MrfWie* aw! dirtrfbated nder permit No. 72«) antkor. By (i« Act of October «, 1»17, on Hie ftt Ike Port Office o f CleveSudl, OWo. By order of the President, A. S. Burleson, Poctmuter Gem. THE ONLY SLOVENIAN DAILY WEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." -leto v. Cleveland, o„ sobota (Saturday) march is., 1922. ŠT. (NO.) 64. 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland. O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. SJE OORQ M EDIHSTVO JUGOSLAVIJE. TRrnfrJI CLANEK NEKEGA AMERIŠKEGA TER exA' KI JE POTOVAL PO JUGOSLAVIJI, Alur^ 1°JE VTISE NAPISAL ZA VEO VELIKIH A^RIŠKIH ČASNIKOV. ^Unaj i« kralje' • • niarca- — Ako Hrvatje niso tako zadovoljni Warner111 Srbov' Hrvatov in Slovencev, kot bi lahko i kitari/! }-rav Presenetilo. V prvi vrsti, so jih Srbi V i-avj živ1? d° Vratu" V^asih so mislili» da vedo, kaj se ^ -absbur 1)0(1 mi'litaristično vlado, ko so jim vladali iirfftter § V . Habsburgi so bili paradni1 militaristi v Op. j '% l 1 (To je brez dvoma precej pretirana izjava. * 1 CU. i T-T mrn 4- -T ~ - ? 11 • •• r~i 1 p. urerl ^ u 1 J 1----- -----•> 1 X3eist . vatJe so fakticno pod dominacijo Srbov. fto^o. • ^ zapravlja to postopanje za Hrvate ne-K,;}. " to> da so Hrvati prepričani, da v vseh ozirih lalliiei 'lej0 S.rbe" 0ni so Evropejci, medtem ko so Srbi f moj' Po njih mnenju, in kar je tudi resnično, , Nikovatinamen' ki delal zavistno razliko, toda ^'bijj, g^. se naučil med Evropo in Balkanom šele v V ^ 1 sa™i nikdar ne pozabijo na to razliko. oziru ni treba družeča, kot da človek obišče ^ ali 7 v ca ^ fe v jjej aSreb glavno mesto Hrvatske, potem pa da bi Je evropski, Belgrad je balkanski. "' t. n8Umno dlakocepiti besede. Tu se gre $ )0l'ov. ' V burnem oziru, in to je jedro vseh hrvaških katojjv^. Poleg tega tudi verska razlika, kajti Hrvati a h v2r(>ka:?li' Srbi pa pravoslavni. Pravzaprav ni nikake-«•• *a> zakaj bi pravoslavni, katoličani in mohame- ______________,„ birokracija je bila nekoč sovražena na 5rslti snA,0^' živeti v Jugoslaviji, toda vendar so Madž * ^fno predmet nesporazumov. ofl I ^fr) f J CIV1J CV JV. HV.1WV, WfViiW ^c* J 0 Hrvat' toda srbska je bila še bolj sovražena. O tem A ^ nespoJe ('anes še bolj prepričani. Glavni vzrok vseh fr^ ^:lZUmoY v tem' v Jugoslaviji obstojajo . . e PrehiVnlo*— T7- ......: _________i___ci,,u: n^ No palmatinci in Črnogorci. V tretji razred spa-Mefc o? Hercegovinci. Na četrto pa pridejo Hr- B° m ^ovenc* posedajo z izjemo starega mad- S del t in Bačke' se sta zdaj pod Jugoslavijo, atska ',Ug0slavije' je visoko razvit in organiziran, t ^ bm Sbvenija sta bogati. )trti razr j111 sami> bi imeli denar, tako pa spadata v ^ S|uvf? kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. J* Potrogj'.1JO še danes, toda izročati ga morajo Srbom, %1 ,y°: Ker a Hrvatska in Slovenija bogati, se ^ polne vlada> valja v denarju. Vsakdo v Belgradu Ta ,1ov ZePe hrvatskega slovenskega denarja, k HpVatar S.e ne d°bi iz njih le potom davka, temveč ^ji a^i Slovenec, ki hoče nekaj napraviti, mora ^^ef? Za priviilegij> da ono sme storiti. Za dobavo dovoljenja je na primer treba,denaria, veli-^j. > ^ar vem sam iz svojih lastnih žalostnih izku- i v -i^^&m inc^Us<:rija, kar jo ima Jugoslvija, se nahaja na uCe So talV* S5oveniji- Tudi najboljše poljedelske pro- lavija v ' Fa'kt namreč Je> da stara SrbiJ"a' ni vsa ^Sreb' akoravno Srbi vodijo celo predstavo. 'I' %'avi f ^ovsko središče Jugoslavije, in v njem ^ in s t > ^^ denarja. Belgrad je samo uradni cen-k reVe vino se v njem ne napravi dosti. Toda Za-^ ^eJgrad pa bogat. Belgrajsko prebivalstvo P^eoivalstva. V prvi razred spadajo Srbi. Po- NORMALNI ČASI? TRGOVSKI DEPARTMENT NA POVEDUJE DOBO INDUS- TKIJALNE AKTIVNOSTI. Washington, 16. niarca. — U* radniki trgovskega departmenta so zelo optimistični z ozirom na izboljšanje splošnega trgovskega položaja. Kot se izjavljajo, celo preteči štrajk v rudarski industriji ne ogroža prihoda b'olj-ših časov. Kot se izražajo uradniki trgovskega departmenta, bo indu-strijalni položaj proti sredi poletja že povsem normalen. Eden izmed glavnih vzrokov za to optimistično nabiranje je velika za hteva po železu in jeklu. Uradniki trgovskega departmenta gledajo na jeklarsko industrijo kot na barometer spi oš ne industrijalne aktivnosti. Kot se ,zatrjuje, ni pričakovati, da bi štrajk rudarjev, ako pride do istega, toliko zavlekel, da bi slabo učinkoval na trgovino in industrijo v splošnem. Kot se za izjavlja, ima jeklarska industrija na roki zaloge premoga, ki bo-d'o zadostovale vsaj toda bil je aktiven od ^gv6^ Se se J'e zavzemal za avtonomijo, to- ? ie z represijo, je nastopil z za- SSdovoi^ ' ^nai^.Sv^t n"JStV°.'tfrvat;ske Je ali manJ znano, toda — V teh slabih časih je dober vsak cent ki se prihrani. Varčna gospodinja in varčen gospodar PTav gotovo pazno sledita cenam raznih jestvin in drugih hišnih potrebščin ter kupujeta tudi prav gotovo tam kjer dobita dobro blago po najnižjih cenah. Zato vas opozarjamo, da pazno pregledate oglase trgovcev, ki oglašajo v našem listu in jih tudi podpirate. Vpoštevajte torej tiste trgovce, ki vpoštevajo vaš list. — Člani Kluba Društev S. N. Doma so vabljeni, da se vdeleži-;o seje, ki se bo vršila nocoj v S. N. Domt. Opozarja se vse društvene zastopnike da tudi oni pridejo, ker je za rešiti več važnih zadev v prid kluba. — Pevci in pevke društva "Soče" prirejajo nocoj v Slov. Domu na Holmes Ave. zabavni velčer, na katerega so vabljeni vsi prijatelji slovenske pesmi. Zabava bo bolj domača in prijateljska, vsled česar lahko vsak računa na nekaj radostnih uric. In ker bo drugi dr.n god vseh Jožetov in Pepc, se je pripravilo zanje neko posebno presenečenje. Pridite! Dvajset ubitih v afriških nemirih. Včeraj London, 17. marca je prišlo v angleški škj koloniji, v mel bojev, v katerih je bilo dvajset d'omacinov ubitih, dvajset pa ranjenih. Do spopada je prišlo, ko so zamorci demonstrirali proti aretaciji nekega indijskega agitatorja, Thuku po imenu. Thuku je toil aretiran v sredo, in nemiri s0 sledili takoj nato. Pred policijsko p'ostajo se je zbralo okrog 1000 s krepelci oho roženih domačinov, ter zahtevali, da se aretiranega izpusti. Nanje so se navalili policisti z nasa 'j enim i bajoneti tea* jih razpo-dili. Včeraj zjutraj je več zamorskih delavcev odal'o na štrajk, in prišlo je do nemirov, katerih so se vdeležili tudj prebivalci ostalih pokrajin. Množice so ustavla-le vse vozove, ter prisilile vse Evropejce, da stopijo iz njih ter gredo peš. Poskus policije, da na pravi red na ulicah, je bil zaman. Ko je postal polpžaj resen, se je demonstrantom prečitalo zakon glede postopanja ob nemirih cer se jih pozvalo, da se razidejo. Mesto tega pa so se vrdli proti policiji ter kričali ter mahali z zastavami. Moški so rabili ženske kot ščit da oatrašijo policijo pred Btreijfhjenivl -o-- ŽENA USTRELILA MOŽA V SPANJU. Ameriški nastop je osupnil Evropo, Pariz, 17. marca. (Piše Rene i vzhodno-afri i Viviani, bivši francoski premier. Na i rebe do ! Odsotnost Amerike v Genovi, skupno z nedavno zahtevo za poravnavo str'oškov, ki jih je imela Amerika z armado ob Ren'i, je povzročila v Evropi veliko senzacijo. Vzpričo tega se konferenci v Resignacija Lloyd Georgea se smatra