plačana v gotovM. Leto LXXm«. št. 188 LJubljana, ponedeljek 19. avgusta 1040 Din L- Lja vsak dan popoidn« BsnsmJI nedsrjt m vrst a Din 1, do 100 vrat a Dtn 2.50, od 100 do 300 vrat k Dto S« večji vrsta Din 4_—. Popust po dogovora, mseratnl davek posebej. — > leija mesečno v Jugoslaviji Din 11.—, sa tno—nslm Din MARIBOR, Orajskl trg k. T — MOTO MBOTO, Ljubljanska cesta, CBLaJE, rtijsliu uredništvo: StTossmayerjeva uoca 1, telefon st. 65; Kocenova trt. % telefon St- 190 — JESENI CR: Ob kolodvoru 10L. dkH»C Slomškov trg ft. — Postna hranilnica t LJubljani sC 10.351. Ifofna se širi proti Hmeriki Predsednik Roosevelt in kanadski ministrski predsednik sta se na sestanka v Ogdensburgu sporazumela za usta' no vite v stalnega ameriško-k anadskega obrambnega sveta, v katerem bodo večinoma zastopniki ameriške in ka nadske vojske — 90.000 ameriških vojakov na paradi ob kanadski meji New York, 19. avg. i. V soboto pozno popoldne je s posebnim vlakom prispel v Ogd?nsburg predsednik Zedinjenih držav Roosevelt s svojim spremstvom. Visokega državnika je pričakovala velika množica, ki je njemu, kakor tudi vojnemu ministru Stimpsonu priredila prisrčne ovacije. Ob prihodu je bilo oddanih 21 topovskih strelov. Velika eskadra bojnih letal je krožila visoko v zraku in izvajala predsedniku na čast razne akrobacije. Na čast Roosevelta so bile tudi za en dan ukinjene vojaške vaje. Včeraj dopoldne pa je bila velika parada, ki so ji poleg predsednika Roosevelta prisostvovali vojni minister Stimpson. predsednik kanadske vlade Mackenzie King- in mnogi odlični predstavniki obeh držav. Ogdensburg, 19. avg. i. Predsednik USA l in predsednik kanadske vlade Mackenzie King- sta se sestala v posebnem železniškem vagonu. * V zvezi z veliko vojaško smotro, ki Je bila na široki podlagi pred Ogdensburgom, se izve, da je na paradi sodelovalo 90.000 ameriških vojakov. Vežbam so prisostvovali tudi predstavniki južnih in srednje ameriških držav. Ko se je predsednik Roosevelt razgo-varjal z novinarji, je nekdo omenil, da je tudi Kanada sestavni del zapadne poloble in ga je vprašal, če bi Zedinjene države branile Kanado v primeru, ako bi bila napadena. Predsednik Roosevelt je odgovoril, da je že pred dvema letoma točno označil stališče Zedinjneih držav za primer napada na katerokoli državo zapadne poloble. Skupna izjava O 11 a w a, 19. avg. s. (Reuter). Po daljših konferencah, ki sta jih imela v soboto in včeraj, sta predsednik Roosevelt in kanadski ministrski predsednik Mackenzie King objavila snoči skupno izjavo, v kateri sporočata, da sta se ameriška in kanadska vlada sporazumeli za ustanovitev stalnega ameriško-kanadske-g:» obrambnega sveta. V. tem svetu bo štiri do pet zastopnikov Zedinjenih držav in enako število kanadskih zastopnikov. Večinoma bodo v svetu zastopniki ameriške in kanadske vojske. Svet bo pričel takoj z delom ter bo proučil vprašanja, ki se tičejo v širokem smislu obrambe severnega dela zapadne poloble tako na kopnem, kakor tudi na morju in v zraku. Washington, 19. avg. s. (Reuter). Pred- sednik Roosevelt je po konferencah s kanadskim ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom sinoči v svojem vlaku zopet odpotoval iz Ogdensburga v New York. New York, 19. avg. AA. (DNB). Roosevelt je izdal sledečo izjavo: Sestanek, ki sem ga imel s predsednikom kanadske vlade, bo utrdil tesne stike med Kanado in Zedinjenimi državami in je obnovil obljubo, ki je bila dana pred dvema mesecema, da bodo Zedinjene države pomagale Kanadi za primer napada. Govor ameriškega veleposlanika pri francoski vladi Washington, 19. avg. s. (Ass. Press). Ameriški veleposlanik pri francoski vladi Bullitt je Imel snoči v Filadelfiji govor, v katerem je dejal, da so Zedinjene države danes v prav tako veliki nevarnosti, kakor pred letom dni Francija. Jasno je, je naglasil Bullitt, da se sedanja vojna v Evropi širi proti Ameriki. Agenti totalitarnih držav so že na delu v Zedinjenih državah, da pripravijo nastop za svoje armade np podoben način, kakor se je to zgodilo v Franciji. V primeru, da bi bila angleška mornarica uničena, hi Atlantski ocean za Zedinjene države ne tvoril več Maglnotove linije, kakor je tvori danes. Nobena propaganda, ki hi skušala to dejstvo prikriti, ne sme uspavati čuječnosti Zedinjenih držav. Bullitt se je končno odločno zavzel za uvedbo vojaške obveznosti v Zedinjenih državah ter je izrazil tudi mnenje, naj hi ameriška vlada pri=tnla na prodajo starin rušilcev Angliji. dopoldne so se začela pogaianja v Crajovi Rumunija pripravljena na miroljuben način urediti vse spore s svojimi sosedi — Tako v Sofiji kakor v C ikarešti pričakujejo, da bo v najkrajšem času dosežen končni sporazum glede južne Dobrudže Sofija, 19. avg. AA. (Bolgarska telegrafska agencija). Bolgarska delegacija, ki se bo pogajala z rumunsko delegacijo, je včeraj odpotovala s posebnim vlakom v Crajovo. Bukarešta, 19. avg. AA. e. Agencija Rador javlja: V želji, da se na miroljuhen način urede vsa vprašanja med Rumunijo in njenimi sosedi in v želji, da se v tem delu sveta učvrsti nova politika, ki je v skladu z življenjem in miroljubnimi načrti Rumunije, je Rumunija odločena, da se začno razgovori z Bolgarijo. Pogajanja se prično dant*s dopoldne v Crajovi, v tamošnji kraljevski rezidenci. Prvi delegat Bolgarije je pooblaščeni minister Pomenov, dmgi delegat pa Aleksander Kr«*tcjanu, pooblaščeni minister in bivši državni podtajnik zunanjega ministrstva. Bukarešta, 19. avgusta, e. Glede pogajanj med Rumunijo tn Bolgarijo se izve, da priue bolgarska delegacija danes ob 8. v Kalafato, odkoder se bo odpeljala v Crajovo, kamor prispe ob 10. Vesti o nekih težavah v pogajanjih se demantira jo. Demanti rajo se tudi vesti o nekih spopadih med rumunsko obmejno policijo in nekimi neodgovornimi elementi v južni Dobrudži. Glede na miroljubnost Bolgarije se pričakuje, da bodo pogajanja v Crajovi končana povoljno in da bo v najkrajšem času dosežen sporazum-Craj ova, 19. avg. e. Mesto se pripravlja za svečan sprejem bolgarske delegacije. Že včeraj so bile vse hiše in javna poslopja okrašene z zelenjem tn zastavami. Meščanstvo z največjim zanimanjem in navdušenjem pričakuje bolgarske delegacije, ki je snoči odpotovala iz Sofije. Izvedelo se je, da se bosta delegaciji sestali v teku dopoldneva na krajši sestanek. Ob tej priliki bodo spregovorjeni prvi službeni govori, popoldne pa se bo seja nadaljevala. Sofija, 19. avg. e. V političnih krogih pravijo, da je eno glavnih glavnih vprašanj pri pogajanjih med Bolgarijo in Rumunijo točna ugotovitev mej severno od Silistrije. Kakor je znano, je tekla leta 1912 meja med Bolgarijo in Rumunijo 2 km severno od Silistrije. Ker se je mesto razvijalo proti severu in se je v starih mejah ohranil del severnega predmestja, bi ta del predmestja ostal v rum unski h mejah in bi bil tako odrezan od mestnega središča Delegaciji se bosta razgovarjali tudi o raznih finančnih vprašanjih ter o dolgovih na posestvih in o odškodninskih zahtevah. Predsednik sobranja je v nekem govoru glede pogajanj izjavil, da bo Bolgarija v kratkem izpolnila svoja nacionalna prizadevanja in da bodo mirovne pogodbe na miren način revidirane. List ^Zora« ugotavlja, da bodo po uspelih pogajanjih z Rumunijo odstranjene vse ovire, ki so do-sedaj onemogočale prijateljstvo med Rumunijo in Bolgarijo.. Rumunija bo kljub temu ohranila meje, ki so ji potrebne za izhod na Črno morje, kakor želita tudi Nemčija in Italija. S tem bodo sporna vprašanja med Rumunijo in Bolgarijo definitivno rešena. Težave z Madžarsko Bukarešta. 19 avg. AA (DNB) Uradni krogi hranilo v največji tajnosti madžarske predi: ge. ki so uh Madžari predlagali v Tum Severinu. Prav tako se nič ne objavila o rumunskih protipredlogih. ki bodo danes dopoldne predloženi madžarski delegaciji. Vodia rum unske delegacije Po- pov le podal poročilo o madžarskih predlogih ministrskemu predsedniku Gigurtu in zunanjemu ministru. Rumunski krali je vse tri sprejel v avdijenci. Popov je imenovan za poslanika in člana upravnega sveta v rumunskem zunaniem ministrstvu. Bukarešta. 19. avg. e. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, se odgovor romunske vlade na madžarske predloge ne razlikuje od prejšnjih rum unskih predlogov. Ni izključeno, da se bo madžarska delegacija danes zopet vrnila v Budimpešto po nova navodila. Ce bo madžarska vlada ostala neomajno pri svojih dosedanjih zahtevah, so izgledi za nadaljeva- nje uogajaail zelo majhni Ce pa ima madžarska delegacija pooblastilo za spreminjanje predlogov, je pričakovati zelo živahne in zanimive razprave med obema delegacijama. Kakor se izve, ie prišla rumunaka delegacija k pogajanjem z zelo izčrpnim statističnim, zgodovinskim in etaiografskim materialom o stanju manjšin v Transilvaniji, da dokaže kakšne pravice ima Rumunija do tega ozemlja, V političnih krogih poudarjajo, da imata zdaj Madžarska in Rumuniia prvikrat po svetovni vojni priliko za direktna ki Skupna usoda grškega in turškega naroda Grški tisk poudarja niih dneh napetosti med pomen turškega zadržanja v zad in Italijo — Pooctritev Atene, 19 avgusta i. Gr3ci Itsr5" z velikim zadovoljstvom in simpatijami p-ršejo o prijateljskem zadržanju turškega tiska m turške vlade napram Grčiji v zadnjih dneh. Listi tudi naglašajo. da so vsi turški krogi pokazali popolno razumevanje za vprašanja, ki se tičejo Grčije. Tako piše »Katimoriri«: To zadržanje, ki je prežeto z občutki naravnega prijateljstva, kakor tudi po zavezniških zvezah, ki vežejo obe državi, je biilo največji itn najzgovornejši dokaz neomajne solidarnosti med Turčijo in Grčijo. »Proda« piše: Tople simpatije, ki nam jm je te dni izkazal turški tisk, je treba posebno poudariti. Zvest svojemu prijateljstvu napram Grčiji, ki se je v raznih primerih tudi poprej spontano manifestiralo, turški tisk tudi to pot ni zamudil prilike, da manifestira svoje interese za vsa vprašanja, ki se tičejo grškega naroda in svoje simpatije, ki so našle globok odmev v duši grškega naroda. vElefteron Verna« podčrtava, da javno mišljenje v Grčiji z iskrenim zackrvoij-stvom in simpatijam' spremlja članke turškega tiska, ker vid: v njih iskren izraz občutkov turškega naroda. To je ponovna spontana in iskren manifestacija solidarnosti dveh narodov m hkrati dokaz trdnega prijateljstva, ki veže obe državi ne samo z napisanim paktom, temveč v Se večji meri z medsebojnim razumevali jem ki prepričanjem o skupni usodi obeh narodov. Zaradi tega sta oba naroda ponosna, ker v polni slogi delita radosti in žalosti Carigrad, 19. avgusta AA. (DNB) Turški list »Sonposte« sporoča, da je turška vlada izdelala dopolnilo k vojnemu zakonu, ki se zlasti nanaša na prestopke proti zaščiti države. Na podlagi tega zakona bodo s smrtjo kaznovani vsi tisti, ki bodo v službi inozemskih oseb a$i oblasti, da bi tako olajšali gibanje sovražne vojske na turškem ozemlju. S smrtjo pa se bo kaznoval tudi vsak poizkus. V lažjih primerih se bo obsodba glasila na 15 let robije aii pa na dosmrtno robijo. 19. avg. AA. (Reuter). Za sredo je sklicana velika turška narodna skupščina, na kateri bodo razpravljati o mma-njepolitičnih vprašan Jm. »Letalski dan" v Rusiji Včerajšnje letalske parade ▼ Moskvi me je lOOuOOO ljudi Moskva, 19. avgusta AA. (DNB) V zvezi s proslavo »Letalskega dne« je bffla včeraj velika letalska parada na letališču Tu-srno pri Moskvi. Kakor vsako leto, so rudi letos prisostvovali paradi člani sovjetske vlade m letalskega zbora. Gledaflcev je bilo preko 100.000. Po končani paradi je sledilo skakanje padalcev. Moskva, 19. avgusta e. (Ta«) Po vsej državi je bil včeraj svečano proslavljen Jan letalstva, Nad sto tisoč ljudi iz Moskve se je zbralo na osrednjem fetadišou, na katerem so se vršile tradicionalne svečanost L Letalskih prireditev so se udeležili člani centralnega odbora stranke, - — ni predata v aski, ljudski komisarji, predstavniki vojske in mornarice, narodni junaki in člani diplomatskega sbosa. Ko se je pojavil Stalin s stujkui apremijevalci, so ga množice pozdravie kzrfdno navdušeno Takoj nato so se pričele tstalsfas prireditve. Številne eskndre spe ainsk letel so is-vajjr Je mane pande, Letala so pilotirali mladeniči in dekleta raznih poklicev, ki se šolajo v moskovskem serofchab«, ki pa kljub tema opravljajo svoje redno dekx Nato so se dvignili 1091 hitrih letal, ki opravljajo stalno letalsko stožbo na vseh šolah v državi. Za njimi so iiisjiHi bravure letal- uradna Dogajanja o vprašanjih, ki 30 bila povod za sovražne kampanje v rumunskem in madžarskem tisku. Nemške Sole v Rumuniji Bukarešta, 19. avg. AA (DNB). Uradno se sporoča, da ie rumunsko orosvetno ministrstvo dovolilo ustanovitev nemških šol in nemških para le Lk v Ara d u. Temišvarii in Sibijl Bukarešta. 19. avg. AA. (DNB). Z vladnim odlokom ie ustanovi i en pri rumunskem poslaništvu v Berlinu »Rumunski inštitut v Nemčiji«. Naloga tega zavoda ie. da bo skrbel za poglobitev kulturnih zvez med obema državama. Komisarji v petrolejskih podjetjih Bukarešta. 