Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LTV. — Izdan in razposlan 13. dne junija 1914.
Vsebina: (Št. 126 in 127.) 126. Razglas o ustanovitvi novih pridobninskih priredbenih okrajev za uradna okoliša novoustanovljenih okrajnih glavarstev v Loktu in Kralupih..— 127. Razglas o opravljanju preskušenj za prosilce za pravico civilnega tehnika (civilnega inženirja ali civilnega geometra).
136.
Razglas finančnega ministrstva z dne 3. junija 1914.1.
o ustanovitvi novih pridobninskih priredbenih okrajev za uradna okoliša novoustanovljenih okrajnih glavarstev v Loktu in Kralupih.
št. 13) — od priredbene dobe 1916/1917 po-čenši — ustanavlja po en priredbeni okraj za III. in IV. pridobninski razred.
Število udov komisij davčnih družb III. razreda za politična okraja Loket in Kralupy se določa za vsako s 4, število udov komisij davčnih družb IV. razreda za okraja istega imena pa s 6 za vsako.
Za uradna okoliša novoustanovljenih okrajnih glavarstev v Loktu in Kralupih (razglas ministrstva za notranje stvari, z dne 24. oktobra 1913. 1. [drž. zak. št. 226] se na podstavi §§ 13 in 16 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak.
Po tem je z razpisom finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 117) razglašeni seznamek priredbenih okrajev za občo pri-dobnino popolniti tako:
(Stran 903 in 905 dne 11. maja 1897.1. izdanega XLVI. kosa državnega zakonika.)
Okrajna številka	Priredbeni okraji	Sedeži komisij	Števil za davčn III.	3 udov • e družbe IV.
za davčne družbe III. in IV. razredu			razreda	
3o	Politični okraj Loket	Okrajno glavarstvo Loket	4	6
18 a	Politični okraj Kralupy	Okrajno glavarstvo Kralupy	4	6
				
Engel s. r.
(Slov«nl*ch.)
133
127.
Razglas ministrstva za javna dela z dne 5. junija 1914.1.
o opravljanju preskušenj za prosilce za pravico civilnega tehnika (civilnega inženirja ali civilnega geometra).
I.	Preskuševalne komisije.
§ l.
Za opravljanje preskušnje, ki jo morajo po § 12 ministrstvcnega ukaza z dne 7. maja 1913. 1. (drž. zak. št. 77) narediti prosilci za pravico civilnega tehnika, se postavljajo za posamezne strokovne smeri posebne preskuševalne komisije.
Take preskuševalne komisije se postavijo pri vseli političnih deželnih obiastvih, na kojih sedežu je tehniška visoka šola.
Preskušnjo, ki jo morajo narediti prosilci za pravico civilnega inženirja za ladjedelslvo in stroje-delslvo za ladje, vrši, dokler se ne ukrene drugače, samo preskušcvalna komisija, ki se postavi za to strokovno skupino pri namestništvu na Nižje-avstrijskcm. \
*
Sestava preskuševalnih komisij.
§ 2.
V preskuševalnih komisijah predseduje predstojnik državne stavbne službe in, ako je on zadržan, njegov namestnik.
Kakor udje jim pripadajo: en preskuševaleo.iz predmetov nauka o narodnem gospodarstvu in avstrijskega upravnega prava in trije preskuševalci iz zakonov in ukazov, zadevajočih kandidatovo stroko.
Za preskušcvalca iz nauka o narodnem gospodarstvu in iz avstrijskega upravnega prava posluje profesor ali docent tehniške visoke šole, ki poučuje enega ali oba teh predmetov.
Za preskuševalce iz zakonov in ukazov poslujejo:
1.	višji državni tehniški uradnik in sicer:
a) za civilne inženirje za stavbstvo, za arhitekturo
in nadtalno stavbo, za strojedelstvo, za elektrotehniko in za kulturno tehniko višji uradnik
dotične državne stavbne službe, ako mogoče, dotične strokovne smeri;
b)	za civilne inženirje za ladjedelstvo in strojedelstvo za ladje višji uradnik nadzorništva za plovstvo po notranjem vodovju v c. kr. trgovinskem ministrstvu na Dunaju;
c)	za civilne inženirje za gozdarstvo višji uradnik državne gozdne službe;
d)	za civilne inženirje za tehniško kemijo višji uradnik državne stavbne službe ali druge državne službene stroke in
e)	za civilne geometre višji uradnik razvidnostne službe zemljarinskcga katastra;
2.	svojo pravico izvršujoč civilni tehnik dotične strokovne smeri ali, če ni takega tehnika, drug strokovnjak, ki ga je pritegniti od primera do primera in
3.	profesor ali docent tehniške visoke šole, ki poučuje najmanj enega glavnih predmetov dotične tehniške stroke in je, ako mogoče, civilni tehnik.
