 2013 pa je napovedal, da ne bo več kandidiral. Bersani je prvi z več kot 45 odst. glasov Na primarnih volitvah za državnega tajnika je v Furlaniji-Julijski krajini prevladal Pierluigi Bersani, ki je dobil nekaj nad 45 odst. glasov. Dario Franceschini jih je prejel 39 odst., za Ignazia Marina pa je volilo 15,7 odst. volilk in volilcev. Očitno je prišlo do ločenih glasovanj med deželnimi in državnimi volitvami. Serracchiani je bila namreč na strani Franceschinija, ki pa je dobil precej manj glasov od nje. Nasprotno velja za Martinesa, ki je prejel manj glasov kot Bersani, ki je njegov pristaš. Nova tajnica: DS alternativa desnici Debora Serracchiani že razmišlja o prihodnjih volilnih preizkušnjah. Zadovoljna je seveda s svojo izvolitvijo in z volilno udeležbo, nekoliko manj pa z volilnim izidom na državni ravni. Podpirala je namreč Franceschinija, zmagal pa je Bersani, ki bo po njenem mnenju znal primerno poenotiti vse strankine duše. Serracchiani napoveduje veliko skrb organiziranosti stranke na teritoriju, na vseh ravneh pa si bodo demokrati prizadevali, da postanejo verodostojna alternativa desni sredini. Ni izključeno, da bo nova tajnica leta 2013 kandidirala za predsednico deželne vlade. Martines: Čaka nas zelo veliko dela Za Vincenza Martinesa je zelo pomembna visoka volilna udeležba, ki predstavlja obvezo za nove voditelje stranke na deželni in na državni ravni. Videmski podžupan je zadovoljen z Bersanijevo zmago, novi deželni tajnici, s katero je med to volilno kampanjo večkrat polemiziral, pa vošči obilo uspehov pri njeni zelo zahtevni nalogi. / ALPE-JADRAN Torek, 27. oktobra 2009 3 slovenija - hrvaška - Srečanje premierjev obeh držav na Hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu v Zagrebu Borut Pahor: Državi sta v prelomnem trenutku Predsednik slovenske vlade je še poudaril, da se morata državi in naroda odločiti ali za prijateljstvo ali za ločevanje ZAGREB - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Zagrebu poudaril, da sta Hrvaška in Slovenija v prelomnem trenutku, po katerem se bo pokazalo, ali bosta državi sosedni in prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je izjavila, da državi vstopata v zaključne pogovore o arbitražnem sporazumu. Premier Slovenije in hrvaška premierka sta to povedala v izjavi po nagovoru na včerajšnjem Hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice (HGK). Kosorjeva je še izrazila prepričanje, da bosta s slovenskim premierjem našla rešitev. Napovedala je, da se bo potem srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank, ter od parlamenta zahtevala in dobila podporo za parafiranje in podpis sporazuma o arbitraži. Na koncu pa naj bi sabor z dvotretjinsko večino arbitražni sporazum, ki je po njenih besedah nastal na podlagi pisma, ki ga je po ljubljanskem srečanju poslala švedskem predsedstvu EU, ter na odgovoru, tudi podprl. Borut Pahor je še poudaril, da se morata državi in naroda odločiti, ali bodo na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledice spopade in nestabilnost. "V preveliki večini javnosti na obeh straneh se je utrdila napačna teza, da je edini interes Hrvaške, da čim prej postane članica EU, interes Slovenije pa, da je čim prej rešeno vprašanje meje," je še ocenil Pahor. Dodal je, da je vstop Hrvaške v EU tudi v interesu Slovenije, reševanje vprašanja meje pa tudi v interesu Hrvaške. Kot je še povedal predsednik slovenske vlade, je ta interes vzajemen in omogoča odpiranje povsem novega poglavja v odnosih med državama, s predsednico Kosorjevo pa sta odločena, da se ne glede na morebitno nepriljubljenost njunih odločitev, teh držita kot "pijanec plota". Pojasnil je, da se mu omenjena odločnost zdi "zelo pomembna" za utrditev zaupanje med državama in tudi med premierjema osebno. Zagotovil je tudi, da bosta s hrvaško premierko storila vse, kar mislita, da je dobro za blaginjo in varnost obeh držav in narodov. Hrvaška premierka je izpostavila, da sta s Pahorjem odprla novo stran v odnosih med državama, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, razumevanju in spoštovanju kot temelju za prihodnje sodelovanje. Med drugim je še dejala, da so odnosi na politični ravni izjemno pomembni tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Pojasnila je, da je to pokazalo srečanju obeh premierjev v Trakošcanu, po katerem se je, kot je dejala, občutno zvišalo število slovenskih turistov na Hrvaškem. Premier Pahor je v nagovoru na gospodarskem forumu tudi dejal, da bo politična rešitev vplivala na izboljšanje gospodarskih odnosov med sosednjima državama. Kot je pojasnil, pri politični rešitvi ne gre le za vprašanje meje, temveč tudi bank, Nuklearke Krško in ostalih odprtih vprašanj, ki so zaznamovala odnose med državama po razpadu bivše skupne države. Kosorjeva in Pahor sta po srečanju z novinarji, na katerem niso bila predvidena novinarska vprašanja, nadaljevala pogovore o arbitražnem sporazumu na delovnem kosilu. Premier Pahor se je včeraj popoldne srečal tudi s predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP), največje opozicijske stranke na Hrvaškem, Zoranom Milanovicem. (STA) Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se včeraj v Zagrebu spet srečala, arbitražni sporazum pa še vedno ni podpisan ansa Od leve Viljem Černo, Luigia Negro, Attilio Vuga, Miha Obit in Giorgio Banchig med petkovim srečanjem nm celovec - Ob nacionalnem prazniku CELOVEC - Pobuda Memorial Karn-ten/Koroška je tudi letos na dan avstrijskega nacionalnega praznika (26. oktobra 1955 je avstrijski parlament sprejel ustavni zakon o stalni nevtralnosti države) ob spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije v Trnji vasi pri Celovcu priredila osrednjo slovesnost. Osrednja izpoved letošnje prireditve, katere se je udeležilo nad sto ljudi, je bila, da boj za avstrijsko svobodo ne sme ostati anonimen in z imenovanjem imen borcev za svobodo naj avstrijski upor dobi obraz in postane zgled mladini, je v svojem govoru poudaril član pobude Peter Gstettner. Dodal je še, da so preživeli uporniki in njihovi potomci lahko ponosni, da je tudi Avstrija prispevala svoje k strmoglavljenju nacističnega režima. Kot pred leti koroškega Slovenca Jožefa Kokota, so se na letošnji komemoraci-ji še posebej spomnili Antona Kopereka, župnika v Paternionu v Dravski dolini na Zgornjem Koroškem, katerega so nacisti leta 1942 aretirali in odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umrl. Predsednik Memorial Karnten/Koroška Vinzenz Jost pa je čedad - Srečanje župana Vuge s predstavniki SKGZ, SSO in KD Ivan Trinko V ospredju pogovorov slovensko okence in reforma krajevnih uprav po ukinitvi gorskih skupnosti ČEDAD - Slovensko okence v Čedadu, tako kot ga predvideva zaščitni zakon in reforma krajevnih uprav po ukinitvi gorskih skupnosti. To sta bili glavni temi na plodnem pogovoru s čedajskim županom Attiliom Vugo, ki je v petek 23. oktobra obiskal kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu in se srečal s predstavništvom Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij iz videmske pokrajine. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Mihe Obita, je čedajskega gosta nagovorila predsednica SKGZ Luigia Negro. Predstavila mu je delo in organiziranost Slovencev v videmski pokrajini, še posebej pa je poudarila skrb za socio-ekonomski razvoj obmejnega pasu, brez katerega se bo izseljevanje še nadaljevalo. Predsednik SSO Giorgio Banchig pa je načel vprašanje slovenskega okenca v Čedadu, ki sta ga z Negrovo postavila županu tudi v pismu ter nujnost, da se pri reformi krajevnih uprav upošteva zaščitni zakon. V svojem odgovoru je Vuga omenil sestanek, ki je na videmski prefektu-ri potekal že novembra 2007. Na njem je bil govor o konvenciji med krajevnimi in raznimi državnimi upravami za odprtje slovenskega okenca ter o morebitnih konvencijah s slovenskimi organizacijami. Z naše strani naj dodamo, da je takratni prefekt Lorenzo Cernetig po novembrskem sestanku hudo zbolel in očitno se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Občina Čedad je vsekakor takrat in tudi s kasnejšimi dopisi izrazila pripravljenost za sodelovanje, je dejal Vuga. Povedal je tudi, da ga je pred kratkim obiskal predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar in da se sedaj dela na tem, da se na pobudo videnskega prefekta pripravi omizje, na katerem naj bi sodelovali predstavniki Občine Čedad, Gorske skupnosti, Pokrajine Videm in Dežele ter predsednik paritetnega odbora. V drugem delu srečanja s čedajskim županom Vugo, ki je tudi predsednik deželnega sveta krajevih uprav, je beseda tekla o reformi, ki jo na deželi snujejo po ukinitvi gorskih skupnosti. Vuga je vzel na znanje zahteve Slovencev, da se upošteva 21. člen zaščitnega zakona, priznal pa je tudi, da vlada v zvezi s tem splošna negotovost in nedorečenost. Slovenski predstavniki so ga obvestili, da so slovenski izvoljeni predstavniki iz Benečije po dogovoru s krovnima organizacijama izdelali poseben dokument, ki so ga izročili komisarju gorske skupnosti v Špetru Tizianu Tirelliju. (NM) Avstrijski upor ne sme biti anonimen Spominska slovesnost ob spomeniku na pokopališču v Trnji vasi pri Celovcu - Na prireditvi KPA tudi Tržaški partizanski pevski zbor v svojem govoru izpostavil pomen zakona o razveljavitvi razsodb nacističnih sodišč v Avstriji, ki ga je avstrijski parlament sprejel šele pred nekaj dnevi z glasovi socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih. Z zakonom je avstrijska država čeprav pozno, toda končno razveljavila vse razsodbe nacionalsocialističnih sodišč proti upornikom in dezerterjem iz nemškega wehrmachta. Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer je pri tem sicer obžalovala, da je do sprejetja zakona prišlo šele 70 let po začetku druge svetovne vojne. To je menil tudi Richard Wadani, priča časa in dezerter iz nemške vojske, ki je opozoril, da so doslej v Avstriji (in tudi v Nemčiji) upoštevali leta pri določitvi pokojnin tistim, ki so bili sestavni del uničevalnega sistema v taboriščih, ne pa tistim, ki so trpeli in ki so se uprli. Že na predvečer nacionalnega praznika se je deželna stranka komunistične stranke Avstrije (KPA) v celovškem Ljudskem domu spomnila na neločljivo povezanost avstrijske državnosti z an-tifašističnim naročilom državne pogodbe (ADP). Višek prireditve je bil nastop Trža- škega partizanskega pevskega zbora. Tudi zvezni govornik KPA, koroški Slovenec Mirko Messner, je v svojem nagovoru poudaril, da je nova avstrijska državnost tesno povezana z odporom proti nacional- socializmu, za katerega so poskrbeli ljudje različnih svetovnih nazorov, predvsem pa pripadniki in pripadnice avstrijske komunistične stranke in koroški Slovenci in Slovenke. Ivan Lukan Spomenik žrtvam za svobodo Avstrije v Trnji vasi pri Celovcu i. lukan 4 Torek, 27. oktobra 2009 GOSPODARSTVO fjk Deželni odbor je včeraj obravnaval osnutek finančnih dokumentov 2010-2012 V ■ • v ■ • v • Deželni proračun bo manjši, a sociala ne bo utrpela krčenja V primerjavi z lanskim letom manj denarja za gospodarstvo, ki pa ima protikrizni paket i TRST - Deželni odbor FJK se je včeraj v Trstu sestal na izredni seji, posvečeni pripravi deželnega finančnega zakona za leto 2010 in triletnega proračuna za obdobje 2010-2012. Predsednik Dežele Renzo Tondo je po koncu seje potrdil že napovedane glavne usmeritve finančnega manevra, ki mora nujno upoštevati zmanjšanje davčnih prihodkov zaradi gospodarske krize, s tem pa seveda deženih prihodkov nasploh. Po Tondovih besedah zneski, ki so namenjeni socialni varnosti, ne bodo zmanjšani, saj so neobhodni za reševanje najbolj kriznih in obrobnih situacij. Ne bo pa se mogoče izogniti krčenjem postavk za različne ekonomske sektorje, in to v primerjavi z lanskim letom, torej upoštevajoč dejstvo, da je Dežela zaradi izbruha krize med tem namenila dodatnih 450 milijonov evrov (z zakonom za boj proti krizi) za podporo proizvodnega sektorja Furlanije-Ju-lijske krajine. K temu, tako Tondo, je treba prišteti še sredstva, ki so na razpolago iz raznih evropskih skladov in ki so bili osredotočeni na ukrepe za pomoč pri premagovanju gospodarske krize. Na seji deželnega odbora je bila v obravnavi tudi tema deželnega osebja. Tondo je ponovil namen svoje uprave, da za eno leto ustavi nova zaposlovanja v enotnem javnem sektorju (ki poleg deželne zajema tudi lokalne uprave) Furlanije-Julijske krajine, razen v posamičnih izjemnih primerih nujne potrebe. Na potrebe javnih uprav bo kljub zamrznitvi novih zaposlitev mogoče odgovoriti tudi na osnovi oblik fleksibilnosti osebja, ki so bile predvidene ob vzpostavitvi skupnega sektorja javne uprave, je zagotovil Tondo. Ob tem je predsednik Dežele dodal, da so pripravljenost na tako rešitev pokazali tudi sindikati. Deželni odbor si je ves jutrišnji dan rezerviral za sestanke s socialnimi partnerji (predstavniki stanovskih organizacij delodajalcev in sindikalnih organizacij), na katerih bodo razpravljali o osnutku finančnega zakona. Socialni partnerji bodo zastopali vse glavne gospodarske panoge, od industrije, obrti, trgovine in kmetijstva do zadružništva, sejemskih dejavnosti in trgovinskih zbornic. Dežela FJK sicer za monitoražo javne porabe uporablja instrument CPT, ki podrobno spremlja finančne tokove, torej prihodke od inkasov in plačil javnih uprav, ki sestavljajo razširjeni javni sektor. Gre torej za zelo koristen instrument, saj ne obstajajo drugi statistični viri, ki bi iste informacije zagotavljali na organski način za leta, ki gredo od 1996 naprej. javne finance Hrvaški javni dolg se bliža 100% BDP ZAGREB - Zunanji dolg Hrvaške bo v letu 2010 dosegel celotno vrednost hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP), je napovedal guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski. Prihodnje leto se bo morala Hrvaška zadolžiti za 13 milijard evrov, po letošnjem padcu obsega BDP in stagnaciji v prihodnjem letu bo država prišla v položaj, da se bo zunanji dolg do konca leta 2010 povzpel na 100 odstotkov BDP, je na poslovni konferenci v Zagrebu dejal Rohatinski. Seveda to ne bo izboljšalo kreditne ocene, je dodal. Guverner je ob tem spomnil, da Hrvaški leta 2010 zapade v izplačilo približno 10 milijard evrov kreditov, ki jih bo treba refinancirati na tujih trgih. Če prištejemo še zadolževanje za potrebe financiranja proračunskega primanjkljaja, se bo morala Hrvaška v prihodnjem letu na tujih trgih zadolžiti za 13 milijard evrov, je izračunal. (sta) Deželna vlada na včerajšnji izredni seji o proračunu gibanja - Statistični urad RS V Sloveniji gospodarska klima oktobra spet slabša LJUBLJANA - Gospodarska klima v Sloveniji se je oktobra po ugotovitvah državnega statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v iztekajočem se mesecu dve odstotni točki nižja kot septembra in 13 odstotnih točk nižja kot pred letom. Na znižanje kazalca je vplivalo predvsem poslabšanje zaupanja potrošnikov. Direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih oktobra ocenjujejo za boljše kot pretekli mesec, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za dve odstotni točki višja kot septembra, vendar še vedno tri odstotne točke nižja kot oktobra 2008. Pričakovanja za naslednje tri mesece, torej do konca januarja 2010,so pretežno neugodna. Tendence v trgovini na drobno so se oktobra v primerjavi z mesecem prej poslabšale za odstotno točko. V primerjavi z lanskim oktobrom pa je bila vrednost kazalca zaupanja nižja za 34 odstotnih točk. Največ podjetij v trgovini na drobno je kot omejitveni dejavnik tudi v oktobru navedlo konkurenco v panogi (47 odstotkov), 39 odstotkov se jih je spopadalo tudi z nizkim povpraševanjem. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja v gradbeništvu je bila v oktobru enaka kot pretekli mesec, glede na oktober 2008 pa je bila nižja za 50 odstotnih točk. Prav tako je tudi kazalec zaupanja v storitvenih dejavnostih oktobra ostal na septembri ravni, vendar za 27 odstotnih točk nižji kot pred letom dni. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v oktobru za deset odstotnih točk nižja kot v septembru. K padcu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, ugotavljajo na statističnem uradu. S tem je kazalec zaupanja potrošnikov na za osem odstotnih točk nižji ravni kot pred letom dni. Omenjene kazalce izračunavajo na statističnem uradu s pomočjo ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in ankete o mnenju potrošnikov. (STA) Morandini: Iz krize le z rastjo zaposlenosti VIDEM - Po oceni podpredsednika Confindustrie in predsednika malih industrijcev Giuseppeja Morandini-ja »ne bomo izšli iz krize vse dotlej, dokler ne pride do zasuka trenda na področju zapooslenosti, ki se trenutno še slabša.« Po besedah Mo-randinija, ki je govoril na nekem posvetu v Vidmu, je zaposlenost za Confindustrio glavni kazalnik, »bolj kot gledati na številke pa je treba razumeti, kaj lahko vsi skupaj naredimo za rešitev čim večjega števila podjetij«. In ker v Italiji največ delovnih mest (80%) zagotavljajo majhna podjetja, še posebno v predelovalnih dejavnostih, je nujno vzpostaviti omizje, ki se bo lotilo reševanja problemov in nujnosti majhnih podjetij. Kriza: tudi kmetijstvo vse bolj v težavah VIDEM - V tej krizi ne tvegajo samo majhna podjetja v industrijskem sektorju, ampak tudi številna kmetijska podjetja, ki se srečujejo z zmanjševanjem dohodka, je opozoril Dario Ermacora, predsednik deželnega stanovskega združenja Coldiretti FJK. Po njegovih besedah kriza poudarja odstopanja pri prehodu živil polja do mize, saj se prihodki kmetov nižajo kljub temu, da se poraba ni zmanjšala, kar pomeni, da služijo posredniki, je opozoril Ermacora. OECD jutri o Sloveniji LJUBLJANA - Na sedežu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu bo jutri potekala obravnava Slovenije na zasedanju odbora za trgovino. Odbor bo v okviru postopka pristopanja Slovenije k OECD presojal pripravljenost in sposobnost države, da prevzame zaveze, ki izhajajo iz vsebinskih pristojnosti odbora. Podlaga za obravnavo je poročilo sekretariata OECD o odprtosti trga v Sloveniji, torej o tem, v kakšni meri nacionalni predpisi omogočajo mednarodno konkurenco. slovenija - Po podatkih državnega statističnega urada Lani v cestnem, železniškem in letalskem prometu več potnikov LJUBLJANA - V Sloveniji so lani železnice prepeljale več kot 16,6 milijona potnikov, z mestnim potniškim prevozom pa je bilo prepeljanih dobrih 90 milijonov potnikov. Na slovenska letališča je medtem priletelo oz. z njih odletelo več kot 1,6 milijona potnikov. Poleg tega je bilo ob koncu leta 2008 v Sloveniji skupaj registriranih nekaj več kot 1.045.000 osebnih avtomobilov. Lani je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih skoraj 39 milijonov potnikov, kar je približno pol odstotka več kot v letu 2007. Prav tako se je za 15 odstotkov povečalo tudi število potnikov v zračnem prevozu. Na slovenska mednarodna letališča je lani prispelo in z njih odpotovalo za dobrih osem odstotkov več potnikov kot v letu 2007. V primerjavi z letom 2007 se je lani povečalo tudi število potniških kilometrov. V železniškem prevozu so jih zabeležili za tri odstotke več, v zračnem pa se je število potniških kilometrov lani na letni ravni povečalo za slabih 14 odstotkov. Kot ob tem še navaja državni statistični urad (Surs), se število potniških kilometrov v javnem cestnem prevozu na letni ravni lani ni bistveno spremenilo. Se je pa medtem na letni ravni za štiri odstotke povečal promet blaga v pristaniškem prometu in je presegel 16,5 milijona ton. Slovenska tovorna vozila so lani prepeljala več kot 91 milijonov ton blaga in opravila nekaj čez 16.261 milijonov tonskih kilometrov. V primerjavi z letom 2007 je bila količina prepeljanega blaga za dva odstotka večja, opravljenih pa je bilo za 18 odstotkov več tonskih kilometrov. V železniškem prometu je bilo lani prepeljanih dobrih 17 milijonov ton blaga, kar je za dva odstotka manj kot v letu 2007, opravljenih pa je bilo 3520 milijonov tonskih kilometrov oz. dva odstotka manj kot v letu 2007. Delež cestnega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je tako lani glede na leto 2007 zrasel za tri odstotne točke in je znašal več kot 82 odstotkov opravljenih tonskih kilometrov. Število osebnih avtomobilov je lani na letni ravni naraslo za 30.000 in je drugo leto zapored preseglo milijon, kar pomeni 514 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo registrirano v goriški in obal-no-kraški statistični regiji (577 oziroma 570), najmanj pa v zasavski statistični regiji (463 avtomobilov na 1000 prebivalcev). Povprečna starost slovenskih osebnih avtomobilov v letu 2007 je bila 7,7 leta, lani pa 7,8 leta. Registrirani osebni avtomobili so bili v letu 2008 v povprečju najstarejši v spodnjepo-savski in pomurski regiji (8,7 leta oziroma 8,5 leta), najmanj stari pa v osrednjeslovenski in v obalno-kraški regiji (povprečno 7,2 leta oz. 7,5 leta). V prometnih nesrečah je lani umrla ena oseba na 10.000 prebivalcev. Med statističnimi regijami je bila vrednost tega kazalnika najvišja v pomurski in podravski regiji (1,3 osebe na 10.000 prebivalcev), najnižja pa v zasavski (0,7) in notranjsko-kraški regiji (0,8). Število umrlih oseb na 100 kilometrov javnih cest se je lani znižalo na 0,6. (STA) EVRO 1,5019 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.10. 23.10. ameriški dolar japonski jen 1,5019 138,09 10 2547 1,5020 137,97 10 2564 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 43,3850 70,0340 43,5325 69,8580 ii iuijiis.a i uljijci danska krona hntsncrU'! funt 7,4434 0 91940 UjflJOU 7,4438 091720 Ul 1 LO 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\q vrnna 10,2000 8,3255 10,2338 8,3275 1 1UI VCJKCI M UI I o češka krona i fran« 25,895 1 5131 25,909 15132 jVILdljM llalllV estonska krona m^H^arcK i TArint" 15,6466 267,45 15,6466 265,96 1 1 1 JM IUIII1L poljski zlot H^nsnch nn sr 4,1745 1,5872 4,1752 1,5807 Kol IOUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,6253 1,9558 1,6235 1 9558 UUlUal jI\I 1CV romunski lev itnvcki lifac 4,2880 3,4528 4,2903 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats hr37i ICKI 0,7092 2,5620 0,7090 2,5775 UIOLIIIJM itrai islandska krona ti lira 290,00 2 2199 290,00 2 2051 LUIjl\o lila hrvaška kuna 7,2200 7,2200 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,24375 0,39125 0,28063 0,58063 1,24438 0,68313 1,00125 1,2375 EURIBOR (EUR) 0,428 0,731 1,017 1,251 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.429,64 € -363,02 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,14 imttidci iddda fi 3q -1,79 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,33 28 61 -0,31 -1,05 +0 77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 177,63 34011 -0,22 TELEKOM SLOVENIJE 151,47 -0,01 -2,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,00 AERODROM LJUBLJANA 36,00 DELO PRODAJA -rrm 1-annn -0,17 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ktdarcm7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 13,79 -1,01 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,46 15,40 -1,33 -0,65 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 484,00 484,00 194,90 +0,83 -0,32 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,00 27,80 -2,50 -1,38 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. oktobra 2009 -1,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,306 79,80 16 71 -1,21 -6,01 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,55 1 385 -1,47 -1,36 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,50 1 095 -2,05 -0,36 -0 18 EDISON ENEL ENI 4,1675 1750 -0,42 -1 30 FIAT FINMECCANICA 10,84 12 00 -1,81 -1 23 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,06 -2,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,95 15 25 -3,12 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 17,01 4 6575 +0,66 -1,28 -1 79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,76 1 872 -2,77 -1 53 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,3915 12 46 -4,04 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,48 3 215 -2,58 -2,59 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,805 1123 +0,39 -1,78 -3 19 TENARIS TERNA 13,29 +0,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,6725 0,5425 1021 -0,28 +26,16 -1 07 UNICREDIT 2,435 -2,01 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 78,63 $ -0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.404,08 1.062,25 -0,77 -0,91 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.164,73 -3,05 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcrt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 371,99 1.997,17 -0,82 +0,70 DITA, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.641,77 +1,21 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.867,96 2.141,85 -1,05 -0,59 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.066,94 1.153,42 5.642,16 -1,17 -0,87 -1,71 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.191,74 3.744,45 2.681,19 -0,97 -1,68 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.175,20 2.834,82 -1 78 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.362,62 2.716,62 22.589,73 3.109,57 16.740,50 +0,04 +0,06 -0,42 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 27. oktobra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Manjšine naj bodo zapisane v ustavi Miro Kocjan_ Skrajni čas je, da se odnosi med Slovenijo in Hrvaško uredijo. Vladi pa ne vesta, kako to doseči. Zadnje izjave slovenskega in hrvaškega predsednika vlade to potrjujejo. Kosorjeva in Pahor se bosta srečala na gospodarskem forumu dveh držav v Zagrebu, toda konkretnejših sporočil v primerjavi s tistim, kar je bilo že povedano, ni. Nekateri na hrvaški strani pričakujejo, da bo Pahor vztrajal na pogovoru pri tem, da je čas, da se podpiše arbitražni dogovor o meji, z druge strani pa vemo, da se Kosorjeva še ni se-šla s hrvaškimi politiki, pa tudi ni imela napovedanega pogovora s predsednikom države Mesičem. Tudi v saboru doslej ni bilo govora o arbitražnem dogovoru. V saboru pa se le dogajajo druge pomembne stvari. Socialno demokratski predsednik Zoran Milanovič je predlagal, da je treba v ustavni preambuli imensko navesti narodne manjšine na Hrvaškem, razen tega pa naj bi manjšine pridobile pravico dodatnega, to je etničnega glasovanja poleg političnega. To je predlog socialne demokracije, pa tudi Ljudske stranke in Istrskega demokratskega zbora, ki so pričeli nastopati skupaj. Problem je sicer v tem, da je dvojni glas že jasno določen v ustavi, vendar sta desnica in desna sredina proti njegovi izvedbi. V Zagrebu pa je odbor, ki predstavlja manjšine, zahteval, da mora proračun za prihodnje leto zagotoviti manjšinam vsaj toliko, kot so prejele letos (43,2 milijona kun). To je namreč minimum, so menili v odboru, za uspešno kulturno dejavnost manjšin. Če tega ne bodo upoštevali bodo predstavniki manjšin, teh je na Hrvaškem 22, glasovali proti proračunu. Predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo je zdaj član izvršnega odbora Jadranske evroregi-je. To je organizacija, ki si prizadeva za sodelovanje med regijami, ki so na obeh straneh Jadrana, ustanovljena pa je bila leta 2006. Regij je 25, pripadajo pa sedmim državam, ki pa so Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Grčija. V Splitu so sprejeli »Strategijo za Jadran«, ki se ogreva za utrjevanje stikov pri gospodarskih panogah, ki so nekako skupne, razen tega pa tudi za pri-četek odpravljanja pri posameznih članicah. Tokrat pa so slovesno pričeli z akademskim letom devinskega zavoda Združenega sveta v Pulju, in sicer v Istrskem gledališču. Med organizatorji je bila tudi Italijanska unija, katere predstavnik Maurizio Tremul je na-glasil pomen institucije, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, etničnimi skupinami, za znanje jezikov, za niz kulturnih načrtov, skratka za »človeški napredek«. Vloga te ustanove je toliko pomembnejša v tem delu Evrope, to »čudovito« breme pa naj čedalje bolj prevzamejo zlasti mladi, kot je rekel v svojem nagovoru David B. Sutc-liffe, ki je bil prvi ravnatelj »United World College« ter storil vse, da se je ustanova izmotala iz krize, v katero je zapadla pred leti. Puljski župan Boris Miletič je te dni podpisal vrsto odlokov, s katerimi določa, kaj bi bilo treba v občini še storiti, da bi bila varnost otrok še bolj zagotovljena ne le doma in v prometu, marveč vseskozi v življenju v okviru vsedržavne akcije »Mesta in občine - prijatelji otrok«. O tem bodo imeli na šolah in zunaj vrsto predavanj in stvarnih napotkov. Hkrati je župan pripravil in objavil seznam 80-ih kulturnih delavcev, najbolj znanih v občini, ki naj bi pripravili dolgoročni, pa tudi natančen program kulturne dejavnosti vse do leta 2015. Trdijo, da gre za dragoceno pobudo, ki še jasneje poudarja kulturno naravnanost mesta in okolice. Hkrati bodo v kratkem uredili še nekaj prostorov v zgradbi »Pulj-film«. V Labinu pa že nekaj časa raz- mišljajo in razpravljajo o tem, kako v tej občini izboljšati vodne vire. V kratkem bodo o tem imeli posebno sejo mestnega sveta. Pojavlja se namreč predlog, da bi ta resen problem zastavili širše in sicer, po mnenju določene skupine, da bi preprosto združili glavna istrska vodovodna podjetja (»Vodovod Labin«), »Vodovod« Pulj in »Istrski vodovod«, da bi se na tak način z vodovodno problematiko, kakor pravijo, spoprijeli v celoti in kar za dolgo naprej. Del problema pa je v tem, da so nekateri v Labinu mnenj, da bi s tem domača firma »Vodovod Labin«, ki je tudi najmlajša, imela od tega kaj malo koristiti. Vemo pa tudi, da sodi »Istrski vodovod« v Buzetsko občino, tam pa so menda tudi najbolj zainteresirani za združitev. Vsak dan aktualnejši je problem reške ladjedelnice »3. maja«, v kateri grozi nevarnost, da bodo morali odpustiti večje število delavcev. Privatizacija ni stekla, ladjedelnica ni kos temu, da bi sama rešila kritično stanje, vse pa kaže, da se je zganila celo vlada. Ta je namreč izdala državno jamstveno zagotovilo za kredit v višini 52,5 milijona dolarjev, ki ga je ladjedelnici namenila švicarska banka« Credit Suisse International«. Predsednica vlade je pojasnila, da kredit zagotavlja, da odpuščanj ne bo, podpredsednik vlade Damir Polančec pa pravi, da se bodo lahko lotili tudi težav v ostalih treh ladjedelnicah. V Grožnjanu pa so te dni imeli vrsto »delavnic« namenjenih temu, kako razviti »kmečki turizem«, to je panogo, ki je še kako obetavna v tem delu Istre. »Delavnice« je finančno podprla občina Grožnjan, skupaj z njo istrska deželna vlada , pa tudi osrednja turistična ustanova iz italijanske regije Apulije. Njena predstavnica Annarita Antonella je lepo nanizala, kako je razmah kmečkega turizma ne le zagotovilo stabilnega stanja za določen čas, marveč kar daleč v prihodnost. V tej italijanski deželi dolgo niso mogli nikamor, nato pa so ugotovili, da je kmečki turizem, namenjen seveda Italijanom pa tudi tujcem, pogoj in možnost za pestrejšo ekonomsko prihodnost. Zanimiv delež k »delavnicam« je prispeval tudi predstavnik Abrucev, ki pa je opozoril na to, da se s tem hkrati razvija kulturna dejavnost, mimo tega, da bodo začeli bolj vrednotiti tudi arheološke objekte, kot so na primer katedrali v Teramu in Atri. V Piranu pa so pregledali delo potem, ko je Martina Gamboz pred enim letom nastopila mesto predsednika »skupine italijanskih kulturnih delavcev« na slovenski obali. Gre pravzaprav za »Cenacolo«, to je za tako rekoč elitno kulturno skupino »enako mislečih« kulturnih predstavnikov, ki je storila že pomembne korake za še višjo kulturno raven. V skupini so poleg predsednice Bruno Paladin, Luka Stoj-nič, Sandro Manzin, Giacomo Scotti, Sabrina Stemberga Vidal in Vlado Be-nussi, njena sestava pa z ene strani odraža pripadnost določenemu kulturnemu področju, z druge pa izvirne napore posameznikov. Pobud je bilo in je nič koliko. Lani so uspešno sodelovali pri »Umetniškem sejmu« v Reg-giu Emiliji v Italiji, kjer je nastopila vrsta mladih in že uveljavljenih umetnikov italijanske manjšine. Kakorkoli, napori »cenacola« so vsestranski, med glavne pa sodi tudi težnja, da bi objavili posebno antologijo, za katero se zlasti zavzema Giacomo Scotti. Vodstvo organizacije univerzitetnih študentov v Pulju pa sporoča, da bodo petega novembra organizirali javni protest s ciljem, da bi oblast omogočila brezplačen študij. Gre za vsestransko težnjo, ki so jo ponekod že uresničili. Datum petega novembra pa ni slučajen, saj bodo ta dan protestirali študenti vseh evropskih univerz. Cilj je v bistvu, da se enkrat za vselej, kakor pravijo, odpravi »komercializacija znanja«. JEZIK NA OBROBJU V tukajšnjem tisku se je uveljavila zveza dati komu ali čemu zagona, čeprav vsi vemo, da damo komu kaj; predmet mora torej stati v tožilniku. Dati zagon gospodarstvu srečujemo v publicističnem jeziku. Bolje bi bilo, če bi pisali o hitrem ali močnem razvoju gospodarstva. Zagon pa pomeni tudi začetek delovanja (nr. tovarne). V knjižnem jeziku poznamo zagon krav v ogrado (spraviti krave v ogrado) pa tudi zagon motorja, kar pomeni spraviti motor ali stroj v zagon. Lahko pa rečemo tudi, da kdo dela z velikim zagonom (elanom). Rodilnik lahko uporabljamo v stavku: dati, ponuditi komu vode, pri tem mislimo na malo vode ali kozarec vode. Gre torej za delni rodilnik, katerega pa ne moremo uporabiti pri zagonu, ker ne gre za malo zagona. Poznamo pa zvezo »dati si duška«, ki pomeni povedati komu, kar je treba. Delni rodilnik uporabljamo, kadar govorimo o delu česa, npr. polovica dneva, malo kruha, več potrpljenja, pri čemer lahko odnosnični izraz (več, malo) tudi izpustimo in rečemo: dati otroku mleka, izletniku vode itn. V vseh drugih primerih bomo zapisali tožilnik. Oglejmo si jih nekaj: Dati denar v banko (ne na banko kot pišejo naši pisci) in vzeti denar iz banke. Dati kaj na zapisnik ali v zapisnik. Dati izjavo - izjaviti, dati odpoved - odpovedati; ver. dati odvezo; dati svoj glas kandidatu - bolje glasovati za kandidata; veliko dati na poštenost (pomeni zelo ceniti poštenost). V ekspresivnem govoru lahko uporabimo predlog na za izražanje velike količine česa. Zgledi: Blaga je bilo na cente; na tone sadja gre v izgubo; ljudi je bilo na tisoče; ob spomenikih se dnevno ustavlja na stotine ljudi. V teh primerih uporabljamo brezosebno glagolsko obliko: je, je bilo, gre, se ustavlja. Napačna je poved, vzeta iz našega tiska: Pri spominskem znamenju se dnevno ustavljajo na stotine ljudi. Pravilno bi bilo se ustavlja na stotine ljudi ali se ustavljajo stotine ljudi. Predlog na marsikdo zapiše tudi v zvezah, kjer bi moral stati kak drug predlog. Pravilno: pasti pri izpitu (napačno na izpitu); umreti za čim, npr. za rakom, za jetiko (napačno na jeti-ki, na čem); bogat z rudami (ne na rudah); zainteresiran za rešitev tega vprašanja (napačno: na rešitvi vprašanja): od tebe je odvisno, kako bo delo potekalo (neustrezno, pogovorno: na tebi je, kako bo delo potekalo); odgovarjati po telefonu (NE: odgovarjati na telefon); upoštevati kaj, paziti na kaj (neustrezno, publ. polagati važnost na kaj); umreti na kraju samem, takoj, nemudoma (neustrezno: umreti na licu mesta). Zelo pogosto beremo tudi zveze na tak ali drugačen način, čeprav je boljša krajša oblika. Zgledi: na ta način, bolje: tako; na drug način, bolje: drugače; na noben način - bolje: nikakor. Tudi izraz pristajati na kaj bomo ustrezneje povedali z drugimi glagoli: privoliti v kaj, strinjati se s čim, soglašati s čim, sprejeti kaj, biti zadovoljen s čim. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Televita Trieste Volley 2010 Spoštovani! Z velikim začudenjem spremljamo poročanje naših medijev, tudi Primorskega dnevnika, v zvezi s prvo moško ekipo našega društva, ki letos pod imenom Televita Trieste Volley 2010 nastopa v italijanski odbojkarski B 2 ligi. Zgleda skoraj, da je ta naša ekipa (po našem mnenju povsem neupravičeno) postala pravi problem, okoli katerega se krešejo mnenja različnih »izvedencev«, ki dajejo gledalcem in bralcem povsem netočne informacije. Ker upamo, da ne gre za neko načrtno natolcevanje, ampak za enostavno nepoznavanje dejstev, nam dovolite, da še enkrat jasno povemo, kdo je ta B2 ligaška ekipa, kako je do nje prišlo in kaj ima naše društvo pri tem! (Sicer smo to že izpostavili na našem občnem zboru) Ob zaključku lanske sezone je Sloga Tabor Televita pripravila prvovrstno presenečenje in povsem zasluženo osvojila prvenstvo C lige in s tem seveda napredovala v državno B 2 ligo. Skok z deželne na državno raven je zelo velik in predstavlja hudo finančno in kadrovsko breme. Pri Slogi Tabor smo ugotovili, da imamo pred sabo tri možnosti: da nastopimo z isto postavo v višji ligi (in smo s tem avtomatično obsojeni na izpad, saj bi konkurenci niti približno ne bili dorasli), da ligo prodamo, ali da jo »ponudimo« mestu Trst, ki bo prihodnje leto gostilo eno od skupin svetovnega prvenstva v moški odbojki. Tako odborniki kot igralci so sprejeli tretjo možnost. Sloga Tabor se s tem ni odpovedala ničemur: B2 liga je njena, v ligi nastopa torej Sloga Tabor (mimogrede: društvo je seveda član ZSŠDI in res ne moremo razumeti, kako si je mlada poročevalka oddaje Športel upala izrecno poudariti, da nismo del naše krovne športne organizacije - take izjave brez osnove prav gotovo ne spadajo v novinarsko etiko), ki se seveda, kot vrsta drugih ekip v različnih pa- nogah, navzven predstavlja z imenom sponzorjev. Podjetje Televita stoji Slogi in Slogi Tabor ob strani že nekaj let, Trieste Volley 2010 pa je oznaka organizacijskega odbora tržaškega dela svetovnega prvenstva, ki nam je tudi priskočil na pomoč: v zameno naj bi naša ekipa, kot najviše plasirana od vseh tržaških moštev, skušala pritegniti zanimanje čim večjega števila ljubiteljev odbojke in jih tako opozoriti, da bo čez nekaj mesecev Trst v središču odbojkarskega svetovnega dogajanja. Ne vemo od kod informacije, ki jih je Marij Čuk posredoval v svoji torkovi rubriki: ne gre za noben »hvalevreden poskus športnega bratstva med Slovenci in Italijani, ki se že izkazuje kot iluzorično hotenje...