19. avgusta. AA. (DNB). Ru- munska vlada, ki ie pred časom postavila vladnega komisarja naivečiemu rumun-skemu petroleiskemu podietiu »Astra Romana«, ie postavila vladneca komisaria tudi za podjetje »Concordia«. ki ima obratne glavnice čez milijardo leiev. Ta kapital ie v belgijskih in francoskih rokah. Concordia ie drugo največi • ■o'eis'co podjetie v Rumunji. zadržanje, spretnost tn upravljanje letal pri najtežjih zračnih akrobacijah je povzročilo vdiko navdušenje med gledalci. Veliko zanimanje so zbudila tudi letala, ki so vlekla za seboj jadralna letala Ta vrsta letal se je namreč vertikalna dvignila s tal in se naglo povzpela v višine. Vse ruske radiiske postaje so včeraj posvetile svoj progrni^ sovjetskemu letalstvu. Odnosi med Finske in Mttsijo predsednik Ritty o potrebi dobrih odnosa je v z veliko vzhodno sosedo Helsinki, 19. avg. AA. (DNB). Včeraj je imel finski ministrski predsednik Ritty govor, v katerem je rekel, da je stabilizacija odnosov z veliko vzhodno sosedo bistvena naloga finskega življenja. Predsednik vlade je poudaril, da se bo Finska trdno držala mirovnega sporazuma, katerega je sklenila s Sovjetsko zvezo. Zato bo finska vlada takoj nadijevala z deli na železniški progi proti JSallela, katere del na sovjetski strani je že dovršen. Dalje je rekel, da se bodo začela pogajanja za uvedbo stalnega konzulata Rusije v Pečengi. Vprašanje sovjetskega tranzita in zveze s Hangojem še ni urejeno, čeprav je Finska načelno dala svoj pristanek na sovjetski predlog. Prvi obrok najemnine za Hango je Rusija že plačala. Nato je Ritty poudaril, da mora Finska imeti dobre odnose tudi z drugimi državami v vzhodnem prostoru. Na koncu je izjavil, da je zadnja vojna hudo delovala na ljudi, kajti kriminaliteta se je zelo dvignila. Dogodila so se nepremišljena dejanja za kakršna na Finskem v normalnih časih sploh niso vedeli. Moskva, 19. avg. AA. iTass). Kakor je bilo že na kratko javljeno, je bila izročena prometu novozgrajena železniška proga Pe-trozavodsk—Suojari. Nova prvga je dolga 130 km. Zgrajena je bila večinoma v času strahovite zime. pri čemer je treba upoštevati, da je bil tudi teren nove proge zelo težak (močvirja, stene itd.). Italijansko napredovanje v Somaliji Kairo, 19. avg. s. (Reuter). Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu ie objavilo sinoči komunike, v katerem pravi, da je italijanska vojska v Somaliji včeraj obnovila svoje napade z izbranimi oddelki, ki jih oodpirajo topništvo, tanki in letala. Angleške čete se še nadalje bore z največjim junaštvom. Prizadele so Italijanom velike izgube ter branijo vsako ped zemlje na umiku proti Berberi. Kairo, 19. avg. (Ass. Press.) Pred Berbere se je zasidrala angleška okloonica Royal Sovereigen. Kairo, 19. avg. s. (Reuter). Angleški bombniki so vcerai bombardirali Hargejšo ▼ Somaliji. Zadetih je bilo več vojaških zgradb. Eno izmed angleških letal je na povratku padlo v morje, vendar je bila posadka rešena. Nad Rdečim morjem je bil sestreljen italijanski bombnik. Moskva, 19. avg. i (DNB). »Krasnaia zvezda« poudarja velike uspehe, ki so jih dozderj kneK Italijani v Afriki. Ze v prvi polovici juHja so Italijani dosegli pomembne imuge v Keniji in Sudanu, v začetku avgusta pa so začeli prodirati proti Solz ptaeve in ie razvidno, da Anglija že računa z izgubo Somalije. List tudi navaja, da Domenijo italijanske operac ie v tem delu za Angleže precejšnjo neprijetnost, zlasti zaradi te-^a. ker vežejo oreceišnii del čet. ki bi sicer lahko k .ristil v domovini. Novo zdravilo zoper j etiko Moskva, 19. avg. A A. (Tass). V teku so poskusi z novim preparatom za zdravljenje jetike. Preparat je delo nekega profesorja pri zavedu za zatiranje jetike v Odesi. Glavna vsebina preparata je neke vrste izvleček iz orehovega lista. Te poskuse izvajajo istočasno v protijetičnih zavodih v Odesi, Moskvi, Kijevu, Harkovu in Jalti. Crysler umrl New York, 19. avg. A A. (DNB). Valter Crvsler, ustanovitelj znane avtomobilske tovarne »Crvsler« je umrl. Bil je star 65 let. Sorzna poročila Cnrih, 19. avgusta. Beograd 10 — 9.75, London 17.67. New York 439.—. Bfite 22.17. Madrid 40.—. Berlin 175.40. Stock-hokn 104.70. 'Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 19. avgusta 1940. Stev. 188 Vžerai spet ve ika aktivnost nemških letal Nemški bombniki nad londonskim i predmestji — Letalske bitke nad Portsmcuthom — V Angliji pričakujejo še intenzivnejših napadov Nemško poročilo Berlin, 19 avgusta t (DNB) O včerajšnjih nemških letalskih napadih pa Anglijo javljajo naslednje podrohno«ti* Popoldne ao «ie nem rednih skupinah. Napadeni so Sili hangarji in letala. Na obeh letali-čih je bilo uničenih na tleh okoli 20 pnpMeAkih T-ta1 Rombe ao zadele tudi več hangarjev. Angleška lovska letala so poskusila z obročem nad letališči preprečiti napad, vendar se je nemškim eskadriLam k'jub t era u posrečilo prodreti. 25 angleški]] l<.**ccv je hilo ob tej priliki sestreljen>h. p'Je zapet sestreljenih mnogo angleških lovskih letal. KemuniUe angleškega letalskega ministrstva London, 1^ avgusta s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo snoči naslednji komunike: OpoMne so nemška letala napadla zunanje (j-hronkc jtltnttl lop ionskih pmhncstij, kakor tudi razne točke v grofiji Kcnt v južni in južnovzhodni AnaHji. I3oslej je ugotovljeno, da Je napad zahteval nekaj civilnih žrtev v Orovdonu OTUgod pa JC število žrtev majhno m tudi povzročena škoda ni velika. Zvečer 9rj velike formacije nemških letal z^pet preletele južnovzhodno obalo pri Doveru in N*< rt h ForelaodtL Letala ŠO poskusila, da se ob obeh bregovih Temze približajo Londonu. Angleška lovska letala pa so pregnaSa napadalce preko Kenta in Sus-se.va. Doslej podatki o večernih napadih še nis-t p* polni, vendar »e zdi. da je povzročena -koda majhna in da je bilo žrtev malo. Po poti a tki h k; jih je prejelo letalsko ministrstvo snoči do 20. jc bilo v teku dneva sestreljenih nad Anglijo 86 nemških letal. Izmed teh BO jih sestrelili 73 angleški lovci, 12 protiletalske topništvo, eno pa posadke žarometov. Iti angleških lovskih letal pogrevajo vendar se je osem pilotov re-ilo. London, 19. avgusta | (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo zjutraj nov komunike, ki javlja da je bilo po zadnjih podat -kih včeraj nad Anglijo sestreljenih 140 nemških letal. Uradno cenijo, da je v včerajšnjih napadih sodelovalo skupno 600 nemških letal, tako da te odstotek nemških izi»ub v t cicu dosedanjih napadov včeraj največji. Podrobnosti o včerajšnjih letalskih bitkah London. 10. avgusta s. (Reuter) O vče-rai:njih letalskih bitkah nad Anglijo poročajo nekaj podrobnosti Nad Kentom je prišlo popoldne do velike Jctal^kc bitke. Angleži so sestrelili tri Messersehmrtte, 2 Heinkela, in 5 Dormierov. Pupo-Idne so bombardirali Nemci več vojaških letališč, Med osebjem letališč je bilo nekaj žrtev. Zvečer je bilo javljen > da se bliza Londonu okoli 100 nemških bombnikov in lovcev. Zc čez četrt ure p hiš. S tem bo sicer trpelo civillno prebivalstvo^ toda Stuart opozarja, da vsaJc tale nepremišljen napad samo pomaga obrambi Anglije, ker je s tem odvmjcna škoda od vojaških objektov AngleSko prebivalstvo pa je tudi pripravljeno trpeti za končni uspeh v vojni. Stuart pravi tudi, da »e englesko letalstvo lahko nad Anglfjo udejstvuje mnogo bolj učinkovito nego nad Francijo Predvsem razpolaga v Angliii letalstvo z naj-točnejšimi informacijami in opazovanji, česar v Franciji ni bilo. Nadalje pa je moralo angleško letalstvo z bombnimi napodi na fronti v Franciji popravljati nalogo težkega topništva Ta težka naloga je sedaj odpadla ter je zato letalstvo občutno razbremenjeno. Tako se lahko sedaj angleški bombniki posvečajo bombard;ranju vojaških objektov v Nemčiji In prav ta to nalogo so bili angleški letalci poaebej izvež-bani ter so bili v to svTho napravljeni tudi skrbni načrti Angleški bombniki nad zasedenim ozemljem London, 19. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki v soboto napadi: pristanišče v Bou- logneu ob Kanalu. Vržene so bile tri tone eksplozivnih in zažigalnin bomb. Angleška letala so izvedla napad posamično sedeč drugo drugemu v dve minutnih presledkih. Več bomb 1e zadelo slavni pomol. Večinoma oa so bombe padle med ladie in vodna letala v luki. Angleška lovska letala so krila napade ter so ugotovila, da je izbruhnilo več požarov v luki. Močna protiletalska obramba napada ni mogla preprečiti ter so se vsa angleška letala vrnila s tega poleta. V noći od sobote na nedelio so angleški bombniki napadli 26 nemških letališč v severni Franciji. Nizozemski in Bele: i i. Prav tako so bile napadene tovarr.e sintetičnega goriva, municiiske tovarne, letalska skladišča ian železniške naprave v Nemci ii. Vsa angleška letala so se vrnila s teh DO-letov. Ameriška nota Nemčiji Glede na objavo nemške protiblokade je WasI*ington obvestil Berlin, da plove ameriška ladja z ameriškimi državljani v nevarnem pasu Washlngton, 19 avgusta i (Reuter) Ameriška vlada je poklala snoč nemški vladi noto, v kateri izra/a pričakovanje, da nobena edantca nemških oboroženih sil ne bo napadla ameriške ladje »American Lcgion«, ki vozi ameriške begunce Iz Evrope iz finske luke Pečenge v Zedinjene države. Ladja je odplul« iz Pečenge v petejt. Ameriška vlada tudi obvešča nemško vlado, da bo »American Legion« plula skozi ožino mod Orknejskim tn Setlandskim otočjem, ker je to zanjo edina možns pot. Zbudilo je pozornost da jc nemški radio včeraj ponovno posvaril ameriško vlado, naj ladja »American Leglon« ne plove no tej poti, temveč mmv- Islanda Nemški radio je opozoril, do bo zs primer, da bi se ladji pripetila nesreča, za to odgovorna ameriška vlada. Berlin, 10. avgusta AA. DNB. NovATen pas okoli britans»ke£:» otočja je določen zemljepisno kakor poroča DNB s pristojnega mesta, takole: Od francoske atlantske obale na 47 stop. 30 min. severne Širine n 2 stop. 4 min. zapadne dolžine do točke na 45 stop. severno širine in 5 stop. zapadne dal/ine, pa do točke na 45 sitop. severne širile m 20 stop. zapadne dolžine. Dalje do točke na 4b stop. severne širine ln 20 stop zapadne dolžine in do točke na 62 stop. severne širine in 3 stop. vzhodne dolžine Od tukaj gre črta proti jugu Jo belgijske obale od koder gre polog belgijske in francoske obale do izhodne točke. Japonska odobrava nemško blokado Tokio, 19. avg. AA. (DNB). List »Hoči Simbun« prinaša članek, v katerem pravi, da jo Velika Britanija že v začetku vojne kršila mednarodno pomorsko pravo in da je zato popolno naravno, da je Nemčija napovedala popolno blokado Anglije. Tudi ostali japonski listi pišejo o blokadi in opozarjajo japonsko ladje na nevarnosti, ki bi sejim izpostavile, če bi plule po angleSkih vodah. Otvoritev pedagoškega tečaja ki ga prireja Pedagoško društvo v Ljubljani — Priglasilo se je okoli 150 učiteljic in učiteljev Ljubljana, 19. avgusta Pedagožko društvo prireja posebne počitniške tečaje za osnovnošolsko učitelj-stvo. Za tečaj, ki je bil danos od 9. uri otvorjen v veliki dvorani Delavske zbornice, je vladalo med učiteljstvom izredno zanimanje, kar dokazuje tudi število priglašenih učiteljic tn učiteljev. Iz vseh krajev Slovenije je prišlo v Ljubljano okori 150 vzgojiteljic in vzgojiteljev. V večini so učiteljice, kar je tudi v skladu z razmerjem učite! jstva v osnovnih šolah. Le-tošrii je že tretji tečaj Pedagoškega društva, katerega odbor se rosno prizadeva dvigniti pedagofiko kulturo. Tečaj je otvoril prof. Venceslav Čopič. V imenu odbora Pedagoškega druMva je pozdravil zaMopnika banske uprave nadzornika prof. Jeglič-a. direktorja učiteljišča prof. Prijatelja ter vse, ki ao prišli iz raznih krajev Slovenije, da M ppopolnijo strokovno manje. Posebej je prof. Čopič pozdravi učiteljico gdč. Djordjevtčevo. ki je prišla iz Dalmacije, da bi se v Ljubljani seznanila s slovensko pedagoško kuTtu-ro. Tečajnike ?ta pozdrava ln jim želela mnogo uspeha nadzornik prof. Jeglič in direktor prof. Prijatelj. Pismeno je pozdravil tečajnike predsednik sekcije TJJTT Metod Kumelj. Sledilo je prvo preda van je prof dr. Gogole. Popoldne ob 16. url se bodo predavanja nadaljevala, ln sicer bosta predavala prof. dr. Zwitter o državljanski in narodni zavesti, g«. Angela Vode tova pa. o učitelju kot socialnem delavcu. V torek bosta predavala J. Kontler o pouku v elementarnem razredu, B. Jurančič pa o učitelju na Sporočamo žalostno vest, da je včeraj po kratki bolezni umrl naS nepozabni a tek. brat ln svak ašeoec Franlo narednik vodnik I. ki. pri Vojnem odseku Dir, cjrž, železnic Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. avgusta 1040 ob 16. uri pop. la mrtvašnice vojne bolnice k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1940. IVANA — soprog«; ALBINA — b«; FRANJO — »tn in ostalo sorodstvo. vasi. V 9redo bo predaval M. Ledinek o strnjenem in predmetnem pouku. V četrtek sledita predavanji M. Mence-ja o srx>znavanju šolskega razreda in V. čopiča o učiteljih.sodelavcih. V petek bo dr. SchJiv-'dt govoril, o poklicni vzgoji, A. Cernejeva pa o občem kultiviranju učitelja. Popoldne bo M. Zor predaval o modernih učilih. V soboto dne 24. t. m. bo tečaj zaključen s predavanj oni dr. Kolariča o pouku materinščine v ljudski šoli in s predavanjem prof. dr. Ozvalda o izbiranju izredno nadarjenih učencev. Zlasti za predavanje prof. Ozvalda vlada izredno zanimanje med udeleženci, ker je bil pedagoški problem nadarjenih učencev v zadnjem času zelo aktualen in se je v strokovnih krogih mnogo debatiralo o njem. V otvoritvenem predavanju je prof. dr. Gogala opozoril na smisel vseh pedagoških metod in sistemov, pri katerih gre v glavnem za to, da mladega človeka oblikujemo in mu pomagamo do pristnega duhovnega življenja, da postane mlad človek samostojen, do sebe odgovoren in osebnosten, dola naj vzgaja mladega človeka v svobodnega in demokratičnega človeka, ki naj bo obenem veren, zavesten član svojega naroda in svoje države. Nesreče in poboji Ljubljana. 