gotovim. London, 16. marca. — London ski časopisi so skor0 s'oglasnj v prepričanju, da je resignacija Lloyd George že gotova rep, akoravno je Austen Chamberlain da nes v poslanski zbornici izjavil, TRDO - PREMO SE da bosta med delegati na genov-' Genovi jemlje njeno glavno pri- skj konferenci tudi Lloyd Ge'orge vlačnost, kajti kot izgleda, se jn ZUnanji minister, lord Curzon. brez ameriškega sodelovanja ne jegovi prijatelji izjavljajo, da more poskusiti nikake temeljite |ak0 Lloyd George ne resignira, evropske reorganizacije. ''Cx rasteh P0-1'1113, kako zahteva po neod-Jsi, • Mit nciionalizma nnsWin 7. vsnlrim dnem Ut ncijonalizma postaja z vsakim dnem yotfei- -.........» Chicago, 17. marca. — Danes je tukaj Mrs. Rose Abrahamson ustrelila svojega moža, ko je spal, nato pa je poklicala policijo. Pravi, da je bilo njegovo postopanje, ker v zak'onu ni bilo o-trok, več, kot pa je mogla prenašati^ --o—- — McGannon, bivši vrhovni elevelandski sodnik, mora nastopiti gvojo kazen radi krivega pri čanja pri obravnavah v zvezi z umorom Kagya. Obsojen je bil od enega do deset let zap'ora v dr ižavni ječi. To odločitev je izdalo tukajšnje prfzivno sodišče, potem ko je odreklo tudi nižje sodišče McGannonu pon'ovno zaslišanje. Ko se je pa podali okrajni šerifi na McGannonov dom, da ga aretirajo, ga ni bilo doma in sedaj ne ve nihče, kje da je. Nje gov odvetnik Boyd pravi, da ni še nic govoril z njegovimi ljudmi in da ne ve, ali misli McGannon vložiti priziv za ponovno za slišan je na najvišje sodišče Ze-dinjenih držav ali ne. Rekpl pa je, da sme 0stati na prostem Že nadaljnih 30 dni ako vloži obves titev, da misli vložiti priziv. —Zadnji iponedeljek sta se Mrs. Anna Nickols in njen m'ož, 2200 E. 40 St. nekaj sprla nakar jo je on zapustil. Žena pa je vsled obupanosti ter v jezi zavžila včeraj struip nakar je pričela klicati za pomoč. Odpeljana je bila v St Luke's bolnišnico, kjer pravijo zdravniki, da bo okrevala. nil i so, da zainteresirajo v sebe tudi zunanji svet. Na genovski konferenci nameravajo spraviti na dan svoje teš-koče pred vso Evropo, če to Srbom ugaja ali ne, in prepričani so, da jim bodo slednji vsi prisiljeni dati avtonomijo, ko se obrne nanje luč javnega mnenja. (Citatelje opozrjamo na komentar na drugi strani današnje iz-so se naučili tqhhike od Ircev. Skle- daje. — Op. ured.^ Ako sodim pravilno, tedaj moramo za ameriško stališče iskati drugih motivov, kot pa so izraženi v diplomatičnih notah. Vsakemu je znario, da se je po zaklju čku washingtonske konference nameravalo sklicati še nadaijne konference V Washingtonu, na katerih naj bi se razpravljala e-konomska vprašanja, kot se namerava storiti v Genovi. Takrat se je mislilo, da Amerika niti najmanj ne misli na to, da bi nastopila indiferentno napram ostalem svetu, temveč da se nasprotno pripravlja, da poma ga v splošni rekonstrukciji narodov, kar se je smatralo enako v 'interesu nje same. Tak0 naziranje je vladalo v Washingtonu decembra in janua rja, ^uko sem pravilno poučen. To da itavno takrat pa fee je razvijalo misel ekonomske konference tudi v Cannesu. Dobro mi je znano, da so organizatorji konference v Cannesu storil] vse, kar je bilo mogoče, da se Amerika vdeleži. Da se ne bi na kak način zamerilo Ze-dinjenim državam, se je četo sklenilo, da se opusti vsako možno dotikanje Lige narodov. Pri tem §o celo pozalbili na južno-a-meriške države. To upoštevanje Zedinjenih dr zav se je smatralo doVoljnim, da se konference vdeleži j o in tako pokažejo hrbet Ligi. Toda vse to je bilo bre^ koristi, kajti Amerika pravi, da se ne b0 vmešavala v evropske zadeve. Pod temi okolščinaml sei bo konferenca otvorila 3 protestom Nemčije pod pretvezo, da sta se Anglija in Francija zedinili, da dasta sovjetski vladi de jure priznanje, kako hitro sta izmenjali podpise z nekaterimi drugimi dežejami. Kaj bo zborovanje takih elementov producira-lo? Lloyd George se nahaja pod ognjem, in lahko se z£odi, da resiignira. Potem prihaja Italija, ki je po velikih težavah zopet se stavila svbjo vlado. Med temi narodi stoji Francija, ki je še vedno v soglasju z vsemi, uživajoča domači mir, in z dvema zbornicama, ki funkci-jonirati in z vlado, ki dela metodično, Francija ima malo gocijal nih teškoč in intenziven poljedelski program, akoravno se je aktivnost industrije zmanjšala. Dohodki in stroški se izenačujejo, in dežela se pripravlja, da pogleda svetu z zaupnostjo v obraz. Mi bomo šli v Genovo in (pogledali, kaj se bo napravil'o. Potem bo mogoče sledila konferenca v kakem drugem mestu, kjer bomo uredili valutni problem, ter našli primerno rešitev za vprašanja rekonstrukcije. Medtem pa se bo nadaljevalo z preosnovo ra'zvalin vojne ter 'opazovalo oni tedaj se je bati, da ga zadene u-soda bivšega predsednika Wilso-na, ki si še do danes ni pom'ogel od grozovite fizične katastrofe. Njegovi prijatelji pravijo, da se danes nahaja na vrhunci ^voje karijere, in da je najbolje zanj, da se umakne sedaj. PROTI NASELJEVANJU. Akron, O., 17. marca. — Organizacija "Hčere Ameriške Revolucije'' za državo Ohio, je danes sprejela resolucijo, ki se jo je poslalo na kongres, v kateri se priporoča, da se za nedoločeno dobo ustavi vsako naseljevanje tujezemcev v Zedinjenih državah. To gibanje proti r i .-ielj anju so obljubile p'odpirati delegati-nje 75 različnih postaj organizacije v drišavi Ohio. -O-- — Ponarejena poroka. Po preteku' dveh mesecev omoženega življenja je zvedela 19-letna Helena Beers, da sploh poročena ni bila. Njen "mož" je povedal policiji, da je naprosil enega izmed svojih prijateljev, da se je oblekel v duhovna, nakar je izvršil poročno ceremonijo v neki hiši na Hough Ave. To je bilo 5. januarja. Pred kratkim je šla žena v mesto nekaj kupovat na kredit tei* je rekla, da bo njen mož plačal. Ko so poklicaJi njega, je rekel da sploh njen mož ni. To je vzbudilo zanimanje in Wa!sh( ki pravi da je produceint-ni poslovodja pri neki železniški družbi, je bil aretiran. Izpovedal je vse, kako je napravil poroko s sodelovanjem nekega svojega prijatelja. Policija išče sddaj še "župniika". — V četrtek zjutraj ob 1. uri je preminul po daljšem bolehanju Jos. Fabian, 1602 E. 41 St. v stafosti 5 7 let. Pokojni je bil doma iz Žužemberka na Dolenjskem, v Ameriko je prišel pred 36 leti ter je bival ves čas v Cle-velandu, kjer si je pridobil mnogo znancev in prijateljev ter je bil med rojaki splošno priljubljen. Zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri in ;tri sinole. Bil je član Maccabees, dr. "Slovenija" in di. "Žužemberk". Pogreb se vrši v pondeljek ob pol deveti uri zjutraj. Blag mu spomin! New York, 17. marca. — Tr-do-premogovni rudarji in pod jet niki so se danes zedinili v tem, da se nastavi posebni odsek osmih mož, pri katerem bo imela vsaka stran štiri, in da ta odsek vodi nadaljna pogajanja v posku su, da privede do prijateljskega sporazuma jn prepreči štrajk v trdopremogovni industriji. Rudarski predsednik John L, Lewis kot tudi predstavnik podjetnikov S. N. Warringer, sta danes izrazila prepričanje, da se bo temu pod'odseku posrečilo doseči kompromisno poravnavo, lw da se bo sestavilo in odobrilo no. v0 mezdno lestvico še pred 1. a-pril'om. Podjetniki ne marajo konference. Washington, 17. marca. — Tajnik Davis je danes nalznanil, da so podjetniki mehko-rudar-skega kompetativnega okrožja brezpogojno zavrnili njegov po-'ziv za skupno konferenco z rudarji pred 1. aprilom. SPORAZUM MALE ENTENTE. Belgrad, 15. marca. — Romun ska, Poljaka, Čehoslovaška in na ša vlada s0 se sporazumele, da bodo na genovski konferenci nastopale popoln'oma solidarno na sledečih točkah: 1. Da se drče programa, sestavljenega v Cannes od strani pred štavnikov velesil, in da se izključi vsa vprašanja, ki so izven njih programa. 