Poaamezna številka 1 Din mesečno, če se »prejema list v uprasi, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJSEDECJSMCI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/lIL Telelon št. 2050 in 2096. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račtm. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 intrig Španija v vrtinca Francija vabi velesile na konferenco Zopet popolna nejasnost o položaju vlade in upornikov Paril, 2. avgusta. AA. Francoska vlada je imela včeraj važno sejo, na kateri je ponovno proučila razmere v Španiji po poslednjih informaci,ah ki jih je dobila iz Madrida pa tudi iz drug,h španskih krajev, hkratu pa tudi probleme, ki so se pojavili zaradi španske krize. P osebe, so na seji razpravljali o intervencijah nekih tujih sil v Španiji, ki zalagajo upornike z letali, orožjem in strelivom. Francoska vlada je sklenila, da bo s še večjo skrbnostjo zasledovala razvoj položaja na Španskem ter da bo predvsem očuvala prijateljske odnosaje z zakonito špansko vlado, ki se bori v svoji državi za obnovo miru in reda. Glede na resnost medna-rodno-političnega položaja, je bilo prvotno sklenjeno, da se Francija tudi v bodoče ne bo vmešavala v španske notranje politične zadeve in da tudi ne bo zalagala španske vlade z orožjem, strelivom ali kakim drugim vojnim materialom. Enako ravnanje pa je zahtevala tudi od drugih držav. Ker pa se je ugotovilo, da neke države podpiraj španske upornike z orožjem in strelivom, si je francoska vlada ohranila popolno svobodo da zavzame napram takemu početju dotičnib držav svo,e stališče ko ee ji bo to zdelo najbolj primerno. 0 seji vlade je bilo snoči objavlieno uradno poročilo, ki pravi: Vlada je proučila obča vpraša- nja, ki bi jih lahko sprožila kriza v Španiji, posebej pa vprašanja, ki so se pojavila glede na to, da so neke tuje države intervenirale v Španiji z dobavami orožja baš v času ,ko so neredi v tej državi na višku. Vlada je sprejela vrsto sklepov, ker ji je na tem, da se onemogočijo škodljivi vplivi na mednarodne odnošaje, ki bi se lahko pojavili takih intervencij, in ker hoče, ohraniti prijateljske odnošaje, ki jih je od nekdaj gojila napram zakonitfc uradno priznani španski vladi, ki se pravkar bori za obnovo notranjega reda. Vlada je sklenila ukreniti vse potrebno, da se zatrejo neredi v Španiji in da se prepreči ojačenje tujega delovanja na španskih tleh, katerega posledice bi v vsakem primeru škodovale dobrim mednarodnim odnošajem. V t) svrho je sklenila nujno pozvati vse vlade, ki so najbolj zainteresirane v tej stvari, da se ravnajo po načelu popolne nevtralnosti. Francoska vlada je doslej z vso vestnostjo spolnjevala to načelo in prepovedala izvoz v Španijo celo v primerih, ko bi bilo treba samo izpolniti določbe pogodb, ki so bile sklenjene šc pred pričetkom nemirov v Španiji. Glede na ta odločni komunike sodijo francoski uradni krogi, da bo sedaj bržkone prišlo do konkretnih pogajanj med Italijo, Anglijo in Fran- cijo, s katerim bi se pozneje eventuelno pritegnib še Nemčija in Portugalska. Izvedelo pa se je še nadalje, da smatra vlada glede na neovrgljive dokaze o dobavah orožja iz sosednjih držav španskim upornikom, da sama ni več vezana na svoj prvotni »klep, da ostane tudi še nadalje nevtralna, če bi omenjene države še nadalje dobavljale orožje španskim upornikom. Francoska vlada smatra, da bi 'bilo zaradi mednarodno-političnih odnošajev sicer potreben sporazum o nevmešavanju v španske zadeve. Nikakor pa ne more pristati na to, da bi moralo veljati načelo nevtralnosti samo le zanjo. ' S tem jasnim komunikejem je francoska vlada dokazala pripravljenost prevzeti inicijativo za tak sporazum, ki bi koristil nc le Španiji, nego predvsem Evropi, ker je položaj že zelo napet. Francija je s tem ponovno dokazala, da spoštuje mednarodna pravna načela, in določbe, a da zahteva isto tudi od drugih držav. 2e snoči je francoska vlada brzojavno obvestila angleško in italijansko vlado o svojem stališču glede na dogodke v Španiji. V svoji noti je obrazložila in utemeljila tudi svoj predlog kako naj sc onemogočijo krvave borbe v tej državi in prepre-l čijo eventualne mednarodne komplikacije. Položaj na bojiščih Vlada oznanja: Povsod napredujemo rtadrid, 2. avg. AA. V Madridu vlada mir, it nrav je na cestah videti le oborožene |udi. V bor-fcah zadnje dni ni prišlo do bistvenih sprememb °e na vladni, ne na uporniški strani. Vladne čete so bombardirale oddelke upornikov v Grenadiji m na Majcrskih otokih. Po zadnijh vesteh pa so mnogi uporniški oficirji izvršili samomor. Mnogo drugih revoluciionarnih častnikov je padlo v poslednjih bojih. V Madrid prihaja zdaj že pošta iz inozemstva, čeprav z velikimi zamudami. Po poročilih iz Somosierre je aktivnost na strani upornikov spet znatno popustila. Vladna letala so sestrelila dve uporniški letali. Na tej fronti imajo uporniki sedaj le še en top kalibra 155 mm in 3 topove kalibra 75 mm. A tudi ti štirje topovi so skoraj že nerabni. Neko vladno letalo je bombardiralo tudi transport uporniškega orožja in streliva in je pri tem uničilo dva tovorna avtomobila. Prve predme straže vladne vojske v tem sektorju so pričele prodirati dalje, kar pomeni, da se je položaj za vladno vojsko spet znatno popravil. Vse kaže, da je upornikom zmanjkalo streliva. Danes je prispelo v Madrid 2000 delavskih miličnikov iz Siudada Reala, ki so jih nemudoma odposlali na fronto v gauiaramske gore, da ojačijo tamkajšnje oddelke vladne vojske. »E1 Socialista« poroča, da je socialistični poslanec Amador Fernandez prispel iz Ovieda v Madrid po navodila za nadaljno borbo rudarskih oddelkov, ki so obkolili Oviedo, v katerem so se utrdili uporniki pod poveljstvom polkovnika Arande-za. Rudarji so zavzeli postojanke, s katerih oovla-dajo del mesta. Uspelo jim je, da so upornike pregnali v večje zgradbe, kjer pa se branijo z vso trdovratnostjo. Ko je ooslanec sprejel nova navo- dila od vojnega ministra, se je z letalom vrnil v Oviedo. i- • m življenje se v mestu vedno bolj normalizira. Na bulvarjih prodajajo že cvetje. V ponedeljek odpro tudi kinematografe. Po ulicah pa vendar še križa-rijo manjši oJdelki delavskih miličnikov in oklop-ni avtomobili. Nova katalonska vlada se še ni povsem jasno izrazila o vseh revolucionarnih vpra-šaniih. Izdala pa je nraedbo, da bodo vsi oni. ki bodo ropali po trgovinah in lokalih, obsojeni na smrt. Bivši ministrski predsednik Ricardo Sampere je bil aretiran v trenutku, ko se je hotel v Valen-ciji skrivaj vkrcati na neko francosko ladjo. Prepeljali so ga na špansko ladjo, ki jo uporabljajo za jetnišnico. , Vlada je imela snoči sejo, na kateri so bili imenovani za začasne poslanike Odre v Rimu, Aquina-ga v Bernu in Mistaovica v Berlinu. Vladna vojska je zavzela vas Sastago. Blizu vasi so velike tovarne, v katerih so zadnje dni izdelovali vojni materijal za upornike v Saragosi. Splošno se zatriuje, da vladne čete naglo prodirajo proti Granadi in da so njih prednje straže le še 8 km daleč od mesta. Proslava šestdesetletnice škofa dr. Ivana Tomažiča : :-J4» * v*: HMHI m tlStlSFf SBPV. f ir -: f t r / i , ■ ' t-:-s ••< ./. .i* . t-.' . - ' \ -fti ' //• f' ^ • .v v-; v *tv> / 1 f s! * 1 V Barceloni mir ročajo, da je vladna vojska zavzela vas Sietano 12 km daleč od Huesce. Okrog vasi Almidcvara in Tarbienta se je vnela huda bitka, ki je trajala cele tri ure. Uporniki so napadli tam ukopane vlaJne oddelke, ki so napad odbili. Po nadaljnjih informacijah bo vladna vojska bržkone že danes zavzela Huesco. Uporniki trdijo: Madrid. 2. avgusta, b. Danes so uporniki izvedli silne napade na mesto Tolosa, ki ga držijo v rokah še vladne čete in milica ljudske fronte. Najhujši boji so 4>' odigravali okrog pokopališča. Tolosa je oddaljena kakih 60 km od San Seba-stlana. Po vesteh, ki prihajajo od francosko meje, jo bilo slišali močan topniški ogenj od trdnjav San Marco in Qttadeloupe, ki jih uporniki, ki so navalili iz Navare. hoteli zavzeti. Uporniki so sicer zavzeli mesto Ojar Zuen, 25 km daleč od San Se-bastiana, dalje pa niso mogli več napredovati. — Vlada je dobila pomoč iz San Sebastiana toda ludi s temi svežimi četami ujiornikov niso mogli potisniti nazaj. Kanonada traja še v večernih urah, ko to poročamo. Gibraltar, 1. avgusta. AA. Reuter poroča iz Tetuana, da pošilja general Franco še vedno večje oddelke tujske legije čez morsko ožino v Alge-ciras. — Barcelona, 2. avgusta, b. V Barceloni je po-polen mir. Kovinski delavci so izjavili, da so vladi na razpolago in so sklonili, da bodo ves prosti čas uporabili za izdelovanje blindiranih avtomobilov. Delavci upajo, da bodo še pravočasno izdelali toliko oklopnih avtomobilov, da bo vlada z uspehom izvršila manever proti uporniškim četam ter jih vrgla iz sedanjih jiostojank. Vlada je za-jdonila vse orožje rezervnim častnikom, ki se niso odzvali pozivu, da stopijo v borbo proti upornikom. onim pa, ki ga doslej še niso izročili, jc zagrozila, da bodo takoj ustreljeni, če nemudoma ne prinesejo orožja. Barcelona, 2. avg. AA. Z aragonske fronte po- Angleške skrbi Hitlerjev „mir" Pragi Intrige se pletejo v Londonu Nemčija hoče ČSR odtrgati proč od Rusije London, 2. avgusta. TG. Londonski tisk oznanja danes vest, da bo v najkrajšem času nemška vlada ponudila Češkoslovaški nenapadalni pakt za gotovo dobo let, podobno kot ga je sklenila že s Poljsko, in Avstrijo in kot ga je Hitler marca meseca ponudil vsem sosedam Nemčije izvzemši sovjetske Rusije. Angleški listi vedo tudi povedati, pod kakšnimi pogoji, da je nemška vlada ponudila svoji češkoslovaški sosedi pogodbo, da bo njene meje spoštovala v bodočnosti (»Slovenec« je te pogoje prinesel že pred enim tednom in se bistveno ne razlikujejo od onih, ki jih sedaj navaja angleški tisk, op. ured.). Nemška narodna manjšina šteje na Češkoslovaškem, tako modruje nemška vlada, okrog tri milijone prebivalcev, ki jim je po mnenju nemške vlade treba zasigurati neoviran narodni obstoj. Hit-lerjevska