URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XXII	V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1965	Cena 200 din	Številka 14
VSEBINA:
149. Zakon o republiški upravi SR Slovenije.
151). Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije.
151. Zakon o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji (prečiščeno besedilo).
153.	Zakon o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (prečiščeno besedilo).
153.	Zakon o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji (prečiščeno besedilo).
154.	Odlok o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani.
155.	Odlok o Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
156.	Odlok o dodelitvi sredstev za zatiranje slinavke in parkljevke iz rezervnega sklada SR Slovenije.
157.	Sklep o razrešitvi in imenovanju nekaterih republiških sekretarjev ter imenovanju nekaterih namestnikov republiških sekretarjev.
158.	Sklep o imenovanju predsednika In članov pedagoškega sveta SR Slovenije.
— Popravka.
149.
Na podlagi četrte alinee 155. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 16. aprila 1965 sprejela
ZAKON
o republiški upravi SR Slovenije
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Republiška uprava SR Slovenije opravlja upravne zadeve iz pristojnosti SR Slovenije ter strokovne in druge zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo.
Republiško upravo SR Slovenije sestavljajo z zakonom določeni republiški upravni orga'ni, republiški sveti ter drugi republiški organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo.
Kolikor ni glede posameznih vprašanj s tem zakonom drugače določeno, se določbe tega zakona, ki veljajo za republiške upravne organe, primerno Uporabljajo tudi za svete ter za druge republiške organe in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo.
Samo z zakonom ali s predpisom izdanim na Podlagi zakona se smejo posamezne upravne zadeve iz pristojnosti SR Slovenije dati v pristojnost samostojnih zavodov ali drugih samostojnih organizacij, ki opravljajo družbeno službo.
2.	člen
Republiški upravni organi zagotavljajo, vsak v okviru svojega delovnega področja, izvrševanje zakonov, družbenih planov ter drugih na podlagi zakona izdanih predpisov in aktov, izvršujejo politiko, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije in sprem-ijajo stanje ter razvoj na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene upravne službe. Pripravljajo akte ter opravljajo druge strokovne zabave za Skupščino SR Slovenije in Izvršni svet.
Republiški upravni organi zagotavljajo s svojim dolom učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov ter delovnih in drugih organizacij.
3.	člen
Republiški upravni organi zagotavljajo izvrševanje zakonov, družbenih planov ter drugih na podlagi zakona izdanih predpisov in aktov s tem, da skrbijo za njihovo izvrševanje, oziroma s tem, da jih, kolikor so za to pooblaščeni, tudi sami izvršujejo. Pri tem opravljajo republiški upravni organi inšpekcijske službe, dajejo strokovno pomoč občinskim upravnim organom in svetom in izvršujejo v okviru zakona nadzorstvo nad njihovim delom, spremljajo stanje na ustreznem upravnem področju in opozarjajo na pojave, ki imajo pomen za izvajanje politike na tem področju, predlagajo Skupščini SR Slovenije ali Izvršnemu svetu ustrezne ukrepe ter v okviru svojih pooblastil izdajajo upravne predpise, vodijo upravni postopek in izdajajo upravne odločbe, izvršujejo upravna dejanja ter odrejajo upravne ukrepe.
Republiški upravni organi pripravljajo na zahtevo ali po lastni pobudi za Skupščino SR Slovenije in za Izvršni svet osnutke zakonov, drugih predpisov in aktov, pripravljajo poročila, elaborate, analize, dajejo obvestila in podatke o stanju in razvoju na ustreznem področju ter opravljajo druge strokovne zadeve v zvezi z delom Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta.
4.	člen
Pri opravljanju svojih nalog republiški upravni organi sodelujejo v zadevah skupnega pomena z ustreznimi občinskimi upravnimi organi, z delovnimi organizacijami in z njihovimi združenji, z druž-beno-političnimi organizacijami ter z društvi; zahtevajo od zainteresiranih organov in organizacij mnenje o osnutkih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih pripravljajo; dajejo pobudo za uresničevanje sodelovanja z zainteresiranimi organi in organizacijami pri obravnavanju vprašanj skupnega pomena.
5.	člen
Republiški upravni organi so v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil, ki jih ima-
jo na podlagi zakona, odgovorni: za ukrepe, ki so potrebni za izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih predpisov ter za izvajanje politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije; za enotno uporabo zveznih in republiških predpisov in drugih splošnih aktov; za zagotavljanje in varstvo zakonitosti, pravic občanov, pravic samoupravljanja ter drugih pravic delovnih in drugih organizacij; za zagotavljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih zveznih in republiških predpisov.
6.	člen
Pristojnost republiških upravnih organov se določa in spreminja z zakonom.
Delovno področje republiških upravnih organov, ki jih ustanovi Skupščina SR Slovenije, se določi z zakonom, delovno področje republiških upravnih organov, ki jih ustanovi Izvršni svet, pa z uredbo Izvršnega sveta.
7.	člen
Republiški upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise samo, če je to izrecno z zakonom dano v njihovo pristojnost.
8.	člen
Republiški upravni organ ne more prenesti zadeve iz svoje pristojnosti na občinski upravni organ in tudi ne more prevzeti zadeve iz pristojnosti občinskega upravnega organa, razen, če ni z zakonom v skladu z ustavo za to pooblaščen.
9.	člen
Republiški upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov ter v skladu s politiko, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, in splošnimi smernicami Izvršnega sveta.
Republiški upravni organi so za opravljanje nalog s svojega delovnega področja odgovorni Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu.
10.	člen
Delo republiških upravnih organov nadzorujeta Skupščina SR Slovenije in Izvršni svet.
Posamezne pravice nadzorstva nad delom republiškega upravnega organa lahko opravlja tudi drug republiški upravni organ v skladu z določbami tega zakona.
11.	člen
Delo republiških upravnih organov je javno.
Republiški upravni organi obveščajo javnost prek tiska in drugih oblik informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za občane, delovne in druge organizacije in o ukrepih za njihovo reševanje.
Republiški upravni organi morajo predstavnikom tiska in drugih oblik informacij na zahtevo dajati obvestila in podatke o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, predstavnikom delovnih in drugih organizacij pa na njihovo zahtevo obvestila in podatke o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za te organizacije.
Obvestila in podatke o delu republiškega upravnega organa daje predstojnik organa ali delavec, ki ga on za to določi.
Republiški upravni organ odreče zahtevane podatke, če pomenijo državno ali uradno tajnost.
12.	člen
Razmerja med republiškimi upravnimi organi ter med republiškimi in občinskimi upravnimi organi temelje na medsebojnih pravicah in dolžnostih, ki jih določata ustava in zakon ter na medsebojni strokovni pomoči in sodelovanju,
13.	člen
Delo republiškega upravnega organa vodi njegov predstojnik.
Delo posameznih republiških upravnih organov (komitejev, komisij) vodi kolegijski organ, posamezne pravice in dolžnosti glede vodstva takega organa pa v skladu z zakonom izvršuje predsednik organa.
14.	člen
Predstojnik republiškega upravnega organa predstavlja upravni organ, organizira delo v organu, izdaja predpise za katere je pooblaščen, izdaja posamične upravne akte, odloča v skladu z zakonom o delovnih razmerjih delavcev in je njihov najvišji disciplinski starešina.
Predstojnik republiškega upravnega organa je osebno odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog z delovnega področja upravnega organa.
15.	člen
Predstojniki in drugi funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije, ne morejo ostati v svoji funkciji dalj kot štiri leta in tudi ne morejo biti znova postavljeni v tako funkcijo za naslednja štiri leta.
Izjemoma so lahko posamezni predstojniki in drugi funkcionarji iz prvega odstavka po posebnem postopku, ki ga določa ustava zaporedoma postavljeni v katero od navedenih funkcij največ še za štiri leta.
Štiriletna doba začne teči z dnem, ko je izdan akt o imenovanju.
16.	člen
Predstojniki in drugi funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih po določbah tega zakona imenuje Izvršni svet, so po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovani v tako funkcijo.
Štiriletna doba začne teči z dnem, ko je izdan akt o imenovanju.
17.	člen
Predstojniki in funkcionarji republiških upravnih organov, ki jih imenuje Skupščina SRS, podajo slovesno izjavo pred predsednikom skupščine, predstojniki in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Izvršni svet, pa pred predsednikom Izvršnega sveta.
Slovesna izjava se glasi:
»Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost opravljal vestno in predano, da se bom ravnal po ustavi
in zakonih in da si bom z vsemi močmi prizadeval za uresničevanje ciljev socialistične družbe, koristi Socialistične, republike Slovenije in koristi občanov.«
18.	člen
Zadeve z delovnega področja republiških upravnih organov opravljajo delavci v teh organih.
Delavci republiških upravnih organov opravljajo svoje delo v skladu s predpisi v okviru pooblastil ter po navodilih predstojnika; odgovorni so za pravočasno, pravilno in zakonito opravljanje svojega dela.
19.	člen
Delavci republiških upravnih organov imajo pravice samoupravljanja, ki so določene s posebnim zakonom.
20.	člen
Republiški upravni organi samostojno določajo svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
Republiški upravni organi določajo svojo notranjo organizacijo v skladu z določbami tega zakona ter v skladu s splošnimi načeli o notranji organizaciji republiških upravnih organov, ki jih lahko predpiše Izvršni svet.
21.	člen
Sredstva za delo republiških upravnih organov se zagotavljajo po določbah posebnega zakona.
II. ORGANIZACIJSKE OBLIKE
1.	Republiški upravni organi
a)	Splošne določbe
22.	člen
Republiški upravni organi so samostojni upravni organi ali upravni organi v sestavu samostojnih upravnih organov.
Samostojni republiški upravni organi se ustanavljajo za eno ali več panog republiške uprave ali za posamezno področje republiške uprave.
Republiški upravni organi v sestavu samostojnih upravnih organov se ustanavljajo za opravljanje določenih nalog / delovnega področju upravnega organa, v katerega sestavu so, če zahtevajo te naloge določeno samostojnost pri njihovem izvrševanju
23.	člen
Samostojni republiški upravni organi so republiški sekretariati in komiteji. Samostojni republiški upravni organi so lahko tudi zavodi, uprave, direkcije in komisije.
Kot republiški upravni organi v sestavu republiškega sekretariata ali komiteja so lahko zavodi, uprave, direkcije, komisije in inšpektorati.
' 24. člen
Samostojni republiški upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo z zakonom.
Republiški upravni organi v sestavu samostojnih republiških upravnih organov se ustanavljajo in odpravljajo z uredbo.
b)	Republiški sekretariati
25.	člen
Republiški sekretariati se ustanavljajo za opravljanje nalog republiške uprave v eni ali več upravnih panog ali za opravljanje nalog republiške uprave na določenem področju.
26.	člen
Delo republiškega sekretariata vodi republiški sekretar.
Republiškega sekretarja imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog, ki ga da predsednik Izvršnega sveta v imenu Izvršnega sveta.
27.	člen
V republiškem sekretariatu se lahko imenujejo: namestnik republiškega sekretarja, republiški podsekretar ter eden ali več pomočnikov.
28.	člen
Namestnik republiškega sekretarja nadomestuje republiškega sekretarja z vsemi pooblastili republiškega sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan, in ga zastopa v zadevah republiškega sekretariata, ki mu jih določi republiški sekretar.
Namestnika republiškega sekretarja imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog, ki ga da predsednik Izvršnega sveta v imenu Izvršnega sveta.
Ce v republiškem sekretariatu ni namestnika republiškega sekretarja, nadomestuje republiškega sekretarja. kadar je ta odsoten ali zadržan, republiški sekretar, ki ga določi Izvršni svet.
29.	člen
Republiški podsekretar pomaga republiškemu sekretarju pri vodstvu zadev republiškega sekretariata, ki mu jih on določi, uravnava delo posameznih sektorjev v republiškem sekretariatu, nadomestuje v zadevah iz notranjih odnosov v republiškem sekretariatu republiškega sekretarja, kadar je odsoten ali zadržan in nima namestnika ter zastopa sekretariat v zadevah, ki jih določi sekretar.
Republiški podsekretar je za svoje delo odgovoren republiškemu sekretarju.
Republiškega podsekretarja imenuje in razrešuje Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja.
30.	člen
Pomočnik republiškega sekretarja vodi sektor • dela. ki mu ga določi republiški sekretar, ter zastopa sekretariat v zadevah, ki jih določi sekretar. Za svoje delo je odgovoren republiškemu sekretarju.
Pomočnika republiškega sekretarja imenuje in razrešuje republiški sekretar s pritrditvijo Izvršnega sveta.
51. člen
V republiškem sekretariatu se lahko imenujejo svetovalci republiškega sekretarja.
Svetovalec republiškega sekretarja samostojno in neposredno opravlja naloge z delovnega področja republiškega sekretariata, katere mu poveri republiški sekretar, in je njemu odgovoren za svoje delo.
Svetovalca republiškega sekretarja imenuje republiški sekretar s pritrditvijo Izvršnega sveta.
c)	Komiteji in komisije
52. člen
Komiteji se ustanavljajo za opravljanje nalog republiške uprave, ki imajo skupen pomen za dva ali več republiških upravnih organov, za to, da se doseže sodelovanje med njimi in skupno reševanje takih zadev, kakor tudi za opravljanje posameznih strokovnih, upravnih in drugih zadev v posamezni panogi republiške uprave.
55.	člen
Komisije se ustanavljajo za opravljanje določenih nalog republiške uprave, ki imajo pomen za dva ali več republiških upravnih organov, ali po svoji naravi zahtevajo, da jih ti organi skupaj rešujejo.
54.	člen
Komiteji in komisije so kolegijski organi, ki jih sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Komiteji in komisije imajo lahko podpredsednika.
Predsednika, podpredsednika in člane komiteja imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog, ki ga da predsednik Izvršnega sveta v imenu Izvršnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Predsednika, podpredsednika in člane komisije imenuje in razrešuje Izvršni svet, če ni z zakonom drugače določeno.
55.	člen
Komiteji in komisije delajo na sejah.
Komiteji in komisije odločajo z večino glasov vseh članov.
56.	člen
Predsednik komiteja oziroma komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Predsednik predstavlja komite oziroma komisijo, podpisuje akte in druge sklepe, ki jih sprejema komite oziroma komisija, in skrbi za njihovo izvrševanje.
Predsednik komiteja oziroma komisije se lahko z zakonom ali na podlagi zakona pooblasti, da izvršuje še druge pravice in dolžnosti v zvezi z organizacijo in delom komiteja oziroma komisije.
Ce je predsednik komiteja oziroma komisije odsoten ali zadržan, ga nadomestuje z vsemi njegovimi pooblastili podpredsednik oziroma član, ki ga določi Izvršni svet.
57.	člen
Strokovno in administrativno delo za komisijo opravlja samostojni republiški upravni organ, v či-
gar splošno delovno področje spadajo zadeve iz pristojnosti komisije.
Komisija ima lahko tudi lastno strokovno in administrativno službo, če je to potrebno zaradi uspešnejšega reševanja zadev iz pristojnosti komisije. O tem, ali ima komisija strokovno in administrativno službo, se odloči z aktom o ustanovitvi komisije.
58.	člen
V komitejih in komisijah, ki imajo lastno strokovno in administrativno službo, se lahko imenuje pomočnik.
Določbe tega zakona o imenovanju in razrešitvi ter o pravicah in dolžnostih pomočnika republiškega sekretarja (50. člen) veljajo smiselno tudi za pomočnika v komiteju oziroma v komisiji.
č) Zavodi, uprave, direkcije
59.	člen
, Zavodi se ustanavljajo za proučevanje in strokovno obdelavo vprašanj z določenega področja republiške uprave ter za pripravljanje gradiva za potrebe republiških organov ali za potrebe delovnih in drugih organizacij, kakor tudi za opravljanje določenih upravnih in drugih nalog z ustreznega področja.
40.	člen
Uprave se ustanavljajo za opravljanje določenih upravnih nalog, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
41.	člen
Direkcije se ustanavljajo za opravljanje določenih upravnih in z njimi zvezanih gospodarskih nalog, če zahteva opravljanje takih nalog posebno organizirano službo in samostojnost pri delu.
42.	člen
Delo zavoda vodi direktor.
V	zavodu se lahko imenuje namestnik direktorja.
Direktorja zavoda ter namestnika imenuje in
razrešuje Izvršni svet, če ni z zakonom drugače določeno.
V	zavodu se lahko imenujejo pomočnik direktorja ter svetovalci direktorja.
Določbe tega zakona o pooblastilih in dolžnostih namestnika republiškega sekretarja ter o imenovanju, razrešitvi, pooblastilih in dolžnostih pomočnika republiškega sekretarja in svetovalcev republiškega sekretarja veljajo smiselno tudi za namestnika, za pomočnika ter za svetovalce direktorja zavoda.
43.	člen
Delo uprave in direkcije vodi direktor; imenuje in razrešuje ga Izvršni svet.
V	upravi in direkciji se lahko imenuje pomočnik.
Določbe tega zakona o imenovanju in razrešitvi ter o pravicah in dolžnostih pomočnika republiškega sekretarja veljajo smiselno tudi za pomočnika v upravi oziroma direkciji.
d)	Zavodi, uprave, direkcije, komisije in inspektorati v sestavu republiških sekretariatov in komitejev
44.	člen
Za opravljanje določenih upravnih, strokovnih in drugih nalog z delovnega področja republiškega sekretariata ali komiteja, ki zahtevajo posebej organizirano službo in določeno mero samostojnosti pri delu, se lahko ustanavljajo v sestavu teh upravnih organov zavodi, uprave, direkcije, komisije in inšpektorati.
45.	člen
Inšpektorati se ustanavljajo za izvrševanje nadzorstva nad tem, ali se delovne in druge organizacije ter občani ravnajo po zakonih ter drugih zveznih in republiških predpisih.
46.	člen
Predstojnika organa v sestavu oziroma predsednika in člane komisije v sestavu imenuje in razrešuje Izvršni svet na predlog predstojnika samostojnega upravnega organa, v čigar sestavu je ta organ.
47.	člen
Republiški upravni organ v sestavu samostojnega upravnega organa predstavlja nasproti republiškim in drugim upravnim organom ter organizacijam njegov predstojnik, nasproti Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu pa predstojnik samostojnega upravnega organa, v čigar sestavu je ta organ.
48.	člen
V republiškem upravnem organu v sestavu samostojnega upravnega organa se lahko imenuje pomočnik ; pomočnika imenuje in razrešuje predstojnik samostojnega upravnega organa na predlog predstojnika organa v sestavu.
Pomočnik pomaga predstojniku pri vodstvu organa v zadevah, ki jih on določi; pomočnik dela po navodilih predstojnika in je njemu odgovoren za svoje delo.
2.	Republiški sveti ter drugi organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo
49.	člen
Za opravljanje strokovnih in drugih zadev iz pristojnosti SR Slovenije na področju družbenih služb ali za opravljanje posameznih drugih služb oziroma zadev, ki so pomembne za SR Slovenijo, se lahko ustanavljajo sveti, zavodi, inštituti, direkcije, komisije in drugi republiški organi in organizacije.
Organom in organizacijam iz prvega odstavka se lahko z zakonom poverijo tudi določene upravne zadeve. Pri opravljanju upravnih zadev imajo ti organi in organizacije pooblastila in dolžnosti samostojnih republiških upravnih organov, če ni z zakonom drugače določeno.
Organi in organizacije iz prvega odstavka se ustanavljajo in odpravljajo z zakonom.
3.	Notranja organizacija
50.	člen
V republiških upravnih organih se zaradi uspešnega izvrševanja nalog ustanavljajo organizacijske enote. Organizacijske enote se oblikujejo glede na značaj in obseg nalog posameznega republiškega upravnega organa.
51.	člen
Za pripravljanje osnutkov predpisov in drugih splošnih aktov ter za pripravljanje elaboratov, analiz, strokovnih mnenj in informacij se v republiških upravnih organih ustanavljajo praviloma skupine, službe in podobne organizacijske enote. Take naloge se lahko poverijo tudi posameznim delavcem, ki ne pripadajo nobeni organizacijski enoti.
Za opravljanje upravnih zadev (izvrševanje zakonov, upravno nadzorstvo itd.) se ustanavljajo praviloma oddelki, odseki in referati.
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog se lahko ustanavljajo oddelki, biroji, uradi, računovodstvo, ek onom a ti, pisarne in druge organizacijske enote.
52.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predpisov ter dajanje mnenj in predlogov se lahko ustanavljajo pri republiških upravnih organih strokovne komisije, če je za to potrebno posebno proučevanje ali drugačno strokovno sodelovanje in izkušnje, ki jih ni mogoče zagotoviti v okviru republiškega upravnega organa.
Člane strokovne komisije imenuje predstojnik republiškega upravnega organa.
55. člen
Za obravnavanje posameznih vprašanj z določenega področja, za določanje osnutkov predpisov ter za dajanje mnenj in predlogov o vprašanjih z delovnega področja republiškega upravnega organa se lahko ustanavljajo strokovni sveti.
Strokovni sveti se ustanavljajo s pravilnikom o notranji organizaciji republiškega upravnega organa ali z aktom predstojnika; pravilnik oziroma akt o ustnovitvi določa tudi sestavo in naloge strokovnega sveta.
54. člen
S pravilnikom o notranji organizaciji republiškega upravnega organa se lahko določi, da se za obravnavanje načelnih in drugih pomembnih vprašanj z delovnega področja republiškega upravnega organa ustanovi kolegij kot posvetovalni organ predstojnika. S pravilnikom se določa tudi sestava kolegija.
Kolegij sklicuje in vodi predstojnik organa.
III.	PRAVNI AKTI REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV
55. člen
Predstojniki samostojnih republiških upravnih organov lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, kadar so za to izrecno pooblaščeni.
V	komitejih in komisijah izdaja predpise iz prejšnjega odstavka kolegijski organ.
56.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe zakona ali predpisa Izvršnega sveta za njegovo izvrševanje.
Z odredbo se za izvršitev posameznih določb zakona ali drugega predpisa zapoveduje ali prepoveduje ravnanje v določeni situaciji, ki ima splošen pomen ali se uredi taka situacija.
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona ali drugega predpisa predpisuje način dela upravnih organov.
57.	člen
S predpisom upravnega organa se ne morejo uvajati za občane ter delovne in druge organizacije pravice in tudi ne nalagati obveznosti.
58.	člen
Predstojniki republiških upravnih organov oziroma kolegijski organi republiških upravnih organov lahko dajejo obvezne instrukcije za opravljanje upravnih zadev, ki so splošnega pomena za republiko, če so z zakonom za to pooblaščeni.
Obvezna instrukcija vsebuje pravila, s katerimi se skladno z zadevnim zakonom zagotavlja izvrševanje upravnih nalog.
59.	člen
V	upravnem postopku ter pri odločanju o drugih posamičnih vprašanjih izdajajo predstojniki republiških upravnik organov odločbe.
Predstojniki republiških upravnih organov lahko pooblastijo posamezne funkcionarje in druge delavce v upravnem organu, da izdajajo odločbe v upravnem postopku in odločbe o drugih posamičnih zadevah.
IV.	RAZMERJA
1.	Medsebojna razmerja republiških upravnih organov
60.	člen
Republiški upravni organi morajo v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelovati v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena.
V ta namen lahko sklicujejo republiški upravni organi skupne sestanke in posvetovanja, ustanavljajo začasne skupne strokovne komisije in delovne skupine, zahtevajo mnenja in organizirajo druge oblike medseboinega sodelovanja.
61.	člen
Republiški upravni organi lahko ustanavljajo v zadevah skupnega pomena, ki terjajo po svoji naravi stalno sodelovanje zainteresiranih republiških upravnih organov, tudi skupna kolegijska delovna telesa fkomisije, skupine itd.).
Kadar je glede posameznih vprašanj potrebno uskladiti stališča zainteresiranih republiških upravnih organov ali zagotoviti potrebno koordinacijo pri izvajanju politike na določenem področju ali glede določenih vprašanj, lahko tudi Izvršni svet ustanovi skupno kolegijsko delovno telo iz prejšnjega odstavka.
Kolegijsko delovno telo iz prvega in drugega odstavka se ustanovi v okviru republiškega upravnega organa, v katerega delovno področje pretežno spadajo takemu telesu poverjene naloge.
62.	člen
Republiški upravni organi morajo drug drugemu pošiljati podatke in obvestila, potrebna za opravljanje nalog iz njihovega delovnega področja, ter med seboj izmenjavati izkušnje v zadevah, ki so zanje skupnega pomena.
63.	člen
Pri pripravljanju osnutkov predpisov si morajo republiški upravni organi preskrbeti mnenje zainteresiranih republiških oganov, delovnih in drugih organizacij (zbornica, sindikati, združenja delovnih organizacij itd.) o osnutku predpisa.
Če republiški upravni organ ne sprejme načelnih in drugih važnejših pripomb, ki jih dajo zainteresirani organi in organizacije k osnutku predpisa, ki naj ga izda Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet, mora ob predložitvi osnutka sporočiti te pripombe in svoje stališče do njih.
64.	člen
Če je predstojnik republiškega upravnega organa pooblaščen, da izda predpise v soglasju s predstojnikom drugega republiškega upravnega organa, pa soglasje ni bilo doseženo, morata sporno vprašanje predložiti Izvršnemu svetu in se ravnati po smernicah, ki jima jih da Izvršni svet.
65.	člen
Če nastane med republiškimi upravnimi organi spor o pristojnosti ali nastanejo pri reševanju zadev z njihovega delovnega področja druga sporna vprašanja, morajo ti organi o takem vprašanju obvestiti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet obravnava sporna vprašanja in da republiškim upravnim organom smernice za njihovo rešitev.
66.	člen
Republiški sekretariat, ki nadzoruje delo zavoda, uprave, direkcije oziroma komisije, ima nasproti takemu organu pravico in dolžnost: da odpravi oziroma razveljavi njegov nezakonit posamični akt. izdan izven upravnega postopka; da nadzoruje, izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje ta organ; da zahteva od njega poročilo o delu in mnenja o vprašanjih z njegovega delovnega področja, kakor tudi podatke in drugo gradivo, ki mu je potrebno za opravljanje nadzorstva.
Zavod, uprava, direkcija oziroma komisija nad katero opravlja nadzorstvo ustrezni republiški sekretariat, pošilja svoja poročila, mnenja in predloge, ki jih obravnava Izvršni svet, preko nadzornega organa, ta pa jih posreduje Izvršnemu svetu s svojim stališčem.
67.	člen
Delo upravnega organa v sestavu nadzoruje predstojnik republiškega upravnega organa, v katerega sestavu je ta organ.
Pri tem nadzorstvu ima predstojnik republiškega upravnega organa pravico in dolžnost: da odpravi oziroma razveljavi nezakonit posamični akt organa v sestavu, izdan izven upravnega postopka; da odloča o pritožbah proti odločbam organa v sestavu, izdanim v upravnem postopku in izvršuje nadzorstveno pravico po predpisih o upravnem postopku, če ni v zakonu drugače določeno; da nadzoruje izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavu; da mu daje obvezne instrukcije; da mu določa posamezne naloge v mejah njegovega delovnega področja, ter da zahteva poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog.
2.	Razmerja republiških upravnih organov do občinskih upravnih organov
68.	člen
Razmerja med republiškimi in občinskimi upravnimi organi v ustrezni upravni panogi temelje na medsebojnih pravicah in dolžnostih, določenih v ustavi, v tem zakonu in v drugih zakonih, na vzajemnem sodelovanju, na medsebojni strokovni pomoči ter na pravici vsakega upravnega organa, da daje predlo, ge za izboljšanje strokovnega dela in poslovanja vseh upravnih organov v določeni upravni panogi.
69.	člen
Republiški upravni organi lahko zahtevajo od ustreznih občinskih upravnih organov poročila, obvestila, podatke in mnenja in jim lahko dajejo svoje mnenje in pripombe v zvezi z reševanjem upravnih zadev v posamezni upravni panogi.
70.	člen
Republiški upravni organi v mejah svojega delovnega področja skrbijo za to, da se v redu opravljajo ustrezne dejavnosti v občinski upravi in dajejo v ta namen občinskim upravnim organom strokovno pomoč ter opravljajo nadzorstvo nad njihovim delom.
Republiški upravni organi dajejo občinskim Upravnim organom strokovno pomoč z dajanjem strokovnih navodil, mnenj in pojasnil glede organi-zacije in dela v posamezni upravni panogi oziroma službi s prirejanjem strokovnim posvetovanj, z opozarjanjem na pomanjkljivosti pri delu, z izmenjavo 'zkušenj, z organizacijo tečajev in seminarjev, s sestavljanjem in izdajanjem priročnikov za delo v "pravi ter z drugimi oblikami pomoči, s katerimi je mogoče vplivati na izboljšanje dela v občinski "Pravi,
71.	člen
Pri opravljanju nadzorstva imajo republiški se-^vetariati nasproti občinskim upravnim organom in Svetom pravico in dolžnost:
— da zadržijo njihove protiustavne ali nezakoni-le splošne akte;
— da opozarjajo na njihove nepravilnosti in nezakonitosti in jim predlagajo, da v lastni pristojnosti spremenijo svoje odločitve.
Republiški sekretariat, ki je zadržal izvršitev splošnega akta občinskega upravnega organa oziroma sveta, mora tak akt takoj predložiti pristojnemu organu, da odloči o njegovi zakonitosti.
72.	člen
Če občinski upravni organ kljub opozorilu ne izvršuje zakona, ima republiški upravni organ pravico, da na stroške občine neposredno zagotovi izvrševanje zakona, dokler tega ne zagotove občinšk' organi.
75.	člen
V zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, imajo republiški upravni organi, razen pravic in dolžnosti iz 68. do 72. člena tega zakona, tudi pravico dajati občinskim upravnim organom obvezne instrukcije, če so z zakonom za to pooblaščeni.
74.	člen
SR Slovenija lahko z zakonom ustanovi na območju občine organ republiške uprave za opravljanje zadev, ki so splošnega pompna za republiko, ali pa naloži občinam, da ustanove svoje upravne organe za opravljanje takih zadev.
75.	člen
Republiški upravni organi, ki opravljajo inšpekcijo nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, imajo pravico, da v skladu z zakonom neposredno opravljajo inšpekcijo na celotnem območju SR Slovenije.
Z zakonom o posamezni inšpekcijski službi se lahko določi, da mora občinski upravni organ opraviti inšpekcijsko nalogo iz pristojnosti republiškega upravnega organa, če republiški upravni organ to zahteva; v takem primeru mora republiški upravni organ zagotoviti sredstva za izvršitev inšpekcijske naloge.
Z zakonom o posamezni inšpekcijski službi se lahko da republiškemu upravnemu organu pravica, da naroči občinskemu organu inšpekcijske službe, da izvrši določeno inšpekcijsko opravilo iz svoje pristojnosti in mu določi rok za izvršitev.
76.	člen
Določbe 68. in 75. člena tega zakona ne veljajo za svete in druge republiške organe in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo.
5.	Razmerje republiških upravnih organov
do Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta
77.	člen
Republiški upravni organi so dolžni dajati Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu letna poročila, na zahtevo pa tudi občasna poročila o svojem delu ter o stanju na ustreznem upravnem področju
78.	člen
Republiški upravni organi so dolžni dajati zborom, odborom in komisijam Skupščine SR Slovenije'
in Izvršnemu svetu na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in obvestila o zadevah s svojega delovnega področja ter druge podatke, s katerimi razpolagajo, ali so jih v okviru svojega delovnega pod roč j a dolžni zbirati oziroma evidentirati.
Predstojniki samostojnih republiških upravnih organov oziroma predsedniki kolegijskih organov so dolžni dati pismen ali usten odgovor na posamezna vprašanja in na zahteve po pojasnilih, ki jim jih postavijo republiški poslanci v zadevah z njihovega delovnega področja.
79.	člen
Republiški upravni organi so dolžni po naročilu organov Skupščine SR Slovenije oziroma Izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju oziroma preučiti posamezno vprašanje, pripraviti poročilo, elaborat ali osnutek predpisa oziroma drugega ukrepa, ali izvršiti v določenem roku posamezno zadevo s svojega delovnega področja ter o tem poročati.