2. Da se nagovarja absolutno potrebo konference ekspert'ov, ki bo utrdila skupna ekonomska nalziranja, ki bodo predložena na konferenci. 3. Da se blajša komunikacijo mednarodnega prometa 4. Da vse zavezniške dežele sodelujejo pri diskusijah in resolucijah glede vprašanj, ki se tičejo interesov posameznih dežel. narod, ki je povzročil svojo last- no propast. V tem oziru je Amerika lahko gotova, da bo Francija pod-ipis vsake svoje pog'odbe spoštovala. Franciji ni treba ponižno prositi drugi narod, ki ima isto-tako avoje stroške, da odpusti njen dolig:. Zato pa ne misli dovoliti Nemčiji, da bi se oprostila svojih obveznosti. m > —----;_ _______________________________---------------------J f.....____ l: Dram. društ. Ivan Cankar vprizori krasno dramo "Anfisa". % ■ — Mlada tatova. Policija je prišla včeraj na sled dvema mladima fantoma, Francis Machura, 14, 9304 Kennedy Ave. in Elmer Sames-u, 16, 2664 Wood-hill rd., ko sta kradla razne ma-šinerijske dele od ob cesti stoječih avtomobilov. Pri enemu sta vzela luč, pri drugemu motome-ter itd., tako, da sta imela pri sebi že precej teh nakradenih kosov, katere sta kasneje najbrže prodajala ali starinarjem ali pa kaki avtomobilski popravljalni«. — Počitnice sredi asime. Zdravniški nadzornik javnih šol, Dr. L. W. Child?» ie prišel na dan s priporočilom, da bi se uvedlo v mesecu februarju tri tedne dolge počitnice ter da bi se poletne počitnice skrajšalo. To priporočilo stavi iz ekonomičnega ozira. Pravi, da je tekom februarja med učiteljicami kakor tudi med šolarji največ bolezni ter da je prišel po lastnem opazovanju do prepričanja da bi bile počitnice v tem času najbolj umestne. Poleg tega bi se tudi pri premogu precej prihranilo. STKAN 2. U..... —AJ— 1 "ENAKOPRAVNOST" ^Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buainesa Place of the Corporation _ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newbureh by mail.......I'year 56.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Enrope and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŽTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. * Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino celasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) MARCH 18., 1922. OB TEDNU. j ji-It. Neodvisnost Egipta je uradno proglašena. Novi egiptovski kralj Ahmed Faud Paša je predvčerajšnjim podal na svoj "plemeniti narod" proglas, v katerem pravi, da je "milostni Bog dovolil, da smo zopet dosegli neodvisnost in suverenost." Da bo ta novi egiptovski kralj samo mari-joneta, ki bo plesala po volji britske vlade, je gotova reč, kajti drugače bi se mu ne bilo dalo take pozicije. Novi kralj pravi v svojem proglasu, da "smo hvaležni Bogu" za izkazano milost. On je najbrže iskren, kajti Anglija ponavadi za svoje marijonete dobro skrbi, toda egiptovsko ljudstvo očividno nič kaj ne- deli čuta hvaležnosti napram Angliji s svojim kraljem, kar je pokazalo še predno se je dobro tinta posušila na njegovi proklamaciji, kajti poročila govore, da je prišlo do, resnih spopadov, cestnih bojev, razbijanj oken in drugih takih incidentov, ki so hraz ljudske nevolje' v akciji. Anglija si je pred izročitvijo "protektorata" zasigurala v Egiptu prav gorak kot. Glavne £ocke njenega sporazuma z Egiptom so: -Anglija si pridrži pravico braniti Egipt proti tujim napadom. — Egipt se mora zavezati, da bo varoval tuje interese. Anglija obdrži svoje interese v Sudanu, in Egipt TCkoči teden se je v Franciji praznovalo takozvani "vinski teden". Vršila so se velika zborovanja vinskih trgovcev, in na dnevnem redu je bilo seveda tudi vprašanje, kakšni so trgovski prospekti za francoska vina, ki slavijo po vsem svetu, ki so ponos ter obenem velik dohodek Francije. Ob tej priliki se je z velikim obžalovanjem 'konštatiralo, da je eksport francoskih vin vsled prohibicije v Ameriki v teku zadnjih let padel skoro popolnoma na ničlo. En dan tekočega tedna je bil imenovan "Ameriški dan" in posvetilo se ga je le razmotri-vanju, kako bi se dalo Amerikance prepričati, da je njih prohibicija sila neumna institucija, ki poleg tega Fran-ci i jemlje enega največjega vira dohodkov. — "Vse dolgove se mora navsezadnje plačati z eksportom," se je izrazil eden izmed govornikov, "in. ako Amerika zapre svoje meje našemu burgundijcu in šampanjcu ,kako pa more pričakovati, da ji bomo naše dolgove kdaj v stanu poravnati ? Amerikanci bi morali piti naša vina, in fakt je tudi, da drugače sploh ne bomo nikdar v stanu likvidirati naše dolgove." Kot se govori, bodo Francozi pričeli v Ameriki s propagando proti Volsteadovemu zakonu, in pri tem se ne 'bo opozarjalo Amerikance le na prednosti vinske trgovine med Francijo in Ameriko z gospodarske- Euclid Ohio ga stališča, temveč poskušalo se bo Amerikance, ki umet- Mal'o pojasnila jaVnosti'na do; msti pitja ne razumejo, da je zmerno uživanje.vina zdra- 'pis v št. 56 tega iista od odbora vo in dobro za vsakega. "Ako mi ne moremo razumeti suhe Amerike, koliko manj more suha Amerika razumeti nas?'' vprašuje Maurice de Waleffe v nekem listu z ozi-rom na to vprašanje. — A'ko Francozi svoj namen uresničijo in priono s propagando proti licemerski prohibiciji v Zedinjenih državah; povsem lahko računajo na podporo milijonskih naseljencev vseh narodnosti, ki so že do grla siti te prohibicijske farse. Kar se pa tiče moškega zbora, moram omeniti to, da je imel d'o sedaj še skoro ob vsakem nastopu kakšne teškoče, ako ne pjri e-nem pa pri drugem glasu. Ah sedaj je temu vse drugače. Pevski zbor "Jadran" se je po preteku celih dveh let in pol v toliko organiziral, da sedaj vseh nekdanjih pomanjkljajev ni. Sedaj smo enkrat na onem 'stališču, na kateremu mora biti vsak pevski z!bor, predno žajne uspeh. Občinstvu bi torej priporočal, da ne zamudi prilike slišati tega koncerta, kajti skoro prepričan sem, da se v Clevelandu že dolgo ni tako lepo pelo kot b0 ratfrio na tem koncertu. Poleg tega, da boste imeli užitek vi, pa daste pevcem in pevkam veselje.za bo. doče delovanje. Torej na svidenje 26. marca zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave. Prijatelj petja. V današnji številki objavljamo tretji članek nekega nevtralnega trgovca, ki opisuje razmere v Jugoslaviji. V današnjem članku se bavi s hrvaškim vprašanjem, ki postaja v Jugoslaviji z vsakim dneih bolj peVeče. Navaja se gotove trditve, ki se jih brez dvoma da z lahkoto pobiti, a na drugi strani opozarja na fakte, ki so povsem neovrg-Jjivi in tragično resnični. Naziranja tega trgovca niso važni seveda toliko vsled njih notranje vrednosti, kot mora garantirati za varnost angleških komunikacijskih V3jed teea ^a izražajo vtis, kakršnega dobi človek, ki sodi 1 -r T 1 • • T v J • Y • . _ _ _ _ 1 _ JI * A____1 1 l U rt sredstev. — V teh pogojih pač tiči vzrok, da je Anglija tako naglo dovolila Egipčanom njih "neodvisnost''. Gfjmpers je j ako dober^lo vek. Kacfarrkoli'■-prick* k je do kakega štrajka, takoj je pripravljen podati zelo veliko-besedno in visokodonečo izjavo, češ: Nič se ne bojte, fantje, saj sem jaz z vami! —■ Te njegove izjave so postale žo čisto papigavske. Lepo sledijo druga drugi, časopisi jih in javijo kje na zadnji strani, potem pa je vse končano. — Tako izjavo o moralični podpori je podal Gompers glede tekstilnih štrajkarjev, in te dni jo je obljubil tudi rudarjem. Delavcem vse Gompersove lepe besede seveda .tako malo koristijo. — Kakšna je moraliena moč, ki jo izi~ rava Gompers, je pač najboljši dokaz v tem, da vse nje- pooolnoma nepristransko in brez misli, da bi favoriziral to ali ono stran društva "Zavedni Sosedje" št. 158 S. N. P. J. v Nottingham in Euclid, O. in v odgovor odboru J. N. Doma v Euclidu, ki os nas s svojim dopisom pokazali v javnosti v nepravi luči. Vsak posamezni rojak v naši naselbini, ka. tera je precej velika, dobro ve, kak0 je J. N. Dom v Euclid, O. vzrasel. DOPISI Pred tremi leti so se vzela sku paj tri društva in ta so bila, Za-vezni Sosedje št. 158 SNPJ., Slovenski Dom št. 6 C. P. Zveze in Jutranja Zora št. 145 Hrvatske izajednice, 111., ter s teškim delom in trudom pridobili toliko, da s0 si kupili malo zemlje in staro stavbo in to je bila lastnina društev in je ustvarilo takozvani Jug. Narodni Dom. Eno leto in pol so se*ta društva na vse načine prizadevala in trudila, za boljši uspeh Doma. In gove kampanje ob priliki volitev, da se "kaznuje" sovražnike in poplača "prijatelje" linijskega delavstva, niso 1 !ahk0 trdim. Jter J>evcj in pevkeires, Dom je, pričel rasti Qd dne jthEo složno de.ifi.fe j o i to fa-jva dlievS boTje Traf^J^A. i |kom navdušenjem, jih' je ve- j parim' članom zelo težko k srcu, co dG Doma pustivši jim edino to pravico, da lahko vsako posamezno društvo obdržava svoje seje notri za kar pa mora seveda plačati in pri volitvah ima en glas, t. j., da je vsako posamezno društvo vpisano ]/A Domu kot en član. Sedaj smo samo omenili, kako je Dom izrasel, sedaj pa hočemo opisati vzroke, zakaj se od bor Jug. Nar. Doma jezi in nas blati po časopisih, češ da podiramo vsak napredek. Resnica pa je, da podirali nismo še nikdar druzega kakor stolp nekdanje cerkve. Torej, nekaj članov Jug. Nar. Doma je vstanovilo dramatičen odsek, ki naj bi prirejal predstave, enkrat v hrvaškem, enkrat v slovenskem jeziku. V hi-vaškem jeziku so napravili predstavo četrto nedeljo v januarju tega leta, slovensko predstavo pa so mislili prirediti v soboto zvečer, isti večer kot se ima vršiti naša redna mesečna seja. To bi bilo pa vse dobro, ko bi nas bil 'odbor J. N. Doma pravočasno obvestil za preložitev seje, kajti vse bi se bilo lahko zgodilo brez kakega posebnega ugovora. A ker je pa .odbor J. N. Doma tak0 prevzeten in je mislil, da more naše društVo preložiti sejo, ako hoče ali ne, je dobilo naše društvo obvestilo za preložitev seje le par dni pred sejo. -Vsak človek mora vedeti, da kar tako hiti'o se ne more seje prelagati. Zato je 'odbor društva "Zavedni Sosedje" št. 158 S. N. P. J. odgovoril, da za isti večer ni mogoče seje preložiti ker se ima ukrepati važne stvari v korist društva in S. N. P. J. in pa ker smo oglašali to sejo že pred e- nim tednom v našem glasilu 1 C'opelanda je vzela 544^ "Prosveta" opozarjajoč člane, naj se vsak, če le mogoče vdele-ži. Toda vsi ti razlogi jim še niso bili dovolj. Prišli so vdrugič ter nas hoteli prisilitLmi pa srno Rajali , pri tem. kar smo skle- MARCH 18th, 1922^ rej ."čivid.io, kako nas W komandirati in nam zap'ovft1 ti? Vsaka sobota v mes*-prosta, razun druge, ko vršiti naša seja, ali ne ni igre zopet nalašč na ta češ naša mora veljati. 1 tatelj naj prevdari in presni smo imeli prav ali ne. Seveda ti možakarji vf" da smo mi zoper J. N. pa ni resnica. Mi smo dels™ volj v korist Doma in bili * prvi med prvimi za vsako P"T in delo in če bo treba >Wj|'' delovali in tudj delujemo. T kaj koristi, če pa nas in presekajo vsako reč, & 1 la 'v korist Doma. Tri so bila, ki so Dom seZi^'x daj pa ima društvo za z3*? to, da se nas blati. Omeniti, hočemo še t'o, 9 ; nam društvo in Jednota Jr ' potem šele pride Dom. Pr' t Et Vr 'ti tvu ima član podporo V ^; in ako umre dobijo 'ostalir ] nino Kaj dobimo pa pri ^ 6 Nič! Ir, to je še celo Iep°> , ki so pri našem društvu, '", c vem še bolni in vlečejo o® ; note podpore, pa gredo P1"0.', & šemu društvu in nas ^Jfc javnosti. Tistim bi mi 'i da naj se malo prikrajšanju sto radorarnostjo, ker če |( vek preveč' radodaren n1" škoduje na zdravju in ŽeP Odbor dr. "Zavednih št. 158 SNPJ., Euclid INFLUENCA IN NJB^ HTEVA ŽIVLJB^Jl Akoravno se je pojavi 1 enza letosjV milejši ohl^L njene žrtve ^ovolj veli$-ročilu zdravstvenega k01;] ■ 'selje pogledati. Pokazali bodo, (čco društva bodo imela to last- kaj se lahko z odločno voljo in složnim delovanjem lahko stori. Vzemimo naprimer samo ženski zbor. One same: bodo nastopile z 26. marca t. j. prihodnjo nedeljo v Slov. Domu na Holmes Ave. Moja navada, ni da bi kaj hva ... . . ,.v , lil ali da bi pisal neresnico, am-prinesle delavcem druzega, kot injimkoje m drastične ipk reg. moram> da najbrže do. protidelavske zakone. — Gompers je star, in stare so tudi Ledaj se ni bilo takega koncerta njegove ideje. Bil bi že čas. da bi se umaknil mlajšim L- Clevelandu, kakor bo ravno od Collinwood, Ohio. Marsikdo mogoče misli, da tukaj v Collinwo'odu spimo na kulturnem polju, čemur pa ni tako. | dvema mičnima pesmicama ob Zadnjo zimo se je pevski v-bor jsprefnljevanju orkestra. Kako "Jadran" jako marljivo učil za hepih melodij so te pesmi, da ,bi svoj letni koncert, ki ga priredi j jih slišali! Človek bi jih poslušal noč in dan čeravno so v angleškem besedilu Ne smem0 namreč pozabiti, da srri'o na tuji zemlji ter da lahko poleg naših slovenskih pesmi gojimo tudi angleške pesmi teh pokažemo, da prekosimo v petju lž^hko tudi Ameri- silam. '■pevskega tfbora ''Jadran''. To pa kance. nino, zakaj pa bi mi ne imeli to. Tako se je nekaj možakov sku paj vzelo in so začeli delovati preti lastnini društev in napravili s0 članstvo in izdali tako-zvane delnice. Prišlo je do tega, da so tisti možakarji res zmagali in napravili članstvo, katero obstoja sedaj eno leto in pol. To so pa dosegli le potom večerne šole, katero so vzdrževali skoro vsak večer pred volitvami, ter s tem pridobili nekatere člane na sVo-jo stran in jih naučili kako in kdaj imajo roke dvigniti. In se- li. A še tp ni bilo (. , i Prišli so v tretjič, in nam kar skoraj zapovedani, da se bo igra vršila, pa če imamo m j sejo ali ne ir da se moramo umakniti. Ker obstoji naš^ruštvo iz "mož, ki so mož beseda, ?i nismo dali zapovedovati. Zat0 se je odbor Jug. Nar. Do ma tako strašpo razjezil, da nas je (ial v č-copi£e, češ, naj oočin-ftvo z-n, do. ,:no mož j'-, v našem društvu oa šlape; Dob ca rekla nut aa na;! Sedaj so igro nrelo?a! zbpc-t r.a drugo soboto zvečer, t. j. S. a-priia, na isti večer, ko se ima samo v New Yorku tesarja in februarja. Tam prenehala, teda druga n1' vasj pa se morajo še • ti proti tej sovražni bole šp zdravje morete vaj