«. Če je to mnenje športnega uredništva, pač pomeni, da se nismo razumeli: pri tem projektu ne sodelujemo z nobeno odbojkarsko sredino na Tržaškem, prav tako nismo zasnovali nobenega širšega projekta, prav tako ne načrtujemo nobenega pretoka igralcev iz in v kak italijanski tržaški odbojkarski klub. Ob vsem tem nas še najbolj boli to, da nas Primorski dnevnik (žal tudi slosport.org v rubriki »športni vikend«) obravnava kot neke vrste tujek: ni nas v sobotni rubriki »Domači šport«, o nas ne poročate na straneh, namenjenih domačemu športu, ampak nas postavljate ob bok Acegasu in Triestini (slednja ima sicer na razpolago veliko več prostora ...). Res ne razumemo, zakaj. Smo morda z napredovanjem izgubili status »našega« društva? Morda ne bi smeli igrati v tržaški športni palači (repenska telovadnica je zaradi košev, ki so preblizu odbojkarskega igrišča po pravilih FI-PAV itak neprimerna za igranje B lige)? Morda v »naš šport« ne spadamo več, ker igra v tej ekipi nekaj italijansko govorečih igralcev? Res je: ekipi so se letos pridružili štirje igralci iz italijanskih društev, ki imajo dolgoletne izkušnje na državni ravni. Prav tako je res, da brez primerne okrepitve ne bi mogli nastopati na tako zahtevnem nivoju. Vendar - če je to merilo za oznako »naš šport«, bi tja ne spadalo še Nlfi marsikatero »naše« društvo, začenši z nogometnimi, hokejskimi, košarkarskimi - in ne samo temi! Srčno upamo, da smo s tem - sicer nekoliko dolgim, a po našem mnenju hudo potrebnim pojasnilom razblinili vse dvome in pojasnili, če je bilo kaj nedorečenega. In upamo tudi, da bodo naše tekme že od sobote naprej spet dobile svoj prostor v napovedih domačih športnih dogodkov! Športni pozdrav. AŠD Sloga Tabor PRIPIS UREDNIŠTVA Kar zadeva naš dnevnik, je umestitev ekipe Televita Trieste 2010 v kontekst poročanja o najboljših tržaških ekipah nič drugega kot posledica vaše odločitve, da to ekipo javno razglasite za »posojeno« mestu. Vaše pojasnilo jemljemo na znanje, iz navedenega pa pravzaprav ni več jasno, kaj in zakaj ste komu kaj »posodili« razen, če nočete trditi, da delate nekomu uslugo, ker mu dovolite, da vas finančno podpre. Povedati je treba, da na doslej edini predstavitvi ekipe za medije, vloga Sloge Tabor kot nosilca projekta posebej ni bila izpostavljena. Ekipo so na srečanju z novinarji predstavljali le člani »ad-hoc« sestavljenega odbora, ki ekipo upravlja, tako da se ekipa tudi v italijanskem tisku pojavlja kot neka nenatančno definirana enota »sestavljena na podlagi športnih pravic, ki jih je Sloga Tabor izročila mestu« (Il Piccolo, 15. oktobra), v drugačnem kontekstu se ime vašega društva v člankih nikoli ne pojavlja, kar ne velja za druga naša društva, ki jih omenjate v pismu. To objektivno zbuja neprijeten vtis dvoumnosti, zato smo vam za pojasnilo hvaležni. Ne more pa veljati samo za našo javnost. SLOVENSKI PRIIMKI V NAŠIH VASEH Dolina Dolina je bila v začetku novega veka pomemen kraj, večkrat omenjen kot »oppidum«. Nastala je iz štirih zaselkov: Sv. Martin, Brce, Su-horje in Šija. Župnija je zelo stara, saj jo viri omenjajo že leta 1272, kasneje pa je bila tudi sedež dekanata z 42 župnijami (l.1790). Prva matična knjiga je krstna knjiga iz leta 1605, ki jo zaradi zapisov v glagolici hra- nijo v državnem arhivu na Reki. Veliko je tudi drugih virov: najstarejši grajski in cerkveni urbarji so iz 16. stoletja. Prve dolinske priimke tako zasledimo že v socerbskem urbarju iz leta 1579: Kocjan (od 1700 tudi kot Kocjančič), Jerjan, Jercog, Lavrica, Mejak, Pangerc, Parovel, Petaros, Samec, Slavec, Štrajn in Vodopivec. Vse omenjene priimke najdemo še v 18. in 19. stoletju, večino še danes. Le nekoliko starejši so prav tako značilni Prašelj (1610) in Ota (1628), medtem ko je Foraus na začetku (1612) vzdevek družine Sirk, ki kasneje postane priimek (medtem ko Sirk izgine). Od 1616 najdemo tudi Kuse (ali Kose), od 1637 Marce, medtem ko se pojavijo Sancini in Gombači šele proti koncu 18. stoletja. Poleg teh jih je še cela vrsta, ki obstanejo le za določen čas, nato pa izginejo. Marko Oblak 6 Torek, 27. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu V W ■ ■«# ■ I VU V l\V U I I ^ V. H vy KS V- H V. I I W V V^ I I vy V. vy ^ VV« V ^ I V. I I I >_ I v ■ ■ ■ I ■ ■ ■ Spomine na fašizem in NOB bi lahko zbrali v sodobnem muzeju Nagovora županje Fulvie Premolin in zgodovinarja Boruta Klabiana: padlim bi se morali vsi klanjati Dolinska občina naj organizira službo, ki bo poskrbela za zbiranje in ohranjanje lokalnega zgodovinskega spomina, v prvi vrsti dramatičnih dogodkov med fašizmom in drugo svetovno vojno. Kajti naši domovi so polni fotografij, pisem in predmetov, žive priče so še med nami: skrajni čas je, da zberemo in arhiviramo njihove spomine. In morda celo uredimo sodoben muzej, ki bi ovrednotil našo preteklost in ponudil delovno mesto kakemu mlademu človeku. Kajti veliko govorimo, filozofiramo, se spominjamo, postavljamo spomenike, a konkretnejših dejanj nismo sposobni. Tako zgodovinar Borut Klabjan med nedeljsko spominsko svečanostjo na borštanskem pokopališču, kjer sta SKD Slovenec in VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca priredila dobro obiskano spominsko svečanost. Udeleženci so do borštanskega spomenika prišli v sprevodu. V njem so stopali nekdanji borci, vaščani, predstavniki občinske uprave z županjo Fulvio Pre-molin na čelu. A tudi učenci osnovne šole Frana Venturinija iz Boršta, Boljunca in Peska, pevke in pevci MePZ Slovenec-Sla-vec ter Pihalni orkester Breg, ki so sveča- nost pred spomenikom (povezoval jo je Emil Petaros) obogatili s priložnostnim sporedom recitacij in pesmi. Prisotne je najprej nagovorila županja in poudarila, da se zmage nad naci-fašizmom spominjamo s ponosom. Z izbirami mladih pogumnih ljudi, v prvi vrsti tistih štiridesetih domačinov, čigar imena so vklesana v borštanski spomenik, bi morali vsi soglašati. Istega mnenja je tudi Klabjan, ki ga jezi, da živi v mestu, ki se je v predvojnih in vojnih letih odločno izrazilo proti fašizmu, a še danes ni sposobno obračunati s svojo fašistično prete- Do pokopališča, kjer jih je med drugim nagovoril Borut Klabjan, so se vaščani podali v sprevodu kroma klostjo. »Eden izmed segmentov družbene dekadence, ki smo ji priča ne samo v Trstu, ampak v celotnem italijanskem družbenem tkivu, je prav nezmožnost obračuna s svojo fašistično preteklostjo. Samo takrat namreč, ko bodo tudi tisti, ki se prepoznavajo v desničarskih strankah priznali in iskreno verjeli, da je bil fašizem nekaj povsem napačnega, in samo takrat ko se bodo tisti, ki se prepoznavajo v sredinskih, levičarskih ali katerihkoli drugih opcijah nehali razprodajati vrednote protifašističnega boja v korist lastnih političnih interesov, samo takrat bo možno graditi nove temelje na katerih naj bi slonela moderna družba.« zdravstvo - V parku bivše umobolnice Prisotnost azbesta: nov laboratorij za raziskave V Ul. Sai 1 na območju parka bivše umobolnice pri Sv. Ivanu deluje od včeraj nov laboratorij Podjetja za zdravstvene storitve, ki se bo ukvarjal z raziskovanjem azbestnih vlaken na gradbiščih oz. deloviščih. Ustanova, ki so jo odprli ravno včeraj, je bila prepotrebna za stvarnost, kot je tržaška, ki se skupaj z goriško pokrajino »pohvali« z žalostnim podatkom, da obsega kar šestdeset odstotkov smrti, ki jim je botrovala izpostavljenost azbestu, obenem gre za nadaljevanje tradicije preučevanja pojava, zaradi katere sta Trst in Gorica referenčni točki na vsedržavni ravni, piše v sporočilu za javnost. Laboratorij bo raziskoval vlakna na gradbiščih, kjer poteka rušenje stavb oz. prihaja do zamenjave starih cevi, podov, podstrešij in drugih predelov, kjer je azbest lahko prisoten. Pobuda cilja k zagotovitvi učinkovitega nadzora in zdravstvene preventive tudi preko posluževanja sanacijskih postopkov, če se za to izkaže potreba. Ustanova, ki je poimenovana po nedavno preminulem Sergiu Brunu Gregoriju, ki je v preteklosti skrbel za preventivo in varnost v delovnem okolju s posebnim ozirom na ugotavljanje prisotnosti azbesta in je do pred nekaj leti skrbel za usposabljanje novih tehnikov, se nahaja v prenovljenih prostorih in se bo posluževala tehnologij, ki jih je do le- ta 2003 uporabljala druga sorodna ustanova, ki pa je svojčas prenehala z delovanjem zaradi neprimernosti prostorov. Poleg nadzora na gradbiščih je v načrtu nova dejavnost, katere cilj je ugotavljanje delavcev, izpostavljenih azbestu. V ta namen je vedno včeraj potekal posvet o prisotnosti azbesta v tržaški pokrajini, cilj pobude pa je oblikovanje »bele knjige«, na podlagi katere bi stekle informativne dejavnosti za zaščito pravic delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, poleg tega pa je cilj tudi zagotoviti učinkovit in hiter poseg tistih ustanov, ki so pristojne za nude-nje pomoči izpostavljenim osebam oz. osebam, ki so zbolele zaradi izpostavljenosti azbestu. S podatki, ki jih bodo s tem pridobili, bodo dopolnili doslej pridobljene informacije, ki jih nudita deželni register oseb, izpostavljenih azbestu, in vsedržavni register oseb, ki so zbolele za me-zoteliomom. V deželnem registru izpostavljenih azbestu je trenutno zabeleženih 8.251 oseb, od katerih se jih kar 5.440 nahaja v pokrajini Trst. Naj omenimo, da so ob priložnosti posveta v prostoru Villar v Ul. de Pastorovich 20 odprli fotografsko razstavo Umberta Laurenija: do 20. novembra si bo od torka do petka med 16. in 20. uro mogoče ogledati posnetke delovnih okolij. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene. poti spomina - Nedeljski čezmejni pohod po sledeh soške fronte Prišlo je 372 pohodnikov Pobudo so priredila TD Brestovica, JD Sežana, SŠKD Timava Medjavas Štivan, ŠKD Cerovlje-Mavhinje in ŠD Grmada Pohodniki so se po poti tudi odpočili in okrepčali V nedeljo se je ob lepem jesenskem vremenu in v objemu pisano barvane kraške pokrajine v okolici Grmade odvijal že dvanajsti - in tretji čezmejni - pohod po sledeh soške fronte. Čezmejne razsežnosti je pohod dobil pred tremi leti, ko se je organizatorjem TD Brest iz Brestovice in Jamarskega društva Sežana - sekcija Komen pridružilo SŠKD Timava Medjavas Štivan. Z letošnjo izvedbo, se je sodelovanje dodatno okrepilo in razširilo še na dve slovenski društvi iz Italije in sicer ŠKD Cerovlje Mavhinje in ŠD Grmada. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom komenske občine. Pohodniki so kot običajno štartali pred vaško šolo v Brestovi-ci. Ob devetih se je karavana 372 po- hodnikov iz raznih krajev Slovenije, FJK in avstrijske Koroške podala na pot v smeri cerkve sv. Anastazije in naprej do Ce-rovelj, kjer jih je domače društvo pričakalo z okrepčilom. Iz Cerovelj so udeleženci pohod nadaljevali do jame Pejce, kjer so jamarji ŠD Grmada odprli in razsvetlili jamo, ki si jo je ogledalo kar 270 ljudi. Nekaj sto metrov stran so člani Jamarskega društva Sežana - sekcija Komen odprli za ogled tudi Grofovo jamo, katero si je ogledalo približno 220 udeležencev pohoda. Na Grmadi in v neposredni okolici so pohodniki lahko videli tudi kar nekaj kavern in strelskih jarkov iz časa prve svetovne vojne ter se povzpeli do izredno zanimivih razglednih točk. Ve- čina pohodnikov (pribl. 250) se je odločila nadaljevati pot po daljši progi do Medjevasi, kjer so člani društva SŠKD Timava pripravili okrepčevalno postajo s čajem, sokom, vinom in sladicami, ostali po-hodniki pa so sestop z Grmade zaključili direktno pred vaško šolo v Brestovici. Tu je udeležence čakalo kosilo z joto, klobaso in vinom. V popoldanskih urah so se odvijale še družabne igre, s katerimi se je tudi zaključila zelo uspešna športno rekreacijska prireditev. Prisotnost medijev, predvsem RTV Koper, ki je pripravila krajšo reportažo pohoda z intervjuji, zagotavlja primerno promocijo tega vse pomembnejšega čezmejnega dogodka. IT / SVET Torek, 27. oktobra 2009 7 demokratska stranka - Na nedeljskih primarnih volitvah Na Tržaškem prevladala Bersani in Serracchiani Martines je zmagal le na zgoniško-repentabrskem volišču V tržaški pokrajini sta na primarnih volitvah prevladala Pierluigi Bersani in Debora Serracchiani, ki sta oba zmagovalca. Bersani je novi državni tajnik, Serracchiani pa nova deželna tajnica stranke. Volitev na skupno sedemnajstih voliščih v mestu in okolici se je udeležilo 8.972 volilk in volilcev. Debora Serracchiani je na pokrajinski ravni dobila 47,3 odst. glasov, Vincenzo Martines 36,9 odst. in Maria Cristina Carloni 15,7 odst. Pierluigi Bersani je prejel 47 odst., Dario Franceschini 32,9 odst. in Ignazio Marino 19,46 odst. glasov. Na volišču v Zgoniku rekord za Bersanija Bersani je največji uspeh (61,9 odst.) žel na volišču v Zgoniku, kjer so volili domačini in tudi občani sosednje občine Repentabor. Na zahodnem Krasu je Bersani dobil 52,8 odst., na vzhodnem Krasu pa 42,8 odst. glasov. V Nabrežini 40,92 odst., v Dolini 48 odst., ter v Miljah 46 odst. V Barko-vljah 51 odst., v Škednju 58 odst., ter pri Sv. Jakobu 52,3 odst. Franceschini je imel za seboj dve listi, ki sta na zahodnem Krasu skupaj dobili nekaj nad 30 odst., na Opčinah nekaj nad 40 odst., v Dolini 38 odst. ter v Zgoniku 28 odst. glasov. V Na-brežini je Franceschini (41 odst.) za las prehitel Bersanija. Marino se je najboljše obnesel v središču mesta (28 odst.), na Kontovelu je dobil 15 odst., na Opčinah 16,4 odst., v Nabrežini 19 odst., v Dolini 12,4 odst. ter v Zgoniku 10,18 odst. glasov. D. Serracchiani zmagala na 15 voliščih Nova deželna tajnica je zmagala na vseh voliščih, razen v Zgoniku, kjer je največ glasov dobil Martines, in v Škednju, kjer sta ona in Martines dobila enako število glasov (160 oziroma 43,84 odst.) Največji uspeh (59 odst.) V tržaški pokrajini se je primarnih volitev DS udeležilo 8.972 volilk in volilcev. Posnetek je z volišča na Opčinah kroma je evropska poslanka doživela v naselju Sv. Sergija. Na zahodnem Krasu je Serracchiani dobila 45 odst. (Martines 42 odst., Carloni 11,8 odst.), na vzhodnem Krasu pa 55,8 odst. (Martines 30,3 odst., Carloni 13,9 odst.). V Nabrežini je nova deželna tajnica Demokratske stranke prejela 56,6 odst. (Martines 28 odst., Carloni 15,4 odst.), v dolinski občini (Serracchiani 52,2 odst., Martines 38,5 odst. in Carloni 9,2 odst.). V Zgoniku je za Ser-rachianijevo glasovalo 39 odst. volil-cev (Martines 53. odst., Carloni 7,1 odst.). Serracchiani se je dobro uveljavila (51 odst.) tudi pri Sv. Ivanu (Martines 35,7 odst., Carloni 13,2 odst.) in na Melari, kjer je dobila 50 odst. glasov. Nedeljske volitve so potekale brez večjih zapletov. Ponekod so se zlasti v popoldanskih in večernih urah ustvarile vrste, tako da so volišča zaprli krepko po 20. uri. Na volišču pri Sv. Jakobu (krožek ACLI) je neznanec pustil v poštnem nabiralniku prazne naboje z grožnjami Debori Serracc-hiani. Policija je menda že na sledi moškemu, ki naj bi zakrivil to dejanje. V Slovenskem klubu • «V« I nocoj o manjsinskih organizacijah Vprašanje manjšinske organiziranosti naj bi bilo že več let med prioritetami slovenske manjšine, medtem pa se slovenske ustanove v Italiji vsakodnevno borijo za preživetje. Spričo sedanje gospodarske krize in krčenja javnih prispevkov je danes to vprašanje nedvomno še bolj aktualno ... v nekaterih primerih pa celo dramatično. Nocojšnji večer Slovenskega kluba nosi zato naslov Kako naj se organizira slovenska manjšina. Na vprašanje, kakšne spremembe potrebujejo njene osrednje, tako imenovane primarne organizacije, bo skušala odgovoriti skupina političnih predstavnikov. Svoja stališča oziroma stališča svojih organizacij in strank bodo predstavili Štefan Čok, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič, Drago Štoka, Damijan Terpin in Stojan Spetič. Nocojšnjo debato, ki se bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Fracesco 20) pričela ob 20.30, bo vodil Bojan Brezigar. politika - Primarne volitve Trije Slovenci v novi državni skupščini Demokratske stranke fi Î Tamara Blažina V novi državni skupščini, ki je bila izvoljena na nedeljskih primarnih volitvah, bodo sedeli tudi trije Slovenci. To so senatorka Tamara Blažina, koordinator slovenske komponente Štefan Čok in Valentina Manin iz vrst mladih de- ŠTEFAN ČOK mokratov. Senatorka Blažina je bila izvoljena na listi Pierluigija Ber-sanija, Čok je kandidiral z Igna-ziom Marinom, Valentina Manin pa je bila izvoljena na listi dosedanjega tajnika Daria Franceschinija. Po doslej razpoložljivih po- Valentina Manin datkih bo pet tržaških Slovencev sedelo v novoizvoljeni deželni skupščini Demokratske stranke. To so Stefano Ukmar, Nadja Debe-njak in Walter Godina (lista Martines) ter Igor Dolenc in Massimo Veronese (lista Serracchiani). plinska terminala - Greenaction Transnational: Evropska komisija marca letos pisno opomnila Italijo Pomanjkljiva informacija za prebivalce Italija kršila člen »direktive Seveso«, ki predpisuje informiranje o varnostnih ukrepih v primeru nesreče - EU drugih kršitev (še) ni zaznala, De Magistris vložil poslansko vprašanje Evropska komisija je Italijo 19. marca letos pisno opomnila, da med obravnavanjem načrtov o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ni spoštovala evropske direktive št. 82 z dne 9. decembra 1996 (poznane kot »direktiva Seveso 2«) o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. Italija je po mnenju Evropske komisije zamujala z obveznim informiranjem prebivalcev o varnostnih ukrepih v primeru večje nesreče. Prvi odstavek 13. člena omenjene direktive, ki ga Evropska komisija izrecno navaja, se glasi: »Države članice zagotovijo, da se ljudem, ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9, dajo informacije o varnostnih ukrepih in o pravilnem obnašanju ob nesreči, ne da bi to posebej zahtevali.« Evropska komisija je svoje pomisleke prvič izrazila že januarja 2008, sledil je italijanski pisni odgovor, ki pa Bruslja ni zadovoljil. Italija je marca letos prejela še pisni opomin, ki je v bistvu prvi korak pred morebitno uvedbo postopka proti državi kršiteljici. Včeraj je evropski poslanec Italije vrednot Luigi De Ma-gistris vložil vprašanje v Evropskem parlamentu. Opomin je sledil poslanskemu vprašanju slovenske evroposlanke Mojce Drčar Murko iz leta 2006 in dvem peticijam, ki ju je Evropskemu parlamentu v letih 2007 in 2008 poslala organizacija Greenaction Transnational (članica organizacije Alpe Adria Green). Prva peticija je opozarjala na nevarnost, ki naj bi jo za Trst, prebivalce in širšo okolico predstavljala plinska terminala na kopnem in sredi zaliva, druga pa je omenjala negativne učinke na okolje, predvsem na morje. Poleg omenjenega člena direktive »Seveso 2« o informiranju prebivalstva, Evropska komisija drugih kršitev zaenkrat ni beležila. Zapisala je med drugim, da sta postopka za odobritev terminalov še v teku ter da mo- ra nevarnosti preprečiti presoja o okoljskih vplivih (VIA), pred katero se mora Italija posvetovati tudi s Slovenijo. »Italija je bila s pisnim opominom seznanjena že marca letos, julija pa je vseeno izdala pozitivno presojo o vplivu žaveljskega terminala na okolje. Mi smo za opomin izvedeli šele pred dnevi,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predstavnik organizacije Greenaction Transnational Paolo Parovel, ki je nastopil skupaj z Robertom Giurastantejem. Drugo poglavje je dokumentacija o vplivih na okolje in mesto, ki ga je družba Gas Natural predložila italijanski vladi, slednja pa baje Sloveniji in Evropski uniji. Po ocenah organizacije Greenaction Transnational in nekaterih izvedencev je bila dokumenta- cija prirejena, saj naj bi nekatere nevarnosti zamolčala. Pred enim letom je geolog Livio Sirovich na posvetu v Miljah npr. zatrjeval, da je »neznana roka« izbrisala z zemljevida terminal goriva SIOT in sežigalnico podjetja Acegas, povprečno temperaturo morja v zalivu pa »zvišala«. Državno tožilstvo v Trstu je uvedlo dve ločeni predhodni preiskavi. Prvo je uvedlo na pobudo samega Greenaction Transnatio-nala, prevzelo pa jo je tožilstvo v Rimu, ki je postopek ustavilo. Drugo preiskavo, ki se še nadaljuje, je tržaško tožilstvo uvedlo na pobudo dolinske županje Fulvie Premolin in miljskega župana Neria Ne-sladka. Obe občinski upravi naj bi v kratkem vložili še pritožbo na deželno upravno sodišče v Laciju. (af) Kocijančič o plinskih poteh in žaveljskem terminalu Deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič ugotavlja, da bo nov plinski terminal pred Rovigom, ki so ga uradno predstavili prejšnji teden, predeloval deset odstotkov plina, ki ga potrebuje Italija, plin pa bo v naslednjih 25 letih prihajal iz Katarja. Zadovoljstvo sta izrazili družba Edison in italijanska vlada, še posebej minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, ki je ponosno naznanil, da bo iz terminala prišlo največ osem milijard kubičnih metrov plina. Minister je tudi izjavil, da je potrebno pospešiti postopka za uresničitev terminalov v Priolu in Trstu, tako da se bo Italija spremenila v energetsko vozlišče Sredozemlja. Kocijančič opozarja, da je v Rusiji sočasno potekal neformalni vrh med Putinom in Berlusconijem, ki sta se pogovarjala tudi s turškim prvim ministrom Erdoga-nom, s katarskim šejkom in z nekdanjim nemškim kanclerjem Shroederjem. Slednji je na čelu mednarodnega odbora za gradnjo plinovoda ITGI oz. South Stream, skozi katerega naj bi se iz Kaspijskega morja pretakalo v Evropo deset milijard kubičnih metrov plina na leto. Ob ostalih podobnih načrtih in tesnem sodelovanju med družbo ENI in Rusijo si Kocijančič težko predstavlja, da bi Rusija kdaj »zaprla pipe« Italiji. »Jasno je, da postaja Trst ključen dejavnik v italijanski energetski politiki,« piše Kocijančič, »ampak samo za prodajanje plina ostalim evropskim državam. Plinskega terminala v Trstu nočemo, saj bi bil njegov vpliv na okolje velik, iz ure v uro pa manj koristen«. IG Torek, 27. oktobra 2009 TRST / okusi krasa - Prejšnji teden v restavraciji Sardoč v Prečniku Pri Sardočevih trojni užitek ob domači hrani, petju in Barcolani Domače dobrote in fotografije Miloša Zidariča - Častna gosta Mitja in Janko Kosmina Večer, ki so ga minuli teden organizirali v restavraciji Sardoč v Prečniku v sklopu Okusov Krasa 2009, je nadvse uspel. Številni gostje in prijatelji, ki so se odzvali povabilu Sardočevih, so lahko uživali ob dobri domači hrani, lepem petju in morju. Točno tako, morju, čeprav je Prečnik kar precej oddaljen od obale. Slovensko deželno gospodarsko združenje in krožek Fotovideo Trst 80 sta namreč pri Sardočevih za letošnjo izvedbo Okusov Krasa pripravila fotografsko razstavo fotografa Miloša Zidariča o zadnjih treh letih Barcolane. Izbira binoma Kras-Barcolana je bila še kako posrečena, tudi ker je bil prisoten častni gost, zmagovalec 41. jesenskega pokala Mitja Kosmina, ki je popestril večer. Po glasbenem uvodu mešanega pevskega zbora Devin-Rdeča Zvezda pod vodstvom Rada Miliča, je prisotne nagovoril predstavnik Okusov Krasa Davorin Devetak, ki je predstavil tako častnega gosta kot fotografa Miloša Zidariča. Kot je v brošuri o razstavi zapisal Andrej Furlan, je Zidaričev fotografski svet, ki ga obdaja Kras, od kamnitih stavb do skalnatih pečin, v zadnjih letih pa se je Zidarič začel ukvarjati tudi s športno fotografijo, tako je tudi nastala razstava o zadnjih treh letih Barcolane. Na mizah so se počasi začele pojavljati dobrote, ki so jih pripravili v kuhinji. Gostje so tako najprej poskusili kozjo skuto s figami in ekstardeviškim oljem, ravio-le s hruško in zorjenim sirom, njoke z orehi, telečjo kračo s hrenom in kutino, za konec pa še orehove štruklje. Vse skupaj ob spremljavi odličnih krajevnih vin (Kante, Zidarich in Milič). Vzdušje je tako postalo bolj sproščeno in med njoki, ravioli in kračo je stekel tudi pogovor z Mitjo in Jankom Kosmino, ki ga je vodil Berti Bruss, že dvajset let uradni glas Barcolane, ki pozna vse skrivnosti ne samo te manifestacije ampak tudi tržaškega jadranja nasploh. Prisotni so tako lahko spoznali Kosmino ne samo kot jadralca ampak predvsem kot človeka. Izvedeli so, da je Janko Kosmina iz Šempolaja doma in da ima torej Mitja zamejske korenine. Na Brussovo vprašanje, če bi pred sedmimi leti ob prihodu v Tržaški zaliv prav tako dejal svoji posadki: »Fantje, bodimo fer«, je Mitja odgovoril: »Ne vem, če bi pred sedmimi leti rekel isto. Ob porazih se veliko naučiš. Mi smo dali kar precej porazov skozi, postali smo modrej-ši in zdelo se mi je prav, da se zmage seveda veselimo, ampak na dostojen način, ne kot kaki barbari. Tudi zato ker za nami so bili drugi, ki so doživeli kar smo mi v preteklih letih. In tudi časi so se vendarle spremenili.« S tem se je strinjal tudi Janko Ko-smina, ki je prisotnim razkril anekdoto iz čarbola - Aretacija Heroin in kokain kupoval v Sloveniji, prodajal pa v Trstu V soboto ponoči je policija že spet odvedla v tržaški zapor razpe-čevalca. 31-letni P. A. s Čarbole je redno kupoval kokain in heroin na slovenski obali, kjer so cene nižje in je drogo lažje nabaviti. Belo in rjavo mamilo je nato prodajal zelo mladim kupcem v Trstu. Policisti ro- colske postaje so nekaj dni opazovali mlade tržaške porabnike. Takoj po kupoprodaji posameznih odmerkov droge so policisti ustavili nekaj kupcev in tako z lahkoto prišli na sled razpečevalcu. V soboto ponoči so ga obiskali na njegovem domu na Čarboli in mu odvzeli prostost. V stanovanju so našli in zaplenili petnajst gramov heroina in pet gramov kokaina, pa tudi precizno tehtnico in nekaj denarja, ki naj bi ga 31-letni moški zaslužil s prodajo prepovedanih snovi. Razpečevalca je zaslišal javni tožilec, policija pa bo v prihodnjih dneh poslala Prefekturi imena mladih porabnikov. Okusi Krasa so k Sardočevim privabili številne goste kroma 90. let: »Ko smo leta 1996 drugič zapored osvojili Barcolano na krovu naše Gaje Legend, sem skočil v bar jadralnega kluba Adriaco, da bi kupil steklenico šampanjca, s katerim smo nameravali proslaviti zmago. Za šankom je bila starejša tipična Trža-čanka, tako malo bolj debelušasta in polna zlatnine na sebi. Ko mi je dala steklenico je pripomnila: bravo, čestitam, da ste zmagali, ker lani so zmagali Slovenci« in v dvorani se je razširil glasen smeh. Ta anekdota jasno kaže, da so se časi spremenili in da so Tržačani Maxi Jeno dejansko posvojili, da je Maxi Jena jadrnica celotnega Tržaškega zaliva in da meje počasi počasi res ne obstajajo več. Na večeru sta spregovorila tudi predsednika TPK Sirena in JK Čupa Livio Pertot in Roberto Antoni, ki sta izrazila željo, da bi bila Mitja in predvsem Janko Kosmina zgled za otroke in tudi starše, saj jadralne šole niso le »parkirišče« za otroke. Starši bi morali otroke spodbujati in jim stati ob strani, tako kot je Mitji vedno stal ob strani gospod Janko. Slastne domače jedi, proizvajalce, vinarje in seveda Sardočeve, od najstarejše do najmlajšega, pa je predstavila Vesna Guštin, ki je pohvalila delo, trud in predvsem fantazijo Sardočevih pri sestavi letošnjega menija Okusov Krasa. Zelo zanimiva je bila tudi hišna dobrodošlica z domačim kruhom z izabelo. Kdor bo obiskal Sardočeve v času Okusov Krasa 2009, ne bo ostal razočaran. (rš) krožek miani - Fogarjeva napoved Iz protesta ne bo več jemal življenjsko pomembnih zdravil Danes v Ul. Valmaura 77 ob 18. uri solidarnostno zborovanje Predsednik krožka Ercole Mia-ni Maurizio Fogar (na sliki KROMA) od danes ne bo več jemal življenjsko pomembnih zdravil iz protesta proti zadržanju institucij, ki jih Fogar želi postaviti pred odgovornost, da končno začnejo spoštovati sprejete obveze v odnosu do občanov glede vprašanja škedenjske železarne, pa tudi za zagotovitev preživetja krožka Miani. Kot smo pred meseci že poročali, je dežela Furlanija-Julijska krajina črtala krožek Miani s seznama organizacij, ki so upravičene do prejemanja deželnih finančnih prispevkov, zaradi česar je ustanova zabredla v dolgove, zdaj pa že nekaj časa dejansko ne deluje oz., kot je včeraj izjavil Fogar nekaterim krajevnim medijem, je krožek Miani zaprt. Mau-rizio Fogar je že maja letos obsodil zadržanje dežele, saj je po njegovih besedah krožek Miani izpolnjeval vse pogoje za prejemanje prispevkov. JF v Solidarnost Fogarju bodo izrazili na današnjem javnem zborovanju, ki bo v prostorih krožka Miani v Ul. Valmaura 77 ob 18. uri. Zborovanje prirejajo omenjeni krožek, združenji Servola Respira in La Tua Muggia ter koordinacija občanskih okrajnih odborov. žavlje - Prometna nesreča v Ulici Flavia Motorist v bolnišnico Na dokaj nevarnem odseku trčila avtomobil škoda octavia in motorno kolo kawasaki - Motorist hudo poškodovan V Zavljah se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, čelno sta trčila avtomobil in motorno kolo. Hudo poškodovanega motorista so reševalci odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na oddelku za intenzivno nego. Miljski karabinjerji, ki so se ukvarjali z nesrečo, so sinoči povedali, da motorist M. M. ni v smrtni nevarnosti, utrpel pa je hude poškodbe. Do trčenja je prišlo približno ob 17.15 v Ulici Flavia v Zavljah, in sicer v bližini okrepčevalnice Max Pub. Vozniki na tem prometnem odseku prepogosto pritisnejo na plin, kar seveda zelo moti krajane. Kako je do nesreče prišlo in kdo jo je zakrivil, kara-binjerji miljskega poveljstva sinoči niso vedeli povedati. Avtomobil škoda octavia z registrsko tablico z Reke je z levim prednjim delom trčil v motor kawasaki. Za volanom škode je sedel 50-letni voznik M. B. Poleg karabi-njerjev in osebja službe 118 so prihiteli tudi gasilci. promotrieste Sejem Trieste Antiqua 2009 Od sobote naprej bo Pomorska postaja gostila že 27. izvedbo priljubljenega sejma antikvitet oz. tako imenovani sejem Trieste Antiqua. V devetih dneh bodo domači in tuji obiskovalci lahko občudovali izbrano ponudbo umetnin in starin, ki jih bo predstavljalo okrog 40 razstavljavcev iz Italije in drugod, med tujci pa bodo prevladovali sta-rinarji iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. To so sporočili na včerajšnji uradni predstavitvi dogodka na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer je Claudio Giorgi, predsednik konzorcija Promotrieste, ki skrbi za organizacijo tega sejma, predstavil potek sejma in koledar spremljevalnih dogodkov. Giorgi se je uvodoma zahvalil Trgovinski zbornici, ki že vrsto let gmotno podpira sejem antikvitet, in v nadaljevanju postregel s podatkom, da si je lani prireditev ogledalo več kot pet tisoč obiskovalcev. Podoben obisk pričakujejo tudi letos, ko bodo vešči starinarji obiskovalcem nudili predmete, ki izvirajo iz različnih koncev Evrope, za ustrezno promocijo dogodka pa skrbijo tudi prospekti, ki so jih organizatorji natiskali v nakladi skoraj 30 tisoč izvodov. Te bo mogoče dobiti ne le v Furlaniji Julijski krajini, ampak tudi v bližnji Sloveniji, še največ prospektov so promotorji poslali v Ljubljano. Sejem bodo popestrili tudi spremljevalni dogodki, med katerimi velja omeniti podelitev diplom udeležencem niza seminarjev z naslovom Antiquari in cattedra, v okviru katerih je Deželno združenje antikvarijev zainteresirane seznanjalo s tem, kako najlažje spoznati ponaredke na trgu antikvitet. Med spremljevalne prireditve sodijo tudi predstavitve dejavnosti deželnega odbora združenja AIRC (As-sociazione Italiana Ricerca sul Cancro), ki bo na tokratnem sejmu predstavilo zasebno zbirko približno 200 ženskih torbic za ličila, narejenih v obdobju med začetkom 20. stoletja in letom 1960. Kot zanimivost naj namreč povemo, da je bilo za tisti čas nekaj povsem običajnega opremiti miniaturne torbice z inicialkami ali kakim drugim razpoznavnim znakom osebe, ki je izdelek naročila. Sejem antike bo na ogled med 31. oktobrom in 8. novembrom, in sicer med 15. in 20. uro, 31. oktobra, 1., 3. 7. in 8. novembra pa med 10. in 20. uro. Za vstopnico bo treba odšteti 9 evrov oz. 6 po znižani ceni, del izkupička od prodanih vstopnic pa bo konzorcij Pro-motrieste tudi letos namenil deželnemu odseku združenja AIRC. (sč) Prevrnjen avtomobil v padriškem predoru Avtomobil opel meriva, ki je vozil v smeri proti Trstu, je včeraj dopoldne - najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti - povzročil prometno nesrečo v predoru hitre ceste pri Padričah. Približno ob 10.30 je vozilo zaneslo v stran, nakar se je opel prevrnil. Zaradi prometne nesreče je bil promet dalj časa ustavljen. Posegli so karabinjerji nabre-žinskega poveljstva, ki so povedali, da je poškodovano voznico (39-letno M. R. iz Fiumicella) prepeljal v kati-narsko bolnišnico rešilec službe 118. Zaradi goriva, ki se je iz avtomobila izlilo na cesto, so prihiteli tudi gasilci. Kawasaki in škoda takoj po nesreči kroma / SVET Torek, 27. oktobra 2009 9 osebnosti - Aurelia Gruber Benco Oris življenja in lika »intelektualne političarke« Avtorica knjige je tržaška novinarka Marina Silvestri Novinarski krožek na Korzu Italija pogosto gosti zanimive predstavitve, srečanja, debate in druge kulturne pobude. Tokrat so v njegovih prostorih predstavili publikacijo tržaške novinarke Marine Silvestri, ki je spisala monografijo o Aurelii Gruber Benco. Knjiga je letos izšla pri založbi Ibiskos Editrice, ki jo vodi Tržačanka Antonietta Risolo, deluje pa v toskanskem mestu Empoli. Poleg njiju je tržaško predstavitev knjige, katere se je udeležila lepa množica ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano novinarskega krožka v obliki črke L, oblikoval še profesor Fulvio Senardi z Univerze v Pec-su na Madžarskem. Senardi je o Gruber Bencovi dejal, da gre nedvomno za pomembno protagonistko Trsta. V publikaciji Marine Silvestri se namreč vije njen kronološki življenjepis, in sicer od rojstva leta 1905 vse do njene smrti devetdeset let kasneje, večkrat pa močno stopa v ospredje sam življenjski lik prota-gonistke. Senardi je Gruber Bencovo označil za pravo intelektualno politi-čarko, katerih je v današnjem času vedno manj. Tudi v politiki se namreč vedno bolj uveljavlja tip človeka, ki je veliko bolj podoben menedžerju ali biz-nismenu, da ne rečemo šovmenu. Aurelia Gruber Benco je bila hčerka Silvia Benca, po katerem nosi ime tudi mali trg zraven tržaškega korza. Izhajala je torej iz miselno precej aristokratske družine, njen oče namreč še zdaleč ni maral mas, ki so se v dvajsetih in tridesetih kazale v črnih srajcah. Aurelia pa se je kmalu navdušila za levičarske oz. socialistične ideale, ki jih je v sebi znala odlično povezati z vlogo Trsta kot kozmopolit-skega mesta, z neko skoraj nostalgijo po propadli habsburški monarhiji. Mesto Trst je moralo zato po njenem ohraniti neko specifiko, ki jo je velika Italija po svojem prihodu v naše kraje hočeš nočeš počasi začela duši-ti. Gruber Bencove zato nikakor ne moremo postavljati v krog iredenti-stov, ki so v Italiji videli osvobodite-ljico; zanjo je ta bila prej osvajalka. Ni Avtorica (v sredini) je knjigo zastavila kronološko kroma se mogla namreč strinjati s tezo mnogih iredentistov, naj Trst postane tudi samo ribiško naselje, če je to cena, ki jo mora plačati, da bo italijanski. Senardi se je ob koncu svojega posega dotaknil še vprašanja t.i. "schuldfrage" ali samozavedanja lastnih krivd, do katerega v Italiji po drugi svetovni vojni ni prišlo. Italijanski fašizem se je s svojimi specifikami, med katere prav gotovo spada tudi zatiranje narodnih manjšin, kar hitro prelevil v nacifaši-zem, jasna ločnica med italijansko in nemško odgovornostjo pa se je tako zabrisala oziroma se zlila v nek večji, manj izrazen politično-zgodovinski pojem. Sama avtorica se je v svojem posegu najprej zahvalila množici prisotnih. O Aureliji Gruber Benco je dejala, da se je že kmalu začela zavedati dejstva, da Italija ne pozna dovolj dobro Trsta in njegove specifike, zato se je predvsem na kulturnem področju začela zavzemati za njegovo večjo promocijo. Tržaške talente, med katere prav gotovo spadata Claudio Magris in Fulvio Tomizza, je znala prepoznati, še preden so se ti uveljavili v javnosti. Zanimivo je, da se predavatelji niso dotaknili problematike Liste za Trst, ki je po podpisu Osimske pogodbe na polovici sedemdesetih močno završala v našem mestu in v kateri je pomembno mesto protagoniske zasedala tudi Aurelia Gruber Benco. Politični eksperiment je bil namreč precej heterogen in zato tudi tvegan. V njem so namreč sodelovali socialisti, liberalci in desničarji in še marsikdo. V zvezi s tem se je iz publike oglasil znani predstavnik listarjev Gianfranco Gambassini, ki se je spomnil Gruber Bencove, hkrati pa poudaril razlike, ki so zaznamovale protagoniste tistega časa. Aurelia Gruber Benco je bila namreč do Slovencev precej odprta, po njej nosi ime tudi eden od tolikerih zakonskih predlogov za zaščito naše manjšine, medtem ko je Lista za Trst počasi začela vedno bolj drseti v desno, njena vloga je zato sčasoma splahnela, podpora listi pa je posledično začela nevzdržno usihati. (ps) sv. ivan - Nastopil je Beppe Casales »Salud« - monolog o španski revoluciji V četrtek zvečer so v prenovljenem gledališču v parku bivše umobolnice uprizorili gledališko predstavo Salud - la rivoluzione, monolog mladega gledališkega igralca in režiserja Beppeja Casale-sa. Večer je spadal v sklop prireditev v okviru mladinskega festivala Lo spazio ritrovato, ki v teh dneh poteka v svetoivanskem gledališču in se bo zaključil osmega novembra. Casales je pretežno mladi publiki pripovedoval krajšo zgodbo, v kateri je pripovedoval o Španiji v težkih letih državljanske vojne. »Špansko državljansko vojno sem vzljubil v univerzitetnih letih; s tem monologom sem želel prikazati širši publiki pogum španskih anarhistov, o katerih se je v zgodovini govorilo premalo,« je izjavil avtor. Po krajšem zgodovinskem uvodu je Casales popeljal gledalce na znamenito barcelonsko promenado Rambla, enega izmed simbolov španske anarhistične revolucije. Do izraza je prišla moč španskega organiziranega proletariata, ki se je uprl španski vojski in njenemu poveljniku Franciscu Francu. V nekaj manj kot enournem monologu je avtor med drugim opisal umor znamenitega španskega pesnika Garcia Lorce in reakcijo prijatelja Pabla Nerude. Casales je poudaril, da so se morali španski anarhisti bojevati na dveh različnih frontah: proti španski vojski in proti komunistom. Po uradnih podatkih je španska državljanska vojna povzročila milijon žrtev, Beppe Casales pa je monolog zaključil s srhljivo mislijo, da tiči za vsakim umorjenim posameznikom nešteto svojcev, ki so »psihološko mrtvi«, tako da je končno število padlih neizbežno večje ... (R.D.) Včeraj danes Danes, TOREK, 27. oktobra 2009 SABINA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 14.03. Jutri, SREDA, 28. oktobra 2009 SIMON VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,7 stopinje C, zračni tlak 1015,4 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up-3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Leba-non«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il Diavolo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Bruno«; 16.00, 18.50, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Oggi sposi«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Up-3D«; 15.50, 18.00, 20.00 »Up«; 22.00 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.00 »L'incredibile viaggio della tartaruga«; 17.20, 18.50, 20.30, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.20, 22.20 »Julie & Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 19.50, 21.40 »Nadomestniki«; 14.10, 16.