Nemčija, da ne sme puščati teh Nemcev v nemar. Potemtakem bo nemška vlada stavila gotove predpogoje za svojo obl|ubo da bo Češkoslovaško pustila na miru. Prvi teh predpogojev je, da dobi nemška narodna manisma v okviru češkoslovaške države svojo posebno avtonomijo. Češkoslovaška država naj bi se ustavno reorganizirala tako, da bi postala federalna drznva, v kateri bi Nemci tvorili svoio posebno federalno ali zvezno skupino. Drugi predpogoj hi ler-jevske vlade je ta, da mora češkoslovaška vlada nemudoma preklicati svojo politično in vojaško zvezno pogodbo s sovjetsko Rusijo ter se tako odreči svojemu varnostnemu jamstvu, ki naibolj učinkovito vpliva v Berlinu. Angleški listi poročajo, da je te predloge prinesel v London zastopnik nemške manjšine na Češkoslovaškem Henlein. Bil je spreiet tudi v angleškem zunanjem ministrstvu od državnega pod-tajnika Vansittarda. Londonski listi naglašajo, da je to edinstven slučaj, da zunanje ministrstvo dovoli nekemu zasebniku iz tuje države, da mimo uradnih zastopnikov dotične države vodi pogajanja o preustrojitvi državne ustave. Res je sicer, da je Vansittard nasvetoval Henlainu, naj bo zmeren in pameten, toda bolj pametno bi bilo, če bi ga ne bil nikoli sprejel. Henlein pa je prišel v London potem, ko se je dalje časa pogajal s Hitlerjem in dobil od njega tudi pooblastilo, da v zgoraj omenjenem smislu govori v Londonu. Značilno je, da potuje Vansittard sedaj v Berlin v svojstvu zastopnika angleške vlade pri olimpijskih igrah. Značilno je tudi, da pojde prihodnje tedne zunanji minister F.den na počitnice in da ga bo v zunan|em ministrstvu zastopal lord Halifax, znan prijatelj Nemčije. Končno je tudi značilno, da je te dni Anglija naročila pri Kruppovih tovarnah v Nemčiii orožja in municije za več kot en milijon funtov (250 milijonov dinarjev). Ako se vse to poveže skupai. dobivamo vtis, da se bo tudi angleška vlada prizadevala, da »zasigura varnost Češkoslovaške« na temelju Hitlerjevih pogojev. Angleški tisk ne prikriva, da gre tukaj z a umazane posle in da si ne more predstavljati nobene češkoslovaške vlade, vredne tega imena, ki bi mogla združiti s svojo častjo, da takšne »Mirovne pogoje« sploh vzame na znanje, še manj pa, da sc o njih pogaja. London, 2. avgusta, b. Vprašanje nevtralnosti v španski meščanski vojni prizadeja britanskim vladnim krogom največjo skrb. Po informiciiah. ki jih je Anglija dobila, dobiva lako madridska vlada, kakor tudi uporniki še vedno pomoč v orožju, pretežno pa v vojaških letalih. Nihče ne more zanikati, da so nekatere države dobavile Španiji le vojna letala, ki jih po navadi pripeljeio letalski častniki, preoblečeni v civilno obleko. Ti častniki potem ostanejo v Španiji in za mastne plače poučujejo španske vojake in pomagajo pri organizaciji za borbo. Iz zanesljivega vira se čuje. da je včeraj letelo čez Touluse v Španijo 5 francoskih voinih letal, med njimi en bombnik. Prvotno so ljudje mislili, da gre za manevre, ker pa se letala niso nič vec vrnila nazaj v Francijo, je bilo vsakomur jasno, da so namenjena za špansko vlado, ki iih bo uporabila v borbi proti upornikom. Britanska vlada namerava ta slučaj resno proučili, zlasti še, ker je francoska vojaška oblast zavrnila 5 britanskih letal, ki so bila potniška, da so se morala vrniti nazaj v Anglijo. Kalifa zanihate udeležbo Rim, 2. avgusta, b. Uradno zanikajo vest, da bi general Franko ponudil Italiji Ceuto v zameno za dobavo letal in orožja. »Tribuna« trdi, da je ta Maribor, 2. avgusta. Danes dopoldne je bila ce,rkvena proslava 60-let-nice prevzvišenega lavantinskega vladike dr. Ivana Tomažiča. V stolnici jc bila pontifikalna sv. maša, katere se je udeležilo izredno veliko vernikov. Vsa mariborska katoliška društva so poslala svoje de-putacije in zastave. Od predstavnikov oblasti sta bila navzoča podžupan Franjo Zebot ler starešina okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, dočim so bili ostali zadržani zaradi gasilske proslave na Glavnem trgu. Cerkveni govor je imel stolni dekan ravnatelj dr. hr. Cttkala. Krasne in globoke misli je navezal v svoji pridigi. Uvodoma je očrtal jubilantovo življenje, potem pa je povdarjal važnost današnje spominske slovesnosti, ki io obhaja lavantinska škofija in z njo združene župnije apost. administracije in ki naj ustvari še trdnejšo vez ljubezni in sjioštovanja med škofom, duhovščino in verniki. Oh današnji spominski proslavi vidi v duhu tesne vrste vernikov, zbranih po župnijskih cerkvah vse škofije in ap. administracije, vidi redovnike in Tedovnice v svouh re-dovniških svetiščih združene z mašnikom pTed oltarjem moliti in prositi: O Bog. pastir in vladar vseh vernih, glej milostliivo na svojega služabnika našega škofa, ki si ga za pastirja 'avantinske škofije postavil,« in v zahvalni pesmi prepevali zahvalo Bogu, ki je v svoji previdnosti tako naravnaval življenjske poti jubilantove, da ga je privedel v duhovniški stan in ga dvigni! na slavni prestol škofov lavantinskih.« Pokazal ;e zatem na veliko delo, ki ga je jubilant kot lavantinski vladika vršil za svoje ovčice in za obrambo sv. vere. Po sv. maši se je pela zahvalna pesem in so se molile molitve za škofa. Ob 11. se je zbrala v škofijskem dvorcu duhovščina in svetni odličniki, ki so visokemu uibi-lantu prinesli čestitke k 60-letnici. Na čelu duhovščine je čestital Prevzvišenemu stolni prošt. dr. Vraber. Ginicm se je visoki jubilant zahvalil svoji zvesti in vdani duhovščini z besedami, ki so vsem segle v srce. vest popolnoma izmišljena, ker sc general Franko preveč zaveda svojega patriotizma, da bi mggel priti s takšno ponudbo pred šefa italijanske vlade ' Mussolinija, ki v tej zadevi ludi ni ničesar storil, kahor so nekateri listi poročati. Oran, 2. avgusta. AA. Včeraj so pokoDali 4 italijanske oficirje, ki so se bili ponesrečili med poletom z vojnim letalom v španski Maroko ki je padlo v bližini vasi Saibi. Pokopali so jih v Udžisu. Pogreba so se udeležili tudi ostali italijanski letalci, ki so morali z drugim letalom pristati v španskem Maroku. Ko se bodo prilike izboljšale, bodo padle letalce prepeljali v Italiio. T udi Švedi pomagajo Pariz, 2. avgusta. AA. Izvedelo se je, da so oblasti na nekem švedskem parniku, ki je baje prevažal papir za firmo Rodsford in je prislal v To-neju, odkrili veliko zalogo dinamita in ekrazita, ki so jo poslali s Kanarskih otokov. Španski konzulat je takoj zahteval od madridske vlade navodila, kaj naj ukrene v tem primeru. Ladja bi morala jutri nadaljevali svojo pot. Umor 77 letnega tO ran na glavi - zverinski zločinec pobegnil Maribor, 2. avgusta. Danes dopoldne je nenadoma zapel telefon na stanovanju dr. Mariniča, da naj pride takoj v Roš-poh. Tam je 77 letni posestnik Ivan Kreps padel s podstrešja in se prav hudo poškodoval. Dr. Ma-rinič je bil domači zdravnik v tej hiši. Ko je dr. Marinič prišel, je na licu mesta takoj uvidel, da gre za zločin in ne za nesrečo. Zdravnik je starca pregledal in odredil prevoz v bolnišnico. Obenem je ugotovil, da je na tleh velika mlaka krvi, ravno tako pa je tudi stena vsa oškroplje-na s krvjo. Takoj so obvestili orožništvo, ki se je podalo na lice mesta. Dogodek je sledeči: Rejenka posestnika Krepsa je prišla ob pol 11 lomov od maše. Vežna vrata so bila zaprta, dočim so bila stranska vrata odprta. Ko je stopila skozi stranska vrata najprej v hlev, potem v stanovanje, se ji je nudil strašen prizor. V veži je ležal njen skrbnik Ivan Kreps v mlaki krvi. Takoj je obvestila sosede, ki so takoi poklicali zdravnika in ob- vestili tudi orožništvo. Orožniki so ugotovili, da je bil starec pobit na tla v stanovanju, v omari pa je manjkal samo poročni prstan viničarja Požarja, dočim je bil prstan njegove žene še v omari. Na steni sta tudi še visela samokres in puška. Starca so prepeljali v bolnišnico, kjer so odklonili njegov sprejem, lovzel besedo in zbranim v daljšem govoru razgrnil verno sliko sedanjega političnega stanja v državi. jx>jasnil. kako je do njega prišlo, razložil težnje in prizadevanja sedanje kraljevske vlade ter zlasti njen širokojrotezni gospodarski program in pozval zbrane volilce, naj še naprej ostanejo zvesti svojemu voditelju dr. Korošcu, ki je ludi njim [»vsod in vselej zvesto služil. Preprosta, stvarna in brezstrastna beseda ministra dr Kreka je globoko prodrla v srca vseh zbranih, saj take že dolgo niso imeli priliko slišati. Zato pa tudi niso varčevali z odobravanjem, med katerega so se ponovno mešali navdušeni klici voditelju dr. Korošcu. Za ministrom dr. Krekom je spregovoril še in svojim srcem driali politike, ki se jim zdi pravilna. Zato gremo pri občinskih volitvah v boj s popolno svobodo. Naj agitira vsak, kakor hoče, naj prepričuje svoje prijatelje po svoje z zakonito dovoljenimi sredstvi. Mi prepričujemo svoje in telimo, da bi zaradi enotne udarne sile večina Slovencev mogla stranka dr. Korošca reči, da je Vrhnika prestala leta preganjanja, da je ni uklonil noben teror in ne premamile obljube in laži, ampak da so vrhniški moije in fantje ostali zvesti, močni in utrjeni v zavesti, da je ena fronta Slovencev na krščanskih načolih edina prava in trajna zastopnica slovenskega naroda. Minister je nadalje govoril o velikih javnih delih, ki jih je vlada začela na Slovenskem in našteva še druga vprašanja, ki jim vlada posveča mnogo truda, zlasti vprašanje kmečkega kredita, ki je najvažnejša točka gospodarskega programa vlade dr. Stojadinoviča. Mi Slovenci imamo prav poseben interes, da v Jugoslaviji ohranimo to, kar nam je lepega in dragega, kar je naša naravna lastnina. Hočemo ostati Slovenci, hočemo pa tudi, da vsak v tej državi spoštuje naše slovenstvo, ftele takrat se bomo populili kot brat ob bratu, ko bo vsak Srb iskreno čutil tudi za slovensko stvar in obratno. Ni večjega Slovenca, kakor je dr. Korošec. Nikdar ne bo dopustil, da bi padla kakšna senca na našo svetinjo — slovenstvo. V sedanji vladni kombinaciji smo dr. KorošČevi prijatelji pred vsem-zato, ker