Our Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA I2 List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izv&eni nedelj In praznikov). ZA $6-- NA LETO 11111/ «/VV JLEPHONE: CHfcUh a-J L'4 2 750 _ 259. Ralered mm Htemmd (1m Matter hrptmber Zlat, IMS al tke Pari Of flee M N rst Itrk, N. ¥-, ander A« mt UapMi •( March Srd. 187». NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 7, 1939 —TOREK. 7. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVll. EMCIJA HOČE UNIČITI ANGUJO CHICAGO, 111., (i. 110v. --Franklin C. Harrington, načelnik Nationa Works Progress administracije, je posvaril javnost, naj se ne vdaja prevelikim upanjem glede povečanje azbiti hoče angleško esarstvo I BE* RLIN, Nemčija, 7. novembra. — Kot je nem-[i vnanji minister Joachim von Ribbentrop v svo-km govru v Danzigu rekel, je v sedanji vojni citj lemčije zagotoviti varnost Nemčije s tem, da je po-iv\jen na svetu nov red in sicer na račun Anglije. NGLJA HOČE VLADATI NARODOM Nemci zatrjujejo, da Anglija nadaljuje vojno v enu, da obdrži stari red, namreč, da vlada man j-narodom in ima nekako nadvlado nad malimi vami, In po nemškem mnenju pomagajo Zdru-ne države Angliji vzdrževati stari red s tem, da so pravi!« embargo na orožje. NGLUA IMA POD KONTROLO SUROVINE Anglija se trdno drži svojega sistema, da kontro-a surovine in stavi malim državam na pot razne vire, da ne morejo do njih. Novi red pa, kakor so a zamislili Nemci, naj bi dovolil dostop do vira su-ovin vsem, tudi malim državam. Po novem redu »i Anglija izgubila "'pomožne države", ki bi se zdru-ile na zemljepisni in politični podlagi in bi bile neodvisne in ne več navezane na Anglijo. / TEM SMISLU AGITIRA NEMČIJA NA BALKANU S tako sliko o bodočem stališču malih držav agi-irajo nemški agenti zlasti po balkanskih državah. £ato tudi tuji politični opazovalci pravijo, da se laj bitke ne bijejo na bojni fronti, temveč zel ahna diplomatska vojna je sedaj v teku na Balka 1U. VEMCIJA SE HOČE ENKRAT ZA VSELEJ ZAVAROVATI V svojem govoru 25. oktobra v Danzigu je von Ribbentrop med drugim rekel: "Nemški narod je sedaj trdno odločen, da nada-juje vojno, katero so mu vsilili angleški vojni hujskači, in ne bo (prej odložil orožja, dokler ni zago-ovljena varnost Nemčije v Evropi in dokler niso dale take jamsčine, da je sličen napad na nemški na- "od za vse čase nemogoč" ........ . , Mi * . 0., 1 . I jnunogla k iziHiljsauju gospo- liaia Na drugem kraju je von Ribbentrop v svojem go-1 (1.irsU(^a položaja v Združe- [poli /oru rekel, da je Anglija pričela zelo nevarno igro z nih državah, toda to izboljša- tudi za železniška bodočnostjo svojega cesarstva. "Ako angleška via I ___________________' Ja nadaljuje svojo sedanjo politiko/* je dejal, "te-^aj bo prišla v zgodovino kot vlada, ki je angleškemu cesarstvu izkopala grob.** Kako bo z zaposlen jem? Načelnik WPA svari pred prevelikim optimizmom. — V zadnjih dveh mesecih je dobilo pol milijona oseb delo. — Boljša letina za farmer je. Nezadovoljnost med Naciji Sovjet. Rusija poživlja na revolucijo Poživlja zavezniške naroda, da odlože imperl-ja'isticno orožje. — Amerika greje roke pri ognju. — Finska delegacija čaka na razgovor. i. nov. 1'očejo nadaljevati vojno in MOSKVA, Rusija, — ^Komunistična nala je pozvala delavce v A v- imperjalizina. juliji in Franciji, da gred j' Ženam in materam pri poro proti onim, ki nadaljujejo im- ca oklic, da zahtevajo, da so perijalistično vojno in dol-i njihovi sinovi vrnejo s front. Internaeijonala dolži Ar- lntcrnacijo- ' jih razkrinkajo kot pomočnik? ; PARIZ, Francija, tajnih uradnikov, Združene države, da si greje število nezaposlenih. i iiaajo izvanredne pravice, vljučno umore," pravi list. j0 roke pri vojnem ognju. julijo, da zatira Indijo, Indoč- , , , •• j Vi>oki nacijski voditelji dolže Hitlerja, da je n.jše prevzel Zelo ognjrfvit poziv je 1 i no in Arabijo ter da drži v v- \ zadnjih dveh mesecih .01, , •• ' 1 * 1 < - „ • 1 . . , . .... . I ...... . ,, , .... , . dvomljivo Stalinovo pomac, kot pa poraz od strani za vezni- objavljen ob priliki, ko se e dobilo delo pol milijona oseb , t 1 * J 11.: I k«v, nadaljuje list. pričelo tridnevno praži i Francoski viri poročajo s fronte, da je bilo v Monakovem I aretiranili -O na<-ijev, med njimi pet, ki s»> imeli zlato kolaj-I no nacij-ke stranke, ker s<> kovali zaroto, da bi bila posta*.-j Ijena ipo.~ebna bavarska vlada, kadar bi se pričela v vojni rušiti Nemčija. Pomisliti je pa treba, da je b'-lo v s led najnovejših odredi precej \\ PA delavcev odpuščenih. Zaenkrat ni niti misliti,' da bi se prihodnje mesece raz-j mere v ameriških industrijah i tako izboljšale, da bi dobilo de-! — lo par milijonov nezaposlenih. 1 WPA bo nadaljevala s s\ojin o ^ j uierika odpravila embargo na vojaškimi zalogami. 1 ne morejo odpluti tovorni pai O Žl-j Ameriško gospodarstvo >e bo i»rihodnje leto bo za aincri-1izXO/' orožja- "Ameriški buržoaziji, ki se j njki, „a katerih je za deset m ilka-1 *natno izboljšalo predvsem iz fariIU;rj(. nekoliko boli ; . (i«neralni pravdnik Murphy zelo zjinimajo za nadaljni raz - lij0m»v dolarjev raznega l.la Olj«; IleKOUKO 001 j kot je bilo tekoče leto, ne pil tčiko dobro kot leto MKi -ledečih razlogov Amerika bo poslala ti svinjine in mh-čnih produktov. je izjavil, da je njegov depart ment na v.-e pripravljen. nevtralnim državam, ki ne morejo več dobivati potrebščin iz držav, ki so zapletene v vojno; produkcija avtomobilov se I o zelo j>0 večala ; voj vojne, >0 odpravili emhar-; ^ kajti :> velika parada do dveh ".