80.	člen
Predstojniki samostojnih republiških upravnih organov oziroma predsedniki kolegijskih organov lahko predložijo odborom Skupščine SR Slovenije ali Izvršnega sveta posamezna načelna in druga važna vprašanja z delovnega področja upravnega organa, ki ga vodijo, ali vprašanja v zvezi s pripravo predpisa ali drugega akta, da se o njih razpravlja.
81.	člen
Republiški upravni organi se morajo ravnati po splošnih smernicah, katere jim daje za delo Izvršni svet.
V splošnih smernicah se določajo načelna stališča, s katerimi Izvršni svet usmerja delo republiških upravnih organov pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije.
Če je republiški upravni organ mnenja, da splošna smernica ni v skladu z zakonom ali z drugim predpisom oziroma s politiko Skupščine SR Slovenije, lahko ugovarja pri Izvršnem svetu in zahteva, da Izvršni svet ponovno obravnava dano smernico.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82.	člen
Direktor Zavoda SR Slovenije za planiranje ima položaj republiškega sekretarja; imenuje in razrešuje ga Skupščina SR Slovenije na predlog, ki ga da predsednik Izvršnega sveta v imenu Izvršnega sveta.
83.	Člen
Če v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve ni namestnika republiškega sekretarja, nado-mestuje republiškega sekretarja, kadar je ta odsoten ali zadržan, funkcionar v Republiškem sekretariatu, ki ga določi Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja.
84.	člen
Delovni čas v republiških upravnih organih je 7 ur.
Pri področnih organih iz prvega odstavka tega člena, pri katerih mora teči delo brez presledka v izmenah, se določa razpored delovnega časa s pravilnikom organa v okviru 42-urnega delovnega tedna.
Začetek dela v republiških upravnih organih določa Izvršni svet.
85.	člen
Imenovanje funkcionarjev v republiških upravnih organih je treba v 3 mesecih od uveljavitve tega zakona spraviti v sklad z določbami tega zakona.
86.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v. »Uradnem listu SRS«.
St. 021-54/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
150.
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 16. aprila 1965 sprejela
ZAKON
o organizaciji republiške uprave SR Slovenije
1.	člen
S tem zakonom se določajo republiški upravni organi SR Slovenije, republiški sveti ter drugi republiški organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo.
S tem zakonom se določa tudi njihovo delovno področje.
1.	Republiški upravni organi
2.	člen
Republiški upravni organi so: republiški sekretariati, zavodi, uprave, komisije in inšpektorati.
3.	člen
Republiški sekretariati so:
Republiški sekretariat za gospodarstvo, Republiški sekretariat za finance.
Republiški sekretariat za delo.
Republiški sekretariat za urbanizem,
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Republiški sekretariat za notranje zadeve. Republiški sekretariat za narodno obrambo. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
Strokovne in druge zadeve s področja planiranja opravlja Zavod SR Slovenije za planiranje.
4.	člen
Republiški zavodi in uprave so:
Zavod SR Slovenije za statistiko,
Zavod SR Slovenije za cene,
Zavod SR Slovenije za rezerve,
Geodetska uprava SR Slovenije,
Luška kapitanija v Kopru, ki ima položaj uprave.
5.	člen
Položaj komisij kot republiških upravnih organov imajo komisije, ki so bile po dosedanjih predpisih ustanovljene kot republiški upravni organa, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
6.	člen
Republiški inšpektorati so:
Republiški gradbeni inšpektorat.
Republiški rudarski inšpektorat,
Republiški elektroenergetski inšpektorat, Republiški inšpektorat parnih kotlov,
Republiški prometni inšpektorat,
Republiški tržni inšpektorat,
Republiški kmetijski inšpektorat,
Republiški gozdarski inšpektorat,
Republiški veterinarski inšpektorat,
Republiški urbanistični inšpektorat,
Republiški inšpektorat dela,
Republiški sanitarni inšpektorat.
2.	Republiški sveti ter drugi organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo
7.	člen
Določene strokovne, upravne in druge zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo, opravljajo:
Pedagoški svet SR Slovenije,
Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje.
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije,
Komisija SR Slovenije za telesno kulturo, Komisija SR Slovenije za verska vprašanja.
5. Delovno področje republiških upravnih organov
8.	člen
Republiški sekretariat za gospodarstvo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije, obrti, gradbeništva, rudarstva, trgovine. gostinstva, turizma, prometa, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova; spremlja gibanje proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti ter ekonomske pogoje gospodarjenja; predlaga ukrepe za uresničevanje gospodarske politike in sam izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; skrbi za preskrbljenost trga in za zagotavljanje ustreznih materialnih rezerv.
V sestavu Republiškega sekretariata za gospodarstvo so:
— Republiški gradbeni inšpektorat,
— Republiški rudarski inšpektorat,
— Republiški elektroenergetski inšpektorat,
— Republiški inšpektorat parnih kotlov,
— Republiški prometni inšpektorat,
— Republiški tržni inšpektorat,
— Republiški kmetijski inšpektorat,
— Republiški gozdarski inšpektorat,
— Republiški veterinarski inšpektorat
Pod nadizorstvom Republiškega sekretariata za gospodarstvo sta Zavod SR Slovenije za cene. Zavod SR Slovenije za rezerve in Luška kapitanija v Kopru.
9.	člen
Republiški sekretariat za finance opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se nanašajo na finančno izvrševanje republiškega družbenega plana, na financiranje družbeno-političnih skupnosti, na delitev skupnega dohodka delovnih organizacij, na finančne obveznosti delovnih organizacij in posameznikov nasproti družbeni skupnosti (davki, prispevki, takse), na kredite, na banke in bančno poslovanje, na izvrševanje predpisov o finančnem, materialnem in računovodskem poslovanju delovnih organizacij, na zavarovalništvo ter na plačilni in devizni promet s tujino.
Republiški sekretariat za finance opravlja upravne zadeve v zvezi s pripravljanjem in izvrševanjem republiškega proračuna; izvršuje proračunsko kontrolo ter kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov, skladov in organizacij, katerih sredstva se zagotavljajo iz republiškega proračuna.
10.	člen
Republiški sekretariat za delo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju dela, notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov, socialnega zavarovanja, zaposlovanja delavcev, poklicnega usmerjanja in varstva pri delu; spremlja in proučuje vprašanja s področja samoupravljanja v delovnih organizacijah; spremlja gibanje družbenih potreb po strokovnih delavcih; spremlja gibanje produktivnosti dela in gibanje življenjske ravni delavcev.
V	sestavu Republiškega sekretariata za delo je Republiški inšpektorat dela.
11.	člen
Republiški sekretariat za urbanizem spremlja regionalni razvoj, regionalno planiranje in urbanizacijo, predlaga ustrezne ukrepe ter opravlja na teh področjih upravne zadeve iz republiške pristojnosti; opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju urbanizma, varovanja značilnosti pokrajine. urejanja, uporabe in varstva voda ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
V	sestavu Republiškega sekretariata za urbanizem je Republiški urbanistični inšpektorat.
Pod nadzorstvom Republiškega sekretariata za urbanizem je Geodetska uprava SR Slovenije.
12.	člen
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zdravstvenega varstva, splošnega socialnega varstva, posebnega družbenega var-
stva otrok, mladine in družine, borcev in invalidov ter odraslih.
V sestavu Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo je Republiški sanitarni inšpektorat.
15.	člen
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju šolstva ter drugih vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, na področju kulturno-umetni-ških dejavnosti, varstva kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti ter na področju znanstvenega, raziskovalnega in razvojnega dela.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo opravlja strokovno in administrativno delo za Komisijo SR Slovenije za telesno kulturo in za Pedagoški svet SR Slovenije.
14.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve opravlja v mejah republiške pristojnosti zadeve, ki se nanašajo na varovanje življenja in osebne varnosti ljudi; na zaščito državne varnosti; na preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, izsleditev in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in sodelovanje v pripravljenem kazenskem postopku, kadar tako določa zakon; na vzdrževanje javnega reda im miru; na izdajanje potnih listin za prehod čez državno mejo, kontrolo gibanja na meji in kontrolo potniškega prometa čez državno mejo ter izvajanje predpisov o prebivanju tujcev v Jugoslaviji; na izvrševanje kazenskih sankcij; na varnost prometa na javnih cestah in skrb za varnost na drugih področjih prometa; na požarno varstvo; na posest in nošenje orožja in streliva; na izvajanje predpisov o državljanstvu, društvih in zborovanjih ter drugih javnih shodih, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o osebni izkaznici in o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča; na zagotavljanje izvršitve sodnih odločb in posamičnih upravnih aktov iz pristojnosti drugih organov; na mednarodno pravno pomoč in sodelovanje s tujimi in mednarodmimi organizacijami na področju notranjih zadev.
15.	člen
Republiški sekretariat za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se nanašajo na organiziranje, usklajevanje in pripravljanje civilne obrambe ter na mobilizacijo virov in sil države za narodno obrambo.
16.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo spremlja in proučuje delo sodišč v zvezi z njihovo organizacijo in poslovanjem, pogoje za delo sodišč in druga vprašanja pravosodne uprave; opravlja zadeve v zvezi z urejanjem kadrovskih vprašanj pri sodiščih; predpisuje pravila o notranjem poslovanju sodišč; spremlja delo odvetništva in drugih oblik pravne pomoči: sodeluje v postopku za pomilostitev in opravlja posle mednarodne pravne pomoči; spremlja in proučuje vprašanja v zvezi z organizacijo in delom upravnih organov in vprašanja s področja samoupravljanja delovnih ljudi v državnih organih; spremlja izvajanje predpisov o upravnem
postopku in o administrativnem poslovanju; skrbi za izvajanje predpisov o volitvah ter o volilnih imenikih; opravlja zadeve v zvezi z določanjem območij občin ter v zvezi z izvajanjem predpisov o naseljih; opravlja upravne zadeve republiške pristojnosti, ki se nanašajo na premoženjsko-pravna razmerja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad, promet z zemljišči in stavbami) ter na evidenco in varstvo nepremičnin v družbeni lastnini; opravlja druge zadeve republiške pristojnosti, ki ne spadajo v delovno področje drugih republiških upravnih organov,
17.	člen
Zavod SRS za planiranje proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter pripravlja o tem analize in poročila; pripravlja osnutke republiških družbenih planov, spremlja in analizira izvrševanje in uresničevanje republiških družbenih planov, zlasti glede smernic in ciljev ter osnovnih razmerij v proizvodnji in potrošnji ter predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja republiških družbenih planov; proučuje delovanje gospodarskega sistema na splošni razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, zlasti pa na izvrševanje in uresničevanje smernic in ciljev ter osnovnih razmerij v razvoju, nakazanih z družbenimi plani, ter daje predloge za izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj gospodarskega sistema; proučuje delovanje tržišča; proučuje sistem družbenega planiranja in daje predloge za njegovo izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj ter proučuje in izpopolnjuje metodologijo družbenega planiranja.
18.	člen
Zavod SR Slovenije za statistiko organizira zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za federacijo in Socialistično republiko Slovenijo, ter sam zbira in obdeluje te podatke, strokovno usklajuje statistično raziskovanje v Socialistični republiki Sloveniji, objavlja statistične podatke in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja statističnih podaitkov..
19.	člen
Zavod SR Slovenije za cene spremlja gibanje cen v proizvodnji in prometu blaga, gibanje cen za storitve in gibanje življenjskih stroškov; spremlja dnevno konjunkturo na trgu, opravlja zadeve kontrole cen in druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti v zvezi s cenami,
20.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve zagotavlja in skladišči tržne in druge rezerve v Socialistični republiki Sloveniji ter po potrebi intervenira s temi rezervami na tržišču zaradi njegove stabilizacije.
21.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije opravlja strokovno vodstvo in nadzorstvo nad geodetsko in katastrsko službo v republiki: vodi regionalno in urbanistično geodezijo; vodi delo v zvezi z obnovo katastra, katastrske klasifikacije in bonitiranja zemljišč ter nadzoruje vzdrževanje katastra; izdeluje osnovno državno karto za območje republike; vodi mapni
arhiv in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju geodetske in katastrske službe.
22.	člen
Luška kapitanija v Kopru opravlja upravne, tehnične in druge strokovne naloge za varnost plovbe na morju iz pristojnosti republike.
Luška kapitanija v Kopru ima svoje luške izpostave v krajih, ki jih določi Izvršni svet.
4.	Delovno področje republiških svetov ter drugih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo
23.	člen
Pedagoški svet SR Slovenije določa predmetnike in učne načrte za osnovne šole ter osnove za predmetnike in učne načrte šol druge stopnje.
24.	člen
Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje proučuje možnosti in oblike za mednarodno tehnično sodelovanje s tujino, pripravlja in skrbi za izvrševanje republiškega programa za mednarodno tehnično sodelovanje in opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti na področju mednarodnega tehničnega sodelovanja.
25.	člen
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije proučuje in raziskuje meteorološke in hidrološke pojave in procese; zbira, obdeluje in objavlja meteorološke in hidrološke podatke; vodi in vzdržuje meteorološko in hidrološko dokumentacijo; opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti na. področju hidrometeorološke službe.
26.	člen
Komisija SR Slovenije za telesno kulturo spremlja in proučuje razvoj telesne kulture v SR Sloveniji in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju telesne kulture.
27.	Člen
Komisija SR Slovenije za verska vprašanja opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se tičejo razmerij med državo in verskimi skupnostmi.
5.	Prehodne in končne določbe
28.	člen
Republiški sekretariat za industrijo in obrt, Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Republiški sekretariat za trgovino, Republiški sekretariat za turizem. Republiški sekretariat za promet, Republiški sekretariat za šolstvo, Republiški sekretariat za kulturo in prosveto, Republiški sekretariat za raziskovalno delo in visoko šolstvo. Republiški sekretariat za zdravstvo. Republiški sekretariat za socialno varstvo. Republiški sekretariat za pravosodno upravo, Republiški sekretariat za proračun in občo upravo in Republiški sekretariat za splošne go-
spodarske zadeve se odpravijo in prenehajo z delom dne 30. aprila 1965.
S tem dnem začnejo z delom republiški sekretariati, določeni s tem zakonom, ki prevzamejo od republiških sekretariatov iz prejšnjega odstavka zadeve, za katere so pristojni po tem zakonu.
Zadeve Republiškega sekretariata za splošne gospodarske zadeve prevzamejo: Zavod SR Slovenije za planiranje, Republiški sekretariat za gospodarstvo in Republiški sekretariat za finance, vsak V okviru svojega delovnega področja po določbah tega zakona.
29.	člen
Republiški sekretariat za zakonodajo in organizacijo ter Republiški sekretariat za informacije prenehata kot samostojna republiška upravna organa in nadaljujeta z delom kot posebna sekretariata v Izvršnem svetu.
Pooblastila Republiškega sekretariata za zakonodajo in organizacijo za izvajanje zakona o imenih naselij ter o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50) se prenesejo na Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
30.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve, ki je bil doslej samostojen zavod, nadaljuje z delom kot upravni organ z imenom Zavod SR Slovenije za rezerve.
Zavod SR Slovenije za rezerve je pravna oseba.
31.	člen
Luška kapitanija v Kopru, ki je bila doslej teritorialni organ Republiškega sekretariata za promet, nadaljuje z delom kot samostojen republiški upravni organ.
32.	člen
Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve se preimenuje v Republiški sekretariat za urbanizem.
Zavod SRS za gospodarsko planiranje se preimenuje v Zavod SR Slovenije za planiranje.
33.	člen
Delavci Komisije SRS za telesno kulturo preidejo obenem z ustreznimi finančnimi in materialnimi sredstvi komisije v Republiški sekretariat za prosveto in kulturo. S sredstvi za funkcionalne izdatke razpolaga komisija in se vodijo na nnsehnem računu.
34.	člen
Dokler ne bo izdan zakon o organih za kaznovanje prekrškov, odloča senat za tirekrške pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve tudi o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške, izdane po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ. št. 13/65), ter o zadevah iz 68. člena navedenega zakona.
35.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti:
1.	da določi, kako se izvrši prenos neporabljenih sredstev in inventarja ter pravic in obveznosti odpravljenih republiških upravnih organov na nove re-
puibliške upravne organe, ki prevzamejo zadeve z njihovega delovnega področja;
2.	da določi organ, ki bo razporedil delavce odpravljenih republiških upravnih organov;
3.	da določi način, kako se prevzamejo oziroma predajo nedokončane zadeve odpravljenih upravnih organov, in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem;
4.	da daje pojasnila o tem, kateri republiški upravni organ je pristojen za določeno zadevo, če tega po določbah tega zakona ni mogoče ugotoviti;
5.	da določi, v katerem roku morajo novi republiški upravni organi pripraviti in mu predložiti programe dela za leto 1965.
36.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
—	določbe 2i2. do 25. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63);
—	zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13/56, 34/58, 9/61 in 21/62);
—	uredba o organizaciji upravne službe za varnost plovbe na morju v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 1/63);
—	odločba o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije za rezerve (Uradni list LRS, št. 36/52).
37.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 021-54/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
151.
Na podlagi 29. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11-118/65) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 15. aprila 1965 določila prečiščeno besedilo zakona o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji.
Prečiščeno besedilo zakona o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji obsega zakon o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61), zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 33-222/62) in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene
službe v LR Sloveniji (Uradni list SRS, št, 11-118/65), v katerih je navedeno, kdaj so začeli ti zakoni veljati.
št. 50-6/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r.
ZAKON
o zdravstvenem varstvu in o zdravstveni službi v SR Sloveniji
(prečiščeno besedilo)
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejata zdravstveno varstvo občanov in organizacija zdravstvene službe v Socialistični republiki Sloveniji.
2.	člen
Namen zdravstvenega varstva je, zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov in napredek zdravstvenega stanja prebivalstva kot osnovni pogoj za razvoj delovnih, ustvarjalnih, gospodarskih sil ter obrambnih sil države, zlasti:
—	zagotoviti ugodne zdravstvene pogoje za razvoj otrok in mladine;
—	zagotoviti ugodne zdravstvene pogoje materi in otroku v času nosečnosti, poroda in po porodu;
—	preprečevati in odstranjevati vzroke in posledice obolenj in invalidnosti;
—	sanirati okolje in zagotoviti higienske razmere za življenje in delo občanov, da bi se podaljšala njihova življenjska doba in povečala njihova delovna sposobnost;
—	pospeševati zdravstveno kulturo posameznika in prebivalstva.
3.	člen
Zdravstveno varstvo občanov se uresničuje z utrjevanjem telesnega in duševnega zdravja, s preprečevanjem in pravočasnim odkrivanjem bolezni, z zdravljenjem, rehabilitacijo, readaptacijo in resocializacijo, z zdravstveno prosveto in telesno vzgojo občanov, z asanacijami okolja, v katerem živijo, ter z drugimi zdravstvenimi ukrepi.
4.	člen
Zdravstveno varstvo občanov je družbena služba in jo opravljajo zdravstveni zavodi in zdravstveni delavci.
Dejavnosti zdravstvenih zavodov, s katerimi se neposredno uresničujejo cilji zdravstvenega varstva, so posebnega družbenega pomena.
Pri izvajanju zdravstvene službe in zdravstvenega varstva sodelujejo zdravstveni zavodi in drugi organi zdravstvene službe z ustanovami za zdrav-
stveno zavarovanje, zdravstveno službo Jugoslovanske ljudske armade, Jugoslovanskim rdečim križem, gospodarskimi organizacijami, prosvetmimi, socialnimi in dragimi samostojnimi zavodi, sindikati, stro-kovnimi društvi in združenji zdravstvenih delavcev, dragimi družbenimi organizacijami in z občani.
5.	člen
Zdravstveni zavodi so samostojne in samoupravne delovne organizacije.
Vrste zdravstvenih zavodov so določene s tem zakonom.
Medsebojna razmerja med zdravstvenimi zavodi temeljijo na vzajemnem sodelovanju in medsebojni strokovni pomoči.
Državni organi imajo nasproti zdravstvenim zavodom pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
6.	člen
Strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za izvajanje zdravstvenega varstva na določenem območju, opravlja zdravstveni zavod, ki je določen kot zdravstveni center.
Zdravstvenemu centru se zaupajo lahko tudi posamezne upravno-strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva.
Zdravstveni center lahko opravlja zadeve s svojega delovnega področja za eno ali več občin.
7.	člen
Vsi občani imajo pravico do zdravstvenega varstva.
Občan ima pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.
Občan ima pravico zahtevati ob pogojih, ki jih predpisuje zakon, da se preveri strokovno delo zdravstvenega delavca glede zdravstvenega varstva, ki mu je bilo izkazano.
8.	člen
Zdravstveni delavci opravljajo kot javni delavci svoje strokovne naloge po načelih medicinske znanosti in po načelih etike zdravstvenih delavcev.
Zdravstveni delavci so pri svojem strokovnem delu v okvira svojega delovnega področja samostojni in neodvisni in so za svoje delo odgovorni.
Zdravstveni delavci opravljajo zadeve zdravstvenega varstva kot člani delovne skupnosti določenega zdravstvenega zavoda.
Pravice in dolžnosti zdravstvenega delavca se določijo s sporazumom med zdravstvenim delavcem in zdravstvenim zavodom.
Pri dajanju zdravstvene pomoči so zdravstveni delavci in zdravstveni zavodi dolžni varovati poklicno tajnost.
9.	člen
Vsak zdravstveni zavod in vsak zdravstveni delavec mora v mejah svoje strokovne usposobljenosti nuditi vsakomur nujno zdravstveno pomoč (prva pomoč).
Tudi vsak občan je v nujnih primerih dolžan, da po svojih možnostih izkaže dragemu' prvo pomoč, in če je v nevarnosti življenje, obvesti o tem najbližji zdravstveni zavod ali zdravstvenega delavca.
10.	člen
Strokovno delo zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev je pod strokovnim nadzorstvom po določbah tega zakona.
11.	člen
Pri organizaciji zdravstvene službe in pri uresničevanju zdravstvenega varstva sodelujejo občani neposredno in po svojih predstavnikih v organih družbenega samoupravljanja zdravstvenih zavodov in ustanov za zdravstveno zavarovanje, delovne in druge organizacije.
Delovne in druge organizacije lahko sklepajo z zdravstvenimi zavodi pogodbe glede opravljanja določenih vrst zdravstvenega varstva in zdravstvenih akcij,
12.	člen
Proizvodnja in promet z zdravili in s sredstvi za zdravljenje in preprečevanje bolezni ter z ortopedskimi sredstvi in pripomočki sta, v skladu s posebnimi predpisi, pod posebnim nadzorstvom.
15. člen
Zdravstveni zavodi lahko ustanavljajo skupnosti zdravstvenih zavodov po določbah tega zakona.
14.	člen
Financiranje zdravstvenih zavodov se ureja s posebnimi predpisi.
TI. ZDRAVSTVENO VARSTVO
15.	člen
Zdravstveno varstvo občanov in skupnosti se izvaja zlasti:
1.	s splošnimi higienskimi ukrepi;
2.	z ukrepi za utrjevanje zdravja, za preprečevanje obolenj, za zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje obolelih in za odpravljanje posledic bolezni in poškodb;
3.	z ukrepi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni;
4.	s posebnim zdravstvenim nadzorstvom;
5.	z zdravstveno prosveto in vzgojo;
6.	z ukrepi ob elementarnih nezgodah.
16.	člen
Za splošne higienske ukrepe (1. točka 15. člena) se štejejo zlasti ukrepi za zboljšanje higienskih in sanitarnih razmer: na javnih krajih, trgih in ulicah; v lokalnem prometu; v komunalnih podjetjih in komunalnih zavodih; v šolah in drugih javnih poslopjih; v javnih kopališčih in javnih sanitarnih napravah, za pitno vodo in vodovodne naprave; za odplake in odpadne snovi; za kanalizacije; v gospodinjstvih in krajevnih skupnostih: v objektih za razvedrilo in počitek; na pokopališčih in krematorijih.
17.	člen
Za ukrepe za utrjevanje zdravja, za preprečevanje obolenj, za zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje obolelih in za odpravljanje posledic bolezni in poškodb (2. točka 15. člena) se štejejo zlasti:
1.	redni in kontrolni pregledi posameznih skupin občanov, zlasti žena, otrok, šolske in druge mladine, invalidov, športnikov ter oseb v delovnem razmerju;
2.	množični pregledi prebivalstva zaradi pravočasnega odkrivanja določenih bolezni (npr. tuberkuloze, trahoma, raka in podobno);
3.	ukrepi za zagotovitev kvalitete živil in predmetov splošne rabe;
4.	ukrepi za zagotovitev dietične prehrane;
5.	ukrepi za preskrbo z zdravo pitno vodo, za higiensko ureditev objektov za pitno vodo, za zdravo ozračje in higiensko ureditev zemljišč, za saniranje odpadnih snovi in odpadnih voda in podobno;
6.	zdravljenje in medicinska rehabilitacija bolnikov, pomoč pri poklicni rehabilitaciji bolnikov in njihovi usposobitvi za delo in družbeno življenje glede na njihove telesne in duševne sposobnosti;
7.	organizacija prve pomoči obolelim in poškodovanim ter prevozov v zdravstvene zavode; nega bolnikov na domu;
8.	rekreacija bolnikov;
9.	uporaba higienskih in tehničnih sredstev pri delu;
10.	prepoved uporabe prostorov, stvari, hrane, vode in drugih sredstev, škodljivih za zdravje;
11.	preskrba z zdravili in z drugim sanitetnim materialom;
12.	ukrepi za varstvo pred ionizirajočimi sevanji;
13.	obduciranje umrlih.
18.	člen
Kot ukrepi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni (3. točka 15. člena) se štejejo zlasti:
1.	obvezno prijavljanje in odjavljanje ter evidenca nalezljivih bolnih oseb;
2.	obvezno zdravljenje bolnikov z določenimi akutnimi in kroničnimi nalezljivimi boleznimi;
3.	izolacija bolnikov z določenimi nalezljivimi boleznimi in karantena;
4.	zdravstveno nadzorstvo nad bolniki z nalezljivimi boleznimi in osebami, ki so prišle z njimi ali s kužnim materialom v dotiko, ter zdravstveno nadzorstvo nad bacilonosci;
5.	iskanje žarišč in izvorov nalezljivih bolezni;
6.	dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija;
7.	cepljenje proti določenim nalezljivim boleznim;
8.	zdravstveno nadzorstvo nad osebjem, ki bi kakorkoli utegnilo prenesti nalezljivo bolezen;
9.	asanacije zemljišč in saniranje hrane, vode, zraka, objektov in stvari;
10.	prepoved uporabe živil, vode, prostorov in podobno ter prepoved zaposlitve na določenih delovnih mestih, če je to potrebno, da se s tem prepreči pojav ali prenos bolezni.
Ob epidemijah ali kadar se pojavi posebno nevarna nalezljiva bolezen ali pa v posebno težki obliki, ter kadar je to določeno z mednarodnimi konvencijami. se lahko odredijo še drugi ukrepi, na primer prepoved zbiranja občanov na javnih krajih; ustavitev dela v šolah, uradih, kolonijah, letovanjih in podobno: prepoved gibanja prebivalstva iz kraja v drug kraj: prepoved rabe in prometa z določenimi sredstvi; prepoved prestopa državne meje ter drugi podobni ukrepi.
19.	člen
Posebno zdravstveno nadzorstvo (4. točka 15. člena) se izvaja zlasti nad:
1.	osebjem, zaposlenim pri živilih, v šolah, zdravstvenih in socialnih zavodih in v javnem prometu;
2.	osebjem, ki ima opravka z izvori ionizirajočega sevanja ter nad vsemi delovnimi sredstvi in prostori v zvezi s takim sevanjem;
3.	vsemi delovnimi sredstvi in delovnimi mesti, ki so nevarna za zdravje ljudi;
4.	nalezljivo bolnimi osebami in njihovo okolico, bacilonosci, izvori nalezljivih bolezni in vsemi predmeti, ki so lahko žarišče nalezljivih bolezni;
5.	osebami, ki so posebno izpostavljene škodljivim vplivom okolju; nad kroničnimi in postoperativ-nimi bolniki tor nad rehabilitiranimi osebami;
6.	proizvodnjo, prometom, prostori in sredstvi, ki zadevajo sestavo in higiensko pravilnost živil in predmetov splošne rabe; pitno vodo, vodooskrbnimi objekti, odplakami in odpadnimi snovmi ter zrakom;
7.	proizvodnjo in prometom z zdravili in sredstvi za zdravljenje, z mamili, strupi; zbiranjem in predelavo krvi ter proizvodnjo in prometom z medicinskimi instrumenti in aparati;
8.	prevozom nalezljivo bolnih;
9.	pokopom, prekopom in prevozom mrličev;
10.	javnimi objekti in javnimi kraji glede higienskih in sanitarnih pogojev;
11.	naravnimi zdravilnimi sredstvi in njihovim učinkovanjem;
12.	izgradnjo objektov za stanovanja in delo, za zdravstvene in socialne, šolske, prosvetne in za druge javne namene, kolikor to zadeva higienske in splošne zdravstvene koristi.
20.	člen
Zdravstvena prosveta in vzgoja (5. točka 15. člena) obsega zlasti: pouk in vzgojo občanov o osebni, mentalni in kolektivni higieni, o sanitarnih ukrepih in predpisih, o preprečevanju, pojavu, prenašanju in zdravljenju bolezni; vzgojo občanov, da se javljajo na preglede zaradi kontrole svojega zdravja; pouk občanov o negi bolnikov na domu, o pravilni prehrani in o prvi pomoči; pouk o škodljivih vplivih okolja na zdravje ljudi; vzgoja osebja za delo v zdravstveni prosveti, zlasti pa učnega osebja v šolah in osebja v delovnih organizacijah, spodbuda družbenih in drugih organizacij za zdravstveno-prosvetno delo; pouk zdravstvenih in drugih javnih delavcev za higiensko pravilno ureditev delovnih in drugih organizacij; uvajanje higiene v učne programe šol, tečajev in vzgojnih zavodov.
21.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja in odpravljanja za zdravje škodljivih pojavov in posledic za zdravje nosečnic in otroka zagotavlja zdravstvena služba stalen zdravstveni nadzor in zdravniške preglede nosečnic.
Republiški sekretar za zdravstvo izda po potrebi natančnejše predpise o izvajanju zdravniških pregledov nosečnic.
22.	člen
Zaradi aktivnega in sistematičnega zdravstvenega nadzorstva nad predšolskimi otroci, zlasti pa nad novorojenci, nedonošenimi, zdravstveno ogroženimi, defektnimi in bolnimi otroci ter nad otroci zaposlenih mater, organizirajo zdravstveni zavodi, ki opravljajo zdravstveno varstvo predšolskih otrok, svojo službo tako, da so omogočeni čim pogostejši zdravniški pregledi takih otrok, zlasti v prvem letu po rojstvu. Pogostejši zdravniški pregledi predšolskih otrok se morajo opravljati v primerih, če se ugotovi nezadovoljivo stanje njihovega zdravja, telesnega ali duševnega razvoja.
Starši otrok in zdravstvena služba skrbijo za to, da so otroci zdravniško pregledani in da se zdravijo v primerih iz prvega odstavka tega člena.
23.	člen
šolski otroci in mladina morajo biti zdravniško pregledani ob vstopu v šolo in nato vsako drugo, najmanj pa vsako tretje šolsko leto. Otroci osnovnih šol morajo biti zdravniško pregledani vsako šolsko leto, vajenci pa najmanj vsakih 12 mesecev. Pogostejši zdravniški pregledi so obvezni, če je podan utemeljen sum glede okvare zdravja šolskega otroka ali vajenca, ali kadar so taki pregledi potrebni zaradi odkrivanja izvorov infekcij v zavodih za šolske otroke oziroma vajence.
Ustrezni šolski zavodi morajo skupaj z zdravstveno službo poskrbeti, da se organizirajo pregledi po prejšnjem odstavku.