tem da se ohraajujetc stanju. Vaše črevesje ti zabasano, vse neva morajo bitj stalno od iz drobovja in za ta Trinerjevo Grenko Vino vo zdravilo. Prejeli pisem opisujoč izvrstn6 tekom dni influence, katera, Florida St., N. J., nam je pisala: "T1 .i sa, ko je razsajala ei#j 1 fluencaj nam je bilo Grenk0 Vino v veliko .po0l| je steklenica v vaši marici prazna, kupit8 n vašem lekarnarju se Skrivnost Hiše št. 47. — ROMAN — Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN !iiiimi!:;:i;!iut:i|lu!in!i!M I. V celem Londonu nima noben okraj tako roman-rične preteklosti in tako mnogopomembnega imena, kakor Sv. Johna gozd Nobeno glavno mesto na svetu nima toliko tihih skrivnostnih ulic. Morda najbolj skrita je med njimi ulica Hiacint, ki je ozka soteska brez izhoda, obsajena senčnatimi starimi drevesi, in je v sredi zlomljena, tako da od začetka ulice ni videti zadnjih hiš. Vsako hišo loči od ulice in jo zakriva pred radovednostjo visok zid; komaj vidna vrata v zidu so vedno zaklenjena. Zdi se, kakor da ima vsako posamno poslopje svoj roman in ga pač tudi ima; a dočim ga vse druge hiše hranijo nepoznanega^ je hiša št. 47. zadobila v zapiskih hudodelstev veliko znamenitost. Pred nekaterimi leti sta stanovala v tej mali vili gospod in gospa Molyneux z dvema služkinjama. Kakor mnogo drugih oseb, ki so pozneje dosegle žalostno slavo, je bil tudi gospod Malyneax po svoji zunanjosti zadnji, katerega bi bil kdo smatral zmoznega, storiti zlo-čin izbrane hudobije. Študiral je na eni najimetnejših angleških gimnazij in pozneje na vseučilišču v Oxfordu ter se poročil s fino vzgojeno mlado damo iz odlične družine .Skupno sta imela štiristo funtov letnega dohodka, ki ga je on skušal povečati s tem, da je pisal učene razprave o drugovrstnih pesnikih šestnajstega stoletja; dasi so bile spisane jako skrbno in v najčistejši angleščini, mu še niso nikdar vrgle nad letnih dvajset funtov. Vendar si je i njimi napravil iipe in tudi delo samo ga je zadovo- ^eva!o- . . - M' "1* - , -r Molvneux je bil v tisteni času precej nad štirideset1 let star, bil j6 nekaj več ko srednje rasti in vitke po-: stave; držal se je nekoliko naprej; poteze njegovega obraza so bile pravilne in prikupne, njegov glas je bil zelo prijeten; če še dostavimo, da je nosil naočnike in da je bil strasten 'ljubimec in zbiralec- starega porcelana, ' bo možno presoditi, kako gorostasne so morale biti okolščine, ki so provzročile, da je nekaj časa vsakdo imenoval ime takega moža, kdor je vzel kak časnik v ' roke. Gospa Molyneux jc bila fina izobražena dama, ki je občevala v najboljših krogih. S tem ie pa tudi že končana podobnost rned njo in njenim možem) kajti ona je bila prav tako praktična in trezna, kakor je bil on nepraktičen in razmišljen; vzlic tej veliki razliki — ali pa morda ravno zaradi nje5 — sta živela v najboljšem sporazumu. Zaradi popolne natančnosti: imela «ta en sam povod prepirom, ki ga pa hudodelstvu sledeča preiskava ni spravila na dan. Avtentična dejstva so sledeča: Zakonska dvojica je pred več leti preživela nekaj tednov na poživljajočem zraku Švics in tam je gospoda Molyncuxa nenadoma obšla misel, spisati detektivski roman, na kar ga je spravila anekdota, ki jo je pri obedu povedal neki goal. Molyneux se je sam sebi silno čudil, zmazal je pa ven- -dar svoj roman s tako živahnostjo, kakršna ni odlikovala njegovih prejšnjih del. Njegova žena, ki se je v začetku nekoliko zgražala nad tem, je imela toliko zdrave člo-' veške pameti, da je razglasila smelo trditev: ker je p jen mož že zagrešil detektivski r6man, bj svoj prestopek zoper kulturo še povečal, če bi si svojega truda ne dal plačati. Ob sebi umljivo, naj bi roman šišel brezimno in založnik je moral storiti najsvetejše priseg", da nikdar ne odgrne zastora,. , Uspeh je bil nad vse velikanski Roman "Skrivnostni sled" spisal "Lelik§ Chapel" je vzbudil pozornost, ki se je mnogi še danes spominjajo; vsekako so stotisoči na vseh koncih sveta čitali ta roman in pri tem vsi dobili nekaj skupnega: odločni namen, da brez nočne svetilke in policijske piščalke ne gredo spat. veda, društva so izgubila pravi- zopet vršiti naša seja. AK ni to J. Oglašujte v "Enakt»P< mi- opommjevanje Nekega dne sta se dala zapeljati v borzno spekula.-cijo;^ toda poskus, povišati svoj dohodek povodom naraščanja kurzov gumi delnic, je ponesrečil tako, da sta morala še skromneje živeti. Od tedaj ga je njegova žena večkrat rotila, naj zopet spiše omran. Toda veleizobraženi mož, ki je nekoč zavzemal celo vseučiliško službo, ni hotel o tem ničesar slišati. Sramoval s ki ,bl reti- ostane pridni se že midva'zmenila. ien°. odgovori Smre-za svojo hčer. CS 1° Se jeli meniti, kdai in f;ernitovanjsko pismo dela-ica je ,Uge Potrebne reči.' Fra- :e smr "agl° vstala in odšla. -a lli^kar nevoljen pogle- imela zeninu vse namere poji v grlu. neka.i časa molče sedela, lo vst.aln in rekar in !!Linda bi jo pred gost- Hdne-,aUU'?ači oP^vičil zaradi e j obnaganja) rege: j De_ aravja;. ^ttko dni slabega t, XlX-Kake tr: 'Marica ^ pozneje mati Bo? t a;'e reče možu: 5»sm h kakor voda! Vse srežn0 n Boš viddi da sc ue izteče. Franica zdaj —[i jženila, kako bi otroci iz tega za-3,'kona nasledovali, in česar je še i i treba. Franičin strijc je večkrat : j neveste vprašal: "Ali ti je tako po volji?" A ona je bila nekako mrtva; poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni 'nobene reči do dobrega. "Naredite, kakor hočete!" to je bilo vse, kar je bilo spraviti iz nje ves čas. očita, da bo ta zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil." „Kaj nisi tudi ti privolila?" „J'az nikoli ne. Samo zaradi te-je in tvoje trmoglavosti ji pri-govajam. Pa ji ne mislim nič več; jaz ne morem videti, kaj trpi." Ko je bilo pisanje in pogaja-"Nič ne bo hudega, nič. Jazjnje dokončano, treba jo je bilo vem, da je tako vse prav. Ko bi zopet siliti, da je podpisala. Tako bilo po tvoje, ne bil bi nobene reči začel. Kar sem se še kdaj v-ečjega polotil, vselej si mi iz početka branila, potlej ko si videla, da se je dobro izšlo, potlej si molčala. Bog je že vedel, zakaj ni babam hlač dal: srčnosti ttemate noibene, vsako reč se bojite prijeti. Le molči! Jutri po-jdemo pismo delat." dolgo ni hotela .prijeti za pero, dokler je ni oče skrivaj pomenlji vo sunil in pogledal Ubogi iPogreznikov peter, ki se je pogumno podkrižal na že-nitovanjsko pismo, bil je že po navadi malo neroden v vedenju in o govoru; ali denes, ko se mu Drugo jutro sta bila dva ko- je največja želja jela izpolnjevanja v najlepši voz vprežena, in j ti, težilo mu je še nekaj posebne-Smrekarjev brat je bil prišel v lezik in srce, ko je videl svo- pražnji obleki, da bi za moža m za pričo pomagal pri ibiležniku pogodbe v ženitovanjsko. pismo postavljati. Ob tej poslednji uri se je Fra niča jela očetu ustavljati. Ni je bilo z lepa pripraviti, da bi se oblekla in šla z očetom v pisar-nico. jo nevesto tako brez vsega veselja, coibito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, ida bi bil namestu v ženitovanju rajši doma za pečjo ali da bi vsaj tc pusto .pripravljanje in pomenkovanje že minilo XX. Franica in Peter sta bila v cer kvi že dvakrat oklicana in ženi-tovanje se je bližalo. Tedaj je Smrekar posebno gle dal, da