lahko slovenstvo ščitimo in branimo, dočim bi ga v drugih kombinacijah mogli le — teptati. In če smo izvojevali med drugim toliko tudi za kulturne slovenske ustanove, je le dokaz, da smo na pravi poti. S povzdignjenim glasom nadaljuje minister: Mi, ki smo zrasli ti katoliške skupnosti, vemo Id se zavedamo: Slovencem je potrebno, da v dinamiki državne skupnosti skupaj držimo in skupaj zmagujemo. Pri tem pa ima vsakdo možnost in priložnost, da se s poštenimi predlogi uveljavi. Izven okvira katoliške slovenske skupnosti pa si ne sme nihče lastiti pravice, da bi jo razdiral. Hočemo biti pri tem pametni: Belgrad je naša državna prestolica, naša politična njiva, torišče našega političnega udejstvovanja. Tja je treba iti, tam se boriti in uveljavljati. Dokler to sploh ni bilo mogoče, pa smo ostali doma. V nailaljnih izvajanjih obračuna minister tudi s tako zvano ljudsko fronto ter zaključi: Za volitve vas prosim: Vsi, ki ste kdaj bili pristaši dr. Korošca in naše slovenske skupnosti, pokažite, da ste veliki, modri, pametni in disciplinirani. Pomnite, da pri teh volitvah ne gre samo za gospodarstvo in ne samo za vrhniško občino, ampak gre zato, ali bo dr. Korošec in njegova stranka zmagala ali lio poražena. Imejte pred očmi, da so te volitve velikega političnega pomena za prestiž naše stvari v Belgradu. Pojdite na volišče vsi t geslom: Za Korošra! Za svoje lepe in odločne besede je žel minister dr. Krek dolgotrajno odobravanje. Za ministrom dr. Krekom so govorili še g. Janez Jereb, ki ni pristaš JRZ, nato dr. Miloš Stare, ki je v svojem govoru temeljito obračunal z največjo sramoto naših zadnjih let, z denuncijant-stvom, kot zadnji govornik pa je stopil pred poslušalce nosilec kandidatne liste g. Ignacij Hren, ki jih je pozval, naj v nedeljo oddajo svoj glas za listo JRZ in s tem za politiko dr. Korošca. Shod je potekel v lepem redu in so bili vrhniški volivci hvaležni ministru dr. Kreku in pa ostalim govornikom m njih lepe in iskrene besede. Predsednik vlade na Bledu S Sušaka skozi Fužine in Ljubljano Sušak, 2. avgusta. AA. Danes je prispel na Sušak predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Službeni del svojega potovanja po Jadranu v družbi vojske in mornarice je zaključil že včeraj v Biogradu na moru. Minister vojske in mornarice se je od tam vrnil v Belgrad. Predsednik vlade pa je s šefom kabineta predsedstva vlade Ciašičem in šefom kabineta zunanjega ministrstva dr. Protičem nadaljeval svoje jiotovanje z ladjo finančne kontrole »Oplenac« po gornjem Jadranu »Oplenac* je spremljala torpiljarka »T 5«, p»od poveljstvom fre-gatnega kapetana Simoviča. Davi je predsednik vlade prispel v Selce, kjer so ga sprejeli zastopniki oblasti in poveljnik jx>-moreke obalne komande kapetan vojnega broda Andrič. V Selcah se je predsednik vlade izkrcal z ladje ter nato z avtomobilom odjKitoval do Sušaka, kamor je prispel davi ob 10.30. Pred hotelom »Jadranom« so ga sprejeli minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki ..... , .. ,, t.-..-- . , te včeraj prispel na Sušak z Bleda, dalje ban sav-nosilec liste g. lgnaci] Hren. Tudi njega so zboro- ] ske banovine dr. Viktor Ružič, ki se je davi pri- ■mL*« innlrt nct-T^riiMiili in mu rr acnn ivhl mhlio i > ....—» . . . . . . . __' . , valci toplo pozdravljali in mu glasno obljubljali, da bodo prihodnjo nedeljo oddali glas za njegovo listo. Po shodu je minister dr. Krek ostal še nekaj časa v nevezanem razgovoru z zbranimi volllci peljal iz Zagreba, in mestni načelnik Djuro Ružič i Nadalje zastopniki vojaških in civilnih oblasti, med njimi tudi naš generalni konzul na reki dr. V. Kojič. Predsednik vlade je ostal nekaj časa v razgovoru z njimi. Nato pa je sprejel v hotelu zastoj> nakar se je spremljan od živahnih poslovilnih I njke oh!as(ne organizacije JRZ, s katerimi je "imel klicev, odpeljal proti Horjulu, Polhovemu gradcu, - — • . . Dobravi, kjer je povsod obiskal svoje politične prijatelje. V Polhovem gradcu si je ogledal tudi znamenito gotsko cerkev v Dvoru. Na poti Polhov gradeč—Dobrova in Brezje- Zaklanec si je pa še g. minister ogledal javna dela, ki jih vrši agilni okrajni cestni odbor. Na Vrhmhi Shod na Vrhniki je bil popoldne ob 3 na prostornem senčnatem vrtu Rokodelskega doma in je kljub nervozni protiagitacijU nasprotnikov usfiel prav lepo. Blizu 500 zavednih volileev vrhniške občine je prihitelo od blizu in daleč peš, na kolesih in vozovin. da slišijo besedo odfioslanca svojega voditelja ministra dr. Mihe Kreka. Shod je začel predsednik krajevne organizacije JRZ g. dr. Marolt. Pozdravil je prisrčno ministra dr. Kreka kot člana kr. vlade in ožjega sodelavca dr. Korošca ((navdušene ovacije) ter tudi kot predsednika okrajne organizacije JRZ za ljubljansko okolico Burno aklamiran piovzame nato besedo dr. Miha Krek ki začne svoj govor z vrhniškim vodovodom, ki je za nedeljske občinske volitve predmet hude agitacije, pri čemer pa se za zasluge potegujejo vredni in nevredni, zato zasluži ta zadeva nekaj jx>jasnil. Minister navaja, da je bila ena glavnin vladnih skrbi letošnjega leta v tem, kako vendar spraviti med ljudi nekaj denarja ter priložnosti za delo in zaslužek, to pa seveda zaradi zamrznjene dedščine prejšnjih režimov skoraj brez vsakih sredstev. V začetku se je zdela ta naloga nemogoča, vendar se je po hudih prizadevanjih našlo 50 milijonov dinarjev za vodne naprave v brezvodnih krajih. V programu vodnih del dravske banovine je bil med drugimi tudi vrhniški vodovod. Minister je za ta vodovod interveniral pri gradb. ministru dr. Ko-žulju, katerega je pregovoril, da se je vnesla med spisek o vodnih delih tudi postavka 140.000 din za vrhniški vodovod. Zaradi tega so začeli jx>slanei iz brezvodnih krajev protestirati. Slednjič se ie minister dogovoril z banom dravske banovine, da bi banovina dala 140.00(1 din za vrhniški vodovod, onih 140.000 diit iz fonda javnih del pa bi dobila Suha Krajina. Najx>sled pa je vsa zadeva preokre-nila tako, da je le Vrhnika dobila svojih 140.000 din iz gradbenega ministrstva, Suha Krajina pa iz banovinske blagajne, a svoje prizadevanje je minister dr. Krek prejel zahvalo celo od poslanca Hočevarja in od vrhniške občine. SeAj si pa kar g. Hočevar sam lasti zasluge za la vadovod. — »Bodite prepričani,« nadaliujeajninister, »če bi v tej zadevi delal samo poslancclr. Hočevar, bi pač Vrhnika ne dobila niti počenega groša. Gosnodie od INS so imeli 5 let in v njej kar zaporedoma pordeli socialnega ministrstva in tedaj bi lahko udobno poskrbeli za ta vodovod « f) nedeljskih občinskih volitvah na Vrhniki in o jesenskih občinskih volitvah sploh je dejal dr Krek: Vl»da. v kateri sodeluje tudi dr. Korošec, je med drugim prinesla tudi o-svetila vso svojo skrb vsem problemom, kar sem jih omenil. Na vprašanje novinarjev, kako ie. z gradnjo luke Ploče ob ustju Neretve, je predsednik vlade izjavil, da je to vprašanje v fazi resnega pripravljalnega študija in da smatra, da bo to pristanišče vsekakor treba zgraditi. Jasno je, js. predsednik vlade poudaril, da bo freba pri tem upoštevati tudi potrebe že obstoječih luk. S Sušaka se je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkoviča, bana savske banovine dr. Viktorja Rtižiča ter načelnika Sušaka Djura Ružiča ter drugih uglednih osebnosti odpeljal z avtomobili v Martinščioo in Bakar, od tam pa na Fužine, kjer je bil na kosilu v vili sušaškega načelnika Djure Ružiča. Iz Fužin se je odpeljal na Bled. Gasilski dnevi v Mariboru Proslava 65 letnice mariborske gasilske čete - Blagoslov najmodernejšega reševalnega avtomobila v državi Maribor, 2. avgusta. Maribor je včeraj in danes jx>zorišče velikih gasilskih slavnosti, ki jih v takem obsegu v ob-! dravski prestolici še nismo imeli. Naša gasilska četa, s katero se Maribor upravičeno ponaša, slavi 65 letnico 6vojega obstoja. Proslava je bila |x>-memben dogodek za mariborsko mesto in prilika, da je slovensko gasilstvo na severni meji razvilo svoje vrste v polnem sijaju in pokazalo vso svojo strumno organiziranost. Slavnostim je dala f>o-udarek navzočnost odličnih predstavnikov oblasti s fiodbanom dr. Majceno m na čelu. Proslavo je priredila mariborska gasilska četa z odlično, v vsaki podrobnosti se ujemajočo organizacijo. Jugoslovansko gasilstvo pa je z mnogoštevilnimi depu-tacijami iz najoddaljenejših krajev naše zemlje j*>-kazalo, kako visoko ceni delo rrfariborskih gasilcev. Včeraj zvečer je bilo v mestu polno gasilskih uniform Gasilci so se zbrali v gasilskem domu na Koroški cesti, od koder 60 odkorakali z vojaško in svojo godbo na čelu v mogočnem sprevodu po mestnih ulicah na bakljado, ki so jo priredili ku micam novega rešilnega avtomobila in častnim članom. Sprevod se je končal pri najstarejšemu jugoslovanskemu gasilcu in ustanovitelju rešilnega oddelka v Mariboru dr. Urbaczeku, od koder se je vrnil nazaj v gasilski dom. Ob 10 zvečer je bil na Piramidi lep ognjemet Daleč so svetile iz umetnega ognja sestavljene številke »65«. Na veseličnem prostoru Mariborskega tedna je bila nato veselica. DANAŠNJE SLAVNOSTI so se pričele zjutraj ob 6 z budnico gasilske godbe po mestnih ulicah. Poteni je bilo _ na kolodvoru sprejemanje gostov, ki so prispeli iz vseh krajev domovine. Zastopane so bile žujtc Brežice. Celje, Dol. Lendava, Dravograd, Kamnik. Kranj, Krško, Laško. Litija, Ljubljana mesto in Ljubljana okolica. Logatec, Ljutomer, Maribor desni in levi breg. Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec. Šmarje pri Jelšah, zastopane pa sc bile gasilske zajednice /emun Beograd—Pančevo, drinske in savske banovine. Iz Varaždina je prispela celotna lamošnja gasilska četa, iz Zemuna močna deputacija. Zbralo se je vsega okoli 1000 gasilcev. Ob 8 se je začelo zbiranje gasilcev v Stross-majerjevem drevoredu. Medtem sc je podata deputacija mariborskih gasilcev na pokopališče ter položila na grobove umrlih članov vence. Ob 0 so prikorakali gasilci na Glavni trg. na katerem so postavili mogočen četverokot GASILCI IN ČASTNI OOSTJF. PRI SV MASI Ga Glavnem trgu se jc vršila .v maša ki jo je opravil stolni kanonik in mestni /ujmik msgr. Mihael Umek. Pred spomenikom jc bila postavljena tribuna za časine goste. Sv. maši so prisostvovali podban dr. Stanko Majcen, kumice Juvanova, Po-gačnikova in Badjaničeva, mestni poveljnik general Milenkovič, mestni župan dr. Juvan, sreski načelnik dr. Šiška, predstojnik mestne policije dr Trstenjak, predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold. častna člana gasilske čete industr. Tscheligi in dr. Ur baczek, zastopnik gasilske zveze podstarešina Snoj, predstavnika gasilske zajednice savske banovine starešina Žagar, drinske banovine Haindija Korput, slovenske zajednice podstarešina Cerer, član osrednjega odbora naše zajednice Klemenčič. inspiektor ing. Dolenc in mnogi drugi. BLAGOSLOV REŠEVALNEGA AVTOMOBILA Po sveti maši je gosp. stolni kan6nik msgr. Umek blagoslovil novi reševalni avtomobil mariborskih gasilcev. Jc to ogromen Buiek s 120 konjskimi silami. Nato je stolni kanonik Umek v krasnem govoru opozarjal gasilce na njihove dolžnosti, ki jih imajo do Boga in domovine. Izrekel je tudi čestitke v imenu visokega pokrovitelja proslave knezoškofa dr. Tomažiča. Predsednik gasilske čete Bogdan Pogačnik je nato preči tal brzojavke, ki so se odposlale s slavnosti Nj. Vel. kralju, pokrovitelju gasilstva princu Tomislavu, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. M. Stojadinoviča, notranjemu ministru dr. Korošcu, resornemu ministru dr. Rogiču ler banu dr. Na-thičenu. Nato je s prisrčnimi besedami pozdravil goste in gasilske tovariše. Podban dr. Majcen je zatem izvajal: GOVOR P0DBANA. 65 let je za človeško življenje dolga doba, še daljša je za življenje društva, kije umetna tvorba in ki ji že neznatna sprememba jiolitičnega ozračja lahko škodi ali zatre. Če danes prostovoljna gasilska četa v Mariboru slavi svojo 65 letnico, jx>tem to fiomeni, da so ji bili udarjeni trdni te-melji, trdnejši od mnogokatere človeške ustanove, ki je medtem brez sledu izginila. Pomislimo samo, kaj vse se je spremenilo v Mariboru od leta 1871 do danes v zvezi z mariborskim gasilstvom. Koliki beg dogodkov, kolika pestrost slik! Kar je ostalo neizpremenjeno, je duh gasilske čete, je disciplina, požrtvovalnost in ljubezen do bližnjega, s katero mariborski prostovoljni gasilci še danes vršijo svojo težko službo natanko tako, kakor pred 65 leti. Društvo, v katerem se tako nejiotvorjeno podeduje prvotna ideja od generacije na generacijo, ne more umreti. Ono bo živelo, dokler bo živel rod, ki ve ceniti takega duha, ki pa se mu tudi hvaležno oddolžuje za težko službo. Pokrovitelj današnje lepe svečanosti, gospod ban dravske banovine, me je jiooblastil, da izrazim njegove najiskrenejše čečtitke k jubileju. Tej čestitki dodajein željo, naj bi mariborska gasilska četa tudi v bodoče ostala zvesta svojim tradicijam, meščanstvo in okoličanje pa naj bi jo fiodpirali moralno in materijalno. Za njim sta še govorila podstarešina gasilske zveze kraljevine Jugoslavije g. Snoj in podstarešina dravske gasilske zajednice Cerer. Blagoslovitvi je sledil mimohod vseh gasilcev pred častnimi gosli na Trgu Svobode. ZRAČNI NAPAD NA MARIBOR. Dopoldanske slavnosti so se zaključile z zelo uspešno prireditvijo. Ob 12 se je namreč pojavilo nad Mariborom »sovražno« letalo. Regljajoče strojnice so ga pozdravile, pa je kljub obstreljevanju krožilo nad mestom in metalo »bombe«, ki so se na tleh s silnim pokom razletavale. Zadele so »bombe« samo trge in ceste, le na Grajskem trgu so »zadele« grad ter Scherbaumov dvor ter ju napolnile s strupenimi plini in zažgale. Tedaj so dobili gasilci alarm, pridrveli so in v nekaj minutah pogasili ogenj. Končale so se današnje svečanosti z veliko gasilsko veselico na Mariborskem tednu. Madjari skozi Ljubljano Ljubljana, 2. avgusta. Danes pojxildne jc na ljubljanskem kolodvoru vzbudil veliko pozornost velik in dolg f>oscben vjak, poln inozemskih jjotnikov. Bili so to Madjari, ki so se vračali iz Italije v svojo domovino. Mudili so sc ob italijanskem pritiiorju na počitnicah, kjer so jim italijanske upravne oblasti v znamenju prijateljstva med italijanskim in madjarekim narodom nudile razne ugodnosti ter plačilne olajšave, danes pa so sc Madjari zadovoljni vrnili skozi Ljubljano na Madjarsko. V vlaku je bilo kakih 400 potnikov. — Obenem je bilo danes v Ljubljani vse polno češkoslovaških, pa tudi avstrijskih, nemških in severnjaških jiotnikov z avtomobili in avtobusi, ki naše države niso uporabili samo za tranzit, kakor Madjari, temveč so dospieli sem, da kje na Gorenjskem, oziroma v Dalmaciji prežive poletni oddih. Hude posledice likofa Ljubljana, 2. avgusta- Med stavbeniki in stavbenimi delavci je razširjena navada, da z likofom proslavijo dogodek, ko je načeta stavba dovršena do strehe. Neko gradbeno podjetje je gradilo hišo na Vodovodni cesti, včeraj pa je bil likof. Pri tem pa je prišlo'9o,''lie-srečnega razračunavanja. Skupina delavcev )e' po likolu, ki je trajal do večernih ur, popivala v neki sosedni gostilni,, nato pa ponovno dražila čuvaja Ivana Cerarja na stavbi. Okoli jx>Inoči je ta sku pina delavcev zopet prišla pred to stavbo in zahtevala, naj bi jim Cerar dal še za pijačo. Med prepirom je neki delavec zagnal kamen v Cerarja. Cerar pa je zagrabil kol in udaril z njim 23-let-nega delavca Andreja Podvisa z Zaloške ceste 46 po levi roki ter mu jo zlomil. Policija je končno napravila red ter aretirala Cerarja in še nekaj drugih udeležencev tega pretepa. Cerar je očitno delal v silobranu in ga bo najbrže policija izpustila. Sled za drugim vlomilcem Ljubljana, 2. avgusta. Ljubljanska policija vneto nadaljuje preiskavo zaradi poskušenega vloma v splošno bolnišnico. Prijeti vlomilec Štiber še vedno trdovratno zatrjuje, da svojega tovariša ne pozna po imenu ter da sta se le po naključju zmenila za vlom. Po nekih okol-nostih pa je policija že dobila sled za drugim vlomilcem. Možakarja sicer še nima v pesteh, vendar pa sklepa, da ji bo kmalu padel v roke. Zdi se, da je bil Stibler le pomočnik in morda »tehnični strokovnjak« za vlom v blagajno, medtem ko je po-grešeni vlomilec bil najbrže idejni zasnovatelj vloma. Nedvomno je moral begunec, ki ie s lako drznim skokom pobegnil pred zasledovalci v park bolnišnice in odtam neznano kam, dobro j>oznati razmere v bolnišnici. Vse kaže, da je bil to neki bivši uslužbenec bolnišnice, ki je bil pred leti zaradi kaznjivih dejanj odpuščen iz službe. a »Glej, glej, zdaj je tudi moja obleka moderna!« Smrtna nesreča v Mostah Vlak povozil 56 letnega kurjača Trojerja Ljubljana, 2. avgusta. Nocoj, malo pred pol 7 zvečer se je zgodila v Mostah, komaj dobrega pol kilometra od viadukta na Šmartinski cesli, grozna nesreča. Na železniškem tiru je opravljal svojo službo 56 letni kurjač Jože Trojer iz Sušteršičeve ulice 7 v Mostah. Zašel je med dva vlaka, ki sla si vozila nasproti in med tem, ko se je Trojer hotel izogniti enemu, je padel jKid drugi vlak. Stroj mu je od- trgal glavo ler jo vrgel na levo slran tira, obenem pa jo razmesaril truplo. Nesreča se je zgodila na 4310 km, to je v bližini Zelene jame. Na kraj dogodka jc prišla policijska komisija zdravstvenega svetnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika g. Jelenca. Komisija je ugotovila, da je dogodka krivo zgolj nesrečno naključje ter je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Biserna sv* maša v Mostah Ljubljana, 2. avgusta. Po vseh Mostah vihrajo zastave, tako gosto in veselo, kot redkokdaj. Od lesene cerkvice sv. Družine, ki je vsa ovita v cvetje in zelenje, pa do štev. 27 v Ciglarjevi ulici, teže široka pot s špalirjem mlajev in zastav na obeh straneh. Na travniku pri cerkvi se dviga slovenski mlaj, visok in ponosen, kot da bi rastel kje na Oorenjskem, ponosen tudi, "da je prodrl v slovensko prestolico, kamor Moste sedaj spadajo. Mala zvončka na lesenem zvoniku neutrudljivo pritrkavata, zvečer, pozno v noč, rano zjutraj, ves dan, glasnika veselja moščanske duhovnije, ki je po enem letu obstoja praznuje enega najlepših praznikov, ki jih sploh more kakšna župnija dočakati, biserno sv. mašo častitljivega in zaslužnega slovenskega duhovnika. Moščani so priljubljenemu dubovniku-bisero-mašniku preč. g. Josipu Borštnarju v soboto zvečer priredili ganljivo podoknico. Več tisočev ljudstva se je zbralo v Ciglarjevi ulici1 in okrog hišice g. jubilanta. Cvetje je zagrnilo okna, luči so se v večernem mraku prižgale, jubilantu na čast. Veseli so bili Moščani, da so mogli jubilanta, ki že devet let med njimi prebiva in je nemalo odgovoren zato, da so dobili svojo župnijo, na tako prisrčen način povedali svoje spoštovanje in svojo ljubezen. Tako veselo in presunljivo toplo je šla pesem po vstajajoči moščanski fari, tako v srca so segali priprosti, a iskreni govori ob jubilantovem skromnem domu, tako so se vsi stanovi in vse starosti čutile kot ena sama velika duhovna družina pod varstvom sv. Družine, za katero se je jubilant toliko prizadeval in v katere cerkvi bo daroval — je daroval — svojo biserno zahvalno daritev. Podokniea gospodu biseromašniku je bila za mnoge presenečenje, veselo presenečenje pa za vse, tudi za tiste, ki so vedno zatrjevali, da Most ni treba več zavojevati za Kristusa, marveč jim je treba dati samo priložnost, da bodo okrog svojega lastnega farnega oltarja pokazali svojo vdanost veri in nje oznaniteljem. Tako je bilo sinoči in ravno tako je bilo tudi danes. Že od pol devete ure dalje so se začeli zbirali Moščani okrog jubilantove hiše. Prišli so otroci, belooblečene deklice, lepa vrsta narodnih noš. Špalir ljudstva je bil strnjen od doma g. hise-romašnika do cerkve, koder je med plapolajočimi zastavami in s cvetjem okrašenimi okni šel sprevod, ki je spremljal g. jubilanta k sv. daritvi. — Prišel je g. kanonik Sušnik, biseromašnikov sošolec in današnji slavnostni pridigar. Prišel je edini še živeči