19. avgusta Včeraj popoldne so bili ljubljanski reševalci telefoniono pozvani na Brezovico, kjer se je težko ponesrečila služkinja pri lekarnarju g. tTstarju v Ljubljani, Marija Ton j a. Ton jeva je včeraj popoldne napravila a družbo kolesarski izlet na Brezovico, kjer se je ustavila v Mravijetovi gostilni od glavni cesti pod cerkvijo. Tam so ostali le nekaj časa, nakar so nameravali odpeljati as naprej. Prva je sedla na kolo Ton jeva, Id ja zapeljala na cesto % dvorišča. Baš. ko je pri vozi] a na cesto, pa je pridrvel po cesti proti Vrhniki neznan avtomobihst ln se je Ton jeva zaletela naravnost vanj. Avto jo Toujevo dvignil, da je priletela naravnost na streho voza, s katere šele je odletela na tla. Na cesti je obležala nezavestna, V bolnici, Kamor so jo prepeljali, so ugotovili, da si je pretresla možgane ln dobila razen zunanjih prask tudi hude notranje poškodbe. Posestnikov sin Ciril Prvinšek iz ftmar-tnega v Tuhinju se je peljal včeraj popoldne a kolesom po cesti proti Kamniku. Ko je pa privosil do ovinka, mu je nenadoma pridrvel nasproti neanan motocikliat, ki as je naletel naravnost vanj in ga »bil s kolesa. Prvinsek j« padel na glavo in se hudo poškodoval tudi po životu. V Riaki nasproti gaaUskega doma j© postala včeraj dopoldne žrtev neprevidnega rootocik&rt* Sgtete utmrjffv* fen* Iv%- na Maroltova. Peljala se je s kolesom po opravkih, naenkrat ii je izza vogala pri-vozil v diru naspreti motociklist, ki jo je podrl. MJaroltova je obleta a nezavestna in ao jo reševalci prepeljali v bolnico. V bolnici, kjer se je kmalu osvestila, ao ugotovili, da ima poškedbe na glavi. Triletni posestnikov sinček Milan fttu-par iz Bukovice pri Vodicah se je včeraj igral i drugimi otroci doma okrog vitlja. Vitelj pa je malega nenadoma zagrabil za stopalo desne nege in mu ga zmečkal. V splcsno bolnico sta ae sn^.^i pozno po. noči zatekla 3lletni ^iaVec Peter Strniša, zaposlen v Kemični tovarni in pa delovodja Franc Dcvae.Snoči ata se precej časa mudila na Kodeljevem, ko pa ata ho- tela kreniti preti mestu, ao is tema nenadoma priskočili k njima neznanci, ki so ju neusmiljeno pretepali in ju hudo poškodovali na glavi ter po životu. V bolnico so snoči prepeljali tudi 241etri3jga posesrtni-kovega sina Rudolfa Pevca iz Mirne, ki ima veliko rano na prsih. Pevc je pripovedoval, da je šel zvečer domov v Mirno iz Mokronoga, kjer je Imel opravka. Domov se je vračal po stranski poti. nenadno pa je iz grmovja ob poti skočil mxyti njemu neznanec, ki mu je zasadil nojj v prsi tik pod vratom K sreM mu ni prerezal goltan-ca. Pevc pravi, da je postal žrtev najbrž pom to in da je bil nož namenjen nekemu drugemu. Ilirija v Splitu If Dubrovniku Ilir§|a : Jadran hb i 42 Tekmi Je prisostvovalo okrog 1500 gledalcev Split, 18. avgusta. V petek »večer so nastopili plavači ljubljanske Ilirije v Splitu proti Jadranu. Tudi v Splitu je bilo veliko zanimanje za nadaljevanje ligaškega plavalnega pivenstva. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Tehnični rezultati so bili: ■100 m prosto, gospodje: 1. Mihalek (Ilirija) 5:17.8, 2. Skarpa (Ilirija) 5:22.3, 3. Puljo (Jadran) 5:27.5, 4. Beloti (Jadran) 5:31.2. Zaradi slabega obrata je bil pa Mihalek diskvalificiran. 100 m prosto, dame: l. Beara (J.) 1:14.8. 2. Kine (II.) 1:15.4. 3. Keržan (II.) 1:27.4. 4 Stepanović (J.) 1:33.5. 100 m hrbtno, gospe:!je: 1. Pelhan (II.) 1:14.9, 2. Pestevšok (II.) 1:16.4. 3. Baka-šun (J-) 1:10.8. Perfeta (J.) 1:17.2. 200 m prosto, dame: 1. Martin (II.) 3:29.3 2. Fine (II.) 2:47.8. 3. Stepanović (J.) 3:44.2, 4. Ivančič (J.) 3:57.7. 100 m prosto, gospodje; 1. Pelhan (II.) 1:02.2, 2. Petrone (J.) 1:02.3. 3. Scarpa (II.) 1:04.3, 4. Trcsič (J.) 1:05.3. 100 m hrbtno, damo: 1. Beara (J.) 1:29, 2. Fine (II.) 1:31.2, 3. Bradač (II.) 1:39.2, 4. Fianceschi (J.) 1:47.3. Stanje točk 38 : 27 za Ilirijo. 200 ni prsno, gospodje: 1. Cerer (II.) 2:48.7. 2. Hercog (11.) 3:01.5, 3. Pasehca (J.) 3:05 S. 4. Nomvciller (J.) 3:11.9. štateta 4X100 m prosto, dume: Za Jadran so nastopili Sidar, Pejkovi(<. Radica in Beara, za Ilirijo pa Keržan. Martin in obe Finčevi. 2e v začetku ima Sidar nekaj metrov naskoka, toda Ilirijanke so jo kmalu dohitele in prehitele. Sta' ta Ilirije je prispela prva v času 5:22.2, Jadranašice v času 5:22.4. fttafcta 4X200 m prosto, gospodje: Ilirija je sigurno zmagala v času 9:56.8, medtem ko je Jadran dosegel čas 10:12. Za Ilirijo so nastopili Pestevšok, Mihalek. Cerer ln Pelhan, 7-a Jadran pa Francodhi, Puljo, Belotti in Petrone. Končni rezultat je bil 60 : 42 v korist Ilirije. \VATKIIPOLO JADRAN : ITJR1JA fi : 0* V vvaterpolu je pa Jadran kaj lahko odpravil svojega nasprotnika 8 0:0. Za J l/-clran so nastopili Mihovilović, Baknšun, GiOvanelU, Petrone, Bonačić II, Paričič in Matašlč. —- Gole so zr.bili: Pa\ :Mć in Gio-vanelll po 2, BonaClč in Matnp 42 izvoz-n h dovoljenj in 144 govejih živali na 12 dovoljenj za Nemčijo. Rasen tega je bilo izdano še 28 dovoljenj za izvoz 1260 prašiče vna Cesko-Moravsko in 27 dovoljenj sa izvoz 324 govejih živali v Italijo. — Vzorci bombaža Iz SSSR. Pristojna ustanova v SSSR je pcslala v našo drlavo vzorce bombaža, kakr#en bi prišel v postov za izvoz v Jugoslavijo. Po prvih strokovnih ocenah je ta bomba* relo dobre kvalitete. Po vesteh iz Beograda bo kmalu sklicana konferenca med zastopniki sovjetske trgovinske delegacije in zastopniki nnš'h pristojnih ustsnov o cenah bombaža, ki g* bomo najprej uvozili sa 1 milijon dinarjev. — .Sovi grobovi. Včeraj je umrla v visoki starosti 82 let ga. Amalija L a vri C, soproga inšpektorja dr*, železnic v pokoju. Pogreb bo jutri ob 17.30 z *al kapelice sv. Jakoba. — Včeraj ie umrl v Ljubljani po dolgi bolezni g. Josip FC u s, trgovec in posestnik. Nedavno je praznoval 601etnico. Rajnki je bil dolga leta član Ljubljanskega Sokola in v mlajših letih dober pevec v zboru Glasbene Matice. Pogreb priljubljenega rajnkeera bo jutri ob 16. od doma ria Cankarlevem nabrežju tt. IS k Sv. Križu. — V soboto je umrl po kratki bolesni splošno znani posestnik in prevoznik g. Mihael Dolžan. Pogreb bo danes ob 14. iz hise žalosti, Borutova ulica 10 k Sv. Kri ž ju. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše Iskreno sosalja. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo doloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatur« v Splitu 27, v Dubrovniku in Kumboru 26, v Ljubljani 24.8, v Zagrebu in Rabu 23. na Visu 20, v Beogradu 19, v Mariboru 18.6, v Sarajevu 15. Davi je kazal barometer v Llubljani 764.7, temperatura je znašala 12.6. — Obup Slovenke v Zagrebu. Včeraj si je v Zagrebu prerezala žile na rokah hišnica Marija Debevc iz Celja. Nad življenjem je obupala zaradi prepirov z možem. Prepeljali so jo na kliniko. Njeno stanje je težko. — Kap g-a .Je zadela. Včeraj zjutraj je zadela v Zagrebu kap obrtnika Franjo Vo-dlSka. Naili so ga doma mrtvega na postelji. Star je bil 57 let. — Mati In **in umrla i*Hejra <*no. V Stari Kaniži ata umrla v soboto Djordie Bodi in njegova mati. 191etni sin edinec je imel pljučnico in mati mu je vse v strahu za njegovo življenja stregla noč in dan. Ko je jel sin pljuvati kri, se je mati tako prestrašila, da se je onesvestila. Is nezavesti se pa ni več zdramila. Umrla je in ko je sin zvedel za njeno smrt, se mu je bo-lezen^tako poslabšala, da je tudi sam umrl. _ "Ljubosumni trgovec ustrelil delavca. V delavski kolini ji Brestovcu pri Garešnlci na Hrvatskem je trgovec Ludvik Silber-stein v petek zvečer ustrelil 171etnega delavca Milana Šuperino. Fant je šel mimo trgovčeve hiše in slišal je, da se trgovec prepira ■ vojo služkinjo. Stopil je k oknu. V naslednjem trenutku so se oiprla vrata in trgovec je štirikrat ustrelil na šuperino. Ena krogla je zadela delavca smrtno. Sil-berstein je bil ljubosumen na svojo služkinjo Anko Urbas in to je dalo povod za uboj. Mislil je, da stoji pod oknom njen ljubček. — Koruze se je najedla in umrla. V Novih Karloveih blizu Zemuna se je Sara čur-čiČ najedla mlade kuhane koruze. Postalo ji je pa slabo tako da so jo morali prepeljati v bolnico, kjer je čes teden dni umrla. viestm potrretmi zavod U »čina LJubljana Dotrpela ja danes v starosti 82 let po dolgi bolesni nsJa soproga. ljubljena mama, stara mama, tašča, teta, gospa Lavric Amalija soproga inšpektorja drž. šel. v pokoju previđena s tolažili svete vere. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v torek, dne 20. avgusta 1910 ob 54*. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Jakoba. LJUBLJANA — ZAGREB, dne 18. VLH. 1940. žalujoči; FRANC — soprog; ing. RUDE in ELZA — otroka| NITJA, DUŠAN, OUŠANKA, VERICA — vnuki in vnukinje, nt ostalo sorodstvo. — Gregorićev »B<*osa»« najboljši prašek za masaio. Zahtevajte brezplačen vao- rec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Prodaja celuloznega re*B. Jutri bo na ljubljanski borzi javna prodaja 4.000 (šti-ritisoč) prostornih metrov celuloznega lesa, in sicer ob 12. uri dopoldne v borani dvorani. Iz Ljubljane —lj poroka. V soboto sta se poročila v trnovski cerkvi gwč. Nesika Sloviš, hčerka uglednega gostilničarja* Pri Brgan-tu«, in g. Bogo Hladnik, tehnik pri Bati v Borovu. Priči sta bila ženinov in nevestin oče. — Obilo sreče! —lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m. VVostner Ivan. TI let. kleparski mojster in posestnik, Jenko Valentin, 72 let, preuaitkar, Erjavec Marija, roj. Ahlin, SO let, Koprivec Anton. 86 let. premikač dri. v p., Zrinšek Frančiška, 66 let. delavka tob. tov. v p.. Bucik Jakob, 52 let, višji polic stražnik v p.f Lenarčič Ivan, 61 let, žel. upokojenec V ljubljanski bolnici so umrli: Kramar Terezija.62 let, kuharica, Pušič Martin, 45 let. poljedelec. Rečica, sres imotski. Hrvatska banov.( Gabrovec Janez, 66 let, jetnik, Kopitar Franc, 16 let, trgovski vajenec, Jezica, Istenič Ladislav, 5 mesecev sin progovn. delavca dr*, žel.. Dok Logatec, čuvajnica 701, Pleste-njak Viktor, 4 dni, sin banov, dne v ni Carja, Bajde Ivan. 29 let, trg. pomočnik. Kra-hanja Jožef, 9 let, sin posestinka. Ključa-rovci. obč. Vel. Nedelja pri Ptuju, Burnik Jera, 63 let dninarica, virmaše pri škof ji Loki. —lj Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni izpiti in dopolnilni izpiti za sprejem v I. odnosno IDI. razred 27., 28. n 29. avgusta po sporedu, ki je objavljen na razglasni deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema ravnateljstvo od 22. do 29. avgusta med 9. In 12. uro. Vpis dijakov (dijakinj) v vse štiri razrede se bo vrsll 2.. 3. in 4. septembra 1940. — Tiger Arizone jc epska legenda o Zapadu ln drama o tem. kako je zakon nad-vladal teror revolverja v burnih dneh ameriške zgodovine. V tem filmu bodem o videli zopet pomembno osebnost filmskega sveta, velikega umetnika Wallace Beeryja( ki se je proslavil s svojimi Številnimi karakternim 1 vlognml. Ta film je novo umetniške karijere. Ta priljubljeni filmski igra-Kreacija Triger Billa mu je zopet nudila možnost, da pokaže svojo odlično umetniško karakterizicijo. najboljšo svoje umet-nške karijere. Ta priljubljeni filmski igralec je v tem filmu močna os, okoli katere se kretajo vsi momenti herojske romance, duhovito kombinirane z zabavno komedijo. Smelo lahko trdimo, da je Wallace Beery spet na svoji višini in v svojem živem elementu. Film je na sporedu v kinu Sloga ter ga priporočamo na oglel ljubljanskemu občinstvu. 1927. —lj Pouk vseh orkestrskih instrumentov je vpeljan na šoli Glasbeni Matice ljubljanske. Na ta pouk opozarjamo tudi člane različnih naših godb izven Ljubljane, da se izpopolnijo na svojem instrumentu in dobijo o tem potem tudi potrdilo. Novo šolsko leto na soli Glasbene Matice začne začetek septembra. Vsa pojasnila daje pismeno in ust m eno pisarna Glasbene Matice. —lj Robidov enoletni trjrovski tečaj s provieo javnosti, Ljubljana. Trnovska ulica 15. vpisuje učence za šolsko leto 1940/41. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. Telefon 40-48. 303-n —lj Aretirani razgrajači. Včeraj so policijski stražniki aretirali več razgrajačev, ki so se drli in se med seboj pretepali na Starem trgu. Tudi v Mostah ln v Kolodvorski ulici je prišlo do razburljivih nastopov med pijanci, ki pa so jih stražniki kmalu ukrotili ln jih spravili na policijo. V 91Ski so aretirali dve lahkoživki, ki sta pijani nadlegovali mimoidoče moške, na kolodvoru pa so prijeli nekega postopača, ki je skušal krasti pred blagajno. —lj Dentistična zbornica, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7. ima telefonsko številko 37*07. Sokolska štafeta na kraljev rojstni dan Ljubljana, 19. avgusta Nad 7.000 sokolskih tekačev iz vse države prinese v 52 urah pozdrave svoji starešini Nj. Vel. kralju Petru LT. na njegov rojstni dan 6. septembra. To bo velika sokolska štafeta sokolskih žup iz vse države, štafeta krene po štirih progah: prva iz Maribora preko Varaždina, Osijeka, Novega Sada do Titela, kjer sprejme štafeto iz Petrovgrada. Druga krene iz Kranja preko Ljubljane, kjer sprejme štafeto iz Celja, potem T,o pa nadaljevala pot preko Novega me«^. > Karlovca, kjer sprejme štafeto a oii.