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«; 17.35 »Bitka za planet Terra-3D«; 13.20, 15.30 »V višave-3D«; 13.30, 15.00, 16.30 »Garfield in festival zabave«; 18.30, 21.20 »Komiki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.00 »Ba-stardi senza gloria«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il Diavolo«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Bruno«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 22.30 »Up«; 17.30, 20.00 »Baaria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »La battaglia dei tre regni«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Up-Digital 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Bruno«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Julie & Julia«; Ki-nemax dAutore: 17.45, 20.00, 22.00 »Cosmonauta«. 0 Prireditve SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ KRIŽA v sodelovanju z Ribiškim muzejem Tržaškega Primorja vabi na večer na temo »Izvirni slovenski obmorski ribiči«. Predaval bo inž. Franko Košuta v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala v soboto, 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 3403138982. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabi vse vaš-čane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v nedeljo, 1. novembra, udeležijo po-klona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, Mednarodna šola petja, ki jo vodi Maestro Alessandro Švab, v sodelovanju z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v sredo, 4. in četrtek, 5. novembra, ob 20.30 v dvorano Tripcovich na ogled Puccinije-ve komične opere v enem dejanju Gianni Schicchi v izvedbi udeležencev akademije. Cena vstopnic 10,00 evrov. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi ter eno uro pred predstavo pri blagajni Tripcovich. Predstava traja približno 1 uro. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFANA sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 28. oktobra, ob 17.15 na sedežu zavoda, (ploščad Canestrini 7), zborovanja za volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Srečanju z razredniki in volitvam bodo sledile individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. Starši so na-prošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 28. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so napro-šeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da od 23. oktobra, delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v ulici Weiss 15. Telefonske številke ostajajo nespremenjene: tel. 040/567144 - 54356, faks 040/350744. Prispevki V spomin na Silvijo Ražem (Čotovo) daruje Olga Mesarjeva 20,00 evrov za ŠD Zarja. V spomin na Julka in Ivana Puriča daruje Karla 50,00 evrov za Dom Bri-ščiki. Ob 1. obletnici smrti drage mame Karle Malalan vd. Smotlak darujeta Nataša in Vesna 25,00 evrov za SKD Tabor in 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Slavka Košuto darujeta Franco Sossi 30,00 evrov in Bogomil Gabrovec 20,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Siljo Ražem darujejo Dušan, Donato, Silvana, Nives in Sandro 75,00 evrov za AŠD Zarja. t "Izkazal si veliko dostojanstvo in ljubezen do družine. Živel boš vedno v naših srcih." Giorgio Pahor Žalostno vest sporočajo žena Sonia, sinova Cristian in Davide z družino, sestra Virginia in ostali sorodniki. Od njega se bomo poslovili v sredo, 28. oktobra ob 11.40 v kapeli v ulici Co-stalunga. Pogrebni obred bo v soboto, 31. oktobra ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 27. oktobra 2009 Pogrebno podjetje Zimolo tPrerano nas je zapustil naš predragi Walter Laurenti Žalostno vest sporočajo starši, sestra z možem, otroci in ostalo sorodstvo. Pogrebni obred bo v petek, 30. oktobra ob 11. uri iz ulice Costalunga na milj-sko pokopališče. Milje, 27. oktobra 2009 Iskreno sožalje izrekamo naši prijateljici Nadji Calligaris ob izgubi predrage mame telovadke društva Tržič IG Torek, 27. oktobra 2009 TRST / f Restavracija KRIŽMAJi -Repen - tel. 040327115 - SREDA, 28. OKTOBRA OB 20.00 večer # ( 99Brez meja s kuharji Terra Carsus Jedilnik in info: www.triesteturismo.net Vabljeni vsi ljubitelji Okusov Krasa z obeh strani Priporočamo predhodno rezervacijo večerje na tel. št. 040 327115 □ Čestitke Danes praznuje 70. rojstni dan nono GIANNI. Vse najboljše mu voščita vnuka Martin in Mirjam. Trebenski župljani veselo pojemo »Bog vas živi« našemu prečasti-temu slavljencu gospodu župniku IVU MIKLAVCU. Toplo se mu zahvaljujemo za požrtvovalnost in delo, ki naj bosta obilo poplačana. Še na mnoga leta med nami mu želimo vsi, posebno pa ŽPS Trebče. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV čestita MoPZ Kraški dom iz Repna, OPZ Fran Venturini-Domjo, ŽPS Jezero iz Doberdoba in dirigentom za uspešno uvrstitev na 12. deželni reviji Coro-vivo, ki je potekala 25. t.m. v porde-nonskem Pasianu. Danes praznuje 70 let Giani Čok Čestitajo mu priljubljena vnuka Martin in Mirjam ter vsi domači S Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse izletnike, ki se bodo udeležili izleta v Lago di Garda in Švico od srede, 28. do petka, 30. oktobra, da bo avtobus čakal na sledečih postajah s sledečim urnikom: ob 5.50 zjutraj zbirališče pred Tržaško kmetijsko zadrugo, Ul. Travnik 10 - Industrijska cona in ob 6.00 odhod, ob 6.15 zjutraj v industrijski coni na Pro-seku, ob 6.30 zjutraj v Sesljanu - center, na avtobusni postaji nasproti bencinske črpalke. Laura želi vsem izletnikom lepo vreme, veliko zabave in lepega počutja ter sladkanja v muzeju čokolade. Srečno! KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040-567144, 040-54356; fax: 040-350744. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiš- čenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z krajevnimi lokalnimi akcijskimi skupinami informativno srečanje »Pomembnost uveljavitve blagovnih znamk za krajevne tipične in tradicionalne proizvode« danes, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani Zadružne Kraške Banke. Predaval bo dr. Stanislav Renčelj. SLOVENSKI KLUB prireja danes, 27. oktobra, okroglo mizo z naslovom: »Kako naj se organizira slovenska manjšina?«. Debato bo moderiral Bojan Brezigar, sodelovali pa bodo Štefan Čok, Igor Kocijančič, Stojan Spetič, Damjan Terpin ter Rudi Pav-šič in Drago Štoka. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ulica S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKOTOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 27. oktobra, ob 20.45 redna pevska vaja. ŽUPNIJE BORŠT - BOLJUNEC - DOLINA vabijo v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v Mladinski Dom v Boljunec na srečanje z misijonsko skupino iz Pivke. Predstavili nam bodo njihovo delovanje in diapozitive o misij onih v Vietnamu. DELEGACIJA SSK bo skupaj z delegacijo Republike Slovenije polagala vence v sredo, 28. oktobra, ob 15. uri v Bazovici na gmajni ob spomeniku Bazoviških junakov, ob 15.15 na grobu Bazoviških junakov, ob 15.30 na spomeniku padlim pri Sv. Ani in ob 16. uri v Rižarni. KRUT vabi na tečaj »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« predviden v sredo, 28. oktobra, ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: 28. oktobra: »On-dina radovedna nogavička«, »Ton-done vijugasti karton«; 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spominskem parku v Dolini v sredo, 28. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra in Pirana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Pur-gerja. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v soboto, 31. oktobra, s pri-četkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini pribl. med 11. in 11.30 uro. AŠD SK BRDINA v sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni!!! COŠ P. TOMAŽIČ, Otroški vrtec E. Kralj in KD Primorec vabimo vašča-ne in prijatelje, da skupaj z nami počastijo padle v četrtek, 29. oktobra, ob 15.30 pred vaškim spomenikom v Trebčah. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Prva urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 29. oktobra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico »Klobuk gospoda Konstantina« bo pripovedovala Biserka Cesar. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek, št. 159). SKD V. VODNIK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 na predstavitev 12. številke zbornika Brazde s Trmuna (Istrska poroka). Nastopili bodo člani študijskega krožka Beseda slovenske Istre, pripovedovalca Istrskih štorij in člani kulturnega društva Ša-vrini in anka Šavrinke iz Gračišča z godci. Ob predstavitvi še dve razstavi. JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. OBČINA ZGONIK se bo v soboto, 31. oktobra, poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po sledečem razporedu: ob 12. uri proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18. uri zbirališče v Zgoniku, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19. uri Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 15. novembra, na Martinov pohod v okolici Bazovice. Pohod vodi Pavel Sossi, sledi veselo Martinovanje v športnem centru Zarja. Vpis do sobote, 31. oktobra, na tel. št. 3470410542. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena). ANPI VZPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v nedeljo, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71. talcev, Pinka Tomažica in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodeluje Kostan-ca Mikulus, pojeta MoPS in CPZ Sv. Jernej. AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Opčinah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KD SLOVAN S PADRIČ IN SKD SKALA IZ GROPADE obveščata vaščane, da se bomo v nedeljo, 1. novembra, ob 10.15 v Gropadi in ob 10.30 na Pa-dričah pred spomenikoma NOB poklonili padlim partizanom iz obeh vasi. Nastopil bo domači MePZ Skala-Slovan. Vabljeni! ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in Kolonje in SKD S. Škamperle vabita v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI: tečaj in- formatike bo potekal v ponedeljek, 2. novembra na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Tel. 040-566360, od 19. do 21. ure. Tečaj fiskalne zakonodaje bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v ponedeljek, 2. novembra zaprti. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 0402171189 ali 347-5292058. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v soboto, 7. novembra, ob 20. uri predavanje na temo: »Jaz sem (Proces individualizacije človeštva in posameznika). Predaval bo dr. Leonardo Marchiori, psihiater pri odseku za mentalno zdravje v Trentu, član Sima (italijanskega združenja antropozofske medicine) in predsednik združenja terapevtov Perseo. Na svojih predavanjih in v člankih se dr. L. Marchio-ri z antropozofskega vidika poglablja psihološke in psihiatrične probleme človeka. Vstop prost. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. novembra, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na Ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel.: 3284559414, info@melanieklein.org. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040360072. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji do decembra 2009. Tretja izmena od sobote, 14. novembra, do nedelje, 6. decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040-209873. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v soboto, 14. novembra, ob 19. uri družabni večer. Postregli vam bomo z okusno večerjo, prijetno glasbo v živo in smehom. Za informacije in prijave: 347-4481432 (v večernih urah). ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljun-cu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. S Poslovni oglasi PRODAM BELO IN RDEČE VINO. Tel.: 0038641216542 PRODAM VELIKO staro nadstropno hišo. Postonjska 2, Pivka. Tel. 00386-31514425 IŠČEMO UNIVERZITETNEGA ŠTUDENTA za lekcije - licej (Devin Nabrežina). 331-6867705 NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com 0 Mali oglasi IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040208989 ali 348-4462664. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 348-0937701. PRODAM ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, primerne za avtomobil VW polo, rabljene samo eno leto. Tel. št. 040-229404 v večernih urah. H1 Osmice JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 -229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št. 040229439. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V RICMANJIH je odprta osmica pri Jadranu, tel. št. 040-820223. Toplo vabljeni! Naš pogovor: Novopečeni predsednik ŠZ Dom Luka Bresciani Zakaj pri Poletu letos ni več ženske košarke / 13 Zdenko Verdenik: »Slovenski nogometaši bolj motivirani od Rusov« Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika že brni alarmni zvonec? - Jadran Qubik caffe Težaven začetek POGLED Z VEJE Zadnji Mohikanec Marij Cuk ' f • ■■ " 1 jMv *T* j Nikdar nisem verjel, da bi bili lahko ponedeljki groznostra-šni. Mislil sem, da imajo tak sloves le v vicih in šalah, a sem se na lastni koži prepričal, da je v tem kar nekaj resnice. Ponedeljek se je začel z obiskom pri zobar-ju, ki je šaril (brez anestezije!!!) po mojih ustih. V belem dnevu sem videl zvezde. Potem sem se zalotil, da sem prekomerno in močno raztresen, kar v zadnjih dneh ni posebna novost, a šlo je (vsaj nekaj!) za pozitivno in prijetno raz-tresenost. Potem sem moral k odvetniku, in vemo kako je s tem... Nakar sem iskal zbranost, da napišem teh nekaj vrstic, a šla je na sprehod proti zahodu,- pa kaj to koga briga. Poleg opisanega so mi v uradu stalno brneli telefoni, reševal sem problemčke in probleme (razen svojih), se zamislil nad čudnimi navadami guvernerja Marrazza in nad evforijo demokratske stranke: habemus pa-pam. Prava groza pa me je še čakala- prelistal sem časopisne športne strani in ugotovil, da je Inter še vedno in spet premočno na vrhu lestvice, da je Handa-novič ponovno prejel zadetek, da sta Jadran in Bor skrajno neučinkovita, da je ljubljanska Olimpija zaradi nove energetske krize izgubila proti Nafti, da odbojkarska Televita še ni osvojila niza, da je Kras prekinil dolgo vrsto zmag in še kaj bi se našlo. In našlo se je. Slovenskega moškega smučanja ni več. Skopnelo je kot spomladanski sneg. Ni mi jasno, ali gre za varčevalne ukrepe Pahor-jeve vlade ali za nesposobnost, pomanjkanje talenta, dejstvo je, da tako nizko, kot je bilo v Sold-nu, je bilo le redkokdaj. Najbrž nikoli. Še sam bi v tako razcefrani vrsti imel kako možnost, do cilja bi vendarle prismučal in rezultat ne bi bil nič slabši od tistega, ki ga dosega slovenska moška izbrana vrsta. A tudi na tem področju obstaja še druga plat medalje, ki se odziva na ime Tine Maze. Kljub temu, da ji smučarska zveza ne nudi ustreznih pokroviteljskih sredstev, je po prvem sezonskem nastopu stala tik pod stopničkami. Seveda se ima zahvaliti svojemu trenerju, ki je naše gore list, prisvojenemu Zamejcu Andreju Massiju, kar še enkrat potrjuje, da je naš prostor rešilna bilka celotnega slovenstva, ne le športnega. Massi je tudi zelo zadovoljen s Tinino telesno pripravljenostjo, v kar ne more dvomiti nihče, ki spremlja nastope temnolase Črnjanke, mimo tega pa je ključ do uspeha slovenske smučarke brez dvoma vztrajnost. In vera v njene sposobnosti. Podobno vztrajen je tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, ki je prejel priznanje za življenjsko delo slovenskega olimpijskega odbora. Na čelu te naše organizacije je že ne-prešteto število let, kmalu bo presegel celo Andreottija, a izplačalo se je, dosegel je nekaj žlahtnega. Zlobni bi lahko ob tem pripomnili, da se sedaj lahko tudi umakne... , a to bi bilo resnično zlobno in v slogu najčistejše zamejske zavisti. Na tem mestu Kufotu lahko le čestitam, kot tudi Sonji Milič, kije bila deležna podobne pozornosti. Eh, da, vztrajnost. Vračam se na izhodišče današnjega zapisa. Vsem miselnim in drugačnim stranpotem navkljub, sem vendarle pripeljal črke do sklepne vrstice. Čeprav s težavo. Zaradi svoje čiste misli in čustvovanja pa se mi zdi, da sem zadnji Mohikanec. Nemara bom zobarja prosil, naj mi brizgne anestezijo v srce... Lani je Jadran v prvih petih krogih že dosegel dve zmagi - igral je s 40% uspehom. Ob koncu sezone so Franco in soigralci imeli zelo podoben odstotek zmag - trinajst v tridesetih tekmah ali 43%. V vrstah združene ekipe gotovo upajo, da se letošnji slab začetek ne bo nadaljeval do konca sezone. Najbrž je res le sad nesrečnih okoliščin, zamenjave trenerja in z njim novega pristopa, ki se kar precej razlikuje od prejšnjega. Stanje na lestvici je gotovo pekoče, saj sta dva neposredna nasprotnika tokrat zmagala. Ne smemo pa pozabiti, da letos samo zad-njeuvrščena ekipa gotovo neposredno izpade v deželno C-ligo, medtem ko petnajsta in štirinajsta igrata dodatne tekme za obstanek, če je med njima manj kot šest točk razlike, sicer izpade petnajsta. Jadran mora za obstanek prehiteti »le« tri ekipe oz. dve, če ima pred predzadnjo šest točk naskoka. Tudi končnica za napredovanje je lahko še dosegljiva, zanjo pa bi morali Grbčevi fantje začeti zmagovati tudi proti ekipam z zgornje polovice lestvice... (M.O.) Alex Vitez NEMOGOČI PAR ! Magda Jevnikar Alen Carli ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 SPOMINI Primorje in tržaški nogo met /■ 22 Riolino (Televita 2010): Moramo se še uigrati Na 12. strani Melvis Haskič: Košarkar in podjetnik Na 14. strani Zdravko Skupek odslej balinarski drugokategornik Na 15. strani Odbojka: lepo ozračje v Repnu skvaril sodnik Na 18. strani Začel se je niz mladinskih prvenstev Na 19. strani 12 Torek, 27. oktobra 2009 ŠPORT / odbojka - Televita 2010 po drugem krogu B2-lige »Vsak mora še pokazati, česa je zares zmožen« »Starosta« Danilo Riolino pravi, da ekipa še ni uigrana - »Hkrati še nikoli nismo igrali vsi zadovoljivo« Trieste Televita 2010 je po dveh krogih še brez točk in brez osvojenega seta. Zadnje mesto si deli s Sisleyem Tre-viso, ki prav tako še ni osvojil niza. Kljub negativnemu izkupičku pa ne gre še razglašati alarma; nenazadnje je bil predvsem sobotni nasprotnik Monselice za razred boljši, saj je med favoriti za napredovanje. Trieste Televita 2010, novinec v B2-ligi, šele pridobiva pravo obliko. Tako pravi »starosta« ekipe Danilo Riolino, 36-letni tolkač in prava vez med starejšimi in mlajšimi člani ekipe: »Ekipa ima veliko novih igralcev, ki se morajo še popolnoma uigrati.« V soboto je Riolino sedel na klopi, zaradi lažjega zvina gležnja se sploh ni ogrel. Na začetku sezone je bilo enostavnejše, pravi, saj so tudi ostali nasprotniki državnega pokala igrali »preprosto«, potem pa je nekaj porazov s 3:2 nekoliko po-trlo igralce. »Vsak igralec mora še pokazati, česa je zares zmožen. Fizično smo vsi dobro pripravljeni, na igrišču pa moramo še pridobiti tisti ritem, s katerim bo vsak lahko zaigral 100-od-stotno. Prav kmalu bomo na cilju, saj smo v soboto že igrali boljše kot v Trstu na prvi prvenstveni tekmi,« je obrazložil Riolino in še dodal: »Dogaja se, da igramo na tekmah izmenično, torej ko gre napad, je obramba slaba in obratno. Istočasno še nismo igrali vsi zadovoljivo. Obenem se moramo zavedati, da ekipo sestavljajo profesionalec, nekaj polprofesionalcev, mnogi drugi pa šele prvič igrajo v državni ligi.« Treningi so zelo kvalitetni, tako da more sedaj ekipa opraviti še psihološki skok in reagirati. Slaba predstava na prvi tekmi je bila sad treme, ugotavlja Rioli-no, ki pa je optimist: »Posamezniki so dovolj dobri, da bo prvenstvo pozitivno.« Izven igrišča, kjer bo treba še izpiliti igro, pa je ekipa kompaktna. Igralci so povezani, tudi novi so se v novo okolje dobro vključili. Izidi 2. kroga: Monselice - Trieste Televita 2010 3:0, Cles (TN) - Volley Biancade (TV) 3:0, Volley Rosa (VI) -Metallsider Trento 1:3, Trentino volley - Cordenons 3:2, Mestrino - Sisley Tre- A-LIGA DAN POTEM Realnost včasih presega domišljijo Dimitrij KriZman viso 3:0, Pall. Motta - Tiemme Cost. Lo-reggia (PD) 3:1, VBU - Sarmeola 2:3. Vrstni red: Mestrino in Motta 6, Moselice in Sarmeola 5, Trentino volley in VBU 4, Cles (TN), Volley Rosa (VI) in Metallsider Trento 3, Cordenons 2, Biancade (TV) 1, Tiemme Cost. Loreggia, Si-sley Treviso in Trieste Televita 2010 0. Prihodnji krog (31.10.): 20.00 v Trstu: Televita 2010 - Volley Rosa. A1-LIGA Zmaga Černičeve Perugie Perugia Mateja Černica je v osmem krogu italijanske A1-lige v gosteh premagala Pineto s 3:1 (25:23, 21:25, 15:25, 17:25). Domači igralci so Černicu in ostalim nudili odpor samo v prvem nizu, ko so tudi prvi osvojili 25. točko. V nadaljevanju pa je prevladala Perugia s Savanijem na čelu, ki je bil razglašen tudi za najboljšega igralca srečanja (14 točk). Černic je dosegel prav tako 14 točk, od katerih 3 na bloku, 9 v napadu in 2 s servisom. Sprejel je 83 % pozitivnih in 25 % perfektnih žog z eno napako. Perugia zaseda 6. mesto na lestvici z 10 točkami. Vodi Trentino z 21, drugi pa sta s 16 točkami Modena, kjer igra Loris Mania, in Piacenza. Častni uvod tokrat ne pripada prvoligaškemu, pač pa drugoligaške-mu dogajanju. Čeprav ni ravno treba imet visok inteligenčni količnik, da lahko predvidiš, da se bo to prej ali slej zgodilo, je treba vendarle priznati, da se je letos vse skupaj zgodilo že zelo zgodaj. Veliko pred v nogometnem svetu tako čislanim »panettonom«, ki je od vedno neke vrste prelomnica med enim delom sezone in drugim, priložnost za razmislek in seveda priložnost za ta ali oni ukrep. O čem je govora? Seveda o zdaj že vsakoletni odslovitvi Walterja Alfreda Novellina. Njegovo poletno širokoustenje »igrali bomo s sistemom 4-4-2, ki mi je v karieri prinesel obilo uspehov« je jeseni prešlo v izgovore, da se mora še navaditi na B ligo. Nato je vrli predsednik Reggine nekje prebral pregovor »errare humanum est, perseverare diabolicum« in Novellinu je tudi letos odzvonilo še pred koncem sezone. Kdo mu bo še zaupal ne vem, upam pa, da se bo kdo vseeno našel, saj je vedno zanimivo poslušati izjave tako »simpatičnega« možakarja. No, morda pa bo že naslednji teden gost katere izmed oddaj in njegovi nauki bodo še bolj pompozno doneli do naših ušes... Vračamo se k A ligi, v kateri je ugotovitev tedna nedvomno pravo malo vstajenje od mrtvih, ki ga je uprizoril Milan. V dobrem tednu je doma nadoknadil zaostanek in zmagal proti Romi, vajo je ponovil tudi minulo nedeljo v Veroni, vmes pa je kakopak še vedril na Bernabeuu, nad katerim se po drugi strani zgrinjajo črni oblaki. Tokrat je Milan rešil nič manj kot Nesta, ki res ni eden izmed tistih branilcev, ki bi redno dosegali gole. Sumim, da so vse tri zmage Milana bolj posledica skromnosti nasprotnikov (ja, tudi zdesetkanega ga-laktičnega Reala...) kot same moči rdeče-črnih. Vsaj za silo si je evropske rane zacelil Inter, čeprav tesna zmaga proti letos razglašeni Catanii ne spada med tiste, ki bi lahko izbrisale skrbi nad usodo, ki Milanove someščane čaka v naslednjih treh tekmah Lige prvakov. Tako kot se ne bi čudil, če bi Inter celo prispel v finale tega tekmovanja, ne bi bil niti presenečen, če bi spomladi svoje evropske nastope nadaljeval v pokalu UEFA ali kako se mu pač sedaj pravi. Ne samo, povem vam tudi dva klasična nasprotnika, ki lahko osmešita Inter: Salzburg in Basel! Za Inter velja isto, kot sem pred kratkim slišal za Atletico Madrid: »realnostpresega domišljijo«. Tudi to zna biti zabavno. Prvič letos še skok na dno, kajti v »vroči« coni se je počasi izluščila skupinica ekip, ki se bo borila za obstoj med elito. Dejal bi, bodo trije nesrečniki izšli izmed Siene, Livorna, Bologne in Catanie, pri čemer moram še malo razmisliti, kateri geopolitični interesi govorijo v prid posameznim ekipam. Sam »navijam« predvsem, da se A liga znebi Siene in njenega sramotnega stadiona. Saj veste, tistega, ki se ga demontira s ključem številka 22... (dimkrizman@gmail.com) košarka - Amaterska A-liga Nestanovitni Tržačani Brezglavo izvajanje metov za tri točke (5:24) - Boniciolli ali Repeša kandidata za mesto trenerja italijanske reprezentance AcegasAps je po dobrem prvem polčasu povsem popustil v drugem delu in podaril prvo zmago sicer solidni ekipi iz Montecatinija. Izkušeni domačini so mlajšim tekmecem pustili, da so se razigrali v uvodnih potezah tekme. Scarponi je zaigral fantastično in dosegel kar 16 točk, medtem ko ni nesojeni Tržačan Carrizo dosegel niti ene. Nadebudni Ivan pa je v nadaljevanju zgrešil vse, kar se zgrešiti da in ko so nasprotniki pričeli mleti svojo igro, so Bernar-dijevi varovanci pričeli brezglavo metati za tri točke (5:24), neobičajno grešili tudi pri prostih metih (11:18) in tako počasi potonili. Carrizo je začel zadevati, niti Scarponi, niti Bocchini ga nista mogla ustaviti. Takšna igra bo bržkone leit motiv vsaj še nekaj časa, saj je ekipa zelo mlada in torej zelo nestanovitna. Kot je po tekmi poudaril tudi Bonicciolli, ki je z Repešo kandidat za prevzem krmila državne reprezentance, je to sad izbire društva, ki je sestavilo perspektivno ekipo, ki pa ji še manjka potrebna izkušnja. Trener Bernardi pa je dejal, da mora ekipa za vsako zmago trdo garati v obrambi, saj ne razpolaga z izjemnimi igralci, ki lahko sami odločijo izid tekme. Od ostalih tekem preseneča visok domači poraz Omegne, ki so jo nekateri izvedenci uvrščali v ožji krog favoritov za napredovanje. Ozzano pa iz tekme v tekmo dokazuje, da mu pripada mesto med najboljšimi. Izid nedeljske tekme: AgricolaGloria Mon-tecatini - AcegasAps 78:70 (20:26; 39:41; 64:52) ACEGASAPS: Lenardon 2, Marisi 2, Spang-hero 11, Bocchini 10, Benevelli 17, Colli 2, Benfat-to 9, Scarponi 16, Crotta 1, Bonetta. AGRICOLAGLORIA MONTECATINI: Monzecchi 11, Parente 16, Persico 13, Carrizo 19, Mei 9, Cei 5, Coraggio 5, Strozzalupi, Nesi, Mugnai. Dennis Bocchini kroma Izidi 5. kroga: Brescia - Verona 84:79; Ome-gna - Ozzano 56:80; Montecatini - AcegasAps 78:70; Osimo - Castelletto Ticino 71:93; Fortitu-do - Fidenza 85:63; Jesolosandona - Trento 73:89; Forli - Treviglio 72:57; Riva del Garda počivala. Vrstni red: Fortitudo Bologna in VemSy-stem Forli 10, PentaGruppo Ozzano 8, Bitum-calor Trento, Cartiere Riva del Garda, Tezenis Verona in Leonessa Brescia 6, Paffoni Omegna in AcegasAps Trst 4, Edilcost Osimo, Siram Fi-denza, Co.Mark Treviglio, Nobili SBS Castelletto Ticino in AgricolaGloria Montecatini 2, Jesolo-sandona Bk 0. Marko Oblak atletika - Hitra hoja Od Milj do Trsta: Ruzzier najhitrejši Hitrohodec Fabio Ruzzier nas je že navadil na stalne uspehe. V nedeljo je dodal še eno lovoriko številnim že osvojenim, saj je najhitreje prehodil progo od Milj do Trsta in si tako skoraj zagotovil tudi skupno prvo mesto v sklopu trofeje Alpe Adria Race Walking Cup (gre za osem tekem na ozemlju Alpe Adria - v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem). Njegov najresnejši tekmec, Hrvat Želimir Haubrih, se je namreč moral zadovoljiti s tretjim mestom, medtem ko je bil drugi Slovenec Vladimir Veršec. Fabio Ruzzier in ostali tekmovalci so startali pred nogometnim stadionom v Miljah, cilj pa so organizatorji postavili na osrednjem trgu v tržaški mestni četrti Sv. Jakob. Proga je merila nekaj več kot 11 kilometrov, Ruzzier pa jo je prehodil v manj kot uri. Točneje je za vseh 11 kilometrov in 200 metrov potreboval pičlih 57 minut in 32 sekund. Drugouvrščeni Slovenec Veršec je skozi ciljno črto prihitel s skoraj poltretjo minuto zaostanka, kar le dokazuje, da je Ruzzier nasprotnike prekosil. Odločitev o končnem zmagovalcu celotne trofeje Alpe Adria bo padla 19.decembra v Kopru, ko bo na sporedu zadnje tekmovanje. Ruzzierju bo zadostovalo izpeljati taktično tekmo in kontrolirati neposrednega tekmeca, da osvoji skupno zmago. V ženski konkurenci je zmagala Bosanka Meliha Mula-halilovic, ki je progo prehodila v uri, petih minutah in 24 sekundah. Na skupni razvrstitvi še vedno vodi Avstrijka Monika Schwantzer. drevi - Ob 20.45 Triestina v Empoliju Potem ko je iztržila točko v soboto v Padovi bo drevi (pričetek ob 20.45) Triestina znova pred zahtevno nalogo, saj gostuje v To-skani proti Empoliju. Domača enajsterica bi se z zmago lahko povzpela tudi do drugega mesta na lestvici. V zadnjem krogu je Em-poli s 4:2 premagal Ascoli in pokazal napredek v igri. Zlasti razpoložen je bil napadalec Eder. Njegov nastop na današnji tekmi je še vprašljiv, čeprav se bodo zdravniki potrudili, da bi bil brazilski strelec na razpolago trenerja Campilonga. Vsekakor ima Em-poli kar homogeno moštvo, ki po tihem računa celo na napredovanje, čeprav je letos konkurenca precejšnja. Igra Empolija sloni na nekaterih zelo solidnih igralcih, od branilca Tosta do veznih igralcev Vannucchija in Marianinija tja do napadalcev Saudatija in Ederja. V taboru Triestine je zamenjava na klopi imela določen učinek. Če ne drugega je Mario Somma uredil obrambo, tako da Trie-stina v zadnjih dveh nastopih ni prejel niti gola. Problem je sicer napad. Triestina je dosegla le en gol z Volpejem, a bolj skrbi povzroča res skromno število priložnosti, ki jih Tržačani ustvarjajo. Kljub temu današnja začetna postava naj ne bi bila različna od sobotne. Morda bo Pani na sredini nadomestil Hottorja, ki je igrišče zapustil vidno utrujen, v igri pa je tudi Šedivec, ki bi lahko zamenjal Tabbianija. Nekaj prostora več zahteva Della Rocca, vendar Somma teži k temu, da bo tudi tokrat zaupal Godeasu in, ker je prepričan, da si lahko Triestina v tem trenutku privošči le enega napadalca, bo Della Rocca prisiljen še počivati. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Nef, Cottafava, Scurto, Sa-bato, Pani (Hottor), Gorgone, Testini, Volpe, Šedivec, Godeas. Sodil bo Giancola iz Vasta. Današnji spored dopolnjujejo še naslednje zaostale tekme: Ancona - Piacen-za, Brescia - Gallipoli in Lecce -Reggina. (I.F.) Kyriazis »flop« Nekdanji grški nogometaš Trie-stine, zdaj član Salernitane v B-li-gi, si je po zadnji tekmi B-lige prislužil kar sedem krogov kazni, ker je večkrat skušal oklofutati nasprotnika, je sodnika prijel za ramo in ga z ramo udaril v prsni koš DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 3. KROGA: Cantu - Mon-tegranaro 79:75, Siena - Teramo 94:70, Treviso - Pesaro 86:84, Rim - Avellino 74:78, Bologna - Neapelj 76:62, Ferrara -Cremona 82:91, Caserta - Milan 104:100, Varese - Biella 78:87. VRSTNI RED: Siena, Avellino in Treviso 6, Caserta, Bologna, Cantu in Biella 4, Varese, Milano, Rim, Montegranaro, Teramo, Cremona in Ferrara 2, Pesaro 0, Neapelj -2. ODBOJKA A1-liga IZIDI 7. KROGA: Forli - Mace-rata 0:3, LLoreto - Trentino 0:3, Latina -Piacenza 1:3, Pineeto - Perugia 1:3, MModena - Cuneo 0:3, Taranto - Mon-za 0:3, Verona - Vibo 3:1, Treviso prost. VRSTNI RED: Trento 21, Modena in Piacenza 16, Cuneo 15, Treviso in Verona 13, Macerata in Monza 12, Taranto in Perugia 10, Vibo 9, Loreto 8, Latina 6, Forli 3, Pineto 1. ROKOMET A1-liga IZIDI 5. KROGA: Castenaso -Pall.Trieste 26:27, Meran - Ambra 35:23, Brixen - Girgenti 25:27, Bocen - Intini Noci 36:33, Romagna - Pressano 24:25, Pra-to - Mezzocorona 29:36. VRSTNI RED: Mezzocorona 15,Bocen in Trst 12, Pra-to 10, Meran 9, Romagna in Pressano 7, Castenaso 6, Brixen 4, Intini Noci in Gir-genti 3, Ambra 0. / ŠPORT Torek, 27. oktobra 2009 1 B naš pogovor - Novopečeni predsednik Doma Luka Bresciani Več košarke in veliko drugih načrtov Razvoj na ženskem področju, oblikovanje delovne skupine in večja kvaliteta Prejšnji teden so na volilnem občnem zboru Športnega združenja Dom izvolili novega predsednika. To je 28-letni Luka Bresciani iz Gorice, ki je nasledil Jošku Prinčiču. Že podatek, da v klubu deluje (do pred kratkim je tudi treniral v promocijski ligi) že 22 let, kaže, da je na Dom zelo navezan. Že kot otrok je treniral orodno telovadbo, po dveh letih pa se je odločil za ekipni šport - košarko.. »Da sem naposled izbral košarko, je bila sicer starševska odločitev. Ekipni šport mi je sicer bolj ležal kot individualna športa panoga, zato sem košarko hitro vzljubil. Pri osmih letih sem začel trenirati minibasket, nato pa sem igral v vseh mladinskih kategorijah. Edinole takrat, ko Dom ni imel vseh mladinskih ekip, sem prestopil h goriškemu UGG in Pallacanestro Gorizia, sicer pa sem bil vedno zvest Domu,« je opisal svojo športno pot Luka, diplomirani statistik. Na članski ravni je Luka igral v promocijski ligi, že dve sezoni pa je aktivno igranje prekinil zaradi službenih obveznosti. Košarko pa je spremljal tudi drugače. Ko se je Jadran »preselil« v Gorico, mu je nekdanji športni direktor Marko Corsi ponudil vodenje statistik: »V bistvu sem nasledil Kafolu, ki je do takrat vodil statistike. V veliko čast mi je bilo, da sem prejel povabilo. Jadran sem takrat poznal samo prek prispevkov Primorskega dnevnika, niti igralcev osebno nisem poznal,« se spominja Luka. Ko se je Jadran »vrnil« v Trst, Luka ni prekinil sodelovanja. Takrat je odbornikom pomagal tudi pri urejanju vse dokumentacije za igranje v državni C-ligi, saj se je tega naučil po goriški izkušnji, nato pa se je posvetil predvsem stikom z mediji (člankov sedaj ne piše več, novinarjem pa je vedno na razpolago za komentarje tekem) in vodenju statistike. Kljub sodelovanju z Jadranom delovanja Doma ni nikoli zanemaril. Vseskozi je bil prisoten na društvenih prireditvah, občnih zborih in božičnicah. Funkcije v odboru sicer nisi še imel. Kako je padla odločitev, da boš ti predsednik? Večkrat so ponavljali, da bi Domu ustrezala mlada predsedniška figura. Ko so mi mesto ponudili, sem dalj časa premišljeval, naposled pa sem sprejel. Zame je to velik izziv. Ne vem sicer, če sem prava oseba za to. Imaš še izdelan načrt? Idej in projektov je veliko. Nekoliko bolj bomo usmerjeni v košarko, a s tem ne želimo nikakor podcenjevati orodne telovadbe, ženske ritmične telovadbe in baleta. Skušali bomo predvsem oživeti žensko dejavnost za najstniško obdobje. Veliko deklet se naših dejavnosti pri 10.-11. leta naveliča, zato želimo v naslednji sezoni ponuditi kaj več. Bo to odbojka, kot je napovedal prejšnji predsednik Prinčič? Ne vem še. Za sestavo odbojkarske ekipe je potrebna številčnost. Bomo videli. Seveda se bom posvetoval z vsemi odborniki. Letos večjih novosti pri dejavnostih ne bo, saj sem predsedovanje sprejel oktobra, ko je že vse v teku. Kateri so še drugi cilji? Želim, da bi se ob meni oblikovala delavna skupina. Želim si, da bi pri društvu delovalo več ljudi in da bi vsak imel svoje odgovornosti na svojem področju. Če bom sam, bo težko izvesti vse načrte. Kaj načrtujete? Povišati treba kvaliteto. To zahtevajo tako dekleta in fantje, ker se brez kvalitetnega dela naveličajo dejavnosti, kot tudi starši, ker sicer po eni sezoni ne vpišejo več svojih otrok v društvo. Obenem mislim, da je to pravi trenutek, da Dom pridobi še večji ugled. Ne smemo pozabiti, da je v Gorici malo slovenskih društev, košarko pa gojimo samo mi. Istočasno smo mi eden od treh delujočih klubov, ki gojimo košarko tudi na mladinskem področju. Poleg Doma sta le še Goriziana in Ardita. Da je med tremi klubi tudi slovenski, nam je seveda v ponos. Če bomo nudili kvalitetno delo, se bodo najbrž slovenski igralci, ki trenirajo pri italijanskih društvih, vrnili v slovensko okolje. Se za italijanske sredine odloča veliko mladih v Gorici? Ni ji veliko, ampak se dogaja. Poznam predvsem košarkarsko okolje, za druge ne bi vedel. Si je nov odbor zastavil še druge cilje? Obdržati želimo in morebiti še povečati število članov. Pri orodni telovadbi pa bi lahko delovanje razširili. Sedaj se nastopi reducirajo na božičnice in zaključne nastope, lahko pa bi dodali kako tekmovanje, kar bi gotovo motiviralo otroke. Tudi sodelovanje z dijaškim domom Simon Gregorčič želimo okrepiti. Glavni cilj pa ostaja vzgajanje mladine v zavedne Slovence. Želimo jim ponuditi kvalitetno alternativo pred posedanjem pred računalniki, videoigri-cami in preživljanju prostega časa na ulici z željo, da bi tudi po končanem aktivnem športnem udejstvovanju ostali pri Domu kot trenerji, odborniki ali v drugi funkciji. Vaše delovanje pa ni usmerjeno le v športne dejavnosti? Kot v prejšnjih sezonah bomo tudi letos priredili niz predavanj na temo odvisnosti od interneta in drugih tehnologij. Kako pa ocenjuješ našo športno gibanje? Podpiraš združevanje? Seveda. Ker nas je malo, je tudi s finančnega vidika pomembno, da sodelujemo. Stroški so previsoki, da bi se zatekali v vrtičkarstvo. Kako pa sprejemaš italijansko govoreče otroke? Vrat ne bomo zapirali. Vsak, ki se nam pridruži, pa mora spoštovati naš jezik, našo identiteto in našo kulturo. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Igranje odbojke na ravni B-lige. Najljubši športni mentor? Med mnogimi bi omenila trenerja jasnih načel Giannija Furlaniča, čigar zaslug se premalo zavedamo. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Prejšnji torek, ko sem igrala odbojko. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? S kolegi tedensko v šolski telovadnici. Za ogrevanje igramo košarko, nato odbojko. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Nekoč Sandro Mazzola, Inter in jugoslovanske reprezentance. Danes ne spremljam več. Športnik med kolegi? Sonja Milič. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Tudi če mi šenkajo deset vstopnic, ne grem. Šport je danes le skvar-jeni spektakel. Z njim se je lepo ukvarjati, ne pa ga gledati. Športna kultura: kdo je italijanski nogometni prvak? Nimam pojma. Inter. Poznate Alena Carlija? Bil je dijak na naši šoli. Nisem ga učila, ampak se ga dobro spomnim, ker zaradi športa ni šel na šolski izlet. Tudi meni se je zgodilo isto. (pv) ¿5 cu Študijski uspeh? Diploma iz poltičnih ved na tržaški univerzi. Najljubši učitelj ali profesor? Jelka Terčon, profesorica italijanščine na višji srednji šoli. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Verjetno na razstavi, a se točno ne spomnim. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Berem v prostem času, zato berem predvsem poleti. Trenutno berem knjigo »Mille splendidi soli«, drugače revije, raje o naravoslovju kot pa o politiki. Najljubša glasba, knjiga, film? Poslušam vse po malem, najraje staro jugoslovansko glasbo. Moj najljubši film je »Il conte di Mon-tecristo«, najljubša knjiga Da Vin-cijeva šifra. Intelektualec v tvojem športu? Leonardo. Prišel je v Evropo, da bi spoznal svet, in mislim, da je tudi hodil na univerzo. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S punco. Splošna kultura: koliko članic ima EU? 24, 23, 25? 27. Poznaš Magdo Jevnikar? Profesorica na »trgovski«, a je nisem imel, ker je poučevala v para-lelki. Kar se je spomnim, je simpatična. (pv) »Prikupne tenisačice so tržno najbolj zanimive. Tudi v smučanju je enako. Tina je osebnost in obraz, ki ju v Sloveniji premalo izkoriščamo. (...) Ima veliko vrlin, ki navdušujejo mlade.« (Andrea Massi o Mazetovi, Delo mag, 19. 10.) »Dalajlama? Je prijetnejši od Di Pie-tra.« (Margherita Granbassi, v oddaji Chiambretti night, 21. 10.) »Nogomet ni v nobenem primeru pravičen šport.« (Juventinin nogometaš Nejc Radovac po porazu z Vesno, Primorski dnevnik, 25. 10.) »Vsaka družina misli, da ima Mara-dono v hiši.«(Ciro Ferrara o tem, kako starši vzgajajo otroke, 25. 10.) »Rad bi imel otroka. A mu je treba najti mamo. (Valentino Rossi za TG1,26.10.) B60 STOPINJ Alex Rad bi odprl svoj lokal Vitez fil S ■ ■ Po večmesečnem bivanju (sedem mesecev) v Avstraliji se je 20-letni Alex Vitez (rojen 18. januarja 1989) letos aprila znova vrnil v domači Repen. V novi sezoni si je znova obul košarkarske čevlje in se je pridružil Jadranovi članski ekipi v državni C-ligi. Vrh dosedanje Alexove košarkarske kariere (Alex je sin nekdanjega A-ligaškega igralca in jadranovca Borisa Viteza) je bila uvrstitev v finalno fazo z Jadranovo mladinsko ekipo. »Potovanje v Avstralijo je bila lepa življenjska izkušnja. Živel sem v Melbournu in sem treniral s tamkajšnjo ekipo Knox Basketball, ki igra v ligi NBL (nekakšna A2-liga pri nas),« je povedal Alex, ki je trenutno zaposlen v baru pri bencinski črpalki v zgoniški obrtni coni. »Nekega dne pa bi rad odprl svoj lokal,« nam je zaupal mladenič iz Repna, ki je pred leti maturiral na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Stan: samski (upam, še za malo) Ostali športi: smučanje in tenis Moj mentor: moj oče Boris Ostale dejavnosti in konjički: poker in potepanje s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Gazzetta dello sport; Studio sport; televizijo gledam bolj malo Spletna stran: www.fa-cebook.com Knjiga na nočni omarici: Pochi inutili nas-condigli Najljubša glasba: hou- se, hip hop Najljubši film: Bastar-di senza gloria Moj lokal: bo moj lokal, ki ga bom odprl Najljubša jed: pica Najljubša pijača: pivo Mi je všeč/mi ni všeč: mi je všeč iskrenost, mi ni všeč zahrbtnost Najljubši športnik: Peter Sosič in Saša Ferfo-glia Najljubša osebnost: Usain Bolt Najljubše počitnice: Nova Zelandija in Avstralija Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... najbrž teniški igralec Moja himna: slovenska Moj vrstni red (ljubezen, zdravje, prijatelji, šport): zdravje, prijatelji, šport, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO MILANOV BRAZILSKI NOGOMETAŠ SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA (SAN JUAN) NAZOR, KI NE PRIZNAVA DRUŽBENE UREDITVE VOJAŠKO OKLEPNO VOZILO ŽENSKA PRILOGA DELA FOTO LAKO NEKDANJA POLETOVA KOTALKARICA HROVATIN ZVONKO LEGIŠA JUDEŽEV SIN VEČANJE POSTEKLE-NINA NA KERAMIKI RANOCEL-NIK, PADAR KONEC POLOTOKA NRAVNOST KARAMBOL, TRČENJE GRŠKI ŠPORTNI KLUB ITAL. RE2ISER (DARIO) OTTO HAHN MNOŽICA AMERIŠKA IGRALKA (MARY) NEKDANJI NOGOMETNI SVETOVNI POKAL ABRAHAMOV IN SARIN SIN NAŠA MLAD. REVIJA SLOVENSKI SKLADATELJ BORIS KOBAL GIACOMO AGOSTINI OBŽALOVANJE NEKDANJI KOŠARKAR NBA (CHARLES) ITALIJANSKO TR2ASKO ŠPORTNO DRUŠTVO VISOKA TROBENTA ARGENTINSKI "PIBE DE ORO" PERZIJSKA KRALJICA SL SMUČAR (BOJAN) IVAN BRATKO ŽLAHTNI PLIN ZA RAZSVETLJAVO ŠP. DELAVEC PRINCIC VRHUNSKI ŠPORTNIK RAKEV NAŠ ZAHODNI ROJAK ALBERTO TOMBA SREDIŠČE VRTENJA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD REKA NA TAJSKEM SLOVARČEK - ESTERA = perzijska kral ica • MAV = slovenski skladatelj cerkvene glasbe (Alojz) • YOM = reka na Tajskem 14 Torek, 27. oktobra 2009 KOŠARKA / državna c-liga - Jadran Qubik Caffe po petem zaporednem porazu Predvsem si bo treba zagotoviti obstanek Saša Ferfoglia, hud zvin, ni pa zlomov: »Odkrito rečeno smo nekoliko zmedeni« melvis haskič »Težko nas bo premagati, še posebno doma« Jadran Qubik caffe je v soboto že petič zapored zapustil igrišče praznih rok. Kot običajno so se Grbčevi fantje povsem enakovredno borili z nasprotniki vse do poslednjih minut. Slab trenutek združene ekipe je tokrat sovpadal s poškodbo Saše Ferfoglia. Jadranov playmaker je nerodno stopil in si je zvil gleženj, ki mu je kaj kmalu otekel. Včeraj so z radiološkim izvidom izključili zlom, potrdili pa so hujši zvin in celo vrsto natrganih vezi. Ferfoglia bo že danes začel z rehabilitacijo, ki naj bi okvirno trajala dva tedna. Grbčev playmaker bo tako predvidoma počival tako proti Rovigu kot proti Oderzu. Ob obveznem počitku smo Ferfoglio vprašali za razloge nepričakovane serije porazov. »Odkrito povedano smo nekoliko zmedeni. Sam veliko igram, prav pa bi bilo, da bi imeli več priložnosti tudi drugi mladi. Gotovo bi se bolje odrezali in morda tudi zmagali. Porazi so nas razočarali, ker smo zmeraj igrali dobro do določenega trenutka, ko smo popustili.« Na prvih treh tekmah jadranovci tudi fizično niso zdržali, tudi če so igrali le dvajset minut. Na to je po mnenju Ferfo-glie vplival tudi Grbčev pristop na uvodnih treningih. Jadran je v minulih sezonah pred-prvenstvene priprave začel predvsem s tekom, medtem ko je letos začel v telovadnici, igralci pa se na to niso prilagodili. Tudi na treningih so jadranovci po navadi več metali - in na tekmah lažje zadevali. Pred začetkom sezone je Jadran odkrito ciljal na končnico za napredovanje, po taki seriji porazov pa je povsem razumljivo, če postane glavni cilj obstanek. Morda bi že s to spremembo Jadran igral manj obremenjeno in (kot lani) presenetil tudi višje uvrščene nasprotnike. Nepričakovano izenačeno Minuli konec tedna sta nepričakovano izgubili obe vodilni ekipi, Euromobil Caorle in Caf CGN Pordenon. Na vrhu sta jih tako dohitela Bluenergy Codroipo in Va-tovčev Oderzo, kar štiri ekipe pa imajo le Saša Ferfoglia bo moral zaradi zvina gležnja nekaj časa mirovati kroma dve točki manj (Gorica, Marghera, Mon-tebelluna in Padova). Čez deset dni se bosta spopadla Codroipo in Pordenon, za tem pa bi lahko kar tri ekipe obdržale prvo mesto vse do začetka decembra. Minuli krog ni bil posebno naklonjen Grbčevim varovancem, saj sta bila na sporedu kar dva medsebojna spopada med ekipama z dvema točkama. Izida tekem sta najbrž najslabša, saj sta zmagala NBU in Spilimbergo - edina nasprotnika, s katerimi so jadranovci že izgubili. Sosič in soigralci bodo v nedeljo gostili Rovigo, ki si s San Vendemianom deli predzadnje mesto. Z zmago lahko najbrž dohitijo obe ekipi (in prehiti Rovigo), saj ima San Vendemiano na papirju malo možnosti, da na domačih tleh premaga vodilni Codroipo. Ob porazu pa bi postalo stanje na lestvici res kritično. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Secchet (Br) 20, Alberti (B) 18, Klarica (Br) 17, Švab (K) 16, Lisjak (K) in Krizman (B) 15, Šušteršič (B) in Haskič (Br) 14, So-sič (J) 13, Malalan (J) in Bole (B) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 81, S. Ferfoglia 49, Slavec 38, Franco 29, Coco 28, Marusič 26. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 89, Alberti (B) 64, Haskič (Br) 49, Buttignon (Br) in Madonia (B) 42, Crevatin (B) 41, Šušteršič (B) 40, Krizman (B) 39, Bole (B) 36. Skupno D-liga: Švab 69, Lisjak 45, Zaccaria 38, Paoletič 30, Bukavec 18. deželne lige - V D-ligi Kontovel preseneča V družbi novinca Sbrindelle deli nenadejano tretje mesto Po štirih krogih deželne C lige ostajata na vrhu nepremagana le še por-denonski Rorai in tržaški Santos, nedvomno najbolj izkušeni ekipi prvenstva, polni prekaljenih starih mačkov (Bellan-ca, Colombis, Piccin; Giacomi, Visciano, Fumarola, Vlacci). Breg je zadal prvi poraz videmskemu UBC (ki je doslej najbrž izkoristil prav ugoden razpored) in ga tako dohitel na nadvse uglednem tretjem mestu. Kar sedem ekip ima štiri točke s polovičnim učinkom, štiri, med katerimi je tudi Bor Radenska, pa po dve. Edino moštvo še brez točke je na dnu malce presenetljivo Cervignano, najbrž preveč odvisen od zvezdnikov Luppina in Musiel-la ter povsem odkrit pod košema po Car-cichevem begu. Prvo zmago je v soboto na igrišču Servolane nepričakovano osvojila Faga-gna, ki pa se je med tednom okrepila. Prav pri Furlanih, torej pri še enem konkurentu za obstanek, bodo v soboto gostovali borovci. Srečanje se bo pričelo že ob 18. uri, ker pač sodi med tiste tekme, ki jih posname in nato predvaja (že isti večer ob 22.30) zasebna televizijska mreža TeleChiara SoloSportFriuli. Tudi prihodnji Bregov nasprotnik Ronchi je tokrat prebil led in prvič zmagal (suvereno na igrišču videmskega CUS). Vsem je bilo bolj ali manj jasno, da leta-liščniki le ne sodijo k dnu lestvice in bodo v soboto ob 20.30 v Romjanu nedvomno trd oreh tudi za Krašovčeve varovance. Stopničko niže je v D ligi lepo presenečenje prvih štirih krogov prav Konto-vel, ki v družbi novinca Sbrindelle z Vi-demskega deli nenadejano tretje mesto. Vodilna dvojica Geatti - Monfalcone ne popušča, navsezadnje gre za daleč najbolj iz- kušeni postavi skupaj s tržaškim San Vi-tom, ki pa je že počival. V goriškem der-biju je Villesse presenetil Dinamo, prihodnji nasprotnik Gerjevičevih fantov Grado Kontovel: B zmage v 4. krogih kroma (tekma bo v nedeljo ob 18.30 v letoviščar-skem središču v laguni) pa je izkoristil slabost tržiške ekipe Nuovi Amici del Basket, ki je tako kot Don Bosco še brez zmage. © Obramba osnova za uspeh... Bregovi košarkarji so nanizali že tretjo zaporedno zmago, prvič so osrečili tudi svoje privržence v domači dvorani v Dolini. Ključ do novih dveh točk je bila ponovno čvrsta obramba. Uvodni spodrsljaj na domačem igrišču proti Latisani z 91 prejetimi koši je bil za Brežane očitno dobra šola, saj so odtlej zaklenili svojo raketo in obroč (64, 52 in 62 dovoljenih točk v preostalih treh nastopih) in vsakič zmagali. 'TlN... obramba usodna za poraz Borova četa je doma doživela hud spodrsljaj proti fizično močnemu, toda premagljivemu nasprotniku. Za Svetoivančane je bil to po uvodni zmagi že tretji zaporedni neuspeh. Na zatožni klopi je ob kar solidnih odstotkih pri metu tokrat obramba, brez katere Crevatin in soigralci ne morejo uspeti. Goričanom so dovolili kar 86 točk (49 v prvih dveh četrtinah), ko bi gostje ne tako slabo izvajali prostih metov, bi najbrž celo presegli stotico. Le tri dni pred začetkom prvenstva deželne C-lige je Bre-govo ekipo okrepil slovenski košarkar iz Kopra Melvis Haskič. Potem ko je dve sezoni igral pri Ve-nezi Giulii, letos v Miljah 26-letnik (27 let bo dopolnil 1. decembra) ni dobil mesta, tako da je bil prost in se naposled pridružil Bregu. Začnimo od začetka. Kje si začel svojo košarkarsko pot? Košarkarsko sem dozorel v Kopru, kjer sem igral vse mladinske kategorije in tudi v 1. slovenski ligi. Nato sem se pri 20 letih preizkusil za eno sezono tudi v prvi srbski ligi. V naslednji sezoni 2003/04 pa sem že podpisal predpogodbo s poljskim klubom, a so se dogovori izjalovili. Takrat sem v bistvu prekinil s profesionalizmom in se posvetil študiju. Kdaj pa si začel z nastopanjem v Italiji? To bo moja tretja sezona. Dve sezoni sem igral v Miljah. V bistvu so v Kopru vsi vedeli, da zaradi študijskih obveznosti ne igram več. Takrat me je Tomo (Krašovec op. a.) kontaktiral in mi ponudil igranje v deželni C-ligi. Z Venezio Giulio smo se dogovorili v desetih minutah in že naslednji dan sem tam treniral. Kako pa si potem pristopil k Bregu? Z Venezio Giulio po spremembi tehničnega kadra in vodstva letos nismo prišli do dogovora. Takrat me je spet kontaktiral Tomo in mi povedal, da bi potrebovali mojo pomoč. S klubom sem se dogovoril v eni minuti in se jim z veseljem pridružil. Kako pa se znajdeš v Dolini? Super je. Res se počutim zelo dobro. Dve sezoni že igraš v deželni C-ligi. Kam sodi Breg? Vseh nasprotnikov še ne poznam, saj se liga vsako leto spreminja. Po občutku pa menim, da smo na vrhu. Sedaj sicer še nismo uigrani, ampak verjamem, da nas bo v nadaljevanju težko premagati. Še posebno na domačem igrišču. Kakšna je trenutna forma? Mislim, da še nismo pokazali vsega, kar zmoremo. Naj povem, da od začetka prvenstva še nismo bili vsi skupaj na treningu ... So bile zadnje tri zmage pričakovane? Da. Ni jih bilo težko doseči. Pričakujem, da bomo tako nadaljevali. Kaj odlikuje vašo igro? Igramo kolektivno, enostavno in čvrsto v obrambi. Dobro smo pokriti na vseh pozicijah. S čim pa se ukvarjaš ob košarki? Dokončal sem vse izpite magisterija na ekonomski fakulteti v Ljubljani in računam, da bom dokončal disertacijo po novem letu. Sicer pa sem lastnik dveh podjetij: v Italiji s prijateljem vodim podjetje, ki se ukvarja z biorazgradljivo plastiko, v Luki Koper pa s sošolcem vodiva podjetje, ki se bavi s transportnimi storitvami. (V.S.) C-LIGA IZIDI 5. KROGA NBU - San Vendemiano 82:75, Spilimbergo - Rovigo 61:56, Marghera - Pordenone 68:64, Oderzo -Virtus UD 81:53, Caorle - Montebelluna 75:78, Codroipo - Gemini VE 65:62, Padova - Jadran Qubik 71:65, NPG - San Daniele 70:66. Pordenone 5 4 1 380:303 8 Caorle 5 4 1 373:317 8 Oderzo 5 4 1 369:320 8 Codroipo 5 4 1 352:334 8 NPG 4 5 3 332:318 6 Padova 5 3 2 354:347 6 Marghera 5 3 2 345:348 6 Montebelluna 5 3 2 343:361 6 NBU 5 2 3 361:367 4 Pool Venezia 5 2 3 347:353 4 Virtus 5 2 3 330:337 4 Spilimbergo 5 2 3 350:367 4 San Daniele 5 2 3 355:376 4 San Vendemiano 5 1 4 328:368 2 Rovigo 5 1 4 290:333 2 Jadran Mark 5 0 5 335:395 0 PRIHODNJI KROG: Montebelluna -Marghera, Pordenone - Spilimbergo, Virtus UD - NPG, San Daniele - Oderzo, Jadran Qubik caffe' - Rovigo (1.11 ob 18.00 na Opčinah), Caorle - Padova, San Vendemiano - Codroipo, Pool VE - NBU Videm C2-LIGA IZIDI 4. KROGA Servolana - Collinare 69:74 Bor Radenska - Goriziana 81:86, Latisana - Venezia Giulia 80:76, CUS Udine - Ronchi 58:71 Breg - UBC 7B:62, CBU - Credifriuli 91:88 Roraigrande - Ardita 71:69, Alba - Santos 66:78 Santos 4 4 0 B08:28B 8 Roraigrande 4 4 0 B05:285 8 Breg 4 3 1 301:269 6 UBC 4 B 1 297:282 6 Venezia Giulia 4 2 2 26B:2B0 4 Servolana 4 2 2 B16:297 4 Alba 4 2 2 B19:B06 4 Latisana 4 2 2 BB1:B28 4 Goriziana 4 2 2 227:2B2 4 Ardita 4 2 2 28B:289 4 CBU 4 2 2 294:B25 4 Ronchi 4 1 B 288:B00 2 CUS Udine 4 1 B 297:B15 2 Bor Radenska 4 1 3 290:310 2 Collinare 4 1 B 27B:B02 2 Credifriuli 4 0 4 B09:B68 0 PRIHODNJI KROG: Ardita - Alba, Servolana - Santos, Goriziana - CBU, UBC - Roraigrande, Credifriuli - Latisana, Venezia Giulia - CUS Udine, Collinare Bor Radenska (31.10. ob 20.B0), Ronchi - Breg (B1.10 ob 20.B0) D-LIGA VZHOD izidi 4. KROGA Perteole - Monfalcone 92:102, Sbrindella - Dentesano 6 8:5B NAB - Grado 78:85, Villesse - Dinamo 76:74, Kontovel - Romans 60:58, Don Bosco - Geatti 61:80, Geatti 4 4 0 B29:25B 8 Monfalcone 4 4 0 B1B1:275 8 Sbrindella B B 0 240:211 6 Kontovel 4 3 1 263:248 6 San Vito B 2 1 249:242 4 Grado 4 2 2 295:298 4 Villesse 4 2 2 274:29B 4 Dentesano B 1 2 204:204 2 Romans 4 1 B 272:276 2 Perteole 4 1 B B1B:B42 2 Dinamo 4 1 B 269:B07 2 NAB B 0 B 225:250 0 Don Bosco 4 0 4 224:289 0 PRIHODNJI KROG (31.10.) Grado - Kontovel (1.11 ob 18.B0), Perteole - NAB, Sbrindella - Geatti, Romans Don Bosco, Monfalcone - Villesse, San Vito - Dentesano. NAJ DOSEŽKI CHRISTIAN SLAVEC V naši rubriki najdosežkov letos še ni dobil mesta, niti število doseženih točk ni tako, kot bi lahko pričakovali. Doslej zbral 38 točk po petih krogih, lani jih je 46 v štirih. Kako si to razlaga 30-letni jadranovec Chrisi-tan Slavec? »Minutaža je veliko nižja kot v prejšnjih sezonah, saj letos igrajo vedno vsi razpoložljivi igralci. Če sem lani igral povprečno 23 minut, letos igram 15 minut.« Izrazitemu metalcu izza šest-merske črte je bilo že od malega všeč metati trojke. Zgleduje se po Stojakoviču in Millerju. Trener pravi, da bi moral več prodirati, on pa v smehu na to odgovarja, da je lažje metati trojke. V sezoni 2004/05, ko je Jadran napredoval v državno C-ligo, je zbral rekorden izkupiček točk na članski ravni (37 točk), isto sezono pa je izza 3-metrske črte metal 9:10. Prosti meti: Sosič in Lisjak (K) 5:5, Bole (B) 6:7 Za 2T: Sosič (J) 4:5 (80%), Klarica (Br) 6:9 (66 %). Za 3T: Secchet 3:4 (75 %). Statistika flop: za 2T: Bozic 0:5, Bole (B) 1:6, za 3T: Klarica 1:7 (14,2 %), Kontovel 1:8 (12,8 %). / KOŠARKA košarka - Pri Poletu ni več ženskih košarkarskih ekip Ni bilo želje kluba, ne igralk, niti številčnosti Tako je utemeljil Andrej Vremec - Tudi finančne težave - Igralke so se pridružile italijanskim klubom Poletovke so v minuli sezoni igrale v deželni B-ligi, iz katere so izpadle. Svojo pot so začele v sezoni 2006/07, po dveh letih pa so napredovale deželno B-ligo kroma »Žal mi je. Škoda!« Tako je v pogovoru z nami večkrat ponovil Andrej Vremec, duša ženske košarke pri Poletu, ko je utemeljeval, zakaj letos opensko društvo nima več ženskih košarkarskih ekip, ne članske ne mladinske. Tiste igralke, ki so nastopale v prvenstvu U17 in članski ekipi, in so želele nadaljevati, so izbrale italijanske sredine. Tako igra Martina Gantar v Palmanovi, Darma Milič, Irina Taučar in Tea Zlobec pri tržaški OMI, Mia Kraus v Miljah, Fanika Di Lenardo in Nataša Bogatec v Tržiču, Jana Croselli v Foglianu. Vremec je sicer vse do zadnjega upal, da bodo uspeli sestaviti ekipe, a so se načrti izjalovili. Ekipo so tudi letos nameravali dopolniti z igralkami iz italijanskih sredin, ki so že igrale pri Poletu ali jih na opensko društvo vežejo prijateljski odnosi, a tudi tu ni bilo odziva. Vremec se o končnem razpletu prepričal po prvih dveh treningih letos avgusta, ko se je na prvem pojavilo pet igralk, na drugem pa tri. »Proti mlinom na veter je bilo nemogoče se boriti. Škoda.« Več je razlogov, zakaj se letos delovanje ni obnovilo. Prvi povod takega razpleta je Vremec občutil že spomladi, ko je javno povedal, da ne bo več treniral ekipe. Ob službenih obveznostih in vodenju Športne šole, je bilo vodenje ženske košarke za Vremca preveč. »Mnenja sem bil tudi, da se je zaključil ciklus. Po naravi pa ne rad podaljšujem terminov, ki so se v bistvu zaključili. Iskal sem nekoga, ki bi si tudi s podjetniško žilico prevzel odgovornost in iniciativo, a nikogar nisem dobil. Malo je takih trenerjev, ki bi poleg tehničnih imel tudi organizacijske in druge odgovornosti.« Tudi klub ni nudil najboljše podpore ekipi, kar so dekleta občutila: »Pri vodenju sem bil precej osamljen. Nekaj pomoči so mi nudili drugi odborniki, a velikega odziva ni bilo. Mogoče tudi jaz nisem tako spreten: velikokrat se držim načela, da sam naredim včasih več kot da čakam druge. Morda sem tu zgrešil in nisem bil vabljiv za nove odbornike.« Ob želji kluba pa mora za vsako ekipo nastopiti tudi želja posamičnih igralk, ki želijo nastopati za določeno ime. Te Vremec letos ni opazil. Tudi kreganje znotraj ekipe je delno vplivalo k negativnemu razpletu. Obenem tudi finančna plat ni bila rožnata. V lanski sezoni so igralke same financirale igranje v ligi in trenira- nje v telovadnici. Kot ostali klubi se je tudi Polet namreč soočal s težavami pri iskanju pokrovitelja. »Brez masovnosti je tudi zelo težko graditi karkoli. Vsako leto smo bili na limiti: če sta dve igralki zmanjkali, je bila že panika,« je še pojasnil Vremec. »Če že imamo toliko panog, zakaj ne bi razvijali tudi ženske košarke? Res je, da pri nas ni prave tradicije. Ampak na primer tudi v ženski odbojki sedaj ne vidim neke špice. Mislim pa da je to zato, ker društva ne sodelujejo. Prevečkrat mislimo samo na svoj vrtiček, premalokrat pa, da smo prej Slovenci, šele potem pa pripadniki društva. V vseh panogah bi lahko imeli ekipe, ki bi bila slika naših sposobnosti in bi lahko ciljali še više.« Vremec o odhodu igralk k italijanskim društvom meni, da je to tudi priložnost, da spoznajo italijansko okolje. »Gotovo bodo imele boljše pogoje. Ampak menim, da je vedno bolje ostati doma razen če ne iščeš čistega profesional-izma. Seveda, če se bodo želele ponovno vrniti k Poletu, bodo vrata odprta,« je povedal Vremec, ki pa glede tega ni optimist: »Ne vem, kaj bo. Raje sem pesimist, kot iluzoren optimist. Če se bo kdo odločil, da ponovno uvede žensko košarko (nekaj deklic že vadi pri športni šoli Polet Kontovel, op. a.), bo moral biti v to prepričan; dekleta, ki se bodo morebiti pridružila, pa se morajo obvezati, da če rečejo »ja«, velja ta odgovor od avgusta do junija, ko se prvenstvo konča.« (V.S.) Torek, 27. oktobra 2009 balinanje - C-liga Gaja iztržila točko V soboto se je pričelo deželno prvenstvo C lige, kjer letos nastopata Gaja in Portuale. Od dveh je bil tokrat, s pomočjo zamejskih balinarjev, ki so osvojili vseh 11 točk, uspešnejši Po-truale, ki je doma premagal Spilim-berghese. Prijetno pa je tokrat presenetila tudi Gaja, ki je v gosteh iztržila zelo dragoceno točko proti ekipi GTN iz Laipacca. Končno se se ga-jevci tokrat izkazali predvsem v bli-žanju, saj so pred zadnjim krogom uspeli nadoknaditi zaostanek 6 točk (8:2). Res škoda je, da je v soboto naletel na črn dan eden boljših predstavnikov slovenske ekipe Sanzin, ki je tako v BOZ in med posamezniki okusil dva gladka poraza. Med prvimi petimi nastopi je edino zmago priboril svoji ekipi Calzi, ki je v kombinaciji bližanja in zbijanja dosegel dober izkupiček 24 točk. Najprej sta Leghissa in A.Rosati v štafeti gladko podlegla nasprotnikoma s 27:35. Sledila sta dva nastopa v tehničnem zbijanju, kjer sta tako Ca-pitanio kot M. Rosati izšla kot poraženca (12:20 in 9:12). V bližanju in obveznem zbijanju, kot smo dejali, je Gaja izborila polovičen izkupiček (Calzi je zmagal s 24:15, Sanzin pa izgubil s 16:21). Nato ni imel v hitrostnem zbi-janju Leghissa težkega dela, saj je nasprotnik zbil le 17 krogel (25:17). Sledil je nato preporod gajevcev v klasičnih zvrsteh. Po ponovnem porazu Sanzina in med posamezniki (6:13) so zmagale ostale tri postaje Gaje. V trojkah so Kramar, M. Rosati in Capi-tanio prepustili nasprotniku 7 točk (13:7), dvojica Lorenzij-A.Rosati pa še točko manj (13:6), malo bolj izenačen pa je bil obračun v dvojicah kjer sta Mervic in Calzi vseeno na koncu odnesle celo kožo pri končnem 13:9. V srečanju v domu pristaniških delavcev pa so bili za zmago domačinov zaslužni le slovenski predstavniki Igor Milkovich in Zdravko Skupek, Milan Micheli in Marcelo Doljak. (Z.S.) predsednik skgz Čestitke Juriju Kufersinu in Sonji Milič TRST - Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je čestital zamejskima športnima delavcema, Juriju Kufersinu in Sonji Milič, ki sta bila v teh dneh deležna pomembnega priznanja. Odlikovanje predsedniku Združenja slovenskih športnih društev v Italiji s strani Olimpijskega komiteja Slovenije za življenjsko delo v športu predstavlja veliko pozornost osrednje slovenske športne organizacije športnemu delavcu za dolgoletno in nesebično prizadevanje v korist in za razvoj zamejske športne organiziranosti in same krovne športne organizacije, ki ji Kufersin uspešno predseduje. Priznanje predsedniku ZSŠDI pomeni tudi nagrado za njegovo prepričano povezovanje športnikov iz našega zamejstva s slovenskimi športniki s Koroške, na Madžarskem in Hrvaškem, kakor tudi med slovensko in italijansko manjšino. Skrb za takšno obliko povezovanja je Jurij Kuefersin pokazal tudi z njegovim aktivnim sodelovanje v Slovenski manjšinski koordinaciji Slomak, je v zapisal prtedsednik SKGZ. Za zamejsko športno gibanje je pomembna tudi odločitev, da so za predsednico deželne namiznoteniške zveze Fi-tet izbrali Sonjo Milič, pojem zgoniškega namiznoteniškega kluba Kras in sploh zamejskega namiznoteniškega gibanja. naš pogovor - Zdravko Skupek napredoval med balinarske drugokategornike »Ta šport me je očaral« Na začetku sem mislil, da balinajo le taki, ki tudi radi popijejo kozarček - Z Novogoričanom Božičem je zmagal 33-krat zapored Zdravko Skupek v dresu Gaje kroma Kot tenis, namizni tenis in lokostrelstvo ima tudi balinanje svojo jakostno lestvico. Tudi na deželni ravni. Pred kratkim je deželna balinarska zveza FIB objavila ranking lestvice različnih kategorij (od A do D), v katerih je kar nekaj slovenskih ba-linarjev in balinarjev, ki nastopajo pri naših društvih. Iz C v B-kategorijo je napredoval balinar tržaškega Por-tualeja Zdravko Skupek, ki je v sezoni 2007-08 in 08-09, v C-kategoriji, zbral kar 46 točk. V B-kategoriji imamo tako štiri slovenske predstavnike: poleg Skupka še Marino Leghissa (Gaja), Dario Tence in Milan Micheli (oba Portuale). V B-kategorijo sta napredovala še dva člana »pristaniške« ekipe: Franco Schillani in Donato Kovac. Napredovanja in izpade določa zveza vsaki dve sezoni. V zadnjih dveh sezonah je Skupek osvojil šest deželnih turnirjev. Prvič je bil skupaj s Kovacem uspešen v Gradišču v lanski sezoni, zadnjič pa je zmagal skupaj s Schillanijem letošnjega 18. junija. Za kroniko je treba povedati, da na turnirju do 64 vpisanih dvojic zmagovalec prejme šest točk. Točke prejme najboljših osem parov. 49-letni Skupek, ki bo letos tretjo sezono igral pri Portualeju v C-li-gi (lani so izpadli iz B-lige, prvenstvo, v katerem nastopa tudi Gaja se bo začelo v soboto), se je balinanju približal že pri šestnajstih letih. »To je nekoliko neobičajno, saj pri nas v glavnem balinajo starejši. Na balinarske steze me je spravil Boris Simoneta. Takrat sem bil nekoliko skeptičen in sem bil prepričan, da balinajo le tisti, ki tudi radi popijejo kozarček vina. Kmalu pa sem spoznal, da sploh ni tako. Balinanje me je očaralo,« je uvodoma dejal Skupek, doma iz Ko-ludrovice v zgoniški občini. »Kljub temu, da se s tem športom ukvarjam že več kot trideset let (sicer ne neprekinjeno), sem še vedno eden najmlajših balinarjev,« ugotavlja Skupek, ki je v svoji karieri branil barve Poleta, Sokola in Gaje. Njegovo matično društvo pa je Kras, s katerim nastopa na poletnem zamejskem balinarskem prvenstvu. Skupek je poročen in ima dva otroka. Zaposlen pa je kot skladiščnik v tržaški zdravstveni enoti. Trenira trikrat do štirikrat na teden. Poleti v glavnem na pokritem balinišču v Sa-matorci, pozimi pa v Domu pristaniških delavcev. Njegovi glavni vrli- ni - kot je poudaril - sta v vztrajnost in požrtvovalnost. Skupek se najraje spominja tekme z novogoriškim balinarjem Gašperjem Božičem, ko sta skupaj slavila zmago na 33 zaporednih srečanjih. »Osvojila sva pet zaporednih turnirjev. Premagala pa sva številne nekdanje jugoslovanske reprezen-tante,« se je pohvalil Skupek. Katera balinarska disciplina pa mu je najbolj pisana na kožo? »Sem univerzalen balinar. Od rok mi gre tako bližanje kot zbijanje.« Kljub temu, da ni več rosno mlad, je še vedno uspešen v hitrostnih disciplinah. V štafeti je skupaj s soigralcem Balosom v Bellunu zbral 43 točk na skupnih 49. V hitrostnem zbijanju pa je zbil 37 (na 39) krogel. »Federacija razmišlja, da bi v prihodnji sezoni v hitrostnih disciplinah prepovedali nastop petdesetletni-kom in starejšim. To najbrž zaradi zdravstveno-preventivnih razlogov. Sam se ne strinjam s tako potezo, saj bi penalizirala mnoge balinarje, ki so v teh disciplinah še vedno boljši od mlajših.« Skupka skrbi prihodnost balinanja pri nas. »V glavnem se s tem športom ukvarjajo le starejši. Mlajših ta šport ne privlači. V Sloveniji pa le ni tako in večina društev ima tudi mladinski sektor,« je dejal Kolu-drovčan, ki je v prostem času tudi kmetovalec in vinogradnik. Dvakrat letno namreč odpre osmico. Ko le more pa še kolesari in planinari. »Leta 1990 sem se s kolesom odpravil na 2800 kilometrov dolgo pot do Moskve. Nato sem s kolesom obiskal še 15 različnih evropskih držav.« (jng) Pobegnil vam bom Skrajni napor Kapetan rarbava priioqt? Prifnonkrg adf-i vjiiAij Torek, 27. oktobra 2009 lutek napetosti Na oddihu Zmenjeno? RLEGNO 1 B Torek, 27. oktobra 2009 ODBOJKA / tekma kroga - V Repnu Sloga - Soča Ko sodnik ni kos svoji nalogi D. Blahuta: »Pokvaril je tekmo, bolj homogena Soča pa je zasluženo zmagala« 2. krog Spet bolj slab izkupiček Drugo kolo v deželnih odbojkarskih ligah je bilo za naše predstavnike v bistvu prav tako neuspešno kot prvo. Slovenske ekipe so sicer osvojile več točk, zmagi pa sta bili prav tako kot v uvodnem kolu le dve, saj je ob Soči na derbiju s Slogo, slavil samo še goriški Govolley v ženski D-ligi. Goričanke so na tekmi v Tržiču prebile led in dokazale, da lahko zaigrajo zelo dobro. Zdaj, ko ključne igralke prihajajo v pravoformo, pa bo treba tako tudi nadaljevati. V isti ligi bi si lahko prvo zmago priboril Kontovel, saj je bil nasprotnicam Il Pozza povsem enakovreden, te pa so manj grešile. Izkazalo se je, da tudi bolj učinkovit napad ni dovolj za zmago, saj je potrebno konstantno igrati v vseh elementih, predvsem pa omejiti število napak. Napake (31) so pokopale tudi združeno ekipo Bora in Brega v Tal-massonsu, kjer bi sicer tudi ob boljši igri težko osvojile točko. Kot je po tekmi povedal trener nasprotnic, Tržačan Grossmar, se morajo plave še privaditi na hitrejši ritem igre v C-ligi, ob tem morajo manj grešiti, če želijo doseči boljše rezultate. Vtem prvenstvu so tokrat ostale praznih rok tudi slogašice, ki bi tekmo verjetno osvojile, če bi bile bolj zanesljive v sprejemu in obrambi, medtem ko so na mreži dobro opravile svojo nalogo. Zamujena priložnost torej, saj bi lahko varovanke trenerja De Waldersteina Pordenone Volley tudi premagale. V moški C-ligi je Val Imsa osvojil točko proti izkušenemu Ferru Allu-miniu. Domačini so tokrat žal igrali zelo nihajoče, v odločilnem nizu pa je na žalost po lepi reakciji in preobratu (z 8:13 na 14:13) prišla na dan utrujenost. Olympia Fer-style pa je uspešno kljubovala solidni Prati in bi verjetno zaslužila vsaj točko. Dobra sta bila še posebno servis in napad (skoraj vsi nad 50% učinkovitosti), ekipo pa sta močno oškodovala sodnika, kar je priznal tudi trener nasprotnikov. Premalo konstantni pa so bili odboj-karji Našega prapora v D-ligi, saj Rea-na ni bila nepremagljiva. V boju za obstanek bo lahko vsekakor koristna tudi osvojena točka. V moški C ligi bo tudi v letošnjem prvenstvu dvanajst slovenskih derbijev, enako kot lani, le da so Slogo Tabor, ki je v lanski sezoni napredovala v B2 ligo, nadomestili igralci Sloge, ki so v soboto na domačih tleh v Repnu gostili Sočo. Der-bi je potekal v res prijetnem vzdušju. Obe ekipi sta si kajpak zmage zelo želeli, saj so točke na vsaki tekmi zelo pomembne, vendar ni bilo med igralci niti najmanjšega znaka nestrpnosti, kot se na derbi-jih žal večkrat dogaja, tako da so dajali včasih prijeten vtis, da so na prijateljskem srečanju. Zasluženo so zmagali gostje, ki so bili bolj preudarni in igralsko zrelejši, v tej konkurenci pa imajo tudi več izkušenj od Slogašev. Trener gostov Lucio Battisti je sicer dejal, da so njegovo ekipo Slogaši večkrat presenetili in jo držali pod pritiskom skoraj vso tekmo. Po njegovem mnenju so derbi »občutili« tako eni kot drugi igralci, sprememba v postavi ob koncu prvega seta, ko je na igrišče stopil izkušeni Testen, pa je takoj obrodila sadove. Zelo pa mu je bilo žal, da je tekmo povsem skvaril sodnik. Slogin trener Ivan Peterlin je o svojemu goriškemu kolegu priznal, da je zmagal predvsem s taktičnega vidika, saj je s svojimi strateškimi izbirami po prvem setu povsem onemogočil napad Slogašem. »Zmaga Soče je povsem zaslužena, saj so bili moji igralci velikokrat naivni in niso znali dobiti primernega protiorožja. O sojenju pa res ne bom izgubljal besed, saj je bilo izpod vsake kritike!« Tekmo si je ogledal tudi Dušan Bla- SEDMERKA TEDNA Kljub porazu so se odbojkarji Olympie v soboto zelo dobro odrezali, med posamezniki pa zaslužita pohvalo tolkač Luka Terčič, ki je imel v napadu 50% učinkovitost, natančno pa je tudi sprejemal, ter mladi center Martin Persolja, ki je z blokom dosegel 6 točk in zaustavil več napadov izkušenih nasprotnikov. Na derbiju med Sočo in Slogo je bil na mreži najbolj učinkovit izkušeni Testen. Pri moških sta se ta teden izkazala tudi Luka Kuštrin (Naš prapor) in Michele Ombrato (Val) , pri ženskah pa so bile v napadu uspešne Goričanki Isabel Mania in Giu-lia Bressan ter Kontovelka Alenka Verša. David Cettolo je bil s 16 točkami »top scorer Sloge na tekmi proti Soči. Največ točka (21) pa je vsekakor dosegel Sočan Gregor Testen kroma huta, odbojkarski izvedenec, ki zna vedno v nekaj stavkih strniti srž vsake tekme, ki si jo ogleda: »Soča je zmagala zasluženo, bila je boljši nasprotnik, ima bolj homogeno ekipo. Slogaši so veliko napadali, a premalo žog je padlo na tla. Najslabši na igrišču pa je bil sodnik, ki je svojo NAŠE ŠTEVILKE Top scorerji tedna Moški: Ombrato 22, Testen 21, Cettolo 16, Terčič 14, Kante in D. Faganel 13. Ženske: Verša 19, Mania in Bukavec 17, Bressan 15, La Bianca in Fazarinc 14. Skupno Moška C-liga: Ombrato 44, D. Faganel 31, Cettolo 29, I. Čer-nic in Valentinčič 25, Juren 24. Moška D-liga: Boschini 29, Kuštrin 28, Braione 22, Ber-netič 18, Juretič 10. Ženska C-liga: Fazarinc 33, La Bianca 27, Flego 26, Babu-dri in Spanio 20, Vodopivec 18. Ženska D-liga: Bukavec 26 Mania' 25, Verša 24, Bressan 22, A. Zuzič 14, Lisjak 13. negotovost prenesel na fante in s tem v bistvu pokvaril vso tekmo. Če ne piskaš dobro, se to seveda pozna tudi v igri, še posebno, če so v njej udeleženi mladi igralci.« O tem, da je bilo sojenje slabo, so si mnenja povsem enotna. Prav tako je bilo slabo na tekmi v Gorici, kjer se je Olympia pomerila s Prato. Pri odbojkarski zvezi bi se morali nad tem prav gotovo zamisliti in poskrbeti za boljšo strokovno pripravo tistih, ki na tekmah »delijo pravico«. Če po eni strani poslušamo lepe besede o tem, da moramo podpirati in nagrajevati društva, ki dobro delajo na mladinskem področju in torej skrbijo za podmladek in s tem za bodočnost odbojke, je nedopustno, da so na marsikateri tekmi sodniki veliko slabši od tistih, katerim morajo soditi. To pa resnično ne koristi odbojkarskemu gibanju, prej nasprotno! under 16 moški - 1. krog deželnega prvenstva Olympia Hlede A.I. uspešno začela Združena ekipa Soče in Sloge se je krčevito upirala tržiškemu Fincantieriju Aurora Volley - Olympia Hlede A.I. 0:3 (14:25, 21:25, 14:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo, Vogrič, Persolja, Brusa, Winkler, Blan-zan, Collacchioni, Hlede, Montrone, Škerk, Vizin. Trener: Andrej Berdon Odbojkarji Olympie so uspešno začeli letošnje deželno prvenstvo U16, v katerem bi morali biti med boljšimi. Nasprotnik iz 1. kroga, Aurora Volley, je bil tehnično preskromen, da bi lahko ogrozil zmago naših igralcev. Le v drugem se-tu, ko je Olympia zgrešila več servisov, so Videmčani dosegli več točk, sicer pa je bila tekma enosmerna. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci in dobro opravili svojo nalogo. Sloga Tabor - Fincantieri 2:3 (15:25, 25:20, 15:25, 25:19, 10:15) SLOGA TABOR: Antoni 2, Cettolo 1, Fiorelli 3, Guštin, Kovic 6, Krečič 5, Michelli 0, Milkovič, Pečar 20, Taučer 14, kroma Trento 2. Trener Ivan Peterlin V prvenstvu nastopa tudi združena ekipa Sloge in Soče, katere uradno ime je sicer Sloga Tabor (ekipe v B2 ligi, kjer nastopa Sloga Tabor, morajo obvezno igrati tudi v dveh mladinskih prvenstvih). Sloga in Soča tako nadaljujeta na poti sodelovanja, ki bo prav go- tovo pripomogla h kakovostni rasti mlajših odbojkarskih generacij. Naša združena ekipa je v prvem kolu na Op-činah osvojila točko, prav gotovo pa je nadvse razveseljivo, da so mladi igralci pokazali dobro igro in veliko zagrizenost. Fincantieri, kjer izstopa dvometraš Bos-si, je vsega spoštovanja vredna ekipa. Naši odbojkarji so bili v prvem setu vse preveč zadržani, bili so zelo statični in se nikakor niso mogli otresti treme pred prvim nastopom. V nadaljevanju pa se je situacija na igrišču spremenila. Drugi set je zasluženo osvojila Sloga Tabor, ki je nato spet popustila v tretjem, v četrtem pa z zelo preudarno in borbeno igro prisilila nasprotnika k igranju tie breaka, v katerem pa se je sreča nasmehnila gostom. Omeniti velja odlično igro Luke Pečarja, ki se razvija v res dobrega odbojkarja. več fotografij na WWW.primorski.eu Moška C-liga izidi 2 KROGA Il Pozzo - Basiliano 3:2, Buia - CUS Trieste 3:0, Val Imsa - FerroAlluminio 2:3; Porcia - Natisonia 1:3, Olympia Fer-Style Prata 1:3; Sloga - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1:3 Prata 22 0 6:1 6 PAV Natisonia 22 0 6:2 6 Buia 2 1 1 6:2 5 Il Pozzo 22 0 6:3 5 Fincantieri 1 1 0 3:0 3 Soča ZBDS 21 1 4:4 3 CUS TS 2 1 0 3:4 3 Ferro Alluminio 1 1 0 3:2 2 Basiliano 20 2 3:6 2 Val Imsa 20 2 3:6 1 Porcia 20 2 2:6 0 Sloga 20 2 1:6 0 Olympia Fer-Style 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJI KROG (31.10 ): Fincantieri - FerroAlluminio, Il Pozzo - Buia, Prata - Val Imsa (18.30 v Prati), CUS Trieste - Olympia (1 B.00 v Trstu, Monte Cengio), Basiliano -Sloga, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Porcia (20.00 v Sovodnjah) Moška D-liga izidi 2. KROGA Reana - Naš prapor 3:2, Travesio, Cordenons 3:1, San Sergio - Altura 0:3, Lignano - Ausa Pav bo drevi, Viv Volley club 3:2, Pippoli in Broker TS nista igrala Travesio 2 1 5:4 4 Altura 1 0 3:0 3 Pippoli UD 1 0 3:1 3 Lignano 1 0 3:1 3 Reana 2 1 5:5 3 Volley Club 2 1 5:5 3 Naš prapor 2 1 5:5 3 Vivil 1 0 1 3:2 2 San Sergio 2 0 2 3:5 2 Cervignano 1 0 1 2:3 1 Broket TS 1 0 1 1:3 0 Cordenons 2 0 2 2:6 0 PRIHODNJI KROG (31.10.) Pippoli -Altura, Reana - Travesio, Cordenons - Broker, Naš prapor - Vivil (ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu),Volley club - Lignano, San Serg o in Cervignano bosta prosta robert devetak Lepo je, da je pri Slogi veliko mladih Sedemnajstletni So-čan Robert De-vetak bo v letošnji sezoni pred pomembno preizkušnjo: prvič bo namreč na njem slonela igra v prvenstvu C lige, saj sta se društvi tik pred prvenstvom domenili, da prestopi k Slogi. Ognjeni krst je Robert prestal pred desetimi dnevi na prvi prvenstveni tekmi, zelo dobro pa se je odrezal tudi na sobotnem derbiju, čeprav je bil pred tekmo prav gotovo najbolj napet od vseh: »Priznam, da sem bil na začetku živčen, saj ni lahko igrati proti prijateljem in bivšim soigralcem, že po prvih akcijah pa sem se sprostil in je bilo potem vse lažje.