jubilantov kaplan na Raki g. Do-linar, župnik v Kresnicah, nadalje domaČi župnik g. Petrič od Sv. Petra, g. -svetnik Kalan, cela vrsta katehetov po moščanskih šolah in novomašnikov ter l>ogoslovcev iz šentpetrske župnije. Vsega 10 gospodov, ki so v polnem cerkvenem ornatu jubilanta spremili k oltarju, kjer jc v navzočnosti nepričakovane množire vernikov opravil slovesno zahvalno daritev, pri kateri so domači pevci duhovnije sv. Družine krasno peli. Kavnotako slovesen je bil tudi sprevod iz cerkve nazaj na Borštnarjev dom, ko so ga množice z vdanim spoštovanjem pozdravljale in mu bele deklice trosile cvetje na pot. Biseromašna slavnost v Mostah je bila izraz hvaležnosti od dveh strani. G. jubilant se je pri svoji dva in dvajset tisoči maši zahvalil za vse milosti, ki jih je v svojem 60 letnem duhovniškem življenju sprejel med Moščani in dosegel, da je slavil svoj hiRerni mašniški jubilej v cerkvi, o kateri se pred par leti še marsikateremu sanjalo ni, da ho kdaj sploh stala. Mladi upravitelj moščanske duhovnije, ki mu je hiseromašnik postal moder svetovalec in ljubeč prijatelj, je imel prav, ko je v svojem pozdravnem govoru povdaril svojo veliko hvaležnost, da je slavnost biserne sv. maše tako temeljito dvignila verski čut v župniji, ki raste k novemu življenju, a tudi g. jubilant je Imel prav, ko se je svojemu prijatelju zahvalil, da ga je na stara leta osrečil s zavestjo, da ga ljudje, med katerimi je živel in se žrtvoval, spoštujejo in ljubijo. Vsi, ki so se slavnosti udeležili, pa imajo samo še to željo, da bi namreč g. župnik Borštner slavil svoj železomašniški jubilej v novi, zidani cerkvi sv. Družine po nadaijnih 10 letih posvečenih Bogu in neuntrjočim dušam. na Mariborskem tednu i47 inozemskih motociklistov v Maribora Maribor, 2. avgusta. Glavno obeležje današnje nedelje so brle velike gasilske slavnosti, o katerih poročamo na drugem mestu. Poleg njih pa je živel danes Maribor na Mariborskem tednu, ki je bil največja atrakcija zlasti v popoldanskih urah. Mariborčani so sicer tudi danes hiteli v okolico, mnogo ph je šlo na Mariborski otok k plavalnim tekmam, večina pa je ostala v mestu, pridružili so se jim pa še tisoči in tisoči okoličanov, ki so prihiteli na Mariborski teden, ogledovali rasstave in se zabavali v pratru. Razen gasilskih prireditev je bil dopoldne še zanimiv dogodek prihod inozemskih in domačih motociklistov, udeležencev zvezdne vožnje, ki jo je priredil Matošportklub Pohorje v Mariboru. Ob 10.30 l9je0jbil cilj na Trgu Svobode. Prispeli so moto-ciklisti v mogočnih kolonah, največ pa je bilo med njimi Avstrijcev. Tako jih je prispelo iz Gradca 75, iz Celovca 40, iz Beljaka 25, iz Dunaja 5, iz Ljubljane 2. Med temi jih je 24 dirkačev, ki se udeleže popoldanske dirke na Pohorje. Razven tega je prispelo še 12 avtomobilistov iz Gradca in Celovca. Zal so naše obmejne oblasti delale na meji neke težkoče, tako da so morali prenočevali v Dravogradu in Št. Ilju ter so se danes ogorčeni pritoževali. Tudi mariborski obrtniki so dobili goste in sicer varaždimske obrtnike, katerih je prispelo 30. Mariborski tovariši so jm priredili pri Emeršiču prijateljski sprejem, potem pa so jih odvedli na razstave Mariborskega tedna. Med številnimi gosti, ki jih je privabil Mariborski teden, so žal tudi žeparji. Policija je danes dopoldne zasačila elegantnega mladeniča, ko je skušal v gnječi na Glavnem trgu izmakniti nekemu gospodu zlato uro in verižico. si£>vu6 Kako skrbijo za slovenskega kmeta na Koroškem Na Koroškem izhaja zdaj kot organ koroškega »Bauernbunda« (Kmečke zveze) nemški list »Der Bauernbundler«. Vsak, kdoT je član »Bauernbunda« (Kmečke zveze), plača na leto 6 šil. članarine in dobi potem vsak teden list »Der Bauembundler«. List je samonemški in vsak slovenski kmet, ki je član edine dovoljene kmečko-stanovske organizacije »Bauernbunda«, mora biti naročnik nemškega tednika »Der Bauernbiindler«. Ne dopustijo, da bi bil kdo samo član »Bauernbunda« in bi plačeval primeroma nižjo udnino ter bi namesto nemškega lista »DeT Bauernbiindler« naročil npr. »Kor. Slovenca«. Tako tvori »Bauernbiindler« hudo konkurcnco »Kor. Slovencu«, ker mora slovenski kmet naročali in plačevati dva tednika, če hoče ostati zvest slovenskemu tedniku ter biti obenem član deželne stanovske organizacije. Pride pa še lepše. Izhaja list Landwirtschaft-liche Mitteilungen«, to je nekak »Kmetovalec«, čisto strokoven list, ki ga izdajajo enkrat na mesec. Ta list je samonemški, kar je očitno krivično, ker bi bili koroški oblastniki dolžni, da izdajajo kmečki strokoven list tudi v slov. jeziku. Kdor je član »Bauernbunda«, dobiva »Landw. Mitteilungen« mesečno kot prilogo. Pa tudi kmetom, ki rjiso člani »Bauernbunda«, pošiljajo »Landw. Mitt.* — gratis. Samo navidezno gratis. Kajti, da 6e pokrijejo stroški za izdajanje »Ladw. Mitt.«, je z 1. 1936 uveden poseben davek, ki znaša 10 odstotkov zemljiškega davka. Vsak kmet mora torei sovzdr-ževati »Landw. Mitt.«, četudi lista mnogi slovenski kmetje ne razumejo. Krivično je to. Prav'čnost zahteva, da oskrbijo slovenskemu kmetu, ki je prisiljen sovzdrževati kmečki strokoven list, tak list Primorske vesti v slovenskem jeziku. Mnogi slovenski kmetje na Koroškem namreč nemškega strokovn. lista ne razumejo in i'm ',e torej odveč in nepotreben, plačevati pa ga morajo v s c -enol To je očividno krivično! Ni namreč res, da na Koroškem vsak človek razume nemško. Za branje strokovnih člankov je treba temeljitega znanja jezika in vsakdo razume, da slovenski kmet takega znanja nemškega jezika nima. Zato sc ljudje hudujejo, pošiljajo list nazaj, a ga jim trdovratno pošiljajo. Pa saj ga jim lahko, ko so kmeta z davkom prisilili, da mora list vzdrževati! A ni dvoma, da ima slovenski kmet na Koroškem, če mora vzdrževati kmečki strokoven !'4t naravno pravico, da dobiva takšen list v slovenskem jeziku! In koroški oblastnik so enostavno dolžni, da izdajajo kmečki strokoven list tudi v slovenskem jeziku, če nočejo grešiti proti pravičnostil Ne gre za nobeno milost, ampak samo za pravičnost! Granata ubila štiri ljudi. 30. julija ponoči so odšli mladi fantje in možje Leopold Bensa, Jožef Zižmond, Alojz Merljak, Jožef Bensa in Viktor Mervič, vsi doma iz Gorice, 6 km daleč od mesta v Rožno dolino, na kraj, ki mu pravijo Bajta, iskat medvojnih granat, ki jih revno prebivalstvo prodaja ! kot staro železo. Zgodilo pa se je, kar se večkrat ! zgodi, da je namreč granata 18 mm eksplodirala i in vse mladeniče hudo razmesarila. Razen Alojzija Merljaka, ki bo okreval, so vsi kmalu izdihnili. Delavci italijanske in slovenske oziroma hrvatske narodnosti v Julijski krajini so se sporazumeli v narodnostnem vprašanju. Poleg socialnih pravic zahtevajo tudi pravično rešitev narodnostnega vprašanja na podlagi samoodločbe. Izdali so oklic v italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku, ki ga tajno širijo. Karabinijeri in fašistični miličniki vneto stikajo po vseh krajih za temi letaki ter zaslišujejo ljudi. Seveda jim ti ne morejo povedati, kdo jc te letake sestavil in kdo jih šini. Slovo prefekta Tienga iz Trsta je bilo zanimivo. 25. julija je povabil na prefekturo vse načelnike civilnih in vojašk-h oblasti (cerkvenih ni bilo) in jim držal go\or. Poudarja' je svoie zasluge za fašizem v obmejni pokrajini. Dejal je, da je prišsl pred dvema letoma v Trst za prefekta z nalogo, katero mu je dal Mussolini, da bi utrdil italijanstvo tržaški provinci, ki ima najvažnejši položaj na severovzhodu Italije. Pri tem je Tiengo izustil važne besede, katere mu je Mussolini povedal, ko je bil skupaj s tržaškim županom Salemoin pri njem celo uro v avdijenci. Tako je dejal duce: »Trst ima danes nacionalno nalogo, a jutri bo imel imperialno (Trieste ha un compito nazionale oggi. impe-riale domani)!« Te besede imajo, če so bile res lako izrečene, zelo jasen pomen. Zakaj je šel Tiengo? Ko sc jc prefekt Tiengo ob svojem odhodu v Bologno poslavljal, so vsi opazili, da ni bil navzoč fašistični tajnik tržaške pokrajine Perusino. To ima vzrok v tem, da sta Tiengo in Perusino bila že delj časa sprta. Spori med prefekti in fašističnimi tajniki v Italiji niso redki, kar je razumljivo, če pomislimo, da imata prav za prav oba isti delokrog, v katerem si konkurirata, in ie eden vedno v nevarnosti, da ga drugi s svojim vplivom ne prevlada Glede spora med Tiengom in Perusinom pa se govori, da je najbrže nastal zaradi tega. ker je Tiengo začel preoster kurz proli slovenskemu jeziku v cerkvi in je zaradi svojega vmešavanja v cerkveni delokrog prišel v nepremostljivo nasprotje s škofom dr. Fogarjem, dočim Perusino te taktike, ki seveda ne more doprinašati k boljšemu razmerju med Slovenci in oblastjo, baje ni odobraval. Nam se ta govorica ne zdi preveč verjetna, ker Perusino še nikoli ni bil prijatelj Slovencev in je znano, da je prav tako vneto intrigiral proti tržaikemu škofu, kakor prefekt Tiengo. Incident v Vipavi. V Vipavski dolini st vršijo ta teden birme. Nadškof Margotti ie bil povsod slovesno spreiet. predvsem seveda v Vipavi sami. Cerkev je bila lepo okrašena. Nadškof stopi na prižnico in začne pridigo v italijanščini. Tisti trenutek se s silno močnim glasom oglasi s kora 28-letno dekle, ki je znano kot slaboumno, in s krepkim glasom zakriči: »Slovenci smo, niti enega Italijana ni, slovensko govorite!