24.	člen
Zaradi uspešnega boja proti raku morajo zdravstveni zavodi prijaviti vsakega bolnika z rakom, vsa rakasta obolenja ter vse glede malignosti neopredeljene novotvorbe in poročati o poteku zdravljenja.
Republiški sekretar za zdravstvo izda natančnejše predpise o prijavi in kontroli rakavih bolnikov in o drugih tehničnih vprašanjih, s katerimi se ureja boj proti raku.
25.	člen
Zaradi ugotavljanja nastopa smrti ali mrtvorojenosti, vzroka in načina smrti, zaradi odkrivanja in Preprečevanja nalezljivih bolezni, odkrivanja kaznivih dejanj, pravilnega vodstva matičnih knjig in statistike o umrljivosti, morajo imeti občine organizirano mrliško pregledno službo.
Natančnejše tehnične predpise o mrliško pregledni službi izda republiški sekretar za zdravstvo, strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda pa republiški zdravstveni center.
26.	člen
Poleg primerov, ko je prijavljanje zastrupitev živili obvezno po določbah temeljnega zakona o Preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, mora vsak zdravstveni zavod in zdravnik zaradi preprečevanja zastrupitev z živili nemudoma prijaviti ustrez-nemu zavodu za zdravstveno varstvo vsak sumljiv in vsak ugotovljeni primer zastrupitve z živili, s kemič-nirni, rastlinskimi in drugimi strupi.
Natančnejše predpise in obrazce o prijavljanju zastrupitev z živili, o dolžnostih zdravnikov, o po-
šiljanju materiala na pregled, o anketiranju in o drugih vprašanjih v zvezi z zastrupitvami z živili izda republiški sekretar za zdravstvo po dobljenem mnenju republiškega zdravstvenega centra.
27.	člen
V primeru elementarnih in drugih nesreč (poplave, potresi, požari, velike prometne nesreče, udori v rudnikih in podobno), ki povzročijo ali morejo povzročiti epidemije, poškodbe ali obolenja velikega števila občanov, se določijo lahko tile ukrepi:
1.	mobilizacija zdravstvenih delavcev in drugih občanov za izvedbo določenih ukrepov;
2.	rekvizicija opreme, zdravil in transportnih sredstev v skladu s posebnimi predpisi in začasna uporaba zgradb za izvedbo določenih ukrepov za zdravstveno varstvo;
3.	določitev posebnih nalog zdravstvenim zavodom zaradi izvedbe določenih ukrepov.
Glede povračila za rekvirirane predmete in glede drugih stroškov za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka ter glede pravic občanov, ki sodelujejo pri izvajanju teh ukrepov, veljajo posebni predpisi.
28.	člen
Zdravstvena služba mora zaradi izvajanja zdravstvenega varstva in ukrepov zlasti proučevati zdravstveno in higiensko stanje ter življenjske razmere občanov; proučevati vpliv okolja na zdravje občanov; proučevati vzroke obolenj, nezgod, poklicnih obolenj in invalidnosti; zbirati in analizirati podatke, pomembne za zdravstveno službo ter uvajati nove delovne metode in sredstva.
29.	člen
Občina skrbi za zagotovitev zdravstvenega varstva in za organizacijo zdravstvene službe na svojem območju, izdaja oziroma izvaja ukrepe za zdravstveno varstvo, skrbi za izobraževanje in izpopolnjevanje ustreznih zdravstvenih kadrov, kolikor posamezne naloge ne spadajo v pristojnost širših družbe-no-političnih skupnosti ter zagotavlja v ta namen materialna sredstva v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi,
30.	Člen
Občina skrbi za zdravje občanov zlasti s tem, da zagotavlja tele vrste zdravstvenega varstva:
1.	zdravstveno pomoč občanom po zdravnikih in zdravnikih specialistih; prvo pomoč, obiske in nego bolnikov na domu;
2.	zdravljenje v bolnici;
3.	zobozdravstveno pomoč;
4.	zdravstveno varstvo otrok (preglede otrok, nasvete materam itd.);
5.	zdravstveno varstvo šolskih otrok, mladine, vajencev in športnikov (sistematske preglede; zdravljenje in higiensko nadzorstvo nad ustrezrv—: objekti itd.);
6.	zdravstveno varstvo žena, nosečih žena in porodnic (preglede, svetovanja, zdravljenje itd.);
7.	utrjevanje zdravja, zgodnje odkrivanje in preprečevanje obolenj in nalezljivih bolezni; izvajanje terenskih akcij proti nalezljivim boleznim;
8.	splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih objektih in krajih;
9.	zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami in odpadnimi snovmi, zrakom in podobno;
10.	zdravstveno nadzorstvo nad bacilonosci in odkrivanje žarišč nalezljivih bolezni; množične preglede prebivalstva;
11.	organizacijo in izvedbo cepljenj;
12.	asanacijo zemljišč;
13.	zdravstveno nadzorstvo nad delavci in zdravstveno ogroženimi osebami, redne in kontrolne preglede teh oseb;
14.	zdravstveno nadzorstvo nad delovnimi mesti, zgradbami in kraji, kjer se zbirajo ljudje zaradi dela, razvedrila, prehrane, stanovanja, pouka itd.;
15.	zdravstveno prosveto in vzgojo;
16.	preskrbo z zdravili;
17.	prevoz bolnikov in poškodovancev za primer nujne zdravniške pomoči;
18.	mrliško pregledniško službo.
31.	člen
Če zdravstveni zavodi na območju občine ne morejo opravljati katere izmed nalog iz 30. člena tega zakona, poskrbi občina, da te naloge opravlja ustrezni zdravstveni zavod druge občine.
32.	člen
Zaradi usklajevanja dela zdravstvenih zavodov ter drugih zavodov in organizacij, ki sodelujejo v izvajanju zdravstvenega varstva, in zaradi smotrne uporabe sredstev za ta namen $6 na predlog pristojnega zdravstvenega centra izda za območje občine program zdravstvenega varstva.
33.	člen
Socialistična republika Slovenija skrbi za organizacijo in razvoj zdravstvene službe na območju socialistične republike; izdaja oziroma izvaja ukrepe za zdravstveno varstvo, kolikor spada to v pristojnost njenih organov; skrbi za izvajanje ukrepov za zdravstveno varstvo, ki imajo splošen pomen za socialistično republiko; skrbi za organizacijo znanstvenoraziskovalnega dela na področju zdravstva ter preskrbe z zdravili in z drugimi sredstvi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, z ortopedskimi sredstvi in pripomočki; skrbi za izobraževanje in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev ter zagotavlja v ta namen materialna sredstva.
34.	člen
Občan ima pravico, da si neposredno izbere kateregakoli zdravnika, zdravnika specialista ali zobarja.
S statutom zavoda se lahko določi, da si občan lahko ^neposredno izbere tudi druge zdravstvene delavce v zavodu, kolikor to dopuščata organizacija in delo v zavodu.
Občan ima pravico, da si izbere katerikoli zdravstveni zavod, ki po svojih nalogah lahko da ustrezno zdravstveno pomoč.
Zdravstveno varstvo imajo pravico zahtevati za bolnika, ki je mladoleten ali mu je bila odvzeta opra-
vilna sposobnost, tudi starši oziroma skrbnik, najbližji sorodniki, delovna skupnost oziroma sindikalna organizacija ali druga zainteresirana organizacija, ki je bolnik njen član, kot tudi zavod za socialno zavarovanje.
35.	člen
Bolnika lahko zdravi v bolnici tudi zdravnik iz drugega zdravstvenega zavoda ali drugega oddelka bolnice, če si ga je bolnik izbral za zdravljenje.
S statutom zdravstvenega zavoda se lahko določijo pogoji, ob katerih lahko zdravniki med rednim delovnim časom opravljajo zdravstveno službo izven zdravstvenega zavoda ali v drugem oddelku zdravstvenega zavoda.
Zdravstveni zavodi lahko sklenejo dogovore z zdravniki izven svojega zavoda glede nagrade in plačila stroškov za uporabljena sredstva v primerih, če so jih občani izbrali za zdravljenje.
36.	člen
Zdravstveni zavodi morajo organizirati zdravstveno pomoč tako, da je ta čimbolj učinkovita in popolna ter da je omogočena prosta izbira zdravstvenih delavcev (prvi in drugi odstavek 34. člena).
37.	člen
Cc zdravstveni zavod ugotovi, da je občanu potrebna zdravstvena pomoč v drugem zavodu, ga napoti v ta zavod, kateremu obenem sporoči podatke o noprejšniem zdravljenju.
38.	člen
Ce kdo ni bil sprejet na zdravljenje ali če misli, da niso bila uporabljena ustrezna sredstva in načini zdravljenja, lahko da svojo pripombo predstojniku oddelka oziroma direktorju zavoda in zahteva, da se njegov primer razišče. Če z odločitvijo predstojnika oziroma direktorja ni zadovoljen, lahko zahteva, da se njegov primer predloži upravnemu odboru oziroma svetu zdravstvenega zavoda v odločitev.
Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko podajo tudi bolnikovi bližnji svojci oziroma skrbnik, zdravstveni zavod, ki je bolnika poslal na zdravljenje, ustrezna ustanova za zdravstveno zavarovanje, zainteresirana delovna skupnost, sindikalna ali druga zainteresirana organizacija, če bolnik taki zahtevi ne nasprotuje.
Če je bila odklonjena zahteva občana za sprejem na zdravljenje, se mora v službeni evidenci zdravstvenega zavoda navesti razlog odklonitve,
O uspehu raziskave in o odločitvi po prvem in drugem odstavku tega člena obvesti zdravstveni zavod v določenem roku občana oziroma zainteresirani zavod ali organizacijo, če so to zahtevali.
39.	člen
Osebam, ki se zdravijo v zdravstvenih zavodih, mora zdravstveni zavod oskrbeti konziliaren pregled po specialistih lastnega ali drugega zavoda, če zdravnik, ki bolnika zdravi, misli, da je glede na rezultate zdravstvenih postopkov tak pregled potreben.
Konziliarni pregled lahko zahtevajo tudi bolniki, ki se zdravijo v zavodu, njegovi bližnji svojci oziroma skrbnik, delovna skupnost, sindikalna organizacija in druge zainteresirane organizacije.
40.	člen
Pri zdravstveni pomoči v obliki kirurških in drugih podobnih posegov mora zahtevati zdravnik privolitev bolnika, če je bolnik mladoleten ali če ni opravilno sposoben, pa privolitev staršev oziroma skrbnika.
Izjemoma, če je v nevarnosti bolnikovo življenje, sme opraviti zdravnik v nujnih primerih neodložljiv kirurški ali drug poseg tudi brez poprejšnje privolitve po prejšnjem odstavku.
41.	člen
Pri dajanju zdravstvenega varstva mora biti upoštevana človekova osebnost in njegovo dostojanstvo.
Med zdravljenjem in uveljavljanjem drugih oblik zdravstvenega varstva se morajo občani ravnati po navodilih zdravstvenih delavcev in po splošnih aktih zdravstvenega zavoda o pogojih za prebivanje in obnašanje v zdravstvenem zavodu.
42.	člen
Zdravstveni zavod mora v okviru svojih nalog tudi na zahtevo drugega zdravnika, ki bolnika zdravi, pa čeprav ni član delovne skupnosti tega zavoda, opraviti potrebne preglede in preiskave bolnika.
45.	člen
Za prvo pomoč (9. člen) zdravstveni zavod oziroma zdravstveni delavec ne sme zahtevati vnaprejšnjega plačila.
111.	ZDRAVSTVENI ZAVODI
1. Splošne določbe
44.	člen
Naloge zdravstvenega zavoda in oblike oziroma vrste zdravstvenega varstva, ki ga ta opravlja, se določijo v skladu s predpisi z aktom o ustanovitvi zavoda.
S predpisi ali z aktom o ustanovitvi zavoda se lahko določi, da opravlja zdravstveni zavod za določeno območje posamezne naloge zdravstvenega varstva in da vodi zdravstveno evidenco.
Zdravstveni zavodi morajo v okviru svojih nalog sodelovati pri izvajanju preventivnih ukrepov za zdravstveno varstvo ter širiti s tiskom, predavanji ali na drug primeren način zdravstveno prosveto in vzgojo občanov.
45.	člen
Z organizacijo in delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev se uresničuje načelo enotnosti preventivnega in kurativnega dela.
46.	člen
Zdravstveni zavodi morajo pri svojem strokovnem delu uporabljati izsledke sodobne medicinske znanosti.
47.	člen
Zdravstveni delavci in drugi delavci zdravstvenega zavoda morajo hiti vsaj enkrat na leto zdrav-
niško pregledani, kolikor s posebnimi predpisi niso določeni zdravniški pregledi v krajših rokih. Obseg zdravniškega pregleda določi upravni odbor zdravstvenega zavoda glede na delo, ki ga zdravstveni in drugi delavci v zavodu opravljajo.
48.	člen
V	zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah, bolnicah, poliklinikah, reševalnih postajah, lekarnah in zavodih za transfuzijo krvi mora biti organizirana nepretrgana zdravstvena služba.
Za več zdravstvenih zavodov v istem kraju se lahko izven rednega delovnega časa organizira skupna dežurna zdravstvena služba.
49.	člen
Prehrana bolnikov v zdravstvenih zavodih mora ustrezati bolnikovi bolezni.
50.	člen
Bolnik, ki umre v zdravstvenem zavodu, mora biti praviloma obduciran. Izjemoma lahko na željo svojcev umrlega direktor zdravstvenega zavoda oziroma v bolnici predstojnik oddelka odloči, da se obdukcija opusti, če je vzrok smrti nesporen in se zdravnik, ki je zdravil umrlega, s tem strinja.
51.	člen
Zdravstveni zavod mora omogočiti svojemu zdravstvenemu osebju strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje in organizira sam ali v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi zavodi in organizacijami ustrezne oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja.
52.	člen
Strokovno bolj razviti zdravstveni zavodi morajo dajati strokovno pomoč manj razvitim zdravstvenim zavodom.
53.	člen
V	posameznih zdravstvenih zavodih se lahko opravlja medicinski pouk in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev.
Razmerja med zdravstvenimi zavodi, v katerih se opravlja medicinski pouk, in učnim zavodom se uredijo s pogodbo.
54.	člen
V	primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje večjega števila občanov lahko ustrezni za zadeve zdravstva pristojni upravni organ odredi zdravstvenim zavodom ne glede na njihove redne naloge, da opravijo določene ukrepe in da neposredno izvajajo zdravstveno varstvo na določenem območju.
55.	člen
Zdravstveni zavodi opravljajo svoje naloge po letnem delovnem načrtu, ki ga pripravi zavod ob sodelovanju z zainteresiranimi zdravstvenimi zavodi, delovnimi in drugimi organizacijami.
56.	člen
Za zdravstvene zavode kot samostojne in samoupravne delovne organizacije se uporabljajo splošni
predpisi, ki veljajo za zavode oziroma za vse delovne organizaeije, če ni v zakoaiu drugače določeno.
i
57.	člen
Zdravstveni zavodi vodijo evidenco o svojem delu s podatki, ki so določeni z zveznimi predpisi ter s podatki, ki jih predpiše Republiški sekretariat za zdravstvo.
Na podlagi evidence o delu pošiljajo zdravstveni zavodi zdravstvenemu centru predpisane podatke in poročilo o svojem delu.
Poročilo o delu zdravstvenega zavoda se javno obravnava vsaj enkrat na leto na skupnem sestanku članov svetu zavoda, članov delovne skupnosti, zastopnikov ustreznih državnih organov, zastopnikov ustanov za zdravstveno zavarovanje ter delovnih in drugih organizacij in občanov. Poročilo o delu zavoda mora biti poprej dostopno javnosti.
Zdravstveni zavod poroča o svojem delu tudi zboru volivcev na njegovo zahtevo.
58.	člen
Zdravstveni zavodi izdajajo v zvezi z opravljanjem svoje službe zdravniška spričevala in potrdila.
Natančnejše določbe o vrstah, oblikah, izpolnjevanju in izdajanju listin iz prejšnjega odstavka, o vodstvu evidence izdanih listin ter o drugih opravilih, zvezanih z izdajanjem listin, predpiše republiški sekretar za zdravstvo.
59.	člen
Zdravstveni zavod ima statut, s katerim se predpišejo zlasti določbe o nalogah, o organizaciji in delu zavoda, o pravicah in dolžnostih organov upravljanja zavoda, o pravicah delovnih ljudi pri upravljanju zavoda in njihovih enot, o temeljnih pravicah in dolžnostih iz medsebojnih delovnih razmerij, o načinu poslovanja zavoda, o medsebojnem razmerju med bolniki in osebjem ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravljanje v zavodu in za njegovo poslovanje.
Zdravstveni zavod predpiše s posebnimi pravilniki v okviru statuta natančnejše določbe zlasti o hišnem redu, o delovnem redu, o načinu sprejemanja bolnikov in o njihovi negi. Delovni red obsega določbe o delovnem času, izmenah v službi, o nalogah osebja in o drugih vprašanjih v zvezi z delom osebja na določenih delovnih mestih.
60.	člen
Zdravstveni zavodi ali posamezne vrste zdravstvenih zavodov na območju SR Slovenije lahko ustanovijo svpje skupnosti.
Skupnost predvsem daje pomoč za zboljšanje organizacije dela v zavodih, za zboljšanje njihovega administrativnega in tehničnega poslovanja, za strokovno izpopolnitev osebja, za izmenjavo izkušenj, za enotno opremo zavodov, za skupno nabavo opreme, za proučevanje ekonomičnosti poslovanja in za ureditev drugih podobnih zadev, ki imajo skupen pomen za zdravstvene zavode.
Članstvo v skupnosti ni obvezno.
Prispevek za skupnost določi občni zbor skupnosti.
Skupnost ima svoj statut, ki ga predpiše občni zbor. S statutom se predpiše organizacija in delo skupnosti.
Zakonitost dela skupnosti nadzoruje Republiški sekretariat za zdravstvo.
2. Vrste zdravstvenih zavodov
61.	člen
V Socialistični republiki Sloveniji se lahko ustanavljajo tele vrste zdravstvenih zavodov:
—	ambulantno-poliklinični in dispanzerski zavodi;
—	bolnični (stacionarni) zavodi;
—	higieusko-epidemiološki zavodi;
—	specialni zavodi in inštituti;
—	naravna zdravilišča in okrevališča;
—	lekarne;
—	zavodi za transfuzijo krvi.
Druge vrste zdravstvenih zavodov se lahko vpeljejo samo z zakonom.
62.	člen
Za ambulantno-poliklinične in dispanzerske zdravstvene zavode se štejejo: zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, obratne ambulante, dispanzerji, poliklinike, zobne ambulante in reševalne postaje.
Za bolnične (stacionarne) zdravstvene zavode se štejejo: splošne in specialne bolnice, klinične bolnice, materinski domovi in dečji domovi.
Za higiensko-epidemiološke zdravstvene zavode se štejejo: zavodi za zdravstveno varstvo ter zavodi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
Za specialne zdravstvene zavode in inštitute se štejejo zavodi, ki se ukvarjajo prvenstveno z zdrav-stveno-proučevalnimi nalogami, kot npr. inštitut za tuberkulozo, zavod za rehabilitacijo invalidov, zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, zavod za balneolo-gijo in podobni zavodi oziroma inštituti.
63.	člen
Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje so temeljni zavodi zdravstvene službe, ki praviloma opravljajo vso preventivno in vso kurativno zdravstveno službo.
Obratna ambulanta opravlja preventivno zdravstveno službo v delovni organizaciji in daje zdravstveno pomoč njenim delavcev in uslužbencem.
Dispanzer izvaja zdravstveno varstvo tistih skupin prebivalstva, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti (otroci, žene) ali zaradi določenih bolezni (tuberkuloza, rak, duševne motnje, alkoholizem, sladkorna bolezen itd.) prav posebno občutljive za škodljive vplive okolja.
Poliklinike opravljajo predvsem specialistično zdravstveno službo izven bolnice.
Bolnica daje bolnikom zdravstveno pomoč in oskrbo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom ter sodeluje pri preprečevanju in odstranjevanju vzrokov obolevanj in umrljivosti. Bolnica je lahko splošna, specialna za zdravljenje posameznih vrst bolezni ali klinična bolnica.
Zavod za zdravstveno varstvo izvaja ukrepe za napredek splošnega zdravstvenega in higienskega stanja prebivalstva na območju občine oziroma Socialistične republike Slovenije ter predlaga izdajo ustreznih zdravstvenih in higienskih ukrepov.
Lekarna nabavlja, izdeluje in preizkuša zdravila in sredstva za zdravljenje, izdaja zdravila ter oskrbuje z zdravili prebivalstvo in druge zdravstvene zavode.
64.	člen
Posamezni zdravstveni zavodi lahko opravljajo naloge dveh ali več vrst zdravstvenih zavodov iz prejšnjih členov; v ta namen ustanovijo ustrezne notranje organizacijske strokovne enote.
65.	člen
Zdravstvena služba, ki jo opravljajo poliklinike, dispanzerji, obratne ambulante, zobne ambulante, lekarne, reševalne postaje, materinski domovi in deč-ji domovi, se lahko organizira v.posebnih organizacijskih enotah v sestavu drugih zdravstvenih zavodov.
3.	Ustanavljanje in prenehanje zdravstvenih zavodov
66.	člen
Zdravstveni zavod se lahko ustanovi, če so za njegovo ustanovitev zagotovljeni minimalni sanitarno-higienski, gradbeno-tehnični in organizacijski pogoji glede tehnične in medicinske opreme, glede števila in kvalifikacije medicinskega osebja, potrebna začetna obratna sredstva in drugi pogoji, ki so po določbah tega zakona potrebni za delo posameznega zdravstvenega zavoda določene vrste.
Pod pogoji, ki jih določa zakon, so lahko posamezni zdravstveni zavodi ustanovljeni za določene oblike zdravstvenega varstva za člane delovne skupnosti posameznih delovnih in drugih organizacij ali državnih organov, ali pa za izvrševanje posebnih nalog v zvezi z dejavnostjo teh organizacij oziroma organov.
Minimalni pogoji za delo, ki jih mora izpolnjevati vsak zdravstveni zavod, se določijo z zakonom.
67.	člen
Družbeno-politične skupnosti ustanavljajo zdravstvene zavode v skladu z orientacijskim programom razvoja mreže zdravstvenih zavodov.
Orientacijski program razvoja zdravstvenih zavodov v občini za določeno razdobje sprejme občinska skupščina.
Republiški orientacijski program razvoja zdravstvenih zavodov za območje socialistične republike za določeno razdobje sprejme Skupščina SR Slovenije.
Predlog programa razvoja zdravstvenih zavodov sestavi ustrezni zdravstveni center, potem, ko je dobil mnenje drugih zdravstvenih zavodov, ustanov za zdravstveno zavarovanje, krajevnih skupnosti ter zainteresiranih delovnih in drugih organizacij na svojem območju.
68.	člen
Pri izdelavi orientacijskega programa razvoja zdravstvenih zavodov je treba upoštevati razmere in
potrebe posameznih območij in predvideti ustanovitev takšnih vrst zdravstvenih zavodov, ki naj zagotovijo občanom kar najpopolnejše zdravstveno varstvo.
69.	člen
Zdravstveni zavod sme začeti z delom šele, ko za zdravstvo pristojni upravni organ občinske skupščine po posebni strokovni komisiji ugotovi, da so za začetek dela izpolnjeni predpisani pogoji (66. člen).
Člane strokovne komisije imenuje upravni organ iz prejšnjega odstavka na predlog zdravstvenega centra izmed ustreznih strokovnjakov.
Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za začetek dela nove notranje organizacijske enote zdravstvenega zavoda ali če dobi zdravstveni zavod nove prostore.
70.	člen
Zdravstveni zavodi se registrirajo.
Z registracijo postane zdravstveni zavod pravna oseba.
4.	Upravljanje zdravstvenih zavodov
71.	člen
Zdravstveni zavod upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
Organi upravljanja zavoda so: svet, upravni odbor in direktor.
S statutom zavoda se lahko določijo tudi posebni nadzorni in strokovni organi zdravstvenega zavoda.
Pri upravljanju zadev, ki so posebnega družbenega pomena, sodelujejo v organih upravljanja zdravstvenega zavoda tudi predstavniki družbene skupnosti.
72.	člen
Svet zdravstvenega zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost izmed svojih članov, in določeno število predstavnikov družbene skupnosti, ki jih volijo, imenujejo oziroma delegirajo organi in organizacije, določeni s statutom zavoda v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda.
V zdravstvenem zavodu, v katerem opravlja zaradi manjšega števila članov vsa delovna skupnost naloge sveta zavoda, soodločajo predstavniki družbene skupnosti v zadevah posebnega družbenega pomena skupno s člani delovne skupnosti kot enotno telo.
73.	člen
Svet zdravstvenega zavoda opravlja tele naloge:
—	sprejema statut, pravilnike in druge splošne akte zavoda;
—	sprejema letne in dolgoročne delovne programe in programe razvoja zavoda;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun zavoda;
—	odloča o razširitvi oziroma zmanjšanju zavodovih dejavnosti in o ustanovitvi oziroma odpravi organizacijskih strokovnih enot v skladu z zakonom;
—	sklepa o najetju dolgoročnih kreditov:
—	določa cene za storitve zavoda in daje smernice za sklepanje pogodb s plačniki njegovih storitev;
—	voli in odpoklicuje člane upravnega odbora ter imenuje direktorja zavoda;
—	odloča o ugovoru zoper odločbe upravnega odbora;
— opravlja druge naloge, določene s splošnimi predpisi, s statutom in z drugimi splošnimi akti zavoda.
74.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v svetu zavoda soodločajo o sprejemanju statuta, delovnega programa zavoda, finančnega načrta in zaključnega računa, o imenovanju direktorja, o spremembah statusa zavoda in o nastopu ter prenehanju dela delavcev na vodilnih delovnih mestih, določenih v statutu in drugem splošnem aktu zavoda ter o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda.
Predstavniki družbene skupnosti ne morejo soodločati o vprašanjih organizacije dela, o delitvi dohodka ter o medsebojnih delovnih razmerjih, razen glede vodilnih delavcev (prvi odstavek).
75.	člen
Število članov upravnega odbora se določi s statutom zdravstvenega zavoda.
Direktor zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju, ne more pa biti njegov predsednik.
76.	člen
Upravni odbor zavoda odloča o njegovem poslovanju, določa predloge splošnih aktov ter načrtov in programov za njegovo delo in razvoj, skrbi, da se izvršujejo ti akti in drugi sklepi sveta zavoda ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu ali statutu v njegovem delovnem področju.
Prodno določi upravni odbor dokončen predlog statuta, pravilnikov, finančnega načrta, letnega delovnega načrta, delitve dohodka na sklade in osebne dohodke ter drugih splošnih aktov, ki imajo poseben pomen za delovno skupnost, mora dobiti mnenje delovne skupnosti ter obravnavati predloge in mnenja njenih članov. Če njihovih predlogov ni upošteval, mora ob predložitvi svetu obrazložiti, zakaj jih ni upošteval.
77.	člen
Direktor organizira delo zavoda, ga vodi in skrbi, da se izvajajo splošni predpisi, statut in drugi splošni akti zavoda, ter drugi sklepi sveta in upravnega odbora.
Direktor predstavlja in zastopa zdravstveni zavod.
Direktor je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta zavoda.
Direktor opravlja tudi druge zadeve, ki so mu dane z zakonom, drugimi predpisi ter s statutom in splošnimi akti zavoda.
78.	člen
Za direktorja zdravstvenega zavoda je lahko imenovan, kdor ima zavodovi dejavnosti ustrezno zdravstveno ali drugo strokovno izobrazbo.
Direktor zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra, se imenuje v soglasju s skupščino ustrezne družbeno-politične skupnosti.
S statutom zdravstvenega zavoda se natančnejše določi, kakšno zdravstveno ali drugo strokovno izobrazbo mora imeti direktor.
79.	člen
V zdravstvenih zavodih, v katerih direktor nima ustrezne zdravstvene strokovne izobrazbe s področja dejavnosti zavoda, mora zdravstveni zavod določiti osebo, ki skrbi za zdravstveno strokovno delo v zavodu.
IV.	ZDRAVSTVENI CENTER
80.	člen
Naloge zdravstvenega centra (6. člen) zn območje občine opravlja zdravstveni zavod, ki ga določi občinska skupščina.
V občinah, v katerih so zavodi za zdravstveno varstvo, praviloma ti zavodi opravljajo naloge zdravstvenega centra.
Občinske skupščine lahko sporazumno določijo zdravstveni zavod, ki bo za območje dveh ali več občin opravljal naloge zdravstvenega centra.
Naloge zdravstvenega centra na območju socialistične republike opravlja republiški zavod za zdravstveno varstvo.
Naloge zdravstvenih centrov so posebnega družbenega pomena.
81.	člen
Vsak zdravstveni center na svojem območju:
—	spremlja in proučuje zdravstveno stanje prebivalstva, higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov in v ta namen zbira in obdeluje predpisane zdravstvene statistične in druge podatke o strokovnem delu zdravstvenih zavodov in poroča o tem občinski skupščini oziroma Izvršnemu svetu;
—	predlaga pristojnim in zainteresiranim organom ustrezne družbeno-politične skupnosti predlog orientacijskega programa razvoja mreže zdravstvenih zavodov; predlog programa zdravstvenega varstva, ki je splošnega pomena za območje zdravstvenega centra; predlog za napredek zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov ter po potrebi še druge predloge in strokovna mnenja za reševanje aktualnih problemov s področja zdravstva;
—	sodeluje z zdravstvenimi zavodi na svojem območju in jim pomaga pri strokovnem delu; organizira strokovne sestanke in posvetovanja o posameznih vprašanjih zdravstvenega varstva ter organizira seminarje in tečaje za izpopolnitev zdravstvenih delavcev;
—	usklajuje strokovno delo zdravstvenih zavodov v zadevah, ki imajo splošen pomen za zdravstveno službo;
—	organizira oziroma izvaja po določbah tega zakona strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov;
—	vodi v skladu s posebnimi predpisi evidenco zdravstvenih zavodov in zdravstvenega osebja;
—	opravlja druge naloge, ki so mu dane s tem zakonom ali s posebnimi predpisi.
Predlog programu zdravstvenega varstva iz druge alinee prejšnjega odstavka pripravi zdravstveni center po poprej dobljenem mnenju zdravstvenih zavodov, ustanov za zdravstveno zavarovanje ter delovnih in drugih organizacij.
Zdravstveni centri morajo pošiljati zdravstvenim centrom širše družbeno-politične skupnosti in ustrez-
nim ustanovam za zdravstveno zavarovanje predpisane podatke (57. člen).
Stroški zdravstvenega centra za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena, z izjemo stroškov za opravljanje nalog iz tretje alinee, se krijejo iz proračunskih sredstev ustreznega proračuna, kolikor ni s posebnimi predpisi ali s pogodbo glede posameznih nalog drugače določeno.
82.	člen
Republiški zdravstveni center opravlja za svoje območje polog nalog iz prejšnjega člena še tele naloge:
—	proučuje demografsko in vitalno statistiko ter zdravstveno stanje in higienske razmere za območje Socialistične republike Slovenije;
—	proučuje splošna vprašanja izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev;
—	sodeluje z drugimi zdravstvenimi centri in sklicuje sestanke in.posvete z njihovimi zastopniki;
—	proučuje normative za izgradnjo in opremo zdravstvenih zavodov in normative za obremenitev zdravstvenih delavcev pri delu;
—	sodeluje z visokošolskimi in znanstvenimi zavodi pri reševanju vprašanj, ki so splošnega pomena za zdravstveno varstvo;
—	obravnava predloge pravnih predpisov in daje pobudo za izdajo pravnih predpisov s področja zdravstva;
—	opravlja druge naloge, ki so mu dane s tem zakonom ali s posebnimi predpisi.
Republiški zdravstveni center lahko prepusti proučevanje posameznih vprašanj iz svojega področja ustreznim drugim zdravstvenim zavodom.
83.	člen
Vsak zdravstveni center ima poseben strokovni svet.