-vetišč", Tcjer počivajo zemeljski ostanki onih, ( ki so pri Vstaji padli. MONAKOVO NE BO PRAZNIČNO OBHAJALO Monakovčani, ki so vsako leto ta dan imeli praznik, bedo letos delali kot vsak drug dan. Praznovanje bo tiho in bodo samo položeni venci na grobove naeijskih "junakov." Hitlerjeva vstaja leta 1923 je bila zadušena in v aprilu 1924 je bi! H i Her ofbsojcn na 5 let ječe, toda je prišel iz nje že v ,U«w;embru istega leta, _ W. Union se zagovarja Pravi, da je unija, čije razpust je odredil Delavski urad, povsem neodvisna organizacija. ke izvesti svojih načrtov. Aretacije se bodo završile le v slučaju, če bo krivda nepobitn ) dokazana. Nekateri osumljenci so že sedaj pod neprestanim I nadzorstvom. Poudariti je tre-' ha, da ne bo nihče procesiran zaradi političnih nazorov. da bo-preno Pridelek ZlTA v Rusiji MOSKVA, Rusija, (i. nov.-V sovjetski uniji so pridelali letos približno 114 milijonov ton vsakovrstnega žita. Velik organizacije. To je ^odstotek tega žita bo poslan v ?ga uslu-. Nemči jo, ne da lii bilo vsled R. B. White, predsednik lokalom Western Union Telegraph Co J "bi Ui zadeva posameznega usiu-, Nemčijo je rekel, da sodišča najbrž ne žil>enca in unije. Nakolektane tega domače prebivalstvo kaj bodo odobrila odredbe Nati.,-j vsote niso vknjižene v družbi-1 prizadeto. ual Labor Relations Boarda, ki. aih knjigah. Skupne nakolekta | ---- zahteva razpust Association ot1 ne vsote ni mogoče določiti SMRT ansfl admirala Western Union Employees. .brez podrobne in obširne pro-1 [ ON DON \n-lij- fi nov— Nadalje zahteva delavski u- iskave. Ta preiskava se bo iz-1 Tllka • io nmYj v^tarosti let rad da mora družba vrnit! u- vršila, če bodo višja sodišča o- ne iz tujine vrnili nekateri naši komunisti in da sedaj poskušajo organizirati svojo akcijo. "Slovenec" zlasti piše o komunističnem delovanju v Banovini Hrvaški. Na to pisanje !julijanskega "Slovenca" odgovarja zagrebški "Jutranji List" ter pravi med drugim tudi to, da bi bilo dobro, če "Slovenec" -prepusti to brigo za Banovino Hrvaško njej sami in njenemu narodu, kajti ta narod ve in razume, kako najti svojo pot, kar bo Še verjetneje znal tudi v bodočnosti, da se zavaruje pred podtalnimi akcijami in da ščiti svojo kulturo in svoje pravice. * * # PROSLAVA V SKOPLJU SKOPLJE, ± nov. (J.K.).—iškopljc je obhajalo ^7-letni™ svojega osvobojenja. Ta pro-lava se je vršila zelo svečano v Carskem Skoplju. Poleg vojaške parade, ki je bila v starem in novem Skoplju, po slovesnih cerkvenih opravil, se je vršila tudi velika procesija meščanstva in naroda iz okolice. To*hi prilvjene so bile svečanosti tudi v šolah, koder so bile podeljene dijakom nagrade za najlepše izdelane načrte za posebne znamke % zvezi z osvobojen jem Skopi ja. V znak svečanega delavskih pogojev. To je po- [ "Nemško zrakoplovstvo je dvakrat 'boljše kot skupno zia v«em neodvisna delavska orga-; koplcvstvo Anglije in Francije/' pravi general "Nikakor ne'dne, ko je na obzidju Dušanovega Skoplja zoipet zaplapolala nizacijo. Assesmenti so bili io- morem razumeti, zakaj vsakdo misli, da čas deluje v prilog j srbska zabava, je obhajal svoje praznovanje tudi enindvajseti lektani od uslužbencev na podlagi pisanih naročil in izročeni Angl:ji in Franciji. Nemčija bo prišla skozi, pa če je voji a i pešpolk, ki je garniziran v Skoplju. dolga ali kratka." (Nadaljevanje na 5- str,) "GLXH IXBOD AT1 ■■ New Toofi iTuesday, November 7, 1 939 GLAS NARODA" (¥OiOi. or Owma aad Published by ' >mOO WWW1W GOMFAMT (A. J. Lapaha, Bm of above officers: NKW IOKK, N. V. Year T DAT VXOKPT SUNDAYS AND HOLIDAYS 2a New Xork aa celo leto • . f7 00 Tm. i.o| Ma ............... «8.&G Za Inner—frr aa ealo lete .. 17 W®'* Poi UU ................ |U0 taariy IJ <»1 JLm NWCtOA • IZHAJA VHAK1 UAN IZVZJCMgl N1U1U Tfc ?RACNlKOV " m WW is* otreet, new york. n. i nuCPBONI. CBdaa fc—IMS POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST ft tan* da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Č&topis mora odgovarjati potrebi easa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, Je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA, Amerika na novih potih Konferenca ameriških držav; takljivega pasu. Tudi konte- ki jo je takoj po izibruhu o bo-1 renca v Panami je mislila na to roženega .-popada v Evropi j da ibi se z dvostranskimi ali sklical predsednik republike večstranski mi pogodba m i 01110- Panama, je končana. Čudovi- j gocilo učiknovito nadzorstvo, to tiho in hitro je potekala In ako bi ta ali ona država sa- Evropa je komaj utegala opa-jma s svojpm brodovjem tega žiti, da je na tej konferenci A ne iHagla izvesti. Zadostna merika — južna in severna — ;s red)-t v a za tako na Gorstvo nastopila neko novo pot. Ide-f pa imata *lejan>ko samo Zdru- ja P^n-Amerike, ki je doslej i žene države in Argentina. že megleno lebdela nad marši- ^ , .. . . katero konferenco, pa ie ved-' ^T ostalim državain, ako no ostala medlo teoretična za--^0 ^oele obljubo izpolniti, misel, je na tej konferenci pr- Vn{\, n» P°mo* a,i uashington ali Buenos Aires. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno NAPREDEK ZNANOSTI DESET ZAPOVEDI ZA NEMŠKE VOJAKE. Znanost čudovito napreduje. Posebno zdravniška znanost. Zdravniki delajo poskuse na živalih, predvsem na podganah in morskih prašičkih. Vbrizgavajo jim kali raznih bolezni, PRIJATELJSTVO SE KRHA Prejšnji teden so se zuvršile v italijanski vladi temeljite izpremembe, ko je začel ministrski predsednik AIussol-ni rese t a ti vodstvo fašistične stranke. Nekateri voditelji so b-ll preveo pod nemškim vplivom, in Mussolini se jili je enostavno iznebil. Hitlerju ne more biti ničkaj povolji, ker" je nje-arov prijatelj in zaveznik zapodil šest kabinetnih članov, načelnika armadnega in letalskega generalnega štaba ter tajnika fanatične stranke Achilla Starace. Vsi ti možje so se na-vduaevaii za Nemčijo ter za osišče Riiu-Berlin. •Starace je bil uvedel v Italiji antisemitizem in sicer prav po iuwnjskem uzoreu. Bil je z dušo in telesom za Hitlerja, kot je bil zanj tudi signor Alfieri. Generala Vale in Parian! sta bila večkrat v Nemčiji ter sta se tam javno navuuševala za nemško .politiko, ko je bilo to v interesu Italije. Zdi se, da 'daj ni več v njenem interesu Možje, ki so odstavljene lildo-leatili, ne goje napram Nemčiji nikakih izrazitih simpatij. Nenadne iapremembe v najvišjem vodstvu fašistične siranke so se že večkrat prej za vršile. Mussolini je mnenja, da morajo biti podrejeni mu fanatični uradniki skromni in ne smejo siliti preveč v ospreaje. To je slabo zanje, še slabše pa zanj. Vsem je še živo v spominu, kako je vsa Italija občudo vala Itala Balba in ga smatrala za največjega junaka. Temu malikovanju je napravil Mussolini konec s tem, da je prestavil Bafba v afriško puščavo. Prezgodaj bi bilo zatrjevati, da se je prijateljstvo me 1 Mussolini jem in Hitlerjem skrhalo, vse pa kaže, da ni več takj prisrčno kot je bilo nekoč. Poleg čistke v vodstvu fašistične stranke se je pa zgodilo se nekaj drugega, zelo značilnega. Uredniki nemških listov so zahtevali, naj italijanska vlada zatre vatikansko gla>ilo "Osservatore Romano", ker se je v njena Vatikan zavzemal za Poljsko. Italijanska vlada pa ni ugoo Ameriko o-kl o>reeilo kakemu drugemu ameriškonm predsed'niku, ki so se laskali ameriškomfu 'a-vnemu mnenju z načrti o vojaški zasedali več ali nvani zaostalih srednjeameriških državic. . Dogovor obeh Amerik, spre-iet na panamski konferenci, skriva v sel>i daljnosežne po-slodiee. iSaj 'zavarovani pas* no obi-oira samo daljni iužni konec Al gentinije", a mina k .*>50 milj širok pas okrog vsega a-n i oris k (»ga obrežja na atlantski in tihomorski strani, in kor so meri tudi od otokov ven, vos Mehiški zaliv in Karibsko mo-rje. Morje o k ros: Amerike je torej za lujo vojne ladio nedostopno — tako si je Amerika na Rooroveltovo pobudo zavarovala svojo nevtralnost. A-ko bi ztlaj v tem pasu katerakoli vojna ladja napadla ka j Noiuške listi priobčujojo na-[ slednjih 10 zapovedi za nem-|:ke vr.jake v vojni: j 1. Nomfski vojak so bori vi-j loško za zmago svojega naro-1 da. Zverinsko in jalovo raz-j dejanje ni vredno nemškega vojaka. 2. \"ojak mora biti uniformiran. PrepovtKlano se je boriti v civilni obleki. 3. Prepovedano je ubiti sovražnika, ki re je vdal. Prav tako jo prepovedano ubiti u-pornika^li vohuna, ker bo do- «bil svojo kazen po sodni poti. 4. Prepovedano jo slabo ravnati z vojnimi ujotniki ali jih žaliti, vzeti jim je na treba o-rožje. načrte in risbo. "). Naboji dum-duin so projK)-vedani.. (i. Bdeči križ je nedotakljiv. Z ranjenim sovražnikom je treba ravnati človenčansko. Vojaških duhovnikov in bolniškega osebja ne sme nihče ovirati ori izvrševanju njegovega ]K)kIica. 7. Civilno prebivalstvo je nedotakljivo. Vojaku je oropo-vjem in cerk-ven* OB SMRTI KARDINALA MXJNDELEINA. ČASI SO SE IZPREMCNIU JMeseca marca je sovjetska vla«ia izročila nemškemu poslaniku v Moskvi pismo sledeče vsebine: — Po mnenju sovjetske vlade nima noben načelnik te ali oae orzave pravice uničiti samostojnost kakšne druge drža ve bre« iirečnega dovoljenja prizadetega naroda. — Princip samodoJočbe narodov poudarja svobodno izražanje volje naroda, česar ni mogoče odpraviti s podpisom posameznika, pa naj bo še v tako visoki službi. — Sovjetska vlanla ne more priznati vključenja Češke •ziroma vključenja Slovaške—v tej ali oni obliki—v nemški imperij- Tako početje ni v nikakem soglasju z veljavnimi na-4eli mednarodnega prava. — Po mnenju sovjetske vlade je Nemčija s tem svojim početjem omajala politično stabilnost v Evropi, povečala že obstoječe razburjenje ter zadala nov udarec varnosti evropskih narodov. Na Molotovov napad na demokracije menda ni boljšega odgovora kot je pismo, ki je poslala njegova lastna vlada UitWrju/ko je zasužnjil čeboslovaški narod. (Nadaljevanje s 1. strani.) VOLITVE ZA SENATNO ZBORNICO BEOGRAD, (JJC.—25. nov so se sestali pooblaščeni zastopniki v»eh političnih skupin, ki sestavljajo sedanjo vlado. Sestanek se je vrSil v kabinetu vladnega predsedništva. Rešeno je to, da za prihodnje senatske volitve postavi skupna ka:i-•lidjatska lista ▼ duhu že doseženega načelnega sporazuma. De-fit itivno je bil utrjen odnos med posamičnimi političnimi sku pii iini in poedinimi kandidata Zatem je bila sestavljena cela lista, na katero so postavljena imena kandidatov. Vsi odlogi so bili soglasno sprejeti, in osvojene so T>ile kandidature, Ig so jih predložili poedini forumi strank. Te konference s;* j^udelsfci tudi jiredsedmk vlade Dragiša Cretkovi^ so se zetlinili na prvotni predlo«*,j - — kakor je prišel iz Združenih torok.e v Washin^rtomi in tudi po drugih ameriških prestolnicah zavozlajo, da bi bil dogovor brez vrednosti, ali morda lahko tudi povod težkim zapletljajem, ako prizadete države ne bi bile pripravljene, dogovor dejansko izvesti in mu z vsemi sredstvi stati ob strani. Združene države so tal^oj šle korak naprej in sprožile misel na u-stanovitev stalnega obrežnega brodovja, ki bo v resnici varovalo nedotakljivost tega nedo- iiiniiillU!iiiiiiiii,|.,iriHiinill.,iiiMiiii|llil, IH. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Za S «-30 S 12.— f 29.— S 07.— 9112.00 srn.— Ur 100 Lir 200 Lib bOO Ur 1000 Lir 2000 Lir 8000 KEJR SE CGNE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOI4 NUJNA NAKAZILA IZTBSl). &EM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 91— SLOVEN I C PUBLISHING! COMPANY (TRAVEL BUREAU) Sit W. ISth 9T.t MEW XORK so jats»no. kako bodo ta sklep obeli Amerik sprejele evropske države, Anglija in Francija ^a >k)sta — iz razumljivih političnih razlogov najbrž sprejeli, seveda poil 1mvi;o-ieni. o oklepa a-nierišike države same poskrbe. Bolj kočljiv pomen ima ta skle|) za Nemčijo, kateri je gotovo veliko na tem, da latinska Anwrika ostane do n.ie v "prijazni nevtralnosti.'' Vsekakor ]>a jo sklqp panan^ske konference dvorezen in a-meriškim držjivaan, predvsem Združenim državam v imenu mednaro<1ne praviice daje v roke močno o-rožje in ker so si jya same skovalo, tudi lahko raame ol»ra-čajo. Pref»ovedano je stopiti na nevtralna tla in povzročiti mej- zikov« posebno pa šo ker M». Anthony Svet. Najemnina je: $25 mesečno. Naslov: 125 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y. Mr. A. K. Kennedy, lastnik, 1461 East 49th Street, Brooklyn, N. Y. (tfx) Cikaski nadškof, kardinal Mundeloin, ki jo nedavno v 68. letu starosti umrl, jo bil rojen 2. julija 1872 v Now Yorku. Šolal se je pri šolskih bratih, in ker je bil tako darovit, krepak in trdnega zna raj a, so mu nas veto val i, naj se vpiše v mornariško akademijo. A on se je odlooil Ai\ duhovniški poklic. Ko po bogoslovwkem študiju Še ni imel dovolj lot. da bi bil posvečen v mašnika, so ga |M)s!ali še v Rim, kjer je dve leti — "najlepša loba mojega življonja." jo svoji vrnitvi v Anioriko je postal knvalu škofijski kaneelar. ('oz nekaj časa nato jo bil že fKumožni škof v Brooklvnu in I. 1915 je postal nadškof v Chi-cagu. Mesto nvu je prii>raviloI — poskusimo, če bo tudi brc kraljevski sprejem. Novi nad ;n.icr>a šlo. In se je podal na delo. Izbral je mlaoo za j ko, katei se ni' niti sanjalo, da so na svt tu zajčja bitja moškega spoli . ....... ...............Zaprl jo je v tesno gajbico dov in je bil vešč tudi njih je- zamreženimi okni, da l.i ja i. mogel kakšen zajec v bližino. Nato je Zfieel delati ž nj poskuse, pri katerih je igral, poglavitno vlogo navadno ku uakar jih skušajo ozura1 se jim v mnogih slučajih posni či. In si mislijo: — Kar je J podgane in morske prašičke dij bro, je dobro tudi za ljudi. f Danzadnem se pojavljaj nova odkritja. Človek bi n verjel, kaj vse se da doseči najbolj preprostimi sred*tv Nap rimer z navadno soljo. ■Domači zajci, ali kot jim pn vimo—kunci — uživajo slovi izredne plodovitosti. Toda z množitev zajčjega zaroiia j treba dveh, namreč zajke i zajca. Vse to se je pa zdelo učencu profesorju dr. Gregorju Pin cusu s Clarkove univerze nf koliko odveč. — Vsaka zajka ima lahk mlade zajčke, — si je mislil, -nič lažjega nego to, če živi zajoem pošteno družinsko žh Ijonje. Kakor hitro se pa zaje kam potepe, ali ga zakol jej j oziroma se ga loti starostna < slabelost, mora zajka sair brez zaroda životariti ter n dobi in ne dobi mladičev, \ naj še tako koprni po njih. — Vrag naj vzame še zaje,: si je mislil učeni dr. Pincu š*kof je imel težavno življenj-' sko nalogo v tem no-tu, posebno šo, k»»r j<> ondi toliko T>ri->oljoreov. A ker jo bil dobor poznavalec posameznih naro- v vseh delih tega mesta zgraditi j h > « no cerkev z župnišoem in > šolo. Voč ko f>t)0 novih kulturnih m>prišč je po prizadevanju oikaškega na Kkofa zrastlo iz tal. Kardinal Mundeloin je ustanovil tirdj dvojo ibcgoslovij; eno stoji ob Michi-ganskom joz<»ini. drugo pa prav v mestu. Poglavitno pozornost pa jo posvečal zaščiti žensk in zgoji deklet. Mimo 50 vzgojevalis*č za žensko mladino, je postavil tudi odličen dom za .bodoče matere. Izredna delavnost tega neumornega cerkvenega kneza pa je oblegala tudi še vso ka-ritativne ustanove njegove nadškofi je, ki so bile strnjene v zgledno organizacijo. Njegova poglavitna zasluga pa je, fla je z različnimi deli dal do-raščajoči mladini priliko in sre^lstvo, da >i ohrani zdravo duišo v zdi" a vem telesu. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.--$ 200 Dinar.-- 300 Dinar.-- 400 Dinar.-- 500 Dinar.-- 2.60 5.00 7.25 9.50 11.75 ZARADI RAZMER \ EVROPI so bile naš« zvero za denarne pošiljatve v Jugoslavijo satasoo prekinjene. Sedaj pa sm« dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vziretf in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JR TREBA 92.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. a : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, Kew York liinjska sol. S pomočjo soli j< zajko tako daiee pripravil, d; je prejšnji teden dala življenje zdravemu in lepemu za j eku. Oba, zajka iu umetno spočeti n da« lie, se dobro poeutit-v hvala za vprašanje in ee>tita lllO. Tako se je torej zgodilo ne kaj, kar se da po vsej pravi« imenovati eudež moderne zne nosti. Umevno je, da novotarija ?.