« Prisotni so jo hoteli pomiriti, ali niso mogli. Nadškof je zapustil prižnico in se potem, ko je podelil sveto birmo, takoj odpelial. Dekle je že pred petimi leti zdravil italijanski zdravnik in je njen oče že takrat zahteval, naj bi jo sprejeli v umobolnico, pa so odklonili. Dekle so potem aretirali in odpeljali v Gorico na sodišče, naslednji dan pa so odpeliali še očeta in mater. Kaj se bo z njimi zgodilo, do danes še ne vemo. Nadškof se je zavzel, da se nobenemu nič ne zgodi in da ne kaznujejo slaboumne revice. Dekle je izgovorilo liste besede čisto spontano in je nihče ni na to nagovarjal. Na gospoda nadškofa je incident vplival deprimirajoče, ker je rahlega zdravja in je komaj okreval od težke bolezni. Dne 29. julija je podeljeval nadškof sveto birmo na Vrhpolju, drugega dne pa v Budanjah. Na trgovski visoki šoli, tako zvanem zavodu »Revollella«, ki je pod novim režimom bila po-vzdigniena v fakulteto in podeljuje doktorske diplome v gospodarskih vedah, od nekdaj študirajo tudi slovenski dijaki. Zavod je zelo dober in je onim, ki na njem svoje študije dokončajo, zagotovljen dober kruh. Slovencem so se pa seveda delale težave, v zadnjem času pa so, kakor poroča »Istra«, prišli vsi pod policijsko nadzorstvo. V Kanlanaru so odkrili te dni nov spomenik karabinjeru Giorgiu, ki je maja meseca leta 1931 v borbi • četo zločincev, kateri st« načelovala neki Stopovič in Vidakn, zadet od krogle, padel. Ob tej priliki se je v Kanfanaru zbralo veliko število predstavnikov vseh oblastev istrske province, vojaških dostojanstvenikov, karabinjenska četa in pa Balilla ter Piccole Italiane. Novega župnika v Št. Jakobu pri Trstu dr. Antona Malaboltija, po rodu Tržačana. so slovesno instalirali v nedeljo, 2. avgusta. Ker je patron tare tržaško mesto, so bile navzoče vse oblasti poleg članov Katoliške akorje in trž. fašistične stranke. Katoliški mladeniči tržaške škofije so imeli te dni kongres v Bujah v Istri. Bilo jih je 600. na čelu jim škof dr. Fogar. Škofa so sprejele mestne oblasti. Na kongresu so bili podani lepi referati, ki pričajo o živahnem delu italijanske katoliške mladine v Trstu. Poljedelski korporacijski svet goriške province je imel sejo, na kateri je prefekt Ciampani podal poročilo. Dejal je, da izvoz sadja, sočivja in rib kljub temu, da sta bila jugoslovanski in češkoslovaški trg popolnoma zaprta ni veliko trpel, ker se je zato izvažalo več v Avstrijo in Nemčijo, deloma pa todi v ilaliianske province same Črešenj so izvozili v Nemčijo in Avstrijo letos 6500 kvintalov, od teh 4500 v Avstrijo, 2000 pa v Nemčijo, skupno za 1 milijon lir. Kar se tiče zadrug, jih je v goriški provinci sedaj 189 z 9172 člani (kar je vsekakor malo). Omenil je. da sc je po polomu mizanske zadruge v Mananu na Furlanskem ustanovila sedai nova. Glede produkcije mleka je poročal, da se g» na leto producira 500.000 kvintalov. 200 000 sc konsumira čistega, 50 000 gre za vzgojo telet. 250 l'soč kvintalov pa predelajo v sir Zadružnih mlekarn je 164, ki izdelajo na leto 204 000 kvintalov sira. Sir se pa zaradi konkurence težko nro^a. Nedostatki so sledeči: 1. preveč mlekarn, cd katerih nekatere producirajo minimalno: zaradi tega bo treba ustanovitev novih mlekarn kolikor mogoče preprečevati; 2. delavnice so neprimerne; 3. osebje je slabo izvežbano. Temu nedostatku skuša odpomoči vzorna mlekarna v Tolminu. Za izboljšanje in pospešitev prodaje vina se ie ustanovila nova vzorna klet v Dornbergu in so se zboljšalc kleti v Vipavi, v Korminu in v Selih. . Nesreča bi se bila kmalu zgodila na postaji Sv. Luaija ob Soči. Tam je namreč vlak. ki ie premikal vagone, tako močno zadel v dva po.amična vagona, natovorjena z lesom, da sta po močnem bi bil kmalu prišel vlak iz Gorice, bi sc bila lahko padcu tira oddirjala daleč tja do Kanala. Ker «o poslali hitro za njima lokomotivo z dvema premi-kačema, so ju ujeli in z veliko težavo pripeli Ker zgodila velika nesreča, ako vozov ne bi moji ustaviti. Za vroče dneve, namesto kravate ventilator. majhen Take si nas zapustil. Pred nekaj leti je bil zastopnik Španije na Ruskem neki grof Osuna. Živel je zelo razkošno. Nekoč je j»slal svojim mlajšim bratom v Madrid fotografijo, kazočo ga v krasnem plašču iz herme-linovih kož, ki mu ga je bil fxxlaril car sam; na plašču je bila všita prav tako krasna krona, tudi iz hermelinovih kožic. Pod fotografijo je zapisal: »Takega me občudujete« Bratje so šli j*> sjrrejcmu slike takoj k fotografu, so se dali tam fotografirati v sami srajci in so mu jx>slali lotogra fijo v Petrograd. Spodaj so pa napisali: »Take si nas zapustil.« LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI regfstrovana zadr. z neomejeno zavezo Miklošičevo cesto Stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3n/». Dollfuss v zasebnem življenju Dne 25. julija je minulo dve leti, odkar je bil umorjen avstrijski kancler dr. Engelbert Dollfuss. Dne 25. julija t. 1. so se vršile, kaikor lani, po vseh župnijah Avstrije za umrlim kanclerjem slovesne maše-zadušnice. Poleg tega je v času od 15.20 ure do 15.40 po vseh cerkvah rajnemu kanclerju v spomin zvonilo. Tako je bilo odrejeno. Vsi avstrijski listi so obširno pisali o rajnem kanclerju. Neki Dollfussov intimen prijatelj je poročalo Dollfussovem zasebnem življenju sledeče zanimivosti: Bilo je par let po vojni. Vsako nedeljo je zbujal med osebami, ki so po službi božji zapustile Petrovo cerkev, mojo pozornost mal gospod, ki se je med vsemi odlikoval po svoji ljubeznivosti in prijaznosti. Vprašal sem po njegovem imenu. >To je doktor Dollfuss s svojimi couleur-brati od »Franco-Bavarije«; bil je kot cesarski strelec v vojni in je zdaj nastavljen v Kmečki zbornici.« Ni bilo težko zapomniti si ime lega vedrega človeka; pogosto sem čul, kako st ga njegovi pisarniški tovariši navdušeno hvalili, predno sem s« osebno seznanil ž njim in sem se v dnevnem občevanju naučil ljubiti tega skromnega delavca. 1927 se jc preselila družina iz Wahringer ceste v hišo kmečke zbornice v ulici Stallburg. Dollluss je imel tedaj edino hčerkico Ilanico. Starši so jo vroče ljubili in so jo vzeli s seboj na letovišče v "-e^sbaum. Tu je mala zboieia in jc umria po krat- kem bolehanju. Prvič sem imel priliko spoznavati žalostnega, obupanega doktorja Dollfussa. Potem je prišel tiho v svoj urad in je delal vsak dan do noči. Tako pogosto kot je mogel, je zahajal k malemu grobu v Hietzing, Toda novo življenje je uveljavilo svojo pravico Čez par mesecev je stopila mala Evica na mesto umrle Hanice. Nastavljenci Kmečke zbornice so videli dr. Dollfussa zopet smejati se, njegova potrtost je izginila, stari ton se ie zopet povrnil. Spominjam se še na neko malo dogodbico, kakor da bi se bila dogodila včeraj: Sredi konference je nenadoma j*retrgal razgovor. »En trenutek, prosim!« Potem je vprašal doma »teto Lizo«, svojo svakinjo, kaj dela mala. Tela Liza jo jo baš imela na roki in je držala detetu školjko na uho. In v | tem trenutku se je spremenil pridni in neutrudni i delavec sam v otroka. »Evica, kriči nekolik o I Daj, kriči nekoliko, da te slišim!« In v resnici je kričala mala od veselja na drugem koncu v telefon. Tako veselega in navdušenega kakor takrat, sem ga Tedko videl. V svojem veselju me je pozval, naj ludi z Evico telefoniram, pa se je nenadoma domislil, je obesil slušalo in — mi je šc dolgo pripovedoval o svoji mali. Ko sem ta večer šel malo pred polnočjo mimo Kmečke zbornice, sem videl v njegovem uradu še vedno goreti luč. Sreča preprostega človeka, za katerega je bila iružina najvišje, se je zdela popolna, ko je v de cembru 1930 prišel na svet tako zaželjeni deček. Nc samo mene, ludi druge dobre znance jc vneto spraševal, kakor bi mi morali vedeti: »Ali misliš, da ho deček? Ali misliš?« V svojem veselju nad ohraniteljem rodu in malo Evico pa ni nikdar pozabil svoje Hanice, ki je spavala na pokopališču v Hielzingu. Vedno je nosil lotografije svojih otrok pri sebi in če je sedel v krogu svojih znancev, je potegnil iz žepa sliko »Rudimanovo« — imenoval ga je tudi »bratca« — in jo je pustil krožiti. Pri njegovem izrazitem družinskem čutu je po sebi umevno, da je prebil največ večerov doma. S par povabljenimi prijatelji in s svojo ženo je vedno rad igral tarok. Toda enkrat vsakih štirinajst dni, v torek, je bi! zvečer v kavarni »Korb« skupaj s svojimi kulerskimi brati. Tega si ni dal vzeti, pa če je bil še tako preobložen z delom. Če s svojim delom še ni bil gotov, je pač prišel tja šele o polnoči in je bilo časa samo še za eno ali dve partiji na kegljišču. Kako dobro je igral, nc vem, gotovo so bili tam še boljši igralci nego on. Toda pri vsaki »bojni partiji« je bil on komandant. In če je katerikrat prinesel 50 grošev ali en šiling dobička domov s takega večera, ga je dobil »bratec« kot slovesno darilo, Odkar je bil Dollfuss kancler je bila družina nekoliko prikrajšana. Delo se je kupičilo nad d=-lom. In vendar je izkoristil vsak prost trenutek, da se jc malo poigral s svojimi otroci, da se jc malo pošalil z Rudimanom ali Evico. Okolica tega vedrega človeka pa je živela v stalnem strahu, se jc bala za njegovo življenje. Pogosto so prišla od političnih nasprotnikov grozilna pisma. Največ jih jc šlo v papirni koš. Tupatam mu je pa le katero prišlo v roke. Vedno ga ie brezskrbno položil na stran. Dal ic preveč na dostojnost ljudi, kakor da bi se zbudila v njem le sled skrbi ali pomisleka. Potem jc bil v parlamentu izvršen pfvi aten- tat (Dollfuss je bil pri tem le rahlo opraskan.) Bil je ves iz sebe in človeško tega ni mogel razumeti, je imel to za dejanje pTenapeteža in jc odpustil takoj. Na stotine in na tisoče prisrčnih voščil in čestitk je prišlo od vseh strani. V sobah so se kopičile cvetlice, ki so ji hpošiljali revni in bogali, bilo jih je toliko, da ni bilo mogoče vseh obdržati doma. Vkljub onemu grenko-hudobnemu opominu je ostal kancler šc nadalje brezskrben in nič hudega sluteč, lako kakor je v življenju vedno bil. Njegova bit 6e ni spremenila niti najmanj. Tako kakor poprej v Kmečki zbornici, jc ostal do svojega zadnjega dne proti vsakemu posamezniku poln največjega zaupanja in največje prijaznosti. Če je sic-čal prejšnjega podrejenega, in najsi je bil tudi naj-zadnji, in je ta z vljudnim pozdravom hotel iti mimo njega, mu je gotovo zastopil pot. mu jc dal roko in je vprašal, kako gre in kaj dela družina. Za zasebnega človeka je imel vedno, tudi pri najtežji preobremenjenosti, par trenutkov časa. Od atentata so ga vendarle stalno sprem'jali trije tajni policisti. Tega ni imel rad in bi jim vedno najrajši ušel In če mu je kdo kaj