Strokovni svet obravnava važnejša strokovna vprašanja ter daje mnenja o poročilih in predlogih, ki jih daje zdravstveni center pristojnim organom in zainteresiranim delovnim in drugim organizacijam.
Strokovni svet sestavljajo: določeno število članov izmed strokovnjakov zdravstvenega zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra, strokovnjaki določenih zdravstvenih zavodov z območja zdravstvenega centra, določeno število članov, ki jih delegirajo strokovna društva zdravstvenih delavcev ter dva člana, ki jih imenuje svet za zdravstvo ustrezne občinske skupščine oziroma Republiški sekretariat za zdravstvo izmed strokovnjakov za vprašanja iz delovnega področja zdravstvenega centra.
V strokovni svet republiškega zdravstvenega centra delegirajo po enega člana tudi določeni visokošolski zavodi.
Direktor zdravstvenega zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra, je po položaju član strokovnega sveta.
število članov strokovnega sveta ter zavodi, društva in visokošolski zavodi, ki imenujejo oziroma delegirajo člane v strokovni svet, se določijo s statutom zavoda, ki opravlja naloge zdravstvenega centra.
V.	NADZORSTVO NAD ZDRAVSTVENIMI ZAVODI
84.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela zdravstvenega zavoda opravlja za zadeve zdravstva pristojni upravni organ občinske skupščine na območju katere je sedež zavoda.
85.	člen
Nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov, ki služijo za univerzitetni pouk, opravlja glede izvajanja tega pouka organ, ki je pristojen po predpisih o visokem šolstvu.
86.	člen
Zdravstveni zavodi so v skladu s posebnimi predpisi pod nadzorstvom inšpekcijskih organov glede izvajanja sanitarnih in drugih ukrepov za zdravstveno varstvo.
Nadzorstvo nad zdravstvenimi zavodi glede uporabe in razpolaganja s finančnimi in materialnimi sredstvi opravlja v skladu s posebnimi predpisi služba družbenega knjigovodstva.
87.	člen
Strokovnost v delu zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter zboljšanje metod pri delu v skladu z načeli in sodobnimi pridobitvami medicine in drugih znanosti se zagotavlja:
—	z vzajemnim sodelovanjem zdravstvenih zavodov;
—	s strokovno pomočjo bolj razvitih zdravstvenih zavodov manj razvitim zavodom;
—	z izmenjavo izkustev in s strokovmimi posvetovanji v zadevah, ki imajo skupen pomen za zdravstvene zavode;
—	s strokovnim izpopolnjevanjem zdravstvenih delavcev ter z izmenjavo in prenašanjem izkustev med njimi.
Zdravstveni zavodi, ki po določbi prejšnjega odstavka dajejo strokovno pomoč manj razvitim zdravstvenim zavodom, pošiljajo ustreznemu zdravstvenemu centru občasna poročila o strokovnem delu teh zavodov in mu predlagajo ukrepe za zboljšanje in napredek njihovega strokovnega dela.
88.	člen
Zdravstveni delavci so za svoje strokovno delo odgovorni direktorju oziroma šefu zdravniku zdravstvenega zavoda in starešinam organizacijske enote, v kateri delajo.
Strokovno delo v zdravstvenem zavodu mora biti tako organizirano, da je direktorju zavoda oziroma šefu zdravniku in starešinam njegovih organizacijskih enot ter drugim zainteresiranim organom omogočen stalen vpogled v strokovno delo zdravstvenega zavoda v celoti kot tudi v strokovno delo zdravstvenih delavcev.
Strokovni kolegij zdravstvenega zavoda obravnava strokovno delo zavoda in zdravstvenih delavcev ter daje organom upravljanja zdravstvenega zavoda mnenja in predloge za zboljšanje in nanredek v tem delu.
89.	člen
Nadzorstvo nad strokovnim delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev organizira oziroma opravlja ustrezni zdravstveni center.
90.	člen
Ustanove za zdravstveno zavarovanje, delovne in druge organizacije, državni organi, ki so pristojni za zdravstvo, ter občani lahko zahtevajo od ustreiznega zdravstvenega centra, da opravi sam oziroma da organizira pregled strokovnega dela posameznih zdravstvenih zavodov ali posameznih njihovih notranjih organizacijskih strokovnih enot kot tudi pregled strokovnega dela posameznih zdravstvenih delavcev.
Zdravstveni center oceni zahtevo po prejšnjem odstavku za pregled strokovnega dela in odloči o pregledu, če misli, da pregled ni potreben, mora o tem obvestiti predlagatelja in navesti za to svoje razloge.
Pregled strokovnega dela zdravstvenega zavoda, njihovih orgnizacijskih enot in zdravstvenih delavcev se mora opraviti, če je pregled zahteval državni organ.
91.	člen
Zdravstveni center izda odločbo, s katero odredi strokovni pregled in imenuje posamezne strokovnjake ali skupine strokovnjakov za opravo pregleda. Strokovnjake lahko imenuje izmed svojih uslužbencev ali izmed strokovnjakov drugih zdravstvenih zavodov.
Z odločbo se določi tudi, v kakšnem obsogu naj se opravi pregled strokovnega dela in v kakšnem roku naj se pregled opravi.
92.	člen
Pregledniki strokovnega dela opravijo pregled v obsegu, ki je določen v odločbi iz prejšnjega člena.
Preglednik strokovnega dela praviloma ne sme odrejati ukrepov, razen, če je to neogibno potrebno, da se prepreči neposredna nevarnost, ki bi utegnila nastati za zdravje bolnikov in članov delovne skupnosti.
Zoper ukrepe preglednika strokovnega dela po prejšnjem odstavku ima zdravstveni zavod v treh dneh po opravljenem pregledu pravico ugovora na zdravstveni center, ki je organiziral pregled. Ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa.
93.	člen
Zdravstveni zavod mora dati pregledniku strokovnega dela vse podatke, poročila in pojasnila, ki jih ta potrebuje pri pregledu strokovnega dela, ter omogočiti ogled vseh prostorov in naprav, kolikor je to potrebno za opravo pregleda.
94.	člen
Pregledniki strokovnega dela morajo poslati v 15 dneh po opravljenem pregledu poročilo zdravstvenemu zavodu, v katerem je bil opravljen pregled in zdravstvenemu centru.
Poročilo obsega ugotovitve strokovnega pregleda, ukrepe, ki so bili odrejeni ob pregledu (92. člen) ter predloge za odstranitev ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.
95.	člen
Strokovni kolegij zdravstvenega zavoda, v katerem je bil pregled strokovnega dela opravljen, obravnava na svoji seji poročilo preglednikov in da svoj predlog svetu zavoda.
Svet zdravstvenega zavoda mora po opravljenem pregledu obvestiti ustrezni zdravstveni center, kakšne ukrepe je odredil na predloge v poročilu preglednikov strokovnega dela.
Če ukrepi iz prejšnjega odstavka niso zadostni, odredi svet za zdravstvo občinske skupščine oziroma Republiški sekretariat za zdravstvo na predlog zdravstvenega centra, ki je pregled strokovnega dela organiziral, s svojo odločbo potrebne ukrepe.
Zoper ukrepe, ki jih izda svet za zdravstvo občinske skupščine oziroma Republiški sekretariat za zdravstvo po prejšnjem odstavku, ima prizadeti zdravstveni zavod v osmih dneh pravico do pritožbe.
96.	člen
Če se je s strokovnim pregledom ugotovila odgovornost zdravstvenega zavoda ali njegove notranje organizacijske enote za nepravilnost v strokovnem delu, nosi stroške pregleda zdravstveni zavod.
VI.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRUZBENO-POLITIČNIH SKUPNOSTI
97.	člen
Družbeno-politične skupnosti zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti kar najbolj ugodne pogoje za zdravstveno varstvo in skrbijo za organi-ziraje in uspešno delovanje zdravstvene službe na svojem območju.
98.	člen
Za zboljšanje zdravstvenega stanja občanov in za Čim uspešnejše zdravstveno varstvo si zagotovi vsaka družbeno-politična skupnost program zdravstvenega varstva in orientacijski program razvoja mreže zdravstvenih zavodov na svojem območju.
Program, ki ga sprejme skupnost socialnega zavarovanja za dejavnost socialnega zavarovanja na področju zdravstvenega varstva zavarovancev, mora biti v skladu s programom zdravstvenega varstva družbeno-politične skupnosti in z orientacijskim programom razvoja mreže zdravstvenih zavodov na ustreznem območju.
Programe iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina ustrezne družbeno-politične skupnosti.
99.	člen
V občini se zagotavljajo pogoji za uresničevanje osnovnega zdravstvenega varstva (29. in 30. člen).
Za izvajanje zdravstvenega varstva predpisuje občina splošne higienske in sanitarne ukrepe ter druge zdravstvene ukrepe, če ni v zakonu predpisano, da predpisujejo posamezne ukrepe organi širših družbeno-političnih skupnosti.
Občina skrbi za izvajanje vseh zdravstvenih ukrepov, če ni to po posebnih predpisih v pristojnosti organov širših družbeno-političnih skupnosti.
100.	člen
Izvršni svet izda ob elementarnih in drugih nezgodah ukrepe iz 27. člena tega zakona. V odločbi o ukrepih določi, za koliko časa so ti ukrepi odrejeni.
101.	člen *■
Do izdaje odločbe iz prejšnjega člena lahko zaradi izvedbe zdravstvenih ukrepov Republiški sekretariat za zdravstvo odredi posamezne zdravstvene delavce za izvedbo določenih del in odredi, da se poslopja zdravstvenih zavodov začasno uporabljajo v določene namene, ter naloži zdravstvenim zavodom posebne naloge.
Ob elementarnih in drugih nezgodah lahko predsednik občinske skupščine v izredno nujnih primerih pozove vse nad 16 let stare in za delo sposobne prebivalce, da sodelujejo pri izvedbi določenih ukrepov za zdravstveno varstvo. V takih primerih lahko tudi pozove občane ter delovne in druge organizacije, da dajo za izvedbo določenih ukrepov na razpolago prevozna sredstva in opremo; z odločbo tudi lahko odredi, da se za izvedbo posameznih ukrepov začasno uporabijo poslopja organov, delovnih in drugih organizacij tor občanov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko razveljavi ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena.
102.	člen
Občinski in republiški organi sanitarne inšpekcije opravljajo sanitarno inšpekcijsko službo v skladu s posebnimi predpisi.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
103.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec, ki v nasprotju z določbo 9. člena tega zakona ne da nujne zdravstvene pomoči (prva pomoč).
Z enako kaznijo se kaznuje tudi zdravnik, ki izvrši kirurško ali podobno intervencijo brez privolitve bolnika oziroma njegovega skrbnika (prvi odstavek 40. člena).
104.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor ne izvrši ali se ne ravna po ukrepih, izdanih ob elementarnih ali drugih nesrečah (2?., 100. in 101. člen).
103. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod:
1.	če neupravičeno odkloni nadaljnje zdravljenje bolnika;
2.	če ne izvrši v določenem roku pravnomočne odločbe sveta za zdravstvo občinske skupščine oziroma Republiškega sekretariata za zdravstvo o odpravi pomanjkljivosti pri strokovnem delu (tretji odstavek 95. člena);
3.	če ne da pregledniku strokovnega dela potrebnih podatkov ali pojasnil ali če ga kako drugače ovira pri pregledu (93. člen).
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zdravstvenega zavoda, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106.	člen
Člane prvega sveta na novo ustanovljenega zdravstvenega zavoda imenuje ustanovitelj zavoda.
107.	člen
Obstoječi higienski zavodi postanejo zavodi za zdravstveno varstvo.
108.	člen
Občinski in okrajni ljudski odbori so morali v treh mesecih potem, ko je začel veljati zakon o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61), določiti, kateri zdravstveni zavod bo opravljal naloge občinskega zdravstvenega centra.
109.	člen
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati republiški predpisi s področja zdravstvenega varstva in organizacije zdravstvene službe, kolikor ni v naslednjih členih drugače določeno.
110.	člen
V veljavi ostanejo tile predpisi, kolikor njihove posamezne določbe ne nasprotujejo temu zakonu:
1.	Zakon o zasebni zdravstveni praksi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 43-190/57);
2.	zakon o pokopališčih (Uradni list LRS, štev. 49-160/55);
3.	odredba o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov (Uradni list LRS, št. 16-76/56);
4.	pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56).
Dokler ne bodo izdani novi predpisi na podlagi 24.. 25., 26. in 58. člena tega zakona, se bodo uporabljali še naprej naslednji predpisi, kolikor njihove posamezne dolŠčbe ne nasprotujejo temu zakonu:
1.	Uredba o obveznem zdravniškem pregledu nosečih žen (Uradni list LRS, št. 6-25/51);
2.	odredba o obvezni prijavi in kontroli rakavih bolnikov (Uradni list LRS, štev. 10-48/50 in štev. 29-169/50);
3.	uredba o mrliško-pregledni službi (Uradni list LRS, št. 11-79/48);
4.	odredba o načinu obveznega priglašanja in o ukrepih za preprečevanje obolenj zaradi zastrupitve z živili (Uradni list LRS, št. 23-127/52);
5.	uredba o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list LRS, št. 33-178/48);
6.	odlok o določitvi organizacij, organov in zavo-
dov, ki lahko ustanavljajo določene vrste zdravstvenih zavodov za člane svojih delovnih kolektivov in za izvrševanje svojih nalog (Uradni list LRS, št. 32-218/62);	.
7.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo naravnih zdravilišč (Uradni list LRS, štev. 23-156/62);
8.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo obratnih ambulant (Uradni list SRS, štev. 11-103/63);
9.	pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in delo reševalnih postaj (Uradni list SRS, štev. 23-217/63 in št. 38-303/63).
111.	člen
Ko začne veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11-118/63), prenehajo veljati določba drugega odstavka 15. člena in določbe 28. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 36-199/64).
112.	člen
Drugi republiški predpisi, ki so izdani na podlagi še veljavnih zveznih predpisov, veljajo še naprej, dokler ne bodo izdani novi predpisi.
152.
Na podlagi 22a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št, 11-119/65) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 15. aprila 1963 določila prečiščeno besedilo zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji.
Prečiščeno besedilo zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji obsega zakon o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39-229/60) in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11-119/63), v katerih je navedeno, kdaj sta zakona začela veljati.
St. 61-16/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r. ZAKON
o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (prečiščeno besedilo)
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Visokošolski zavodi so fakultete, visoke šole, umetniške akademije in višje šole.
Troje ali več fakultet se lahko združi v univerzo. Troje ali več drugih visokošolskih zavodov se lahko združi v ustrezno drugo združenje, posamezni pa se lahko vključijo v univerzo.
Posamezne naloge visokošolskih zavodov lahko opravljajo tudi samostojni znanstveni zavodi v skladu z določbami tega zakona.
2.	člen
Visokošolski zavodi kot učni zavodi vzgajajo za posamezna področja oziroma panoge gospodarstva in druga področja družbenega življenja strokovnjake z izobrazbo višje stopnje, strokovnjake z izobrazbo visoke stopnje ter strokovnjake s poglobljeno oziroma specialistično izobrazbo; vzgajajo študente za zavedne državljane socialistične skupnosti, pospešujejo razvoj pouka in skrbijo za nadaljnje izpopolnjevanje strokovnjakov.
Fakultete, visoke šole in umetniške akademije organizirajo in razvijajo znanstveno-raziskovalno delo, vzgajajo znanstveni in učni naraščaj ter pospešujejo razvoj znanosti.
Višje šole lahko v skladu z nalogami, ki so jim določene z aktom o ustanovitvi in z njihovimi statuti, organizirajo oziroma razvijajo znanstveno-raz-iskovalno delo.
3.	člen
Univerze in druga združenju visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: združenje) skrbe za skladnost pouka in znanstvenega dela in opravljajo zadeve, ki so skupnega pomena za visokošolske zavode v sestavu združenja. Združenje ima do itjih samo z zakonom določene pravice in dolžnosti.
4.	člen
Visokošolski zavodi in združenja visokošolskih zavodov sodelujejo z gospodarskimi, kulturnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter z visokošolskimi in znanstvenimi zavodi doma in v tujini,
5.	člen
Visokošolski pouk se organizira na treh stopnjah v skladu z določbami tega zakona. Vsaka stopnja daje sistematično in zaključeno izobrazbo.
6.	člen
Vsakdo ima pravico, da se ob enakih pogojih vpiše na vsak visokošolski zavod oziroma na vsako stopnjo pouka in da doseže ustrezno stopnjo izobrazbe oziroma ustrezno akademsko ali znanstveno stopnjo.
7.	člen
Pouk in izpiti so javni.
8.	člen
Visokošolski zavodi so samostojne in samoupravne delovne organizacije. Njihova dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Visokošolske zavode upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, ki jih sami volijo in odpokličejo na način, določen z zakonom in statutom zavoda.
Pri upravljanju določenih zadev v visokošolskih zavodih in združenjih sodelujejo v skladu s tem zakonom predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti) ter študentov.
9.	člen
Vprašanja izvajanja pouka in znanstveno-raz-iskovalnega dela spadajo izključno v delovno področje učno-znanstvenega kolektiva.
Zagotovljena je svoboda učnega in znanstvenega dela na visokošolskih zavodih.
10.	člen
Visokošolski zavodi in združenja imajo svoje statute.
11.	člen
Visokošolski zavodi in združenja se financirajo na podlagi finančnih načrtov in samostojno razpolagajo s svojimi sredstvi.
12.	člen
Visokošolski zavodi in združenja lahko ustanovijo skupnosti za obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za zavode oziroma združenja, ki tako skupnost ustanovijo.
13.	člen
Zakonitost dela visokošolskih zavodov in združenj nadzorujejo nristoini državni organi.
II.	USTANAVLJANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV 1 IN ZDRUŽENJ
14.	člen
Visokošolski zavod lahko ustanovi družbeno-po-litična skupnost, delovna ali druga samoupravna organizacija.
Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljeni ustrezni učni in znanstveni kadri, prostori, oprema in drugi materialni pogoji za začetek in delo visokošolskega zavoda.
Na predlog ustanovitelja republiški upravni organ, pristojen za zadeve visokega šolstva, verificira visokošolski zavod, ki ga je ustanovila občina, delovna ali druga samoupravna organizacija.
15.	člen
Če ustanovi več ustanoviteljev skupno visokošolski zavod, uredijo s pogodbo, kako bodo izvrševali ustanoviteljske pravice in dolžnosti ter v kakšnem razmerju bodo prispevali sredstva za ustanovitev, delo in razvoj visokošolskega zavoda. Soustanovitelj lahko odpove pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši kot je potrebno, da študenti lahko dokončajo študij na stopnji, na kateri so vpisani.
16.	člen
Univerzo oziroma drugo združenje visokošolskih zavodov ustanovi Skupščina SR Slovenije. Z aktom Skupščine SR Slovenije se tudi posamezni visokošolski zavodi vključijo v združenje ali izločijo iz njega.
Predlog za ustanovitev združenja oziroma za vključitev v združenje lahko dajo tudi zainteresirani visokošolski zavodi.
17.	člen
Visokošolski zavod preneha ob pogojih, določenih z zakonom.
Akt o prenehanju združenja izda Skupščina SR Slovenije na predlog visokošolskih zavodov, ki so v sestavi združenja.
Študeptom, ki so že vpisani na odpravljenem visokošolskem zavodu, je treba s postopnim prenehanjem letnikov ali na primeren drug način zagotoviti, da lahko dokončajo začeti študij na stopnji, na kateri so vpisani.
18.	člen
Visokošolski zavod je lahko v sestavu združenja ali zunaj sestava združenja. Visokošolski zavod, ki je v sestavu združenja, je lahko na sedežu združenja ali zunaj sedeža združenja.
Posamezne organizacijske enote visokošolskega zavoda ali združenja so lahko na sedežu ali zunaj sedeža zavoda oziroma združenja.
III.	STATUTI
19.	člen
S statutom se določijo naloge, organizacija in delo zavoda oziroma združenja.	.»
Skupščina SR Slovenije potrjuje statute združenj in tistih visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovila Socialistična republika Slovenija, ter obravnava statute drugih visokošolskih zavodov.
Preden se predloži Skupščini SR Slovenije v potrditev statut visokošolskega zavoda, ki je v sestavu združenja, obravnava statut tudi svet združenja.
IV.	VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ
a)	Pouk
20.	člen
Pouk na višji šoli daje izobrazbo višje stopnje.
21.	člen
Pouk na fakulteti, visoki šoli in umetniški akademiji obsega praviloma tri s'topnje.
Izjemoma je lahko pouk na posamezni fakulteti, visoki šoli ali umetniški akademiji ali na njihovi posamezni organizacijski enoti od vsega začetka organiziran kot nedeljena celota.
Vsaka fakulteta, visoka šola in umetniška akademija mora imeti pouk druge stopnje.
22.	člen
Pouk tretje stopnje lahko organizira posamezna fakulteta, visoka šola ali umetniška akademija skupno z drugimi fakultetami, visokimi šolami in umetniškimi akademijami in s samostojnimi znanstvenimi zavodi na podlagi pogodbe.
Fakulteta, visoka šola oziroma umetniška akademija lahko sklene s samostojnim znanstvenim zavodom, ki ima potrebne učne in znanstvene kadre ter materialna sredstva, pogodbo, da bo znanstveni zavod organiziral pouk tretje stopnje.
23.	člen
Pouk na višji šoli in na prvi stopnji fakultete, visoke šole oziroma umetniške akademije traja praviloma dve leti.
Pouk na prvi in drugi stopnji traja skupaj štiri leta, izjemoma tri leta ali pet let.
Pouk na tretji stopnji traja najmanj eno leto.
Traianie neuka se določi s statutom.
24.	člen
Pouk se izvaja po učnih načrtih in učnih programih. Izpiti se opravljajo po izpitnem redu.
Učni načrt in izpitni red se predpišeta s statutom.
Učni program določi pedagoško-znanstveni svet visokošolskega zavoda; preden dokončno odloči, mora predložiti program svetu zavoda in mora obravnavati morebitne pripombe sveta.
Učni načrti in programi se objavijo.
25.	člen
Študent praviloma prebije med šolanjem določen čas na praktičnem delu, ki se organizira pri ustreznih organih, zavodih in organizacijah ali pa na samem visokošolskem zavodu.
26.	člen
Pri določanju učnih načrtov in programov, pri organiziranju praktičnega dela študentov, pri uvajanju tečajev in pri organiziranju učnih oblik za izredne študente morajo visokošolski zavodi sodelovati z zainteresiranimi organi, zavodi in organizacijami.
27.	člen
Izredno marljivim oziroma sposobnim študentom morajo visokošolski zavodi omogočiti, da končajo študij v krajšem času kot traja redni pouk.
28.	člen
Za izredne študente organizirajo visokošolski zavodi posebne oblike pouka; organizirajo jih lahko tudi zunaj svojega sedeža.
29.	člen
Ko napravi študent na posamezni stopnji pouka vse predpisane izpite in druge učne obveznosti, dobi diplomo. V diplomi se navede strokovni naslov (na prvi oziroma drugi stopnji) oziroma akademska stopnja (magister, specialist — na tretji stopnji).
Diplomo izda zavod, na katerem je študent dokončal študij.
30.	člen
Osebe, ki uspešno opravljajo delo na delovnem mestu, za katero se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba, lahko dobijo diplomo prve oziroma druge stopnje visokošolskega pouka na ustrezni fakulteti. visoki šoli, umetniški akademiji ali višji šoli, če uspešno opravijo izpite in druge učne obveznosti in izpolnijo druge pogoje, ki se predpišejo s statutom (posebni izpitni red).
31.	člen
Visokošolski zavodi organizirajo za osebe, ki imajo diplomo prve oziroma druge stopnje in za dru-
ge strokovnjake, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba, tečaje, predavanja in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja.
32.	člen
Doktorat znanosti se pridobi po postopku in ob pogojih, določenih s posebnimi predpisi.
b)	Študenti
33.	člen
Študent postane, kdor se vpiše na visokošolski zavod.
Na vsako stopnjo visokošolskega pouka se vpisujejo študenti na podlagi razpisa, ki mora biti objavljen najmanj tri mesece pred začetkom šolskega leta. O razpisu vpisa odloča svet visokošolskega zavoda.
Število študentov, ki se lahko vpišejo na prvo ali drugo stopnjo, se lahko samo izjemoma začasno omeji s predpisi Izvršnega sveta, če iz tehničnih razlogov ni mogoče organizirati pouka za vse priglašene študente.
34.	člen
Na posamezno stopnjo visokošolskega pouka se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal ustrezno šolo oziroma stopnjo pouka, lahko pa tudi, kdor ni končal ustrezne šole oziroma stopnje pouka, ima pa ustrezno delovno prakso in izkušnje in dokaže z izpitom ali na drug primeren način, da zadostno obvlada temeljna znanja, ki so potrebna, da bo lahko uspešno sledil pouku.
Statut visokošolskega zavoda predpiše, katere vrste šol oziroma izobraževalnih zavodov se štejejo za ustrezne šole za vpis na posamezne stopnje pouka, ter obliko, način in program ugotavljanja potrebnih temeljnih znanj pri kandidatih, ki so končali kakšno drugo (neustrezno) šolo, in pri kandidatih, ki nimajo formalne izobrazbe na nižji stopnji, imajo pa ustrezno delovno prakso in izkušnje.
S statutom visokošolskega zavoda se lahko predpišejo tudi drugi splošni pogoji za vpis, npr. nadarjenost za umetniški poklic, določeni telesni oziroma zdravstveni pogoji, najnižja starost osebe, ki niso končale šole ustrezne nižje stopnje, in drugi pogoji, ki so posebno pomembni za določen visokošolski študij.
S statutom umetniške akademije v umetniški panogi, za katero ne obstojijo ustrezni šolski ali drugi izobraževalni zavodi, ki dajejo ustrezno izobrazbo na nižjih stopnjah, se lahko predpiše, da kandidat na primeren način dokaže potrebno predznanje in obvladanje snovi, za kandidate, ki se želijo vpisati na tako akademijo, lahko akademija organizira pripravljalno stopnjo (pripravljalni tečaj).
33. člen
Na visokošolski zavod se lahko vpiše kot izredni študent, kdor je v stalnem delovnem razmerju ali iz drugih opravičenih objektivnih vzrokov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
Izjemoma se lahko s predpisom Izvršnega sveta začasno odloži uvedba izrednega studiranja za posamezen visokošolski zavod ali njegovo organizacijsko enoto.
36.	člen
Študent lahko med študijem prestopi z enega visokošolskega zavoda ali njegove organizacijske enote na drug visokošolski zavod oziroma organizacijsko enoto.
Študentu, ki prestopi, prizna visokošolski zavoti vpisane semestre oziroma letnike in opravljene izpite za nadaljevanje študija, kolikor se učni načrt in program zavoda oziroma organizacijske enote, s katere študent prestopi, sklada z učnim načrtom in programom zavoda oziroma organizacijske enote, na katero prestopi. Ce se učna načrta in programa razlikujeta, določi zavod, na katerega študent prestopi, iz katerih predmetov mora študent napraviti izpite in v kakšnem roku oziroma koliko prejšnjih semestrov se študentu prizna za nadaljevanje študija.
Študent je lahko istočasno vpisan na več visokošolskih zavodih ali organizacijskih enotah istega zahoda.
37.	člen
študent se lahko vpiše v višji letnik, če je opravil tiste izpite in druge učne obveznosti, za katere je s statutom določeno, da so pogoji za vpis v višji letnik.
Izredni študenti se vpišejo na vsaki stopnji pouka enkrat letno, redni študenti pa enkrat letno ali polletno, kakor določa statut.
38.	člen
Na visokošolski zavod se ne more vpisati, kdor je s sodno sodbo obsojen na kazen strogega zapora ali nepogojno na kazen zapora, daljšega od šestih mesecev ali je z disciplinsko sodbo izključen iz zavoda oziroma vseh zavodov v sestavu združenja, dokler kazni ni prestal.
39.	člen
študenti lahko ustanavljajo strokovna, kulturna in druga društva na visokošolskem zavodu ali v okviru združenja.
Študenti imajo pravico sodelovati pri delu vodstvenih organov visokošolskega zavoda in združenja ter sodelujejo v vodstvu ustanov, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi, socialnimi in materialnimi vprašanji študentov.
40.	člen
Vprašanja zdravstvenega in socialnega varstva študentov ter vprašanje materialnega podpiranja študentov se urejajo po posebnih predpisih.
41.	člen
Status študenta preneha, če študent diplomira, če se izpiše iz zavoda, če se ne vpiše v višji letnik, če je obsojen na kazen strogega zapora ali nepogojno na kazen zapora, daljšega od šestih mesecev, če je disciplinsko obsojen na prepoved vpisa ali na izključitev z zavoda oziroma vseh zavodov v sestavu združenja. Status preneha tudi, če študent ne diplomira do konca zadnjega letnika oziroma semestra oziroma, če tako določa statut, najpozneje v šestih mesecih po koncu zadnjega letnika oziroma semestra. Statut zavoda lahko za posamezne vrste primerov izjemoma določi, da se status študenta podaljša za nadaljnjih šest mesecev.
42.	člen
Študent se ne more ponovno vpisati na istem zavodu oziroma organizacijski enoti v isti letnik oziroma semester.
43.	člen
Študent, ki mu je prenehal status, obdrži pravico delati izpite in druge učne in delovne obveznosti ter obiskovati predavanja in druge oblike pouka zaradi priprave na izpit oziroma diplomsko delo.
Visokošolski zavod lahko študentu iz utemeljenih razlogov za določen čas podaljša status študenta ali dovoli ponovni vpis v isti letnik oziroma semester ali, da dela izpit, ki je pogoj za vpis v višji letnik, šele med študijem v višjem letniku.
44.	člen
Študenti se morajo ravnati po določbah statutov in drugih predpisov visokošolskega zavoda in združenja visokošolskih zavodov in morajo varovati ugled študenta ter visokošolskega zavoda in združenja. Za kršitev teh dolžnosti so študenti disciplinsko odgovorni pred disciplinskimi sodišči za šudente.
S statutom združenja, če visokošolski zavod ni v sestavu združenja, pa s statutom visokošolskega zavoda, se predpišejo natančnejše določbe o disciplinski odgovornosti študentov, o disciplinskih sodiščih in o disciplinskem postopku.
Za kršitev discipline se lahko predpišejo in izrekajo študentom tele disciplinske kazni: opomin, ukor, prepoved vpisa za eno leto, izključitev iz visokošolskega zavoda do dveh let in izključitev iz vseh visokošolskih zavodov v sestavu združenja do petih let. Kazen izključitve iz vseh visokošolskih zavodov v sestavu združenja se lahko predpiše samo za najhujše kršitve discipline.
V.	ORGANIZACIJA UČNEGA IN ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA DELA
45.	člen
Visokošolski zavodi imajo za uresničevanje svojih učnih in znanstvenih nalog notranje organizacijske enote.
Združenje visokošolskih zavodov ima lahko za potrebe več visokošolskih zavodov skupne organizacijske enote.
Organizacijske enote se ustanovijo s statutom visokošolskega zavoda oziroma združenja visokošolskih zavodov.
Organizacijski enoti načeluje predstojnik. Organizacijska enota ima lahko pedagoško-znanstveni svet.
46.	člen
Visokošolski zavodi in združenja lahko organizirajo opravljanje znanstveno-raziskovalnega dela tudi v samostojnih visokošolskih znanstvenih zavodih.
Za ustanovitev in položaj samostojnih visokošolskih znanstvenih zavodov veljajo posebni predpisi.
Z aktom o ustanovitvi samostojnega visokošolskega znanstvenega zavoda se lahko dajo takemu zavodu tudi določene učne naloge.
47.	člen
Visokošolski zavodi lahko. sklenejo pogodite z znanstvenimi in drugimi zavodi, organizacijami, bolnicami, posestvi in podobno, da bodo dali visokošolskemu zavodu na razpolago svoje objekte za njegove potrebe ali da bodo sodelovali pri učnem in znanstvenem delu visokošolskega zavoda.