-bo ostala samo pri za jej ein rc du, ampak j<» bo znanost nadalje razvila. y <'emu bi se ne obneslo tud pri družili živili bitjih, kar s pri enem živem bitju obnese' Znanost je dognala, da in«. sc»I v sebi tiste skrivnostne sne vi. ki jih po vsej pravici lah ko imenujemo vir življenj? Kdo bi si mislil, a, draga čit« teljiea ? Kdo bi si mislil, da ima tako moe? ('isto navadna ku liinjska sol. Po zatrdilu slavnega zdrav uika in učenjaka dr. Pinkus bodo tozadevni poskusi zaer. krat omejeni le na nižja živ Ijenska bitja, zajce, podgane i morske prešieke, doeim se človeštvo že vsaj nekaj časa h množilo po starih in preiz^uše nib metodah. — Hvala Bogu, *— l>o mogr ee vzkliknil ta ali oni, vsi na bodo pa resno opozorjeni, nn ne hvalijo dneva pred ver rom. Marši kakšno veselje se narnree že večkrat prezgod » spakedralo. Kajti ženske, t: navdušene za vsako novotari jo, bodo prej ali slej i tudi po tej. f> bo katera zahrepenela otroku, si bo skesala prihran ti dosedanje t ruble. Nova iznajdba bo prišla pra^ tudi dobrim mamicam, ki ski be za svoje beere kot za pune« ?o v svojem očesu. Kaj več o tem pa v jutrišn, izdaji. LXS KlRDDF^NetrToifi Tuesday, November 7, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Moderoi boj, s podmornicami IZ ŽIVLJENJA PO BARAKAH 14 He j. otroci, po drva!" sem Čul glais tik za stanovanjsko rako, skromno in napol raz-jano. Otroci .-o tekali milic dežju v Kračah okrog lenih koč, kakor hitro pa so culi so se ustavili. Igre bilo konec in napravili so me obraze. Trije *o *e odlo-i od gruče, dva manjša in čja deklica prikupnega obra-l>o«l raainiTHenimi svetlimi mi. Žena srednjih let. ohle-na v gladko krilo in lnknji-predpasnik je Se enkrat »gnila roko. na obrazu se ji ppznalo tFpljenje. Velela je: "Kar hitro, saj jih moramo tem še posušiti, sicer bo oče •tlmjil." "Mama. malo kruha popre-je menil d »'ček. ki je sto-I tik do matere. 44 Kaj kruha — seda jI e! NTak, "bi h ga pot on k. ko se vrneš." S tem je bilo bo-wlovai»je o-svljono in trojica ie mlšla iz-:ed barake daleč doli proti lroovcu, ,la oklesti drevesa hili vej. Pričel -eni razsyo-r z mater jo, ki me je začude- t »ogledala. Z drvmi >e zalagamo, kar ta->l<* sproti — je menila. — Xo, aj še gre. ne vem pa kako pozimi. Mož dela včasih na sti. včasih pa opravlja sa- 0 priložnostna dela in tudi mo priložnostno prinese do-ov nekaj drobiža. Ve^te, ■od tedni sploh ni imel nika-Hia r osla. Zato ,ie sedel v »stilni in jo pil majčico. Maj-co, >ai io poznate. Zeleneli je pil in balina. Xe samo Iz Sibirije jih je bilo tam-j kar po deset skupaj in vsi balinali. Sama sem hodila mesto iskat dela za moža. če bil trezen, jo tudi sam vtpra- 1 za poel, stikal po magi-atu in moledoval za podpo-, ki je pa ni bilo. Uli. koli- eni pretrpel«! Trpini že •t let. odkar je mož izimbil ilno delo v tovarni. Otroci le rastejo. Ra-tojo kljub nru. da jim lo redko morem •ti kruha . . . S tem sva končala rmzgovor, bi bil monla prav »mak n»*- kje poleg kake dimge barake, iz katerih je gledalo prav tako veliko radovednih otročjih oči in zaskrbljenih mater. * # • Obstal sem za progo, za katero je bila gramozna jama, notri pa vegasta, a vendar zidana baraka. Najprvo se je pri smejalo na vrata čedno oblečeno, podjetno v bokih se zibajoče dekle, z zamazanimi ustnicami. Pomežiknila je proti tujcu, vabeče zategnila u^t-nice in izginila >pet za steno. Naslednji trenutek je prikazala pri vratih debeluška, zaklicala nekaj, se prešerno za-smeiala in zamahnila z roko. Stopal sem naprej, srečal starejšo žensko, ki je nesla v roki cikorijo in šla proti drugi barak i. "Dober dan, mama.!" "Dober dan." 4 * Cikorijo nraetc. Boste kuhali kavo!" "Hm. da, žitno kavo." "Kaj, pa tistile tanile v drugi baraki?" "Rh, oni kuhajo bolj&o kavo. So Kploh boljši ljudje, Veste. -aiuo ponoči." "Kako ponoči?" "Ja, veste, mislim ženske." Zvedel sem, da je doma samo stara mama, ki pa loži. Obe dekleti, ki sta nekoč delali v tekstilni tovarni, sta kasqiejc opustili mesta in pričeli pohajkovati po mentu. Popreje >ta bili oblečeni skromno, pozneje pa sta si obe kupili rdeči bluzi. THidi v kiise sta si vtaknili lep rdeč trak in sta nekoč privlekli s seboj celo harmonikarja, ž njim pa je bilo nekaj veselili gospodov. Po mali baraki so plesali in noreli >do ranega .intra. Spočetka >e je zdelo to stari materi silno čudno, no. dane- pa se je tega privadila tudi ona. M Jo velik križ na tem svetu." je menila žena » cikorijo in >e podvizala naprej. • • • V baraki, za zidanimi hišami. tik vode. naletel na -uli«'iru roožirkn. ki h* t»ri*«»ve-doval. da j«* bil n*'k«*" najlndj-i Najboljši prijatelj v pcirea vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16- do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52.0Q0 " " ' fr t M ■ PREMOŽENJE: »6,000,000.00 » ' * i r M »1 Za ožj« informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ , , . s , Glavni stan: , 1 ( i ' f/ ' • . H* t 2657*59.S. Lawndale Ave., Chicago, ill. krojač, da pa se sedaj bavi samo s krpanjem stare obleke. Popreje se je hladil pred barako in opazoval mehurčke na vodi. u*Pa se zasluži kaj s flika- 4'K,^^Pf zasluži. No pa tudi oddajani." "Kaj oddajate V9 "'I, |K)1 barake. Predeljeno imam, na oni strani .stanuje Hilda. Ta mi zmerom rechio plačuje. Ima že petega moža. Je odločna ženska, in zapodi vsakega, če jo nabije. Ona dela po hišah, veste, postrožni ca je. Anipak huda ženska. Nabije jo res skoraj vsak novi mož. ko se je naveliča, takrat pa more tudi proč od njo. Rj, ona »^e ne pusti in ima čez teden že drugega. Je poštena ženska