« V novem društvu se je takoj zelo dobro ujel, družba mu odgovarja, vsi so ga lepo sprejeli. S to skupino je sicer že treniral med pred - prvenstvenimi pripravami v Mežici, z mlajšimi Slogaši pa je že lani nastopal v združeni ekipi Under 18. O Soči prepričano trdi, da je dobra ekipa, ki bo prav gotovo znala presenetiti tudi marsikaterega, vsaj na papirju, boljšega nasprotnika, če bo seveda zaigrala tako, kot je sposobna. Kaj pa Sloga? »Zelo pozitivno je to, da je v ekipi veliko mladih. Glavni cilj je obstanek v ligi, če bomo zmogli doseči kaj več, bo seveda dobrodošlo!« Prostega časa Robert nima prav veliko: treningi bodo letos zaradi poti prav gotovo bolj zahtevni kot lani, pa tudi študij zahteva svoje. Obiskuje 2. razred klasičnega liceja Primoža Trubarja v Gorici, v šoli pa mu gre, kot je sam dejal, »diskretno«. Na vprašanje, če mu klasična smer študija odgovarja in če bi jo še enkrat izbral, je dal zelo diplomatski odgovor:«Verjetno bi, čeprav bi morda pri šoli kaj spremenil.« Ko je prost, se še najraje srečuje s prijatelji, saj mu dobra družba veliko pomeni. Zenska C-liga IZIDI 2. KROGA System Volley - Martignacco 0:3, Sangiorgina - Volleybas bo jutri, Tarcento -Chions 0:3, S. Andrea - RojalKennedy 3:2, Pordenone -Sloga List 3:1, Millenium - Blu Volley PN 3:0, Talmassons - Bor Breg Kmečka banka 3:0 Talmassons 2 2 0 6:0 6 Millenium 2 2 0 6:0 6 Martignacco 2 2 0 6:1 6 Chions 2 2 0 6:1 6 Sangiorgina 1 1 0 3:0 3 Sloga List 2 1 1 4:4 3 Pordenone 2 1 1 4:4 3 System Volley 2 1 1 3:4 3 S.Andrea 2 1 1 4:5 2 RoyalKennedy 2 0 2 2:6 1 Tarcento 2 0 2 1:6 0 Bor Breg KB 2 0 2 1:6 0 Blue PN 2 0 2 0:6 0 Volleybas 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG (31.10.) Volleybas -RojalKennedy, System TS - Tarcento, Sloga List - Sangiorgina (20.30 v Repnu), Blu Volley -S.Andrea, Chions - Millenium, Martignacco -Talmassons, Bor Breg Kmečka banka -Pordenone (20.30 v Trstu, 1. maj) v Zenska D-liga izidi 2. KROGA Azzano - Gemona 1:3, Volley Carnia - Buia 3:0, Fincantieri - Govolley Kmečka banka 0:3, Kontovel - Manzano 1:3 Rizzi - Vivil 0:3, Mossa - Cordenons 0:3, Trivignano - Altura 3:0. Vivil 2 2 0 6:0 6 Volley Gemona 2 2 0 6:1 6 Cordenons 2 2 0 6:2 5 Volley Carnia 2 2 0 6:2 5 Trivignano 2 1 1 5:3 4 Pradamano 2 1 1 5:4 4 Buia 2 1 1 3:3 3 Govolley KB 2 1 1 3:3 3 Rizzi 2 1 1 3:3 3 Azzano 2 1 1 4:5 2 Altura 2 0 2 2:6 1 Kontovel 2 0 2 1:6 0 Mossa 2 0 2 0:6 0 Fincantieri 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG (31.10.): Buia - Manzano, Azzano - Fincantieri, Vivil -Volley Carnia, Cordenons - Kontovel (20.45 v Cordenonsu), Govolley Kmečka banka - Mossa (20.30 v Gorici), Volley Gemona - Trivignano, Altura - Rizzi / ODBOJKA Torek, 27. oktobra 2009 19 tradicionalni karate - V Zgoniku Na tekmi za deželno prvenstvo Libertasa so se člani Shinkaia lepo izkazali V Zgoniku se je v nedeljo odvijal prvi Pokal mesta Trst v organizaciji deželnega združenja Libertas in ob sodelovanju domačega Shinkai kluba. Tekma je veljala obenem tudi kot 11. pokal Samurai in druga preizkušnja (po aprilski v kraju Porcia) za deželno prvenstvo Libertas. Večina včlanjenih klubov v združenju Libertas sicer goji športni karate, vendar je bila nedeljska tekma odprta vsem. Udeležilo se je je nad dvesto športnikov 13 klubov, med katerimi sta bila tudi dva iz Slovenije (KK Goryu iz Tolmina in KK Bushi iz Divače), domači klub Shinkai pa se je tokrat polnoštevilno predstavil s kar 27 tekmovalci. Libertas se tudi na tej tekmi ni izneverila svojim tradicionalnim tekmam karateja, saj je najmlajšim ponudila tudi tekmovanje v poligonu, ki je potekalo na osrednjem tata-miju, na stranskih dveh pa so se istočasno odvijale tekme v posameznih likih karateja. Poligona so se kljub nepripravljenosti udeležili tudi shinkajevci in dosegli dve tretji mesti z Matteom Limonto in Adamom Saražinom. V posameznih likih, katah, so se med zgoniški-mi športniki najbolje izkazali rumena pasova Simon Kravos in Fiorenza Badila, ki sta stopila na najvišjo stopničko v svojih skupinah, drugi so bili rumeni pas Marika Farinelli, oranžni pas Agnese Mastromauro, modri pas Ivana Saražin in rjavi pas Jernej Legiša; do bronaste kolajne so prišli oranžna pasova Mija Ukmar in Iris Penco ter modra pasova Martina Budin in Milena Legiša ter še rjavi pas več fotografij na WWW.primorski.eu Člani Shinkai kluba na nedeljski tekmi Matteo Blocar. Shinkajevci so se tudi izkazali v skupinskem kataju z enim drugim mestom ženske ekipe (Budin, Legiša, Saražin) in z enim prvim mestom moške ekipe (Blokar, J. in L. Legiša). Ekipno se je Shinkai klub uvrstil na četrto mesto za goriškim Sankaku in kluboma Atletic iz kraja Zoppolo in Satori iz Pra-damana. kroma Tekmam v posameznih likih se je udeležilo še manjše število atletov, za katere pa se zgoniški atleti niso prijavili. Naslednja in zadnja preizkušnja za deželno prvenstvo Libertas bo v Pradamanu konec novembra, Shinkai klub pa se obenem pripravlja na svoj tradicionalni Pokal Zgonik (19. izvedba), ki bo predvidoma 6. decembra. smučanje - Z ZSŠDI Niz pobud Brdine: v četrtek na Opčinah predstavitev Elanovih smuči Zima se z majhnimi koraki približuje, zato pa so pri open-skem Smučarskem klubu Brdina v tem obdobju še kako dejavni. Poleg tradicionalnih jesenskih pobud, sestankih društvenega odbora in treningih tekmovalne skupine na avstrijskih ledenikih, je čez par dni na sporedu prav posebna prireditev. V četrtek, 29. novembra, bo ob 20. uri v domu Brdina na sporedu predstavitev produktov svetovno znane slovenske smučarske znamke Elan. V sodelovanju s smučarsko komisijo ZSŠDI se je SK Brdina obrnila do svojega bivšega trenerja in sedaj odgovornega za prodajo in promocijo pri begunjskemu Elanu Boštjana Gašperšiča, ki bo prisotnim predstavil novosti in že uveljavljene izdelke, ki so jih izdelali za prihajajočo zimo. Na to prireditev so seveda vabljeni vsi ljubitelji belih strmin, ki bi radi od bližje spoznali Elanove izdelke in izvedeli, kakšne so novosti inovativnega slovenskega podjetja. Kmalu zatem bo prav tako v domu Brdina na sporedu že tradicionalni smučarski sejem. Od 6. do 8. novembra si bo moč ogledati in nabaviti po ugodni ceni raznorazne rabljene izdelke, med katerimi običajno izstopajo smuči in smučarski čevlji. Spored sejma je objavljen v obvestilih. Kar se pa konkretnega dela na snegu tiče, naj omenimo, da se bo tekmovalna skupina pod vodstvom društvenega trenerja Lovrenca Gregorca podala v naslednjih prazničnih dneh (od 30. oktobra do 3.novembra) na avstrijski ledenik Pitztal, kjer bodo izkoristili dobre pogoje in velikost tamkajšnjih prog za čimbolj kvaliteten trening. Kljub oddaljenosti, so se odločili za tirolski ledenik, saj je v prazničnih dneh še kako pomembno, da se mladi smučarji izognejo gneči na progah. V decembru bodo nato openski smučarji okusili verjetno tudi prvi sneg je naših smučiščih, z januarjem pa se bodo začele tudi deželne tekme, kjer bo Brdina tudi letos sodelovala kot organizator. Prav tako pa se bodo 10. januarja 2009 začeli smučarski tečaji, ki jih bo openski smučarski klub kot običajno tudi letos izvajal na smučišču Forni di Sopra. Erik Piccini mladinska odbojka - Under 18 ženske: skupina A Derbi že v prvem krogu V Dolini je Kontovel/Sokol po štirih setih igre premagal Breg - Under 16: zmagi Sokola/Kontovela in Bora B Konec tedna se je začelo medpo-krajinsko prvenstvo mladink, v katerem letos igra enajst ekip s Tržaškega in dve goriški. Med temi so tudi štiri naše: Kontovel/Sokol, Breg, Sloga in Bor Kinemax. Tržaška odbojkarska zveza FIPAV, ki je organizator prvenstva, je nastopajoče v prvi fazi razdelila v dve skupini. V drugem delu pa se bo šest najboljših tržaških ekip igralo v skupini zmagovalcev, ostalih pet bo igralo v tolažilni skupini, goriški ekipi pa se bosta med sabo pomerili za naslov goriškega prvaka. Prva štiri moštva iz skupine zmagovalcev bodo nastopila na pokrajinskem finalu. Boji so se zaenkrat začeli le v skupini A, kjer nastopajo Kontovel/Sokol, Breg, Millenium Lucinico, Triestina Volley, Libertas (verjetno najboljši med tržaškimi ekipami), Killjoy in Volley 3000. Naši ekipi sta se že v prvem krogu pomerili v derbiju v Dolini, v katerem so po pričakovanju slavile odbojkarice Kontovela in Sokola, ki se bodo skušale prebiti v skupino za zmagovalce. Končni izidi je bil 3:1 (21:25, 25:14, 25:21, 25:16). V prvem setu so igrale Brežanke zelo zbrano, v nadaljevanju pa je prevladal Kontovel Sokol zaradi hitrejše igre. V skupini B, kjer nastopajo Bor, Sloga, Pieris, Altura, Virtus in S. Andrea, je prvi krog na sporedu čez dva tedna. Tudi tu bosta naši ekipi začeli z derbijem, ki bi lahko odločal o tem, kdo se bo uvrstil med najboljših šest tržaških ekip, saj naj bi bili le Altura in Virtus nekoliko boljša. KONTOVEL/SOKOL: Giulia An-tognolli, Mojca Briščik, Karin Turco, Tadeja Zavadlal (vse '92), Jasna Briščik, Valentina Cibic, Barbara Ferluga, Asja Gregori, Tina Ravbar, Ivana Starc, Nika Škerlavaj (vse '93), Nina Bembi, Carol Ghezzo, Anna Paoli (vse '94), Nika Klobas ('95). Trener: Sandra Vitez BREG: Saša Grgič, Katja Palcich (obe '92), Melina Colsani, Gaia Giaco-mini, Ivana Milič, Valentina Zobec (vse '93), Andreja Nadlišek, Anna Piccolo (obe '94), Sara Preprost ('95), Giorgia Ba-rut, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kraljič, Nicol Novello, Marta Zaccaria (vse '96). Trener: Breda Berzan SLOGA: Tanja Barbieri, Lea Lo-renzi, Tina Malalan, Katerina Pertot, Teresa Spangaro, Elena Stancich, Tanja Va-lič (vse '92), Tamara Pertot ('94), Cateri-na Cabrelli in Nina Malalan ('95). Trener: Martin Maver BOR: Angela Grasso, Annalisa Vi-viani (obe '93), Janja Hauschild, Irina Kneipp, Katerina Pučnik, Veronica Ra-bak, Stefania Visintini, Giulia Zonch, Martina Zerjal (vse '94), Martina Cella in Dragana Miloševic (obe '95). Trener: Betty Nacinovi UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina H Lucchini - Sokol/Kontovel 1:3 (20:25, 14:25, 25:22, 18:25) SOKOL/KONTOVEL: Agosta, Brankovič, Budin, Gridelli, Klobas, Mic-heli, Škerk, Vidoni, Villatora, Zerjal, Devetak (L). Trenerka: Lajris Zerjal Čeprav so nekatere igralke združene ekipe Sokola in Kontovela prišle v telovadnico le 10 minut pred začetnim sodnikovim žvižgom, so tudi tokrat igrale dobro. Izjemo predstavlja le 3. set, v katerem so preveč grešile v napadu, to pa tudi zato, ker je podajalka dobivala netočne žoge. Trenerka je tokrat na igrišču razvrstila prav vse igralke, ki si kot celota zaslužijo pohvalo. (pera) Breg in Kontovel/Sokol med prvim letošnjim derbijem v Dolini kroma Vrstni red: Sokol/Kontovel 5, Bor A Kinemax 3, Volley 3000 1, Lucchini 0 (Sokol/Kontovel in Lucchini s tekmo več) Skupina P Bor B - Triestina Volley B 3:0 (25:19, 25:14, 25:17) BOR B: BOR B: Zonch 20, Rabak 9, Pozzo 11, Costantini 7, Ghersi 8, Olivo 4, Pillepich 1, Pincer 3, Pučnik 2, Russo 4, Giannotti 0, Furioso 0. Trener: Mitja Gombač Pred domačim občinstvom so mlade odbojkarice Bora B spet osvojile vse tri točke in tako dokazale, da se lahko potegujejo za uvrstitev v skupino zmagovalcev, kar predstavlja lepo presenečenje. Triestina Volley je naše igralke spravila v težave samo v prvem setu, v ostalih pa so bile nasprotnice vedno v podrejenem položaju. Borovke so dobro sprejemale in lepo gradile igro, na igrišču pa so se zvrstile prav vse. Med posameznicami so se na mreži še posebno izkazale Miche-la Zonch, Scharon Costantini in Martina Pincer, pohvalo pa zaslužijo prav vse. Ostali izid: Libertas - Altura A 0:3. Vrstni red: Bor B in Altura A 6, Triesti-na Volley B in Libertas 0. hockey in line Zelo gladek poraz ZKB Kwins v Vicenzi Diavolo Vicenza - ZKB Kwins 15:1 ZKB KWINS: Bilucaglia, Ga-lessi 1, G. in P. Cavalieri, Battisti, De Iaco, Rebez, Sironich, Berquier, Poloni, Jugovic, Fabietti, Corazza, Ac-quafresca. TRENER: Ferjanič. »To je bil naš najslabši letošnji nastop,« je poraz Poletovih hokejistov na tekmi A1-lige v Vicenzi komentiral trener Aci Ferjanič. Končni izid pove vse. »Nihče ni igral, hitro borbeno in s srcem. Bili smo statični in preveč previdni, tako da nas je Vicen-za nadigrala. Oni so agresivni in igrajo po celem igrišču. Kar sedem zadetkov so Tržačani prejeli, potem ko so izgubili ploščico na svoji polovici igrišča. Poleg tega so zaradi slabih podaj izgubili tudi veliko priložnosti, da bi ogrozili nasprotnikova vrata. udi sodniški kriterij ni ustrezal po-letovcem, ki so praktično večji del tekme igrali z igralcem manj in Vi-cenza je v igri »power-play« dosegla kar šest zadetkov. Prihodnjo soboto bo ZKB Kwins na Pikelcu (začetek ob 21. uri) gostil Edero v tržaškem derbiju. Ostali izidi: Edera Belletti -Ferrara 4:3, Draghi Turin - Sghedoni 1:3, Milano 24 Quanta - Monleale 10:2, Pirati Civitavecchia - Asiago Vipers n.p. Vrstni red: Edera Belletti, Asiago Vipers, Milano 24 Quanta in Arezzo 6, Diavoli Vicenza in Sghe-doni 4, Monleale, Civitavecchia in Ferrar 3, Draghi Turin in ZKB Kwins 0. Uspeh Edere Konec tedna je v Trstu potekala kvalifikacijska faza Lige prvakov. Tržaška Edera Belletti se je s polnim izkupičkom točk uvrstila v zaključni osmeroboj. V odločilni tekmi je z 2:1 (dva gola Slovenca Boštjana Kosa) premagala francoski Villeurbanne. 20 Torek, 27. oktobra 2009 NOGOMET / elitna liga - V Repnu se je Kras moral zadovoljiti s točko Po petih zaporednih zmagah »le« točka proti Pro Fagagni Tudi v lanski nepozabni sezoni je Kras niz zmag prekinil šele v šestem krogu 6. krog Zarja Gaja: veterani so še leto starejši Kaj se dogaja z Zarjo Gajo? Ekipa vzhodno-kraškega društva je v Krminu visoko izgubila s 4:0, kar je že dober razlog, da se je v Bazovici vklopil alarmni zvonec. Rumeno-modri so doslej dali le pet golov (najmanj v skupini D 2. AL) in jih prejeli kar 14. Očitno nekaj ne gre. V taboru Zarje Gaje ponavljajo, da je letošnja ekipa kontinuiteta lanske, ki je igrala dobro in se je uvrstila v play-off. Velja. Vsi pa so leto starejši, kar še posebno velja za veterane ekipe. 42-letni Vili Bečaj, nekdanji profesionalni nogometaš, je še vedno dodana vrednost in brez njega praktično ne gre. 42-letni Schiral-di in 40-letni Zocco (nesporno dobra nogometaša z bogato nogometno kariero) pa zdržita največ en polčas. Oba sta karizmatična in trener Di Summa ju večkrat s težavo zamenja oziroma ju drži na klopi. Drugi razlog so številne poškodbe. V nedeljo sta stebra vzhodno-kraškega moštva, bratranca Goran in Vitomir Križ-mančič stisnila zobe in kljub bolečinam odigrala celo tekmo. Sezono pa sta zaradi poškodbe najbrž že predčasno končala Igor Ghezzo in David Gregori. Skratka: letošnji cilj Zarje Gaje ne bo uvrstitev v play-off, ko so sprva napovedali. Treba se bo najprej boriti za obstanek. V 2. AL pa je Primorje vedno v središču pozornosti. Tokrat je na Ervattiju padlo šest golov. Na tekmah rdeče-rumenih je doslej padlo že 35 golov. 5,8 na tekmo, kar niso mačje solze. Capellu, Lip-piju in Trapattoniju bi se na Pro-seku naježili lasje. Primorje ne pozna »catenaccia«. Omembe vreden je tudi prvi neodločen izid Krasa v elitni ligi. Ne gre za spodrsljaj, saj je bil Pro Fagagna zelo trd oreh. Navijači re-penskega društva letos prvič niso slišali Avsenikove Golice. (jng) Tako kot lani je moral Kras po petih tekmah prekiniti niz zmag. A za vraževerne športnike je to lahko dober znak, če pomislimo, kako se je zaključila lanska sezona... Pro Fagagna je zaustavila Musolinove varovance kar v Repnu, verjetno pa ni slučaj, da se je istočasno s prekinitvijo serije zmag Krasa prekinila tudi serija tekem z vsaj enim doseženim golom napadalca repenskega moštva Radenka Kneževiča. Končni izid pa ne sme varati. Dvoboj se je zaključil brez zmagovalca in brez doseženih golov, vendar je bilo priložnosti na obeh straneh na pretek. Pro Fagagna je prišla v Repen z jasnim namenom, da odnese celo kožo. Urejena obramba in hitri protinapadi sta bili orožji, s katerima je hotel trener gostov presenetiti Kras. Proti zelo organiziranemu nasprotniku so imeli Kneževič in soigralci nekaj težav, čeprav so ustvarili celo vrsto nevarnih priložnosti; a večkrat je vratar gostov Moro odločilno posegel. Vendar je treba dodati, da se je tudi Contento nekajkrat resnično izkazal, V Repnu sta največ dela imela oba vratarja (v ozadju Krasova številka ena Michele Contento) kroma tako da sta bila ravno vratarja najboljša moža na igrišču. Pri Krasu je seveda neodločen izid pred domačim občinstvom nekoliko težje prebavljiv, tudi zato, ker bi z novo zmago Repenci povečali prednosti nad prvim zasledovalcem na kar pet točk, tako pa je prednost ostala nespremenjena. A na igrišče stopita dve ekipi in Pro Fagagna si je s svojo igro točko zaslužila, saj so gostje igrali s pra- vim pristopom, niso prišli na gostovanje z namenom postaviti barikade in že od prve minute ciljati na neodločen izid. Priložnost, da bi povečali prednost pred zasledovalci, bodo imeli Musolinovi varovanci že v prihodnjem krogu. Kras bo v soboto igral v Tolmeču proti ekipi, ki ima na lestvici le štiri točke, medtem ko bo drugouvrščeni Tricesimo igral v gosteh v Červinjanu. 1. amaterska liga - Primorec gostoval v Romansu Z borbenostjo do točke Trebence »rešil« Micor v 89. minuti - Trener Sciarrone zadovoljen s končnim izidom V nekaterih primerih je lahko osvojena točka celo slajša kot zmaga. To bi skorajda veljalo za nedeljsko tekmo Primorca, ki je iztržil neodločen izid na gostovanju v Romansu potem ko je bil po- Za Primorec je v polno zadel napadalec Max Micor kroma raz že skorajda napisan. A s takim razpletom se ni strinjal Micor, ki je v 89.mi-nuti s silovitim strelom s kakih 15 metrov ukanil nasprotnikovega vratarja. Medtem ko se je po prejšnjih nastopih trener Sciar- rone večkrat pritoževal, da je Primorec premalo iztržil glede na prikazano igro in na število ustvarjenih priložnosti, je tokrat slika nekoliko različna. V prvem polčasu nevarnih priložnosti je bilo res le za vzorec z raztrgano igro in pravo gnečo na sredini igrišča. Sicer so žogo med nogami v glavnem imeli domači nogometaši, vendar šlo je v glavnem za podaje daleč od Sportiellovih vrat. Primorec je bil nevaren z Moscolinom, ki se je znašel sam pred vratarjem, a ni pravočasno streljal. V začetku drugega polčasa so domači 100-odstotno izkoristili prvo pravo priložnost s Paničem, ki je preigral Spor-tiella in zatresel mrežo. Reakcija Primorca je bila takojšnja, a Pro Romans je imel nekaj zrelih priložnosti, da bi pospravil na varno zmago (ob številnih Sportiellovih posegih je Primorec rešila tudi prečka, ki je odbila Paničev strel). Vendar igralci Primorca se niso predali usodi. Čakali so pravi trenutek, da bi nasprotnikovo obrambo presenetili in v 89. minuti je Udina prodrl v kazenski prostor in podal do Micorja, ki je priložnost maksimalno izkoristil. promocijska liga - Po ó. krogu v skupini B Vesna na vrhu lestvice Trener Roberto Veneziano je bil zadovoljen z igro - Pri Juventini ne obupajo - Sovodenjci se morajo čimprej zbrati in reagirati Postave in izidi V promocijski ligi so vse tri ekipe naših društev stopile na igrišče v soboto. V Štandrežu sta se pomerili domača Juven-tina in kriška Vesna (0:2), v Sovodnje pa je prišla v goste tržaška Ponziana (1:2). V obeh primerih sta goriški ekipi ostali praznih rok oziroma Tržačani so se vrnili domov s polnim izkupičkom. Zanimiv in zelo borben je bil gori-ško-tržaški obračun v Štandrežu. V lanski sezoni sta se ekipi obakrat razšli pri neodločenem izidu. Letošnji prvi derbi pa je pripadel Vesni, ki je igrala boljše v prvem polčasu in je bila bolj konkretna pri zaključkih v vrata. Juventina, ki ji je pripadal drugi del, je zgrešila enajstmetrovko. Trener ekipe štandreškega društva Giovanni Tomizza je bil po tekmi precej razočaran: »Sami smo krivi, če nismo iztrgali vsaj točke. Vesna je igrala zelo dobro in je bila bolj natančna pred vrati. Žal sta nam bili znova usodni napaki. Vsekakor mora ostati tudi po porazu morala na višku, saj smo solidna ekipa, ki lahko še veliko napreduje.« Bolj evforični so bili v Vesninem taboru. »Pokazali smo lepo skupinsko igro. Pohvaliti moram vse fante, ki so se srčno borili,« je dejal trener Roberto Veneziano. »Juventina je dobra ekipa. Nismo imeli lahkega dela in gostitelji so si celo zaslužili izenačiti. Te tri točke so res zlata vredne.« Nekaj kilometrov stran od Štandre-ža, v Sovodnjah, pa so bili domačini prav tako precej razočarani. »To je bila tekma, na kateri bi bili morali zmagati,« je bil oster predsednik Zdravko Kuštrin. »Pon-ziana je sicer solidna ekipa, ki pa se bo tako kot mi borila za obstanek v ligi. Žal smo bili znova zelo naivni in nenatančni. Gostje so spretno izkoristili naše napake, ki se ponavljajo na vsaki tekmi. Pogrešal sem koncentracijo,« je dejal Kuštrin. V šestem krogu se je tako Vesni uspelo povzpeti na vrh lestvice, sicer v družbi San Danieleja, ki je v nedeljo igral neodločeno proti Trieste Calciu. Dve točki manj imajo Union 91, Gemonese in Martignacco. Položaj Sovodenj še ni kritičen. Belo-modri pa bodo morali že v prihodnjem krogu reagirati in v gosteh pri Centri Sedii odščipniti vsaj točko. (jng) ELITNA LIGA Kras - Pro Fagagna 0:0 KRAS: Contento, Paravan, Tomizza, Giacomi, Sessi, Banello, Batti (Bernabei), Bertocchi (Centazzo), Kneževič, Vigliani, Orlando. Trener: Musolino. 1. AMATERSKA LIGA Pro Romans - Primorec 1:1 (1:1) STRELEC ZA PRIMOREC: v 44.dp Micor. PRIMOREC: Sportiello, Udina, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa (Micor), Di Gregorio, Mercandel, Moscolin, Palmisano (Petranich), Lanza (Sau). Trener: Sciarrone. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Romana 1:0 (0:0) STRELEC ZA BREG: v 26.dp L. Degrassi. BREG: Barbato, Medda (Cigui), L. Degrassi, Sovic, Farra, Coppola, Laghezza , Suttora, Krevatin (Esposito), D. Degrassi, Snidar (Pastorino). Trener: Petagna. Primorje - Begliano 5:1 (3:0) STRELCI ZA PRIMORJE: v 1. Siccardi, v 8. in v 25.dp Puzzer, v 15. Ferro, v 21.dp Pipan. PRIMORJE: Maganja, Mihic, Zidarich, Pulitano, Merlak, Tomasi, Ferro (Bullo), Mescia, Puzzer (Colasuonno), Pipan, Siccardi (Sardoč). Trener: Gulič. Cormonese - Zarja Gaja 4:0 (1:0) ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič (Zocco), Franco, Kariš, G. Križmančič, V. Križmančič, Schiraldi (Candotti), Mihelčič (Jarc), Bernobi, Bečaj, Assetti. Trener: Di Summa. 3. AMATERSKA LIGA Lucinico - Mladost 1:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: v 49.dp avtogol Pecorari. MLADOST: Custrin, Batistič (Vizintin), Radetič, Zotti, Zorzin, Kobal, Bagon, Bressan, Gagliano (Bensa), Vitturelli, Ferlez (Gobbo). Trener: Sambo. NAŠI STRELCI - 8 golov: Puzzer (Primorje); 7: Kneževič (Kras), Pipan (Primorje); 5: Puzzer (Primorje); 4: M. Leghissa (Vesna); 3: Reščič (Sovodnje), Krevatin (Breg), Siccardi (Primorje), Gagliano (Mladost); 2: Marini (Juventina), Portelli (Sovodnje), Lanza, Micor (Primorec), D. Degrassi, L. Degrassi, Snidar (Breg), Bečaj (Zarja Gaja); 1: Vigliani, Giacomi, Centazzo (Kras), Cadez, Catanzaro, Masotti, Pantuso (Juventina), Bernardis (Sovodnje), Bibalo, P. Carli, Cheber, Bertocchi, Stradi ( Vesna), Moscolin, Sau (Primorec), Colasuonno, Ferro (Primorje), G. Križmančič, Mihelčič, Zocco (Zarja Gaja), Ferlez, Vitturelli (Mladost). Elitna liga izidi 6. kroga Muggia - Pro Cervignano 0:1 , Monfalcone - Fincantieri 1:2 , Kras Pro Fagagna 0:0, Rivignano - Fontanafredda 1:1, Sarone - Azzanese 2:2, Sevegliano - Tolmezzo 0:2, Torviscosa - San Luigi 0:0, Tricesimo - Corno 0:0. Kras Koimpex 65 1 o 11:3 16 Tricesimo ó4 1 1 ó:5 1S Fontanafredda óS S 0 11:4 12 Torviscosa óS 2 1 ó:S 11 Pro Cervignano óS 1 2 4:4 10 Pro Fagagna ó 2 S 1 7:5 9 V. Corno ó 2 S 1 5:ó 9 Monfalcone ó2 2 2 ó:4 8 San Luigi ó2 2 2 5:5 8 Fincantieri ó2 1 S 9:10 7 Muggia ó1 2 S 5:7 5 Rivignano ó1 2 S 2:5 5 Sevegliano ó1 2 S 5:9 5 Tolmezzo ó1 1 4 ó:8 4 Azzanese ó0 S S 7:11 S Sarone ó0 S S 5:11 S PRIHODNJI KROG Tolmezzo Kras Promocijska LIGA IZIDI 6. KROGA Gemonese - Centro Sedia 2:0, Juventina - Vesna 0:2, Pozzuolo - Pro Gorizia 0:3, San Daniele Trieste Calcio 1:1, Sovodnje - Ponziana 1:2, Martignacco - Buttrio 0:0, Union - Lumignacco S:0, Villesse Staranzano 0:0. San Daniele ó S S 0 9:5 12 Vesna 6 3 3 o 9:5 12 Union ó S 1 2 12:7 10 Gemonese ó S 1 2 10:7 10 Martignacco ó 2 4 0 7:5 10 Buttrio ó 2 S 1 7:4 9 Trieste Calcio ó 2 S 1 11:9 9 Pro Gorizia ó 2 2 2 9:ó 8 Staranzano ó 1 5 0 5:4 8 Juventina 6 2 2 2 6:7 S Ponziana ó 1 4 1 ó:ó 7 Lumignacco ó 1 S 2 S:ó ó Sovodnje 6 1 2 3 8:10 5 Villesse ó 1 2 S 2:ó 5 Centro Sedia ó 0 2 4 S:9 2 Pozzuolo ó 0 2 4 2:1S 2 PRIHODNJI KROG Staranzano - Juventina, Vesna - Union, Centro Sedia - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Azzurra - Mariano 1:1, Capriva - Isonzo 1:1, Costalunga - Medea 1:0, Pro Romans - Primorec 1:1 Ronchi - Fogliano 2:1, San Giovanni - Gradese S:1, Turriaco - San Lorenzo 1:1, Zaule - Domio 1:5 Domio ó S 2 1 12:7 11 Pro Romans ó S 2 1 9:5 11 Turriaco ó S 2 1 7:ó 11 Zaule ó S 2 1 9:8 11 Ronchi ó S 2 1 7:7 11 San Lorenzo ó 2 4 0 12:9 10 San Giovanni ó 2 S 1 ó:4 9 Azzurra ó 2 S 1 ó:ó 9 Fogliano ó 2 2 2 10:7 8 Costalunga ó 2 1 S 5:7 7 Isonzo ó 1 S 2 ó:ó ó Medea ó 0 5 1 5:ó 5 Primorec 6 1 2 3 6:S 5 Capriva ó 1 2 S S:8 5 Mariano ó 0 4 2 4:7 4 Gradese ó 0 1 5 S:9 1 PRIHODNJI KROG Primorec- Costalunga 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Breg - Romana 1:0, Chiarbola - Pieris 0:S, Cormonese Zaarja Gaja 4:0, Opicina - Duino 0:2, Piedimonte - Esperia 2:2, Prinmorje - Begliano 5:1, San Canzian - Muglia 2:1, Sant'Andrea Fiumicello 4:2. Pieris ó 4 1 1 14:5 1S Muglia ó 4 0 2 9:5 12 Sistiana ó S S 0 9:5 12 San Canzian ó S 2 1 12:7 11 Breg 6 2 4 0 10:7 10 Cormonese ó S 1 2 12:10 10 Esperia ó 2 S 1 11:8 9 Opicina ó S 0 S 8:11 9 Primorje 6 2 2 2 20:15 S Piedimonte ó 1 4 1 ó:ó 7 Sant'Andrea ó 2 1 S 10:1S 7 Begliano ó 1 S 2 8:15 ó Romana ó 1 1 4 5:8 4 Zarja Gaja 6 1 4 4 5:14 4 Fiumicello ó 0 S S 8:12 S Chiarbola ó 0 S S 8:14 S PRIHODNJI KROG Muglia - Breg, Romana - Primorje, Zarja Gaja - Piedimonte 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 6. KROGA Aurisina Torre 2:S, CGS - Campanelle S: S, Lucinico - Mladost 1:1,Montebello - Terzo 1:1 Mossa - Villa 2:1, Poggio - Sagrado 1:2, Ruda - Roianese 2:1, Auddax prost. Terzo ó 5 0 1 14:S 15 Ruda ó S 2 1 8:5 11 CGS ó S 2 1 11:10 11 Mossa 5 S 1 1 10:ó 10 Roianese 5 S 1 1 7:5 10 Montebello ó 2 S 1 ó:5 9 Sagrado ó 2 2 2 9:7 8 Torre ó 2 2 2 ó:ó 8 Audax 5 2 1 2 11:11 7 Lucinico ó 1 S 2 4:ó ó Poggio 5 1 2 2 ó:7 5 Mladost 5 1 2 2 6:9 5 Villa ó 1 1 4 5:8 4 Aurisina ó 1 0 5 5:1ó S Campanelle 5 0 2 S 10:14 2 PRIHODNJI KROG Mladost - Ruda / NOGOMET Torek, 27. oktobra 2009 21 2. in 3. amaterska liga - Dve zmagi, poraz in neodločen izid Končno malo kisika za Breg in Primorje Šest golov na Ervattiju - Zarja Gaja: tako ne gre! - Mladost: vse v podaljšku Breg in Primorje sta z zmagama nekoliko popravila položaj na lestvici, medtem ko ostaja Zarja Gaja pri dnu. Znova je bilo precej živahno na tekmi Primorja, na kateri so gledalci videli kar šest zadetkov (rdeče-rumeni so zmagali s 5:1). Nogometaši proseškega društva so poved-li že v 1. minuti, ko je nasprotnikovo mrežo zatresel Siccardi. Po desetih minutah je bilo 2:0 (Puzzer). Primorje je igralo zelo solidno tudi v obrambi. »To je spodbudno,« je po tekmi dejal branilec Omar Zidarich in dodal: »Zmagali smo povsem zasluženo, saj je bil Begliano slabši nasprotnik. V obrambni vrsti smo končno igrali kot je treba. Navsezadnje so bili slabi v prejšnji tekmah upravičeni, saj smo se nekateri igralci pridružili moštvu šele septembra. Ekipa ni bila še uigrana. Prepričan sem, da bo v prihodnjih krogih še boljše. Vsekakor smo po tej zmagi proti Beglianu zadihali s polnimi pljuči.« Dozo kisika si je priskrbel tudi dolinski Breg, ki doslej še ni izgubil. »Prevečkrat pa smo igrali neodločeno, tako da smo po poti izgubili kar nekaj točk,« je dejal Bregov trener Euro Petagna. »Vseskozi smo igrali bolje kot Romana. Vseeno pa nismo uspeli zatresti nasprotnikove mreže. Pred vrati smo bili nenatančni in zelo nerodni. Take tekme so zelo nevarne, saj se večkrat pripeti, da te nasprotnik presenetiti v enem izmed redkih protinapadov. Zmaga je koristna tudi za moralo igralcev,« je še dodal Petagna. Brežani se še vedno soočajo s številnimi težavami (poškodbe in odsotnosti). »To je pač del trenerskega posla. Če je pač kdo odsoten, ga bo zamenjal nekdo drug,« pravi Petagna. Zarji Gaji pa ne gre. V taboru vzhod-no-kraškega društva so zelo razočarani. »Ne vem, kaj se nam dogaja,« je bil besen predsednik Robert Kalc. »Igrali smo brez vsakršnih motivacij, brez idej. Izgubili smo vse dvoboje, pa tudi nismo nič reagirali. Skratka zelo slabo.« Nekaj več borbenosti je pokazal le Marko Kariš. Rumeno-modri so ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Nogometaši Zarje Gaje (na arhivskem posnetku Aron Mihelčič) morajo že v prihodnjem krogu (v Bazovici proti ekipi Piedimonte) popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v Krminu kroma »Bernobi in Asselti sta bila sama pred vratarjem in sta neverjetno zgrešila. To je bil jasen dokaz, da smo bili z glavo popolnoma odsotni,« je še dodal Kalc, ki je napovedal sestanek z vodstvom, trenerjem in igralci. »Sestali se bomo danes (včeraj) in jutri. Skušali bomo analizirati težave in jih tudi rešiti.« V 3. amaterski ligi je bila Mladost v Ločniku na pragu pomembne zmage. Nogometaši doberdobskega društva so poved- li v 95. minuti. »A le minuto kasneje je Lu-cinico izenačil. Neverjetno. Naši igralci bi bili morali prekiniti akcijo s kakim prekrškom. Ko daš gol v podaljšku, potem moraš biti pozoren in nasprotnik te ne sme več presenetiti,« je dejal trener Fabio Sambo, ki je pozitivno ocenil nastop svojih varovancev. »Igrali smo dobro. Škoda le, da nismo zmagali.« Mladost v v prihodnjem krogu, v soboto, v Doberdobu gostila solidno Rudo. (jng) intervju - B. Gulič (Primorje) »Pošten in korekten pogovor z igralci je bil tudi učinkovit« Trener Primorja Bojan Gulič je bil po zmagi s 5:1 proti Be-glianu vidno zadovoljen. »Ze v sredo smo v deželnem pokalu igrali dokaj dobro proti Pie-risu, čeprav smo na koncu izgubili. Prav na tisti tekmi sem dobil nekaj pomembnih informacij in nekaterim igralcem sem nekoliko spremenil vlogo. Pulitano je na primer danes (v nedeljo op. ur.) igral na bočnem položaju, Pipana sem premaknil malo naprej in še nekaj takih podobnih sprememb je bilo. Vsekakor je treba priznati, da je bil tokrat nasprotnik slabši od nas. Begliano je bolj nevaren na domačem igrišču. Tam je igrišče nekoliko ožje in gostje naletijo na precejšnje težave. Sem pa zelo zadovoljen in upam, da bo to neko novo obdobje, nek nov začetek.« Pred kratkim, po seriji slabih rezultatov, ste se na dolgo in na široko pogovorili z nogometaši. Koliko je to pomagalo vašim varovancem? Kar nekaj. Fantje mi očitno zaupajo, saj drugače ne bi reagirali. Pogovor z igralci je bil zelo pošten in zelo korekten. Igralci so priznali, da so ga na nekaterih tekmah polomili in niso izkoristili vsega potenciala, ki ga imamo. Mogoče sem tudi sam naredil kako napako. Ampak to je sestavni del nogometa in treba gledati naprej. Iz napak se je treba učiti. Matteo Pipan je tudi proti Beglianu igral zelo dobro. Pipan je tokrat igral za napadalcema, Mescia pa bolj v ozadju. To sem poskusil že v sredo. Oba sta na teh pozicijah bolj učinkovita. Začetek prvenstva v 2. amaterski ligi je bil za vse ekipe naših društev (Breg, Primorje in Zarjo Gajo) slabši od pričakovanega. Vse tri ekipe so namreč pred začetkom sezone ciljale na visoka mesta. Zal je tako. Če samo v našem primeru seštejemo točke, ki smo jih v teh šestih krogih izgubili po cesti, potem ne smemo biti prav nič zadovoljni. Proti Chiarboli in Sistiani smo imeli že zmago v žepu. Podobno velja za Breg. V večjih težavah pa kot kaže je tudi Zarja Gaja, ki se sooča s številnimi poškodbami. Prvenstvo pa je izredno izenačeno. Pravega favorita ni in v vsakem krogu je nekaj presenečen. Nihanj je veliko, tako da se vse da nadoknaditi. Upam, da bodo vse tri slovenske ekipe kmalu popravile uvrstitve na lestvici in se tako borile za play-off. Prvenstvo bo osvojila ekipa, ki bo med celo sezono najbolj konstantna. V vsakem primeru. Za zdaj je to Muglia. Pa tudi Pie-ris in Sistiana sta na dobri poti. Prvenstvo je dolgo in na koncu bo uspešna res tista najbolj konstantna ekipa. (jng) mladinski nogomet - Na Tržaškem in Goriškem Naraščajniki niso zdržali pritiska Izgubili so proti Ponziani - Visoka zmaga najmlajših - Do točke le začetniki Juventine, dva poraza Pomladi Ponziana - Pomlad 2:0 (1:0) POMLAD: Mattiassich, Zerjal, Rossone, Riosa, Cerkvenic (Vallon), Brass (Dalniy), Kuret, Hoffer, Carli, Paoletti, Vi-viani (Krasniqi). Trener: Tommasi. IZKLJUČEN: Zerjal (dvojni opomin). Po treh zaporednih zmagah je morala Pomlad priznati premoč tržaške Pon-ziane, ki je tudi glavni favorit za končno zmago. Pravzaprav se je Pomlad enakovredno borila z gostitelji, ki so povedli po dveh napakah oranžno-plavih. V prvem polčasu je bil izid 1:0 za domačine, ki so Mattiassicha premagali po hitrem protinapadu. Reakcija Pomladi ni bila najbolj učinkovita. Večji del tekme je nasprotnik igral z desetimi igralci, saj je sodnik domačemu igralcu pokazal rdeči karton (pred iztekom srečanja je delitelj pravice izključil še Zerjala). Tommasijevim varovancem pa ni uspelo izkoristiti številčne premoči na igrišču. Najlepše priložnosti za gol je imel Krasniqi, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu. Vsaj trikrat je nevarno streljal proti vratom. Na sredini igrišča se je potrudil tudi Luca Car-li, ki je pretekl kar nekaj kilometrov. Pon-ziana pa je poskrbela za drugo hladno prho. Gostitelji so še drugič, tokrat iz kazenskega strela, premagali vratarja Pomladi in s tem je bilo tudi tekme konec. Ostali izidi: Cgs - Domio 3:3, Mont./D. Bosco - Zaule 6:1, Opicina -Esperia 2:2, San Luigi B - Sistiana 3:0, Trieste Calcio B - Roianese 7:0. S. Andrea SV je bil prost. Vrstni red: Ponziana, San Lui-gi B, Pomlad 9, Esperia 7, M. D. Bosco, Trieste Calcio B, Sistiana 6, Opicina 5, S. Andrea, Domio 4, Cgs 1, Zaule, Roianese 0. Prihodnji krog: Pomlad - Opicina. Najmlajši Pomladi s trenerjem Rajkom Žežljem (prvi stoje od leve proti desni) kroma NAJMLAJŠI Pomlad - Cgs B 13:1 (7:1) STRELCI ZA POMLAD: Arduini 5, Rebula 2, Caselli 2, Kerpan, Kovacic, Čubej, Sanzin. POMLAD: Carli, Kovacic, Racman (Sanzin), Stojkovič, Simeoni, Kerpan, Bo-lognani (Pagnan), Renar, Caselli, Čubej, Arduini, Rebula. Trener: Zeželj. Končni izid že sam po sebi komentira potek nedeljskega srečanja v Bazovici. Poleg trinajstih golov so Pomladini nogometaši zadeli še štirikrat vratnico in zgrešili celo vrsto lepih priložnosti. Po dva 2:0 (Arduini in Kerpan) so gostje zadeli iz edine akcije. Nato so se gostitelji organizirali in se niso več pustili presenetiti. Matija Arduini je tokrat kar petkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Dodati pa moramo še, da federacija ne upošteva točk proti B ekipam. Vsekakor lepa skupinska igra je zelo spodbudna za nadaljevanje prvenstva. Ostali izidi: Cgs A - S. Andrea 7:0, Domio - Fani 8:0, Muggia - Esperia 8:0, Sistiana - Trieste Calcio B 1:1, M. D. Bosco je bil prost. Vrstni red: Cgs A, Mug-gia 9, Sistiana 7, Trieste Calcio B 4, Do-mio 4, Pomlad, M. D. Bosco, S. Andrea 3, Esperia 1, Fani, Cgs B 0. Prihodnji krog: S. Andrea - Pomlad. več fotografij na WWW.primorski.eu ZAČETNIKI 11:11 San Giovanni A - Pomlad A 3:1 (1:1, 1:0, 1:0, za federacijo 3:1) STRELEC ZA POMLAD: Bicocc- hi. POMLAD A: Paoli, Paolucci, Che-rin, Suppani, Kosovel, Ghersinich, Skiv-jani, Košuta, Glavina, Bicocchi, Ko-cman; Gregori, Zerjal. Trenerja: Pahor in Paolucci. Pri Svetem Ivanu v Trstu je Pomlad povedla z Bicocchijem, ki je lepo z glavo zaključil natančno izvedeno akcijo. V nadaljevanju je Pomlad še naprej igrala napadalno, toda najprej prečka in nato še domači vratar sta Kocmanu pre- prečila zadetek za 2:0. Pred koncem prve tretjine je San Giovanni izenačil. V preostalih dveh tretjinah so gostitelji še dvakrat zadeli v polno. Pomlad pa se je trudila in se večkrat nevarno predstavila pred nasprotnikovimi vrati. Najlepšo priložnost za gol je imel Glavina. Pri Pomladi je tokrat dobro igral Che- ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - CGS B 1:6 (0:3, 0:1, 1:2, za federacijo 0:3) STRELEC ZA POMLAD: Gregori. POMLAD B: Kofol, Smotlak, Orel, Lončar, Gregori, Genzo, Eva. Trener: Kos. Pomlad je tudi v soboto nastopila z okrnjeno postavo. Najboljši na igrišču je bil vratar Kofol, ki je moral sicer šestkrat pobrati žogo iz svoje mreže, kljub temu pa je vsaj desetkrat odločilno posredoval. Častni gol je za Pomlad dal Gre-gori. Villesse - Juventina 5:5 (1:2, 1:1, 3:2, 2:2 za federacijo) STRELCI ZA JUVENTINO: Milanese, M. Antonini, Boškin, Markovič, Forchiassin. JUVENTINA: Braini, Waccher, Clancis, Bernadinis, M. Antonini, Forc-hiassin, Milanese; Mutavčič, Tomadin, Marchesini, Lutman, S. Antonini, Mar-kovič, Boškin, Lenarduzzi, Jacumin. Trener: Marega. Juventina je v Vilešu igrala neodločeno. Trener Davide Marega je bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Dobro je igral Maksim Antonini, ki je tudi v soboto zatresel mrežo. 