VI. UČITELJI IN SODELAVCI
48.	člen
Na visokošolskih zavodih ter njihovih organizacijskih enotah opravljajo učno, znanstveno in strokovno delo učitelji zavoda ter znanstveni in strokovni sodelavci kot redni ali honorarni uslužbenci zavoda.
49.	člen
Glede nazivov, pogojev za dosego posameznih nazivov, napredovanja, načina izvolitve, prenehanja službe, prejemkov in drugih medsebojnih delovnih razmerij učiteljev in sodelavcev veljajo posebni predpisi.
50.	člen
Učne, znanstvene in druge obveznosti učiteljev in sodelavcev se predpišejo s statutom visokošolskega zavoda oziroma s pravili njegovih organizacijskih enot.
51.	člen
S statu/tom združenja visokošolskih zavodov oziroma s statutom visokošolskega zavoda, ki ni v sestavu združenja, se predpiše postopek o habilitaciji in vnaprejšnji habilitaciji za nazive, za katere je habilitacija predpisana.
Vil. UPRAVLJANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV IN ZDRUŽENJ
52.	člen
Visokošolski zavod upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in po organih, katerim poverijo določene funkcije upravljanja.
55.	člen
Organi upravljanja visokošolskega zavoda so: svet zavoda, upravni odbor, pedagoško-znanstveni svet in predstojnik zavoda.
54. člen
Svet zavoda sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost visokošolskega zavoda, predstavniki družbene skupnosti in člani, ki jih izvolijo študentje izmed sebe.
Kot predstavniki družbene skupnosti so člani sveta visokošolskega zavoda:
—	člani, ki jih imenuje ustanovitelj;
—	člani, ki jih delegirajo kot svoje predstavnike določene delovne in druge samoupravne organizacije.
S statutom zavoda se v skladu z aktom o ustanovitvi zavoda določi, koliko članov imenuje ustanovi-
telj, koliko članov izvolijo študentje in koliko članov delegirajo delovne in druge samoupravne organizacije.
55.	člen
Predsednika sveta izvoli svet izmed tistih članov, ki jih je izvolila delovna skupnost.
56.	člen
Svet visokošolskega zavoda obravnava vsa važnejša vprašanja v zvezi z delom zavoda, zlasti sprejema statut in druge splošne akte zavoda, program dela zavoda, sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zavoda, potrjuje izvolitve na delovna mesta učiteljev, sodelavcev in predstojnikov organizacijskih enot, imenuje in razrešuje tajnika zavoda ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in s statutom.
Predstavniki družbene skupnosti in študentov soodločajo o sprejemanju statuta, načrtu in programu za delo in razvoj zavoda, finančnem načrtu in zaključnem računu, o spremembah statusa zavoda in o ostalih zadevah, za katere je tako določeno v statutu zavoda v skladu z zakonom, ter sodelujejo pri obravnavi učnih programov.
Predstavniki družbene skupnosti in študentov ne morejo soodločati o vprašanjih, ki se tičejo organizacije dela, delitve dohodka, razpolaganja z delovnimi sredstvi ter o delovnih razmerjih, razen o nastopu dela in o prenehanju dela delavcev' na vodilnih delovnih mestih, določenih v splošnem aktu zavoda.
57.	člen
Statut visokošolskega zavoda določi, koliko članov ima upravni odbor.
Predstavniki družbene skupnosti in študenti ne morejo sodelovati pri volitvah upravnega odbora.
S statutom visokošolskega zavoda se lahko določi najmanjše število članov upravnega odbora, ki morajo biti izvoljeni iz vrst učiteljev oziroma sodelavcev visokošolskega zavoda.
Predstojnik zavoda je po položaju član upravnega odbora, ne more pa biti predsednik upravnega odbora.
58.	člen
Upravni odbor odloča o poslovanju visokošolskega zavoda, pripravlja gradivo in poročila za svet zavoda, predlaga svetu splošne akte, finančni načrt in zaključni račun zavoda, skrbi za izvrševanje sklepov sveta zavoda ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom zavoda.
59.	člen
Člani delovne skupnosti dela visokošolskega zavoda, ki pomeni v delovnem procesu celoto (delovna enota) uresničujejo samoupravljanje neposredno v delovni enoti.
V delo-vni enoti z večjim številom članov se lahko posamezne funkcije upravljanja poverijo svetu oziroma ustreznemu organu ter drugim organom delovne enote.
60.	člen
Predstojnika visokošolskega zavoda in njegovega namestnika izvoli delovna skupnost visokošolskega zavoda na predlog pedagoško-znanstvenega sveta za
dve leti izmed rednih učiteljev visokošolskega zavoda.
Predstojnik organizira in vodi delo visokošolskega zavoda, predstavlja zavod, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta in upravnega odbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom zavoda.
61.	člen
Pedagoško-znanstveni svet (pedagoško-umetniški svet pri umetniških akademijah) visokošolskega zavoda sestavlja s statutom določeno število učiteljev in sodelavcev zavoda. Pri obravnavanju in odločanju o študijskih programih in zadevah, ki se tičejo študentov, sodeluje s statutom določeno število študentov.
Pedagoško-znanstveni svet skrbi za organizacijo pedagoško-znanstvenega dela, voli učitelje in strokovne sodelavce visokošolskega zavoda, predstojnike oddelkov, sprejema učne programe in opravlja druge, s statutom zavoda določene zadeve.
62.	člen
Konec vsakega leta, po potrebi pa tudi med letom skliče pedagoško-znanstveni svet visokošolskega zavoda skupščino učiteljev, sodelavcev in študentov.
Skupščina je javna.
Predstojnik visokošolskega zavoda poda na skupščini letno poročilo o delu zavoda.
Delo skupščine vodi predsedstvo, ki ga izvoli skupščina za vsako zasedanje posebej.
63.	člen
Organa upravljanja združenja sta svet združenja in predstojnik združenja.
S statutom združenja se lahko ustanovijo tudi drugi organi upravljanja združenja.
64.	člen
Svet združenja sestavljajo:
—	člani, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije;
—	po dva člana, ki ju izvoli svet vsakega v združenje vključenega visokošolskega zavoda;
—	po en član, ki ga izvolijo študentje vsakega v združenje vključenega visokošolskega zavoda;
—	predstavniki delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki jih v skladu z ustanovitvenim aktom določi statut združenja.
Statut združenja določi število članov sveta združenja.
Mandatna doba sveta združenja traja dve leti. Vsako leto se izvoli polovica članov sveta na novo.
Nihče ne more biti izvoljen za člana sveta združenja dvakrat zaporedoma.
65.	člen
Svet združenja sprejme statut združenja, finančni načrt in zaključni račun, voli in razrešuje glavnega tajnika in opravlja druge zadeve, določene s statutom združenja.
Svet univerze odloča tudi o podelitvi naslova častnega doktorja.
Način volitev predsednika sveta združenja določi statut združenja.
66.	člen
Predstojnika združenja in njegovega namestnika volijo člani pedagoško-znanstvenih svetov visokošolskih zavodov, ki so vključeni v združenje, izmed rednih učiteljev teh zavodov.
Predstojnik združenja se voli za tri leta. Ista oseba ne more biti izvoljena dvakrat zaporedoma na to mesto.
Predstojnik združenja organizira in vodi delo združenja, predstavlja združenje, skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta združenja ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane z zakonom in statutom združenja.
67.	člen
S statutom visokošolskega zavoda oziroma združenja se lahko ustanovijo tudi posebni nadzorni, strokovni in drugi organi.
Organi iz prejšnjega odstavka ne morejo opravljati zadeve, ki spadajo v področje organov upravljanja.
68.	člen
Upravuo-izvršilne. administrativne in tehnične zadeve visokošolskega zavoda oziroma združenja opravlja tajništvo zavoda oziroma združenja. Tajništvo zavoda vodi tajnik, tajništvo združenja pa glavni tajnik.
69.	člen
Delavci tajništva združenja odločajo neposredno na zboru delovne skupnosti ali po svetu delovne skupnosti o medsebojnih delovnih razmerjih, delitvi dohodka, o organizaciji dela in o drugih zadevah, ki jih določa statut združenja.
VIII. FINANCIRANJE
70.	člen
Visokošolski zavodi in združenja visokošolskih zavodov sc financirajo v skladu z določbami temeljnega zakona o zavodih.
71.	člen
Materialna sredstva za ustanovitev in za redno delo visokošolskega zavoda oziroma združenja zagotavlja ustanovitelj.
Visokošolski zavod oziroma združenje ima lahko tudi dohodke iz lastne dejavnosti in druge dohodke.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72.	člen
Obstoječi visokošolski zavodi, univerza v Ljubljani in združenje visokošolskih zavodov v Mariboru, uskladijo svoje statute z določbami tega zakona v treh mesecih po tem, ko začne veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, štev. (1-119/65).
73.	člen
V sestavu univerze v Ljubljani ostanejo še naprej fakultete, ki jo sestavljajo na dan, ko začne veljati ta zakon.
74.	člen
Z uveljavitvijo zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39-329/60) prenehajo veljati zakon o Univerzi v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 23-100/57 in 22-130/58) ter tiste določbe odloka o ustanovitvi sveta umetniških akademij (Uradni list LRS, št. 5-33/55) in predpisov o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo, umetniških akademij in višjih šol, ki so v nasprotju z določbami zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji.
75.	člen
Ko začne veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 11-119/65), prenehajo veljati tiste določbe aktov o ustanovitvi posameznih visokošolskih zavodov in združenj, ki so v nasprotju z določbami tega zakona.
153.
Na podlagi 23, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 10-92/65) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 15. aprila 1965 določila prečiščeno besedilo zakona o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji.
Prečiščeno besedilo zakona o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji obsega zakon o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 6-15/59) in zakon o spremembah im dopolnitvah zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10-92/65), v katerih je navedeno, kdaj sta zakona začela veljati.
St. 322-1/65
Ljubljana, dne 15. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r.
ZAKON
o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Veterinarska služba je družbena služba, ki skrbi za zdravstveno varstvo živali, sodeluje pri pospeševanju živinoreje in skrbi za to, da se preprečuje prenašanje živalskih bolezni na ljudi.
2.	člen
Veterinarska služba izpolnjuje namen iz 1. člena zlasti s tem, da:
a)	izvaja predpisane veterinarsko-inšpekcijske ukrepe za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih, zajedavskih in vzrejnih bolezni;
b)	z izvajanjem veterinarsko-higienskih ukrepov skrbi tudi za preprečevanje drugih živalskih bolezni;
c)	zdravi bolne živali;
č) pregleduje živali, namenjene za zakol, meso in druga živila živalskega izvora;
d)	opravlja nadzorstvo nad prometom z živalmi, živalskimi proizvodi in surovinami;
e)	opravlja veterinarsko-zdravstveno nadzorstvo plemenskih živali ter umetno osemenjevanje;
f)	zbira podatke o zdravstvenem stanju živali, vodi veterinarsko statistiko in evidenco;
g)	daje pristojnim organom poročila in analize o zdravstvenem stanju živali in o izvajanju veterinarske službe ter predloge za zboljšanje zdravstvenega stanja živali in veterinarske službe;
h)	skrbi za veterinarsko prosveto in veterinarsko vzgojo med živinorejci;
i)	opravlja druge naloge, ki so ji naložene s posebnimi predpisi.
3.	člen
Pri zatiranju živalskih kužnih bolezni, ki se lahko prenašajo od živali na ljudi, sodeluje veterinarska služba z organi zdravstvene službe.
4.	člen
Veterinarska služba obsega upravne naloge, ki jih opravljajo organi državne uprave, ter strokovno-operativne naloge, ki jih opravljajo veterinarski zavodi.
II. ORGANIZACIJA VETERINARSKE SLUŽBE
1.	Organi državne uprave
5.	člen
V Socialistični republiki Sloveniji opravljajo veterinarsko inšpekcijo in druge upravne zadeve s področja veterinarstva;
a)	občinski veterinarski inšpektorati;
b)	republiški veterinarski inšpektorat.
6.	člen
Občinski veterinarski inšpektorati opravljajo vse upravne zadeve s področja veterinarstva, razen tistih zadev, ki so dane s predpisi v pristojnost republiškega veterinarskega inšpektorata,
7.	člen
Poleg upravnih zadev, ki so po posebnih predpisih v njegovi pristojnosti, skrbi republiški veterinarski inšpektorat za strokovno organiziranje in pravilno opravljanje veterinarske službe na ozemlju Socialistične republike Slovenije ter nadzoruje, ka-
ko uporabljajo občinski veterinarski inšpektorati zvezne in republiške predpise s področja veterinarstva.
8.	člen
Veterinarsko inšpekcijo opravljajo veterinarski inšpektorji.
Glede strokovne kvalifikacije, ki jo mora imeti veterinarski inšpektor, veljajo posebni predpisi.
9.	člen
Veterinarski inšpektorji imajo pri opravljanju veterinarske inšpekcije pravice in dolžnosti, ki so določene s posebnimi predpisi.
10.	člen
V	industrijskih klavnicah in drugih podjetjih za predelovanje živalskih proizvodov in surovin, v katerih mora biti po predpisih stalna veterinarska inšpekcija. opravljajo veterinarsko inšpekcijo občinski veterinarski inšpektorati po svojih inšpektorjih.
2.	Veterinarske postaje in drugi veterinarski zavodi
11.	člen
V	Socialistični republiki Sloveniji opravljajo strokovno operativne naloge s področja veterinarstva:
a)	veterinarske postaje,
b)	veterinarske obratne ambulante,
c)	veterinarske bolnice,
č) veterinarski zavodi,
d)	živinorejsko-veterinarski zavodi.
a)	Veterinarske postaje
12.	člen
Veterinarske postaje so temeljni veterinarski zavodi, ki opravljajo strokovne operativne veterinarske naloge, zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo v svojem okolišu, kolikor po tem zakonu ali po posebnih predpisih ne opravljajo teh nalog drugi veterinarski zavodi. •
13.	člen
Veterinarska postaja se ustanovi za območje ene občine, lahko pa se ustanovi skupna veterinarska postaja za območje več občin.
14.	člen
Veterinarska postaja ima zlasti tele naloge:
a)	strokovno sodeluje pri zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih, zajedavskih in vzrejnih bolezni, kolikor izvajanje posameznih ukrepov ni izrecno pridržano veterinarskemu inšpektorju, zlasti: opravlja varstveno, razpoznavno in zdravilno cepljenje živali in diagnostični postopek na živalih zaradi ugotavljanja takih bolezni:
b)	z izvajanjem veterinarsko-higienskih ukrepov skrbi tudi za preprečevanje drugih živalskih bolezni;
c)	zdravi bolne živali;
č) izvršuje osemenjevanje in ukrepe za zatiranje jalovosti;
d)	kastrira domače živali;
e)	proučuje možnosti sanacije nezdravih predelov v cilju zatiranja živalskih kužnih in drugih bolezni;
f)	skrbi za strokovno izpopolnjevanje pomožnega veterinarskega osebja;
g)	seznanja živinorejce z veterinarsko-higienaki-mi ukrepi za varstvo zdravja živali, posebno glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih, zajedavskih in vzrejnih bolezni;
h)	vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o živalskih kužnih in zajedavskih boleznih ter druge predpisane evidence.
15.	člen
Veterinarsko postajo ustanovi občinska skupščina.
Če ustanovi skupno veterinarsko postajo več občinskih skupščin, določijo s pogodbo, kolikšen del stroškov za temeljne investicije, za preventivno veterinarsko službo, za izvajanje veterinarskih ukrepov, ki gredo v breme občine, in za kritje primanjkljaja postaje gre v breme posamezne občine ter druge medsebojne pravice in dolžnosti med občinskimi skupščinami kot soustanovitelji ter med njimi in veterinarsko postajo.
16.	člen
Veterinarska postaja ima lahko veterinarsko ambulanto, laboratorij in osemenjevalnico, ter druge strokovne veterinarske enote na sedežu postaje ali zunaj njenega sedeža.
S statutom veterinarske postaje se določi, katere strokovne enote ima veterinarska postaja.
17.	člen
V veterinarski ambulanti se diagnosticirajo živalske kužne, zajedavske in vzrejne bolezni ter zdravijo bolne živali.
Veterinarske ambulante lahko opravljajo tudi posamezne druge naloge iz 14. člena tega zakona, za katere je to določeno v statutu veterinarske postaje.
b)	Veterinarske obratne ambulante
18.	člen
Veterinarske obratne ambulante opravljajo naloge iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
Veterinarsko obratno ambulanto vodi veterinar z opravljenim obveznim enoletnim praktičnim stažem v veterinarskih zavodih.
c)	Veterinarske bolnice
,	19. člen
Veterinarske bolnice so večji veterinarski zavodi za zdravljenje bolnih živali ter za diagnosticiranje živalskih bolezni za študijske in znanstvene potrebe.
20.	člen
Veterinarsko bolnico lahko vodi veterinar z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj desetletno veterinarsko prakso.
č) Veterinarski zavodi
21.	člen
Veterinarski zavodi strokovno vodijo delo pri preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih in drugih bolezni, sodelujejo pri strokovnem izpopolnjevanju veterinarskih kadrov in opravljajo druge naloge, določene s tem zakonom.
22.	člen
Veterinarski zavod zlasti:
a)	proučuje epizootiologijo živalskih kužnih, zajedavskih in vzrejnih bolezni, obdeluje in postavlja organizacijo in metodiko zatiranja navedenih bolezni;
b)	laboratorijsko in terensko diagnosticira živalske kužne in druge bolezni; zboljšuje obstoječe in odkriva novč načine in sredstva za diagnostiko;
c)	izvršuje laboratorijsko preiskavo živil živalskega izvora; zboljšuje obstoječe in odkriva nove načine in sredstva za te preiskave;
č) zasleduje znanstvena dognanja in odkritja na področju veterinarstva ter proučuje možnosti njihove praktične uporabe;
d)	vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o živalskih kužnih, zajedavskih in vzrejnih boleznih in druge predpisane evidence.
25.	člen
Vsak veterinarski zavod mora imeti strokovni enoti za zdravstveno varstvo živali ter za higiensko in tehnološko kontrolo živil živalskega izvora s potrebnimi laboratoriji.
Veterinarski zavod ima lahko tudi ambulanto in strokovno enoto za pospeševanje živinoreje.
S statutom veterinarskega zavoda se določi, katere strokovne enote ima zavod.
d)	Zivinorejsko-veterinarski zavodi
24.	člen
Zivinorejsko-veterinarski zavod opravlja operativne živinorejsko-pospeševalne naloge, zlasti:
a)	daje strokovno pomoč pri urejanju in delu živinorejske proizvodnje;
b)	vodi odbiro plemenske živine in rodovniške knjige;
c)	organizira umetno osemenjevanje in prirodno pripuščanje živali;
č) zasleduje znanstvena dognanja na področju živinoreje in uvaja njihovo praktično uporabo.
Poleg naštetih nalog opravlja živinorejsko-veteri-narski zavod tudi naloge iz 21. in 22. člena tega zakona.
25.	člen	4
Zivinorejsko-veterinarski zavod lahko vodi veterinar ali agronom, ki je napravil strokovni izpit in ima najmanj pet let prakse.
26.	člen
Zivinorejsko-veterinarski zavod mora poleg strokovnih enot iz 25. člena tega zakona imeti tudi osemenjevalni center s potrebnimi plemenjaki in hlev-
skimi objekti, veterinarsko ambulanto, strokovno enoto za proučevanje problematike živinorejske proizvodnje in strokovno enoto za pospeševanje živinoreje.
Zivinorejsko-veterinarski zavod ima lahko za svoje potrebe ekonomijo za pridelovanje krme.
S statutom živinorejsko-veterinarskega zavoda se določi, katere strokovne enote ima zavod.
e)	Skupne določbe
27.	člen
Veterinarske postaje in drugi veterinarski zavodi (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) so samostojni zavodi.
28.	člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, lahko ustanovijo veterinarske zavode občinske skupščine, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter delovne in druge samoupravne organizacije.
Delovne organizacije s področja kmetijstva lahko ustanovijo za svoje potrebe veterinarsko obratno ambulanto tudi kot svojo poslovno enoto.
29.	člen
Veterinarski zavod ima statut, ki ga sprejme delavski svet zavoda, pri veterinarskih zavodih, ki so znanstveni zavodi, pa tudi svet znanstvenega zavoda.
Organ iz prejšnjega odstavka dokončno sprejme statut potem, ko ga je obravnavala občinska skupščina. Če je ustanovil veterinarski zavod Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, obravnava statut zavoda Skupščina SR Slovenije.
Statut določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot in pravice delovnih ljudi pri upravljanju teh enot, delovna in druga notranja razmerja, način poslovanja ter druga vprašanja, ki so pomembna za samoupravljanje v zavodu in za njegovo poslovanje.
50. člen
Organi upravljanja v veterinarskem zavodu so delavski svet, upravni odbor in direktor, v veterinarskem zavodu, ki je znanstveni zavod, pa tudi svet znanstvenega zavoda.
'51. člen
Ustanovitelj veterinarskega zavoda določi z ustanovitvenim aktom, katere zainteresirane organizacije, organi oziroma družbeno-politične skupnosti imenujejo svoje predstavnike (v nadaljnjem besedilu: predstavniki družbene skupnosti) v delavski svet veterinarskega zavoda oziroma v svet znanstvenega zavoda in koliko jih imenujejo.
52. člen
Predstavniki družbene skupnosti sodelujejo pri sprejemanju statuta in načrta dela zavoda, pri določanju cenika za strokovne storitve, pri imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda in pri odločanju o drugih vprašanjih, ki so posebnega družbenega pomena ter so v skladu z zakonom določena v statutu zavoda.
33.	člen
Direktorja veterinarskega zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa delavski svet veterinarskega zvoda na predlog razpisne komisije; pri veterinarskem zavodu, ki je znanstveni zavod, imenuje direktorja delavski svet v soglasju s svetom znanstvenega zavoda.
Direktor veterinarskega zavoda mora biti diplomiran veterinar s strokovnim izpitom, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
34.	člen
Direktor zavoda organizira delo zavoda, predstavlja zavod in ga neposredno vodi.
35.	člen
Veterinarski zavod mora dati veterinarsko strokovno pomoč v mejah svojega delovnega področja vsakemu živinorejcu.
36.	člen
Strokovno veterinarsko delo v veterinarskih zavodih je treba opravljati po sodobnih strokovnih metodah in s sodobnima strokovnimi pripomočki.
37.	člen
Strokovno veterinarsko delo v veterinarskih zavodih opravljajo veterinarji in drugo veterinarsko osebje.
Strokovno živinorejsko delo v živinorejsko-vete-rinarskih zavodih opravljajo agronomi, veterinarji, kmetijski in veterinarski tehniki ter drugo pomožno kmetijsko osebje.
38.	člen
Strokovno veterinarsko nadzorstvo nad obratnimi veterinarskimi ambulantami in nad veterinarskimi postajami opravlja občinski veterinarski inšpektorat, nad veterinarskimi bolnicami, veterinarskimi zavodi in živinorejisko-veterinarskimi zavodi pa republiški veterinarski oziroma republiški kmetijski inšpektorat.
39.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo predpiše minimalne pogoje glede osebja, opreme, aparature, instrumentarija in drugega inventarja za posamezne vrste veterinarskih zavodov ter natančnejše določbe o notranji ureditvi in delu veterinarskih zavodov in o opravljanju strokovnega nadzorstva nad njihovim veterinarskim delom.
40.	člen
Za finančno poslovanje veterinarskih zavodov Veljajo predpisi o financiranju in poslovanju samo-stojnih zavodov.
41.	člen
Cenik za strokovne storitve določi na podlagi '-'koriomske kalkulacije delavski svet veterinarskega zavoda, pri veterinarskem zavodu, ki je znanstveni
zavod, pa delavski svet v soglasju s svetom znanstvenega zavoda.
42.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo lahko predpiše tarifo za tiste veterinarske storitve, ki so predpisane kot obvezni ukrepi in katerih plačilo gre po veljavnih predpisih v breme socialistične republike ali živinorejcev, občinske skupščine pa tarifo za tiste veterinarske storitve, ki so predpisane kot obvezni ukrepi in katerih plačilo gre po veljavnih predpisih v breme občine.
III.	VETERINARSKO OSEBJE
43.	člen
Veterinarsko strokovno delo smejo samostojno opravljati samo diplomirani veterinarji, ki so dovršili obvezni enoletni praktični staž v veterinarskih zavodih, za katere to določi Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo.
44.	člen
Diplomirani veterinarski tehniki smejo izvrševati samo taka veterinarska tehnična dela, za katera so strokovno usposobljeni, a niso vezana na postavljanje diagnoze.
45.	člen
Veterinarski laboranti opravljajo strokovno laboratorijsko delo v veterinarskih zavodih.
Veterinarski bolničarji opravljajo pomožno delo v veterinarskih zavodih.
Veterinarski laboranti in veterinarski bolničarji ne smejo samostojno opravljati nobenih veterinarskih del.
46.	člen
Umetno osemenjevanje smejo opravljati veterinarji in veterinarski tehniki; veterinarski laboranti in veterinarski bolničarji smejo opravljati umetno osemenjevanje samo, če so za to posebej izvežbani, osemenjevalci — laiki pa, če so končali poseben osemenjevalni tečaj.
47.	člen
Veterinarski higieniki odstranjujejo živalska trupla in odpadke, opravljajo dezinfekcijo in druge naloge, ki jim jih določi občinski veterinarski inšpektorat.
48.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo izda podrobnejše predpise o delovnih pravicah in dolžnostih veterinarskih tehnikov in pomožnega veterinarskega osebja.
49.	člen
Veterinarji in veterinarski tehniki, ki so zaposleni v javni veterinarski službi, ne smejo opravljati privatne veterinarske prakse.
50.	člen
Zdravljenje živali, kastracija živali in kakršenkoli drug poseg v organizem po osebah, ki nimajo predpisane strokovne kvalifikacije, se šteje za ma-zaštvo in je prepovedano.
Prvo pomoč živalim v primeru nesreče ter pomoč pri telitvi in v podobnih primerih lahko da tudi oseba, ki nima predpisane strokovne kvalifikacije; če pa opravlja to obrt orna, se to šteje za mazaštvo.
IV.	KAZENSKE DOI.O<-.BE
51.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	oseba, ki se ukvarja z mazaštvom,
—	veterinar ali veterinarski tehnik v javni službi, ki se ukvarja s privatno prakso,
—	veterinar ali veterinarski tehnik, ki ni v javni službi, če brez dovoljenja opravlja zasebno veterinarsko prakso, ali če jo opravlja izven okoliša, za katerega ima dovoljenje, razen če je bil v nujnem primeru poklican.
V.	KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Za privatno veterinarsko prakso je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda za veterinarstvo pristojni svet občinske skupščine.
Dovoljenje za privatno veterinarsko prakso se lahko izda samo diplomiranemu veterinarju in veterinarskemu tehniku, ki ima strokovni izpit, in sicer ob pogojih, ki jih predpiše republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo.
V dovoljenju za privatno prakso se določi okoliš.
Strokovno veterinarsko nadzorstvo nad opravljanjem privatne veterinarske prakse izvršuje občinski veterinarski inšpektorat.
53.	člen
Organ, ki je izdal dovoljenje za privatno veterinarsko prakso, lahko odvzame dovoljenje veterinarju in veterinarskemu tehniku, ki je bil trikrat kaznovan za prekršek po zadnji alinei 51. člena tega zakona.
54.	člen
Veterinarji in veterinarski tehniki, ki so v javni veterinarski službi, morajo z dnem uveljavitve zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, štev. 6-15/59) prenehati z opravljanjem zasebne veterinarske prakse.
Veterinarji in veterinarski tehniki, ki opravljajo zasebno veterinarsko prakso, pa niso zaposleni v javni veterinarski službi, morajo prenehati z opravljanjem zasebne veterinarske prakse, če v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, štev. 6-15/59) ne dobijo dovoljenja po 52. členu.
55.	člen
Ustanovitelji veterinarskih zavodov prilagodijo določbam tega zakona ustanovitvene akte v dveh mesecih, veterinarski zavodi pa svoje statute ter organizacije in poslovanje v štirih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 10-92/65).
154.
Na podlagi 21. alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. aprila 1965 in na seji Prosvetno-kultur-nega zbora dne 14. aprila 1965 sprejela
ODLOK
o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani
1
Ustanoviteljske pravice in obveznosti, ki jih je na podlagi odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 3-13/58) izvrševala skupščina okraja Ljubljana, prevzame SR Slovenija.
Zadeve v zvezi z ustanoviteljskimi pravicami in dolžnostmi opravlja Skupščina SR Slovenije.
II
V svet gledališča imenujeta Skupščina SR Slovenije in mestni svet Ljubljana vsak po tri predstavnike družbene skupnosti.
III
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani (Uradni Ust LRS. št. 3-13/58).
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1965.
St. 002-72/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
155.
Na podlagi 21. alinee 155. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. aprila 1965 in na seji Prosvetno-kultur-nega zbora dne 14. aprila 1965 sprejela
ODLOK
o Slovenski filharmoniji v Ljubljani
I
Ustanoviteljske pravice in obveznosti, ki jih je na podlagi odloka o Slovenski filharmoniji v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 7-24V56) izvrševala skupščina okraja Ljubljana, prevzame SR Slovenija.
Zadeve v zvezi z ustanoviteljskimi pravicami in dolžnostmi opravlja Skupščina SR Slovenije.
II
V svet Slovenske filharmonije imenujeta Skupščina SR Slovenije in mestni svet Ljubljana vsak po tri predstavnike družbene skupnosti.
III
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Slovenski filharmoniji v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 7-24/56).
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v >Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1965.
St. »22-71/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
156,
Na podlagi 98. člena v zvezi s 96. členom zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64) je Skupščina Socialistišne republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-politič-nega zbora dne 16. aprila 1965 sprejela
ODLOK
o dodelitvi sredstev za zatiranje slinavke in parkljevke iz rezervnega sklada SR Slovenije
I
Za kritje izdatkov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni, da se zatre v SR Sloveniji slinavka in parkljevka, se dodelijo iz rezervnega sklada SR Slovenije Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo sredstva v znesku 635,138.000 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-44/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
157.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena in prvega odstavka 196. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije, na predlog, ki ga je dal predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v imenu Izvršnega sveta, na seji dne 16. aprila 1965 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju nekaterih republiških sekretarjev ter imenovanju nekaterih namestnikov republiških sekretarjev
I.	Razrešijo se:
Drago Dolinšek, republiški sekretar za industrijo,
Bojan Bunc, republiški sekretar za trgovino, ing. Janez Perovšek, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo,
Alojz Zokalj, republiški sekretar za promet, Janko Potočnik, republiški sekretar za turizem,
Milan Kristan, republiški sekretar za splošne gospodarske zadeve,
Miran C v e n k , republiški sekretar za finance, Stane Selih, republiški sekretar za zdravstvo, Nada Majcen, republiški sekretar za socialno varstvo,
Mirko Tušek, republiški sekretar za raziskovalno delo in visoko šolstvo,
Boris L i p u ž i č , republiški sekretar za šolstvo, Miloš Poljanšek, republiški sekretar za kulturo in prosveto,
France Kutin, republiški sekretar za pravosodno upravo,
dr. Pavle Rozman, republiški sekretar za proračun in občo upravo,
dr. Branko Premrou, republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo.
ing. Miloš Bučar, republiški sekretar za informacije,
Jože Zakonjšek, direktor Zavoda SR Slovenije za gospodarsko planiranje,
Božidar Gorjan, sekretar Izvršnega sveta na položaju republiškega sekretarja.
II.	Imenujejo se:
Sveto Kobal, do sedaj podsekretar v Zveznem sekretariatu za splošne gospodarske zadeve, za republiškega sekretarja za gospodarstvo,
Miloš Oprešnik, šef kabineta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, za republiškega sekretarja za finance,
Stane Selih, republiški sekretar za zdravstvo, za republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo,
Tomo Martelanc, glavni urednik televizijskega programa RTV Ljubljana, za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo,
France Kutin, republiški sekretar za pravosodno upravo, za republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo,
ing. Tone T r i b u š o n, sekretar Centralnega odbora sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije, za direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje,
dr. Pavle Rozman, republiški sekretar za proračun in občo up,ravo, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu,
dr. Branko Premrou, republiški sekretar za zakonodajo in organizacijo, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu,
ing. Miloš Bučar, republiški sekretar za informacije, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu.