in je rodna plačniea. Tale Hilda . . SIN MARŠALA VORO • SILOVA. Kakor imročajo iz Moskve, je bil >in svojefcskega ruskega vojnega komiisarja in maršala Vorošilcvi* iz prvega zakona. Sem jo n Vorošilgv, zaradi svojih velikih zp>lug v borbi zoper vero med moskovsko mlati i no — imenovan za predsednika brerbožniške mladinske zveze v Moskvi. Ta 16-letni maršalov sin je že od svojega f>. leta ("lan brezbožniške mladinske zveze in je že v otroški skupini brezbožni kov zavzemal vodilno mesto. Dosedanji predsednik mladinske organizacije brezbožnikov je bil do letošnjega maja sin bivšega zunanjega komisarja Maksim Litvinov. Ko so odr-lovili očeta, je moral tudi -in odstopiti kot predstavnik mladih brezbožnikov. Se m j on Vorošilov je ob sprejemal nove časti izjavil, da jo pospeševanje borbe zoper vero največja in najnujnejša naloga sovjetske mladine. Niegov o-če imi j«' ob tej priliki br/.o-iavno č«**titaJ. . Xa morju se razvija vojna s podmornicami, ki so igrale važno vlogo že meti svetovno vojno in je malo manjkalo, da niso odločile zmage v prid Nemčije. Se nam je v spominu presenetljiv uspeh nemških podmornic, ki so potapljale angleške in francoske vojne ladje ne da bi bilo mogoče uničevalno delo uspetsuo preprečiti. Od svetovne vojne do danes ro je obramiba proti napadom s podmornicami zelo izpolnila. Vojne ladje so dane< opremljene 7, mnogimi opazovalnimi instrumenti. kakršnih pred svetovno vojno niso poznali. S temi instrumenti je (Vhogočeno opazovanje podmornic podnevi in ponoči ter v najrazličnejših razdaljah. Izredno je izpopolnjeno tudi orožje, s katerim .se more napadena vojna ladja braniti proti podmornicam ali podmornice napasti in jim preprečiti rušilno akcijo. (Podtniornice imajo več Ahilovih pet. kakor človek običajno misli. To je dokaj ra'bl;ivo vojno in napadalno sredstvo, katerim pa ni mosro^e dos*'-ei posebnih uspehov, če ne sodeluje ž n ji m določeno Število vojnih ladij. PmLmornieo >o na površju vedno v nevarnosti, da jih uničijo topovi z vojnih ladij ali s spremljevalnih oboroženih ladij. Celo podmornicam, kr plovejo pod vodno i*>-vršino preti velika nevarnost, če se jim približajo vojne ia-lje. Človek, ki ni služil v podmornici, si niti predstavljati ne more, kako po hnorniško posadko demorilizira eksplozija granate v bližini. Podmomi-ška posadka čuje detonacijo in parno mornarji. ki imajo izredno doibre živce no izgube v takem položaju pri-otnosti duha in poguma. V bližini pod morsko • površino se nahajajoče podmornice razpočena granata lahko hudo poškood-nnomici ali pa samo nekateri deli v strojnici, se mora j>od-monnica prej ali slej dvigniti na površje, kjer preži nanjo napadena ladja. Še bolj nevarna »-o letala v boju s podmornicami. (V letalo izdedi podmornico na morski površini, .se more s hitrostjo 00 km na uro spustiti irtul podmornico in jo bonftbardii ati na površini, kajti podmornica se no utegne v takem primeru več skriti v morsko globino. Zelo nevarno za podmornice je tudi obstreljevan je iz letal s strojnicami. (V se posreči na površini dmor-niške posaod-mornlci. Če je član posadko i samo ranjen, ne more tako hi-jtro poti in orni'.-o zapleti, da bi še o pravem ča«m izginila v irlrtbino i»re«l letabkim napadom. V takih 'primerih uške, s katerimi napadajo letalci podmornico s tem, da jo piki rajo. kakor pravijo, pa prebijejo lahko razmeroma tenke oklepe zunanjih balastnih tankov. A' ti.kem »' inicni se podmornica, ki se ii je posrečilo pobegniti v globino morja, ne more več z lahkoto dvigniti # al I i^i se »•ploh nikoli več ne i>ojavi na površin'. Odločilna za ofenzivno učinkoviistost v napadu so bolj morala, izkušenost ter vztrajnost posadke kakor pa rx)ln notni ca s svojimi torpedi. Do polno učinkovitosti pridejo ixxlmomice lo tedaj, ako jih spremJjajo vojne ladje in jim pomagajo v borbi, razpršene Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, *4 toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.'* Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštovamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste protj plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre men j ene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tokom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisano mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi j vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene državo in $3.— za Kanado (t. j. vsled carine na angleške knjige, in 25 centov nekoliko pokrije svo-to, ki jo je treba plačati). Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARN I'4 GLASA NARODA' \ 216 West 18th St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji strani lista. OGRSKA VERUJE V OHRANITEV MIRU BEOGRAD, 6. nov. (J.K.)