^j-^, v vasi 2irovcu pa Štafeto ix Zafi •» v na kar bo nadaljevala pot preko Banjaluke in Tuzle do Beograda. Tretja štafeta krene Iz ftlbenlka preko Splita in Mostara, kjer sprejme štafeto iz Cetinja ln bo nadaljevala pot pro- Samo Se danes ln Jutri zanimiva drama Is burnih dni ameriška zgodovine: V glavni vlogi: VVALLACE be£ry KINO SLOGA — TEL. 27-30 Predstave ob 16., 19. ln 21. uri »■■■vil1 mm muca ■■■ ju m » uuiuiuio TIGER ARIZONE i i Ceski film v nemškem jeziku po romanu J. Vrbe V glavnih vlogah: Stepničkova, Willl Bauer Predstave ob 16., 1». in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-31 (KRIVOPKISK2N1R). BOŽJI MLINI ti Beogradu preko Sarajeva in UŽIca. Četrta štafeta krene iz Skoplja, preko Nlsa in Kragnjevca. Za prenos štafete se bodo porabili sokolski tekači, ki bodo prenašali Štafeto po teritoriju svoje župe :n jo na meji izročili tekačem dru gre sokolske Supe. Na vseh sedežih sokolskih žup bo svečan sprejem soko^ke štafete. Tekači druge proge krenejo 4. septembra ob 10.30 iz Celja, tekači tretje proge iz Šibenika 4. septembra ob 9. in s Cetinja 4. septembra ob 13., tekači prve proge ie Maribora 5. septembra ob 5,30, tekači 4. proge pa iz Skcplja 5. septembra popoldne. Na kraljev rojstni dan sprejme štafete ob 12.30 na Terezijah starešinstvo Saveza SKJ, delegacija vseh so- kolskih žup. beograjsko sokolstvo in beograjsko občinstvo. Po pozdravu Štafeti bodo vsi sokolski pezdravi kralju spravljeni v »rebrno kaseto, ki jo odneso tekači s starešinstvom Saveza mlademu kralju na dvor. Sokol Ljubljann-šuka obvešča članstvo, naraščaj in deco da se prične z 20. avgustom redna telovadba po starem urniku, ki je objavljen na objavni deski in v kino-omarlcah, Strelske vaje za oboji naraščaj se vr&ijo vsako soboto od 19. do 20.30 ure. za članstvo pa vsak ponedeljek od 19. do 20.30 ure. Ker se bodo vršile konec septembra tekme v streljanju, vabimo, da te vaje rodno poaečate! — Zdravo! Da nam ne bo več £rrinaml&sval© olja Valna konferenca, sklicana na pobudo ravnateljstva za prehrano v kmetijskem ministrstvu Ljubljana. 1°. avgusta Na pobudo ravnateljstva za prehrano v kmetijskem ministrstvu je bila sklicana včeraj v Beogradu konferenca, na kateri §e je obravnavalo vprašanje pomanjkanja olja. Konferenci so prisostvovali zastopniki banovine Hrvatske, ministrstva vojne in mornarice, trgovine in industrije. ifozdov in rudnikov ter kmetijstva, ravnateljstva sa zunanjo trgovino, Prizada, slavne Zadružne zveze. Centrale industrijskih korporacij, tovarn olja. tovarn mila ter samega ravnateljstva za prehrano. Posvetovanja so trajala Sttri ure. Ugotovljeno je bilo, da letošnje pc manjkanje olja ni bi'lo katastrofalno, pač pa so izgledi za prihodnje leto mnogo slabši. Nujno potrebno je povečanje proizvodnie in »icer na ta način, da se zase je več oljaric. V ta namer, bodo Storjeni vsi pi/trebni ukrepi. Prizad bo brezplačno ali pa po zelo nizkih cenah razdelil med proizvajalce potrebno seme. Zasejailo naj bi sc najmanj 12 do 15.000 oralov z oljno repice. Razen tega naj bi bilo na vseh veleposestvih vsaj 10 odstotkov zemlje zasejane z oljaricami. Proučene so bile tudi drug- možnosti pridobivanja namiznega olja. izvoljen jc bil ožji odbor, ki bo proučil možnosti uvoza surovin za izdelovanje olja is Inozemstva, v prvi vrsti sončanc \t Rusije Proizvodnja olja v naši državi bo standardizirana, tla dubimo samo ene vrste ulje. ki sc bo prošla jaflo no vsc.i držav no enaki ceni Zaenkrat bo samo posoda različna in v toliko se bodo tudi razlikova .e cene, kmalu pa dobimo najbrž tudi enotne sode in posode Vpra^-nnje doloe tve cen namiznega olja bo urejeno v smislu naredbe o oljaricah ter uredbe o proizvodni in prometu s oljem, ki bosta te dn: -./biavljeni. Sporedno z vprašan, t -ni namiznega olja se pa pojavlja pri nas tudi Vptašallje proizvodnje firneža in drugih tehniCnih o||, ki jih tudi zelo prm jnjkuje Kakor za namizno, tako bo Prizad tud- za tehnična o'ja brezplačno ali zelo poc* m razdelil potrebno seme. Na konferenci se jc proučilo vprašanje namiznega olja za izdelovanje mila, V bodoče bodo morale tovarne mila prijavljati vse količine namizneu;i olja. ( obenem bodo storjeni vsi notrehn ukreni, da se industriji mila omogoči nabava drugih surovin. Vse Ukrcpt jc treba sti riti takoj, da nam olja ne bo več primanikovalo. iz Celja —c Vrh Ojstrice si je končal življenje. V petek so našli prvi planinci, ki so se podali na Ojstrico v neki kotanji na vrhu nezavestnega moškega, poleg- katerega je ležala prazna steklenica, iz katere je uhajal vonj po neki strupeni tekočim. Planinci so takoj ugotovili, zakaj gre ter so skušali obupanca na kak način rešiti. Toda zaradi višine kraja, katerega si je samomorilec izbral, da zaključi s tuzem-skim življenjem in zaradi oddaljenceti bivališča ni bilo mogoče nuditi mu pv>trebne zdravniške pomoči. Kmalu je obupe.nec izdihnil. Pri njem so našli listine, iz katerih je bilo razvidno, da je to 301etnl pro-kurLst iz Zagreba Sava Veiič. Iz poslovilnega pisma, ki ga je zapustil, ae je moglo izvedeti, da je bil vzrok samomora nesrečna' ljubezen. V istem pismu tudi prosi svoje starše, naj mu oprostijo, da se je odločil za tako smrt. Velić je letoval Se 16 dni v Logarski dolini pri sestrah Logarjevih sam, med tem ko se je njegova izvo-ljenka nahajala v Zagrebu. Planinci so takoj obvestili reševale v del ni ter se je kmalu nato odpravila lOčlanska reševalna skupina na vrh Ojstrice in v soboto so prinesli Veliča v Solčavo, kjer BsKajO nadaljnjih navodil glede pogreba. —c Pod Okrc-Vljem nad siap-im Savinje je padel neki lGletni Ljubljančan ter si pri padcu zlomil roko in potolkel po -rlavl. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, —c P°Kr«Hb Kranja Nateka, ki je bil v petek popoldne na okoliško pokopal i5če, je pokazal, kako znan in priljubljen je bil med celjskim prebivalstvom. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi ter ao bili zastopani tudi predstavniki oblasti, uradov in raznih društev. --c ISSK MBribOg : SK Celje 5:0 (2:0). Danes je bila odigrana na Glazijl prva tekma v tej sezoni ter se je končala z zasluženo visoko zmago Maribora. Zmagovalno moštvo je pokazalo v vsakem pogledu lepšo, koristnejšo igro. Bili so fizično in tehnično mnogo nad Celjani, ki ae jMm je poznalo, da je to njihova te.Vja tekma po poletnem pavziranju. Po trajnem treningu bodo posebno mlajSi igralci, ki tvorijo večino moštva, pridobili potrebno izkuatvo. Tekma je bila falr ter sodnik g. Rrinprerht ni imel težkega posla. V pred* tekmi je dru^ro moštvo Celja pren:a^alo SK Štoie s 4:1 (2:0). —c l'mria je v Zpgrehu pri Celju 751et-na vdova po zelem i car j u Neža Tratmk. Naj potiva v m'irul Praznik ^vtomob£l!stcv Ljubljana. 19. avgusta Včerajšnja nedelja je 1-ila najbrž najlepša v tej sezoni ln izredno številni Izktn ki so jo dobro Izrabili. Ljubljano je zapustilo več ti.-'Oč meščanov. Iz mesta **> vozili polni vlaki, zelo živahno je pa bilo tudi na vseh cestah, zlasti nn gr>i-en jakih. Naši avtomobiltatl. organizirani v Tcuring klubu v Ljubljani, bo včerajanio lepo nedeljo izkoristili za lepo prireditev; klub je letna prv'c priredi blagoslovitev vozil, kakršne prirejajo drugI avtomoblllstl vsako leto v proslavo svojega patrona sv. Krištofa. Iz Ljubljane je odpotovalo zjutraj precej članov TK proti Radovljici. V Radovljici se niso zbrali le avtomobilisti - - na trgu pred cerkvijo se je zvrstilo 30 a\to-mobilistov — temveč tudi motocikl sti in celo kolesarji. Klub namreč zuru.iuje đe-mekratično mo-tocikiiste in kolesarje, ne le avtomobilLste. Ob 9.30 jo radovljiški dekan opravil bla« goslcvitveni obred. Blagoslovil je tudi lepe spominske plakete s siiko Bleua. vsi t udeleženci ao dobili plakete kot spomin na . prvo blajrealovitev vozil. Dekan ja tu<.i s I primernim nagovorom naglasil pomen pii-I reditve. Predsednik kluba ing. Bartl je Iskreno pozdravil prisotnega sre^ega p«: 'načelnika kot zastopnika oblasti in vsa udeležence, ki so se v tako lepem številu udeležili prireditve. Po skupnem fotografiranju so si udeleženci og'odali radovljiško pokopališč, ftku pno kosilo so imeli na Bledo, popoldne ao pa napravili v manjših skupinah voč lepih izletov po Gcrenjski. Zvečer so se zopet sestali ln sicer pred Staro poŠto v Kranju. Domov so se vrnili v neatmjeni koloni. MALI OGLASI 90 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1^— davek posebej. 2* pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti *n»tt»irn- — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Darek posebej, "ajnaanjal < nari~ 8,— dtn L BRUSNICE razpošilja v vsaki količini po povzetju po dm 11 kg trgovina Karlo Kaltalj, Libebče. 1929 50J IGH.VOK ZA 1VEEKBND ležalne, stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egoa Zakrajiek LJUBLJANA %fiklo«ičeva 34 — Telefon 48-70 ZA VSAKO PBHJKO najboljša to najcenejša oblačila • 1 nabavite pri PBESK F B 8t* Petra cesta 14 PRODAM puoh motob tOO eem radi odpotovanja ugodio prodam. Ogleda se: Novljan, Mirna peč. 5* PREMOČ ^ 'OKS•DRVA nadJ I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. t0-3b Postrežbe oreztil&na : DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjdi znesek 8.— din OSAMLJENA GOSPA z lepimi dohodki želi spoznati boljšega starejšega gospoda — upokojenca ali ali£no — zaradi skupnega razvedrila. Dopise poslati na upravo Si. Naroda pod »Prijateljstvo«. 1937 -.POUK- Strojepisni pouk (desetprstni sistem) »s U'uvk>i |aoj£ •n^ejnip od jpni imoj -eoasouj t op i po lfcoaj, -dAZ B4A '6 mC/l PO Ul 8 op 'LK po IMiappo 'jCsoai lUJdSdA prično 2. septembra. Šolnina lajnlžja. Največja strojepisnica e 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Christofov učni zavod, Domobranska c. 10, tal. 48-43. 1931 STAMMnJA 9 DIJAKE najraje nižješoloe, sprejmem v vso oskrbo. V nemščini pomoč« Naslov v upravi Slov. Naroda. 1939 Makulaturni papir proda t^novenskega Narodu** Kaaffijova olioa it*v. a Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«* poaedeljefc, 1». avgusta 1940. 188 Veliko povpraševanje po naših čipkah a izvoz ovirajo razne težave - - Za več sto tisoč din naših ročnih del na dunajskem velese jmu Ljubljana, 19. avgusta i Cih obrti itd. Vse to delo bi naj opravljal Marsikdo se pri nas se vedno ne zaveda. Čeprav se prišteva med tako zvane gcspo-da. ske ljudi, da spadajo izdelki naših domačih obiti, predvsem naše priznane klekljane čipke, med pomembno izvozno blago in ne služijo morda le kot razstavno gradivo na nežnih razstavah ženskih društev. Toda, četudi bi izvoz ročnih del ne prinašal milijonskih vsot. bi morali upoštevati, da se pri nas preživlja z ročnimi deli tisoče marljivih delavk v pasivnih krajih, kjer je vedno trda za zaslužek. Vendar pri nas mnogi gledajo na ročna dela zgolj kot na izdelek, ki zasluži pozornost po svoji estetski strani, ne pa tudi po gospodarski. Vsaj tako bi človek sodi. ko Ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za ženski domaći obrt g. Božo Racič sprevidi, kako malo razumevanja kažejo razne ustanove za pospeševanje za domače ženske obrti. Tuli javnost še vedno ne zaia pravilno presoditi, kako velikega gospodarskega pomena so ročna dela in kako velik pomen bi lahko imela, če bi prodajne organizacije ne oviralo toliko nerazumljivih ovir. NAŠE ČIPK K so PRODAJALI PO VSEM SVETU Xaša ročna dela, slovenska kakor tudi dalmatinska in hrvatska, so biLa znana že pred vojno skoraj v vseh naprednejših državah. Lahko bi celo rekli, da smo jih izvabil po vsem svetu. Morda tega zdaj v nekaterih naših ustanovah no vedo m mislijo, ko se govori o potrebi pospeševanja nnSIh domačih obrti, da hočejo le prijatelji noše folklore uveljaviti svoje muhe. I Pred vojno je imel Dunaj stalne številne i zveze z nasanri kraji, kjer so razvite žen- | ske domače obrti. Dunajski zavod je imel j po naš9i krajih dobro organizacijo čip- ht karskih Soi, na tudi dobro prodajno organizacijo. Vedo! i morate, da je 'imel ta zavod na Dunaju veliko prodajalno s čipkami, a razen tega svoje podružnice med dragimi kraj! odo v Pariza in New Torku. Izdelke rok slovenskih žen so prodajali kot posebno cenjeno blago z vel:kim U5*r»ehr>m prav tako V Parizu kakor na Dunaju in v X \v Yorku. TIDI ZDAJ NAS T IZDEIJIT ST>OVE Morda bi kdo ugovarjal, 6eš. to je bilo pred vojno in zdaj so se časi spremenili ter po ročnih delih ni več takšnega povpraševanja, lforali bi mu odgovoriti, da ne pozna razmer ter dn je dovolj žalostno, če ne ve. kako velik uspeh so dosegla naša ročna dela na nertetih velesejmih In svetovnih razstavah po svetu. Ne le, da so naše iz iefke priznali kot odlične, ki jih je treba uvrščati v sto v'-sto z bruseljskimi čipkami in dniirirrri izdelki enakega svet ornega slovesa, temveč je bilo vselej to-i i tercu primerno povpraševanje po naših izdelkih. SADO\J DELA DOLGIH LET T3 uspehi r»a niso bili doseženi tako lahko, po prevratu so bile vse zveze med našimi kraj-i, kjer je razvito čipkarstvo, in s svetom pretrgane. Razumljivo je, da ni bilo več čipkarskih Sol, ki jih je ustanavljal dunajski zavod. Začeti je bilo treba vse crganiratorno delo od začetka. Ustanovi ion je bil Državn. osrednji zavod za Žen.