Bojan Bunc, republiški sekretar za trgovino, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu.
Drugo Dolinšek, republiški sekretar za industrijo, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu, ing. Janez Perovšek, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu,
Janko Potočnik, republiški sekretar za turizem, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu, Mirko Tušek, republiški sekretar za raziskovalno delo in visoko šolstvo, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu,
Alojz 2 o k a 1 j , republiški sekretar za promet, za republiškega sekretarja v Izvršnem svetu,
Nada Majcen, republiški sekretar za socialno varstvo, za namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo,
Boris Lipu žič, republiški sekretar za šolstvo, za namestnika republiškega sekretarja za-prosveto in kulturo.
St. 111-6/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
158.
Na podlagi 17. alinee 155. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistčne republike Slovenije ter v zvezi z 2. členom zakona 0 pedagoškem svetu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-89/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 16. aprila 1965 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov pedagoškega sveta SR Slovenije
V pedagoški svet SR Slovenije se imenujejo: za predsednika:
Ludvik Gabrovšek, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
za člane:
1.	Ivan Berce, ravnatelj osnovne šole »Tone Čufar« Ljubljana,
2.	Leopold Suhodolčan, ravnatelj osnovne šole Prevalje,
5.	Franček B o h a n c c , ravnatelj gimnazije Poljane Ljubljana,
4.	Jože Kuhar, ravnatelj Ind us tri j sko-ko vinarske šole pri TAM, Maribor,
5.	ing. Ljudmila Krese, višji konzervator v muzeju Ljudske revolucije SRS,
6.	Miro Lužnik, samostojni svetnik v Republiškem sekretariatu za šolstvo,
7.	Jovita Podgornik, pedagoška svetovalka v Zavodu za napredek šolstva SRS,
8.	Stojan Požar, predsednik ideološke komisije pri Okrajnem komiteju ZKS Maribor,
9.	Jože Š t u r m , direktor Visoke šole za telesno kulturo Ljubljana,
10.	Milena V ršnik -Štifta r, dosedanji podpredsednik okrajne skupščine Celje,
11.	ing. Viktor Klanjšček, direktor Soškega gozdnega gospodarstva, Tolmin,
12.	dr. Ivo Toličič, docent filozofske fakultete v Ljubljani,
13.	Franc Strmčnik, docent filozofske fakultete v Ljubljani,
14.	dr. Avguštin Lah. profesor na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
St. 111-8/65
Ljubljana, dne 16. aprila 1965.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
Pri primerjavi z izvirnikom se je v besedilu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11/65 ugotovila napaka; zato se daje
popravek
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji
Za 22. členom še vstavi nov 22. a člen, ki je pomotoma izpadel in se glasi:
22 a člen
Zakojiodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji.«
Iz Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije, Ljubljana, 15. aprila 1965.
POPRAVEK
V zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS. št. 11-105/65) je treba v 2. točki prvega odstavka 14. člena popraviti tiskovno napako tako, da se beseda »odseka« pravilno glasi »obseka«.
Uredništvo
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS. - Direktor In odgovorni urednik: Jože Jura« — Tiska tiskarna »Toneta TomSlfa« vsi v Ljubljani — Naročnina letno 2000 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke - Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 25 a. poStnl predal 379/VII — Tel direktor In knJlgovnd«'"n' 70-701. uredništvo Ir
uprava: 23-57» — Čekovni račun: 600-11-603-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XXII
Razglasni del z dne 22. aprila 1965
Št. 14
Razglasi in objave
Sprememba priimka
St. 11/8-20/A-168-64	16660
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo, št. 1I/S-20/A-16S-64 z dne 11. XII. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo priimka Frančišku Klincu, rojenemu 19, novembra 1928 v Bruhanji vasi, občina Grosuplje, stanujočemu v Ljubljani, Poljanski nasip 40, v nov Priimek »Guštin«.
Št. 11/8-20/A-110-64	10110
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo, št. 11/8-20/A-110-64 z dne 30. VII. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo priimka Metki Trefalt, rojeni 14. februarja 1942 v Burovem, občina Čukarica, okraj Beograd, stanujoči v Ljubljani, Verovškova ulica 27, v priimek »Leskovšek«.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: »Obrt-usluge«, Štore pri Celju.
Poslovni predmet: Pranje ter likanje perila; krpanje in šivanje zenskega ter moškega perila in oblačil; izdelovanje moške ter ženske krojaške konfekcije; vzdrževanje stanovanjskih stavb; pospravljanje in čiščenje stanovanjskih ter upravnih in poslovnih prostorov.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost. Store s sklepom sveta z dne 15. XII. 1964.
V. d. upravnika: Mihevc Gvido, /■u podjetje podpisujeta še Kosec 1'ranja, računovodkinja in Pešak bani.
Celje, 31. marca 1965.
H g IV 92/1	803
.Besedilo: Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas »Piama«, Podgrad.
Poslovni predmet: Proizvodnja in Predelava penastih mas, ekstrudira-Plh iz.delkov in tiskanje vrečk; proizvodnja strojev in naprav, katerih sestavni deli so pretežno iz plastičnih mas ter oblaganje s ploščami iz Plastičnih mas.
Podjetje je nastalo na ta način, da se je dosedanji obrat s samostojnim obračunom Industrije plastičnih mas in umetnih smol »Iplas«, Koper v Podgradu na podlagi sklepa DS podjetja z dne 26. L 1965 izločil in prešel na poslovanje samostjone delovne organizacije.
Direktor do konstituiranja je Valenčič Ivan.
Koper, 3. aprila 1965.
Rg II b 196/1	835
Besedilo: Zavod za pospeševanje in razvoj turizma, Bled.
Poslovni predmet: Zavod opravlja na področju turizma na območju Bleda tele dejavnosti: Upravljanje s turističnimi objekti; pripravljanje dokumentacije in izgradnja novih turističnih objektov in naprav; sodelovanje pri turističnem načrtovanju in urbanizaciji, statistično zasledovanje turističnega prometa, izdelava poročil oziroma analiz o rezultatih tunističnega gibanja, dajanje pobud za nove prijeme v turistični dejavnosti in za odpravo
pomanjkljivosti, sodelovanje z drugimi turističnimi organizacijami doma in v tujini; organizacija in izvedba vseh prireditev in drugih oblik razvedrila za goste (igralni-ca-kazino, golf in podobno); založniška. dejavnost in spominkarstvo; organizacija gospodarske razstave s čitalnico za turiste in organizacija umetniških razstav; služba parkiranja motornih vozil: varstvo narave in skrb za kulturne spomenike; opravljanje gostinske dejavnosti v posebnih primerih ter opravljanje drugih nalog, ki se nanašajo na pospeševanje in razvoj turizma.
Zavod je ustanovilo Turistično društvo Bled z odločbo, št, 231/65 z dne 26. II. 1965.
Začasni direktor je Kapus Jože.
Rg I 1/t	806
Besedilo: Obrtni center, Litija.
Poslovni predmet: Izdelovanje gotove usnjene obutve in izdelovanje ter popravljanje usnjene obutve po
PUBLIKACIJ K »URAD AEG A LISTA SRS«
Časopisni zavod »Uradni List SRS« sporoča, da je dal v tisk tele nove publikacije:
— Zbirko predpisov o taksah. V zbirki bodo zakoni o upravnih, sodnih in komunalnih taksah z ustreznimi republiškimi predpisi.
— Zbirko predpisov o prispevkih in davkih občanov ter o prometnem davku. V tej zbirki bodo temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov z opombami ter drugi predpisi, ki so v zvezi z obema zakonoma. Zbirki bosta dodana tudi temeljni zakon o prometnem davku in temeljni zakon o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
— Zakon o varstvu pri delu s temeljnim zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji.
— Novi zakon o splošnem upravnem postopku s stvarnim kazalom.
— Zakon o podjetjih s pojasnili docenta pravne fakultete dr. Zabela.
NOVE PUBLIKACIJE:
Dr. Albin Smole: ZAKONITO IN OPOROČNO DEDOVANJE, 1500 din.
ZAKON O VOLILNIH IMENIKIH z ustreznimi polami in ovitki za volilni imenik in imenik delovnih ljudi, broš. 150 din.
TEMELJNI ZAKON IN REPUBLIŠKI ZAKON O FINANCIRANJU DRUZ.BENO-POLITIČNIH SKUPNOSTI
z opombami, 800 din.
ZAKON O UPRAVNEM POSTOPKU s stvarnim kazalom.
ČZ »Uradni List SRS«
meri, izdelovanje in popravljanje perila in oblek po meri, izdelovanje in popravljanje pohištva, stavbnih mizarskih izdelkov in drugih končnih izdelkov, zidarska, slikarska, pleskarska, steklarska, pečar-ska, vodnoinstalaterska in podobna dela, električne napeljave ter pranje in likanje perila.
Podjetje je ustanovila krajevna skupnost s sklepom, št. 3/65 z dne 30. II. 1965.
Upravnik do konstituiranja je Železnik Aleks.
Rg IV 559/1	809
Ljubljana, 3. aprila 1965.
Besedilo:	Gradbeni obrat Dob,
Dob pri Mirni (p. Šentrupert).
Poslovni predmet: Visoke gradnje, nizke gradnje in hidrogradnje, stavbno obrtniška in instalacijska dela ter pridobivanje, predelava in izdelava gradbenega materiala ter prodaja teh proizvodov.
Ustanovitelj: Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, Ljubljana z odločbo, št. 48-022/1 z dne 23. 1. 1965.
Ljubljana. 5. aprila 1965.
Rg II 220/1	851
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Pralnica — likalnica«, Maribor
(Framska 4).
Poslovni predmet: Pranje, sušenje, likanje in popravljanje raznega perilo ter drugih predmetov za individualne in druge koristnike po cenah, ki jih odobri zavod za cene.
Ustanovitelj: Krajevna skupnost »Jožica Flander«. Maribor-Tabor z Odločbo, št. 112/65 z dne 12. Tl. 1965.
V. d. upravnika je Klemenčič Lojzka, ki podpisuje za podjetje samostojno, vendar le v mejah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov,
Maribor. 30. marca 1965.
Rg 442/1-4	791
Besedilo: Kmetijski pospeševalni in kontrolni zavod, Maribor (Vinarska 14).
Poslovni predmet: Izdelava investicijskih elaboratov, izdelava in posredovanje projektov za kmetijsko izgradnjo politično-teritonalnih enot. gospodarskih organizacij, zadrug in zasebnikov na podlagi sklenjenih pogodb: izdelava načrtov za ureditev kmetijskega prostora in izgradnjo ter organizacijo kmetijskih obratov: pospeševanje in urejevanje sodobne kmetijske proizvodnje:	proučevanje	pogojev so-
dobne kmetijske proizvodnje in sestavljanje ekonomskih analiz take proizvodnje:	dajanje	strokovnih
mnenj in predlogov o posameznih in splošnih pojavih v kmetijstvu, njih zasledovanje in proučevanje; opravljanje laboratorijskih analiz in kontrola kmetijskih pridelkov ter reprodukcijskega materiala: proizvodnja reprodukcijskega materiala za kmetijstvo.
Ustanovitelj - Kmetijski zavod Maribor z odločbo, št. 12-1/13 z dne 29. III. 1965.
V. d. direktorja je dipl. kmet. ing. šrok Dušan, ki podpisuje samostojno po 20. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov.
Maribor, 7. aprila 1965.
Rg 2/1-1	859
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Kovinsko podjetje, Žalec.
Izbriše se komercialni vodja Vir-jent Ivan in vpiše Radišek Doroteja, komercialni vodja, pooblaščena za sopodipisovanje podjetja v odsotnosti računovodje.
Celje, 11. marca 1965.
Rg II 50/6	590
Besedilo: »Etol«, tovarna esenc in eteričnih olj, Celje.
Vpiše se Žic Mirko, vodja komercialnega sektorja, pooblaščen za podpisovanje vseh finančnih listin.
Vpiše se še, da je Hlačer Mija, finančna knjigovodkinja pooblaščena še za sopodplsovanje listin za Jugobanko.
Rg I 48/6	748
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar«, Celje.
Pri	prodajalni bruha,	Velenje,
Celjska	73	v Velenju se	spremeni
sedež, ki je odslej v Velenju, Celjska 40.
Rg I 213/54	745
Besedilo: Obrtno podjetje »Mizarstvo«, Rogaška Slatina.
Izbriše se Kern Vida in vpiše Vrhovnik Silva, nova računovodkinja.
Rg II 3/7	742
Celje, 26. marca 1965.
Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Zora«, Izola.
Izbriše sc Kosovel Franc in vpi-š'e Brečko Ivan, novi direktor.
Koper, 12. februarja 1965.
Rg Ib 267/11	473
Besedilo: Primorje cxport — podjetje za promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica.
V zunanjetrgovinskem poslovanju podpisujeta odslej Fiegl Severin, direktor izvoznega sektorja in Gorjan Julij, finančni direktor.
Koper, 16. marca 1965.
Rg la 49/14	715
Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Triglav«, Koper.
Izbriše se Zupančič Rudi in vpiše Oblak Lojze, novi direktor.
Koper. 25. marca 1965.
Rg Ib 48/5	758
Besedilo: »Lipa«, lesno industrijsko podjetje, Ajdovščina.
Poslovni predmet se razširi še n n prodajo na drobno lastnih izdelkov iz skladišč.
Vpiše se skladišče, Ajdovščina, Kotarska 1, ki prodaja na drobno žagan les, kuhinjsko in sedežno pohištvo, zaboje, kosovno pohištvo, parket (bukov) in lesne odpadke.
Poslovodja je Kravos Karlo. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanvil DS podjetja s sklepom z dne 15. II. 1965, dovoljenje skupščine občine Ajdovščina, št. 3-023-24/65-1965 z dne 5. III. 1965.
Rg la 9/10	819
Besedilo: Zavarovalnica, Piran.
Izbriše se direktor Peric Miro in vpiše Benko Rudi, v. d. direktorja.
Rg Ib 311/3	822
Besedilo: »Jadran«, cxport-import, Sežana.
Vpišejo se tile pooblaščenci za podpisovanje v zunanjetrgovinskem poslovanju: Banovec Miro, direktor kadrovsko pravnega sektorja, podpisuje akte zunanjetrgovinskih pravnih zadev; Čepuk Andrej, šef oddelka, zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespodenco za izvoz lesa, lesnih izdelkov in polizdelkov; Černač Stane, šef oddelka, zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za uvoz blaga za široko potrošnjo in reprodukcijskega materiala; Jelen Aleksander, šef oddelka, zunanje!rgovnske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za izvoz marmora in gradbenega materiala; Počkaj Franc, šef oddelka, zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za izvoz kmetijskih pridelkov in prehrambenih proizvodov; Poki ar Franc, šef oddelka, zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za uvoz in izvoz industrijskega blaga ter reprodukcijskega materiala; Prešeren Ciril, šef oddelka, zunanjetrovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za uvoz reprodukcijskega materiala in tehnične opreme; Šuštaršič Rudi, šef oddelka, zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov ter Žiberna Viktor, šef oddelka. zunanjetrgovinske pogodbe, finančne in druge listine ter korespondenco za uvoz reprodukcijskega materiala in tehnične opreme.
Rg III b 47/26-34	801
Koper, 30. marca 1965.
Besedilo:	Samostojno gostišče
»Mašim«, Bač.
Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Zajc Filip.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Novak Jož-e in Novak Krista.
Rg II b 150/2	834
Besedilo: »Kovinar«, ključavničar-stvo-vijaknrna«, Hrpvlje-Kozina. ,
Izbriše se Zupančič Slavko in vpiše Bernetič Boris, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg III b 96/6	836
Koper, 2. aprila 1965.
Besedilo: Tovarna obutve »Peko«,
Tržič.
Izbrise se poslovalnica v Solkanu zaradi prenehanja poslovanja.
Koper, 5. aprila 1965.
Rg I a 58/4	828
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Nova Gorica.
Vpiše se prodajalna v kiosku, Nova Gorica, Erjavčeva cesta, ki prodaja na drobno tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, parfumerijsko in kozmetično blago, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine ter razširja časnike. Poslovodlkinja je Mtiliclj Bernarda. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklopom z dne 25. X. 1964, dovoljenje skupščine občine Nova Gorica, št, 530-1/65-5 z dne 22. II. 1965.
Koper, 7. aprila 1965.
Rg la 139/18	889
Besedilo: Poslovno združenje za cestni promet Hrvatske »Transport-komerc«, Zagreb.
Vpiše se poslovalnica, Koper, Nabrežje jugoslovanske mornarice 1 a, ki se ukvarja z organizacijo izkoriščanja prometnih zmogljivosti s področja skupnih prometnih poslovalnic. Poslovodja je Berginc Jože. Poslovno enoto je ustanovil s sklepom u. o. združenja na seji dne 28.
IV.	1964, dovoljenje skupščine občine Koper, št. 023-27/64-5/2 z dne 17. III. 1965.
Koper, 8. aprila 1965.
Rg Ib 359/1	885
Besedilo:	Gostinsko podjetje,
Cerknica.
Vpiše se pripojitev Gostinstva »Loška dolina«. Stari trg pri Rakeku k temu podjetju.
. Besedilo odslej: Gostinsko podjetje Cerknica — Loška dolina, Cerknica.
. Izbriše se prisilna uprava podjetja. Dosedanji prisilni upravitelj Klemenc Franc je odslej v. d. direktorja.
Vpišejo se tele poslovne enote Pripojenega podjetja:
Gostilna »Pri Benčini«, Stari trg 47. Poslovodja je Kovač Rudolf;
obrat »Snežnik«, Snežnik. Poslo-vodkinja je Vesel Marija:
_ gostilna »Pri Mlakarju«, Lož 42. “oslovodkinja je Mlakar Ivana;
_ gostilna »Pri Ožlioltu«, Podub. foslovodkin ja je Žnidaršič Zofija, m
gostilna »Babno polje« v Babnem Petju. Poslovodkinja je Moharič Manja. Enote poslujejo po potrjemih Pravilih matičnega podjetja, samo-**ojinih pravic nimajo.
Ljubljana, 15. marca 1965.
Rg II 287/10	668
: Skupnost podjetij SR za promet z žitom, Ljub-
‘Jana.
Poslovni predmet odslej: Uravnavanje in usklajevanje dela članov
Besedilo
Slovenije
skupnosti na področju SRS; skrb za evidenco o nakupih, prodaji in zalogah žita in mlevskih izdelkov na svojem področju; skrb za izvrševanje nalog in smernic, ki jih izda direkcija za prehrano v Beogradu; skrb za izvrševanje ukrepov državnih organov, ki urejajo promet z žiti in mlcvski-mi izdelki; skrb za zadostno količino mlevskih izdelkov; lahko opravlja službo kvalitativnega prevzema žit za potrebe svojih članov; lahko opravlja določene posle s področja državnih materialnih rezerv na podlagi pooblastil za te posle pristojnih organov; lahko daje pobudo za ustanovitev poslovno-tenničnega sodelovanja med svojimi člani; spremljanje žitnega trga in predlaganje ukrepov za pospeševanje in izboljšanje prometa z žiti; nudenje pomoči včlanjenim gospodarskim organizacijam pri dviganju delovne storilnosti, uporabi sodobnih postopkov in racionalizacije, zboljšanju organizacije in delovnih pogojev ter pri pospeševanju samouprave pri včlanjenih gospodarskih organizacijah; ukvarja se z vprašanji graditve, rekonstrukcije in izkoriščanja mlinskih ter skladiščnih kapacitet, z vprašanji kooperacije in specializacije na pa-dročju prometa z žitom in na področju dejavnosti včlanjenih gospodarskih organizacij; organizira skupna proučevanja in raziskovanja za svoje člane ter jim pomaga pri vzgoji in izpopolnitvi kadrov; ukvarja se z vprašanji odnosov, ki izvirajo iz obveznosti včlanjenih gospodarskih organizacij do družbene skupnosti in z vprašanji razporejanja čistega dohodka ter osnov in moril za nagrajevanje; lahko predlaga pristojnim organom višino proizvodnih oz. prodajnih stroškov, ki se predpišejo za formuliranje kalkulativnih con za žita in mlevskc izdelke; nudi svojini članom pomoč pri izdelavi investicijskih in ekonomskih elaboratov; posreduje pri pristojnih bankah odobritev finančnih kreditov, potrebnih pooblaščenim podjetjem za nakup zaloge žit in mlevskih izdelkov: skupnost opravlja naloge s svojo administracijo, razen nekatere, za katere lahko skupnost po potrebi ustanovi samostojne ekonomske enote, agencije ali podobno organizacijo, ter opravlja druge naloge po posebnih predpisih.
Vpiše se pooblaščonka za podpisovanje Pogačnik Andreja, računovodkinja.
Ljubljana, 18. marca 1965.
Rg VIII 1073/2	682
Besedilo: »Vinoprodukt«, Zagreb.
Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Kolezijska 22, ki prodaja alkoholne pijače v originalno polnjenih steklenicah, in iz sodov, na drobno. Poslovodja je Kordič Malo. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 21. VITI. 1964. dovoljenje skupščine občine Ljubljana-
Vič-Rudnik, št. 023-14/64 z dne 15. X. 1964.
Ljubljana, 22. marca 1965.
Rg X 1128/1	728
Besedilo: Obrtna zadruga »Parke-tar«, Ljubljana.
Izbrišeta se upravnik Kos Miroslav in računovodkinja Pavlič Stanka ter vpišeta Jakoš Leopold, v. d. upravnika in Urankar Stanc, ki podpisuje v odsotnosti upravnika.
Vpiše se prenos sedeža zadruge iz Ljubljane, Jurčičev trg 3 v Ljubljano, Trubarjeva 44.
Ljubljana, 23. marca 1965.
Rg IV 609/9	735
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Logatec.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Černe Ivan odslej direktor podjetja.
Ljubljana, 27. marca 1963.
Rg III 500/3	770
■Besedilo: Časopisno podjetje »Gorenjski tisk«, Kranj.
Vpiše se Konc Jože, vodja splošnega sektorja, ki podpisuje listine kadrovsko socialnega sektorja, pravnega in splošnega pomena.
Rg I 80/11	771
Besedilo: Hotelsko gostinsko podjetje, Metlika.
Izbriše se Žitko Karel in vpiše Gerbec Zvonko, poslovodja, ki so-podpisuje z direktorjem finančne listine.
Rg II 215/3	813
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Hmeljnik«, Novo mesto.
Vpiše se prodajalna »Gadova peč«, Bršlin, Novo mesto, ki prodaja na drobno delikatese, alkoholne in brezalkoholne pijače, odprte pijače od 1 litra naprej čez ulico, roslo-vodkinja je Verbič Amalija. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 29. II. 1964, dvolje-nje skupščine občine Novo mesto, št. 023-11/64-5 z dne 31. XII. 1964.
Rg II 210/5	812
Besedilo: Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet, Trbovlje.
Poslovni predmet odslej: Osnovna dejavnost je prenos poštnih pošiljk ter telegrafskih in telefonskih sporočil v notranjem in mednarodnem prometu ter vzdrževanje naprav: postranska dejavnost pa je opravljanje določenih poslov s področja plačilnega prometa (vplačila in izplačila na žiro račune in tekoče račune in drugo) ter hranilne službe, gradnja in montiranje PTT naprav ter vzdrževanje motornih in drugih vozil, storitve za diruge organe, zavode in organizacije (prodaja srečk in časopisov, prodaja taksnih vrednotnic, prodaja razglednic, pobiranje radijske naročnine ter plačil za električni tok, vzdrževanje telegrafskih in telefonskih naprav in drugo ter kupovanje in prodaja
telegrafskih in telefonskih aparatov in drugih naprav za naročnike.
Rg IV 149/6	816
Ljubljana, 50. marca 1965.
Besedilo:	Veletrgovina »Loka«,
Škofja Loka.
Pri podjetju in pri poslovnih enotah se poslovni predmet razširi še na prodajo na drobno glasbil, radijskih aparatov in potrebščin; mesa in mesnih izdelkov; naftnih derivatov; galanterijskega in bazar-skega blaga ter igrač; semenskega blaga: barv, lakov, kemikalij in potrebščin; izdelkov domače in umetne obti; vrvarskih izdelkov ter izdelkov iz konoplje in jute; izdelkov iz gume, kavčuka in plastičnih mas, v stranski dejavnosti pa na praženje in mletje kave.
Iz poslovnega predmeta se izbriše kozmetika in kozmetični izdelki ter vpiše parfumerijsko in Kozmetično blago.
Pri poslovnih enotah se poslovni predmet razširi takole:
Pri prodajalni »Trgovski center«, Poljane nad Škofjo Loko še na prodajo na drobno glasbil, radijskih apratov in potrebščin ter na razširjanje časnikov in periodičnih spisov;
pri prodajalni »Leskovica« v Leskovici še na prodajo na drobno t#-bačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin;
pri prodajalni »Samopostrežba«, Škof ja Loka, Mestni trg 9 še na prodajo na drobno galanterijskega in bazarskega blaga ter igrač; proizvodov iz gume, kavčuka in plastičnih mas; izdelkov s sladkorjem in kakavom; zelenjave, sadja in njihovih izdelkov; alkoholnih in brezalkoholnih pijač; vžigalic in potrebščin; narfumorijskega in kozmetičnega blaga; porcelana in keramike ter kratkega in pletenega blaga;
pri prodajalni »Sadje — zelenjava«, Škofja Loka, Cankarjev trg — tržnica še na prodajo na drobno živil in gospodinjskih potrebščin;
pri prodajalni »Zminec« v Zmin-cu še na prodajo na drobno tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin;
pri prodajalni »Godešič« v Godešiču še na prodajo na drobno tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, in
pri prodajalni »Reteče«, Reteče 61 še na prodajo na drobno tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin.
Ljubljana, 1. aprila 1965.
Rg I 161/28	810
Besedilo: Poslovno združenje »Industrijska cona Koper« v Ljubljani.
Vpiše se Rabič Marjana, račumo-vodkinja.
Ljubljana. 5. aprila 1965.
Rg IX 1112/3	844
Besedilo: Konfekcija »Kroj«, Škofja Loka.
Pri poslovni enoti »Tekstil-pro-met«, Ljubljana, Titova 63 so pra-
vice enote razvidne iz medsebojne pogodbe med podjetjem in enoto. Ljubljana, 5. aprila 1965.
Rg II 210/22	847
Besedilo: 1MP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana.
Vpiše se razširitev zunanjetrgovinskega poslovanja podjetja še na izvajanje investicijskih del v tujini.
Rg II 275/28	840
Besedilo: Podjetje za promet s farmacevtskim materialom, Ljubljana, skrajšano:	»Kemofarmacija«,
Ljubljana.
Vpiše se mr. ph. Vranjek Smiljan, komercialni direktor, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja.
Vpiše se, da je mr. ph. Pahor Fe-dor odslej direktor notranje trgovine, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja in komercialnega direktorja, da je Vrečar RaTlo, sekretar, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, komercialnega direktorja in direktorja notranje trgovine, da je Jenko Milan direktor gospodarsko računskega sektorja, ki sopodpisuje vse finančne listine, da je Rebolj Lidija računovodkinja, ki sopodpisuje v odsotnosti direktorja gospodarsko računskega sektorja vse finančne listine in da je Brdnik Dragica šef finunč-nega knjigovodstva, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti direktorja gospodarsko računskega sektorja in računovodje.
Rg I 177/19	838
Ljubljana, 7. aprila 1965.
Besedilo: Obrtno podjetje »Kristal«, Maribor.
Izbriše se namestnica računovodje Kosiak Marija in vpiše Dovečar Marija, finančna knjigovodkinja, ki bo v odsotnosti računovodkinje podpisovala z enakimi pooblastili.
Rg 45/1-27	783
Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor.
Pri prodajalni št. 50 »Samopostrežnica — Betnava« v Mariboru, Metelkova 26 se poslovni predmet razširi še na prodajo svežega in suhega mesa (meso velika živine in drobnice, svinjsko meso, meso divjačine); sveže in suhe slanine: mesnih izdelkov (salama, klobasice, krvavice, gnjat, kremovke, želodci in jetrca); mesnih konzerv ter drobovine (jetra, jezik, srce, možgani, ledvice in vampi).
Pri prodajalni št. 68 TV2 »Boris Kidrič« v Mariboru, Leningrajska 67 vpiše prodajno mesto — kiosk.
Rg 246/1-194	786
Maribor, 26. marca 1965.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Lenart.
Izbriše se prodajalna »Jelen« v Lenartu. Radgonska 6 zaradi ukinitve.
Maribor 30. marca 1965.
Rg 218/11-36	799
Besedilo: Brivsko frizersko podjetje, Ptuj.
Pri obrtni delavnici v Ptuju, Trg mladinskih brigan 4 se iz poslovnega predmeta izbriše beseda: »moške .
Pri obrtni delavnici v Majšperku se izbriše Potočnik Milica in vpiše Repec Marija, nova poslovodkinja.
Pri obrtni delavnici v Ptuju, Trg mladinskih brigad 4 se vpiše Zelenik Tatjana, nova poslovodkinja.
Rg 88/IV-30	866
• Besedilo: Tovarna oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, Slovenj Gradec.
Vpiše se, da je upravnik Švab Franc odslej direktor.
Rg 42/III-65	862
Maribor, 5. aprila 1965.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišCa razglašajo:
Besedilo: Kino, Brestanica, v likvidaciji.
Zaradi konč&ne likvidacije. Celje, 29. marca 1965.
Rg V 93/3	750
Besedilo:	Trgovsko	podjetje
»Dvor«, Rimske Toplice.
Zaradi končane likvidacije.
Celje, 8. aprila 1965.
Rg II 28/5	852
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Zavod za urejanje mest-nih zemljišč Ljubljana-Bežigrad,
Ljubljana (Vojkova 1).
Naloge zavoda so: Urejanje in od' dajanje mestnega zemljišča investitorjem v uporabo po odloku skupščine občine Ljubljana-Bežigrad o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Bežigrad:
opravljanje zadev, ki jih s pogodbo prenese na zavod sklad zn zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Bežigrad; opravljanje zadev, ki J1*1 na zavod prenese občina Ljubljana-Bežigrad iz svoje ‘pristojnosti na podlagi odloka oziroma na podlag* pogodbe; organiziranje varčevalne služim zn stanovanjsko izgradnjo in financiranje in kreditiranje stanovanjske in poslovne gradnje z lastnimi sredstvi.
Ustanovitelj:	Skupščina občine
Ljubljana-Bežigrad, sklep seje z dne 15. II. 1963. Za zadeve in naloS6 zavoda je pristojen svet skupščin0 občine Ljubljana-Bežigrad, ki Je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve. Organi zavoda s0-delovna skupnost kot delavski svej, svet javnosti, upravni odbor in direktor.
Zavod zastopa in zanj podpisuje v- d. direktorja Bregar Franc, v njegovi odsotnosti pa Bambič Bojan. Vse finančne listine pa sopod-j^isuje računovodja Schwartzbartl
Ljubljana-Bežigrad.
11. februarja 1965.
St. 022-4/65-6	442
Spremembe
Tajništva občinskih skupščin razglašajo:
„ Besedilo:	Veterinarska postaja,
Brežice.
, Izbrise se upravnik Vizjak Marjan in vpiše Deržič Franc, v. d. upravnika.
Brežice, 25. marca 1965.
St. 6/65-5	747
Besedilo: Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana.
Vpiše se poslovna enota »Učne delavnice«, Ljubljana, Bežigrad 8, Ljubljana-Center,
11. feb ni ar j a 1965.
Št. 022-10/65-2	710
premičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče v Brežicah, dne 10, aprila 1965.
J 262/64-10	4829
Dne 7. avgusta 1965 ho ob 8. uri pri tem sodišču, soba št, 10, javna dražba nepremičnin vi. št. 13 k. o. Silovec, ki sestoji iz parcel št. 110, gozd, 55/1, pašnik, 55/2, pašnik. 54/2, njiva, 54/5, njiva, 57/2, vinograd in 57/2, vinograd. Cenilna vrednost je 192.098 din, najnižji ponudek je 128.333 din, varščina pa 19.210 din. Zemljiške parcele se prodajo tudi posamezno.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče v Brežicah, dne 12. aprila 1963.