22 Torek, 27. oktobra 2009 ŠPORT / naš pogovor - Nekdanji selektor nogometašev Slovenije in profesor dr. Zdenko Verdenik »Slovenci smo daleč bolj motivirani od Rusov« V Moskvi bo treba doseči gol - »Rusi tehnično boljši, mi igramo bolj organizirano« Slovenija bo dodatni tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južno Afriko prihodnje leto igrala proti Rusiji. Ali je bil žreb ugoden? »Resnici na ljubo si Rusije nihče ni želel, čeprav so vse ekipe (Portugalska, Francija in Grčija), ki so bile v nasprotnem bobenčku po kakovosti in na sami jakostni lestvici FIFA boljše od Slovenije. Morda bi bil najugodnejši nasprotnik Grčija. V slovenskem taboru pa o tem sploh več ne mislijo. Koncentrirani so na Rusijo in skušajo najti pravo rešitev, kako Ruse premagati in se uvrstiti na svetovno prvenstvo,« je uvodoma dejal nekdanji slovenski selektor (pa tudi trener mladinskih ekip Bora v začetku devetdesetih let) in profesor na fakulteti za šport v Ljubljani Zdenko Verdenik. In kako se da Ruse premagati? Ruse razmeroma malo poznam. Nisem imel veliko priložnosti jih videti od bližje. Na zadnjem evropskem prvenstvu so na samem začetku presenetili z izjemno dinamično in hitro igro. Izvajali so vse elemente modernega nogometa z vključevanjem druge in tretje obrambne vrste v napad, z izredno tehniko in z res lepimi in presenetljivimi situacijami pred nasprotnikovimi vrati. Aršavin pa je zelo nevaren v igri 1:1. Do nepričakovanega padca je prišlo v polfinalu, ko so Rusi s 3:0 izgubili proti Španiji, ki pa je nato postala evropski prvak. Ruski poraz je bil odraz utrujenosti, izčrpanosti in neracionalno potrošene energije. Slovencem so pisane na kožo tekme proti vzhodno-evropskim ekipam. Še posebno ustrezajo tekme proti slovanskim ekipam. Slovenci smo po naravi kljub vsemu zelo agresivni in kondicijsko celo bolje pripravljeni ter predvsem zelo disciplinirani v igri. Česar se pred tekmo in na treningih dogovorimo, se med igro tudi držimo. Še Zdenko Verdenik (zgoraj) meni, da je Milivoje Novakovič (desno) lahko mož odločitve za Slovenijo ansa posebno, ko se zavedamo, da tak pristop prinaša dobre rezultate. Rusi pa so veliko bolj čustveni in mehkejši. Tehnično pa so izredno dobri. V tem elementu imajo Rusi določeno prednost. Vendar v organizaciji igre in disciplini na igrišču, borbenosti, smo mi močnejši. V tej dimenziji spadamo v čisti vrh. Zaradi teh vrlin smo se tudi uvrstili v dodatne tekme. V Moskvi, na legendarnem stadionu Lužniki (nekdanji stadion Lenin), bo slovenske nogometaše čakala umetna trava. Pa najbrž tudi mraz. Kar se tiče samega stadiona ne vem še, če so potrdili, da bodo tekmo igrali na stadionu Lužniki, kjer je resda umetna trava. Ta pa je vrhunske kvalitete in kot so mi povedali, je zelo podobna naravni travi. Po zadnjih neuradnih novicah naj bi sami Rusi zaprosili, če se da igrati nekje drugje, na naravni travnati površini. Če bo pač treba, pa bomo igrali na umetni travi. Prepričan sem, da tudi Rusom slednja ni v veliko pomoč. Večina ruskih nogometašev igra namreč v tujini. Katero taktiko oziroma pro-tiorožje bo moral izbrati selektor Matjaž Kek? Kek se mora bazirati na to, kar je doslej ustvaril. Slovenija ima zelo dinamično in zelo dobro organizirano igro, katere glavni temelj je solidna obramba. Po drugi strani pa je igra zelo napadalna in Slovenija je še posebno nevarna, ko prestreže žogo. V tej fazi znamo lepo zadržati žogo, podati vertikalno v globino in zaključiti napad s strelom v vrata. Ravno v tem elementu je Slovenija v zadnjih letih veliko napredovala. Pred leti smo žogo pre-stregli nasprotniku, nato pa smo jo tudi kmalu izgubili. Nova kvaliteta Ke-kove reprezentance je, da je ekipa sposobna ustvariti številne priložnosti in seveda hkrati zelo dobro braniti. Neodločen izid v Moskvi bi prav gotovo bil dobra popotnica za povratno tekmo v Mariboru. Sigurno. Zelo pomembno bo doseči tudi kak gol, ki bi omogočal, da se lahko v Mariboru marsikaj pripeti. V osnovni strategiji mi ne smemo iti v Moskvo se braniti. Igrati bo treba napadalno in naš cilj mora biti gol, čeprav ne smemo veliko tvegati. Če bomo sposobni doseči gol v Moskvi, potem Rusija ne bo igrala sproščeno in ne bo mirno gradila igre. Ali bi lahko bil na teh dodatnih tekmah odločilen kak nogometaš? Odločilna bo ekipa, čeprav imamo nekaj posameznikov, ki lahko izkoristijo pravi trenutek oziroma pravo priložnost. Nimamo pa takega posameznika, na katerega bi vnaprej računali, da bi lahko bil odločilen. Mogoče le Novakovič, ki je večkrat natančen pred nasprotnikovimi vrati. Največje naše orožje je izredno velika želja in motivacija, da bi bili uspešni in da bi se uvrstili na svetovno prvenstvo. Naši igralci namreč ne igrajo v velikih klubih in večina v teh tujih klubih ne igra pomembne vloge. SP je za vse slovenske nogometaše prestižna vitrina. Tako je. Slovenski nogometaši so bolj »lačni« svetovnega prvenstva kot Rusi, ker slednji že igrajo v pomembnih klubih in že zaslužijo mastne de-narce. Ruski nogometaši so iz tega vidika manj motivirani. Selektor Rusije Nizozemec Guus Hiddink pa je odličen motivator. Velja. Prav on ima največ zaslug, da je Rusija postala nogometna velesila. Ali se bo ponovila slovenska pravljica kot leta za EP leta 2000 in za SP leta 2002? Mislim, da bi se lahko ponovila. Občutek imam, da bi se dalo. V odstotkih bi dal možnost 50:50. Jan Grgič 4 Valentino Rossi S tretjim mestom v Sepangu je The Doctor že dirko pred koncem prvenstva osvojil naslov svetovnega prvaka, skupno že devetega, sedmega v elitnem razredu MotoGP. t Sebastien Loeb Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je v Veliki Britaniji na zadnji dirki sezone po Walesu ubranil naslov svetovnega prvaka ter se lovorike najboljšega voznika relija na svetu veselil že šestič v svoji karieri 4 Francesca Schiavone Osmopostavljena Italijanka (29 let) je v finalu turnirja v Moskvi (kar 2,085 milijona dolarjev nagradnega sklada) s 6:3 in 6:0 premagala Belorusinjo Olgo Go-vorcovo in s tem dosegla drugo zmago v karieri. Prvi turnir WTA je osvojila pred dvema letoma v Bad Gasteinu. i Cuche Na veleslalomu v Soeldnu je, desetič v karieri, zmagal 36-letni Švicar. Italijan Blardone je bil 4. le za sto-tinko sekunde SPOMINI Bojkot zaradi slovenskega imena Primorja ena največjih sramot tržaškega nogometa Branko Lakovič Ko sem se leta 1961 z družino selil iz Doberdoba v Trst, mi je soseda zažu-gala: »Ali ne veš, da Triještini ne morejo videt Slovence.« Pomislil sem: »Ženska je gotovo nevoščljiva, ker se selim v veliko mesto. V Trstu pa je verjetno podobno kot v Gorici: tu pa tam slišiš kak ščavo, sicer pa ne bo tako hudo.« V Gorici sem namreč tri leta kot dijak nižje srednje šole prebil v Dijaškem domu in na račun Slovencev sem slišal tudi marsikatero žaljivko. V Trstu sem obiskoval višjo srednjo šolo in kot navdušen nogometaš sem začel igrati v mladinskih ekipah svetoi-vanskega društva CRDA (Cantieri Riu-niti dellAdriatico - Tržaška ladjedelnica). Prvo sezono sem igral z naraščajni-ško, drugo leto pa z mladinsko ekipo. Tehnično nisem bil nikak Scirea ali Picchi, ker pa sem bil za tedanje nogometne razmere še kar visok (185 cm), so mi dodelili mesto "stopperja", ki je bil takrat z li-berom velika taktična novost. Izbrali so me v pokrajinsko reprezentanco z možnostjo, da celo igram v deželni selekciji. To pa je bilo za tiste čase, ko so vsi noreli le za nogomet, kar lep uspeh. Pa da bi se ne preveč hvalil, naj takoj pristavim, da je moja nogometna kariera trajala le dve zezoni. Leta 1963 se je zgodilo to, kar še zdaleč nisem pričakoval, in žal so se uresničile napovedi moje sosede iz Doberdoba, ko je dejala, da nas Tržačani ne marajo. Današnja generacija športnikov morda ne ve za dogodek, ki sodi med najbolj mračne v zgodovini našega športa in bo ostal zapisan kot velika sramota tržaškega nogometa. Tisto leto, 1963, je skupina mladih Prosečanov ob pomoči Antona Cima-dorja, ki je bil odličen poznavalec nogometne stvarnosti na Tržaškem, sestavila odbor in tako obnovila društvo Pri-morje. Fantje so se, s predsednikom Ci-madorjem na čelu, zanosno lotili dela in takoj včlanili društvo v Italijansko nogometno zvezo, ekipa pa je pridno trenirala. Vsa vas je nestrpno pričakovala začetek prvenstva 2. amaterske lige, v katerem je ali bi morala igrati tudi prose-ška ekipa. Zgodilo pa se je neverjetno: vsa tržaška nogometna društva, razen Espe-rie in Libertasa iz Barkovelj, niso hotela igrati s Primorjem zaradi slovenskega imena društva. Med temi je bilo tudi "moje" društvo CRDA. Da bi bila mera polna, so se mračnemu bojkotu pridružili še sodniki in tudi večji del italijanskih krajevnih medijev skrajno nešportnega in rasističnega bojkota niso obsojala. Pri Primorju so bili razočarani. Začetno navdušenje se je spremenilo skoraj v obup. Prosečani so vendarle dočakali prvo prvenstveno tekmo. 22. decembra 1963 so igrali proti Libertasu iz Barkovelj in izgubili z 1:4, na povratnem srečanju pa so igrali neodločeno 2:2. Dvakrat so igrali tudi proti Esperii (poraz z 0:2 in zmaga z 1:0). Bojkot ostalih društev pa se je nadaljeval in italijanska zveza je Primorju pripisala zmago v vseh neodigranih tekmah. Proseško moštvo se je ob koncu pvenstva znašlo na prvem mestu lestvice z enakim številom točk kot Edera, pri kateri sta igrala tudi Prosečana Prašelj in Puntar. Za napredovanje v višjo ligo je bilo zato potrebno naknadno srečanje med Primorjem in Edero. Na nevtralnem igrišču na Ponča-ni se je zbralo več kot tisoč gledalcev, pre- težno naših navijačev. Tekma se je končala z 1:1. Strelec Primorja je bil Dario Sardoč. Bilo je potrebno še drugo srečanje, ki pa ga je zanesljivo dobila Edera s 4:1 (strelec Primorja Silvio Verginella). Odtlej Primorje ni imelo več težav in je v naslednjih letih redno nastopalo v prvenstvih. Ko sem zvedel, da je na seznamu društev, ki niso hotela igrati s Primorjem, tudi CRDA, sem bil seveda v začetku bridko razočaran. Nisem mogel verjeti, da se lahko kaj takega dogaja. Z nami so ravnali kot s črnci v Ameriki ... Ko so me iz kluba poklicali, kako to, da me ni več na treningih in tekmah, sem se na- posled na igrišče predstavil brez opreme. Stopil sem do trenerja in mu razjasnil svojo odločitev. Odgovoril mi je, da se on ukvarja izključno s treniranjem in da ga politika ne zanima. In me je napotil k enemu od odbornikov društva. Ta me je skušal najprej prepričati, da stvar le ni tako huda, kot si jo predstavljam. Ko pa je spoznal, da vztrajam pri svojem, je postajal vse bolj živčen in naposled je vzrojil: »Če je tako, znaj, da imamo mi tvojo izpisnico in ti si končal z nogometom.« Odpravil sem se domov. Šlo mi je na jok, mislil sem, da brez nogometa ne bi mogel živeti. Tedaj mi je priskočil na pomoč profesor telesne vzgoje Bojan Pavletič in mi povedal, da bo poleti začetniški košarkarski trenerski tečaj v Seči. Udeležil sem se ga. Navdušil sem se nad košarko in s skupinico sošolcev smo nato pri Boru leta 1965 ustanovili košarkarsko sekcijo. Tudi s košarko sem moral, kot igralec in trener, "požreti" marsikatero žaljivko, ostajam pa mnenja, da, kljub številnim napadom, žaljivkam in nasprotovanj na vseh področjih, smo prav s športom kar precej pripomogli k temu, da nas italijanska večina pozna in tudi ceni. Na sliki: ekipa Primorja, ki je nastopila na dodatni tekmi na Pončani proti Ederi. V ozadju prepolne tribune / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. oktobra 2009 2 5 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Primarne volitve Demokratske stranke Visoka udeležba potrdila zasidranost na teritoriju Zmagala Bersani in Serracchianijeva - V deželno skupščino izvoljena Slovenka iz Ronk Elena Cettul »Visoka volilna udeležba je potrdila zasidranost Demokratske stranke (DS) na teritoriju. Pričakoval sem kakih šest tisoč glasov, tako da se izredno zadovoljen, da se je volitev udeležilo 8.117 volivcev. Tako visoka volilna udeležba potrjuje, da ima DS v goriški pokrajini zelo močan konsenz, kar daje njenim predstavnikom še večjo odgovornost.« Tako komentira nedeljske izide primarnih volitev DS njen pokrajinski tajnik Omar Greco, ki je zadovoljen tudi z uveljavitvijo Pierluigija Bersanija na pokrajinski ravni. Bersani je namreč zbral 44,5 odstotkov glasov in za en odstotek premagal Daria Franceschinija, ki je prejel 43,5 odstotkov glasov. »Franceschinija je nedvomno podprl marsikateri volivec, ki na deželni ravni glasoval za Deboro Ser-racchiani, vseeno pa mu to ni uspelo, da bi prejel največ glasov,« ugotavlja Greco. Pomembnost visoke udeležbe poudarja tudi goriški občinski tajnik Giuseppe Cingolani. Po njegovih besedah so primarne volitve dokazale, da ljudje zaupajo v DS in da si želijo sprememb na politični sceni. »Volivci zahtevajo konkretnejšo alternativo desnosredinskim vladam,« po drugi strani poudarja goriški občinski svetnik DS Aleš Waltritsch, ki visoko volilno udeležbo razume tudi kot podporo in potrditev dosedanjemu delu krožkov, članov, izvoljenih predstavnikov in upraviteljev DS. »Uveljavitev Bersanijeve liste v Ronkah, njen izredni porast v Gorici in zmaga Serracchanijeve oz. Franceschinija v Doberdobu in Sovodnjah so tudi odraz podpore, ki jih krajevni kadri DS uživajo na domačem teritoriju. Tudi z glasovi Slovencev iz goriške pokrajine smo prispevali k izvolitvi Tamare Blažina na Bersanijevi listi in Štefana Čoka na Marinovi listi v državni svet DS,« pravi Waltritsch in dodaja: »Zaradi volilnih mehanizmov bo prisotnost goriških Slovencev v novi deželni skupščini DS manjša od pričakovane, doseženi uspehi pa velevajo okrepitev delovanja slovenske komponente na Goriškem, ki se bo v kratkem sestala in si postavila novo organizacijsko strukturo.« Novi državni tajnik Bersani je za Waltritscha jamstvo za razvoj moderne, reformistične in napredne stranke, ki bo laično in dosledno, z dejanji in pobudami odgovarjala na potrebe ljudi in ki bo nakazala pot nove vladne alternative. »Tudi na krajevni ravni, v Gorici in drugje bomo nadaljeva- izidi - Skupno glasovalo 8.117 volivcev Franceschini »osvojil« Doberdob in Sovodnje V goriški pokrajini se je primarnih volitev DS udeležilo 8.117 volivcev. Na deželni ravni je Debora Serracchiani prejela 53,5 odstotkov glasov, Vincenzo Martines 35,8 odstotkov glasov, Cristina Carloni pa 10,6 odstotkov glasov. Za državno tajništvo je Pier-luigi Bersani zbral 44,5 odstotkov glasov, dve listi, ki sta podpirali Daria Franceschinija, 43,5 glasov, Ignazio Marino pa 12 odstotkov glasov. V občini Doberdob je na deželni ravni Serracchiani-jevo podprlo 99 volivcev, 33 Martinesa, 56 pa Carlonijevo; za državno tajništvo je Bersani zbral 48 glasov, lista Democratici per Franceschini 19, dalje je lista Semplicemente democratici, s katero je kandidiral tajnik doberdobskega krožka DS Andrej Gergolet in ki je kandidirala Franceschinija, prejela 77 glasov, medtem ko je Marina podprlo 42 volivcev. V Sovodnjah je Serracchianijeva zbrala 87 glasov, Martines 15, Carlonijeva pa 7; za državo tajništvo je Bersani prejel 27 glasov, lista Democratici per Franceschini 31 glasov, lista Semplicemente democratici 41 glasov, Marino pa 72 glasov. V goriško-števerjanskem krožku se je na deželni ravni uveljavila Serracchianijeva z 825 glasovi (Martines jih je zbral 468, Carlonijeva 131), na državni pa Franceschini, ki je zbral 656 glasov (za Bersanija je glasovalo 598 volivcev, za Marina pa 196). li s predstavitvijo številnih predlogov z namenom, da zaustavimo ali vsaj zajezimo socialno, gospodarsko in kulturno obu-božanje, ki ga dan za dnem ustvarja stihija desnosredinskega vodenja občine,« poudarja Waltritsch in nadaljuje: »Istočasno, kot je samo posebej umevno in pravilno, bomo stali ob strani novi deželni tajnici DS Debori Serracchiani, ki je v zadnjih mesecih pokazala pozornost in spoštovanje do naših krajev. Skupaj bomo prispevali k okrepitvi DS v goriški pokrajini in v deželi, tako da bosta Tondova in Romolijeva uprava čim prej potisnjeni v arhiv negativnega vodenja krajevnih skupnosti.« Včeraj popoldne se ponekod v vi-demski pokrajini štetje glasov še ni zaključilo, ne glede na to pa so v glavnem znana imena delegatov, ki so bili izvoljeni v deželni svet DS. Na listi »Con Bersani per Martines« so bili izvoljeni Alessandro Fab-bro, Slovenka iz Ronk Elena Cettul, Stefano Pizzin, Laura Fasiolo in Mirio Bolzan Mirio; na podlagi ostankov na deželni ravni je še v dvomu izvolitev Linde Toma-sinsic Linda. Na listi »Semplicemente de-mocratici con Serracchiani« so bili izvoljeni Silvia Caruso, Oliviero Furlan, Barbara Zilli, Stefano Minin, Roberta Demartin, Stefano Podlipnik, Martina Tartara in Lui-gi Capogrosso Sansone. Na listi »Carloni per marino Segretario« je bila izvoljena Cauci Sabrina; na podlagi ostankov na deželni ravni je še v dvomu izvolitev Roberta Calligarisa. Glasovanje na goriškem volišču Demokratske stranke bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - Občina »Del Sordiju referat za razdiranje odnosov?« Marko Marinčič, občinski svetnik Foruma za Gorico, je na sinočnji seji občinskega sveta naslovil na župana Ettoreja Romolija interpelacijo, v kateri ga je vprašal, »ali je poveril svojemu odborniku Francescu Del Sor-diju referat za sistematično razdiranje že itak prekernih odnosov čezmejnega sodelovanja, ki jih vzdržuje goriška občina, sodeč po od-bornikovih javnih nastopih zadnjih tednov«. Marinčič je navedel tri konkretne primere. »Ravno v času, ko sta severna goriška četrt in solkanska krajevna skupnost začeli konstruktiven dialog, ki teži k reševanju problema Livarne, je Del Sordi s svojimi ostrimi stališči ta dialog blokiral. Spet se je izkazalo, da bolj kot pri iskanju rešitev za problem, ki objektivno obstaja, vztraja s politično zlorabo tega vprašanja, kot da bi bil še vedno v volilni kampanji,« pravi Marinčič in dodaja drugi primer: »Preko medijev je zagnal vik in krik o klateških psih in ga zabelil s smešnim natolcevanjem, da naj bi prihajali iz Slovenije, ker ni več mejnih kontrol. Iz tega lahko sklepamo, da se mu toži po kontrolah, sicer tudi prej, ko so kontrole bile, nam ni znano, da bi klateški psi prehajali mejo s prepustnico. Njegove izjave pa niso utemeljene z nobenim podatkom o okoliščinah pasjega prehajanja meje, zato se mi zdi, da zadeva še zdaleč ni tako dramatična, kakor jo opisuje.« »Nerazumljiv je nazadnje njegov napad na novogoriško občino - tako Marinčič -, češ da ne spoštuje terminov za čistilno napravo in sanacijo Korna. Podatki, ki jih je posredoval tisku, pa so drugačni od teh, s katerimi jaz razpolagam, zato ni jasno, če so posledica od-bornikovega napačnega razumevanja ali napačnih navedb tiskovnega predstavnika Evropske komisije ali evroposlanca, na katerega se je Del Sordi obrnil. Operativni program čiščenja odpadnih komunalnih voda, ki ga je Slovenija sprejela leta 2004 v skladu z dogovarjanjem z EU, določa termin 31. decembra 2010, zato da se naselitveno območje Nove Gorice opremi z javno kanalizacijo in s komunalnimi čistilnimi napravami. Do 31. decembra 2012 pa mora biti priključenih na javno kanalizacijo najmanj 95 odstotkov obremenitev, ki nastajajo zaradi odpadne vode na tem območju. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da ima goriška občina nekaj sto izpustov v Koren. Mi ni znano, da bi Del Sordi primerno ukrepal. Očitno mu je bolj pri srcu politična špekulacija kot pa reševanje problemov.« (ide) iris - Stekel postopek za prodajo Devet ponudnikov za energetski sektor »Devet podjetij za javne storitve je vložilo svojo ponudbo za prevzem energetskega sektorja družbe IRIS.« Tako je včeraj pojasnil predsednik upravnega sveta goriške družbe za javne storitve IRIS Armando Querin. Po njegovih zagotovilih je vložitev ponudb prvi korak na poti do prodaje energetskega sektorja družbe IRIS. Rok je zapadel včeraj opoldne, do takrat pa so svojo ponudbo vložila podjetja ENIA, AMGA iz Vidma, Edison, Erogasmet iz Brescie, Ascopiave, ACEGAS-APS v začasni navezi z družbo ENI, ERA v začasni navezi z družbo Bluenergy, Consiag iz Prata in Dolomiti energia iz Trenta. Z vložitvijo ponudb se je začel upravni postopek, ki bo vodil do javne dražbe, na kateri bodo prodali energetski sektor družbe IRIS. Njegova vrednost naj bi se sukala med 90 in 100 milijoni evrov, »advisor« finančne operacije, ki ga je izbrala družba IRIS, pa bo pisarna Arthur D. Little iz Rima v začasni navezi s podjetjem Pa- Armando Querin bumbaca via e Ansaldo iz Milana. Družba IRIS vsako leto na Goriškem oskrbuje s 144 gigavati energije 22.500 gospodinjstev in s 139 kubičnimi metri plina 57.500 gospodinjstev. Pisarna Arthur D. Little bo v prihodnjih tednih preverila vse prejete prošnje, pred koncem leta pa bodo po mnenju predsednika upravnega sveta Querina podjetja vložila svoje dokončne ponudbe. Družba IRIS je v lanskem letu beležila 89,2 milijona evrov prihodka, dobiček pa je znašal en milijon evrov. gorica - A-A Tourism za gostinske obrate in hotelska podjetja Prodor s slovenščino V zameno za »minimalne jezikovne standarde« bodo pobudniki projekta nudili skupinski marketing Gostinski obrati in hotelska podjetja iz goriške in videmske pokrajine pa še iz avstrijske Koroške, ki se želijo promovirati v Sloveniji s turistično ponudbo, bodo pri tem olajšana pod pogojem, da bodo zagotavljala neki »minimalni jezikovni standard«. To pomeni, da bo njihovo osebje sposobno vsak osnovnega slovenskega dialoga z gosti. V ta namen bodo zanje priredili jezikovne tečaje, ki bodo financirani iz projekta Alpe Adria Tourism (A-A Tourism). Pripravili so ga goriški ASCOM Confcommercio, Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in Slovenska Gospodarska zveza v Celovcu (SGZ). Projekt bodo predstavili v četrtek v Gorici, v septembru so ga že predstavili v Celovcu, sledile pa bodo še predstavitve podjetjem po Goriškem in Videmskem. Njegov cilj je prispevati k povečanju priliva slovenskih turistov v FJK in na Koroško. Podjetja, ki bodo pristopila, bodo v zameno za »minimalne jezikovne standarde« soudeležena v učinkovitem nastopanju na slovenskem trgu preko skupinskega marketinga in strokovnega doprinosa za ta namen prirejenih turističnih paketov. štandrež - Kuzmin o načrtu »Nova elektrarna bo onesnaževala« »Ni res, da termoelektrarne na biomaso ne onesnažujejo. Na krajevni ravni je njihov učinek na okolje zelo negativen, to bo še predvsem veljalo za novo goriško centralo, v kateri naj bi izgorevalo palmovo olje. Ta rastlina ni ravno razširjena na Goriškem, zato bodo potrosili veliko energije samo za prevoz goriva do elektrarne.« Tako se odziva goriški arhitekt Diego Kuzmin na novico, da bo tovarna Wartsila iz Trsta zgradila turbine za novo termoelektrarno na biomaso, ki jo v industrijski coni pri Štandrežu načrtuje družba Energia Pulita. »O projektu vemo zelo malo. Kdo sploh stoji za druž- bo Energia Pulita? Baje je družba iz Gorice, a njene telefonske številke v imeniku ni in nima niti spletne strani. Kaj več o njej naj bi bilo mogoče izvedeti v Milanu, ne glede na to pa ne gre za ravno transparentno podjetje,« poudarja Kuzmin in se sprašuje, ali se bodo Goričani in Štandrežci uprli gradnji termoelektrarne. »V Tablji so proti podobni elektrarni zbrali tisoč podpisov, v Štarancanu in Sedeglianu so se ravno tako aktivirali proti njeni uresničitvi. V Gorici zaenkrat molčimo, itak bo veter odpihal dim proti Sovodnjam, kot se je dogajalo za časa nekdanjega upepeljevalnika,« zaključuje Kuzmin. 24 Nedelja, 25. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / štmaver - Jesenski praznik postregel s kulturo in pohodom V nebo na krilih letal in z vzponom Na ogled mojstrsko izdelani letalski modeli na goro - Na Sabotinu dvesto pohodnikov Dvodnevni jesenski praznik je v Štmaver in na pobočje Sabotina privabil številne ljudi. V soboto je bil na sedežu društva Sabotin večer s petjem, z odprtjem razstave in družabnostjo, v nedeljo pa so prišli na svoj račun ljubitelji hoje, naravnega okolja in vesele družbe. Šlo je namreč za dvajseti jesenski pohod na Sabotin, ki je že tradicija. Praznik sta organizirala domače društvo Sabotin in krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Ker je letošnje leto posvečeno bratoma Rusjan in sovpada s stoletnico prvega poleta njune Ede 1 v Gorici, so se goriškima pionirjema v soboto poklonili tudi v Štmavru. V eni od večjih sob nekdanje šole in sedeža kulturnega društva Sabotin so postavili dve razstavi na temo letalstva. Prisotni na večeru so imeli priložnost občudovati številne letalske modele, ki jih je pred leti izdeloval žal že pokojni Julijan Srebrnič iz Solkana. Gre za primerke in vestno izdelane kopije letal, ki so pisala zgodovino letalstva. Glede na proslavljanje pionirskih časov letenja na razstavi izstopa velik model letala francoskega graditelja Louisa Bleriota, ki je leta 1909 prvi poletel čez Rokavski preliv iz Francije v Anglijo. To se je dogajalo v času, ko sta v Gorici tudi Edvard in Jože Rusjan snovala, gradila in preizkušala svoja letala. V drugem delu razstave pa gre za fotografski sprehod skozi obdobje, ki je videlo uspehe, pa tudi neuspehe in naposled smrt mladega Edvarda Rusjana med preizkusnim poletom v Beogradu. Razstavi sta predstavila Vili Prinčič, ki je orisal lik bratov Rusjan, in Nino Špacapan, ki je o modelarski stroki povedal, da ima na Novogoriškem veliko privržencev. Poseben poudarek je namenil Ju-lijanu Srebrniču, ki je veljal za prvovrstnega in iznajdljivega modelarja. Zapela sta še domači pevski zbor Sabotin pod taktirko Nadje Kovic in zbor Srečko Kumar iz Koj-skega v Brdih, ki ga vodi Aleksander Sluga. Ob koncu večera so prikazali dokumentarni film Leteča brata Rusjan, ki so ga lani snemali tudi po Goriškem in so v njem sodelovali mnogi tukajšnji ljudje. Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo, ko se je kakih dvesto pohodnikov udeležilo tradicionalnega vzpona na Sa-botin. Pri razvalinah cerkvice na vrhu hri- Pohodniki med razvalinami cerkvice na sabotinskem grebenu, v ozadju očarljiv razgled (levo), letalski modeli na štmavrski razstavi (spodaj) foto vip, bumbaca ba je bila maša, ki jo je daroval štmavrski župnik Marjan Markežič, pela pa sta štma-vrski pevski zbor in zbor mladih skavtov, ki so bili množično zastopani na pohodu. Zaradi sončnega dne in jasnega neba je bil razgled na okolico čudovit in je že sam odtehtal napor vzpona. Po sestopu s Saboti-na je udeležence, ki so ob vpisu prejeli spominsko čepico, pričakala pogostitev tudi s prilogo pečenih kostanjev in drugih dobrot, ki jih znajo Štmaverci zgledno pripraviti. Nastopil je glasbeni kvintet Osmica iz Brd, ki je z domačimi vižami »netil« veselo razpoloženje. Zbrane ljudi sta pozdravila predsednik krajevnega sveta Lovrenc Per-šolja in podžupan goriške občine Fabio Gentile. Oba sta podčrtala pomen tovrstnih pobud v obmejnem prostoru. Omenila sta predvsem sodelovanje s Solkanom in Goriškimi Brdi, ki po desetletjih prisilne ločitve iščejo pot do ponovnega združevanja in vsestranskega sodelovanja. Razstava letalskih modelov na društvenem sedežu bo odprta do sredine novembra, njen ogled pa bo možen ob sobotah in nedeljah. V Gradišču trčila BMW-eja V Ulici Trieste v Gradišču se je v nedeljo okrog 18. uri pripetila prometna nesreča, v kateri sta se lažje poškodovala dva mladeniča. Trčila sta dva BMW-eja, avtomobil, ki je zavijal v levo, in motor, s katerim sta se mladeniča vozila iz nasprotne smeri. Motociklist se ni uspel izogniti trku, tako da je padel na tla skupaj s svojim sopotnikom. Na kraju nesreče sta posredovala dva rešilca, k sreči pa je bil začetni preplah odveč, saj sta ponesrečenca dobila lažje telesne poškodbe. Nuovo Lavoro v Raštelu V Raštelu v Gorici bodo v petek, 30. novembra, ob 18. uri odprli nov sedež združenja Nuovo Lavoro, ki nudi pomoči brezposelnim in se spopada z različnimi vprašanji dela in zaposlovanja. Spet solidarnostna košarica V Gorici je spet na voljo solidarnostna košarica, ki jo je mogoče kupiti za 8,90 evrov v trgovini Semolic (ulica Kugy 26), supermarketu Conad (ulica Locchi 10), supermarketu A&O (Kapucinska ulica 1), supermarketu Komauli (ulica Don Bosco 169), Euromarketu Mosetti (ulica Carducci 41) in marketu Nanut v Štandrežu. Solidarnostne košarice s steklenico olja, kilogramom moke, šestimi jajci, konzervo s paradižniki, konzervo fižola, litrom mleka, paketom kave, kilogramom piškotov, paketoma testenin in kilogramom riža bodo na prodaj do sobote, 31. oktobra. K pobudi sta pristopili zadrugi ribičev Lisert in Marco Polo, ki v pokriti tržnici za 8,90 evrov prodajata košarico s školjkami, plavo ribo, hobotnicami in drugimi ribjimi vrstami. Pravica do pitne vode Preko šesto osnovnošolcev se bo 3. novembra zbralo v muzeju kmečke kulture v Fari, kjer se bodo udeležili srečanja v okviru projekta goriške pokrajine, s katerim opozarjajo mlade na pomembnost pitne vode za preživetje. V Gorici nov urnik urada ICI Urad ICI v Gorici ima nov urnik; odprt je ob ponedeljki in sredah med 16. in 17.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. Facebook: jutri neham V knjigarni UBIK na korzu Verdi v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Facebook: domani smetto«, ki jo je napisal Alessandro Ferrari. gorica - Podatki ISTAT Lani zabeležili 15,9-odstotni porast števila priseljencev Goriška pokrajina je lani na deželni ravni beležila najvišji porast števila priseljencev. Prvega januarja leta 2008 se je glede na leto 2007 število priseljencev z bivališčem v goriški pokrajini dvignilo za 15,9 odstotkov, medtem ko so v pordenonski pokrajini beležili 15,3 odstotni porast števila priseljencev, v videmski 13,7 odstotni, v tržaški pa 11,3 odstotni. Podatke je posredovala Anna Maria Boileau, raziskovalka inštituta za mednarodno sociologijo ISIG, ki jih je včeraj v Gorici predstavila javnosti med posvetom o etnopsihiatriji v priredbi zdravstvenega podjetja. Boileaujeva je analizirala podatke državnega statističnega inštituta ISIG in ugotovila, da je bilo prvega januarja leta 2008 v deželi Furlaniji-Julijski krajini 94.976 priseljencev, kar predstavlja 7,7 odstotkov prebivalstva. Število priseljencev se je glede na leto prej povečalo za povprečno 14 odstotkov, kar pomeni, da se prisotnost tujcev iz leta v leto veča. Pri tem je bil kot rečeno porast števila priseljencev v goriški pokrajini najvišji v deželi. Od skupno 94.967 priseljencev je 48.471 moških in 46.505 žensk; v videmski pokrajini je bilo tujcev 35.588, v pordenonski 33.172, v tržaški 16.528, v goriški 9.688. Glede na svoje absolutno število predstavljajo priseljenci 10,6 odstotkov prebivalcev pordenonske pokrajine, 7 odstotkov tržaške, 6,8 odstotkov goriške in 6,6 odstotkov videmske. Na podlagi podatkov zavoda ISTAT je raziskovalka inštituta ISIG ugotovila tudi, da se v Furlaniji-Julijski krajini veča število otrok, ki se rodijo priseljencem. Tako se je lani rodilo 16,6 odstotkov otrok, čigar starši so priseljenci; kar 22 odstotkov otrok priseljencev so našteli na Pordenonskem, 17 odstotkov na Goriškem, 14,5 odstotkov na Videmskem in 11,7 odstotkov na Videmskem. gorica - Pokrajinski projekt kooperacije s Kosovom Za ekonomski dvig in sožitje Industrijski sektor je tako razdejan zaradi vojne, da svojo prihodnost lahko zaupajo le še kmetijstvu in živinoreji, ki pa imata velik potencial Z včerajšnjega posveta na pokrajini bumbaca Industrijski sektor na Kosovu je tako razdejan zaradi vojne, da svojo prihodnost tamkajšnji ljudje lahko zaupajo le še kmetijstvu in živinoreji, ki pa imata velik potencial, saj je ozemlje bogato s poljskimi površinami, žal neobdelanimi, in pašniki, žal neizkoriščenimi. Poleg tega se je Kosovo v preteklosti že preživljalo s kmetijstvom in živinorejo, zato znajo vsa prizadevanja, ki gredo v smer njunega oživljanja, pasti na plodna tla. Iz skrbi za oživitev zgarane zemlje in za dvig močno preizkušenega ljudstva, ki pripada vsaj trem etničnim skupinam -Albancem, Srbom in Romom -, pa zna vzkliti tudi začetek novega sožitja, pravi odbornik Marko Marinčič, ki je pri goriški pokrajini poverjen za projekt kooperacije s Kosovom. Goriška uprava je že pred leti začela tam izvajati projekt za spodbujanje me-detničnega dialoga, iz tega pa je nastal še projekt gospodarske pomoči, ki je osredotočen na predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Kosovska proizvodnja pokriva komaj trideset odstotkov interne porabe, vse ostalo prihaja iz tujine, zato je pokrajinski projekt perspektiven, so včeraj ugotavljali na pokrajini, kjer je na to temo potekal posvet. Udeležila se ga je številčna delegacija iz Mi-trovice, tako upraviteljev kot izvedencev albanske in srbske narodnosti, ki so mimo običajnih ločevanj in sprtosti nastopali kot složna skupina. Pod okriljem obsežnejšega projekta Desk Kosovo, ki ga vodi goriški Informest, si bodo v deželi ogledali vrsto proizvodnih obratov. Na Kosovu jim primanjkuje GORICA Gherghetta se je že zglasil na pokrajini Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je včeraj presenetil mnoge, ki niso pričakovali tako hitrega okrevanja. Dopoldne se je namreč zglasil na pokrajini. Sicer se še ni vrnil na delo, saj si bo moral po srčnem napadu opomoči. Na počitku bo do konca tedna, nakar bo postopoma spet prevzel predsedniške zadolžitve, nam je včeraj povedal in se zahvalil vsem tistim, ki so mu na kateri koli način izkazali pozornost. Bolnišnico na Kati-nari je zapustil v četrtek, kjer so na njem opravili koronografijo, še pred tem pa je bil v tržiški bolnišnici, kamor so ga sprejeli, potem ko je pred desetimi dnevi na svojem domu doživel lažji infarkt. »Povsod so zame zgledno poskrbeli,« je povedal o bolniški izkušnji. predvsem pridelovalnih obratov, na albanski strani ozemlja sta le dva, na srbski pa nobeden, računajo pa, da jim bo tudi z goriško pomočjo omogočen kakovostni in količinski preskok v tem proizvodnem sektorju. Hkrati utegne to odpreti na Kosovu nove poti sodelovanja in dialoga, je prepričan Marinčič. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. oktobra 2009 2 5 tržič - Aretirali 47-letnega Franca Rinaldija in 34-letno partnerko v »biznisu« Tržičan in Kolumbijka izkoriščala prostitucijo V stanovanju v središču mesta se je vrstilo več deklet iz Kolumbije V Tržiču so zaradi izkoriščanja prostitucije aretirali 47-letnega domačina Franca Rinaldija in 34-letno kolumbijsko državljanko N.C.M.O., prijavili pa so še druga štiri dekleta iz južnoameriške države. Med prijavljenimi je tudi Rinaldijeva žena, ki je torej skupaj z možem in s sodržavljankami sodelovala pri nezakoniti dejavnosti, s katero so mesečno zaslužili visoke vsote denarja. Prava kriminalna združba, ki so jo razkrinkali policisti goriške kvesture in karabinjerji iz Vidma pod koordinacijo goriškega javnega tožilstva, je v Kolumbiji novačila dekleta, ki so prihajala prodajat svoje telo v Tržič. V ta namen so opremili stanovanje v ulici San Giovanni 16, kjer so ostali stanovalci že pred nekaj meseci začeli sumiti, da člani kriminalne združbe izkoriščajo prostitucijo. V stanovanje so namreč prihajali številni moški, ki so pogosto celo spraševali za informacije druge stanovalce. Maja leta 2008 se je osebje goriške kvesture lotilo zbiranja pričevanj in informacij v zvezi s »živ-žavom« v stanovanju. Kmalu so preiskovalci ugotovili, da kriminalna združba je objavila na raznih časopisih oglase, s katerimi so brhke Kolumbijke vabile moške v Tržič. Preiskava se je kmalu križala s preiskovalnim delom, ki so ga opravljali videmski karabinjerji. Zaradi tega je za koordinacijo preiskave skrbelo goriško javno tožilstvo, sploh pa se je kaj kmalu izkazalo, da je kriminalna združba služila zelo visoke vsote denarja. Kolumbijskim dekletom, ki so prodajala svoja telesa, so nudili prenočišče in hrano, skupaj z njimi pa so si razdelili zaslužek. Z dekleti so se postavili v stik direktno v Kolumbiji, potem pa so poskrbeli, da so prišla v Tržič. Preiskovalci so ugotovili tudi, da so dekleta pošiljala velik del denarja v Kolumbijo; v bistvu so tako s prostitucijo preživljala svoje družine. V okviru preiskave policisti in ka-rabinjerji so pregledali več stanovanj v Trstu in Tržiču; naposled so zasegli zgolj tržiško stanovanje, kjer so se Ko-lumbijke prodajale. podsabotin - Identiteta trupla še neznana Našli človeško okostje Preverjajo, ali gre morda za pogrešanega 84-letnega Silva Gorupa, stanovalca doma upokojencev Z novogoriške policijske uprave so sporočili, da so bili v nedeljo okrog 13.30 ure s strani občana obveščeni, da je v bližini vasi Podsabotin v Goriških Brdih naletel na človeško okostje. Poleg okostja so bili na kraju najdeni tudi deli oblačil in obutev. V zvezi z omenjeno najdbo sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo, ki bo izvedena na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, in bo pojasnila več o umrlem in vzroku njegove smrti. Z novogoriške policijske tržič - Ob parku Rimembranza Gradili cesto, uprave so sporočili še, da v zvezi z najdbo poteka intenzivna kriminalistična preiskava, saj še vedno ugotavljajo identiteto trupla. Preverjajo tudi, ali gre morda za pogrešanega 84-letnega Silva Gorupa, stanovalca doma upokojencev v Podsabotinu, ki je 6. maja odšel neznano kam. Iskalna akcija, v kateri je poleg policistov, gasilcev, reševalnih psov in delavcev doma za ostarele v Podsabotinu sodeloval tudi helikopter, o pogrešanem pa so bili zaradi bližine meje obveščeni tudi italijanski varnostni organi, takrat ni obrodila sadov. (nn) gorica - Prijavili podjetnika Potnine namesto • V • ■ V predrli grobnko p°visamh plač " ^w Državni blagajni odtegnil 270.000 evrov S kopači so se lotili kopanja temeljev za nove cestne povezave med ulicama Grado in Marcelliana, ko so približno meter pod zemljo predrli zid iz opeke in betonski pokrov. Začudeni delavci so za trenutek stopili z gradbenih strojev, da bi pokukali v luknjo in v njej zagledali več človeških kosti. Takoj so klicali sile javnega reda in pristojno občinsko službo, kmalu zatem si je gradbišče pri parku ogledal sodni zdravnik, nato pa še osebje zdravstvenega podjetja, ki je že odredilo začasno prekinitev gradbenih del. Do najdbe je prišlo na območju med parkom Rimem-branza in ulico Aulo Manlio, kjer bodo razširili cestišče in na njem uresničili še kolesarsko stezo. Delavci gradbenega podjetja Icicoop iz Ronk so zjutraj začeli s kopanjem, kmalu zatem pa so predrli betonski pokrov in zid iz opeke. Na prvi pogled je bila struktura, odkrita približno meter pod zemljo, podobna grobnici, nahajala pa se je več metrov stran od območja, kjer je stalo nekdanje tržiško pokopališče. Zaradi tega v Tržiču sumijo, da naj bi šlo za staro grobnico, kjer naj bi pokopavali samomorilce. Nekdaj je bil namreč samomor obravnavan kot zelo hud greh, zaradi tega pa so trupla samomorilcev pokopavali izven pokopališč. Do nadaljnje odločitve pristojnih oblasti bo gradnja nove ceste povezave začasno prekinjena. vileš - Gneča za prvi vikend obratovanja nove trgovine IKEA I • »V V ■ ■ v ■ • v«« Parkirišča polna, zaslužek nižji »Kupci še ne poznajo naše organizacije prodaje« - Pri sindikatu Fisascat-CISL zaskrbljeni za Mercatone Zeta: »Ni vse zlato, kar se sveti« V trgovini IKEA v Vilešu so v soboto in nedeljo našteli po 14.000 obiskovalcev dnevno, zaslužek pa je bil nižji kot ob drugih odprtjih. »Čeprav še ne razpolagamo s točnimi podatki, smo opazili, da je bil dnevni zaslužek nekoliko nižji kot ob vikendih po odprtju trgovin v drugih krajih Italije. Obiskovalci v glavnem niso poznali naše trgovine in njene organizacije, tako da so se številni kupci sprehajali med izložbami in so šele spoznavali naš način prodaje,« pojasnjuje odgovorna za marketing v trgovini IKEA v Vilešu Marisa Ricci in pravi, da niso imeli težav s tolikšnim navalom ljudi, saj je trgovina dovolj velika in tudi število blagajn v glavnem zadostuje. Mnoge je pritegnila tudi restavracija, kjer so v soboto in nedeljo »pospravili« vsakič po približno deset tisoč švedskih polpet. Riccijeva pojasnjuje, da je bilo med kupci tudi veliko slovenskih in hrvaških državljanov, v kratkem pa bodo znani podatki o novih karticah IKEA Family, kar bo predstavljalo pomemben podatek za oceno števila obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Edino negativno noto, povezano s prvim vikendom obratovanja, predstavlja pomanjkanje parkirišč. »V sodelovanju s silami javnega reda smo se dogovorili, da av-tomobilistom omogočimo parkiranje ob cesti, ki vodi v Romans. Obiskovalce smo od tod prepeljali v trgovino z avtobusi, nudili smo tudi brezplačno avtobusno povezavo z Zagrajem,« pravi Riccijeva in napoveduje, da bodo podobno ukrepali tudi med prihodnjimi konci tedna, ko bo spet zagotovljen avtobusni prevoz za voznike, ki so parkirali daleč od trgovine. Sicer so v soboto in nedeljo avtomobilisti parkirali tudi na novi cesti, ki vodi proti središču Vileša in tamkajšnji državni cesti. Vozila so bila tako parkirana povsod, kjer je bilo to omogočeno, Gneča na parkiriščih nove trgovine IKEA v Vilešu bumbaca ponekod tudi v nasprotju s prometnimi predpisi. Na račun odprtja trgovine IKEA so se včeraj odzvali predstavniki deželnega tajništva Fisascat-CISL. »Ni vse zlato, kar se sveti,« poudarja deželni tajnik sindikata Fisascat, Paolo Duriavig, in opozarja, da bo trgovina IKEA pahnila v krizo druga komercialna središča. »V bivši trgovini Mercatone Zeta v Palmanovi, ki se danes imenuje Castorama, je zaposlenih 160 ljudi, prodajalna pa je oddaljena od Vileša samo petnajst kilometrov. Dolgoročno tvegamo, da se bomo ukvarjali s krčenjem števila zaposlenih v Palmanovi.« Po besedah Duriaviga so v trgovini IKEA zaposlili v glavnem mlade, delavcev, starejših od 40. leta starosti, pa v glavnem niso vzeli v službo. »Od 240 uslužbencev v Vilešu jih je 75 odstotkov zaposlenih na določen čas, samo pa 25 odstotkov pa jim ima pogodbo na nedoločen čas,« opozarja Duriavig. nova gorica Slepi in slabovidni čakajo na ukrepe Zaposlenim je plačeval potnine, namesto da bi jim povišal plače. Zaradi tega so finančni stražniki goriškega pokrajinskega poveljstva prijavili lastnika kovinarskega podjetja, ki je državni blagajni odtegnil okrog 270.000 evrov. Finančni stražniki so v prejšnjih mesecih in letih odkrili že več podobnih goljufij, zato pa dobro vedo, kako podjetniki skušajo opehariti državo. Svojim zaposlenim plačujejo potnine za potovanja, ki jih delavci niso nikoli opravili, namesto da bi jim povišali plačo. Davčni pritisk na po-tninah je namreč zelo nizek, medtem ko je seveda precej višji na plačah, ki jih zato nepošteni podjetniki skušajo držati čim nižje. Pri tej goljufivi praksi seveda nastradajo tudi delavci, ki jim njihovi delodajalci plačajo znatno nižje pokojninske prispevke. Osebje finančne straže je ugotovilo, da je prijavljeni podjetnik plačeval goljufive potnine 203 svojim delavcem. Na ta način je v treh letih državni blagajni odtegnil približno 270.000 evrov, ki bi jih moral plačati, če bi namesto plačevanja potnin poskrbel za povišek plač svojih delavcev. S pokrajinskega poveljstva finančne straže opozarjajo, da ta nezakonita praksa negativno učinkuje tudi na prosti trg, saj daje nepoštenim podjetjem veliko prednost zaradi znatno nižjih stroškov, ki jih imajo. Igor Miljavec foto n.n. »Namen zgibanke "Z roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih", ki je sad dvoletnega sodelovanja med Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica in novo-goriško policijsko upravo, je opozoriti širšo javnost na to, da so med nami tudi ljudje, ki imajo težave,« je na včerajšnji predstavitvi prvega tovrstnega prospekta v slovenskem prostoru povedal predsednik MDSS Nova Gorica, Igor Miljavec. Pojasnil je, da so skupaj s policisti v zadnjem času pripravili več delavnic za svoje člane, opravili pa so tudi skupni sprehod po mestu, med katerim so policiste opozorili na točke, ki so za slepe in slabovidne pešce kritične. »Pričakujemo, da se bodo začele zadeve počasi reševati, naša želja pa je, da se tovrstna preventiva prenese tudi na ostala društva invalidov,« je še povedal Miljavec. V zvezi s problematiko krožišč, ki so v mesto prinesla večjo pretočnost prometa, a tudi hudo zadrego za slepe in slabovidne, pa je dodal: »Do kakšne prometne nesreče hvala bogu še ni prišlo, a zato, ker se krožiš-čem izogibamo. Vi greste prek krožišča, mi pa moramo iskati prvi semafor v bližini.« Povedal je še, da bi lahko slepi in slabovidni krožišča uporabljali le, če bi bili prehodi za pešce 15 do 20 metrov stran od samega rondoja, in dodal, da še vedno iščejo rešitev za ureditev te problematike, najbolj smiselni pa bi se jim zdeli dodatni semaforji. »Tudi zato, ker naj bi bilo krožišč vse več, smo se hitro vključili v aktivnosti, ki potekajo na tem področju,« je dejal Miljavec in pojasnil, da ima društvo, ki pokriva 13 severno primorskih občin, trenutno 234 članov, od tega je okrog 150 slepih. Zgibanko so sicer nameravali sprva izdati 15. oktobra, na mednarodni dan bele palice, ki je po celem svetu priznana kot pripomoček, ki slepi osebi zagotavlja varno hojo v prometu, a so se jim zadeve tehnično zapletle in za nekaj dni zavlekle. Poleg nasvetov za udeležbo v cestnem prometu nudi priročna publikacija tudi nasvete za varovanje premoženja slepih in slabovidnih. Ti so namreč lahko hitro žrtve brezvestnežev, ki izkoristijo njihov handikap. Novogoriška podžupanja Darinka Kozinc je ob predstavitvi zgibanke izrazila prepričanje, da je Nova Gorica v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti dokaj prijazna do invalidov, in dodala, da je običajno žal tako, da človek o tovrstnih težavah ne razmišlja vse, dokler se sam z njimi ne sooči. Predstavitve zgibanke, ki bo na voljo na sedežu MDSS, na policijski upravi in na vseh upravnih enotah ter seveda na spletnih naslovih policije in društva, sta se udeležila tudi predstavnika novogoriške policijske uprave in občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policijski inšpektor Janko Mencinger je napovedal, da bodo policisti v prihodnjih dneh izvedli tudi preventivno akcijo, v kateri bodo na kro-žiščih in drugih kritičnih točkah v mestu občanom delili zgibanke. Ena od članic MDSS, Metoda Likar, ki je slepa, je v zvezi z ovirami v vsakdanjem življenju pojasnila, da je gibanje v okolju, ki ga slepa oseba pozna, enostavna zadeva, velik problema pa slepim in slabovidnim predstavljajo vsake spremembe, gradbišča in podobno. Slabovidna Jožica Testen pa je kritizirala dejstvo, da so zvočni signali na semaforjih preveč tihi, v zvezi s splošno varnostjo slepih in slabovidnih pa je pojasnila, da je sama že doživela obisk neznanca, ki se ga je komaj rešila iz hiše, kar ni bilo ravno prijetno. Nace Novak 26 Nedelja, 25. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Romjanski zbor zmagal na reviji Cantafestival de la Bisiacaria Starši najbolje zapeli Prvo mesto so si zagotovili s pesmijo »Semo fora« - Nagrado kritike prejel vodja skupine Cobra Silvio Gergolet Starši Ensemble med zmagovitim nastopom altran Romjanski zbor Starši Ensemble je osvojil prvo mesto na šesti glasbeni reviji »Cantafestival de la Bisiacaria«, ki je potekala prejšnjo soboto v občinskem gledališču Tržiču. Zmago si je zbor Združenja staršev slovenske šole in vrtca iz Romjana zagotovil s pesmijo »Semo fora«; njen tekst je napisal Boris Čer-nic, uglasbila pa jo je Silvia Pierotti. Zbor je pesem zapel z osmimi solisti, z zmago pa si je zagotovil možnost sodelovanja na deželnem festivalu narečnih popevk, ki bo avgusta v Gradežu. Nad uspehom je izrazila izredno zadovoljstvo predsednica Združenja staršev Damiana Kobal in pojasnila, da se romjanski zbor udeležuje osrednjega glasbenega festivala v Laškem že pet let, vsakič pa posega po zelo dobrih uvrstitvah. Letošnje revije se je skupno udeležilo trinajst glasbenih skupin oz. pevcev; na prva tri mesta se letos nista uvrstili lanski zmagovalki Marta Donnini in Diletta Petorossi, ki sta zapeli pesem »Esoticomania«. Tako je drugo mesto zasedla skupina Oasi s pesmijo »Zente de Mon-falcon«, tretje pa kantavtor Roberto Bertogna s pesmijo »Viva i saldi«. Nagrado kritike je prejel Silvio Gergolet iz Doberdoba, vodja skupine Cobra, ki je zapela pesem o nasilju nad ženskami z naslovom »Te porto un dolor.« [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Up«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Og-gi sposi«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Brue-no«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Cosmonauta«. ¿i Čestitke ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 31. oktobra, ob 20.30 »La leccion« Eugeneja Ionesca v izvedbi španske skupine Algazara y punto teatro, sledil bo nastop Chinese Opera Institute iz Singapurja z gledališko predstavo »Ramayana«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il teso-retto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 27. in 28. oktobra, ob 20.45 »Re-mitur«, igra Ariella Reggio; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). Kulturni dom v Gorici in Kulturna zadruga Maja izrekata iskrene čestitke ob rojstvu male DANE mami Marjani in očetu Lucianu Gergo-letu. Mali Dani pa želita vse najboljše. Vse najboljše, draga LUCIA, in da bi bila vedno bolj zadovoljna v naši družbi, ti želimo Karlo, Matjaž in domači štirinožci. Živijo, hov, hov, mijav! H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. fl Razstave V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu v Gorici bo v petek, 30. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija. Predstavila ju bo umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich; razstava bo na ogled do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Koncerti U Kino ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 31. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil duo Macle; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 6. novembra, ob 20.45 bo nastopil ki-tajsko-kanadski duo Hou; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. vključeno v ceno izleta (45 evrov za člane, 48 evrov za ostale); vpisovanje danes, 27. oktobra, med 19.30 in 21. uro v večnamenskem centru v Jam-ljah; informacije na tel. 334-2400658 (Elisa v večernih urah) in 338-6495722 (Martina). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v sklopu martinovanja avtobusni izlet na ogled primorskih lepot v nedeljo, 8. novembra. Odpravili se bodo do Kopra, kjer si bodo ogledali mozaike v cerkvici na Markovcu, nato se bodo peljali na ogled krajinskega parka Sečoveljskih solin in vasi Krkavče. Izlet bodo zaključili na turistični kmetiji; informacije na tel. 3387956855 (Erika Nardin). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prosijo izletnike, ki bodo 7. novembra obiskali Vicenzo, naj do 1. novembra uredijo s plačilom v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398); urnik odhoda avtobusa bo ob 6.45 iz Štivana, s postanki ob 6.50 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.15 v Dobedobu pred spomenikom in ob 7.30 v Ronkah pri pi-ceriji Al Gambero. ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). Ü3 Obvestila GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Oggi sposi«. Dvorana 2: 17.30 »Up«; 20.15 - 22.00 »Lo spazio bianco«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »Questione di punti di vista«. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja avtobusni izlet v Celovec in Beljak z ogledom božičnih tržnic v ponedeljek, 7. decembra; odhod ob 7. uri iz Jamelj, vrnitev približno ob 21. uri, kosilo je GORIŠKI URAD KMEČKE ZVEZE obvešča, da je na razpolago občanom, ki potrebujejo pomoč ali svetovanje v zvezi z razlastitvenim postopkom zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš na območju sovodenjske občine; informacije na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri S Poslovni oglasi GORIŠKO PODJETJE IŠČE uradnika/uradnico z znanjem slovenščine, italijanščine in zlasti ruščine. Tel.0481-531611 PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 0481-21361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem in predavanje 9. novembra; informacije na tel. 349-3884549, amps.gori-zia@yahoo.it, www.mammepapase-parati.org. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce in osnovnošolke na jesenski sklop sobotnih likovno-glas-benih ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Jane Pečar in Tanje Gaeta, ki bodo potekale v Kulturnem domu Andreja Budala 31. oktobra ter 7., 14. in 21. novembra med 10.30 in 12.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 328-0309219 najkasneje do 29. oktobra. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA GORICA obvešča, da bo zaradi posodobitve računalniškega sistema urad, kjer izdajajo elektronske izkaznice v ponedeljek, 2. novembra, zaprt. OBČINA GORICA obvešča, da ima urad ICI nov urnik: ob ponedeljkih in sredah med 16. in 17.30, ob torkih, četrtkih in petkih med 8.45 in 11. uro. PD RUPA-PEČ vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Ru-pi, kjer bo za udeležence avgustovskega izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo spominske svečanosti 1. novembra potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim v Peči ob 9.55, v Rupi ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.45, na Vrhu ob 11.10 in v Gabrjah ob 11.35. PODGORSKA SEKCIJA VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom rajonskega sveta iz Podgore vabi na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi, ki bo potekala v Podgori v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu bodo pozdrav predstavnika lokalne sekcije VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani rajonskega sveta, borčevskih in krajevnih društev, priložnostni govor, recitacije ter nastop pevskih zborov Soča in Podgora. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Gorica bo polagal vence v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 11.30 na grobu Lojzeta Bratuža in ob 12. uri na grobu padlim na goriškem mestnem pokopališču. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev potekalo 1. novembra ob 10.30 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode ter ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredil Claudio Bulfoni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 28. oktobra, ob 18. uri Ales-sandro Ferrari predstavil svojo knjigo »Facebook: domani smetto«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 28. oktobra, ob 18. uri srečanje s športnim novinarjem Sergijem Tavčarjem in nekdanjim košarkarjem Pi-nom Brumattijem. Tema večera bo Košarka včeraj, danes in jutri. SLOVIK prireja forum na temo Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v goriškem sedežu Tržaške univerze v Ul. Alviano 18 v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Giuseppina Doljak por. Andretti z glavnega pokopališča v cerkvi Sv. Ivana in v Trst za upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Elena Valeria Budal vd. Sebjan (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Bruno Bean s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. DANES V KRMINU: 9.00, Teresa Coc-co (sestra Esterita) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališče v kraju Isola Vicentina. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Cesarina Sfiligoi vd. Bernardis (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 14.30, Maddalena Zanol-la vd. Spanghero v cerkvi in na pokopališču. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Giuseppina Doljak por. Andretti stara 75 let Žalostno vest sporočajo mož Nino, sestri Ida in Darinka, brat Edo ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 27. oktobra ob 11. uri v cerkvi sv. Ivana (ulica Ascoli). Gorica, 27. oktobra 2009 Pogrebno podjetje Gorian / KULTURA Torek, 27. oktobra 2009 27 KRAŠKA HIŠA - Skupinska razstava Društva za umetnost Kons Na ogled so dela, ki so nastala v Sorici Šest umetnikov iz Gorice in Trsta predstavlja niz slik in fotografij V Kraški galeriji v Repnu je na ogled skupinska razstava šestih članov društva za umetnost KONS, ki so se julija udeležili likovne kolonije v Sorici. Srečanje, ki se odvija že drugo leto zapored, se je rodilo iz potrebe po izmenjavi izkušenj in soočanju v skupnem ustvarjalnem prostoru. Rado Jagodic, Robi Jakomin, Tanja Kralj, Jana Pečar, Luisa Toma-setig in Ivan Žerjal se poslužujejo različnih pristopov in tehnik, kar jim daje specifično izrazno avtonomijo in označuje njihove različne likovne temperamente. Robi Jakomin je v svojih črno-belih fotografijah edini bolj figurativno prikazal lepote kraja in usmeril svojo pozornost v izrazitost svetlostnega kontrasta, mehki prehodi med še tako izrazitimi razlikami dajejo njegovim delom posebno poetični naboj. Ivan Žerjal se je prav tako soočal s prostorom, a na povsem drugačen način, saj so njegove tehnične kombinacije dejansko neke vrste grafični zapisi, ki jih je neposredno prenesel z reliefne lesene površine značilnih kozolcev na plosko razsežnost papirja. Rezultat njegovega dela so zanimive grafične kompozicije, ki pa sodijo po osnovnem pristopu v konceptualno umetnost. Tanja Kralj se poglablja v svoj notranji svet ter upodablja povsem izvirne mandale, kompozicije z izrazito geometrijsko zasnovo, ki jo razgibajo stilizirani rastlinski motivi in jo označuje paleta svetlih in žarečih barvnih kombinacij. Likovni svet beneške slikarke Luise Tomasetig je pretanjen in drzen hkrati, v njem zaznamo odločnost in izjemno tan-kočutnost v nizanju slikarskih potez ter Od leve proti desni Tanja Kralj, Štefan Turk (ki je na odprtju predstavil dela umetnikov), Rado Jagodic, Jana Pečar in Ivan Žerjal kroma risarskih šrafur. V topli paleti umirjenih barv zaživijo bledi obrazi poleg povsem abstraktnih scenarijev. Jana Pečar se v svojih slikah različnih formatov z dominanto temno modre barve prepušča bolj intimnemu podoživlja-nju emocij ter čistemu slikarskemu izrazu abstrakcije, kjer kombinacije lis različnih barv in mestoma kolažni posegi reliefno oživljajo slikarsko polje. Rado Jagodic v svojih abstraktnih slikah racionalno strukturira kompozicijsko zasnovo slike.Prevladujoča paleta toplih barv deluje kot prvinskost elementa zemlje, ki je bil v različnih ustvarjalnih ciklusih Jagodičevega opusa od nekdaj v ospredju pozornosti. Razstavo so podprli Zadruga Naš Kras, Skupina KB 1909 in ZKB ter bo na ogled do 1. novembra. Jasna Merku KALABRIJA - V četrtek Nova nagrada za Draga Jančarja V gledališču Rendano v Cosenzi bodo v četrtek podelili nagrado Premio per la Cultura Mediterranea (za mediteransko kulturo) slovenskemu pisatelju Drago Jančarju. Dobil jo bo za roman Severni sij, ki ga je izdala založba Bompiani iz Milana. To bo v kratkem času že druga pomembna italijanska literarna nagrada za slovenskega avtorja. Odkar je začel svoje potovanje v italijanski kulturni svet, je Jančar ob laskavih recenzijah, ki so jih objavili osrednji italijanski dnevniki, letos junija že dobil pomembno nagrado Ernest Hemingway, ki jo podeljujejo v Lignanu za vrhunske literarne dosežke. Tem priznanjem se zdaj pridružuje še nova nagrada, ki jo v Kalabriji že tretje leto podeljuje sklad Fondazione Carical. Da gre za res izredno priznanje, priča že dejstvo, da sta bila v prejšnjih letih nagrajena dva literarna velikana, in sicer judovski pisatelj Amos Oz in francosko-maroški književnik Tahar Ben Jelloun. Tudi ostali letošnji dobitniki - novinar Sergio Romano, pater Enzo Bianchi in srbska pisateljica Dunja Bandjevic - sodijo med osrednje ustvarjalne in kulturne osebnosti našega časa. Draga Jančarja je kalabrijska žirija nagradila za njegov roman Severni sij, ki sta ga za založbo Bompiani leta 2008 prevedla Darja Betocchi in Enrico Le-naz. V utemeljitvi med drugim beremo, da predstavlja Jančar emblematično figuro intelektualca, ki se je v času Titovega režima vedno zavzemal za svobodo, danes pa velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v 18 jezikov. Utemeljitev žirije navaja tudi besede Claudia Magrisa, po katerem je Severni sij »silen, vznemirljiv, pretresljiv roman ... zlasti ker zna mojstrsko spajati, združevati v konkretni zgodbi, brez kakršnegakoli ideološkega namena, enkratne osebne zgodbe, človeške usode, ki jih Zgodovina drobi, kakor trga in požira pošast svoje žrtve, z epohalno usodo celotnega sveta«, so zapisali pri založbi Modrijan, ki v zadnjem času izdaja Jančarjeva dela. (STA) borštnikovo srečanje Oresteji letos največ nagrad V Veliki dvorani SNG Maribor se je s slovesno podelitvijo nagrad zaključilo 44. Borštnikovo srečanje. Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je - kot znano - igralka Minu Kjuder, velika nagrada za najboljšo uprizoritev pa je pripadla predstavi Macbeth po Shakespearu v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra ter koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb. Predstava je prejela še dve priznanji: Marko Mandič je bil eden od peterice nagrajenih igralcev, Jure Henigman pa je prejel nagrado na mladega igralca. »Vse besede so preskromne in premajhne, da bi opisala svoje občutke ob časti, ki me je doletela. Od silnega vznemirjenja dva dni nisem mogla ne jesti ne spati. Da sem postavljena ob bok tako velikim slovenskim igralkam, ki sem jih neizmerno občudovala in spoštovala že na akademiji, me je zares pretreslo,« je v svoji zahvali vidno ganjena pripovedovala v Trstu rojena igralka, ki pa je največji del svoje kariere preživela na celjskih in mariborskih odrskih deskah. Z največjim uspehom letošnji vseslovenski gledališki festival zapušča Ajshilova Oresteja v režiji Jerneja Lorencija in v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki je pobrala pet nagrad. Lorenciju je pripadla nagrada za najboljšo režijo, med dobitniki petih enakovrednih igralskih nagrad sta bila Polona Juh za vlogo Klitajmestre in Igor Samo-bor za vlogo Tantala, Marko Marinčič je prejel nagrado Dominika Smoleta za prevod, predstava pa je prepričala tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki ji je dodelilo nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone. S tremi nagradami je bilo uspešno tudi mariborsko gledališče, gostitelj festivala. Nataša Matjašec Rošker je prejela nagrado za vlogo v uprizoritvi predstave Veter v vejah borov, Branko Šturbej pa nagrado za naslovno vlogo v uprizoritvi Peer Gynt Henrika Ibsena. Omenjena predstava je bila še dobitnica nagrade za druge dosežke, ki jo je za scenografijo prejel Marko Japelj. Med prejemniki priznanj za druge dosežke se je znašla še uprizoritev Portret neke gospe Henryja Jamesa v produkciji Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Teatri di vita Bologna. Peter Penko je nagrado dobil za avtorstvo glasbe, režiserju Matjažu Bergerju pa je pripadla za avtorski uprizo-ritveni diskurz. (STA) PREJELI SMO Prispevek k razvoju SSG - Trst Ker se bodo v prihodnjih dneh in tednih krešila mnenja ne samo o finančni sanaciji gledališča, pač pa tudi o njegovi drugačni umetniški podobi, vsem zainteresiranim pošiljam v razmislek nekaj razmišljanj o gledališču, kot jih je znani nemški gledališki in operni režiser, 72-letni Peter Stein, povedal v intervjuju novinarju Dela Petru Raku. Stein se je prejšnji teden mudil v Sloveniji, kjer je v sklopu Borštnikovega srečanja v Mariboru nastopil s pianistom Ar-turjem Anechinnijem v monološkem recitalu »Faust fantasie«, povzetem po 21-urni uprizoritvi Goethejevega Fausta v gledališču Schaubühne am Ufer Halleschen, ki ga je ustanovil leta 1972 v Zahodnem Berlinu. O multikulturnosti ... Ob besedi multikulturnost se zgrozim. Mislim, da mora vsako gledališče izhajati iz prostora, v katerem deluje; tam ima svoje korenine, vse ne more povsod funkcionirati . Gledališče ima enostavno nalogo - pomaga naj nam razumeti, kdo smo, in to ne more početi na globalno univerzalni ravni. Zato tudi tako vztrajam pri avtentičnosti jezika, ki zagotavlja vzpostavljanje in ohranjanje identitete. O tradicionalnih institucijah . Takoj ko vstopim v kakšno častitljivo gledališko institucijo, začutim vonj po zatohlosti in komodnosti. Človek se sreča z neverjetno okorelostjo in lahkomiselnim zapravljanjem davkoplačevalskega denarja. Ali veste, da je v dunajskem Burg-teatru zaposlenih petnajst dramaturgov? Kaj ti ljudje sploh počnejo? Gledališče oziroma umetnost pač ne more biti kraj, kjer se zbirajo pisarniški molji. O umetnikih, igralcih . Sam vodim gledališki seminar z naslovom »Šola poslušanja«. Prvo vprašanje, ki ga zastavim slušateljem, se glasi: Ali želiš biti umetnik? Če je odgovor pritrdilen, mu dam nemudoma vedeti, dragi moj, če hočeš biti umetnik, moraš prevzeti odgovornost. Ne moreš reči, zgodovina me ne zanima, dosežki evropske civilizacije in kulture me ne zanimajo, dela mojih predhodnikov me ne zanimajo. To so vendar umetnikovi vodiči, prijatelji, to je njegova družina. V gledališču ne produciramo, temveč re-produciramo, zato imamo veliko odgovornost čim bolj avtentično na oder postaviti idejo avtorja. Avtorja, dramatika je treba spoštovati. O gledaliških avtorjih, dramatikih . Sodobni dramski teksti me praviloma dolgočasijo, če ne prej, zaspim tam nekje pri deseti strani. Utruja me ubadanje z minornimi, banalnimi zadevami oziroma s težavami v spalnici. Tudi sam jih imam, ampak o tem ne bom govoril na odru, temveč z ženo ali morda še s kakšnim prijateljem. Še manj se mi zdi smiselno kopirati tuje gledališke zglede. Japonsko gledališče je za Japonce, indijsko za Indijce, vsega se ne da presaditi v druga okolja. O evropocentrizmu ... Kar se tiče kulture sem prepričan evropocentrist, tako imenovana multikulturnost je sranje, evropsko gledališče drugače kot večina drugih temelji na tekstu in tako mora tudi ostati. Po mojem prepričanju bo tako tudi ostalo, pa naj to današnja produkcija še tako poskuša demantirati. O gledališču režiserja pa o tem, da je vse podrejeno njegovim vizijam in interpretacijam in da je izvirnik zgolj masa, ki jo lahko zgnetejo po svojih zamislih ... V redu, naj to počnejo, če jih veseli. Vendar takšne režiserje vedno vprašam, zakaj, za božjo voljo, pa ne napišete svojega dramskega dela? Zakaj se skrivate za Shakespearjem? Ali ste tako negotovi? Če imate ideje in vizije, jih razvijte, prelijte jih na papir in jih postavite na oder. Vendar to potem počnite na trgu, ne realizirajte svojih zamisli z državnim denarjem . Obstajajo tudi režiserji, ki režirajo samo nova, tako imenovana aktualna dela, vendar je žal večina teh tekstov šibkih, velikokrat jih pišejo ljudje, ki ne živijo realno, temveč vir-tualno življenje, rezultat pa so banalna, neuprizorljiva dela, ki v sebi nimajo nič gledališkega. Vedno poudarjam: evropsko gledališče temelji na besedilu, zato se je treba vedno vračati nazaj h koreninam . Če se režiser okliče za avtorja, pa ima to pogubne posledice tudi za igralce, saj ti ne sodelujejo več v ustvarjalnem procesu, temveč so zreducirani na raven marionet, ki jih režiser razpo-stavlja po odru in z njimi manipulira. Izgubijo samostojnost in odgovornost. To lahko uniči gledališče, saj se igralci morajo razvijati, to pa lahko počnejo samo preko vlog. O sodobni tehnologiji . Sodobna tehologija me prav nič ne fascinira. Star sem bil že krepko čez dvajset, ko se je pojavil fenomen televizije, tako da sem odraščal brez nje in se povsem dobro znajdem . Gledališče ni več v središču evropske kulturne tradicije. Zato pa so, vsaj v Nemčiji, v središču gledališča kot ustanove. Skoraj sto jih je na spisku porabnikov davkoplačeval-skega denarja, od tega pa imajo davkoplačevalci bore malo. Institucionalna gledališča so sinonim za lenobnost, apatijo in lahkomiselno eksperimentiranje . Občinstvo mora na koncu predstave imeti občutek, da so predstavo naredili igralci, in ne režiser. O podobah ... Seveda nas podobe privlačijo . Gre za to, da je naše življenje postalo neznosno odvisno od virtualnih informacij. Ampak to ni naše življenje, to ni resnična izkušnja! Tudi gledališče je iluzija, laž, je prevara, vendar je prezenca igralcev pristna. In to je neprecenljivo. Če režiserji v uprizoritvah uporabljajo videoposnetke in s tem odvračajo pozornost občinstva od igralcev na odru, je to greh. Sam ob tem zaprem oči in čakam, da mine. Ali pa vstanem in grem. V gledališču je pomembna interakcija med igralcem in gledalcem oziroma, enostavno povedano, interakcija med dvema človekoma. To je veliko težja naloga za režiserja kot predvajati vi-deoposnetke . Naše sposobnosti zaznavanja so zaradi množice podob in zvokov, ki smo jim vsak dan izpostavljeni, nedvomno postale invalidne. Številni gledališki režiserji poskušajo pozornost občinstva doseči z različnimi efekti, ki jih ukradejo tukaj in tam, pri čemer se ne zavedajo, kako prozaično in vulgarno je tako početje. Da mi ne bi kdo očital, da sem Steinove izjave ločil od konteksta, vabim vse, ki jih to zanima, naj si članka preberejo v celoti. Peter Rak: Goethejev Faust in besede na f, Delo, 22.10.2009. Peter Rak: Zakaj se skrivajo za Shakespearjem? Naj napišejo svojo dramo!, Sobotna priloga Dela, 24.10.2009. Sergej Verč Film Eme Kugler na newyorškem festivalu Zadnji film Eme Kugler Za konec časa (For the End of Time) bo na mednarodnem festivalu neodvisnega filma v New Yorku (New York International Independent Film Festival) na ogled 29. oktobra. Celovečerec, ki je uvrščen v tekmovalni program, na spletni strani napovedujejo kot enega vrhuncev festivala, ki se je začel 22. oktobra. Manhattanski festival, ustanovljen leta 1993, velja med poznavalci za enega največjih dogodkov na neodvisni filmski sceni. Letošnji festival, ki se nato seli še v Los Angeles, obsega 180 filmov z vsega sveta. Kugler-jeva je na newyorškem festivalu nase opozorila že leta 2001, ko je prejela nagrado za najboljši scenarij za film Fantom in nagrado za najboljši kratki eksperimentalni film Homo Erectus. V filmu Za konec časa v glavnih vlogah nastopajo Maja Delak, Igor Samobor in Marko Man- dič. (STA) 28 Torek, 27. oktobra 2009 SLOVENIJA / sežana - Potem ko je US zadržalo izvrševanje Odloka o PUP Sežana - vzhod Občina Sežana bo ministrstvu za okolje in prostor vrnilo udarec Na občini bodo pripravili predlog za ustavno presojo dopolnjene uredbe o območjih Natura 2000 SEŽANA - Ustavno sodišče (US) je zadržalo izvrševanje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod (Odlok). Po presoji sodišča lahko izvrševanje odloka, ki je pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, povzroči nepopravljive posledice na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Naj spomnimo, da je US postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega občinskega prostorskega akta pričelo na predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Slednje je na podlagi strokovnega priporočila Zavoda za varstvo narave Nova Gorica od občine zahtevalo izvedbo postopka celovite presoje vplivov na okolje. Del območja, ki ga ureja omenjeni prostorski akt, sodi namreč v zaščitena območja Nature 2000, na njem pa ležita tudi jama Bukovnik, v katero se steka voda iz sežanske čistilne naprave, in Jama 1 v Kanjeducah, na dnu katere so jamarji pred nekaj leti odkrili podzemni tok reke Reke. Na občini so na poziv odgovorili, da so odločbo ministrstva prejeli po preteku predpisanega roka, ki ga določa zakonodaja, zato da zahteve niso bili dolžni upoštevati. Dodali so še, da bodo do razrešitve primera na US uporabljali veljavne akte. Na zadnji seji so o tem govorili tudi sežanski svetniki. Podprli so predlog župana Davorina Terčona, da pravno praznino, ki je nastala s sklepom US, zapolnijo s ponovnim aktiviranjem starih odlokov. Na občini pa bodo na pobudo svetnikov pripravili zahtevo za ustavno presojo lani dopolnjene Uredbe o območjih Natura 2000. »MOP je z dopolnitvijo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v zaščito ponovno uvrstilo tudi mesto Sežana, zaradi zaščite nekaterih vrst ptic, ne da bi za mnenje vprašalo občino,« je pričel razpravo svetnik Liberalne demokracije Slovenije Iztok Bandelj. »V Naturo 2000 so uvrstili tudi plato na terminalu, na katerem želi Luka Koper izgraditi skladišče. Družba ne more dobiti dovoljenja za gradnjo zaradi zahteve MOP po izdelavi celovite presoje vplivov na okolje. Predlagam, da občina početje MOP da v presojo Ustavnemu sodišču.« Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna), tudi sam lastnik družbe na terminalu, je pripomnil, naj pravna služba občine takoj pripravi predlog. »Na Tržaškem je v Naturi le 15 odstotkov Krasa, pri nas pa cel. Na MOP naj se raje ukvarjajo s strokovnimi vprašanji.« Roberta Rogiča (Zeleni Slovenije) je zanimalo, ali je občina vprašala MOP, če lahko vrne v rabo prej veljavne prostorskih aktov. Terčon mu je odgovoril, da se mu to ni zdelo potrebno in da so se zgledovali pri sorodnih primerih. Vodja oddelka za okolje in prostor Marko Kukanja ga je dopolnil, da so tudi stari akti prestali celotno proceduro in pred uveljavitvijo dobili zahtevana dovoljenja: »Akti ne posegajo v rabo prostora, saj je ta določena z urbanistično zasnovo.« Rogič je potem predlagal, da bi k sklepu dodali dikcijo »samo za nujna vzdrževalna dela, adaptacije, prizidke in nadomestna dela, ker ležita na območju jami, zaščiteni z občinskim odlokom, na katere bi gradnja v okolici lahko vplivala negativno.