—Po vesteh, ki jih prinaša v svoji številki 28. oktobra beograjski list *4Vreme*', menijo o-ur-ki politični krogi, da ne 1h> mir na Balkauu in v i>odouav-skih državah ogrožan. Tudi če se Rusija zaplete v vojno, im-slijo v Budapešti, da bodo južnovzhodne države ohrani'e nevtralnost in mir. Veruje se, da bo prijateljstvo med Italijo in Turčijo zojmt vzpostavljeno. podmornice, ki opravljajo bolj ali manj gverilsko pomorsko vojno, pa so izjxh-tavljone neprestano veliki mnovamoštim in -svoje naloge ne morejo u-činkovito izvršiti. DVA MILIJONA ZA ZAKLONIŠČA. Na zadnji seji mestnega »veta v Novem Sadu je bil odobren kredit 2,(KH).o bo porabil za gradnjo zaklonišč in drugih obrambnih objektov proti nevarnosti napadov iz zraka. V Koprivnici pa jo mestno poglavarstvo pozvalo vso hišno posestnike, naj začno graditi zaklonišča in kopati rove za zaščito proti sovražnemu napadu iz zraka. PAROPLOVBA na Velikih jezerih Lake Superior Iron Association poroča, da je bilo traiu-1 portiranih meseca oktobra na Velikih jezerih 9,201,249 ton železne rude, kar pomeni rekord z izjemo leta 1926, ko je znašal transport 9,337,774 ton. REKORD 20LETNEGA TATU. V Varaždinu so aretirali 20-letnega Mija Kukea iz Vrče, ki jo bi! zaradi tatvin že 42-krat kaznovan. Ukradel jo kolo pred ni'k;; gostilno v Varaždinu. Ko so preiskali njegovo hišo. >o našli zalogo ukradenega biaga in več lovskih pušk ter samokresov. HI HOVA DOBA MUČENISTVA Li-t **Valerland" ki izhaja v Lu;.«'rnu. poroča: V" • Do du^-** ii«- gane u-oda Poljakov, ki -o prišli p, l rusko ob!a>t. Tako je prišla katoliška dežela tebi nič meni ni« v roke brezbožnikov. Pred a zdaj. ko je huj£e, kakor je bilo v časih carico Katarine, ko je bila Polj-ka prvikrat razdeljena. Z rdečimi četami jo prilšla v deželo komunistična propaganda, rdeči listi, rdeči radio, rdeče-gledališče. Brezbožniki stoje s sulico in z mečem kot' popolna obla-st v borbi zoper katoliško cerkev. Nova doba mučeništva. , BOUftNE V NTAM NAGLO 00STRAN1ENE Nikar po nepotrebnem ne prenaiajte bolečin v kitah. Na tiioče ljudi je bDo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in xjjibih » priprostim drgnjenjem a Pain-ExpeHer-jem. To nenavadno zdravilo naflo ponufL Do sedaj je še bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic/ Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Ezpeller a sidrom na steklenici. ADVERTISE IN GLAS NARODA* Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padiiahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Niln. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri fcamarih, — Med JezidL Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. 'Cena $1.50 PO DEŽELI SKJPETARJEV 4 knjige, s slikami« 577 strani VSEBINA: Brata Al&dzija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ft imen. — Zaroka z zaprekami — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lova. — Spet nsl divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapado. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. i Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50. Slovenic Publishing Co: 216 WEST 18th STREET ipany NEW YORK, N. Y. •O"« VIBPDr>.K«f7, Mctna te morem nikdar več biti — kajti — nikar ne njksli, i!u mi more Huuh odpustiti. Nikdo tega i.e more." "Rekel j««, da more biti zelo revna ljubezen, ki bi na tem Jimrla. Njegova ni umrla." ld>una zt j h* t /aibti. Obenem |>a ji prihaja v srce laliuo Upanje. i'linie njegovo roko in jo ttisne. z "Klaus, zelo dober si do mene, četudi sem se tudi s teboj igrala. Toda — v celem svojem -bistvu si tako zelo podoben ]fanisu, zato sem tt'bila takoj nekoliko naklonjena. In samo bi mi hotel m koliko ])cmagati, mogoče bom imela toliko meči, da j:otoui pa nd n oraš povedcti, kako si vse to izvedel." **I)a, vse ti bcm povetlal. mogoče je najboljše." t Iduna n-m krče\ito stiwie roko. "Klaus, mislim, da se ti imam mnogo zahvaliti. In za to ti j« vem, da se bo oče s teboj boril do zadnjega. Razkrinkati te h<če kot sleparja, kajti, če veruje ali ne, da si *)epar — kct takoga te bo raorupil." "Samo pusti ga; njega se r.e bojim," Iduna gie raglo v svoje sobe, se preobleče, si ohladi oči in se č( z t minut snide s Klaustin v veži. Konja sta že osedlana; Klaus ji ]»eniiaga y.ajahati in sam, zajaha. V družJbni sobi pri oknu, skrit za zastorom, stoji Kurt AVeyoivberg in gl^la za njima. V prvem nadstropju se
  • o izteklo. Na Klausa Wevem-i>erga se moreš zanesti. Več ti ne smem izdati." Staia gospa prime Rutiro roko. "Ali si vse to vedela, Rut?" "l>a, teta Marija, toda — sama sem prišla do tega, da ni dr. Horvat, temveč Klaus WeyeiUberg. In šele ko sem mu to naravnost povedala, se je vdal. Toda dati sem mu morala *vojo l-<4cdof da o tem ne bcm govorila, dokler mi tesra ne, dovoli." ' O, naj bo, kar noče — meni so je odvalil kamen od srca, da živi in — da bomo enkrat rešeni te dediščine. Ljubi Bog bo že daljo /jm magal " Truda zc.pet stoji na tehtnici in Charlie |>oleg nje skrbnega obraza. "Pobili sto samo šele osemsto gramov, go^pica Truda. Kaj naj vem'ai z vami počnem!" "Toda, Charlie, če «0111 v tako kratkem ča>u dobila osein-sto graniov — to sta skoro dva funta — je to vendar že veliko! Samo f »omislite, ako v resnici >Še ostanem tukaj štiri tedne, potem bom težja osem do deset funtov. Potom ela Ženska in In m služila lep denar." "To brsie Iojkj epistili, potern pa še: kdo pa govori o stirili tetinih?" Tiuda .La nekoliko boječe pogleda. . "Winnie mi je rekla, da smem (»tati še najmanj štiri tedne; toda seveda tukaj nte vi gos|M>dar 111 me lahko postavite pred vrata, kadar hočete." In pri tem Truda tako zapeljivo pogleda Oharlesa. kot bi hodila pri 11 in ni v šolo. V resnici nekoliko koketira in prav tala dolgo časa. Sobarica je imela ž ujo timogo opravka, da je bila slednjič zadovoljna. '"Da, Tmda, celo uro moraš čakati," pravi Winnie. ",Zdi so nji. da moremo iti Še malo na izprehod, saj skozi park," predlaga Charlie in potegne Trudo za seboj. W innie j kina pečasi &ledi in brenči pesem pred se. Truda in Charlie uganjate vsakovrstne neumnosti in Winnie si misli, kako zelo >e je Truda preinenila. Kako boječa in obupana