Besedilo: Tehniška šola za elektrotehniško stroko, Ljubljana (Vegova 4).
.. Vpiše se, da podpisuje finančne bstine odslej računovodkinja Oce-P®k Marija.
Ljubljana-Center, 20. marca 1965.
St. 022-184/64-2	699
IR 256/61-19	5044
Dne 28. maja 1965 bo ob 8. uri v sobi št. 16 pri tem sodišču prisilna dražba tovornega avtomobila znamke »Saurer-Diesel« tip 5-BTDV reg. št. S-4143, številka motorja TD V 252. Cenilna vrednost avtomobila je
1.800.000	din, najmanjši ponudek pa
900.000	din.
Lj
Besedilo: Zavod za socialno delo Ljubljana
djubljana-Moste-Polje,
Ljubljanici 36 a).
P Izbriše se Vilar Breda in Brine * tanci ter vpiše Gorjanc Breda, no-Va tajnica.
Ljubi jana-Moste-Polje,
26. marca 1965.
St. 022-62/64-6	711
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
**114/61-16	5007
Dne 18. maja 1965 bo ob 9. uri
i * 1 tem sodišču, soba št. 7 javna P* i a nepremičnin, ki so v k. o. oh ova vas Ped vi. št. 141 in ki $e ,rffai? pare. št. 138, stavbišče z le-; hišo in gospodarskim poslop-jStm- Pard. št. 147/3, vinograd in pare. ir. ,, travnik. Cenilna vrednost jsnJ*2.320 din, od tega za stavbi n-V'r flin in za zemljišča 32.320 din, »i.imžji ponudek je 61.546 din. var-aa Pa je 11.300 din. hc rCviee. ki ne bi pripuščale draž-ini ,P *r.eba priglasiti pri sodišču DfllJ^neje pri dražbenem naroku hod*1 *a^etkom dražbe, sicer se ne 0 mogle več uveljaviti glede ne-
R 458/63-7	5043
Dne 28. maja 1965 bo ob 9. uri v sobi št. 16. pri tem sodišču pisilna dražba nepremičnin, vpisanih pod vi. št. 68 k. o. Videm. Cenilna vrednost je 210.154 din, najmanjši ponudek pa 105.077 din.
Pravice, ki v obeh primerih ne bi pripuščale dražb, je treba pri-glasiti sodišču najpozneje pri dražbeni h narokih pred začetkom dražb, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdraži-teljev. Sicer pa opozarjamo na dražbena oklica na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče v Krškem, dne 10. aprila 1965.
Oklici dedičem
O 64/65-4	4673
Vida Elizabeta, hči Vide Mihaela, roj. 8. III. 1884 v Čentibi, kmetica, nazadnje prebivajoča v Čentibi 95, je tam umrla 20. III. 1965 brez oporoke. Dedič je med drugim itudi Vida Štefan, ki je neznanega bivališča nekje v Franciji. Ta in drugi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od objave oklica priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika Feherja Janeza, kmeta iz
Centibe 21, in podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 8. aprila 1965.
O 157/65-5	4760
Ferčak Štefan, kmet iz Ivancev 65 je 25. VI. 1959 umrl in zapustil oporoko. Kot zakoniti dedič po njem pride v poštev tudi njegov sin Ferčak Alojz, ki je že več let neznanega bivališča v Franciji in ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Plej Jožef, kmet iz Ivancev 27. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 6. aprila 1965.
O 1/65	3973
Stele Matevž, kmet iz Podleža 11, p. Stari trg pri Ložu, je umri 26. XII. 1964 brez oporoke. Do dediščine imata pravico pokojnikova sinova Strle Janez, roj 27. XII. 1909 in Strle Jože, roj 19. III. 1914, sedaj oba neznanega bivališča v Franciji in ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljen za skrbnika Jeranče Slavko, uslužbenec tega sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče na Rakeku, dne 20. marca 1965.
Razne objave
Itd/.pisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
5250
Stanovanjski sklad občine Ljubljana-Center, ki ga zastopa Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, Ljubljana, Kersnikova 6/IV razpisuje na podlagi 46. in 47. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) in 2. člena pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in dol v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za graditev 6-etaž-nih prizidkov:
1.	33-stanovanjski prizidek na vogalu Kotnikova in Komenskega ulica. Razpisana korigirana vsota po projektantskem proračunu je 182,549i.l616 din. Rok za dovršitev objekta je 1. junij 1966;
2.	17-stanovanjski prizidek na vogalu Ilirske in Rozmanove ulice. Razpisana korigirana vsota po projektantskem proračunu je din 100,582.310. Rok za dokončanje ob-
iekta je 15. maj 1966. Javni natečaj bo v četrtek 6. maja 1965 ob 8. uri za prvo imenovani objekt in ob 11. uri za drugo imenovani objekt v prostorih zavoda, soba št. 37. Rok za oddajo ponudb je istega dne do 7.45 oz. 10.45 ure na sedežu zavoda. Vsa potrebna investicijska tehnična dokumentacija z razpisnimi pogoji je na razpolago od dneva objave na sedežni zavoda, soba št. 33, Interesenti morajo za elaborat položiti kavcijo po 100.000 din (barira-ni ček), ki se vrne ponudniku po vrnitvi elaborata.
Stanovanjski sklad
5179
Osnovna šola Središče ob Dravi razpisuje po 48. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) in 25. člena pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del za graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
I. javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za prizidavo in adaptacijo osnovne šole v Središču ob Dravi. Pri oddaji mora izvajalec ponuditi enotne cene po predloženih predizmerah z upoštevanjem vseh transportov. Vrednost vseh del po projektantskem predračunu je 175,875.749 din. Začetek graditve je mogoč z 10. junijem 1965. Rok za popolno izvršitev vseh del je 10. avgust 1966. Rok za predložitev ponudb je do 10. maja 1965. Javni natečaj lx> 13. maja 1965 ob 8. uri v osnovni šoli v Središču ob Dravi. Vsa dokumentacija je na razpolago pri osnovni šoli v Središču ob Dravi. Ponudbe morajo biti sestavljene in predložene v skladu z določbami pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del.
Osnovna šola Središče ob Dravi
St. 777/65	5044 a
Kmetijska zadruga, Salovci razpisuje po 16. členu zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5/63) in na podlagi pravilnika o postopku pri oddaji investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za zgraditev pita-lišča za govejo z.ivino v šalovcih in koruznjakov v Hodošu. Predračunska vrednost za pitališča je
27.226.000	din in za koruznjake
2.238.000	din. Rok za izvršitev investicijskih objektov je za pitališče do I. XI. 1965, za koruznjake pa do 1. IX. 1965. Vso potrebno dokumentacijo dobite v upravi KZ Salovci. Javni natečaj bo v soboto 8. maja 1965 ob 9. uri v upravi KZ Salovci.
Kmetijska zadruga, Salovci
St. 15/65	5297
Poslovno združenje za izgradnjo energo-kemičnega kombinata, Velenje razpisuje po določbah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, š.t 45/61) ter pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)	.	.
javni natečaj
o sposobnosti izvajalcev za montažo cevovoda in armatur na cevovodu za daljinski plinovod Slovenije, kot sledi:
1.	Transport ca. 16.600 ton opreme (cevi, artnature) iz luke Koper do centralnega skladišča pri izolacijski bazi cevi;
2.	dobava izolacijskega materiala za izolacijo 275.000 m2 zunanjih površin cevi;
3.	dobava ca. 20 ton oplaščenih elektrod za montažno varjenje cevovoda;
4.	dobava ca. 40 ton jeklenih delov za cevovod in armature (kondenzacijski lonci, odcepni komadi, razdelilci);
5.	dobava 5 kom premostitvenih jeklenih konstrukcij (65 m, 110 m, 110m, 55 m, 30m);
6.	montaža ca. 255,35 km cevovoda z armaturami na cevovodu, gradnja in montaža objektov (premostitvene konstrukcije, zasunske hišice, zavarovalna dela in podobno), izolacijska dela in druga dela z vsemi preizkušnjami in predaja izdelanega objekta;
7.	meritve in kontrola varjenja ter izolacije. Predračunska vrednost del je 2.641,000.000 din. Vsi drugi pogoji so razvidni iz elaborata o montaži daljinskega plinovoda Slovenije. Za udeležbo pri razpisanem natečaju je treba poslati: a) dokazilo o registraciji gospodarske organizacije; b) podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih, s katerimi bi podjetje izvajalo razpisana dela; c) podatke o tehničnih sredstvih in opremi, s katerimi bi podjetje izvajalo dela; č) navedbo izkušenj podjetja v montaži opreme na podobnih objektih, ki jih je podjetje doslej že montiralo. Rok za priglasitev k natečaju je 10. maj 1965 do 9. ure. Komisija investitorja bo 10. maja 1965 ob 9. uri zaključila natečaj z odpiranjem prispelih priglasitev. Odpiranju priglasitev lahko prisostvujejo pooblaščeni predstavniki udeležencev natečaja. Vsi podatki o razpisanih delih so vsak dan v uradnem času na razpolago pri investitorju.
Poslovno združenje za izgradnjo energo-kemičnega kombinata Velenje
Razpisi
St. 30/65-2	4759
Komisija za razpis mesta direktorja pri Zavodu za gojitev divjadi >Fazan«, Beltinci razpisuje
delovno mesto direktorja Zavoda za gojitev divjadi »Fazan«, Beltin-
ci. Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 5 let praikse v lovstvu ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse v lovstvu. Pismene ponudbe z življenjepisom, s podatki o strokovni izobrazbi in o praksi pošljite do 8. maja komisiji za razpis delovnega mesta direktorja pri Zavodu za gojitev divjadi »Fazan«, Beltinci. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	Komisija
St. 44V3-65	4828
Fakultetni svet fakultete za strojništvo v Ljubljani razpisuje
mesto honorarnega asistenta za predmet avtomobilizem. Pogoji so: inženir strojništva II. stopnje z ustrezno prakso v avtomobilski industriji. Pravilno kolkovane ponudbe s priloženimi življenjepisi in diplomami vlagajte v 30 dneh na dekanat fakultete za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 16/1.
Fakultetni svot
Izgubljene lisline
preklicujejo
Ačko Stanko, Celje, Cesta na grad 69, vojaško knjižico, izdano v Celju.
Adanič Franc, BoraČeva 44, p. Ra' denci, osebno izkaznico, reg. štev-2374 (Gornja Radgona).	5085
Ahčan Jože, Arclin 59, osebno izkaznico. reg. št. 2487.	4889
Ajd Milan, Maribor, Prvomajska 39, osebno izkaznico, reg. številka 582.	5097
Andoljšek Janez, Hrvača 56, P-Ribnica na Dol., osebno izkaznic0' reg. št. 175158 in potrdilo o znanj« prometnih predpisov za moped, št-44.-44.	4305
Antolin Andrej, Cvišlerji 13. P-Kočevje, osebno izkaznico, reg. sl' 51522 (Murska Sobota) in osebno iz' kaznico, reg. št. 50756 (Murska Sobota) na ime Antolin Marija. 4315 Antonič Igor, Ljubljana, KolczU' ska 4, osebno izkaznico, reg. št. I°8 (Slovenska Bistrica).	•*855
Arčan Ivan, Ljubečna 45, osebo0 izkaznico, reg. št. 45134 in zdravstveno izkaznico, št. 420394.	489
Arefovič Malik, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	499
Arh Franc, Založe 40, p. Polzela' osebno izkaznico, reg. št. 92873. 4-891 Arnič Majda, Ljubno ob Savinj' 90, osebno izkaznico, reg. št. 18-(Rečica ob Savinji).
Asanaj Adži, Maribor. Zemlji0.®' va 23. zdravstveno izkaznico, števil' ka 230568.	468«
Babič Jože, Petelinjek 8, zdrav* stveno izkaznico, št. 280123.	.485-
Babič Marija. Maribor, Melj®£ 11, zdravstveno izkaznico, številk 921202.	509»
Bajrektarovič Emina, Pečji SJ® ^ zdravstveno izkaznico, številk 300270.	519
Banič Dragica, Ljubljana. Mirje 25, zdravstveno izkaznico. 4856 Bebar Anton, Dragovanja vas 16, p. Dragatuš pri Črnomlju, zdravstveno izkaznico, št. 495865.	5045
Bečiri Ferataisa, »Tehnogradnje«, Zlatoličje, Starše, osebno izkaznico, reg. št.' 3074.	5099
Behek Stefan, Kranj, Maistrov trg 12, zdravstveno izkaznico, številka A-516673.	5158
Bellotti Vivian, Ljubljana, Cesta na Rožnik 14, zdravstveno izkaznico.	5067
Bcr Stanko, Rogoznica 43/a, pošta Ptuj, osebno izkaznico, reg. številka 17173.	4689
Bercko Franc, Topole 38, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 12524 (Rogaška Sla/tina). 4120 Bergoč Venči, osnovna šola Pre-garje, p. Obrov, zdravstveno izkaznico, št. A-64996.	5180
Berk Franjo, Celje, Šaranovičeva 24, osebno izkaznico, reg. številka 7823.	4893
Bcšvir Ivan, Studenci 57. delovno knjižico, št. 181860/120.	4894
Bevc Ivan, Mačkovec 6, p. Velika Loka, zdravstveno izkaznico, številka 229730.	5024
Bide rman Matilda, Cušperk 8, zdravstveno izkaznico, številka 150079.	4815
Bilič Sait, Vodice 52, zdravstveno izkaznico.	5025
Blagne Katarina, Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 13, osebno izkaznico, reg. št. 11784 (Jesenice). 4762 Blatnik Viktor, Tabor 48, p. Žalec osebno izkaznico, reg. št. 2025. 4895 Blažič Filip, Zvodno 21, vojaško knjižico, izdano v Celju.	4896
Boldin Marija, Gomilsko 65, zdravstveno izkaznico, št. 988.	_	4897
Borovnik Alojz, Maribor, Bctnav-ska 2, osebno izkaznico, reg. štev. 66321.	4690
Borovnik Karel, Brezen 37, delovno knjižico, št. 164736/6404/53. 4898 Bošnjak Hatida, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 393, zdravstveno izkaznico.	5026
Božič Drago, Celje, Cesta na grad 44, zdravstveno izkaznico, številka 638884.	4899
Božič Anton, Žurkov dol 2, pošta Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 664 (Sevnica).	5010
Braček Marija, Maribor. Razlagova 15, zdravstveno izkaznico, štev. 895270.	4691
Bratkovič Štefka, Pekre 50. pošta Limbuš, osebno izkaznico, reg. štev. 705.	4692
Bratušek Marjana, A rol in 64, osebno izkaznico, reg. št. 7791. 4900 Breznik Franc, Zrkovci l/a, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 101640.	4693
Breznik Štefan, Miklavž 196, pošta [loče. zdravstveno izkaznico, številka 906825.	4694
Brlek Franc, Sp. Polskava, p. Pragersko, zdravstveno izkaznico. 5046 B rozina Jadran, Jelšane 26, pošta Ilirska Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 792884.	4763
Bubnjar Ernest, Maribor, Vzhodna 2, osebno izkaznico, reg. številka 1069.	5100
Bukovec Jožica, Novo mesto, Slakova 5, zdravstveno izkaznico, štev. 300436 (Novo mesto). ^	4783
Bukovec Margareta, Krško, Gubčeva 27, osebno izkaznico, reg. št. 20210 (Krško).	4550
Bukovec Peter, Novo mesto. Slakova 5, zdravstveno izkaznico, št. 300433 (Novo mesto).	4784
Bukovec Tončka, Novo mesto. Slakova 5, zdravstveno izkaznico, štev. 300434 (Novo mesto).	4785
Bukšek Jože, Samski blok Stavbarja, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 10084.	5101
Buzina Slavko, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, štev. 313609.	4695
Ceglar Vili, Trbovlje, Bevško 27 a, zdravstveno izkaznico, št. 555068, izdano v Trbovljah.	4847
Cijan ing. Ivan, Celje, Na otoku 13, osebno izkaznico, reg. številka 5813.	4901
Cizerlj Marjan, Mala vas, p. Tomaž pri Ormožu, zdravstveno izkaznico, št. 303952 (Novo mesto). 4786 Cojhter Marija, Maribor, Prežihova 12, osebno izkaznico, reg. št. 4787.	4696
Copuderl (Janez) Genovefa, roj. 21. IX. 1904. Ljubljana, Majaronova 2, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	4816
Curk Andrej, Trnovska vas 44 a, vojaško knjižico, izdano v Boki Kotorski.	4318
Cverle Anton, Mali Obrež 25, p. Dobova, osebno izkaznico, reg. št. 33374 (Krško), zdravstveno izkaznico, št. 597379 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 4507 Cvetko Rudolf, Hrastje 36, pošta Limbuš, delovno knjižico, št. 481748/ /1159.	5102
Čakš Anton. Šmarje pri Jelšah, delovno knjižico, št. 2695/61.	4902
Čar Irena, Idrija, Gortanova 6, osebno izkaznico, reg. št. 54245. 4764 Čas Jožef, Tolsti vrh 12, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 849 (Ravne na Koroškem). 3930 Časar Karolina, Ženavlje 15, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 40151 (Murska Sobota).	4676
Čeh Marija, Maribor, Beograjska 50, osebno izkaznico, reg. številka 51767.	4697
Čibej Viktor, Celje, Zidanškova 2. osebno izkaznico, reg. številka 16687.	4903
Činč Olga roj. Sever, Murska Sobota, Miklošičeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 395898 (Murska Sobota).	5027
Colarič Usni j a, Trbovlje, Šuštarjeva 42, zdravstveno izkaznico, št. 537209, izdano v Trbovljah. 4848
Darovec Mitja, Gor. Straža 26, p. Straža, zdravstveno izkaznico, štev. 485503 (Novo mesto).	4787
Deči Branko, Ljubljana, Vilharjeva 33, zdravstveno izkaznico. 4857 Dekleva Anton, Stara vas 14, p. Postojna, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 226683.	4224
Denžič Anica, Ljubljana, Lepi pot 14 osebno izkaznico, reg. št. 11254 (Krško).	5194
Derčar (Jože) Jožica, roj. 15. XII. 1945, Sneberje 32, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5159
Dergan Antonija roj. Perko, Tržič, Proletarska 26, osebno izkaznico, reg. št. 3928 (Kranj).	4765
Drstenšek Franc, Sevnica, Poljska pot 39, osebno izkaznico, reg. št. 2039 (Sevnica).	4766
Detela Peter, Jesenice, Cesta maršala Tita 44, osebno izkaznico, reg. št. 734 (Jesenice).	3882
Deželak Dragica, Pongrac 28, p. Griže, zdravstveno izkaznico, štev. 777618.	4904
Dežman Anton, Maribor, Jenkova 69, vojaško knjižico, izdano v Sarajevu.	4698
Dimitrijevič Jovan, Ljubljana, Miklavčeva 13, zdravstveno izkaznico, št. 924.	4992
Dizdarevič Teufik, Goraždc, Ulica 1. maja 12, diplomo, št. 777, izdano v Ljubljani leta 1963.	4993
Djurdjevič Jožo, Piran, Ulica svobode 33, zdravstveno izkaznico, št. 750360.	5047
Dovžan Mila, Ljubljana, Smrekarjeva 2, osebno izkaznico, reg. štev. 4133 (Ljubljana).	4858
Draganovič Elfrida, Celje, Mariborska 117, osebno izkaznico, reg. št. 446.	4905
Dragaš Marta. Šentvid, Podgora, blok 6, zdravstveno izkaznico. 4817 Dretar Ivan, Trdobojci 8, p. Zg. Leskovec pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 45730.	4699
Dvoršak Dano, Žikarce 13, p. Zg. Korena, osebno izkaznico, reg. št. 50870.	5103
Duriš Josip, Ljubljana, šmartinska 50, osebno izkaznico, reg. štev. 5211 (Našice).	4859
Đuzdanović Adom, sTekoL, Maribor, Tržaška, zdravstveno izkaznico, št. 3504.	5104
Erker Vinko, Slov. Bistrica, Trg svobode 7, zdravstveno izkaznico, št. 388975.	5105
Eržen Nežka, Depala vas 21, zdravstveno izkaznico.	5028
Fazlija Sadri, Ježica 116 b. delovno knjižico, št. 1287.	5160
Ferlič Peter, Limbuš 143, zdravstveno izkaznico, št. 279875.	4700
Filač Jože, Trbovlje, Globušak 4, zdravstveno izkaznico, številka 553097.	4849
Fišer Cvetko, štajngrova, p. Benedikt, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 523773 na ime Fišer Marija.	4016
Flis Franc, Zg. Bistrica I, p. Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 311018.	5106
Fliser Stefan, Celje, Tomšičev trg
12.	-dravnstveno izkaznico, številka 60140.	4906
Francelj Franc, Ribnica 135, potrdilo o znanju prometnih predpisov zu moped, št. 4489/63.	5161
Frangeš Elizabeta, Maribor, Nasipna 116, osebno izkaznico, reg. št. 387.	5107
Frir Milica, Velenje, Koroška 16, osebno izkaznico, reg. št. 65341. 5084 Frkač Josip. Maribor, Ulica osvo-bodilne fronte, samski blok Stavbarja. osebno izkaznico, reg. številka '677.	4701
Fuekar Ladislava, Maribor, Partizanska 67/a, zdravstveno izkaznico, št. 966608.	5108
Funa Rajko, Štjak 1, p. Štanjel, propustnico, št. 58541,	4432
Furek Alojz. Maribor, Koroška 1, osebno izkaznico, reg. št. 268.	4702
Gaber Peter, Celje, Ulica XIV. divizije 2, zdravstveno izkaznico, št. 427058.	4907
Gaberšek por. Horvat, Maribor, Sarajevska 1. osebno izkaznico, reg. št. 1903.	4703
Gabron Jože. Celje, Ostrožno 38, zdravstveno izkaznico, številka 244437.	4908
Gasič Čažim, Samski dom SGP »Pionir«, Novo mesto, delovno knjižico, reg. št. 271 (Kosmet peč). 4788 Gašperšič Emil, Škofije 221, delovno knjižico, št. 1477.	5068
Gavranovič Šaha, Cernelo 16, zdravstveno izkaznico, številka 1150.	5195
Gcrmovšck Ivan, Zakot 11, p. Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 2166 (Krško).	4768
Gmajner Marija, Slance 10, p. 'Veharje. zdravstveno izkaznico, štev. 639310.	4909
Gmajnič Stevo, Celje, Nazorjeva 16. osebno izkaznico, reg. številka 14171.	4910
Golirač Lovro, Goričak 32, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 503 (Ptuj).	4018
Golob Franc, Stopiče 11, p. Stopiče, zdravstveno izkaznico, številka 303526 (Novo mesto).	4789
Golob Zdenko, Mozirje 191, zdravstveno izkaznico, št. 844234.	4911
Goričan Renata, Celje, Opekarni-ška 9 C. zdravstveno izkaznico, št. A-297669.	4912
Gornjak Ivan. Dol pod Gojko 12. p. Frankolovo, osebno izkaznico, reg. št. 49215.	4913
Gosak Milan, Sežana, Kolodvorska 5, osebno izkaznico, reg. št. 228 (Sežana).	4226
Gošte Janez Vel. Cikava 1, p. Novo mesto, delovno knjižico, št. 5148 (Novn mesto).	4790
Gradišnik Oton, Celje, Stanetova 22./R, osebno izkaznico, reg. številka 4950.	4914
Grah Andrej. Grad II, osebno izkaznico, reg. št. 849 (Murska Sobota).	4769
Grah Vili, Maribor, Cesta XIV. divizije 33, zdravstveno izkaznico, št. 1225.	5109
Grazar Anton, Ribče 17, osebno izkaznico, reg. številka 621 (Ljubljana).	5069
Grd j a Rudolf, Komarnica, p. Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 71815.	4704
Gril Milan, Dol. Počehova 21, p. Pesnica, osebno izkaznico, reg. št. 44139.	4705
Grmek Viktorija, Gabrovka pri Komnu 44, p. Komen, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 215994.	5014
Grum Rudi, Žalec 91 a, osebno izkaznico, reg. št. 42725.	4915
Gržinič Karolina, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 78137 (Ljubljana).	4860
Gumzej Ana, Skalce 60, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, štev. 635006.	4916
Gustinčič Jožica, Maribor, Kamniška 48, zdravstveno izkaznico, št. 089697.	5110
Gušič Jožefa, Zg. Pirniče, zdravstveno izkaznico, št. 098571.	4994
Hajšek Vinko, Makole 19, zdravstveno izkaznico, št. 507022.	5111
Hanžič Marija, Sp. Velka 64, p. Zg. Velka, osebno izkaznico, reg, št. 7641.	4706
Hauptman Franc, Ljubljana, Krimska 20, osebno izkaznico, reg. št. 64060/51 (Ljubljana).	5029
Hlade Alojz, Sp. Slemen 108, p. Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 484467.	5112
Hočevar Neža, Ljubljana, Tržaška 75, osebno izkaznico, reg. št. 132858 (Ljubljana).	5196
Hofbauer Marija, Preloge 7, pošta Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, št. 160140.	4917
Hojnik Marija, Maribor, Koroška 22, osebno izkaznico, reg, številka 8652.	4707
Holz Iztok, Ljubljana, Ulica Zofke Kvedrove 4, zdravstveno izkaznico, št. 063773.	5162
Horvat Marija, Zdravilišče, Dol. Toplice, zdravstveno izkaznico, št. 8343.	4434
Hožiš Ahmed, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4996
Hrašar Jožefa, Podvin 57, p. Polzela, osebno izkaznico, reg. številka 29965.	4019
Hren Martin, Bezovje nad Zrečami, zdravstveno izkaznico, številka 268388.	4918
Hribar Justina, Marija Reka 71. delovno knjižico, št. 458190/858. 4919 Hriberšek Marjan, Vojnik 125, osebno izkaznico, reg. št. 94035. 4920 Indihar Bogomir, Ljubljana, Ipavčeva 2, osebno izkaznico, reg. štev. 3674 (Ljubljana).	5070
Isufič Seremet, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4861
Ivanič Anton, Spodnja Zadobrova 49, osebno izkaznico, reg. št. 1836 (Lendava).	5197
Ivičak Mihael, Gačnik 9, p. Pesnica, zdravstveno izkaznico, številka 998349.	4708
Jagod h: Janez, Ljubljana. Medvedova 24 a, spričevalo I. letnika gostinske šole.	5163
Janc Drago, Gor. Vrhpolje, pošta Šentjernej, zdravstveno izkaznico, št. 482744 (Novo mesto).	4791
Jančič Adolf, Ljubnica 50, p. Vitanje, osebno izkaznico, reg. štev. 281.	4921
Janežič Emilija, Krčevina 12, p. Miklavž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. št. 56102 (Ptuj). 4678 Jankovič Janez, Loka pri Mengšu 38, zdravstveno izkaznico, številka 233563.	4997
Januš Marija, Maribor, Ulica Roze Luksenburg 46, zdravstveno izkaznico, št. 302971.	5113
Janžovnjek Jože, Dobrovlje 11, p. Braslovče, zdravstveno izkaznico, št. 173160.	4922
Jejinič Mirko, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico. 4770 Jelenko Ignac, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 154483.	4923
Jerič Anton. Zg. Duplek 29. p. Sp. Duplek, zdravstveno izkaznico, št. I63449.	5114
Ješovnik Anton, Štrihovec 4, p. Šentilj v Sl. goricah, spričevalo o izpitu za KV strojnega ključavničarja, štev. 363/63 izdano 27. VII. 1963.	4709
Jezernik Marija, Ponikva 10, p. Žalec, zdravstveno izkaznico, štev. 172605.	4924
Jodl Otilija, Maribor. Panonska 2, osebno izkaznico, reg. številka 60071.	4710
Jurjavčič Dragica, Selnica ob Dravi 74, spričevalo 1/b letnika učiteljišča, izdano v šolskem letu 1963/64 v Mariboru,	5115
Juršič Anica, Dolž 22, p. Stopiče, zdravstveno izkaznico, št. 8428 (Novo mesto).	4792
Kač Terezija, Celje, Delavska 18, osebno izkaznico, reg. št. 1867. 4925 Kadrič Jovanka, Velenje, Celjska 77, osebno izkaznico, reg, št. 6630 (Aleksinac) in zdravstveno izkaznico, št. 102912.	4679
Kajba Stanko, Ljubljana, Novi trg 2 osebno izkaznico, reg. št. 124822 (Ljubljana) in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	5071
Kambič Nada, Ljubljana, Topniška 28, osebno izkaznico, reg. št. 15719/50 (Ljubljana).	5198
Kamenšček Amalija, Ročinj 120, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 004059.	5052
Kamenšček Anton, Ročinj 120, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 004058.	5053
Kastat Jemi, Samski dom, Maribor, UJicn osvobodilne fronte, zdravstveno izkaznico, št. 1240.	5116
Kaštele Joži, T.jubl jana, Rudnik 3/1, zdravstveno izkaznico. 4862
Kastelic Franc, Golnik, zdravstveno izkaznico, št. 279237.	5164
Kavšek Franc, Novo mosto, Ko-štijalova 35, zdravstveno izkaznico, št. 470031 (Novo mesto).	4793
Kclemen (Aleksander) Ernest, roj. 50. X. 1939, Križevci v Prekmurju 2, osebno izkaznico, izdano v Murski Soboti.	4818
Kopic Marija, Sp. Gameljne 24, p,
L j ttbl j ana-Šen t v id, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 042046.	5165
Kern Leopoldi na, Maribor, Delav-, ska 10, osebno izkaznico, reg. štev. 40824.	4711
Kirar Franc, Krško, Gubčeva 10. P. Krško, zdravstveno izkaznico, št. 513380 (Novo mosto).	4794
Kladnik Marija, Maribor, Ruška 102, zdravstveno izkaznico, številka 902819.	5117
Klemenčič Leopold, Kranj, Savska 2, delovno knjižico, reg. št. 9068. ser. št. 686269.	5054
Kmetec Agata, Maribor, Počehovska 71, zdravstveno izkaznico, štev. 949462.	4712
Koban Franc, Jelovec 21, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. številka 59.	5118
Kobentar Cecilija, Hrušica 61, p. Jesenice, osebno izkaznico, reg. št. 412 (Jesenice).	4555
Kocuvan Vasiiko, Maribor, Ko-privnikova 3, osebno izkaznico, reg. št. 4067.	5119
Kocuvan Vasiilko, Maribor, Kopri vnikova 3, potrošniški ček GPP Fcrromoto, št. 361039 z dne 25. III. 1965 za 38.900 din.	5120
Kočevar Anton, Celje, Čopova 11, osebno izkaznico, rog. št. 52579. 4926 Kodrič Anica, Stranske Makole 1, p. Makole, zdravstveno izkaznico, št. 507336.	4713
Kodrič Jože, Zg. Zreče 52, p. Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 383.	4927
Kodrič Marija, Ljubljana, Robbova 16, osebno izkaznico, reg. štev. 154120 (Ljubljana).	4865
Kokol Herman, Kozjak 69. p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 528737.	4715