ni Franica šla nikamor, A zdaj se !oče razsrdi in reče: "Moraš! Ljudi ne bomo za nas vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali nečeš Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj j kjer mi mogla s Štefanom govo-je pokorščina!" j riti. Tudi je bil mož zadovoljen. Mati Smrekarica se je zbala , ker je videl, da si Štefan ne pri-te moževe jeze, hitro prijela ! zadeva k hiši priti, da se še celo hčer, kakor v svojo zaslomfo, | Umiče. Menda je sam ra&videl pod pazuho in dejala: "Saj bo, svojo nespamet, tako je mislil saj poj de!" | Smrekar. P0 mnogih materinih proš-1 Franica se o svoji ženitvi ni njah se je Franica naposled ob- zmenila z nikomur. Ce je kdo lekla ter k očetu in strijcu sedla kaj izpraševal o tej stvari, šla na voz. j je najrajša takoj 'od njega. De- V pisarnici pri biležniku so I Warn in drugim je o prvi opom-nrežje ugibali, koliko in kako bi 'bi jazn0 ukazala, naj molče. S1'ce boli in vest mi si ženin in nevesti imovino za-( Bilo je precej mrzlo meglena lle govori. ieV'Wi'i Pa lbo že spet govori- 1M if ,"c so Č »ič 8e , . "i .mafo 116 N, saj je žens- C lna h5i- Prav je, rta if !°ri- Ked*r ji zač-' nn Padati, potlej bo kle- 1)0 llnn; • vse vp lC\m Po dnevi, lca- tako Š šaliti s tem! r ^"'^^'^^'^^^^^WiiiiniMiMHiimH r^m[ffK'g'ttimi imgawm 'inigaiitiniimBt iummimot hihhhHdiiMtmuMCT iiimmiii tisiiimiiwiitwimimttfmnnwHHPw * Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — t ' ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —» Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Amerisko-lugoslovanska Tiskovna Družba 'lectori 551 6418 5T. CLAIR AVE. jutro, ko je Franica z dvema dek lama za studencu prala_ Dokonča vsi delo, dene kebel na glavn, pu sti še prj perilih ter ide proti domu. Pot od studenca do doma je diial skozi majhno hosto mladih gabrov. Bodisi, da se je bala pasti na pomnzlem uglajenem poti, ali da je bila vase vtcpljena, gledala j« predse v tla jn stopala zelo počasno. Naglo je nekdo za komo-j lec prime. Kakor lahka groz» I jo prešine ter hitro z eno roko poprime kebel, da ne bi z glave padel, in ozrši se vidi Štefana prerl seboj. "Kaj niti soseda nisva več, da greš tako mimo mene, kakor bi bil iz devete dežele in bi se bila še nikdar videla?" T0 Štefanovo vprašanje je bilo govorjeno z nekim tožnim pa vendar ostrim, očitaj očim gla som. Deklica menda ne ve, kaj odgovoriti, a obrne se v trenot-ku, kar žila dvakrat trene, pogle da solzim očesom mladeniča in reče: "Saj veš..'." "Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem, sam. Enkrat zapleševa tako, da ibo vse gledalo, tako kakor se- o tisti Rezki ^ere in o povodnjem možu. Kaj ne?" Ta misel je (bila mladeniču menda zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se ipripogne k njej, da bi ji videl lice. "In jko bova odplesala," pravi dalje ter oko mu zatemni, "potem nazadnje zaučemo na vaši, .saj je svet širok in dolg. — Glej (o teh besedah stisne Franici roko, da jo .zaboli) to še ni naj-huje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da bi bil vesel, ko bi le vsak drugi clan mogel govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti — vem, da je greh, pa jaE si ne morem pomagati — da te ho drug imej." "Ne bo me imel, on ne, drug ne..." "Kaj? Kaj?" A hitro Štefanu veselo upanje, ki se mu je po tem dekliči-neih odgovoru zasvetilo, izpodri-dekle. ne druga temna misel, in poza-bivši sam sebe, s strahom pravi: "Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne... Pevajoč ženski glas se začuje zelo blizu izmed grmovja, in pre plašena izpuli Franica Štefanu roko iz roke. "Beži, da naju ne bi videli! Morda bova še govorila," reče XXI. Priprave za svatovščino pri Smrekarjevem Antonu so bile končane. Franica je hodila ves Čas tiho, nekako za vse neobču-tlj iva, okrog hiše, kakor bi se vse, kar se dela, pripravlja, go-vorj in godi, nje ni najmanj ne dosta.jalo. Ljudje so med seboj z glavo izmajevali, oče je dejal, da se je hči udala, da bo zopet kmalu vesela, mati pak se je spominjala, da je bilo tudi njej pred poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vst na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se ji je hči v srce smilila in je prav pogosto jezično govorila s hčerjo o tej in oni stvari, cla bi jo na druge misli obrnila. In prišel je naposled določeni dan Bil je jnalo oblačen, žalosten jesenski dan. Solnce se je sicer videlo na prepreženem Ob-nebju, ali žarki niso, bitj tisti, kakor o zorenju rumehe pšenice. Hladna burja je brila črea vaške vrte in poslednje hruške z drevja tresla; drdraje je hreščal majhen klepetec na najvišji jablani Smrekarjevega vrta, •'počasneje in z debelim basom pak mu je pritrkaval večji klepetec na lesniki pred Brašnarjevo hišo. -Pa Štefan .ta dan ni klepetcev poslušal, ni delal — da niti ni hotel gledat iti svatov, ki so se pred Smrekarjevo vežo 'zbirali in vozove zasedali, da se k farni 'cerkvi odpelj'o k poroki. Pipo, iz katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre ^alje ven iz vasi. Kam gre sam ne ve. Nad vasjo je bila hosta. Borovje in raznovrstno pritlikavo grmičje je tam rastlo. Resa je bila pokošena, tla gladka in Štefan, ki je preko hoste koračil, z rokama na hrbtu in pogledom v tla obrnenim, gotov0 ni gledal, kje bi se za steljo kosilo ali grabilo. Leže črez nekaj hoda na JI in dene komolca za vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, naposled spozna, da ležišče in le-ža nj prida, ter skoči pokonci. "Kaj delaš, Štefan? I kaj ne greš svatovat?" vpraša ga nagubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv ha glavi. Štefan ji ne odgovori ničesar. Ali kakor stisne pesti in kakor starko pogleda, bilo je videti, bi jo najrajši zadušil, zadavil za vselej. A vendar mu starka nikdar ni bila nič žalega storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitr0 za grm zavije in odide. Štefan se nasloni na staro .bre ko in gleda za babo. Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začul pa se je od daleč z doline mili glas 'zvona farne cerkve. Mežnar vabi k sveti maši, po sveti maši bode 'poroka Smrekar j eve Franice. XXII. 1 Okoli farne cerkve je pokopališče. Po grelbeh zelena trava raste in naznanja, cla je v maii fari samo malo mrličev. Redki le 'sani kr^ži spominjajo pozabljivosti tega sveta ali morda, da tu kajšn,ji ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem spominke samo v srcu, ne na grobeh. Pred ceijivenimi vrati tik vho da na pokopališče steza stara že črvoednasta lipa svoje veje, kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usehnilo ter jih mežnar ni okle-stil. Poj lipo stoje svatje in čakajo duhovnega pastirja, česti-tljivega sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vse vpre-ko. gredo!" reče eden svatov, ki se je črez zid stezal. "Fajmošter? Prav je," odgovori ženinov oče. Franica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, da si v lice bledejša nego kdaj. Ko vidi fajmonštra po kamenih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se ji oko in obrne se vstran. "Kam greš?" vprašata dve ženi. '"Hitro .pridi, da te ne bodo čakali," reče druga. Franica izgine za cerkvijo, i menijo, da je za trenotek od pa da se povrne in obstopijo fajmoštra, kateri nekaj besedi s Svati pregoVori in potem odide v cerkev, da bi se za maševanje pripravil. Trenotek mine, mine drugi, Vranice ni bilo naizaj. Dve ženi, sorodnici Smrekarje vim, gresta za cerkev za njo, priganjat jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant pdžvenketa, orgle zapojo, maša se ima začeti, neveste ni, ženina ni! — "Kaj je to?" reče tovarišica in še ona ho če pogledati, kaj opravljajo tako dolgo iza cerkvijo. V tem hipu prideta oni dve nazaj. "Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z finim glasom. "Jezus!" kaj je?" vzkliknejo vse ženske. Franičine matere nj bil0 ondi. Ostala je bila doma in pripravlja la na svatovščino ter jokala, menda sama ni vedela zakaj. (Dalje prih.) ' NAZNANILO Občinstvo obveščam, da bom vodil sedaj jaz dobro poznano ČISTILNICO OBLEK (DRY CLEANING) katero je vodil pokojni Louis Strehovec ter skušal nuditi vam najboljšo postrežbo. Obleke bom čistil, likal in krpal. Se vam priporočam za naklonjenost. JOE FABJAN, 3952 St. Clair Ave. JAKO LEPA PRILIKA. Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ni tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče še bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje. JTOSEF»H 15605 WATERLOO RD. ZAJTEC Cleveland, O. STRAN «. •INAKOPRAVNOSr MARCH 18th, 1922. ' I ■ I ■ I I * I I ■ I ■ i ■ I I I ■ I GLEJTE - PRIMERJAJTE - ZAPOMNITE Ženske suknje Imamo krasno zbirko ženskih pomladanskih sukenj v različnih barvah, ličnih krojih in po zmernih cenah. Moške kape. Ravnokar smo prejeli novo zbirko kap, naj-kasnejših krojev v poljubnih barvah in po popularnih cenah. Deške obleke. Deške obleke iz modrega volnenega sarža, Norfolk kroja. Cena $12 50 Sukanec za kvačkanje. N. O. T. sukanec z kvačkanje ta teden po ............ 71c Blago za obleke. Imamo čudovito lepo zbirko ginghama za Obleke, izdelanega v Ameriki in tudi importiranega. ggg, in 65C L-ene ......... FRANK WAHCIC - 746 E. 152. Si. I ■ I ■ I ■ ■ I ■ I ■ I ■ 1 I I ■ S ■ I Clevelandske novice. — Samo na Buckeye Rd. je bilo ujetiihj včeraj v nastavljene policijske mreže 14 prehitro vozečih avtomobilistov, po ostalih delih mesta pa nadaljnih 26. Te-k'om dneva sta bila povožena dva otroka. — Praznovanje desetletnice. Nocoj bo praznovalo društvo "Jadranska Vila" S. N P J. v Slov. Nar. Domu desetletnico svojega obstoja Vabljeni so vsi člani, vsi prijatelji in cenjeno občinstvo. --o- Chicago, 111. Martin Konda, izdajatelj "Glasa Svobode", je bil v. sob'oto popoldne upepeljen na češkem Nar. pokopališču. Veliko številno prijateljev, znancev in somišljenikov ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Dolg^ vrsta avtomobilov se je pomikala po Crawford Ave. Med številnimi, ki so pokojniku izdajali zadnjo čast, je bil tudi jugoslovanski konzul Lazarovič. Posled nje slovo v krasni dvorani kre matorija so mu govorili Vincent Cainkar, predsednik S. N. P. J., Jurečič, Pokelšek in Zvonko Novak. Vsi sedeži v dvorani so bili napolnjeni Člani lože Knights of Pythias, katere član je bil pokojnik, so se tudi poslovili od Martina s svojimi obrednimi go- BATERIJSKA POSTREŽBA za baterije vseh vrst. Prihranite si denar pri popravljanju ali pri kupovanju novih baterij. Popravljajo se tudi radi-j at or j i in tanki. 771 E. 152nd «.t. Tel. Eddy 8677. (65) NAZNANILO! Lepa prilika za Slovenca. Proda se dobro znana slovenska gro cerija v sredi slovenska naselbine. Zamenja so tudi j.a hišo. Pro-da se radi odhoda od tukaj. Več se poizve na 1425 E. 55 St. ___(65) GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, »rebro, platinum, zlatnino, nerablje-poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer. (x SELITVENO NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil v nove prostore na 16805 WATERLOO RD. kjer mi bo sedaj mogoče postreči vam v večje zadovoljstvo. PAPIR AH SOBE IN BARVAM STANOVANJA. Na izbero imam vedno najboljšo in najrazličnejšo zalogo stenskega papirja. — Pomlad je tu, treba bo kaj prebarvati in prepapirati in zato se vam priporočam. I FRANK JELERČIC, Slovenski papirar in .barvar. Tel. Wood 235-R Najhitrejše moderne ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik ali Trst. ITALIA ........... 24. marca Listki $90.00. — Davek $5.00. Vožnja po železnici v Ljubljano ............ $1.65 Preko Cherbourg AQUITANIA ...... 21. marca Nove ladje plovejo direktno v Hamburg. PONAREJENE ČLOVEŠKE OCI. Narejene po naročilu in primerjene od ekspertov. Mi imamo največjo in najboljšo za-| vori in s pesmijo 'žalostinko. Na- logo ponarejenih očij v Ameriki. iiiiiiiiC3iiiiiiiiHiic>»itiitiniit3miii!iMtiC2tiitftfiiinraiiiiiiiitiEiC3ii:iniiitticiiiiiiiiMiiiEaiHiiiiiiutC3Mniiiiitticai[nHiiiniuiinuiiiiiic3iiiin Slika na levi strani nredstavlia 1 našo hčerko Hildo. katera ie zbo- I lela. ter bila nar mesecev nepre- i stano v postelji. Hirala je od dne I do dne vidno tako da se ie bilo | bati naihuišesra. Konečno smo se § obrnili do slovenskega zdravnika DR. ALBERT IVNIK D. C. j Chiropractor 6408 St. Clair Ave. S kateri ji je pomotrel v par dneh na | noee. da se sedaj nahaja na notu g okrevanja. Midva zelo priporočava | to zdravljenje trpečim rojakom. Mr. m Mrs. JEKANČIČ I 1013 E. 63 St. RmniiioiOHinnHimnuniMiainnmiiiinuim^ to je bila krsta spuščena v pritličje, kjer se vrši upepeljevanje in uro pozneje je bil Martin Kon da prah in pepel. Mir tvojemu pepelu, Martin, in blag ti spomin! — Prosveta. X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina, povzročijo slabe zobe. Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma. bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem. da zanemarjate svoje zobe. Pulenie zob brez bolečine. Plim in oxveen. Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druee ure po do eovoru. Zaprto ob sredah povoldne Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko. DR. FRANCIS L. KENNEDY Dentist—Zobozdravnik ">402 Superior Ave. vogal E. 55th St Suit«; S CLEVELAND, O Ustanovljeni v New Yorku leta 1851. MAGER & GOUGLEMANN, INC. Soba 1206 Schofield Bldg. Cleveland, O. — Telefon, Main 7576 HlSA, 7 sob z vsemi napravami se proda takoj ali pa se odda v rent; blizu E. 152nd St. Poiizve se na 15112 Ridpath Ave. (64) Prospect 242C Central 1766 The F. W. Zimmerman Co. splošni prevažalci Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. _CLEVELAND, O. VSE DELO v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračur, in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji. Chas. W. Hohl Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R. BE Ti W. TELEFON: Main 1441 Central 8821 Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square. OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI wrssas......Trn«' 9 Ravnokar je izšla knjiga Razkrinkani Habsburžani C i katero ie tzriaia Armriško-Jugo--tlovanaka Tiskovna Družba Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. |9 i Pogovor s poslancem Ščekom Italijanski novinarji radi poiščejo poslanca Ščeka, da se ž njim pogovore o zahtevah Jugoslove-nov, ki so priključeni Italiji. Te dni je pogovoril ž njim eden med urednikov "Epoca", kateremu je poslanec Šček ljulbezmvo povedal to-le: "Italijanska vlada mora nam dovoliti svobodno porabo našega jezika in mora nam dati šole, ki s'o potrebne za pouk naše mladine. Kadar Ibo naše ljudstvo moglo konstatirati, da imamo v Italiji več šol nego v Jugoslaviji, in kadar bo videlo, da sio-materijalne in duhovne razmere boljše v Italiji nego kje drugje, takrat b'o naše ljudstvo Ibiljardnica (Pool room) v sredi sprejelo rado dovršeni čin in bo slovenske naselbine. Naslov se postalo hitro izvesto in iskreno, poiizve v upravništvu Mi ne zahtevamo tega, da bi via- jpravnosti". (64) da ustanavljala šole z izključno slovenskim učnim jezikom, marveč bomo (zadovoljni, ako se na-šj otroci nauče tudi italijansko poleg svojega maternega jezika. Slovenska šola na vsak način ne bo vizgojevališče za iredentizem, ako pa se jugoslovenski mladini odreka šola, je prisiljena odhajati v Jugoslavijo v slovenske šole." ■m i * I t Knjiga je jako intereoar'tna priporoča;.i o rojakom, da si takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c m jo € I fi CASH GROCERIJA IN MESNICA. | v slovenski naselbini se proda radi bolezni. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. Vprašajte na 23871 St. Clair-Ave., Euclid Village._____(70) ~~ GOSPODARJEM po Collinwoodu in okolici sporočava, da sva pričela z najino obrtjo, t. j. da izdelujeva vse kleparsko delo, popravljava in izdelujeva žlebe, krijeva strehe, i. t. d. Kadar potrebujete e-nake postrežbe se obrnite do naju. ^JOHNŠfcoHN BOSTIC 441 E. 158 St. (64) PRODA SE BHUHBanaBnaaBBZHBM THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addwon Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Najboljše delo in usnje. ANTON ROZAR, popiravljaJnica čevljev 6012 ST. CLAIR AVE min fi 9 DR. "JADRANSKA VILA" št. 178 S. N. P. Js priredi nocoj, 18. marca ZABAVNI VEČER v Slov. Narodnem Domu ob priliki desetletnice društvenega 'Obstanka. Dobrodošel vsak, ki ima veselje do zabave! Torej na svidenje nocoj v Narodnem Domu! Vabi ODBOR. (64) | IZ URADA DRUŠTVA "MIR" ŠT. 142 S. N. P. J. Članstvu se naznanja, da se Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. BBBBBBBBaBBMBB«iaitlflBBBK9BEI John J. Keiper PRAKTIČEN PLUMBER Napeljevaiec plinovnih cevi j in gradilec podcestnih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850 LJUBITELJEM zabavnega in podučnega čtiva priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih knjig. V zalogi imam razne romane, pripovedne in podučne spise ter knjige za splošno strokovno porabo. Pišite po cenik! Jerry Alesh, 6223 GLASS AVE., Cleveland, O. BflBBBBBBBBBBHtBBiflBBBBBflflEB Čistimo, Likamo, Barvamo, Popravljamo, Predelujemo vsakovrstne moške, kakor tudi ženske obleke. Garantiramo vsako delo. Cene zmerne, primerne sedanjim slabim časom. New York DRY CLEANING CO. 6220 ST. CLAIR AVE. Princeton 1944 W. Iz urada SLOVENSKO - NAR. & PODP. DR. "VRH PL Collinwood, Ohio. Uradniki za leto 1922 so s! Frank Grdad'olnik, preda 15612 Calcutta Ave. John Cujan, podpret 15805 Waterloo Rd. . -John Potočar, tajnik, 176 St. John Rožanc, zapisnikar, Trafalgar Ave. Henrik Kadele, blagajnik 156. St. Nadzorniki: Peter MaW Anton Ogrinc, Rafael W Društvene seje se vrs« prvo nedeljo v mesecu ob , popoldan v dvorani D-15820 Calcutta Ave. sklenilo na svoji seji 1- ^ 1922, da se sprejema brezplačno. Plačati je m0 redni asesment in P 1 nika. To je vse, kar vas da postanete član tega c To pa velja le za mesece i marc in april 1922. Ako i pristopiti k društvu naj9 ži te prilike .Društvo p'a $6.00 tedenske bolniške in $150.00 za pogrebne Vsak Slovan postane I*11 tega društva od 16 do ^ Vsa pojasnila daje taji __ Randolph 2529-J. Central 211 GRAMOFONS1 PLOŠČE zahte' novi c« ej sedal VEL*! 7 A 1° Ustavite ie pri tej uri in •te a« prevent proiloru h i ii"i m i ir 111111111 r Old Dutch Slad [ NAJBOLJŠI NA SVETU 6914 St. Clair Ave. j N« debelo in drobno. ! i VLOŽNA KNJIŽNICA JE VAŠ POTNI LIST. I rs? ker je popolnoma naravno, da mora biti mlad mož, ki ima vložno knjižnico pošten in delaven fant, drugače ne bi imel nič prihranjenega denarja. Nemogoče je priboriti si svojo pot skoz svet ter postati neodvisen in uspešen, ne da bi dajali na stran nefkaj svojih prihrankov. Najboljše je, da jih vložite v varen zavod, kakor je naša Posojilnica, ki obenem stoji na strani svojim rojakom. Mi plačamo OBRESTI PO 5% na vaše vloge. 6313 Clalr A ve., Cleveland, O. [vrše redne društvene seje vsako a| slovenska drugo nedeljo v mesecu ob 9. u-ri dopoldne v Slov. Domu v Collinwoodu. V nedeljo 19. marca se pa vrši izredna seja, kjer se bo poleg druigih vaižnih stvari pobiralo tudi asesment od članov. Vsi ste prošeni, da se vdeležite in prinesete svoje članske knjižice seboj. Na zadnji seji sem bil izvoljen tajnikom društva in zato opozarjam članstvo, naj vzame na iznanje, da ne bom pobiral ases-merita na d'omu, pač pa boste lahko oddali istega 22., 23. in 24. v mesecu 0d 7. do 8. ure zvečer v Slovenskem Domu. Vse tista člane, za katere je pokojni Vinko Blaško kaj založil 2a asesment pa poživljam, da se zglasijo pri meni, da se stvar uredi, in da se svota, katero je pokojni posodil, vrne njegovi soprogi. Z bratskim pozdravom ANTON BOKAL, 727 E. 157 St. Collinwood, O. ^■■iiiiiiitiiiiiriiiiiiitiiiiiiiimiiiii'iiiciiititiiiiiiiujiiiiiiuiiiiiiitj iiiiiMiiiriiinuiniiutuiiii^ popravljal-nica avtomobilov J E Ml varimo In ravnamo vaeh ■ | vrst železne In kovinaste pred- ■ g mete. Zaloga olja, gasolina, gu-91 mljevih obročev 'n drugih po- ■ 3 trebSčin. Alto rabite pomoči, po- ■ § klifilte nas po telefonu. PRINCETON 1372. Odprto tudi ob nedeljah. ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING 6b 12 St. Clair Ave. TiiiiiiiiiiiiiiniiMmitituiLniTiMiiittniniiiuinniiiimtttuuHmiwimiiniitmaMtiaiiiiMci^- Naša nova trgovina s STENSKIM PAPIRJEM na 15504 Waterloo Rd., in East 156 St :e založena s popolno zalogo atenskega papirja od 7 ln pol c rola naprej. V zalogi bomo imeli popolno zbirko najboljših Barv in barvalnih čopičev in varaišev. J. Sodergren & Co Notranji okraševalci 1448 HAYDEN AVU. Eddy «079 15504 WATERLOO RD. Eddy 7841. Prva Slovenska 1 ritualistična se zibere VSAKO NEPE^0 ob 2. uri poP0'^ na St. Clair Ave. in v I. O. O. F. ten®1 Rev. Marie Struna. Tako se zbere jutri 1 Sledijo poročila p'o P°rS ^ Rev. Griffiths, Rev. 5tJ 'Ja gdč. Sophie Boldin, J^f del, Rose m Mary Peko1 Malič. ' > o W '1 Rev. Marie Struna- 1084 Add:: MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Farme v zameno: 110 akrov 8 krav. 2 konja, kokoši prašiči in vse orodje v najboljšem stanju, na tlakovani cesti. Druga: 60 akrov. 25 akrov trte, 4 krave 2 konja vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja. 6 krav, 2 konja vse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realty Co D. STAKICH 15813 WATERLOO RI). Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. L S. SODERGREN & CO, Notranji okraševalci. Pomlad je pred durmi. Gospodarji iboste gotovo prenavljali vaše sobe, jih prepapirali in prebarvali. Pomnite, da imamo mi izvrstno zalogo stenskega papirja, barv, varnišev in barvalnih čopičev. Zglasite se na 15504 WATERLpO RD. in E, 156 St. — Eddy 7841 ali na 1448 HAYDEN AVE. Eddy 6679 Dnevnik Enakopravno^ j« Z I C A ki spaja odjemalca s trgovk Oglas v našem "j dospe na svoje c ceno mesto l»itel gram. 09020001000100020202000001010202020102020001010001020102480002