rekel o de-speradih. je smehljaje odklonil. Krvavi opo-nin ni nič izdal. Nič sc mi nc ho zgodilo; saj tudi iaz nikomur nič ne storim,« to je bila stalna pomirjevalna formula za njegovo najbližjo okolico, ki je vendarle tupatam izrazila bojazen. V rasnici resne skrbi si jc delal samo zaradi obeh svojih otrok, da se samo tema za božjo voljo nič nc pripeti! Kako se jc va^al v svojem- brezmejnem zaupanju v dostojnost ljudi, kaže tragični koncc. Prvi dan olimpijskih iger Zlate kolajne: Nemčija za met krogle Finska za tO km tek Amerika za skok v višino Berlin, 2, avgusta, g. Letošnje olimpijske borbe so otvorili lahkoatleti, ki so v osrednjem olimpijskem stadionu, namenjenem predvsem za lahko atletiko, tekom današnjega dneva v izločilnih in kasneje končnih tekmovanjih s tremi novimi olimpijskimi rekordi ustvarili ie pravo olimpijsko borbeno nastrojenje. Stadion, ki je bil včeraj priča veličastni otvoritvi iger ter svečanemu mimohodu ter prisegi olimpijskih tekmovalcev, je bil tudi danes nabito poln, saj se je odločalo vprašanje najhitrejšega in najvztrajnejšega tekača na svetu, šlo pa je tudi za olimpijsko zmago v metu krogle in »koku v višino. Lahka atletika, najlepši vseh športov, je že prvi dan XI. olimpijskih iger žela prave triumfe, saj so novi uspehi, ki pomenjajo olimpijske rekorde, četudi niso enaki ali boljši od svetovnih, vendarle znamke najvišjih svetovnih vrednosti. Skoro v vseh disciplinah so zmagali favoriti, ki so jim že dolgo preje prerokovali olimpijski lovor. Vidno pa je zatajil znameniti ameriški metalec krogle Jack Torrance, ki brani s 17,40 m svetovni rekord — znamko kar neverjetne vrednosti. Izgleda, da je bil danes nerazpoložen ali pa, kakor so že pri mnogih tekmovaniih opazili, preveč nervozen. Prav radi tega so Nemcu Wollkeju, ki je s 16.54 m evropski prvak in pri skoro vseh nastopih zelo zanesljiv, zalnje dni napovedovali zmago. Res je v metu krogle zmagal Hollke Hans s 16.20 m, kar je nov olimpijski rekord. Tudi tretje mesto v metu krogle je pripadlo Nemcem — bronasto kolajno je dobil Stock s 15.60. Častno drugo mesto in srebrno kolajno je osvojil Finec Barlund s 16.12. Skok v višino V skoku v višino ni bilo posebnih presenečenj, saj sta črnca Johnson in AH Brilton stebra letošnje USA reprezentance tako sigurna, da so le pričakovali končnega rezultata, izraženega v doseženi višini. Oba sta že letos preskočila naravnost bajno višino 2.08 m, kar pomenja seveda nov svetovni rekord Danes sta osvojila zlato in srebrno Kolajno, in to Johnson z 2.03 m. Ali Britton s točno 2 metroma, bronasto pa tretji Američan Kotka enako z 2 metroma. Tek na tO km Veličastna je bila borba v teku na 10 kilometrov, ki ji je ves stadion prisostvoval z najbolj napetim zanimanjem- 29 tekmovalcev se je javilo na startu, vendar se je že po prvih rimdah opazilo, da bodo absolutni gospodarji, ki bodo odločili tudi borbo v svoj prid, odlični in nepremagljivi Finci. Trojica njihovih tekačev, pravi tekaški stroji S a 1 in i n e n , A h t o I a in I s o h o 1 o so po 6voji nadmoči in kvaliteti bili res razred zase, tako da so ostali tekmovalci kljub odličnim časom, ki so jih dosegli, kar zatemneli. Mali in žilavi Japonec Murakosso, ki ima letos najboljši uspeh s 30:41.5, se je takoj v začetku prilepil na vodilno trojico in se je držal vse do 9. kilometra, kjer so se Finci odtrgali in ob nepopisnem, prekipevajočem navdušenju stotisočglave množice v odličnem, za naše pojme skoro sprinterskem tempu rezali cilj v pičli razdalji nekaj metrov, kar najbolj zgovorno priča, kako izenačena, a tudi gigantska je bila ta borba. Osvojili so svoji mali domovini kar tri kolajne. Salminen s 30:15.4 zlato, Ahtola s 30:15.6 srebrno in lsohollo s 30:20.2 bronasto. Svečan je bil trenutek, ko so na olimpijskih drogovih zapla-polale kar tri zastave istega naroda in je ves stadion stoje poslušal finsko himno — v olimpijskih arenah že dobro znano. Nurmi, Ritola in Kohlemainen, vsi dosedanji olimpijski in svetovni zmagovalci imajo dobre učence, na katere jc ponosna domovina. Vmesni časi, doseženi pri tem teku, povedo več kakor obširna druga opisovanja. Izločilna tekma na iOO m Owens 10.3 2:12, 1 km 2:48, 1500 m 4:15, 2 km 5:46 in 5 km, to je polovica proge 15:00.9 (jugoslovanski rekord Iva Krevsa je na 5 km 15:31.4). Odpo vedal je pri tem teku znani argentinski tekač in maratonski zmagovalec Zabala- Poleg vsega ostalega sporeda je bito danes tudi izločilno tekmovanje na 100 metrov. Trobentači so napovedali začetek tekmovanja in pozvali tekmovalce k nastopu. Tekmovalci so bili razdelejeni v 12 skupin po 6 tekačev. Ko so tekmovalci nastopili, se ie gledalcem nudil lep prizor. Na startu so bili zbrani najboljši sprinterji iz vsega sveta. Tu so bili fenomenalni črni ameriški tekači, ma:h'ii, toda žilavi Japonci, plavolasi Nemci in od sonca zagorela naša tekmovalca Bauer in Drcmil. Vsi drugi pa so bili več ali manj člani eksotičnih narodov. Občinstvo je z izredno napetostjo pričakovalo rezultat. Svetovni rekord, oziroma olimpijski rekord je znašal v tej disciplini doslej 10.3 sek. in med gledalci je kar završalo od spraševanja, če se bo današnjim tekmovalcem posrečilo že v predtekmo-vanju doseči najmanj takšen rezultat aH bo treba še čakati na finale. Prva skupina tekačev se je postavila na start. Električna pištola, ki je zvezana z električnim merilcem na cilju, tako da mora doseženi rezultat biti absolutno točno merjen, se je sprožila. V tistem trenutku je zahreščalo pod nogami tekmovalcev, ki so se vsi utrgali z mesta. V divjem teku so prišli na cilj vsi precej izpod 11 sekund. leto so nato ponovile druga, tretja, četrta in vse ostale skupine Končno je nastopila skupina, v kateri je Američan Jesse Owens, znani črni svetovni rekorder. 2e pri samem naskoku se je odtrgal od vseh ostalih tekmovalcev in v fenomenalnem teku zmagal. Med gledalci je završalo od navdušenja, ko so gledali, kako odlično teče pred svojimi konkurenti v cilj črnec Ovvens. Po današnjem teku, ki ga je pokazal ta fenomenalni črnec, je skoraj jasno, da bo zlata olimpijska kolajna v teku na 100 metrov ameriška. Kljub temu pa je Ovvens tekel 1 desetinko sekunde slabše od svojega svetovnega rekorda. V naslednji skupini sta nastopila zopet dva Američana, med njima prejšnji olimpijski zmagovalec Metcalfe, ki je tekel »le« 10.4 Vsi ostali tekmovalci pa so tekli v času od 10.5 do 10,8, Najnovejše vesti Berlin, 2. avgusta. V olimpijskih krogih se je v večernih urah razširila vest. da Jesse Owensov uspeh na 100 metrov (10.3) bržkone ne bo uradno priznan kot olimpijski rekord, ker mu je po izjavah sodnikov pihal veter v hrbet. Sicer pa je bilo to tekmovanje šele izločilno in lahko v končni borbi pokaže vse svoje znanje. Ovvens je zmagal prepričevalno s skoraj 7 metri naskoka. Met kopja ženske druga olimpijska zmaga Nemčije Nemčija si je osvojila poleg meta krogle še. eno olimpijsko zmago, in sicer v metu kopja za ženske, kjer je zmagala Tilfy Fleischer iz Frank-furta, stara 25 let, ki je bila na olimpijskih igrah v Ivos Angelesu v tej disciplini tretja in v metu diska četria. Njen dosedanji najboljši uspeh je bil letos 44.60 m, danes pa je dosegla 45.18 m, kar predstavlja nov olimpijski rekord. JVa berlinsko otimpijado Berlin, 30. julija. Z našimi najmlajšimi, z našimi juniorji, katere je povabil nemški olimpijski odbor na enomesečno taborenje v Berlin, smo se vozili skupaj čez Jesenice, Solnogra 1, Monakovo in dalje v Berlin, kamor je te dni obrnjena pozornost vsega sveta, zlasti pa športnega, Naši juniorji, ki pripadajo raznim športnim zvezam, so bili v Zagrebu na štiridnevnem tečaju, kjer so dobili vsa potrebna navodila in k|er so jih tudi nekoliko opremili, da ne bodo med mnogoštevilnimi narodi, ki se nahajajo ta čas v Berlinu, kvarili enotnost naše ekipe, V Monako-vem so jih pogostili, v Berlinu pa so jih lepo sprejeli in odvedK na svoja mesta v skupnem taboru. Mi smo se pa podali na glavni poročevalski urad, kjer smo prejeli potrebna navodila in kjer so nas nnrom111 e r^nlrpbnimi led itimaciiami in znaki, Ka- opremili s potrebnimi legitimacijami in kor v Ga-Pa, tako funkcijonira tudi tu v Berlinu vse brezhibno. Po vseh olimpijskih ura lih imajo nastavljene ljudi, ki govore večje svetovne jezike, na ulicah dobiš stražnike, ki nosijo napise jezikov, ki jih govore, mladma, podobna našim skavtom, v posebnih uniformah s petimi olimpijskimi krogi pa ti je na razpolago za vse, kar potrebuješ. Skratka, ves aparat od najvišjega drž. urada pa do zadnje hranjenje je te dni v službi olimpijske ideje, tako, da se tujec počuti kakor doma. Povsod vlada vzoren red in disciplina. Nemci so te dm izredno vljudni in postrežljivi in ti z nasveti ter navodili pomagajo kar največ morejo. Berlin je ves v znamenju petih krogov, ki se bleščijo na neštetih zastavah, vmes pa je posejanih ogromno število zastav s kljukastim križem. V olimpijski vasi Danes dopoldne smo si poročevalci ogledali olimpijsko vas ter športne naprave na drž. športnem polju. Z velikimi avtobusi, ki jih je stavil na razpolago nem. organizacijski odbor, smo se odpeljali po deseti uri v oddaljeni Doberitz, kjer bodo stanovali športniki-tekmovalci 53 narodov. Do 'ianes je tam okrog 40 narodnosti, ostali pa pridejo tekom današnjega in jutrišnjega dne. V olimpijski vasi stanujejo samo moški in tudi vstop je dovoljen samo moškim. Kako začudeno so gledale inozemske poročevalke, ko jih niso pustili notri. Prav nič ni pomagala nobena legitimacija, nobena narodnost, ostali so morale zunaj. Pravi Babilon vlada v tej vasi. Na vsak korak slišiš drug jezik, vse mogoče rase vidiš, črnci se gibljejo med belo-kožci, na igrišču, v plavalnici in telovadnici pa je tako pisana družba, kakršno bomo videli samo še v olimpijskem stadionu. Olimpijska vas je nekaj krasnega. Med borovim gozdom po gričastem svetu so posejane lične hišice daleč proč od berlinskega velemestnega življenja, da morejo tekmovalci zadnje dni pred