Kokol Marija, Dobrovci 30, pošta Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 525730.	4716
Kolar Pavla. Zg. Žerjavoi, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 12107.	4714
Kolarič Neža, Maribor, Slomškov trg 20, osebno izkaznico, reg. štev. 8353.	5121
Kolenc Franjo. Maribor, Smetanova 54, zdravstveno izkaznico, št. 898869.	4717
Kolenc Tone. Vel. Loka 12, voja-sho knjižico, izdano od vojaškega °krožja v Trebnjem.	5088
Kolmanič Vida, Maribor, Ronkova 1, osebno izkaznico, reg. številka 3U71.	_	4718
Kom črički Pavel, Celje, Tovarniška 10, osebno izkaznico, reg. št. •417.	4928
Korbar Emilija, Ljubljana, Komikova. 26, osebno izkaznico, reg. št. 8936/50 (Ljubljana).	4864
Korošec Franc, Dolenje jezero 21, osebno izkaznico, reg. štev. 25398 (Postojna) in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 5199 Korošec Franc, Draža vas, n. h., osebno izkaznico, reg. št. 20184. 4929 Korošec Frančiška, Stara Fužina 131, zdravstveno izkaznico, številka 261136 na ime Korošec Mira. 4435 Korošec Marjan, Ponikva pri Grobelnem 3, mesečno izkaznico za znižano vožnjo na relaciji Ponikva -Celje.	.	.	, 4930
Kosec Ivan, Celje, Glinško 5, osebno izkaznico, reg. št. 59029. 4931 Kosec Marija. Celje, Kajuhova 9, zdravstveno izkaznico, številka 624979.	4932
Kostanjšek (Anton) Frane, roj. 29. III. 1934, Vranska gorca 32. p. Buče, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, izdani v Šmarju pri Jelšah. objavljen v »Uradnem listu SRS«, št 1/63, ker se je našla. 5200 Kotar Zora, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 13406.	5166
Kovač Alojzija, Preserje 25, osebno izkaznico, reg. št. 14066 (Ljubljana ok.).	5030
Kovač Anica, Gornja Radgona, Prešernova 9, osebno izkaznico, reg. št. 18930 (Ljutomer).	4771
Kovačevič Anton, Tržič, Janežičeva 7, zdravstveno izkaznico, številka A-243649.	5080
Kovačič Franc, Maribor, Delavska 67, zdravstveno izkaznico, štev. 458852.	5122
Kozlića Ibro, Jesenice, Spodnji Plavž 6, zdravstveno izkaznico, št. 22662.	5018
Krajnc Anton, Maribor, Lackova 19, osebno izkaznico, reg. številka 56023.	.	4719
Kralj Alojz, Prevalje 19, zdravstveno izkaznico, št. 06046.	4998
Kranjc Fani, Male Brusnice 11, p. Brusnice, zdravstveno izkaznico, št. 460116 (Novo mesto).	4795
Krasnič Šefšet, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5167
Kravcar (Anton) Stanislav, roj. 7. V. 1935. Na Pluski 5. osebno izkaznico, izdano v Novem mestu. 5168 Krištof Mitka. Ljubljana, Šmartin-ska 8, zdravstveno izkaznico, štev. 135957.	4999
Križanec Elizabeta, Tovarna usnja, Šoštanj, osebno izkaznico, reg. št. 151 (Maribor).	4881
Križe Ana, Nova gora 5. p. Semič, zdravstveno izkaznico, štev. 218010 (Novo mesto).	4800
Križnič Dragica, Maribor, Sveto-zarevska 1, zdravstveno izkaznico, št. 888948.	4720
Krofič Alojz, Maribor, Moše Pija-da 24, osebno izkaznico, reg. štev. 2583.	4721
Krsnik Alojz, Ljubljana, Sveto-savska 26, odločbo o stalni nesposobnosti za služenje vojaškega roka.	4865
Krulič Jože, Razvanje 112, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 13745.	4722
Kunst Alojz, Začret 32, p. Celje, zdravstveno izkaznico, številka 431672.	4933
Kunstel Peter, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 5000 Lah Andrej, Strmec 3, vojaško knjižico, izdano v Ptuju. 4934 Laloševič Borivoj, Podgorje 22, p. Celje, zdravstveno izkaznico, številka 3593.	.	^4935
Lauko Frančiška, Maribor, Heroja Šercerja 33, osebno izkaznico, reg. št. 1021.	5124
Lavič (Franc) Amalija, roj. 25. V. 1930. Ljubljana, Škotova 9, osebno izkaznico, izdano v Črnomlju. 4866 Lazarevič Vojislav, Kamenica, zdravstveno izkaznico, številka 70951.	4936
Lazič Bosiljka, Vrhpeč pri Trebnjem, p. Trebnje, zrlrav. izka.znico, št. A-229557 (Ljubljana).	4796
Lazič Dinko. Vrpeč pri Trebnjem, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico, št. A 229281 (Ljubljana).	4797
Lazič Dragica, Vrhpeč pri Trebnjem, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico, številka A 229282 (Ljubljana).	4798
Lazič Jovo, kamnolom, Vrhpeč pri Trebnjem, zdravstveno izkaznico, št. A 229903 (Ljubljana).	4799
Leber Vera. Celje, Orožnova 2, zdravstveno izkaznico, številka 426353.	4957
Lednik Marija, Žalec 82, osebno izkaznico, reg. št. 33157. .	4938
Leskovar Franc, Sp. Grušo-vlje 33, zdravstveno izkaznico, številka 266194.	4939
Lipovnik Marija, Metava 72, pošta Malečnik, osebno izkaznico, reg. št. 2565.	4724
Ljubič Stojan, Maribor, Pobreška 38 zdravstveno izkaznico, številka 196856.	4725
Logar Srečko, Maribor, Kuril niška 3, zdravstveno izkaznico, štev. 319167.	4726
Lokan Zdravko, Dolenja vas 47, spričevalo VIII. razreda izdano v šolskem letu 1962/63.	4940
Lorbek Anton, Kamnica 155, zdravstveno izkaznico, št. 881412.	4727
Ložar Jože, Kočevje, Trg svobode 44, osebno izkaznico, reg. št. 1505 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 1158/2. 4465 Lubej Martin. Kompole 58, pošta Štore, osebno izkaznico, reg. št. 8870 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	4941
Lukšič Jože, Novo mesto, Nad mlini, zdravstveno izkaznico, št. 490471 (Novo mesto).	4801
Luzar Jeli slava, Celje, Okrogar-jeva 1, osebno izkaznico, reg. štev. 2444.	4942
Magdič Franc, Maribor. Slovenska 18, osebno izkaznico, regi str. številka 699.	5125
Magdič Franc, Maribor, Slovenska 18, zdravstveno izkaznico, št 215328.	• 5126
Mahovič Jože, Piran, Gregorčičeva 1, osebno izkaznico, reg. številka 2099.	4774
Majcen Jože, Prelog 6, zdravstveno izkaznico, št. 01)9982.	5201
Majcen Martin, Ižakovci 80, pošta Beltinci, delovno knjižico, reg. št. 15774, ser. št. 409584 (Murska Sobota).	5185
Maklič Ivan, Raven 33, p. Sečovlje, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Koper.	4837
Malajner Ivan, Rogoza 38, p. Hoče, delovno knjižico, številka 91577/ >/583895.	4729
Malajner Ivan, Rogoza 38, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 8472.	4728
Marčen Anton, Loku pri Žusmu, delovno knjižico, štev. 245713/2091W /54.	4943
Marina Haudi, Maribor, Pobreška 40, zdravstveno iz,kaznico, številka 15273.	5127
Marina Kadri, Maribor, Pobreška 40, zdravstveno izkaznico, številka 80471.	5128
Marinšek Alojz, Skedenj 3, pošta Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 553.	4464
Maroša Jožef. Odranci 59, p. Črcn-šovci, osebno izkaznico, reg. štev. 16755 (Lendava),	4610
Martinjak Marija, Osrečje 23, p. Šmarjeta, osebno izkaznico, reg. št, 26618 (Kranj).	^	4802
Maver Ivana, Velka 93, p. Zg. Velka, zdravstveno izkaznico, številka 528115.	5129
Maver Rudolf, Velka 93, p. Zg. Velka, zdravstveno izkaznico, štev. 528116.	5130
Medvešek Niko, Trbovlje, Kolodvorska 20, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, štev. 1301.	4850
Medžiti Buran, Celje, Linhartova 18. osebno izkaznico, reg. št. 1890 (Žerovljani).	5072
Meglič Alojz, Leše 4, p. Brezje, zdravstveno izkaznico.	5081
Mesarič Stjepan, barake »Tehno-grudnjct, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 245978.	5131
Mesnine, Celje, Cesta v Trnovlje, registrsko tablico, št. CE 52-41, za tovorni avtomobil.	4944
Mihocek Josip, Maribor, Roška 37. osebno izkaznico, reg. št. 59338. 5132 Miklošič Boris, Maribor, Pariške komune 29, zdravstveno izkaznico, št. 381443.	5133
Milenčič Milivoj, Lucija, novo naselje, p. Portorož, zdravstveno izkaznico, št. 100161 na ime Milenčič Brankica.	5186
Milman Julijana, Pohorje 55, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 10215.	4730
Milološa Ante, »Agroobnova«, Ljubljana, Crtomirova 4, zdravstveno izkaznico, št. 379936.	4867
Mirnik Ivana, Celje, Lopata 55, osebno izkaznico, reg. št. 3000.	4945
Mirnik Marija, Celje, Cankarjeva 5, osebno izkaznico, reg. številka 449.	4946
Mlakar Janez, Zloganje 5, p. Škocjan, zdravstveno izkaznico, štev. 508853 (Novo mesto).	4803
Močnik Ladislav, Izlake 75, osebno izkaznico, reg. št. 19214 (Trbovlje) in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	5073
Mohor Karel, Celje, Podplat, delovno knjižico, št. 54735.	4947
Mohorko Peter, Ruše 229, osebno izkaznico, reg. št. 204.	5134
Molek Marija, Vel. Lipje 8, pošta Žužemberk, zdravstveno izkaznico, št. 273298 (Novo mesto).	4804
Mom Konrad, Koprivnik 14, pošta Fram, osebno izkaznico, reg. štev. 5679.	4731
Mravlje Alojz, Gaber j e 9, osebno izkaznico, reg. št. 17484 in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	5169
Mršnik Jožica por. Simčič, Nova Gorica, Ulica Klementa Juga 2, zdravstveno izkaznico, številka 692668.	5056
Mu j driča Štefan, Ljubljana, Orožnova 10, delovno knjižico. 5031 Mujič Mehmed Ibrahim, Gradbeno podjetje »Bežigrad«, Ljubljana, Podmilšakovu 24, zdravstveno izkaznico, št. 407126.	4819
Mumali Marjana, Celje, Miklošičeva 6, zdravstveno izkaznico, štev. 433457.	4948
Napast Ivana, Kamna gorica 29, osebno izkaznico, reg. št. 37876. 5091 Nemec Albert, Ljubljana, Šmar-tinska 64 b, osebno izkaznico, štev. 4500 (Murska Sobota).	5032
Nerat Ivan, Maribor, Mlinska 34, osebno izkaznico, reg. št. 55728. 4732 Noe Rajmond, Ljubljana, Jarška 26, indeks, fakultete za elektrotehniko, univerze v Ljubljani, 4820 Novak Franc, Rošpoh 83, p. Kamnica, zdravstveno izkaznico, štev. 7239.	5135
Novak Magdalena, Vodice 59, zdravstveno izkaznico.	5033
Novak Marija, Maribor, Šentiljska 49, osebno izkaznico, reg. štev. 859.	5136
Novak Stanko, Celje, Breg 18, zdravstveno izkaznico, številka 426074.	4949
Novak (Stanislav) Tatjana por. Košir, roj. 15. VI. 1942, Ljubljana, Zelena pot 3, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5074
Obran Matilda por. Koren, Maribor, Frankolovska 21, osebno izkaznico, reg. št. 33360.	4733
Ogrizek Stanko, Hočko Pohorje 20, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 51753.	4754
Ogrizek Stanko, H očko Pohorje 20, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, št. 936540.	5137
Drnovšek Murija, Crna pri Kamniku 16, p. Stahovica, zdravstveno izkaznico, št. 0405.	4776
Pajsar Janez, Ljubljana, Vodovodna 87, spričevalo o končani osemletki.	5001
Pap Evgen, Središče 7, p. Prosenjakovci, osebno izkaznico, reg. št. 38637 (Murska Sobota).	5020 a
Pap Rozika, Središče 7, p. Prosenjakovci, osebno izkaznico, reg. št. 38625 (Murska Sobota).	5020
Papež Ignac, Vel. Lipje 4, p. Žužemberk, zdravstveno izkaznico, št. 273757 (Novo mesto).	4805
Pavčič Franc, Runarsko 5, p. Nova vas pri Rakeku, osebno izkaznico, reg. št. 157 (Cerknica). 4839 Pavič Marija, Colje, Ljubljanska 10, osebno izkaznico, reg. številka 15132.	4950
Pavle Marjan, Ljubljana, Gornji trg 8, osebno izkaznico, reg. štev. 46148 (Ljubljana).	4869
Pehar Silva, Maribor, Lackova 41, zdravstveno izkaznico, številka 277124.	5138
Pekič Vukadinka, Celje, Tkalska 9, osebno izkaznico, reg. številka 6130.	4951
Penca Janez, Smolcnja vas 27, p-Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 299585 (Novo mesto).	4806
Pcncelj Tatjana por. Vogrič, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4870 Pene Frančišku, Vel. Slatnik 24, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 299635 (Novo mesto).	4807
Pepevnik Vilibald, Plihtavec 5, p-Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 075846.	5139
Peretič Jože, Maribor, Makedonska 39, osebno izkaznico, reg. štev. 22251.	4735
Perklič Alojz, Rogoza 38, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 4738. 4736 Perše Ivan, Volče 42, zdravstveno izkaznico, št. 021066 na ime Perše Frančiška.	4514
Postotni k Ančka, Vir, Šaranoviče-va 14, zdravstveno izkaznico, štev. 216398.	4871
Petek Ivan, Studenci, delovno knjižico, št. 517400/635.	4952
Peter Terezija, Pobrežje 6 a, p-Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 46660.	3603
Peterka Veronika, Ljubljana, Ma-sarykova 54, osebno izkaznico, reg. št. 764 (Domžale) in zdravstveno izkaznico.	4821
Petrič Anton, Trbovlje, Trg revolucije 28, osebno izkaznico, reg. št. 1270, izdano v Trbovljah. 4851 Petrič Franc, Ljubljana, delovno knjižico, št. 166445/165.	4872
Petrič Sonja. Maribor, Ruška 57, osebno izkaznico, reg. št. 2329.	4737
Petrovič Djurdja, Maribor, Belim vsk a 108, zdravstveno izkaznico, št. 659104.	4738
Petrovič Dragica, Maribor, Partizanska 35, zdravstveno izkaznico, št. 125374.	5140
Petrovič Ivica, Maribor, Bohovska 9, osebno izkaznico, reg. številka 2533.	4739
Pilpohcr Marija, Ostrožno 43, P-Ponikva, zdravstveno izkaznico, št. 153418.	4953
Pintar Franc, Gorenja vas 83, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 124112 (Kranj). 4178 Pirc Rafko, Vihre 10, p. Leskovec pri Krškem, zdravstveno izkaznico, št. 211381.	2677
Planinšek Anton, Celje, Mariborska 68, zdravstveno izkaznico, št. A-350383.	4954
Plaučak Vili, Spodnje Sečovo, p. Rogaška Slatina, vojaško knjižico, izdano v Skopju.	4124
Pleteneky Ivan, Slovenj Gradec, Glavni trg 23, osebno izkaznico, reg. št. 667 (Slovenj Gradec).	4840
Plevnjak Franjo, Gradbeno i>od-jetje, Domžale, Ljubljanska 51, zdravstveno izkaznico, številka 148712.	5058
Pliberšek Ljudmila, S m rečno 1, p. Šmartno na Pohorju, zdravstveno izkaznico, št. 315885.	4740
Prunk Irena, Gor. Vreme 36, zdravstveno	izkaznico, številka
799663.	5059
Pobrežnik	Feliks, Črnuče 18,
zdravstveno izkaznico.	5170
Pod h raški Alojz, Šempeter 10, zdravstveno	izkaznico, številka
872578.	4955
Podržaj Ivica, Višnja gora 19, osebno izkaznico, reg. št. 710 (Grosuplje).	5171
Pogačar Janez, Sp. Brnik 27, p. Cerklje pri Kranju, osebno izkaznico, reg. št. 15274 (Kranj). 4777 Pogačar Janez, Trbovlje, Keršičema, blok 111, zdravstveno izkaznico, št. 539287, izdano v Trbovljah. 4832 Pogačnik Janez, Breg 34, p. Ribnica, osebno izkaznico, reg. št. 9936 (Kočevje).	4883
Polanc Vladimir, Štore, zdravstveno izkaznico, št. 255897.	4936
Polanec Anica, Maribor, Babnikov a 24, osebno izkaznico, reg. št. 51379.	5141
Polcnšak Edvard. Pariške komune 22, p. Maribor, osebno izkaznico, reg: št. 348.	4741
Polič Franc, Maribor, Zrkovska 22, osebno izkaznico, reg. št. 36103. 4742
_Pošlrak Jože, Maribor, Dogoška 57, osebno izkaznico, reg. številka 60225.	5142
Potcko Darinka, jagočc 5, p. Laško, zdravstveno izkaznico, številka 147964.	4937
Potež Kristina, Maribor, Bctnav-Jka 2, osebno izkaznico, reg. štev. 51323.	4743
Potočnik Jože, Razvanje 109, p. {inče, zdravstveno izkaznico, številka 320634.	4744
~ Požgan Antonija, Zg. Vrtiče 18, p.
Kungota, osebno izkaznico, reg. st- ^26397.	3143
Prašnikar Jože, Zagorje, Partizanska 10, zdravstveno izkaznico, št. 219360.	5172
Praštalo Ilija, »Zidar«, Kočevje, Nravstveno izkaznico.	4841
Prislan Vinko. Šal ek 25, p. Vele-?i.e' preklic o izgubljeni osebni 'zkaznici, reg. št. 2159 (Šoštanj) in preklic o izgubljeni zdravstveni izkaznici. št. 297000 (Šentjur), ohjav-jen v »Uradnem listu SRS«, št. 10/65. Ker sta se našli.	3942
i 1 seničnik Alojz. Dežno 44, p. Mn-/Pje. osebno izkaznico, reg. štev. 63931.	3759
Pšunder Frančiška, Maribor, Mez-naričeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 389937.	5144
Pucelj Milan, Ljubljana, Tabor 5, spričevalo 2. letnika tehniške srednje šole.	5202
Puhal j Zdenka, Maribor, Heroja Vojka 36, osebno izkaznico, reg. št. 64286.	4745
Pukl Jože, Maribor, šentiljska 120, zdravstveno izkaznico, številka 919754.	4746
Purič Zuhdija, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico. 4822 Radovan Vladimir, Ljubljana, Talcev 5/1, indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani.	5034
Rajhart (Atlalbcrt) Amalija, roj. 6. VI. 1941, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani.	4873
Ravnikar Peter, Ljubljana, Carja Dušana 8, osebno izkaznico, reg. št. 19024 (Ljubljana).	5175
Renka Boris, Celje, Breg, zdravstveno izkaznico, št. 522355.	4958
Retelj Milena, Vel. Bučna vas 4, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 315176 (Novo mesto). 4808 Rober Drugo, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 87, spričevalo o končani osemletki.	5035
Romih Zlatka, Polje pri Bistrici 6, osebno izkaznico, reg. številka 3812.	4959
Roškar Ljubo, Limbuš 45, zdravstveno izkaznico, št. 910681.	4747
Roškar Dušan, Mota -to. p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 2065 (Ljutomer).	5062
Rota Tomislav, Trbovlje, Ob železnici 24, zdravstveno izkaznico, št. 205185, izdano v Trbovljah. 4855 Rotner Artur, Maribor, Dalmatinska 43, osebno izkaznico, reg. štev. 58055.	5143
Rozman Jožef. Zavrh 39, osebno izkaznico, reg. št. 40783.	4960
Rus Janez, Ptuj, Cankarjeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 35974 (Ptuj). _	4843
Sadiki Šemso, Celje, Riharjeva 2, zdravstveno izkaznico, številka 8210.	4961
Safragič Meho, Ljubljana, Djuko-vičeva 30, zdravstveno izkaznico.	5204
Saje Terezija, Novo mesto, Gubčeva 8, osebno izkaznico, reg. št. 10548 (Novo mesto).	4809
Sakoi Marina. Maribor, Zemljičeva 23, zdravstveno izkaznico, štev. 1207.	5146
Sallcgg Marija, Kozminci 22, p. Podlehnik, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 455310.	5063
Sande Kristan, Malečnik 1 pri Mariin) ru, zdravstveno izkaznico, štev. 286215.	5123
Selan Marija. Ljubljana, Podutiška 25, osebno izkaznico, reg štev. 91753/51 (Ljubljana).	5174
Simčič Alojzija, Gonjače 4, pošla Kojsko, osebno izkaznico, reg. št. 3637 (Gorica).	4778
Simčič Bruno, Šmartno 25, pošta Kojsko, osebno izkaznico, reg. štev. 15569 (Gorica).	5187
Simončič Angela, Celje, Muzejski trg 3, osebno izkaznico, reg. štev. 2311.	4962
Skalič Anton, Spodnje Gorje 35, p. Zg. Gorje, zdravstveno izkaznico, št. 341893.	5021
Slatenšek Helena, Klokočovnik 46, p. Loče pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. št. 19183.	4963
Slomšek Franc, Novake 16, pošta Poljčane, vojaško knjižico. 4561 Sloncoki Franc, Radeče 137, osebno izkaznico, reg. št. 1665.	4964
Smrkolj Ana, Celje, Celestinova 1, osebno izkaznico, reg. številka 6820.	'	4965
Sodnik Janez, Klanc 10, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, številka 205993.	4779
Solina Martin, Gret, pošta Celje, zdravstveno izkaznico, številka 664540/7863.	4966
Solomon Aleksander. Celje, Ipavčeva 16, zdravstveno izkaznico, štev. 35896.	4967
Somrak Marjan, Novo mesto, Di-lančeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 4642 (Novo mesto).	4810
Sopi Nduc, Ljubljana, Vzajemna 46, indeks filozofske fakultete, univerze v Ljubljani.	5005
Soršak Marija, Dom upokojencev, Viltuš, zdravstveno izkaznico, štev. 167641.	5147
Srcš Viljem, Ljubljana, Strossma-verjeva 6 a/3, osebno izkaznico, reg. št. 52568 (Murska Sobota). 5036 Stergar Jože, Ljubljana, Gosposvetska 8, osebno izkaznico, reg. št. 78444 (Ljubljana).	5075
Sternad Vlado. Maribor, Industrijska 14. osebno izkaznico, reg. štev. 62348.	4749
Stojakovič Simo. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 19298.	3037
Stopar Ludvik, Celje, Oblakova 28, osebno izkaznico, reg. številka 50427.	_	4968
Suhovršnik Anton, Šmiklavž 24, p. Gornji grad, zdravstveno izkaznico, št. 188147.	4969
Suhovršnik Frančiška. Šmiklavž 24, p. Gornji grad, zdravstveno izkaznico, št. 188151.	4970
Sulkaj Šercmet, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4874
Sušelj Marija, Perutninarstvo »Kras«, Pivka, zdravstveno izkaznico, št. 307937 (Postojna).	4362
Sušin Frančiška roj. Debeljak, Cerklje 132, osebno izkaznico, reg. št. 60972 (Ljubljana).	5076
Svenšek A d el a, Sladki vrh 4, p. Šentilj, osebno izkaznico, reg. št. 5920.	4750
Šabič Ibrahim. »Agroobnova«, Ljubljana. Crtomirova 4. zdravstveno izkaznico, št. 495074.	4868
Šabič Ismet, Ljubljana, Trg revolucije, baraka, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Šabič Hasan.	5203
Šarkan Regina, Hraše 45, zdravstveno izkaznico.	5038
Šarkezi Franc, Serdica 113, p. Ro-gašovci, osebno izkaznico, reg. št. 2178 (Murska Sobota).	5022
Šelekar Rajko, Vurštajn, zdravstveno izkaznico, št. A-300994. 4971 Sopeč Božena por. Širca, Ljubljana, Pokopališka 11, osebno izkaznico, reg. št. 51843 (Ptuj).	5205
Šigulovič Jovan, Maribor, V zavoju 2, osebno izkaznico, reg. štev. 1417.	4748
Šlosar Ivana, Sušak 11, p. Jelšane, zdravstveno izkaznico, štev. 239803 (Ilirska Bistrica).	4563
Sloser Ana, Bezina 20, p. Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico. 4972 šooš Marija, Zitkovci 38, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 11274.	3946
Štalekar Erika, Legen 30, p. Slovenj Gradec, zdravstveno izkaznico, št. 364652.	4235
Stante Marija, Šentjur, Nova vas 43, zdravstveno izkaznico, številka 198835.	4973
Štrucl Mirko, Kaj žar 21, p. Miklavž pri Ormožu, zdravstveno izkaznico, št. 992396.	5148
Šuštaršič Jože, Marinča vas 16, osebno izkaznico, rog. št. 1191 (Grosuplje).	4823
Švab Jerica, Prevalje 165, zdravstveno izkaznico, št. 150028.	3608
Švalj Janez, Ljubljana, Bavdko-va 1, osebno izkaznico, rog. št. 31556/ /53 (Krško).	^	5078
Švigelj Anton, Kresniške Poljane 50, pomočniško spričevalo čevljarske stroke.	4824
Tabakovič Rifet, Celje, Moše Pi-jada 24, zdravstveno izkaznico, št. 22843.	4974
Tamle Kristijan, Celje, Oblakova 6, vojaško knjižico, izdamo v Mozirju.	4975
Tanšek Leopold, Polzela 42, spričevalo IV. razreda osnovne šole Polzela.	4976
Tement Neža, Zlatoličje 118, p. Starše, zdravstveno izkaznico, štev. 522301.	5J49
Teodorovič Emil, Celje, Delavska 22, osebno izkaznico, reg. številka 46%.	4977
Tibaut Štefan, Velika Polana 205, p. Crenšovci, vojaško knjižico. 4031 Tokalič Peter, »Obnovac, Izola, zdravstveno izkaznico, številka 203075.	5023
Tos Ignac, Zagorci 50. p. Juršinci, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, številka 15/2014 (Ptuj).	4468
Tovornik Antonija, Celje, Zagrad 84. osebno izkaznico, reg. številka 4498.	4978
Trbovc Cica, Laško, zdravstveno izkaznico, št. 148650.	4979
I rnovšek Helena, Ljubljana, delovno knjižico, št. 134519/56917. 4980 Trstenjak Milan, Jesenice, Cesta Staneta Bokala 15, zdravstveno izkaznico, št. 268010.	4780
Trtnik Mira, Vevče 36, zdravstveno izkaznico.	5175
Izdaja
Udovč Anton, Celje, Selce 30, osebno izkaznico, reg. št. 17852- in orožni list, št. 59.	4981
Uratnik Ljudmila, Podvin, p. Polzela, spričevalo sedemletke, izdano, v šolskem letu 1950/51 v Polzeli.	4983
Uran jek Marija, Vinska gora 22, osebno izkaznico, reg. št. 34222 in zdravstveno izkaznico, številka 171423.	4982
Vald Rozalija, Podkraj 16, p. Prevalje, zdravstveno izkaznico, štev. 1174.	5189
Valentinčič Sonja, Knjigarna, Tolmin. zdravstveno izkaznico, številka 188204.	4152
Vauhnik Marija, Miklavž 55 pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, št. 487812.	5150
Vauhnik Milan, Miklavž 55 pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, štev. 487813.	5151
Velišček Marija, Ljubljana, Wol-fova 10, osebno izkaznico, reg. št. 3071/51 (Ljubljana).	5040
Veljačič Ivan, Piran, Trubarjeva 35, zdravstveno izkaznico, zdravstveno izkaznico na ime Veljačič Marija in zdravstveno izkaznico na ime Veljačič Ivica.	4446
Verbič Ivan, Koseze 30, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, reg. številka 115762.	5176
Vezjak Menhija, Plač 36, p. Zg. Kungota, delovno knjižico, številka 673144.	5152
Videc Leopold, Ljubljana. Študentsko naselje, blok 5, osebno izkaznico, reg. št. 13085 (Labinj). 5004 Vidmar Frančiška, Maribor, Meljski hrib 39a, osebno izkaznico, reg. št. 62530.	4751
Vidmar Frančiška, Maribor, Meljski hrib 39a, zdravstveno izkaznico, št. 179849.	4752
Vidmar Rudi, Trbovlje, Opekarna 32, osebno izkaznico, reg. št. 5771, izdano v Trbovljah.	4854
Vidmar Silva, Maribor, Meljski hrib 39a, osebno izkaznico, reg. št. 9368.	4753
Vivod Katarina, Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta, zdravstveno izkaznico, št. 322078.	4754
Voj e Božidara, Tlaka 1, p. Gabrovka, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	5177
Vojič Šaban, Sečovlje 30, zdravstveno izkaznico.	5190
Vojnovič Radko, Ljubljana, Titova 59. zdravstveno izkaznico. 5041 Volkar Štefka, Ljubljana, Titova 23, zaključno spričevalo bolničarske šole.	5077
Vrbinc Franc, Novo mesto, Valči-čeva 15, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	4875
Vrbnjak Frida, Maribor, Streliška 37, delovno knjižico, št. 3440.	4755
Vukelič Branko, Laze 4. zdravstveno izkaznico, št. 577.	4825
Vukovič Anđelko. Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	4826
Vuzern Franc, Dornava 18, p. Mo-škanjci, zdravstveno izkaznico, št. 174076.	4756
Wagner Robert, Maribor, Lackova 41 a, zdravstveno izkaznico, štev. 965046.	5153
Zadravec Lojze, Tribun 55 a, zdravstveno izkaznico.	5005
Zafošnik Štefan, Pragersko 9, vojaško knjižico, izdano v Kumboru, Boka Kotorska.	4757
Zagajšek Hilda por. Mohorko, Maribor, Ruška 2, zdravstveno izkaznico, št. 265572.	5154
Zagorjan Jožefa, Zagorica 3, p-Vel. Loka, zdravstveno izkaznico, št. 279133 (Novo mesto).	4811
Za košek Ladislav, Vrenska gorca, delovno knjižico, številka 734636/ /3956.	4984
Založnik Frančiška, Smolnik 60. p. Ruše, zdravstveno izkaznico, štev. 195594.	5155
Zbačnik Ciril, Dol. Mraševo 6, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 307367 (Novo mesto).	4812
Zorne Franc, Mačkovec 17, osebno izkaznico, reg. št. 42906.	4985
Zenic Franc, Mačkovec 17, zdravstveno izkaznico, št. 131161.	4986
Zulf.ič Jožef, Vlastelin, delovno knjižico, št. 409/1962/683339.	4987
Zupančič Alojz, Trebelno 37, p. Mokronog, osebno izkaznico, reg. št. 15759 (Novo mesto).	4813
Zupančič Roman, Novo mesto, Re-gerča vas, nova hiša, diplomo, št. 184/63.	5042
Žekar Mihael, Radeče, zdravstveno izkaznico, št. 628764.	4988
Žele Gabrijela. Velika Pristava 14, p. Pivka, osebno izkaznico, reg. št. 10421.	5191
Železnik Franc, Celje, Tovarniška 31, osebno izkaznico, reg. številka 92254.	4989
Zemljič Anica, Dobrovnik 194 a, zdravstveno izkaznico, številka 405743.	4034
Žgank Lučko. Velenje, Šaleška 5, zdravstveno izkaznico, številka 863900.	3899
Žiberna Ivan, Vel. Brusnice 61, P-Brusnice, osebno izkaznico, reg. št. 6509 (Novo mesto).	4814
Žibrik Mira. Ljubljana, Vrhovče-va 6, osebno izkaznico, reg. štev. 100544/53 (Beograd) in zdravstveno izkaznico, št. 009550.	5006
Žitko Janez, Kamnik pod Krimom 33, osebno izkaznico, reg. številka 4758 (Ljubljana) in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	5079
Živič Marko. Ljubljana. Tomačevska 11, delovno nkjižico. 5178 Žolgar Anton, Rogaška Slatina 79. osebno izkaznico, reg. štev. 3523 (Šmarje pri Jelšah).	3949
Žolnir Milan, Vrbje 76. p. Žalec. osebno izkaznico, reg. št. 67254. 4990 Žunko Ana. Dom upokojencev. Viltuš, zdravstveno izkaznico, štev-990.	5156
Zupanič Slavko. Ljubljana, Slom' škova 3, zdravstveno izkaznico. 48.6
■Toneta Tomšiča« v Ljubljani
■Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik:
Jože J urad — Tiska tiskarna