~ k i domaČi obrt v Ljubljani. Naloge te- j ga zavoda so velike in Se tem težje, ker ' je prepuščen skoraj povsem sam sebi: zavod ne vedi le strokovnih čol in tečajev za izTHTrjomitev strokovnega znanja ženskega osebia v mestu in podeželsKih krafh, temveč organizira tudi prodajo ročnih del in vodi proDasrando za naše izdelke z razstavami v tujini. Pri tem je treba upoštevati, da je zavod v tesn,: zvezi z organizacijami ženskih domačih cbrti v drug:h pokrajinah države, v Dalmaciji in na Hrvatskem, da je z njimi skupno prirejal razstave, dalje, da je ustvaril podlago za čipkarsko šolo v Lepoglavi. podpiral dele zagrebške trgovske zbornice pri organizaciji doma- pcgosto en sam človek. Ali bi smel kdo zahtevati od zavoda, naj bi v razmerah, v kaknfa h se razvija, ko nima niti dostojnih prostorov za šolo, prodajalno in upravo v Ljubljani — organizira širokepotez-no prodajno organizacijo m uvede organizirano produkcijo kot cenlralna ustanova za nakup in prodajo ročnih del? Toda na zavod marsikje splch radi pozabljajo, kakor da ga ni in se ne vprašujejo mnogo, kaj bi bilo treba storiti. TEŽAVE Z RAZSTAVLJANJEM V TUJINI Pog^^to celo zavod težko doseže, da sme razstaviti svoje izdelke na razstavah in velese jrrih v tujim. Tako so n. pr. nameravali že večkrat razstaviti ročna dela prejšnje čase na velesejmih na Dunaju in v Leipzigu. Sele zadnjih pet let je zavod lahko sodeloval na lipskem velese jmu. Na s pomladnem velese jmu se je zavod zopet zelo posrečeno uveljavil in razširil je zelo trgovske zveze. Pokazalo se je, da je izredno zanimanje za naše ročne izdelke. O tem tudi priča zelo bogata zavodova korespondenca s številnimi nemškimi tvrd-kami, ki bi želele kupiti celo mnogo več blaga, kakor jim ga lahko nudimo. IZVOZ MORA BITI DOVOLJEN Najbrž bi kdo mislil, da je zadeva povsem preprosta: če v inozemstvu žele nase izdelke, jih kratko malo pošljemo, zadovoljni, da se nam je posrečilo skleniti kupčijo. Ko bi bilo tako ,bi zavod lahko preskrbel našim čipkaricom naročil, kolikor bi jih mogle sprejeti. Zlasti zdaj je posebno dobra konjunktura za naša ročna dela, kar je treba v neki meri pripisovati, da je prišlo do zastoja v Belgiji zaradi vojne, a predvsem si je nase blago prido- bilo sloves, da mu ne morejo konkurirati drugi izdelki. Toda z izvozom so veiike težave. Izvoz sleherne, še tako male čipke, mora biti dovoljen. Ko odpošiljajo č pke, v inozemstvo, mora biti ugotovljeno pri gramu natančno. keliko tehta izvoženo blago in v računih morajo biti navedeni vsi izdelki posebej. Izvoz morajo dovoliti pristojne državne ustanove in treba se je obračati na trgovinskega ministia, na Narodno banko in preden so opravljene vse formalnosti, se lahko zgodi, da se razstava v tujini, kjer bi naj bilo blago razstavljeno, že začne. Treba je prositi, dokazovati, kako silno potrebno bi bilo razstaviti izdelke, posredovati, da bi bila prešnja rešena, a ko je končno doseženo dovoljenje — kontingent je točno določen — je treba opraviti se mnogo administrativnega dela v zvezi z odpošiljatvijo, carino itd. UDELEŽBA NA DUNAJSKEM VEJLESEJMU Prav zdaj hite v zavodai z odpremo ročnih del na dunajski velesejem. Razstavljeno bo za več sto tisoč izdelkov, ki so — lahko bi rekli — že skoraj prodani, saj mnogi kupci čakajo na blago, ki bi ga kupili že spomladi, če bi jim mogli z njim post reči. Vse blago, ki ga pošljejo na razstavo, bo prodano. Ni torej nobenega rizika m človek bi pričakoval, da bodo vse pristojne ustanove udeležbo na takšnih razstavah vsestransko podpirale. Lahko bi našteli celo vrsto težav, ki ovirajo razvoj delavnosti naših domačih obrti. Toda, ali to kaj zaleže? Tako je bilo n. pr. že večkrat javno naglašeno, kako je ovirano in celo ogroženo nase čipkarstvo, ker primanjkuje lan enega sukanca, ki ga moramo uvažati, a ga ne dobimo dovolj. Naša država izvaža lan in za kom- penzacijo bi Nemčija lahko dala dovolj sukanca, če bi to zadevo znali ureiti. Ni se pa še vedno nič spremenilo. Kio bi se zanimal za čipkaistvo . . . Pri vsem tem se torej ne smete čuditi zakaj ne moremo pestreči z našimi ročnim deli številnim inozemskim tvrdkam, čeprav čal:a mnogo marljivih iok v naših revnih \-a?eh dela. Šolstva v Besarabiji Musk\a, i O. avgusta t_ V Besarabiji so uvedli sovjetski sistem šol Ibstojalc bodo samo tri vrste
    kih cel Krani. 18 avgusta Danes se ie vršila na Prirnskovena on Kraniu velika vaia voino gas ">s : h fnrmaT cii s sodelovanjem <ć>nv. 'a-is ih oddelkov in Številnih gasilskih če; iz ckoli re Tovrstna vaia. ki ie Dva te vrste v r.ašem okrožju, ie z o/irom na čase v katerih živimo potrebna kakor vse druee oriorave. ki nai bi nas obvarovale nred eventia nim napadom sovražnika Dane? nam ie znana kruta resnica, da moderna voina ne ori-T.anese nič ma-ni zaledju kot fronti N jši gasilci so si svesti naloe ki iih Čakajo ob takih prilikah in do zadni; sas'lski >a:i na tovarniških objektih tvr. Zabret & Ko. v Britofu sklenili, da se v čimb liše iz-vežbanie vcino easilskih oddelkov Drireia-jo vaie za službo v pasivni obrambi 7a!c-dia nred zračnimi napadi Knk ^r sb različni učinki bombnega naoada taka raz'ična mora biti tudi obramba PožaT ran;enci ruševine so delo bombnega nanada a vsemu temu ie treba od pomoč1" Požar se ne sme razširiti na sosedni? obiekte ranjence ie treb-3 rešiti a za vse to ie trobo izvežbanih Mudi rrasilcev samaritanov. obveščevalcev rešilne ekine itd Težko si mislimo kako grozno sliko bi nam nudil krai do težkem bombnem napadu, toda še strašneiše bi bilo da ne bi nihče pritekel prizadetim na pomoč. Ze Kranju 7*3 SedelevaJ a | Po kratki, mučni bole*ni me ie za vedno zapustil moj gospodar, gospod DOLŽAN f 7. f. m., ob ti. uri. Pogreb bo v ponedeljek, f9. f. m., ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Borutova ul. 10 k Sv. Križa. Ljubljana, 17. avgusta 1940. Žalujoča PBPA ADU NAP.. iz krast) sKe^a oKrsžja prva vaia naših gasilcev samarilanov in drugih ekiD oa nam ie Dokazala, da se lahko zanesemo na niih pomoč Vse četa so z Ižrftdno discrnUno in požrtvovalnostjo izvršile svole delo. Med njimi ni bi o izjeme, pa nai bi bila t.» izborno tehnično opremljena gasilska če.a :/. Kiania ali pa vaška četa. ki ie prihitela n? vaio z vozom s konisko vnreso. Vsa vaia se ie delila na dva dela. Prvi del vaje ie imel nalego izvršiti dela neposredno po zračnem naoadu. ki ie bil namenjen Kranju oziroma železniškemu križišču, tovarnam elektrarnam vodovodu, mostovom itd Rombe so z rešile cilj. vendar so močno orizadele vas Primskovo ki leži v bližini objektov ki Hm ie bil napad namenjen. V zraku vidimo dve letali hniD motor i.-v v/.nemiri obč: s v o n ž1 ie letalo švignilo tik nad našimi e" avami za vas. S cerkvenega ctoloa vi-: :de\i zastava v znak r-anada. z dvor'šč se nične valiti dim in kiže. da so Iv ur \ oogodi'o in povzročile Dožare. K>r ie b:lo število vžirralnih bcrrb Izredno veliko, so D'žari izbruhnili na 21 mestih Vnele se le tu M župnišre no"ir nreti tudi cerkvi pon-išila se ie tudi hi*a katere klel ie si sžila stanovalcem za zaklonišče Nevarnost ie. da požar ne uniči celotne vasi. Toda ni še povsem umolknilo bučanje letal, ki so izvršila svoje delo in se oddaljujejo, že so prihitele gasilske čete, ki so bile takoj po domačem gasilskem naraščaju oa.piu.vijc*ne na požarna mesta. V najkrajšem času so že vodni curki oblivali strehe hiš, ki k sreči niso gorele in bile razdejane od soviužniKovih bomb. Agilni primskovski naraščaj je z vso resnostjo in hitro obveščal posamezne ekipe o prizadetih mestih in že je bil pri namišljeno porušenem objektu oddelek za odkopava-nje ruševin iz Kranja, a za njim je pri-hitel prav tako oddelek reševalcev s sama-ritankami z dr. De Glerio na čelu. Pod njegovim vodstveni so reševalci izvršili vse potrebno z ranjenci in jih prepeljali v zasilno bolnico, ki je bila nameščena in z vsem potrebnim opremljena v ljudski šoli na Primskovem. V obzir je bilo treba vzeti tudi nesreče, ki se lahko pripete gasilcem, tudi tem je treba nuditi prvo pomoč. Vod. stvo je seveda računalo na to možnost in stražiški rešvalci so bili takoj po sprejemu obvestila, da sta dva gasilca pri gašenju dobila hude opekline, na mestu in ju prepeljali v improvizirano bolnico. Po krajšem odmoru se je pričel drugi del vaje, ki je obsegal predvsem vaje v reševanju ponesrečencev, tako gasilcev kakor civilnega prebivalstva. V akcijo sta stopila zopet reševalna avtomobila gasilskih čet iz Kranja in Stražišča, vso pomoč pa so nudile ponesrečencem samarijanke s Primskovega in tečajnice iz Kranja pod vodstvom zdravnika g. dr. De Gleria. ki je imel nadzorstvo tudi nad improvizirano c Inico. S temi zadnjimi reševalnimi in samari-tanskimi deli je bila prva vaja vojnogasiL skih čet zaključena in v vzornem redu so odhajale številne gasilske čete na svoje domove z zavestjo, da so zopet prispevale k svoji izvežbanosti v službi bližnjega. Težko je laiku presoditi, če je vaja vojno-gasilskih formacij na Primskovem pokazala, da so naše čete v vsakem pogledu kos nalogam, ki jih Čakajo. Eno pa je gotovo, da se prav s temi vajami hoće doseči najpopolnejše izvežbanje oddelkov, ki pridejo v poštev v pasivni obrambi pred letalskimi napadi Res je, da ni mogoče zahtevati od organizatorjev vaje vojnogasilskih formacij odnosno od predsednika kranjske čete g. Rici Mavrja, ki je veliko storil, da je vaja bila do potankosti proučena, da bi se tudi občinstvo obvestilo v važnosti vaje in ga po zvočniku obveščalo o vseh podrobnostih vaje tako, da bi z lahkoto sledilo poteku vaje, Kar bi bilo vsekakor koristno. V nasprotnem primeru pa bi bilo potrebno, da bi oblastva izdala potrebna navodila, kako naj se občinstvo zadrži ob takih napadih. Upoštevati je namreč treba, da bo reševalna služba le takrat popolna, 6e bo lahko sodelovala z najširšim prebivalstvom, ne pa. da bi jo z bre-zgla vostjo. ki ob napadih ni redka, celo oviralo. ^ v o d n i h o v e družbe! Postani in ostani član 167 ljubezni — Vi . . . — je dejal Escaldas mračno, — vi ste zreli za vešala. Morali bi se paziti pred vašimi naklepi. Kdo ve, da-li vas ni vpregel satan, ki ste mu nekoč že služili. Ta mož je zmožen vsega. In v vasi osebi je našel zanesljivo orodje. Prav nič bi ne bil presenečen, če bi prišel nastavit mi pasti. — Je-li mogoče, — je vzkliknil drugi s tem stras-nejšo veselostjo, ker je bila iskrena. — Tristo vragov! — Glej no, glej ... mar vam ga ne prinašam vklenjenega na rokah in nogah — vašega Valcora? In jaz sam, mar nisem izročen na milost in nemilost? Vse veste o meni. .. moje ime ... — Vaše ime ... vsaj dve. — Samo na teh je vam ležeče. Lahko bi me dali aretirati še nocoj, če bi se vam zahotelo. — Ho, ho! — Nikar se ne delajte lisjaka, sicer pa na to niti ne mislite. V krempljih poKcijskih agentov bi tajil vse, kar sem vam priznal, če mi pa pridete s pametnimi predlogi, se utegneva sporazumeti. Escaldas je premišljal, zroč nepremično na ta obraz. Sledove zločinskega nagnjenja in burne strasti je prinašala Mome Cervelas mnogo srečnih ali nesrečnih rivalinj. — Čujmo, kakšno stališče zavzamemo? — je povzel Arthur Sornieres znova besedo. Kaj mi predlagate ? — Osebno vam ne morem predložiti ničesar, — je odgovoril Escaldas. Storiti ne morem tega iz tehtnega razloga, ker ne premorem niti beliča. Po teh besedah se je sam zgovorno ozrl po skromno opremljeni sobi. Njegov pogled je spremljala še zgovornejša kretnja, Apašev pogled mu je sledil. Prvi hip Sornieres ni kazal posebnega zanimanja za to, kar je videl. Kar se je pa njegov pogled skrivaj dotaknil stene nad posteljo in ae ustavil tam, kjer je molel iz zidu železen kavelj. Sornieres je zadrgetal. Potlej se je pa ozrl na Escaldasa in dejal z osornim glasom: — Nikar si ne prizadevajte preslepiti me s temi ovinki, ko vas vprašujem, Vaj mi predla^te! Ne obračam se k siromaku, kakršen ste. Govorim o vaši stranki, o vaših plemičih in knezih, o vseh tistih, ki bodo delili kolač, ko bo Valcor šival copate iz klobučevine ali gojil državno sočivje na robiji. — Razumem dobro, — je dejal Botivijec, — toda treba se je dogovoriti z njimi. < — Glejte, da boste videli in naj ne traja to dolgo. Mudi se mi namreč, — je pripomnil krasni rdeče- lasec. Spodnjo čeljust je potisnil naprej in s tem je postal njegov obraz še posebno divji. — Nocoj zagledam svojega najvažnejšega zaveznika, — je razmišljal Escaldas glasno, označujoč tako Gilberta de Villingena, ki bi ga bil ta naslov čudno prestrašil. — Mudi se nama prav tako kakor se mora vam. Ali hočete jutri zopet priti ? — Vrniti se... sem? — je vprašal Sornieres in nalašč se je delal nezaupljivega. — Zakaj pa ne? — Ali veste, kaj tvegam? Valcor je mož, ki je zmožen zdrževati lastno zasebno policijo, če izve, da prihajam k vam ... — Ali hočete, da bi se sestajala kje drugje? — Oh, — je odgovoril apaš oklevajoče. — Končno ima človek mir v vašem gnezdu. Glavno je, da me tu ne zBTshsia. Ne ooveite torej nikomur, niti svojemu slovečemu princu, da sem bil tu in da še pridem. — Kakor hočete... To na stvari ničesar ne iz-preminja. — Počakaj! — je zaklical ljubček Mome Cervelas, kakor da mu je nenadoma šinila v glavo nova misel, — domenim se za sestanek z vašo sosedo Rosalindo. To bo alibi. Escaldas se je držal za trebuh od smeha. Tako lokava se mu je zdela ta misel. — Dogovorita se za sestanek in sestaneta se preden pridete k meni, — mu je svetoval z grobim humorjem. — Njeni čari vam zmešajo glavo. Potem ne boste imeli dovolj moči, da bi me premagali. — Ne verjemi tega, stari lisjak, — je dejal Sornieres, ko je hitel po hodniku, kjer je uhajal skozi špranje v vratih duh po cenenih parfumih. Komaj je ostal sam, je odhitel Escaldas k Gil-bertu. Ni pomislil na to, da je nedelja, in sicer ena prvih pomladnih, dan konjskih dirk. Kako naj bi Bolivijec spoznal prazničen dan ali pomlad? On ni poznal nobenega počitka, ta mož dela in brezdelja, ta prisklednik družbe, ki ni poznal nobenega reda, niti točnosti v delu. Kar se pa tiče pomladi, je treba priznati, da se je v vlažni megli nalivov in pod ostrim vetrom pariškega aprila oblačila kaj čudno v zimsko obleko. — Gospoda princa ni doma, — je dejal Escaldasu dostojanstveno vratar, ki se je zdel nekega dne preteklega leta ubogi Bertrandi tako čestitljiv. — Vstopim in napišem mu nekaj vrst. To je brez pomena, njegovega služabnika ni doma, — m Recite, da pridem zopet drevi in da gre za nekaj izredno važnega. Prosite gospoda princa, naj počaka. — Gospod je lahko brez skrbi. Naročilo bo izpolnjeno. Ce naročilo ni bilo izpolnjeno, ni mogel Escaldas °bs°ditf za to vratarja, kateremu ni bilo mogoče ničesar očitati. Princ de Villingen sc tistega večera ni vrnil domov in ko se je Escaldas, ki je bil še dvakrat zaman prišel, končno prepričal, da se mladi gospod ni vrnil domov, kar mu je potrdil tudi potrti ' stari služabnik, se je spomnil na navade princa de I Villingena. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Ji Za spravo ki mseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ste*. 188 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. avgusta 1940. •Uma S „Ognjeni krst" nove pohorske ceste Se nekaj podrobnosti o veliki motociklistični dirki na Peberfu 0 Maribor, 18. avgusta. Ena največjih moiocikiističnih prireditev, ki jih je po vojni doživel Maribor, je miniia. Pohorska motorna dirka 1940 v organizaciji moto-ekcije SUka ni bila na Viškfi samo po postavljenih rekordih, re-kortah, ki jih leta ne bo tako lahko izpre-nieniti, nego tudi po svoji brezhibni organizaciji. — Kar se tiče rekordov samih je važno piipomniti, da je v kategoriji dirkalnih strojev postavljen rekord 12.48, in sicer po dr. Hribarju iz Zagreba, in v kategoriji turnih strojev 13.48 po našem dirkaču g. poročniku Glebovu. Oba rekorda sta absolutna in daleč prekašata ostalo konkurenco. Ker je proga dolga 15.500 km, je povprečna hitrost dr. Hribarja 72 km na uro in poročnika Glebova 69 km na uio. kar predstavlja zelo ostro vožnjo, ker je pohorska cesta zelo nevarna in prepolna ovinkov. Razen tega je treba pripomniti, da je na tej dirki bila zbrana največja konkurenca iz vse Jugoslavije in da so razen vseh jugoslovanskih klubov bili zastopani najslavnejši naši aktivni vozači, tako je bil tu iz Ljubljano naš as žiška na svojem dirkalnem stroju, dalje bratje Biezniki na dirkalnih, kompresorsklh strojih. MiklavČič, Jože Zaje in druge ljubljanske zvezde. Iz Zagreba smo imeli slavne in do zdaj nepremagane vozače Jurčiča. Srhildhabela. Lužarja, Babica, Metza In številne druge nič manj slavne vozače. Iz Beograda zopet beograjske matadore Vu- jiča, Josifoviča, Tiostavljeviča in druge. Iz Maribora so bili naši najbolj znani dirkači in večkratni rekorderji gg. ppor. Glebov, inž. Lotz, bratje Ceriči in drugi, med njimi drzni začetnik ppor. Stojan. Izmed teh se je najbolj odlikoval navzlic turnemu stroju in brezkonkurenčno zmagal ppor. Glebov. Pripomniti je treba, da se je g. Glebov od 72 vozačev, ki so startali, plasiral na četrto mesto s svojim burnim, preprostim strojem, navzlic okrog 50 dirkalnim strojem in ostalim nič manj vrednim vozilom. Ppor. Glebov je sigurno in temeljito premagal svojega najnevarnejšega nasprotnika g. Miklavčiča na 800 cem Zundappu in si tako v turnih strojih z lahkoto zagotovil prvo mesto v Jugoslaviji. Razlika med ppor. Glebovim in Miklavčičem je znašala 20 sekund. Inž. Lotz je vozil sijajno v kategoriji prikolic, njegov sovozač je bil znani Fonz'- Vreznik. Napravila sta sijajen čas ln doeegia drugo mesto. Od avto-mobllistov je zanesljivo in mirno vozil zmagovalec z mednarodne alpske vožnje g. Stojnšek, ki je tudi popolnoma zasluženo zasedel prvo mesto in najboljši čas avtomobilov. Kar se tiče ostalih dirkačev, je treba pripomniti, da slavni Ljubljančan g. Breznik ni imel svoje -kompresorke« pripravljene za to gorsko dirko ln zato tudi ni mogel doseči pomembnejšega mesta, kar bi nasprotnem primeru bilo nedvomno. Šiška je v drugi vožnji, ki jo po navadi boljše vozi, imel smolo, da je padel. Organizacijo je temeljito pripravil in vodil ppor. Glebov, ki je ob nasvetih in pomoči evropskega poznavalca motoeporta g. Boskovića tudi sijajno uspel. — Na startu smo imeli priliko videti stare, znane športnike gg. Sepca, Rogliča, Goluboviča. Glaviča, Rejo in Elgeca, ki so v glavnem pripomogli, da je s preciznim in urejenim startom dirka tako uspela. Nič manj važno funkcijo so opravljali funkcionarji na ciijju, kjer so razen izkušenega in neumornega načelnika sportske komisije Saveza motoklubov g. Boškoviča bili Še gg. in*. Sotošek. ki je dokazal, da nI samo dober gozdar, temveč tudi dober motorist, Gasparin. Peter Glebov. Venuti in Predalič iz Ljubljane. Zdravniška služba pod vodstvom gg. dr. Horvata in dr. Pika je bila sijajna. Trije manjši prime*i nesreče so bili takoj likvidirani. Vzdolž vse proge so bile postavljene postaje prve pomoči s telefoni. Razen telefonske zveze pa sta bila start ln cilj zvezana tudi po radiju, kar je bilo nrvič v Mariboru in je sijajno uspelo. di naši vrli skavti so pokazali svojo pravo vrednost in s vojaštvom pripomogli, da je dirka uspela. Tako je nova cesta na Pohorje doživela svoj »ognjeni krst« in se je sijajno obnesla. Kakor se zdi, bo drugo leto na tej sijajni progi izpeljano državno gorsko prvenstvo in se bo naše Pohorje še bolj proslavilo. Ob 60. rojstnem dnevu dre L. člani Sokola Maribor I. so počastili spomin svojega nepozabnega staroste Maribor, 18. avgusta Včeraj bi imel nepozabni narodni borec in sokolski delovec dr. Ljudevit Pivko svoj 60. rojstni dan. ako bi Se živel. Usoda jo namenih, drugače. Člani sokolske družine, ki jo je ustanovil pok. dr. L. Pivko, so se včeraj popcldan ob 16. uri zbrali v lepem številu ob pokojnikovem grobu na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zasuli so grob svojega ljubljenega >ateka« s cvetjem in postali ob grobu v večmiautnem pietetnem molku. V zanosnih, toplih besedah je spregovoril v spomin nepozabnemu >ateku« starosta Sokola Maribor I. Jože M o h o r k o. Poveličeval je odlike in sposobnosti pokojnega carzanskega junaka, ki bo ostal vsem Sokolom v svetlem, trajnem spominu. Tako je iPvkova sokolska družina na prisrčen način izpričala svojo hvaležnost svojemu velikemu pok. dobrotniku in voditelju. Marlcsffske in okoliške novice — Varaždinci na mariborski Kalvariji. Obrtno društvo v Varaždinu je včeraj napravilo izlet v Maribor. Stara odbornika Slov. obrtnega društva Maribor, gg. Kvas in Novak sta izletnike spremila tudi na Kalvarijo. od koder se jim je nudil krasen razericd po bližnji in daljši okolici. Taki izleti bi se iz zgolj zabave 1 • iko spremenili tudi v pouk vnanjcev, zlasti če ne poznajo prav nič ne geološke in ne krajevne zgodovine Maribora in Podravja ozir. Ptuj-skega polja. Nujna potreba pa so tudi klopi, za katere javnost moleduje že leta in leta — zaman, kakor bi ne bilo več Olepševalnega društva v Mariboru, ki bi moralo pač Si.rbneje negovati ta naš krajevni biser ln ga v svojih računih smatrati kot podaljšek mestnega parka. — M. Badjura bo filmal v>.Iiodno Pohorje. Kakor se čuje, bo g. M. Badjura filmal vzhodni del Pohorja. Priprave so že v tei^u. — Xova grobova. Preminili sta v mariborski bolnici zasebnica Roza Paskolf, stara 65 let, in posestnikova hčerka Marija Les jak. stara 16 let. — žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Iz profesorske službe. Na mariborskih srednješolskih zavodih so napredovali: v VIII. skupino prof. S. Bune na I. drž. realni gimnaziji, prof. Lado VuČetič na I. drž. realni gimnaziji, prof. Franc Do-brovoljc na drž. klasični gimnaziji, prof. Adela 2gur na I. drž. realni gimnaziji, prof. Stanko Lapuh na klasični gimnaziji. prof. Slavka Onič na klasični gimnaziji, prof. Franc Onič na II. drž. realni gimnaziji, Viktor Petkovšek na II. realni gimnaziji, prof. Branko Rudolf na IT. reaini gimnaziji in prof. Marija Tominc na I. realni gimnaziji. — Os>'bne novice iz gledaMšča. Za gledališko sezono 1940 41 je na novo angažiran pri mariborskem gledališču nadarjeni Anton Milan Venišnik, ki se je odlično izkazal ob priliki uprizoritve Sofoklcjevega Kralja Ojdipa«. Iz zbora gledaliških igralcev je izstopil g. štandeker. Drugih osebnih sprememb v mariborskem gledališkem ansamblu v novi sezoni ne bo. — Najstarejši Mariborčan je dr. Irba-ozek, ki je star 100 let. Te dni proslavlja lOOletnico rojstva bivši mestni zdravnik dr. Josip Urbaczek. Po rodu je iz Brna. Je najstarejši Mariborčan in tudi najbrže najstarejši zdravnik v državi. — še zdravja in zadovoljstva na pragu drugega stoletja! — Duh samarijanstva. Vsi. so absolvlrali teoretični del samarijanskega tečaja pod vodstvom g. dr. H. Velkcrja, naj se zanesljivo zglasijo v torek 20. t. m. ob osmih zjutraj v splošni bolnici, kjer prejmejo nadaljnja navodila. — Opustošenje v železniški čuvajnici. Izvršili so ga štirje zlikovci, ki so jih orožniki Že prijeli. Razbili so šipe železniške čuvajnice na Teznem in se splazili v notranjost. Demontirali so telefon in pokradli vse medeninaste predmete, škode Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš nepozabni gospod JOSIP RUS trgovec in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 20. avgusta ob 16. uri od doma na Cankarjevem nabrežju št. 13 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1940. Žalujoči ostali Mestni pogTeDni zavoa u v. rut Izubijana Dotrpela je danes v starosti 82 let po dolgi bolezni naša soproga. ljubljena mama. stara mama, tašča, teta, gospa Lavrič Amalija soproga inšpektorja drž. žeL v pokoju previđena s tolažili svete vere. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v torek, dne 20. avgusta 1940 ob ^6. url popoldne z zal — kapelice sv. Jakoba. LJTJBL4ANA — ZAGREB, dne 18. VTTT 1940 Žalujoči: FRANC — soprog; ing. RUDE in ELZA — otroka; MITJA, DU&AN, DUŠ ANK A, VERICA — vrtoki in vnukinje, in ostalo sorodstvo. je okoli 2000 din. Ukradene predmete so prodali zlikovci pri nekem mariborskem starlnarju za — 8.50 din! — Spet milijon rumenjakov čez mejo. Preko Maribora je šlo v soboto v Nemčijo spet milijon konserviranih rumonjakov. Pošiljka je iz Banata. — Studenške novice. Studenčani se še zmerom zanimajo za aferico. pri kateri gre za poneverbo 23.000 din občinskega denarja. Tistega, ki je poneveril, so že spravili tja, kamor spada. Nas Studenčane pa zanima vprašanje, kako se je moglo to zgoditi. Ob količkaj strogi kontroli bi bilo namreč po naši pameti to popolnoma nemogoče. — Večer humorja in zabave so priredili v soboto zvečer nekateri člani beograjskega Narodnega gled dišča. Vsi sodelujoči, Stokičeva. Jakšič, Antonovič in Nikolič, so bili deležni prisrčnega priznanja za učinkovito izvedbo zabavnih točk. — Nemški balon za zračno merjenje, ki je bil spuščen v zrak 30. julija letos v Lindbergu, so našli na Zupanovi trati v bližini železniške postaje v št. Uju. V balonu so bila poleg dopisnice tudi navodila za ravnanje z balonom. Navodila so napisana v petih jezikih. — Kobansk^ grozdje za dva tedna zakasnelo, skoro vsako leto je bilo na posebno solnčnih legah vinogradov na Kozjaku dobiti prvo dozorelo grozdje (črnino) že za Veliki šmaren, najkasneje pa prvo sledečo nedeljo. Lani so iz Vršnika s prvo soboto po Vel. šmarnu pripeljali prvo grozdje že na trg. Letos o tem ni še duha in sluha. Komaj da se črnina pričenja rdečiti in mehčati. Toda ugodna dneva za vinograde, to sta Sv. Lovrenc (10. avgusta) in Vel. šmaren sta dotlej za več ko 3 tedne zakasnelo rast zelo pospečila. Ce bo vreme vsaj odslej gorkeje in brez padavine, bomo tekom dveh tednov že imeli na mariborskem trgu pivo letošnje grozdje iz goric našega Kozjaka. — Prijetna poznopoletna nedelja. Za to nedeljo je stoletni pratikar dobro zadel: polna luna prinese lepo vreme. Dočim je v soboto ves dan pihal za ta čas nenavadno hladen severovzhodnik in je (najbrže iz zapada) piinašal težko nizko plavajoče obličje vulkaničnega značaja, se je danes veter obrnil proti zapadu in je prinesel toplejši zrak (od sobote 26 na 26 do 28 C.) Mestoma je tudi danes izgledalo, kakor da se vreme nepričakovano skuja«, pa nam kot že navadno, prinese trenotne piohe. Pa je hvala begu vendar le oetalo pri prijetnem solncu do večera. Ali bo vsaj v glavnem to vreme ostalo do prihodnje lunine spremembe < 26 avgusta), to se bo pokazalo nocoj (v nedeljo) v prvi neči po polni luni. — Krvavordeče zaznamovana Kalvarija. Zdaj v dobi poletnih počitnic se je tudi mariborska Kalvarija odpočila od obiskovalcev, ki svoje obiske »ovekovečujejo« z gotovimi znamenji po zidu še le nedavno prenovljene cerkvice, ki je s temi neumestnimi mazarijami občutno oškodovana. Mojstri takih umetnin ; so se v zadnjem času omejili na obrežno zidovje na prvem razgledu pod porušenim in še zdaj ne popravljenem ali pa odpravljenem vojaškem spomeniku. V noči od sobote na nedeljo pa je očividno nasprotna partija teh mojstrov namazala cerkev spredaj in zadaj tako ^s-ikovito? s krvavordeco oljnato barvo, da bo težko odpraviti zgornja zname- i Samo le danes ln jutri zanimiva drama is burnih dni ameriške zgodovine: TIGER ARIZONE v s,"vn, wt"u KINO SLOGA — TEL. 37-30 W \IXAC E BEERY Predstave ob 16., 19. in 21. uri Češki film v nemškem jeziku po romanu J. Vrbe V glavnih vlogah: Stepnlčkova, Willi Bauer Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 32-21 (KRIVOPRISESNIk.). BOŽJI MLINI i nja nia ozadju cerkve. Tudi —■ kljub to-likoletnim prošnjam — še danes edina klop na Kalvariji je tako >prerleskana da še dolgo ne bo za vporab^ zlasti ne za svetlo obleko. Dočim pa so bili slični napisi in znamenja doslej več ali manj še otročarija, utegne biti to najnovejše zaznamovanje Kalvarije resen opomin, kakšen duh vlada ozir. prevladuje v Mariboru. — Enoletni trgovski tečaj »Hermes*«, Maribor, Z finskega trg 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovr^ pouk! Pravica javnosti. 