tekmami v miru preživeli, popolnoma nemoteno trenirati. Saj je olimpijska vas oddaliena od stadiona 14 km, do srede Berlina pa je približno ravno toliko. Nekaj posebnega v tej olimpijski vasi je gospodarsko poslopje, kjer dobivajo narodi prehrano. To je tako organizirano, da ima vsak naroJ svojo kuhinjo (večina tudi svoje lastne kuharje), kjer jim kuhajo popolnoma enako hrano kakor doma. Vodja te kuhinje nam |e povedal, kako je ta stvar komplicirana. Ni zadosti, da dobivajo narodi samo svojo hrano, temveč se je treba pri prehrani ene in iste narodnosti ozirati še na športne panoge, dalje na to, kakšen trening podvzama športnik itd. Za športnike ki gredo takoj ziutraj na trening, ie potrebna iru-gačna hrana, kakor za one, ki gredo šele popoldne it J. Vsem tem tisočem tekmovalcev ustreči [e v resnici umetnost, četudi je 53 narodnih kuhinp Novinarji pokušajo hrano Dogodek zase pa je bila pokušnja hrane po novinarjih. Ura je bila ež res pozna, marsikdo na|-brže še zajtrkoval ni, zato nam je ta pokušn)a prav dobro prišla. Imajo pa nekateri narodi res čuden okus. Kljub lačnim želodcem ni bilo mogoče zavžiti njihove hrane. Dolgo časa smo se pa zadržali pri italijanski kuhinji — imeli so ravno sijajne špageti — še bolj pa radi njihovega dobrega vina, ki so ga prinesli s seboj. Vrhovni kuhar ga nam je pridno točil, zraven pa pripovedoval, da je to vino »lahko«, češ, tekmovalci ne smejo piti močnega vina. Toda novinarji, ki so bili pri tej akciji dovolj agilni, bi mogli ravno nasprotno povedati in zato ni čudno, da se niso mogli ločiti od italijanske kuhinje. Ko smo se poslovili od podjetnih kuharjev, smo srečali na igrišču nekaj naših lahko-atletov, med katerimi je inž. Stepišnik prav pridno vihtel kladivo. Po ogledu linske kopelji, ki je prav lepo urejena (Finci pa pravijo, da ji še precej manjka do njihove domače), smo se poslovili še od poveljnika olimpijske vasi, ki nas jc pozdravil z lepim nagovorom. Olimpijski stadion Mnogo se je pisalo o drž. športnem polju v Berlinu, nebroj slik o olimp, športnih napravah za XL olimo. igre je prineslo vse svetovno časopisje, toda, kdor sam ne vidi teh športnih naprav, ta si niti najmanj ne more predstavljati, kako veličastne so. Kakor fantazija se zdi človeku, ko hodi po olimpijskem stadionu, ko si ogleduje naprave, ki bodo sprejemale in oddajale takoj po vsakem dogodku v svet slike in rezultate o športnih dogodkih: ko se vidi mogočni stolp, v katerem visi olimpijski zvon, ko si ogleduje plavalni stadion, stadion za hokej in gledališče na prostem, kjer bodo telovadne tekme in telovadni nastopi. Ni tu moj namen delati reklamo, temveč hočem le povedati, kaj se vse lahko napravi za človeško zdravje, kjer imajo smisel za šport. Tudi ne bi zanikal, da hočejo prireditelji še iz kakih drugih ozirov pokazati svetu, kaj zmorejo Nemci, dejstvo je, da so to edinstvene športne naprave na svetu in če še nemško organizacijo prišteiemo zraven, potem ni prav nič pretirano, če trdim, da je doslej samo Nemčija mogla nekaj takega naoraviti. I. K-er. Jutri zvečer ob aol 21 na Primoršu ADM1RA : LJUBLJANA Današnji olimpijski program Drugi dan tekmovanja 3. avgusta obsega naslednji spored: Lahka atletika: ob 10.30 : 400 m zapreke (prvi predtek); ob 15.00: 400 m zapreke (drugi predtek) in met kladiva (finale), ob 15.30: tek 100 m (izločilna borba); ob 16 tek 100 m dame (pred-teki), ob 17 finalni tek na 100 m; ob 17.15 izločilni teki na 800 m; ob 17.30 tek 100 m dame, izločilno ter ob 18.00 predteki na 3000 m zapreke. Od naših reprezentantov nastopajo danes: na 100 m zapreke Ivanovi? in Banšfak (Pančevo). — Ivanovi? Vane. ki je prispel v Berlin iz Buenos A i resa preko Londona še pred našo reprezen tanco. Po vesteh, ki smo jih dobili iz Berlina, je v odlični formi. Kakor znano, je na zadnjih izbirnih tekmovanjih za Berlin tekel član Primorja F. Ple-teršek, ki' je nastopil sicer šele drugič v tej disciplini. zelo dober čas, 57 sek., kar pomenja nov, oficijelni jugoslovanski rekord. Točen Ivanovičev čas, ki ga je letos dosegel kot najboljšega ni znan — je pa, kakor javljajo, okoli 55 sek. — V tej disciplini je vsekakor favorit za zmago Amenkanec Hardin, ki teče pod 51 sek. Tudi drugo in tretje mesto utegne osvojiti USA z Hersonom in Shoffiel-dom pred Malžarom Kovacsom in Grkom Hanti- kasom. ,, Popoldne ob 15 se bo odločala usoda naiboli-šega metalca kladiva na svetu. Naš inž. Stepišnik Milan (Iliriia) je up in nada jugoslovanske reprezentance. Njegov letošnji uspeh in rekord 49.17 ga sicer stavlja med boljše v svetovni listi — toda je še vedno precej boljših od njega. Kar bo pod 50 m — četudi ie najmaniša mera 47.50 — ne bo veljalo za olimpijski uspeh. Radovedni smo, kako se bo držal naš zastovonoša »Mrna«, kakor mu pravijo športni tovariši. Po zadnjih vesteh bo menda tudi Goič Peter, ki je dosedaj branil rekord in se po uspehu uvrstil med »prave« kandidate — prišel v Berlin. Prav bi bilo, da se vsaj 'lelno po-, pravi, kar se je tik pred odhodom v naglici zgare-I šilo nad njim — pa še nad nekaterimi drugimi, tudi upravičenimi, ki so ostali doma po čudnih »raču-j nih« in naključjih. Kako se bo držal Goršek, smo seveda tudi ra-j dovelni, četudi vemo. da so svetovni uspehi na i 800 m za polne sekunde boljši od njegovega rekor-| da Veseli smo, da je vsaj sedaj mogel v svet — i se bo lahko marsičesa naučil. 800 m je pri nas po-I stala šele zadnje čase zanimiva točka, odkar smo I dobili že kopo tekačev, ki so potisnili jugoslovansko znamko pod 2 min. Zmagovalec prvega maratonskega teka na olimpijadi lela 1896, Spyridon Louis, je tudi prišel v Berlin Na 100 m bo pri damah tekla za Jugoslavijo Hohnanova (Jugoslavija, Belgrad). Poleg lahke atletike so na sporedu še: borenje (dopoldne in zvečer). Tu nas zastopajo Toth (bantam kategorija, Šestak (perolahka), Fi-scher (vvetter), Kisch (srednja) in Nagy (težka kat.); moderni olimpijski petoboj obsega v svoji moderni obliki po zamisli Pierra de Coubertina tek 40C0 m, plavanje 300 m, jahanje 5000 m, mečevanje in streljanje s pištolo. — Jugoslavija tu ni zastopana. Enako ne v hokeju, dviganju uteži, nogometu in polu — kar vse se bo že danes tekmovalo. V mečevanju (popoldne in zvečer v telovadnici na športnem polju) pa nas zastopajo v floretu moštvo: Pengov, Koršič in Marion (vsi Ilirijani iz Ljubljane) ter B. Tretinjak (ZMK, Zagreb), V floretu 'Jam pa kot posameznice Tavčarjeva (Ilirija) Ljubljana) in Christian (Obilič, Petrovgrad). Današnji program ie torej za nas Slovence precej važen, saj je večina zastopnikov Jugoslavije, ki nastopajo danes, iz naših najožjih vrst. Na vse seveda računamo s ponosom, kako pa se bodo odrezali, bomo še videli... Radiopostaje poročajo z olimpijade dnevno in sicer: 12.45 (Berlin), ob 13.15 (Dunaj), ob 17 (Praga I), ob 19 (Deutschlandsender — vse nemške postaje), ob 10.20 (Dunaj), ob 20.10 (Ljubljana), ob 20.10 (Budapest), ob 22 (Zagreb, Belgrad); ob 22.15 (vse nemške oddajne postaje), ob 22.30 (Sottcns), vse te postaje na srednji valovni dolžini. Na kratkih valovih pa oddajajo: Berlin ob 21 in Holandska ob 15. Plavalne tekme Prizor iz starogrške igre, ki so jo ob začetku olimpijade uprizorili za oficielne goste v berlinskem muzeju Pergamon SK Maraton : SK Gradjanski (Karlovac) 53 : 50. Maribor, dne 2, avgusta. Danes popoldne se je vršil v kopališču na mariborskem otoku plavalni dvoboj med SK MaratD-nom in SK Gradjanskim iz Karlovca. Tekme ®o se začele ob 3 popoldne. 50 m prosto ženske: 1. Rižnar Ida (M) 365; 2. Čujič (G) 40,6; 3. Cindrič (G) 41. 50 m prosto sub-juniorji izven konkurence in izven programa: 1. Sriča (G) 34.4; 2. Skofic (M) 34.5. 100 m prsno gospodje: 1. Rostaher (M) 1.29.8; 2 Ferenčak (M) 1.29.9; 3. Kalinič (G) 1.30. 100 m prosto gospodje: 1. Horl (M) 1.11.6; 2, Purač (G) 1.16.6; 3. Bervar (M) 1.17.4. Štafeta 3X50 m, mešano ženske: 1. Gradjanski 2.15.1; 2. Maraton 2.18.1. 100 m hrbtno gospodje: 1. Martinič (G) 1.37.2; 2 Kainič (G) 1.41.3; 3. Smerdu (M) 1.45.6. 100 m prsno dame: 1. Gabrič (G) 1.43; 2. Gre-gorič (G) 1.46.5; 3. Breščak (M) 1.48. Štafeta 4X50 m prosto gospodje: 1. Maraton (Bervar, Šavli, Pihler, Horl) 2.10.3; 2. Gradianski 2.10.5. Štafeta 4X50 m nrosto izven konkurence ženske: 1. Gradjanski 2.53.6; 2. Maraton 3.05. 3X100 m mešano moški 1. Maraton (Voller, Rostaher, Horl) 4.25; 2. Gradjanski 4.54.8. V Maratonovem moštvu so se posebno odlikovali Horl, Rostaher, Ferenčak, Voller in Ida Riž-narjeva, ki obeta postati odlična plavalka, Waterpolo tekmo je izgubil Maraton z 8 : 0. Motorna dirka na Pohorje Motoklub »Pohorje« je priredil zvezno vožnjo v Maribor ter priključil na njo zanimivo gorsko dirko na Pohorje. V kategoriji 250 kem: 1. Dušan Breznik (DKW) Autoklub, Ljubljana, 5.54; 2. Oto Šantel (Gradec, Puch) 5.56. 350 kem: 1. Leonhard Pa®sel (Dunaj) (Velo-cette) 5.55, 2/5; 2. Erich Knittel (Dunaj, Puch) 6.23; 3. Alojz Sušnik (Perun, BSA) 6.24, 500 kem: 1. Leonhard Pa-ssel (Norton) 4.59; 2. Freddy Schoner (Celovec, AGS) 5.12. 1000 kem: Leonhard Pa.ssel (Norton) 4.58 (najboljši čas dneva. 2. Freddy Schoner (Celovec, AGS) 5.20. Motorji s prikolico: 1. Alojz Hobacher (Motoklub Pohorje, NSU) 6,51.04; 2. Ivan Lah (Motoklub Pohorje, Puch) 7.47.12. Juniorji; 1. A. Sušnik (Perun, BSA 350 kem) 6; 2. Ivan Felič (Pohorje Aeriel, 250 kem) 6.59. ŠPORT Zagreb, 2. avgusta, b. Admira : Gradjanski 2 : 1 (1 : 0). Lvov, 2. avgusta, b. Rapid (Dunaj) : Pogon 5 : 1 (2 : 0). Sumatra, 2. avgusta, b. Dunajski Sportelub : reprezentanca Sumatre 5 : 0 (2 : 0). SK Slovan : Bralstvo (Jesenice) 6:0 (2:0) Tekma se je pričela z ostrim tempom in so Jeseničani kakor domačini pokazali prav lepo igro. V 30 min. prvega polčasa pa se je golman Jeseničanov vrgel tako nesrečno Doletelu pod noge, da je bil težje poškodovan. Od tega trenutka dalje je igra popolnoma padla in ni niti eno niti drugo moštvo igralo z voljo. Sodil je g. Vrhovnik dobro. Slovan se je s to zmago kondiciral za finalno tekmo z Olimpom.