je bila na Graven*teinu, sedaj pa iz nje žari življenje, fn njen tk;4>ii Cfliarlie vedno bolj izgubijo svoje srce do nje. (bosta t rečna. . {Nadaljevanje pribodigfo) POŠKODOVANA ANGLEŠKA BOJNA LADJA Ko so nemški aeroplani napadli vojno luko v Tiosyth, je bomba zadela bojno ladjo Southampton, ki je bila nekoliko poškodovana. Knnjeni so bili tudi trije mornarji. Ti istoletnica velikega trageda =Racine-a-= Zaradi vojne je Francija od-|K>vedala proslavo ;i(J(> letnice rojstva svojega največjega kla sika. Že pred meseci so so v Franciji vsa kulturna društva pripravljala 11a preelavo :J(H> letnice rojstva klasičnega dramatika Jeana Racine, ki se je rooložajih, ima tudi v slaven. V "Tebaldi." kakor; HoilvwooUu skoraj sieherni v naslednji tragediji " Alexan-, ,ium1 igralci in igralkami svoje der" je Racine posnemal svoje tajllo praznoverje, ga učitelja Cornelia. Leta 168Sj "borotliv Lamour noče igrati so vprizorili v Parizu Racine-1 prizorov, v katerih je potre-vo "An lromaho" tragedijo, hon 'mrtvoe. V pogodbah s ki je uspela in s katero je do- filufkinii podjetniki si je izkazal, da je sposoben za samo-j vojevala pravico odkloniti stojno umetniško urtvarjanjo. io«m1o "T love. you." Svoji ženi jo obljubil, da no bo vpričo nobene ženske nikoli več izgovoril besede, ki jih je rekel svoji ženi. da -ta se vzela. "tlli.jillllHIllit. tilflllllli, .illlllllu,, .iillllli '1!!! '""»i"" ^"'»fMei^^liiiHiif^UuHii MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaj a KNJIG Da napravimo prosto za novo zaloga smo zni žali cene teh knjig« d: vsakemu jih je mogoč naročiti. Storite to še da nes, ker bo zaloga kmal iztekla. Andrej Hof« Tiroleer (Junaški vodji Cecil de Mille še vedno hodi po a tel ji li, opremljen s staro-I>u Pare. Ta dogodek je po- "tega »"asa ne prenese niti raz- modnim režiserskim plaščem vzročil v Racineovem življenju govora o mrtvih ljudeh. 'in s čepico z zaklonom ter z popoln .prevrat. Za vdajal k a 1 Akiin Tamirov. ki je o v ča.-ih. ko je reži-iial dobil pri njej strup, s katerim mod iirro .«voji vlo^i, prav do-|nemo filme. Njegovi tovariši je bro Racine oropal umirajočo igral-! ne.ara življenja; je na svo j na-i opremljeni s temi potrebščina- nikoli no mi. Toda Cecil do Mille jih ... i d3ril drugi pri jateljici igralki I pobere knjige ali česarkoli, i Še vodno nosi kot talismane in ie zastrupil igralko in da je . bro rrzliku;o igro od resnič-Jže dolgo nino več med delom Racine oropal umirajo? ko ter njene /dragocenosti 00- čin praznoveren, ker lki pa te- (flianiptnesie. Racinea daj niso aretirali Kmalu potom i«- Racine o-ženi! s pobožno Katarino de Romanet. ki ni nikoli videla riolienega izmed njegovih gledaliških del in .s katero jo imel kar mni pade iz rok na tla. m»| je prepričan, da da bi se prej vsedel na na tleh k u-jpeliu. mu pomagajo končanih študijah med nevar-" otrnk- A zakonu .10 ]w,stal nostmi svojega stoletia. ki se Kacine nenadoma zelo pobo-i.menuje ik> pravk-i "veliko sto- žer. Hotel si ie utrtliti tudi let.ie." Zahajal jo k cenzorju Bouilloauju. kjer jo spoznal tu- di La Fontaina in Moliera. Na-slednji dve leti je Racine preživel v prostovoljnem pregnanstvu na pf>so-tvu nekega svojega «f)ro«lnika. Tja so ga j>osla-li, da bi ga .soravili k rt^lu in da bi se m'adi Racine, ki j«1 rašel v pariško dru?i>o lalrko-ži^ev. -preobrnil, pozabil na stihe in pričel živeti pošteno življenje. Po dveh letih nro- položaj in kmalu jo postal lii-storiosrraf Ludvika XIV. Xa ivošnio kraljeve 1 jutoco Madame de Maintenon jo Racine v z»elih lotili spisal še dve tragedije religioznega značaja in nicer "Esther" in "Athalio." (Vem let kasneje aprila 11>00 je Raeine umrl. S -voitmi nesmrtnimi doli so je uvrsti1 mod raivočje k'*vsiko francoske in svetovne literature. l^nan-stva se je Raeine vrnil v .................................................... Pariz z rokooiisoin svojega pr- i'mi'">j||'Hi«.s»"M"urm»" "^m.H" l!'Hf ojega pr vega idela "Tobalda. ali i=h>-vražni >i bratje." Afol i ore i o vnrizoril <f Spnitnan 5. Božični l>aroti (Uu«lt.lf V rabi 6 Bursk* Vojska 7. Cvetke <11. M h Jar 9. Dedek je pra\il (Julij ShipAak) 10. Deviea Orleanska 11. Dve sliki (Ksavcr MeAko 12. Duhovni boj (Lovn-in- SkuiMill 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (;iv»>r M»itniV 36. Povesti in Slike iKsaver Mt -ko 37. Ptiee Selivke (Tacre 38. Traški Jndek f Josip Voir !8. Praprečanme Zc»Mlbe. Povesti (Anton Str« žar J V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških »lik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA -GLAS NARODA" l 1 Bohinjsko j Mero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK 13. II. 15. 16. 17. 18. 19. .►0. 31. .2. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 59. 66. 61. 62. «3. Preija njan je na rje v Indijanskih misijo 4 Josef SjiUlman Kdefa in bela vrlniea (Anton (Inornler Revoiueija na l*orluca'skem S:st» s Šesto (H. Feilervi Skozi ^iimo Indijo Spisi Krištofa ^mida Študent naj bo (S. Fiiiicar Strahote vojne Snneški Invalid < S. R.Atlnll Sveta Nothurra Tri Indijanske p«ives| • (Josef Spillmani Večerna pisma (Marija Kimlov Vrtnar f S|»iUman (Vezava nekaterih knjic je od nja nekoliko izkatuia.) leli Ako ima kaka knjiga več zve? kov, se šteje vsak zvezek knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knji v omejenem številu, naved te pri naročilu več knjig, d Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST I8th STREE" WW YQBK