41. M. — Konferenca zaupni kov tekstilnega delavstva. Včeraj dopoldne je bilo v Delavski zbornici važno posvetovanje zaupnikov tekstilnega delavstva. Navzocm jo bilo 30 zaupnikov'. Konferenco je sklicala delavska zbornica v Ljubljani. O položaju je poročal zastopnik Delavske zbornice g. Jurij Stanko. Navajal je, da je glavna ovira glede dobave sirovin zaradi teritorialnih sprememb. Zaradi tega so tudi postale iz prekomorskih držav nemogoče, in navezani smo le na uvoz po Sredozemskem morju, kjer je glavni dobavitelj Italija. Navzoči starešine obratnih zaupnikov so sprožili razne želje, med drugim predlog, da se ustvari poseben banovinski podpomd sklaJt, v katerega naj bi prispevali po gotovem ključu delavci in podjetja. Ta sklad naj bi služil delavcem v primeru redukcije, ali bolezni. Tudi naj se doseže pri borzi dela, da se podporna doba podaljša od 12 na 24 tednov. — 8.000 do 4.000 gledaloev je »noči prisostvovalo predstavi >Matija Gubec«, ki so jo vprtzorili agitni člani Ruškega Sokola na prostem na svojem letnem gledališču. Uspeh predstave je bil popoln in bomo o prireditvi še poročali. Mrtveca je reševal, pa je sam tutirl O čudnem dogo&ku govore vsi Studenca, 18. avgusta Studenčani smo danes zjutraj doznali za nenavaden dogodek, ki je vzbudil zanimanje in sočutje pri vseh, ki smo poznali vrline dveh oseb. ki je njuna usoda v najtesnejši zvezi s tem dogodkom. Občinski sluga Ljudevit Majhenič je bil v Studencih ziiana oseba. Bil je zelo uslužen in mož dobričina. Davi so ga videli na gostilniškem vrtu Ivana Klanečka. Sedel je pri mizi, glavo je imel naslonjeno preko mize. Klanečkovi so menili, da spi. Ker pa se Majhenič le ni predramil, so stopili bliže, da vidijo, kaj je z njim. Ko so se približali, so spoznali, da je Majhenič negiben, mrtev. V ponedeljek bo komisija dognala vzrok njegove smrti. Možno je, da gre za zastrupljenje z alkoholom. Verjetno pa je tudi, da ga je zadela kap. Njegovo truplo so prepeljali v studensko mrtvašnico. Za njegovo smrt so takoj doznali stu-denški orožniki, ki so oskrbeli prevoz mrtvega trupla v mrtvašnico. Trije studenški gasilci so se podali na Klaneckov vrt, da bi Majheniča event. obudili k življenju. Med njimi je bil 49-letni posestnik Gustav PezdlČek. Cim je Pezdiček skupno s tovarišema pristopil k Majheniču, da bi spoznal, če je šo možna rešitev, je nenadno omahnil na tla ha obležal negiben. Zadela ga je kap. Poleg Majheničevega trupla so gasilski tovariši prepeljali tudi Pezdičkovo truplo v studensko mrtvašnico. Gustav Pezdiček je bil zelo požrtvovalen gasilec in vnet človekoljub. Zapuftca globoko žalujočo ženo, Majhenič pa i >no in dva nepreskrbljena otroka. Studenčani ju bomo ohranili v lepem spominu. Žalujočim naše toplo sožalje! Konjske dirke na Teznem Gledat jih je prišlo okrog 8000 ljudi — „V2soka šola44 konjske dresure Maribor. 18. avgusta Tudi za današnie konjske dirke, ki so se vi šile na tezenskem dirkališču, ie bilo zelo veliko zanimanie. -ako da se ie zbralo na dirkališču do 8000 gledal« ev. ki so z velikim zanimanjem zasledovali potek posameznih dirk, ki so bile danes zelo napete. Na startu so bili najboljši konii iz vse države, med drugim tudi odlični konjski material zemunske šole. Danes so gledalci lahko občudovali takozvano »visoko šolo« koniske dresure, kajti skokanie čez prepone ie bilo zares viiek. kar se da doseči s konjskim materialom. Seveda pa ni vse odvisno od konia. ampak tudi od ja-hačev in smo lahko Donosni, da imamo v naši državi jahače, ki bi se tudi v tujini v ostri mednarodni konkurenci leoo uveljavili. Med odličnimi jahači ie bila tudi zastopnica »nežnega spola«, sdč. Reisnerieva iz Zagreba, ki prav nič ni zaostajala za svojimi tovariši »močnega spola«. Pri ga-lopskih dirkah so bili nekateri padci, ki pa k sreči niso imeli hujših posledic. Vse dirke so bile zelo naoete in zanimive ter so se hitro vršile druga 7a drugo, na tudi organizacija ie bila v vsakem pogledu zelo dobra. Rezultati so bili naslednji: 1. Dirka mesta Maribora, heat vožnia za 4ietne in starejše iugoslov. konie. Proga 1600 m. distančni drog 160 m. Nagrade: 1300. 600. 400. 200 din. 1. Muki. 51etni žrebec Frania Kiseljaka 144: 2. Legro. 4-letni žrebec Alojzija Novaka 1.42: 3. Lada, 41etna kobila Staje Bijenika 1.38; Jasna, 81etna kobila Jožofa Krainerja 1.37.7: 5. Dizma 11 letni koni Franca Kodele. 2. Dirka Beograd za 31etne in starejše jugoslovanske konie. Proga 2300 m. Nagrade: 1200. 400. 250 in 150 din. 1. Molca, Sletna kobila Ivana Lipeia 1.37: 2 Bessi, 41etna kobila Josina Kalina 1.42: 3. Solen-dit. 31etni žrebec ekonomije Cukomerac 1.35: 4. Pulfin. 31etni žrebec Joška Slaviča 1.38 5. 3. Dirka Concours hiprdque, lovno skakanje lahke kategorije. Proga 560 m. Nagrade: 1000. 450. 250 in 150 din. Arogant. Pietni koni konjiške šole (jahač maior Pu-govočnikov) 1.04: 2. Dunavka, j ah. gdč. Reisnerieva 105; 3. in 4. Perim in Luk. last konliške šole v Zemunu 1.08. 4. Dirka mesta Maribora, druga vožnja: 1. Dizma 1.48.5; 2. Muki 1.43.5: 3. Legro 1.40; 4. Lada 1.39.8. 5. Galop na preponska dirka. Za vse turnirske konje jahanje dam in gemtle-menskih iahačev. Proga 1600 m. Na urade: 600. 300. 200 in 100 din. 1. Valencia, last por. F. Papsrta 2.56: 2. Kometa, last inž. M. Vestna 2.58; 3. Gladiator. 6. Dirka Zagreb, za 41et.ne in starejše konie vseh krajev. Proga 2200 m. Nagrade: 1600. 600. 400 in 200 din. 1. Krka. 7-letna kobi!a Stale Bijenika 1 30.8: 2. Jasna, Sletna kobila Jožefa Kralnerla 1.36.2: 3. Tilde K. llletna kobila Janka Ko.ijana 127: 4. Lida. 41etna kobila, last ekonomije Vukcmerac 1.36. 7. Dirka mesta Maribora, tretia vožnia: 1. Dizma 1.37; 2. Legro 1.37.2; 3. Muki 1.45. V skupnem placcmentu ie zmagala Dizma, drugi ie Muki. 3. Legro. 8. Dirka Concours hippique. težka kategorija za nagrade mesta Maribora, in sicer 1250. 750, 500. 300 in 200 din ter časlna nagrada. 1. Korana. 81etna kobila, last konjiške šole v Zemunu fiahae maior Pugo-vočnikov) 1.54: 2.Aristid. 91etni kani. last konjiške šole (jahač M. DudiŠki) 1.57; 3. Dunavka. jahačica gdč. Reisnerieva 2 minuti: 4. Margon. 81etni konj. last konjiške šole v Zemunu (jahač kap. Klobučarevic) I. 45. 9. Dlrka baka Handikap. za 3'etne in starejše jugoslovenske konje, ki so v današnjem mitingu najmanj enkrat dirkali. Najkrajša proga 2100 m, 1. Orania. 41etna kobila Dušana Janečkoviča 1.42: 2. Prima II. 41etna kobila Alojzija Spindlerja 1.46; 3. Bessi. 4letna kebila Jos:pa Kalina 1.41: 4. Slavček. 3letni žrebec Franca Jureša 1.43. 10. Spominska dirka dr. Alfreda Ross-manita. Dvcvprežna vožnia. Proga 2300 m. Nagrade 1300. 600. 400 in 200 din ter častna nagrada. 1. Moj ca-Senor (Karel Weitzl) 1.47.5: 2. Orlov - Ja^ko (Franc Filipič) 1.40.8; 3. Lida-Snlendit (ekonomija Vukomerac) 1.45; 4. Legro-Pulfin (Jože Slavič) 1.51. ALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej Preklici izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložit) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Ber %da 50 par Davek posebej Najmanjši znesek a.— din I. BRUSNICE razpošilja v vsaki količini po povzetju po din 11 kg trgovina Karlo Kakalj, Libeliče. 1929 50 ' Ml ign.vok; ZA WEEKBNO ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon ZakrajSek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri PBESKER S t. Petra cesta 14 PRODAM PTJCH MOTOR 200 cem radi odpotovania ugodio prodam. Ogleda se: Novijan, Mirna pse, _ * PREMOČ tOKS > DRVA I. POGAČNIK BOHORIČEVA 0 — TEL*. «0-6* Postretba breznlbnai DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanji! znesek 8.— din OSAMLJENA GOSPA z lepimi dohodki zeli spoznati boljšega starejšega gospoda — upokojenca ali slično — zaradi skupnega razvedrila. — Dopise poslati na upravo SI. Naroda pod >Prijateljstvom 1937 PQUK (desetprstni sistem) as !f«2«* Iaok n^nrp od jpn* Jmoj -aoosoui ^ op x po lfBoaj, *oou"Bq?8az| m anpr^aora «z jod -3AZ aan *6 op -g^ po m g op \1% po Pliappo 'iDeoai nua^A prično 2. septembra. Šolnina lajnižja. Največja strojepisnica s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1931 STAnOVAMA S DIJAKE najraje nlžjesolce, sprejmem ▼ vso oskrbo. V nemščini pomoč. Naslov v upravi Slov. Naroda. Makulatura! papir proda Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 10. avgusta 1940. 188 Veliko povpraševanje po naših čipkah a izvoz ovirajo razne težave — Za ve« sto tisoč din naših ročnih del na dunajskem velesejmu Ljubljana, 19. avgusta i čih obrti itd. Vse to delo bi naj opravljal Marsikdo se pri nas še vedno ne zaveda, j pegasto en sam človek. Ali bi smel kdo Čeprav se prišteva med tako zvane gospo da.ske ljudi, da spadajo izdelki naših domačih obiti, predvsem naše priznane klekljane čipke med pomembno izvozno bla-go in ne služijo morda le kot razstavno gradivo na nežnih razstavah ženskih društev. Toda, četudi bi izvoz ročnih del ne prinašal milijonskih vsot, bi morali upoštevati, da se pri nas preživlja z ročnimi deli tisoče marljivih delavk v pasivnih krajih, kjer je vedno trda za zaslužek. Vendar pri nas mnogi gledajo na ročna dela Zgolj kot na izdelek, ki zasluži pozornost po svoji estetski strani, ne pa tudi po gospodarski. Vsaj tako bi človek sod:l. ko r Ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt g. Božo Račić sprevidi, kako malo razumevanja kažejo razne ustanove za pospeševanje za domače ženske obrti. Tudi javnost še vedno ne zna pravilno presoditi, kako velikega gospodarskega pomena so ročna dela in kako velik pomen bi iahko imela, če bi prodajne organizacije ne oviralo toliko nerazumljivih ovir. NAŠE ČIPKE SO PRODAJALI PO VSEM SVETU Naša ročna dela, slovenska kakor tudi dalmatinska in hrvatska, so bila znana že pred vojno skoraj v vseh naprednejših državah. Lahko bi celo rekli, da smo jih Izvažali po vsem svetu. Morda tega zdaj v nekaterih naših ustano-fah ne vedo in mislijo, ko se govori o potrebi pospeševanja naših domačih obrti, da hočejo le prijatelji naše folklore uveljaviti svoje muhe Pred vojno je imel Dunaj stalne številne zveze z našimi kraji, kjer so razvite ženske domače obrti. Dr majski zavod je imel po nađBl krnjih dobro organizacijo čipkarskih šol pa tudi cVrbro prodajno organizacijo. Vedeti morate, da je ■imel ta zavod na Dunaju veliko prodajalno s čipkami, a razen tega svoje podružnice med dnirrtrni kra+i celo v Parizu in New Torku. Izdelke rok slovenskih žen so prodajali kot posebno emieno blago z velikim u.cfpehom nrav tnko v Parizu kakor na Du-nnni in v New Torku. TUDI ZDAJ NAŠI T7DELKI SLOVE Morda bi kdo ugovarjal, češ. to je bilo pred vojno in zdaj so se časi spremenili ter po ločnih delih ni več takšnega povpraševanja. Me ral i bi mu odgovoriti, da ne pozna razmer ter da je dovolj žalostno, če ne ve. kako velik uspeh so dosegla naša ročna dela na neštetih velesejmih in svetovnih razstavah po svetu. Ne le. da so naše izdelke priznali kot odlične, ki jih je treba uvrščati v sto vrsto z bruseljskimi čipkami in drugimi izdelki enakega svetovnega slovesa, temveč je bilo vselej tu :i termi primerno povpraševanje po naših izdelkih. SADOM DELA DOLG m LET Ti uspehi pa niso bili .ieseženi tako lahko Po prevratu so bile vse zveze med našimi kraj-, kjer je razvito Č^pkarstvo. in s svetom pretrgane. Ra-* urni j ivo je. da ni bilo več čipkarskih Sol. ki jih je ustanavljal dunajski zavod. Za-četi je bilo treba vse cr^anizatomo d*»lo od začetka. Ustanovljen je bil Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani Naloge tega zavoda so velike in še tem težje, ker je prepuščen skoraj povsem sam sebi; zavod ne vodi le strokovnih šol in tečajev za izpopolnitev strokovnega znanja ženskega osenja v me.stu in podeželskih kraj h. temveč organizira tudi prodajo ročnih del in vodi propaerando za naše izdelke z razstavami v tujini. Pri tem je treba upoštevati, da je zavod v tesni zvezi z organizacijami ženskih domačih obrti v drugih pokrajinah države, v Dalmaciji in na Hrvatskem, da je z njimi skupno prirejal razstave, dalje, da je ustvaril podlago za čipkarsko šolo v Lepoglavi. podr/ral delo zagrebške trgovske zbornice pri organizaciji doma- | zahtevati od zavoda, naj bi v razmerah, v kakrin h se razvija, ko nima niti dostojnih prostorov za šolo, prodajalno in upravo v Ljubljani — organizira širokepotez-no prodajno organizacijo m uvede organizirano produkcijo kot centralna »istanova za nakup in prodajo ročnih del? Toda na zavod marsikje sploh radi pozabljajo, kakor da ga ni in se ne vprašujejo mnogo, kaj bi bilo treba storiti. TEŽAVE Z RAZSTAVLJANJEM V TUJINI Pogosto celo zavod težko doseže, da sme razstaviti svoje izdelke na razstavah in velesejmih v tujim. Tako so n. pr. nameravali že večkrat razstaviti ročna dela prejšnje čase na velesejmih na Dunaju in v Leipzigu, šele zadnjih pet let je zavod lahko sodeloval na lipskem velesejmu. Na spomladnem velesejmu se je zavod zopet zelo posrečeno uveljavil in razšrril je zelo trgovske zveze. Pokazalo se je. da je izredno zanimanje za naše ročne izdelke. O tem tudi priča zelo bogata za vodova korespondenca s številnimi nemškimi tvrd-kami, ki bi želele kupiti celo