Na Dunaju lahko poslujejo za ude preskuševalnih komisij po istih pogojih kakor profesorji in docenti tehniške visoke šole tudi profesorji ali docenti visoke šole za zemljedelstvo.
Pri preskuševalnih komisijah za civilne inženirje za gozdarstvo izven Dunaja stopi, ako gozdarske glavne stroke niso zastopane na dotičnih tehniških visokih šolah, na mesto sicer stanu profesorjev ali docentov pripadajočega preskušcvalca drug civilni inženir za gozdarstvo, ki izvršuje svojo pravico, ali drug strokovnjak.
Za tiste kandidate, ki so po' § 12 ministrstve-nega ukaza z dne 7. maja 1913.1. (drž. zak. št. 77) oproščeni preskušnje iz obeh predmetov nauka o narodnem gospodarstvu in avstrijskega upravnega prava, je preskuševalna komisija sestavljena iz predsednika in iz zgoraj v točkah 1, 2 in 3 oznamenje-nih treh udov.
§ 3.
Za kategorije izpraševalcev, oznamenjene v § 2, je postaviti po dva ali več preskuševalnih komisarjev, ki se naj praviloma menjavajo pri preskušnjah.
Imenovanje udov preskuševalnih komisij.
§ 4.
Ude preskuševalnih komisij imenuje deželni načelnik za dobo petih let. Stanu civilnih tehnikov
pripadajoči udje ter nje eventualno nadomestujoči strokovnjaki se imenujejo na predlog inženirske zbornice na sedežu preskuševalne komisije, ki pa pri tem ni vezana na svoj okoliš.
Sklicevanje in sklepčnost preskuševalnih komisij.
§ 5.
Preskuševalne komisije sklicuje predsednik, oziroma njegov namestnik (§ 2), ki mora pri tem postopati po predpisih §§ 2 in 3, oziroma 12.
Za sklepčnost preskuševalne komisije je potrebna navzočnost predsednika in vseh komisiji pripadajočih udov.
II.	Preskusni red.
§ 6.
Preskušnje se vršč dvakrat v letu, in sicer praviloma v aprilu in v oktobra. Za ponavljalne preskušnje (§ 12) veljajo isti rokovi.
§ 7.
Prošnjo za pripustitev k preskušnji je vložiti, priloživši dokaze o dovršenih naukih in o praktičnem uporabljanju, in sicer za rok v aprilu najkasneje do 15. dne februarja, za rok v oktobra najkasneje do 15. dne avgusta pri enem v § 1 oznamenjenih političnih deželnih oblastev, ki, poprašavši inženirsko zbornico na sedežu preskuševalne komisije gledé vštevnosti praktičnega uporabljanja, ki ga je izkazal prosilec za preskušnjo, odloči o tem.
Ako se odreče pripustitev k preskušnji, je prosilcu zoper to odprt rekurz na ministrstvo za javna dela, ki ga je vložiti pri dotičnem političnem deželnem oblastvu v teku štirih tednov; ministrstvo za javna dela odloči, ako želi prosilec za preskušnjo doseči pravico civilnega inženirja za kulturno tehniko ali za gozdarstvo, o tem v porazumu s poljedelskim ministrstvom.
Pri ponavljalnih preskušnjah (§ 12) zadošča zglasitev, ki jo je podati pri predsedniku preskuševalne komisije v enakem roku.
§ 8.
Kandidatu, ki se je pripustil k preskušnji, oziroma ki se je zglasil k ponavljalni preskušnji, naznani
predsednik preskuševalne komisije, oziroma njegov namestnik dan in uro preskušnje. Kandidat naj se ob določenem času predstavi predsedniku preskuševalne komisije in dokaže, da je položil preskusno takso (§ 13).
§ 9-
Preskušnjo je opraviti ustno in z vsakim kandidatom posamez.
Predsednik vodi preskušnjo; kakor predsednik ima pravico, pa ne dolžnosti staviti kandidatu vprašanja. Udje preskuševalne komisije naj se udeležujejo preskušnje v vrstnem redu, ki ga določi predsednik.
§ 10.
Uspeh preskušnje se presodi z glasovanjem.