« Pobudo je vložil kot amandma, vendar ga svetniki niso podprli. Z 12 glasovi »za« in tremi »proti« so potrdili županov predlog, v županstvu pa bodo pripravili vlogo za ustavno presojo dopolnjene Uredbe o območjih Natura 2000. Irena Cunja Sežanski župan Davorin Terčon kroma J sežana - Zadnja pridobitev sežanskega kulturnega hrama Z odprtjem srednje dvorane Kosovelov dom dobil dokočno podobo SEŽANA - Kosovelov dom je bogatejši za srednjo večnamensko dvorano, ki so jo v petek slavnostno predali v uporabo in jo predstavili širši javnosti. Gojmir Lešnjak Gojc, ki je krmilo kraškega kulturnega hrama prevzel pred osmimi leti, je poudaril pomen nove pridobitve za Kosovelov dom, mesto Sežano, sežansko občino in širši slovenski kulturni prostor. Sledilo je kar šest javnih predstavitev novega dosežka, kjer so se po zahvalnem nagovoru Lešnjaka v 35-minutnem progra- Skupina za izrazni ples Mehki čevlji je popestrila odprtje o.k. mu predstavili mnogotero uporabnost dvorane: skupina za izrazni ples Mehki čevlji (pod vodstvom mentorice Milojke Širca in kostumih Mileve Gavrilovic je zaplesala na glasbo P.I. Čajkovskega), Matija Jahn je pripravil samostojni koncert, saj je pel ob igranju na kitaro in klavir, duo Lana Marinkovic (klavir) in Ana Marinkovic (flavta), za video projekcijo je poskrbel Simon Kastelic, snemala pa je ekipa Live TV Maribor. Za kraške dobrote pa so za obiskovalce poskrbeli člani Društva kmetic sežanske regije, proizvajalci kraškega brinjevca, konzorcij pridelovalcev kraškega terana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Društvo za turizem Fraska in kamnosek Jernej Bortolato. Pred 30 leti je skupina uglednih slovenskih arhitektov, združenih v skupini Kras (Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar, Egon Va-tovec in Marko Dekleva) s sodelavci na pobudo slikarja Mira Kranjca in tedanjega predsednika sežanske občinske skupščine Borisa Bernetiča pripravila projekte za izgradnjo enega najlepših kulturnih domov v Sloveniji, ki naj bi kril potrebe za 40 tisoč delavcev, ki so jih pričakovali v novi industrijski coni. Kosovelov dom stoji že 18 let in je po 30 letih tudi dograjen. Srednjo dvorano so dogradili s pomočjo sredstev Evropske skupnosti v projektu »Za vašo (našo) skupno prihodnost«, Ministrstva za kulturo RS in z občinskim prispevkom. Večnamenska dvorana je zasnovana kot televizijski studio, zato je moč z majhnimi napori bistveno spreminjati podobo in uporabnost dvorane. Lahko je koncertni prostor, kino dvorana, dvorana z modno brvjo, razstavni prostor ali restavracija. Olga Knez V prometnih nesrečah minuli teden umrlo pet ljudi LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo pet prometnih nesreč, v katerih je pet ljudi izgubilo življenje. Letos so slovenske ceste zahtevale 152 smrtnih žrtev. V enakem obdobju preteklega leta je bilo po podatkih policije v prometnih nesrečah na slovenskih cestah 182 smrtnih žrtev. IKEA Celovec dobro posluje predvsem po zaslugi kupcev iz Slovenije CELOVEC - Švedska veletrgovina s pohištvom IKEA je v minulem poslovnem letu 2008/2009 v Avstriji kljub slabi gospodarski konjunkturi povečala promet za 6,5 odstotka. Največ pa je k povečanemu prometu prispevala nova lokacija v Celovcu z odprtjem pohištvene hiše novembra 2008. Dober rezultat so celovški hiši zagotovili predvsem številni kupci iz sosednje Slovenije. Kakor je sporočilo poslovodstvo v Avstriji, je podjetje IKEA v Avstriji lani investiralo 80 milijonov evrov, največ, kar 55 milijonov evrov, je znašala investicija v Celovcu. Z vidika sodobne okoljske tehnologije je po podatkih poslovodstva IKEA prvo večje podjetje v Avstriji, ki pridobiva tok izključno iz obnovljivih virov energije. (I.L.) Na Gruškovju zasegli 25.000 cigaret GRUŠKOVJE - Slovenski cariniki so v soboto na mejnem prehodu Gru-škovje v kombiju z nemško registracijo odkrili 4.400 cigaret, ki jih voznik ni prijavil. Istega dne so na istem mejnem prehodu pregledali kombi slovenskega državljana in odkrili 20.640 cigaret. Cigarete so zasegli, zoper oba voznika pa uvedli postopek o prekršku, so sporočili s Carinske uprave RS. Kombi z nemško registracijo je vozil državljan Bosne in Hercegovine, v njem pa so bili še štirje odrasli in štirje otroci. Ker so se cariniku zdeli sumljivi, se je odločil za podroben pregled vozila. V prostoru za prtljago nad voznikovim in sovoznikovim sedežem je pod osebno prtljago potnikov našel 4.400 cigaret različnih znamk. Popoldne istega dne sta carinik in policist na mejnem prehodu Vinica skupaj pregledala kombi slovenskega državljana, ki je prijavil nekaj zelenjave za lastno uporabo. Carinik je pri pregledu prtljažnega prostora ugotovil, da so morale biti obloge v bokih vozila že večkrat snete, saj so bili na vijakih oblog vidni znaki obrabe. Ko je obloge odstranil, je pod njimi našel 20.640 cigaret različnih znamk. krško - Policisti so bili na nujni vožnji V trčenju dveh policijskih in osebnega avta 8 poškodovanih KRŠKO - Mejni prehod Obrežje je PU Krško v nedeljo nekaj po 11. uri obvestil, da po napačnem pasu avtoceste Obrežje-Ljubljana v smeri proti Čatežu vozi avto. Pri posredovanju policistov je prišlo do prometne nesreče treh vozil - dve med njimi sta bili policijski na nujni vožnji -, v kateri je bilo poškodovanih osem oseb, od tega ena huje. Kot so včeraj sporočili iz Policijske uprave (PU) Krško, so po alarmiranju vseh pristojnih služb na teren poslali patrulji, pri nujni vožnji pa je ena izmed njiju z modro lučjo in sireno vozila iz smeri Brežic proti Čatežu, druga, prav tako ustrezno označena, pa iz smeri Krške vasi proti Čatežu. Vozili sta hkrati in iz različnih smeri zapeljali v križišče na Čatežu ob Savi, kjer sta trčili. Eno od vozil je pri tem odbilo v pred rdečo lučjo semaforja pravilno ustavljen osebni avtomobil celjske registracije, ki je pred tem pripeljal iz smeri Dvorc proti Brežicam. V slednjem sta bila lažje poškodovana 59-letni voznik in 55-letna sopotnica ter 83-letna sopotnica na zadnjem sedežu, vseh pet policistov v policijskih vozilih pa je dobilo lažje poškodbe. Vse poškodovane so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je 83-letnica ostala na zdravljenju, na opazovanju pa so ostali tudi 26-letni voznik enega od službenih vozil policije z obema sopotnikoma, 27-letnim policistom in 27-letno policistko, 36-letnega voznika drugega policijskega vozila in njegovega 36-letnega sopotnika pa so po oskrbi odpustili v domačo nego. PU Krško je o dogodku obvestila predstojnike policijskih enot, preiskovalnega sodnika in okrožnega državnega tožilca ter opravila ogled kraja. Ko so ugotovili, da je eden od udeležencev huje telesno poškodovan, za povzročitev nesreče pa naj bi bili odgovorni policisti, je bil zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu kazenskega zakonika o primeru obveščen tudi posebni oddelek Vrhovnega državnega tožilstva. Vsem voznikom odrejeni preizkus alkoho-liziranosti v izdihanem zraku ni pokazal prisotnosti alkohola, z zbiranjem obvestil in pregledom posnetkov nadzornih kamer na avtocesti pa so policisti včeraj ugotovili, da je v nedeljo v kritičnem času iz Obrežja proti Čatežu resnično eno vozilo peljalo v nasprotno smer, vendar voznice ali voznika domnevno črne škode octavia še niso izsledili, so še sporočili iz Krškega. (STA) kranj - Po nedeljski eksploziji ročne bombe Aretirali štiri osebe Poškodovanih osem ljudi - 25 tisoč evrov škode - Vzrok spor zaradi dekleta KRANJ - Za nedeljsko odvrženo bombo pred lokalom Million pod hotelom Creina v Kranju so po podatkih policije osumljeni 21-letnik z območja Gorenjske ter 20-, 25- in 39-letnik, vsi z območja Primorske. Osumljence bodo danes privedli pred preiskovalnega sodnika v Kranju. Kje so storilci dobili eksplozivno telo, zaenkrat še ni znano, pojasnjujejo policisti. Kot je doslej pokazala policijska preiskava, je sprva pred lokalom prišlo do verbalnega spora, nato pa tudi do fizičnega obračuna med 20-letnikom in 25-letnikom, pri čemer je prvi udaril slednjega. Prisotni so ju razdvojili, 25-letnik pa je s še dvema znancema odšel. Kasneje so se vrnili in po ponovnem izzivanju k pretepu je bila z njihove strani odvržena ročna bomba tip M75, eksplodirala pa je v neposredni bližini vhoda v gostinski lokal, kjer so takrat stali naključni obiskovalci. Po doslej znanih podatkih je bilo povod za fizični obračun dekle, kasneje pa povračilni ukrepi, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal vodja sektorja kriminalistične policije PU Kranj Boštjan Lindav. V eksploziji je bilo poškodovanih osem oseb, sedem osebnih avtomobilov, dva avtobusa, poškodovana pa so bila tudi stekla objekta hotela Creina. Sedem poškodovanih oseb je samostojno odšlo na pregled v Zdravstveni dom Kranj, enega poškodovanca pa so z reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center Ljubljana. Na vozilih in objektih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša približno 25.000 evrov. Osumljenci so nato zbežali v smeri Hrvaške, kjer so jim prišli na sled novomeški policisti oziroma policisti policijske postaje Metlika. Policisti so skušali s signaliziranjem ustaviti avtomobil, a 20-letni voznik tega ni upošteval in je nadaljeval z vožnjo. Patrulja je vozilo zasledovala, osumljeni pa so zaradi neprilagojene hitrosti zdrsnili s ceste. Tam so policisti odvzeli prostost 20-letne-mu vozniku in 39-letnemu sopotniku, 21-letnik in 25-letnik pa sta pobegnila. Novomeški policisti so ju v neposredni bližini državne meje prijeli včeraj okoli 1. ure zjutraj, je pojasnil direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Aleksander Jevšek. Vse štiri so priprli, kriminalisti pa preiskavo nadaljujejo. Proti storilcem bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Kranj zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj poskusa uboja, povzročitev splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. (STA) / SVET Torek, 27. oktobra 2009 29 afganistan - Pred drugim krogom volitev razmere še skrajno negotove Karzajev izzivalec zahteval odstavitev vodje volilne komisije Zaradi številnih kršitev - V treh helikopterskih nesrečah umrlo najmanj 14 Američanov KABUL - Izzivalec afganistanskega predsednika Hamida Karzaja v drugem krogu predsedniških volitev v Afganistanu Abdulah Abdulah je včeraj zahteval odstavitev vodje afganistanske neodvisne volilne komisije pred za 7. november predvidenim glasovanjem. Po navedbah Abdulaha je zaradi vodje komisije Azizulaha Ludina komisija izgubila vso verodostojnost, zato bi ga moral zamenjati nek drug član komisije. Volilno komisijo, ki ima v imenu naveden pridevnik neodvisna, je imenoval Karzaj, Ludin pa je bil nekdaj njegov svetovalec. Ludin je bil že v preteklosti tarča kritik organizacij za človekove pravice, ker naj bi deloval pristransko v korist Karzaja. V Afganistanu se je v soboto uradno začela predvolilna kampanja za drugi krog predsedniških volitev, ki bodo 7. novembra. Hkrati so talibani že pozvali k bojkotu volitev.Prvi krog volitev, ki je bil 20. avgusta letos, so zaznamovale številne poneverbe, ki naj bi šle v korist Kar-zaja. Misija Združenih narodov v Afganistanu (Unama) je zato napovedala, da bodo za drugi krog zamenjali okoli 200, kar je več kot polovica, okrajnih vodij volilnih komisij. Sicer pa so v Afganistanu razmere še naprej izredno negotove. Ob številnih napadih na mednarodne sile, pa prihaja tudi do nesreč, ki prav tako zahtevajo številne žrtve. Tako so včeraj zjutraj strmo- Abdulah Abdulah (na posnetku) zahteva odstavitev vodje afganistanske volilne komisije Azizulaha Ludina an sa glavili trije Natovi helikopterji, pri čemer je umrlo najmanj 14 Američanov, vojakov in civilistov, več kot 20 jih je bilo poškodovanih. Kot so sporočili iz Isafa, sta dva helikopterja na jugu države verjetno strmoglavila po trčenju v zraku, tretji pa je strmoglavil med operacijo proti trgovini z mamili na zahodu države. Recep Tayyip Erdogan ansa haag - Sojenje bi se moralo začeti včeraj london - V pogovoru za Guardian Erdogan Zahodu očita nepravičnost do Irana LONDON - Turški premier Re-cep Tayyip Erdogan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo angleškega dnevnika Guardian zahodnim silam očital, da so krivične do Irana glede njegovega jedrskega programa. Svarila Zahoda, da skuša Teheran izdelati jedrsko orožje, je Erdogan zavrnil kot zgolj »govorice«, iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada pa označil kot svojega »prijatelja«. »To je način pristopa, ki ni zelo pravičen, saj imajo oni (tisti, ki Iran obtožujejo izdelave jedrskega orožja) sami zelo močne jedrske infrastrukture in tega ne zanikajo,« je za britanski časnik Guardian ocenil turški premier. »Stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov imajo vse jedrske arzenale in imamo države, ki niso članice Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki imajo prav tako jedrsko orožje. Torej, čeprav Iran nima tega orožja, so države, ki pravijo, da ga Iran ne bi smel imeti, prav tiste, ki ga imajo,« je še dodal predsednik turške vlade. Morebitni vojaški napad na iranske jedrske objekte bi bil po Erdoga-novem mnenju »nor«. »Če je ideja uničiti Iran ali ga nekako v celoti izbrisati, mislim, da to ne bi bilo prav. Po eni strani govorite, da hočete globalni mir, po drugi strani pa bi imeli tako uničevalen pristop do države z desettisočletno zgodovino. To ni prav,« je dodal. Glede Ahmadinedžada pa je zatrdil: »Nobenega dvoma ni, da je on naš prijatelj. Ohranili smo zelo dobre odnose in doslej nismo imeli prav nobenih težav.« Pogovor v Guardianu je bil objavljen, medtem ko inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko orožje nadaljujejo s pregledom na novo odkritega iranskega objekta za bogatenje urana pri mestu Kom. Zahodne sile čakajo tudi na odgovor Teherana na nov predlog, po katerem bi Iran nizko obogateni uran pošiljal v Rusijo, kjer bi iz njega izdelali jedrsko gorivo. (STA) Četverica vojakov, ameriških pripadnikov Natovih sil Isaf, je umrla v strmoglavljenju dveh helikopterjev, ki sta verjetno trčila v zraku. Kot so poudarili v Isafu, to strmoglavljenje preučujejo, zagotovo pa za njim ne stoji sovražni ogenj. Nesreča helikopterja se je včeraj zgodaj zjutraj zgodila tudi na zahodu Afganistana. Ta nesreča je terjala deset smrtnih žrtev, sedem ameriških vojakov in tri civiliste, prav tako Američane. 26 ljudi je bilo pri tem poškodovanih, je sporočil Isaf. Za zdaj še vedno ni povsem jasno, zakaj je helikopter, ki je opravljal naloge v okviru skupne operacije mednarodnih in afganistanskih sil, uperjene proti trgovini z mamili, strmoglavil. Gotovo pa je, da strmoglavljenje ni posledica sovražne dejavnosti. Jug Afganistana je najbolj nevarno območje te nemirne države, tam pa je nameščenih več kot 100.000 vojakov, med njimi dve tretjini ameriških. Razmere so se v zadnjih mesecih poslabšale tudi na zahodu Afganistana ob meji z Iranom. Afganistanski in tuji viri obtožujejo Iran, da tamkajšnjim lokalnim upornikom dobavlja orožje in denar. Vključno z včerajšnjimi smrtnimi žrtvami je od začetka leta v Afganistanu umrlo 428 tujih vojakov, med njimi 260 ameriških, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na spletno stran www.icasualties.org. Ti podatki sicer še ne vključujejo informacij o sedmih ameriških vojakih, ki so umrli v včerajšnjem strmoglavljenju helikopterja na zahodu države. Leto 2009 je najbolj smrtonosno za tuje vojake v Afganistanu od invazije na to državo pod vodstvom ZDA leta 2001. Leta 2008 je v Afganistanu umrlo 294 tujih vojakov. (STA) zagreb Obtožnice zaradi umora Pukanica in Franjica ZAGREB - Na županijskem sodišču v Zagrebu so včeraj vložili obtožnico proti več osebam zaradi umora urednika in solastnika Nacionala Iva Pukanica ter njegovega sodelavca Nika Franjica. Prav tako včeraj je bil v Beogradu zaradi umora dvojice obtožen tudi Sreten Jocic. Obtožnica so vložili proti Željku Milovanovicu, bratrancema Robertu in Luki Matanicu, Amir-ju Mafalaniju, Bojanu Guduricu ter Slobodanu Durovicu. Šesterico v prvi vrsti bremenijo umorov, ogrožanja javne varnosti in združevanja v kriminalne namene. V Rusiji posebna telefonska It M V • • linija za ogrožene novinarje MOSKVA - Po več atentatih na ruske novinarje je rusko ministrstvo za komunikacije odprlo posebno telefonsko linijo za ogrožene novinarje. Nanjo se bodo lahko ob kršitvah medijske svobode ali ob konkretnih grožnjah obrnili uredništva in novinarji, je ministrstvo včeraj sporočilo na svoji spletni strani. Cilj ukrepa naj bi bil končati ali preprečiti pritisk na medije, pa tudi kaznovati krivce za to. Ruski novinarji se že dlje časa pritožujejo zaradi pomanjkljive zaščite svojega dela. Po umoru do Krem-lja kritične novinarke Ane Politkov-ske oktobra 2006 so si mediji tudi prizadevali, da bi lahko novinarji nosili orožje, kar pa so oblasti zavrnile. V Gardskojezero strmoglavil helikopter: dva mrtva VERONA - V Gardsko jezero na severu Italije je včeraj strmoglavil helikopter, pri čemer sta umrla oba potnika. Vzrok strmoglavljenja za zdaj ni znan, preiskovalci pa domnevajo, da je šlo za napako pri pristajanju. Policija, potapljači in gasilci so razbitine helikopterja našli le kakih pet metrov proč od obale blizu kraja Torri del Benaco. Obe žrtvi - 41- in 46-letni moški - sta bili še pripeti ne sedeže, ko so ju našli. Sestra Fidela Castra sodelovala s Cio HAVANA - Sestra nekdanjega in sedanjega kubanskega predsednika Fidela in Raula Castra, Juanita, je priznala, da je v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko so ZDA kovale zaroto za umor Fidela Castra in strmo-glavljenje komunističnega režima na Kubi, sodelovala z ameriško obveščevalno agencijo Cia. Danes 76-letna Juanita Castro je to priznala v pogovoru za televizijo Noticias Univision 23, zapisala pa je tudi v knjigi "Fidel in Raul, moja brata, skrivna zgodovina", ki je včeraj izšla v Španiji, Kolumbiji, Mehiki in ZDA. Sestra kubanskih voditeljev, ki živi v izgnanstvu v ZDA, je povedala, da so ZDA v stik z njo stopile leta 1964, potem ko se je sprla z bratoma, s Cio pa je sodelovala tako takrat, ko je živela na Kubi, kot tudi po letu 1965, ko je bila v izgnanstvu. V 432 strani dolgi knjigi naj bi Juanita Castro, peta od sedmih otrok v družini Castro, zapisala še več podrobnosti iz svojega in življenja svojih bratov. Soavtorica knjige, novinarka Maria Antonieta Collins, je povedala, da sta se z Juanito Castro s pisanjem spominov ukvarjali deset let. (STA) Brez Karadžica procesa ni bilo Bivši vodja bosanskih Srbov, ki ga obtožujejo zločinov proti človeštvu, zahteva čas za pripravo obrambe HAAG - Pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi se končno moralo včeraj začeti sojenje nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Ra-dovanu Karadžicu, a v skladu z napovedmi se obtoženi ni pojavil v sodni dvorani, zaradi česar so sojenje preložili na danes popoldne, vendar vse kaže, da obtoženca tudi tokrat ne bo v dvorani. Proces naj bi se nadaljeval danes ob 14.15, ko je predviden uvodni nastop tožilstva s predstavitvijo obtožnice: »Od Karadžica zahtevamo, da se udeleži sojenja, da ta proces ne bo še naprej obstrui-ran,« je poudaril sodnik O-Gon Kwon. Predvideno je bilo, da bo tožilstvo imelo uvodni govor včeraj in danes, Ka-radžic, ki se zagovarja sam, pa naj bi glede na prvotni razpored svoje stališče predstavil prihodnji teden. Karadžic pa je minuli teden sporočil, da se ne bo udeležil za včeraj predvidenega začetka sojenja, saj da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe. V skladu s svojo napovedjo je tako včeraj ostal v svoji celici v zaporu v Schaveningenu. V skladu s pravili sodišča ima to med drugim tudi možnost, da Karadžicu, ki se brani sam, dodeli zagovornika po službeni dolžnosti, če bo sodni svet odločil, da obtoženi s svojim obnašanjem ovira vodenje sodnega postopka. Karadžica obtožnica haaškega tožilstva v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Tožilstvo je pred tednom dni vložilo zadnjo, skrajšano obtožnico proti Karadžicu. Skrčenje obtožnice so od tožilstva zahtevali sodniki haaškega sodišča, saj želijo pospešiti proces. Genocida Karadžica obtožnica bremeni v dveh točkah, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in depor-tacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi. Obtožnica vključuje tudi obtožbo o vojnih zločinih zaradi zajetja okoli 200 pripadnikov mirovnih sil ZN, katerega cilj je bil preprečiti Natove zračne napade na vojaške cilje bosanskih Srbov. Radovan Karadžič Gre za enega najpomembnejših primerov pred haaškim sodišču ob primeru nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševica, ki je umrl sredi sojenja marca 2006, in nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladica, ki je še vedno na begu. 64-letnega Karad-žica so aretirali julija lani v Beogradu po 13 letih na begu, nato pa so ga premestil v zapor haaškega sodišča v Scheveningenu. Obtoženi zanika vse očitne mu zločine. Na včerajšnji začetek sojenja se je že konec tedna odpravilo več avtobusov s predstavniki združenj žrtev srebreniškega pokola in drugih zločinov v BiH, ki pa niso imeli možnosti videti Karadžica v sodni dvorani in vse kaže, da ga tudi danes ne bo. Napoved Karadžiceve odsotnosti je srbski tiskovni agenciji Tanjug potrdil eden izmed Karadžicevih odvetnikov Goran Petronijevic, ki je pojasnil, da »Karad-žic samo želi, da bi mu omogočili pravično sojenje, tako da bi mu odobrili še deset mesecev za pripravo obrambe in začetek sojenja in nikakor ne želi ovirati sodnega procesa.« Po besedah Petronijevica se Karad-žic ne strinja s tem, da bi mu dodelili zagovornika, saj, kot trdi, bi postavitev zagovornika proti njegovi volji pomenila kršitev človekovih pravic. Odvetnik je izpostavil še, da osemčlanska odvetniška ekipa ob pomoči še 15 strokovnjakov že leto dni obravnava material, ki obsega 1,1 milijona strani, 45.000 dokazov in več kot tisoč ur avdio in video posnetkov: »Skupina zagovornikov, ki bi jo postavilo haaško sodišče, bi za priprave na sojenje potrebovala najmanj dve leti, mi pa zahtevamo le devet mesecev,« je dejal Pe-tronijevic. (STA) 30 Torek, 27. oktobra 2009 PRIREDITVE / stalno gledališče fjk - Drevi v tržaškem Rossettiju Premiera druge produkcije, Bordonovega dela Noč angela Stalno gledališče FJK je začelo sezono z veliko produkcijsko vnemo; po premieri Kralja Ojdipa bo danes na vrsti že drug hišna produkcija Noč angela. Avtor in režiser novega teksta o nasilju nad mladoletniki je Furio Bordon, inter-preti pa so Massimo de Francovich, Daniela Giovanetti, mlad Guido Saudelli in lutkar Massimo Gam-barutti. Ravnatelj gledališča Antonio Calenda je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal kontinuiteto programskih izbir, ki raziskujejo senčne plati duše tudi skozi filter psihoanalize. Protagonistka nove produkcije je namreč psihologinja, ki se v nočni mori mora soočati s prikaznimi mrtvega očeta in mladega človeka, kateremu ni znala primerno pomagati. Tema predstave so žrtve sodobne družbe, o katerih pričajo mnoge, grozljive zgodbe iz vsakdanje kronike, ki izražajo splošno pomanjkanje komunikacije in uravnovešenih medčloveških odnosov. Bordon je pojasnil, kako so zgodbe o psihološkem in fizičnem izživljanju nad mladoletniki od nekdaj stalnica v zgodovini človeka. Gledališka govorica je omogočila tudi uprizarjanje ne-realističnih situacij znotraj kruto realističnih vsebin; na primer navzočnost mrtvih in podvojitev lika mladoletnika, ki ga poleg igralca upoda- blja tudi lutka. Noč angela je drugi del diptiha, ki se je pričel s predstavo Zadnje lune in predstavlja razmišljanje o dobah »nedolžnosti«, o premalo upoštevanih pravicah otrok in ostarelih. Daniela Giova-netti doživlja svoj lik kot malo junakinjo vsakdana, ki kljub vsestranskim življenjskim porazom verjame v boljšo bodočnost. Taki so namreč junaki tega gledališča, ki neposredno izhaja iz črne kronike in postane eksistencialna metafora sodobnega človeka. Prvi cikel ponovitev bo na odru gledališča Rossetti do 1. novembra. Sledila bodo že prva gostovanja v Rimu, Krminu, Gradežu in v Milanu. (ROP) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Urnik: danes, 27. ob 20.30, jutri, 28. ob 16.00 v četrtek, 29, v petek, 30. in v soboto, 31. ob 20.30 ter v nedeljo, 1. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. Nastopajo: Sandra Co-satto, Marta Cuscuna, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Federico Scri-del, Massimo Somaglino, režija: Massimo Somaglino.Urnik: od petka 30. in v soboto 31. oktobra ob 21.00. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Glei-jeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 27. in jutri, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vicic in Francesco Mace-donio: »Remitur! Le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. _SLOVENIJA_ SEŽANA »Kosovelov dom obvešča abonente Rdečega abonmaja, da predstava "Art Export" v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, načrtovana jutri, 28. oktobra, odpade zaradi položaja gledališča. Predstavo bomo obiskali spomladi 2010 ali jo, če to ne bo mogoče, zamenjati z drugo.« LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. oktorbra ob 19.30 / Se- bastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Jutri, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 27. oktobra ob 20.00 / Milena Makarovič: »Barčica za punčke«. Jutri, 28. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V petek, 30. oktobra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena Slovensko mladinsko gledališče Danes, 27. oktobra ob 21.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Jutri, 28. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 29. oktobra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Cankarjev dom Slovensko Maldinsko Gledališče Jutri, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.00 / Sarah Kane: »Sla«, režija Vito Taufer, prevod Katja Kosi. Jutri, 28. in v četrtek 29. ob 21.00 ter v petek, 30. oktobra ob 19.00 / Ne-bojša Pop Tasic: »Nižina neba ( po Ovi-dijevih Metamorfozah)«, režija Jernej Lorenzi, koprodukcija SMG in Mednarodnega festivala Mittelfest Čedad. Šentjakobsko gledališče Jutri, 28. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija); režija Boris Kobal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V torek, od 3. do 31. novembra / »Thriller live«.Režija in koreografije od Garyja Lloyda. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe Jutri, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Notte, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sagelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Be-nigni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. NABREŽINA Kavarna Gruden V soboto, 31. oktrobra ob 21.00 / Mladinski krožek Igo gruden in Kavarna Gruden organizirata največjo Halloween zabavo v Zamejstvu. Začetek bo ob 21.00, happy hour, bogata ponudba in naslednji glasbeni program: izključno ženska skupina "Negative Two" iz Ljubljane, domači rockerji Grinders in Dj Janka Vallo. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom V petek, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 1. v ponedeljek 2. in v sredo, 3. novembra, ob 20.00Gallusova dvorana / bo nastopala skupina »Perpetuum & The real group« is Švedske pod okvirom Vokal Extravaganza 2009. Jutri, 28. oktobra ob 20.00 Linhartova dvorana / »Pupilija, papa pupilo pa pu-pilčki«, režija: Janez Janša, produkcija: Maska, Mestni muzej, Gledališki muzej, AGRFT, RTVS, CD. Jutri, 28. oktobra ob 19.30 Gallusova dvorana / »Zbor Takasaki Daiku«. Nastopajo: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Tošihiro Jonezu, solisti: Kikuko Tešima, Mirjam Kalin, Ka-cumi Išihara, Jasuši Hirano; Bujo ples: Tosenšo Nišikava; zborovodja Joko abakane; klavir: Joko Sašikata. V četrtek, 29. in v petek, 30. oktobra ob19.30 Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Claude Schnitzler; solist: Lev Pupis, saksofon. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. V Vili Revoltella: je na ogled razstava Carla Fontana pod naslovom »Grandi foglie blu«. Urnik: vsak dan od 15.30 do 17.30, do 8. novembra. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) v Gorici bo v petek, 30. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slikarjev Carla Piemontija in Adriana Velussija. Predstavila ju bo umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich; razstava bo na ogled do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Združenje Amici di Israele prireja v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave, ki jo je uredil Claudio Bulfo-ni, ob 25-letnici prenovitvenih del goriške sinagoge. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spa- cala: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spaca-la, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od četrtka, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: v petek, 30. oktobra ob 20.00,bo odprtje razstave »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedla-ček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetic & Dejan Habicht ter Ivan Marušic Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: v torek, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 27. oktobra 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Rok Dolenc - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 6 (i. L. Banfi, G. Scarpati, C. Misasi) 23.35 Aktualno: Porta a porta 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 14.45 16.10 17.20 18.05 19.35 20.25 20.30 21.05 21.50 22.40 23.40 1.10 Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: Agenzia RiparaTorti 19.00, 1.20 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Un mondo a colori - Files Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) Dnevnik in rubrike Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) Variete: Scalo 76 Talent (v. L. Ago-sti, A. Rostagno) Nan.: Las Vegas Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota 23.25 Dnevnik Nan.: Senza traccia Nan.: Criminal Minds (i. G. Gubler) Nan.: Law & Order Film: The Perfect Score (kom., ZDA/Nem., '04, r. B. Robbins, i. C. Evans) Dnevnik in Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik-rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Aktualno: Huntik 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.50 17.25 19.35 20.30 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: La maschera di fango (western, ZDA, '52, r. A.DeToth, i. G. Cooper) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Mission: Impossible (akc., ZDA, '96, r. B. DePalma, i. T. Cruise) 21.50 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Film: The Score (triler, ZDA, '01, r. F. Oz, i. R. DeNiro Canale 5 8.40 9.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nad.: Il Falco e la Colomba (It., '09, r. G. Serafini, i. G. Berruti, C. Coppola) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Variete: Le Iene show (v. I. Blasi, Luca & Paolo) 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 15.20 Dokumentarec o naravi 10.10 14.30 Klasična glasba 11.00 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.05 Dok.: Borgo Italia 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 16.15 Talk show: Grande Talk - Pillola 17.00 Risanke 19.00 Variete: Attenti al cuoco 20.00 Tržaška univerza, Start Cup 2009 20.05 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Perche??? 21.55 Dok. odd.: La grande storia 23.30 Košarkarska tekma: Basket Snai-dero Ud - Basket Vigevano LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Lettera al Kremlino (voh., V.B., '70, r. J. Huston, i. B. Anders-son, R. Boone) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: The District 0.35 Dnevnik 1.00 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Victor Victoria ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.35 Zlati prah 9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.05 Odd. za otroke: Bukvožerček 10.20 Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re- stavratorjih (pon.) 10.40 Zgodbe iz školjke 11.05 Oddaja za otroke 11.35 Risani film: Mojster Miha 12.20 Mlad. nad.: Dani 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Lutk. serija: Notkoti 16.25 Dok. nan: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.25 Igrano-dok. serija: Lov na čarovnice (zadnji del) 18.00 Big father 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dosje: Ognjene tribune 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Zgodba o Indiji 0.55 Iz arhiva TVS: TV dnevnik 27.10.1991 (pon.) 1.20 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevniik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.00 1.10 Zabavni infokanal 7.00 To bo moj poklic (pon.) 7.25 Dober dan, Koroška (pon.) 7.55 Dok. odd.: National Geographic (zadnji del, pon.) 8.45 Na lepše (pon.) 9.15 NLP 12.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.15 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 13.45 Studio City (pon.) 14.45 Nogometna odd.: Pozdravi Afriki (pon.) 15.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 27.10.1991 (pon.) 16.15 Magaz. odd.: Koš 16.40 Glasnik 17.05 Tv smo ljudje 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.35 Globus 21.30 Dok.serija: Obrazi drugačnosti 22.00 Dok. odd.: Ogenj v ustih 22.50 Dediščina Evrope 0.50 Derren Brown: Miselni triki (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.15 23.45 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 18.00 18.45 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - magazin Meridiani - Aktualna tema Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Folkest 2009 Potopisi »Q« - trendovska oddaja Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Biker explorer Istra in... i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, kultura, vremenska napoved in videostrani Novice 19.00, 23.30 Mozaik 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Asova gibanica Šu kham, oddaja o življenju Romov Med Sočo in Nadižo Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacc-hieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poudarek dneva; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 27. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 STOCKHOLM 7/8 O - ^ y v K0BENHAVN < 10/13 O _ ONDON„ AMSTERDAM BERLIN 0 °15/16 8/13 O oBRUSELJ 11/15 O PARIZ 6/17 A ŽENEVA 7/15 = MILAN ' ® 7/20 DUNAJ 3/15 O LJUBLJANA = ~ 7/15 LIZBONA O 16/2 MADRID O 12/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. , SKOPJE O 13/20 v BSSj ATENE • V r V srednje - zahodni Evropi se utrjuje anticiklon, zaradi tega bodo povsod prevladovale stabilne vremenske razmere. Nad Italijo bodo pihali suhi severni tokovi. , ^7/20 ^ ~ -V» Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od vzhoda razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 Dolžina dneva 10.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.03. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo na splošno počutje in razpoloženje večinoma ugoden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.56 najvišje 29 cm, ob 13.30 najnižje -12 cm, OB 18.31 najvišje 15 cm. Jutri: ob 0.31 najnižje 36 cm, ob 7.12 najvišje 35 cm, ob 13.41 najnižje -20 cm, ob 19.07 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........11 2000 m 1000 m............9 1500 m............4 ...... 2 2500 m ............ 1 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 6/15 CELOVEC O 5/13 TOLMEČ O 3/14 TRBIŽ O 2/13 o 1/14 KRANJSKA G. o 5/13 S. GRADEC CELJE 8/14 O d „h VIDEM O «í* 8/22 O PORDENON 9/21 O, o TRŽIČ 5/14 _ ČEDAD O v KRANJ 9/21 ^ 0 , LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 8/14 N. MESTO 8/13 1?m 0 7/20 POSTOJNA O ^ ^ -----. O 7/15 s-^ —---- < KOČEVJE /V? ~_TRST O S •• ? O (-^ _ 15/21£>s O PORTOROŽ O ---»J^ ^ CRNOMELJ^ 9/20 , " UMAG „„..,■.... REKA 11/20 UMAG OPATIJA , MARIBOR O 7/15 PTUJ O M. SOBOTA O 6/15 ZAGREB 8/14 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali delno oblačno vreme. Proti večeru bo v visokogorju, na območju Porde-nona pa bo lahko prišlo do posameznih začasnih poo-blačitev. Ob obali bo zlasti zjutraj in zvečer pihala zmerna burja. Na Primorskem in v višjih legah bo precej jasno, drugod bo megla ali nizka oblačnost, ki se bo čez dan marsikje razkrojila. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem okoli 20 stopinj C. O GRADEC 4/15 palma de mallorca - Eksplozija plina? V porušeni stavbi umrlo pet ljudi PALMA DE MALLORCA - Na španskem počitniškem otoku Mallorca se je ponoči porušilo stanovanjsko poslopje, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo pet ljudi. Kot so sporočile oblasti, se je poslopje zrušilo v prestolnici Palma de Mallorca, reševalci pa med ruševinami iščejo morebitne preživele. Najmanj dve osebi sta bili poškodovani. Po navedbah prebivalcev bi se poslopje lahko porušilo zaradi eksplozije plina. Ta naj bi bila tudi razlog za požar v stanovanju v nekem drugem poslopju v Palmi de Mallorca. V požaru sta umrla dva človeka. Sean Penn odpotoval na Kubo na srečanje s Fidelom Castrom LOS ANGELES - Ameriški igralec Sean Penn, ki je letos že drugič v karieri prejel oskarja za najboljšega igralca za vlogo v filmu Milk, je odpotoval na Kubo, kjer se želi srečati z nekdanjim kubanskim voditeljem Fidelom Castrom, je v nedeljo poročala ameriška spletna revija TMZ. 48-letni igralec, ki je znan po politični angažiranosti, je na Kubo odpotoval kot novinar za revijo Vanity Fair, za katero želi napisati članek o tem, kako je izvolitev Baracka Obame za ameriškega predsednika vplivala na Kubo. Penn se je sicer po poročanju hol-lywoodskih medijev junija odločil, da bo v igralski karieri naredil premor, da bi se lahko posvetil drugim dejavnostim in svoji družini. Penn je od leta 1996 poročen z igralko Robin Wright Penn, s katero imata dva otroka. Meteorit v Latviji? RIGA - V bližino vasice na severu Latvije je padel neznani predmet, ki bi lahko bil meteorit. Neznani objekt je na zemlji povzročil 15 metrov širok krater, pri njegovem padcu pa ni bilo poškodovanih, so sporočili tamkajšnji gasilci, ki so ugotovili, da je krater posledica učinka z neba in zato mislijo, da gre za meteorit. Wenders začel snemati film o Pini Bausch BERLIN - Filmski režiser Wim Wenders (64) je v Wuppertalu začel snemati plesni film Pina. V središču bo zgodba o Tanztheatru Wuppertal in tri koreografije dolgoletne voditeljice tega ansambla Pine Bausch, ki je umrla junija letos. Wendersov film se bo posebej posvetil koreografijam Pine Bausch, ki so nastajale med letoma 1978 in 2006. To so Cafe Müller, Das Frühlingsopfer in Vollmond. (STA) praga - Nenavaden prostest Skrivnostni beli medvedi so se spravili na Klausa PRAGA - Pod oknom češkega predsednika Vaclava Klausa (na arhivskem posnetku Ansa) na slovitem praškem gradu Hradčani je včeraj protestirala skrivnostna skupina 65 belih medvedov. Ljudje, preoblečeni v snežno bele medvede, so navdušili mimoidoče turiste, nikomur pa ni uspelo izvedeti, zakaj točno so se sploh zbrali pod Klausovim oknom. Medtem ko so bili turisti navdušeni in so se veselo fotografirali skupaj z medvedi, pa so bili novinarji obupani, saj jim vse do konca ni uspelo izvedeti, za kaj sploh gre - za znak podpore Klausovemu trmastemu boju proti "histeriji glede globalnega segrevanja" ali pa nasprotno za svarilo, da se zaradi podnebnih sprememb polarnim medvedom "tali led pod noga- mi". Medvedja skupina je bila sicer opremljena s plakati, na katerih pa so bili ne povsem jasni napisi, kot so "Medvedi za ljudi", "Gripa ali Evropska unija, kaj nas hitreje ubija?", "Globalno segrevanje ni grožnja Lizbonski pogodbi" in "Ne dovolimo, da nam nekdo odmrzne republiko". Klausu je skupina skušala tudi izročiti peticijo, v kateri ga poziva, naj "vztraja v borbi proti mitu globalnega segrevanja", a so ji predsednikovi varnostniki to preprečili. Bele medvede je s Hradčanov pregnalo šele "lokalno segrevanje". Tisti bolj neposlušni so namreč kljub grožnjam organizatorjev protesta, da so plačani, da igrajo medvede, začeli po nekaj urah zaradi vse višjih temperatur snemati težke maske. (STA)