mnogo več blaga, kakor jim ga lahko nudimo. IZVOZ MORA BITI DOVOLJEN Najbrž bi kdo mislil, da je zadeva povsem preprosta: če v inozemstvu žele naše izdelke, jih kratko malo pošljemo, zadovoljni, da se nam je posrečilo skleniti kupčijo. Ko bi bilo tako ,bi zavod lahko preskrbel našim čipkaricam naročil, kolikor bi jih mogle sprejeti. Zlasti zdaj je posebno dobra konjunktura za naša ročna dela, kar je treba v neki meri pripisovati, da je prišlo do zastoja v Belgiji zaradi vojne, a predvsem si je naše blago prido- bilo sloves, da mu ne morejo konkurirati drugi izdelki. Tcda z izvozom so velike težave. Izvoz sleherne, se tako male čipke, mora biti dovoljen. Ko odpošiljajo č pke. v inozemstvo, mora biti ugotovljeno pri gramu natančno, koliko tehta Izvoženo blago in v računih morajo biti navedeni vs izdelki peseboj. Izvoz morajo dovoliti pristojne državne ustanove in treba se je obračati na trgovinskega ministra, na Narodno banko m preden so opravljene vse formalnosti, se lahko zgodi, da se razstava v tuj'ni. kjer bi naj bilo blago razstavljeno, že začne. Treba je presit', dokazovati, kako silno potrebno bi bilo razstaviti izdelke, posredovati, da bi biln prešnja rešena, a ko je končno doseženo dovoljenje — kontingent je točno določen — je treba opraviti še mnogo administrativnega dela v zvezi z odpošHjatvijo. carino itd. UDELEŽBA NA DUNAJSKEM VELESEJMU Prav zdaj hite v zavodu z odpremo ročnih del na dunajski velesejem. Razstavljeno bo za več sto tisoč izdelkov, ki so — lahko bn rekli — že skoraj prodani, saj mnogi kupci čakajo na blago, ki bi ga kupili že spomladi, če bi jim mogli z njim post reči. Vse blago, ki ga pošljejo na razstavo, bo prodano. Ni torej nobenega rizika in človek bi pričakoval, da bodo vse pristojne ustanove udeležbo na takšnih razstavah vsestransko podpirale. Lahko bi našteli celo vrsto težav, ki ovirajo razvoj delavnosti naših domačih obrti. Toda, ali to kaj zaleže? Tako je bilo n. pr. že večkrat javno naglašeno, kako je ovirano in celo ogroženo naše čipkar-stvo, ker primanjkuje lan enega sukanca, ki ga moramo uvažati, a ga ne dobimo dovolj. Naša država izvaža lan in za kom- penzacijo bi Nemčija lahko dala dovolj sukanca, če bi to zadevo znali ured ti. Ni se pa še vedno nič spremenilo. Kdo bi se zanimal za čipka, stvo ... Pri vsem tem se terej ne smete čuditi, zakaj ne moremo postreči z našimi ročnim- deli številnim inozemskim tvrdkam, čeprav čaka mnogo marljivih rok v naših revnih vaseh dela. $olst7«» v Bssarabiji Moskva, 16. avgusta e V Bcsarabiji so uvedli sovjetski sistem šol. Ibstojale bodo samo tri vrste ^ol in siter osnovne, nižje srednje ^ole in celotne srednje šole. Otvor-jenih bo 1739 novih šol Zanimiva gasilska vaja na Primskovem pri mnogo gasilskih čet Kranj. 18. avgusta Danes se ie vršila na Primskovem Dri Kraniu velika vaia voino gasilskih forma-cii s sedelovaniem sama itanskih oddelkov in številnih gasilskio Čet i/, okolice. Tovrstna vaia. ki ie Drva te vrste v našem, okrožju, ie z ozirom na čase v katerih živimo potrebna kakor we druge priprave, ki nai bi nas obvarovale Dred eventualnim napadom sovražnika Danes nam ie znana kruta resnica, da moderna voina ne prizanese nič mani zaledi u kot fronti. Naši gasilci so si svesti nalog, ki iih čaknio ob takih prilikah in do zadnii sasilsk* vaii na tovarniških objektih tvr. Zabret & Ko. v Britofu sklenili, da se v čimb liše iz-vežbanie voino gasilskih oddelkov prirejajo vaie za službo v pasivni obrambi zale-dia nred zračnimi napadi Krk^r so različni učink; bombnega naDada taka različna mora biti tudi obramba Požar, ranienci ruševine so delo bombnega naoada a vsemu temu ie treba odoomoči Požar se ne sme razširiti na sosedne obiekte ra-nienee ie treba rešiti a za vse to ie treba izvežbanih liudi srasilcev samaritanov obveščevalcev rešilne ekine itd Težko si mislimo kako grozno sliko bi nam nudil krai do težkem bombnem napadu • toda še strašneiše bi bilo da ne bi nihče pritekel orizadetim na Domoč. Ze Po kratki, mutni bolezni me ie za vedno zapustil moi gospodar, gospod DOLŽAN POSESTNIK IN PREVOZNIK 17. f. m., ob 11. uri. Pogreb bo v ponedeljek, 19» t. m., ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Borutova ulm 10 k Sv. Križu. Ljubljana, 17. avgusta 1940. Žalujoča PEPA ABUNAR. Kranju — Sodelovalo je iz kranjskega okrožja Drva vaia naših gasilcev, .^manianov in drugih ekio Da nam ie Dokazala, da se lahko zanesemo na niih pomoč Vse četa so z izredno disciolino in požrtvovalnostjo izvršile svoie delo. Med njimi nj bilo iz-lcme. Da nai bi bila to izborno tehnično opremljena gasilska četa iz Krania ali Da vaška četa. ki ie orihitela na vaio z vozom s konisko vorego. Vsa vaia se ie delila na dva dela. Prvi del vaie ie imel nalogo izvršiti dela neposredno do zračnem napadu, ki ie bil namenjen Kranju oziroma železniškemu križišču, tovarnam elektrarnam vodovodu, mostovom itd. Bombe so zsrešile cili. vendar so močno prizadele vas Priroekovo ki leži v bližini objektov ki Hm ie bi! napad namenjen. V zraku vidimo dve letali, hrup motorkv vznemiri obči sivo n ž? ie letalo Švignilo tik nad našimi ?'a\-imi za vas. S cerkvenega stolna visi rde"a zastava v znak naoada. z dvorišč 52 Prične valiti dim in kaže. da so bombe Dogodile in povzročile požare. Ker ie bilo število vžigalnih bomb izredno veliko, so p žari izbruhnili na 21 mest'h Vnelo se ie tuii župnišče. po^ar preti tudi cerkvi porušila se ie tudi hiša katere klet ie služIla -:ti-novalcem za zaklonišče Nevarnost ie. da požar ne uniči celotne vasi. Toda ni še povsem umolknilo bučan je letal, ki so izvršila svoje delo in se oddaljujejo, že so prihiteie gasilske čete, ki so bile takoj po domačem gasilskem naraščaju odpravljene na požarna mesta. V najkrajšem času so že vodni curki oblivali strehe hiš, ki k sreči niso gorele in bilo razdejane od sovražnikovih bomb. Agilni primskovski naraščaj je z vso resnostjo in hitro obveščal posamezne ekipe o prizadetih mestih in že je bil pri namišljeno porušenem objektu oddelek za odkopava-nje ruševin iz Kranja, a za njim je pri-hitel prav tako oddelek reševalcev s sama-ritankami z dr. De Glerio na čelu. Pod njegovim vodstvem so reševalci izvršili vse potrebno z ranjenci in jih prepeljali v zasilno bolnico, ki je bila nameščena in z vsem potrebnim opremljena, v ljudski šoli na Primskovem. V obzir je bilo treba vzeti tudi nesreče, ki se lahko pripete gasilcem, tudi tem je treba nuditi prvo pomoč. Vod. stvo je seveda računalo na to možnost in stražiški rešvalci so bili takoj po sprejemu obvestila, da sta dva gasilca pri gašenju dobila hude opekline, na mestu in ju prepeljali v improvizirano bolnico. Po krajšem odmoru se je pričel drugi del vaje, ki je obsegal predvsem vaje v reševanju ponesrečencev, tako gasilcev kakor civilnega prebivalstva. V akcijo sta stopila zopet reševalna avtomobila gasilskih čet iz Kranja in Stražišča, vso pomoč pa so nudile ponesrečencem samarijankc s Primskovega in tečajnice iz Kranja p< d vodstvom zdravnika g. dr. De Gleria. ki je imel nadzorstvo tudi nad improvizirano c lnico. S temi zadnjimi reševalnimi in Samari-lanskimi deli je bila prva vaja vojnogasil. skih čet zaključena in v vzornem redu so odhajale številne gasilske čete na svoje domove z zavestjo, da 30 zopet prispevale k svoji izvežbanosti v službi bližnjega. Težko je laiku presoditi, če je vaja vojno-gasilskih formacij na Primskovem pokazala, da so naše čete v vsakem pogledu kos nalogam, ki jih čakajo. Eno pa je gotovo, da se prav s temi vajami hoče doseči najpopolnejše izvežbanje oddelkov, ki pridejo v poštev v pasivni obrambi pred letalskimi napadi. Res je, da ni mogoče zahtevati od organizatorjev vaje vojnogasilskih formacij odnosno od predsednika kranjske čete $r. Rici Mavrja, ki je veliko storil, da je vaja bila do potankosti proučena, da bi se tudi občinstvo obvestilo v važnosti vaje in ga po zvočniku obveščalo o vseh podrobnostih vaje tako, da bi z lahkoto sledilo poteku vaje, kar bi bflo vsekakor koristno. V nasprotnem primeru pa bi bilo potrebno, da bi oblastva izdala potrebna navodila, kako naj se občinstvo zadrži ob takih napadih. Upoštevati je namreč treba, da bo reševalna služba le takrat popolna, če bo lahko sodelovala z najširšim prebivalstvom, ne pa. da bi jo z brezglavostjo, ki ob napadih ni redka, celo oviralo. Vodnikove družbe! Postani in ostani član Oanlel Lesneur 167 Itfii — Vi . . . — je dejal Escaldas mračno, — vi ste zreli za vešala. Morali bi se paziti pred vašimi naklepi. Kdo ve, da-li vas ni vpregel satan, ki ste mu nekoč že služili. Ta mož je zmožen vsega. In v vaši osebi je našel zanesljivo orodje. Prav nič bi ne bil presenečen, če bi prišel nastavit mi pasti. — Je-li mogoče, — je vzkliknil drugi s tem straš-nejšo veselostjo, ker je bila iskrena, — Tristo vragov! — Glej no, glej___mar vam ga ne prinašam vklenjenega na rokah in nogah — vašega Valcora? In jaz sam, mar nisem izročen na milost in nemilost? Vse veste o meni..'. moje ime ... — Vaše ime... vsaj dve. — Samo na teh je vam ležeče. Lahko bi me dali aretirati še nocoj, če bi se vam zahotelo. — Ho, ho! — Nikar se ne delajte lisjaka, sicer pa na to niti ne mislite. V krempljih policijskih agentov bi tajil vse, kar sem vam priznal, če mi pa pridete s pametnimi predlogi, se utegneva sporazumeti. Escaldas je premišljal, zroč nepremično na ta obraz. Sledove zločinskega nagnjenja m burne strasti je prinašala Mome Cervelas mno^o srečnih iii nesrečnih rivalinj. — Čujmo, kakšno stališče zavzamemo? — je povzel Arthur Sornieres znova besedo. Kaj mi predlagate ? — Osebno vam ne morem predložit' ničesar. je odgovoril Escaldas. Storiti ne morem t^ga iz tehtnega razloga, ker ne premorem niti beliča. Po teh besedah se je sam zgovorno ozrl po skromno opremljeni sobi. Njegov pogled je spremljala še zgovornejša kretnja. Apašev pogled mu je sledil. Prvi hip Sornieres ni kazal posebnega zanimanja za to, kar je videl. Kar se je pa njegov pogled skrivaj dotaknil stene nad posteljo in se ustavil tam, kjer je molel iz zidu železen kavelj. Sornieres je zadrgetal. Potlej se je pa ozrl na Escaldasa in dejal z osornim glasom: — Nikar si ne prizadevajte preslepiti me s temi ovinki, ko vas vprašujem, kaj mi predlagate! Ne obračam se k siromaku, kakršen ste. Govorim o vaši stranki, o vaših plemičih in knezih, o vseh tistih, ki bodo delili kolač, ko bo Valcor šival copate iz klobučevine ali gojil državno sočivje na robiji. — Razumem dobro, — je dejal Bolivijec, — toda treba se je dogovoriti z njimi. — Glejte, da boste videli in naj ne traja to dolgo. Mudi se mi namreč, — je pripomnil krasni rdeče- lasec. Spodnjo čeljust je potisnil naprej in s tem je postal njegov obraz še posebno divji. — Nocoj zagledam svojega najvažnejšega zaveznika, — je razmišljal Escaldas glasno, Označujoč tako Gffberta de Villingena, ki bi ga bil ta naslov čudno prestrašil. — Mudi se nama prav tako kakor se mora vari Ali hočete jutri ropet nriti? — Vrniti oe. . . som ? — je vprašal Sornieres in nalašč se ie delal nezaupljivega. — Z^"pi pa ne? — Ali veste, kaj tvegam: Valcor je mož, ki je zmožen zdrževati lastno zasebno policijo, če izve, da prihajam k vam . .. — Ali hočete, da bi se sestajala kje drugje? — Oh. - je odgovoril a paš oklevajoče. — Končno ima človek mir v vašem gnezdu. Glavno je, da me tu ne zavohajo. Ne povejte torej nikomur, niti svojemu slovečemu princu, da sem bil tu in da še pridem. — Kakor hočete___To na stvari ničesar ne iz- preminja. — Počakaj! — je zaklical 1 jubček Mome Cervelas, kakor da mu je nenadoma šinila v glavo nova misel, — domenim se za sestanek z vašo sosedo Rosalindo. To bo alibi. Escaldas se je držal za trebuh od smeha. Tako lokava se mu je zdela ta misel. — Dogovorita se za sestanek in sestaneta se preden pridete k meni, — mu je svetoval z grobim humorjem. — Njeni čari vam zmešajo glavo. Potem ne boste imeli dovolj moči, da bi me premagali. I — Ne verjemi tega, stari lisjak, — je dejal Sornieres, ko je hitel po hodniku, kjer je uhajal skozi špranje v vratih duh po cenenih parfumih. Komaj je ostal sam, je odhitel Escaldas k Gii-bertu. Ni pomislil na to, da je nedelja, in sicer ena prvih pomladnih, dan konjskih dirk. Kako naj bi Bolivijec spoznal prazničen dan ali pomlad? On ni poznal nobenega počitka, ta mož dela in brezdelja, ta prisklednik družbe, ki ni poznal nobenega reda, niti točnosti v delu. Kar se pa tiče pomladi, je treba priznati, da se je v vlažni megli nalivov in pod ostrim vetrom pariškega aprila oblačila kaj čudno v zimsko obleko. — Gospoda princa ni doma, — je dejal Escaldasu dostojanstveno vratar, ki se je zdel nekega dne preteklega leta ubogi Bertrandi tako čestitljiv. — Vstopim in napišem mu nekaj vrst. — To je brez pomena, njegovega služabnika ni doma. — Recite, da pridem zopet dre vi in da gre za nekaj izredno važnega. Prosite gospoda princa, naj počaka. — Gospod je lahko brez skrbi. Naročilo bo izpolnjeno. Ce naročilo ni bilo izpolnjeno, ni mogel Escaldas obsoditi za to vratarja, kateremu ni bilo mogoče ničesar očitati. Princ de Villingen se tistega večera ni vrnil domov in ko se je Escaldas, ki je bil še dvakrat zaman prišel, končno prepričal, da se mladi gospod ni vrnil domov, kar mu je potrdil tudi potrti stari služabnik, se je spomnil na navade princa de Villingena. Urejuje Josip ^lrun*** // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Imx. upiavo m inserauu del Usta Oton Chnstoi // Vsi v Ljubljani