O uspehu preskušnje se sklepa z večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, velja tisti glas, kateremu je pristopil predsednik, ki se udeležuje glasovanja. Sklepni votum naj izrazi, da se je preskuševanec spoznal za „usposobljenega“ ali „ne usposobljenega“. Ako je bil preskuševanec kla-sifikovan za „ne usposobljenega“, naj sklene pre-skuševalna komisija, ali more delati ponavljalno preskušnjo (§ 12) v polnem ali v omejenem obsegu čez pol leta ali čez eno leto.
Zoper sklep preskuševalne komisije ni dopusten ugovor.
O preskušnji in o posvetovanju preskuševalne komisije, ki ji sledi, naj piše najmlajši ud zapisnik.
§ 11-
Sklep preskuševalne komisije oznani predsednik preskuševancu pred zbrano komisijo; pri tem se kandidatu, ki je bil spoznan za „ne usposobljenega*, naznanijo natančnejši pogoji ponavljalne preskušnje.
O uspešno narejeni preskušnji se izda preskuševancu izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik in vsi posredujoči udje preskuševalne komisije (§ 5, odstavek 2). Izpričevalo je opremiti s kolkovno znamko za 2 K, ki jo položi preskuševanec.
O reprobaciji je obvestiti, ako ne gre za ladje-delstvo in strojedelstvo za ladje, vsa deželna obla-stva, pri katerih so postavljene preskuševalne komisije.
§ 12.
Preskušnja se more ponavljati praviloma samo enkrat. Ako izpodleti ponavljalna preskušnja, je dopustno zopet delati preskušnjo na predlog dotične preskuševalne komisije z odobrenjem ministrstva za javna dela, ki ga izreče pri civilnih inženirjih za kulturno tehniko in za gozdarstvo v porazumu s poljedelskim ministrstvom.
Ponavljalna preskušnja naj se vrši, kolikor mogoče, pred isto preskuševalno komisijo, ki je izrekla reprobacijo.
Ako se dela ponavljalna preskušnja v omejenem obsegu, potem veljajo nastopna določila:
1.	Ako izpade preskušnja iz enega izmed predmetov nauk o narodnem gospodarstvu ali avstrijsko upravno pravo, se v normalni sestavi dotične preskuševalne komisije nič ne izpremeni.
2.	Ako izpade preskušnja iz obeh predmetov nauk o narodnem gospodarstvu in avstrijsko upravno pravo, poslujejo razen predsednika samo v § 2, točka 1, 2 in 3, oznamenjeni trije preskuševalci za ude komisije.
3.	Ako izpade preskušnja iz zakonov in ukazov, zadevajočih kandidatovo stroko, posluje razen predsednika in preskuševalca iz nauka o narodnem gospodarstvu in avstrijskega upravnega prava še eden v § 2, točka 2, oznamenjenih preskuševalcev menjaje za uda-prisednika komisije.
III.	Takse.
§ 13.
Vsak kandidat mora, preden se pripusti k pre-kušnji, in sicer najkasneje tri dni pred rokom reskušnje položiti pri ravnateljstvu pomožnih uradov
dotičnega političnega deželnega oblastva preskusno takso, ki znaša 150 K.
Ako se je prosilcu za preskušnjo opustila preskušnja iz obeh predmetov nauk o narodnem gospodarstvu in avstrijsko upravno pravo, potem se zniža taksa za 30 K.
Za ponavljalno preskušnjo veljajo ista določila, ako se dela v polnem obsegu prve preskušnje. Takse za ponavljalne preskušnje v primerih, oznamenjenih v § 12, zadnji odstavek, točka 1, 2 in 3, znašajo 150, 120 in 90 K.
Preskusna taksa gre predsedniku in posredujočim udom preskuševalne komisije po enakih delih.
Položene takse zapadejo, ako kandidat brez opravičenega izgovora ni prišel k določeni pre-skušnji ali ako je odstopil med preskušnjo.
Kandidatom, ki so zadostno opravičili, zakaj niso prišli, in kandidatom, ki so pred začetkom preskušnje odstopili iz ozira vrednih razlogov, kakor na primer zaradi bolezni, se lahko vrne polovica položene preskusne takse.
O tehtnosti izgovora, oziroma opravičbe odloči preskuševalna komisija z večino glasov, in sicer slično kakor o uspehu preskušnje (§ 10).
Udje preskuševalne komisije, ki niso naseljeni v kraju preskušnje, ne dobivajo razen preskusnih taks nikakršne odškodnine.
§ 14.
Določila tega razglasa dobé takoj moč.
Trnka s. r.