24 i. fttevilka. Ljubljana, nedeljo 19. oktobra. XII. leto, 1879. .OKENSKE NAROD. uuhjii vohk u»n, izvzetuši ponedoilke m dnove po praznikih, ter volja po poŠti prejeuiau za »vstro-ORtirnk« deitilo za celo leto lfi jrld., za pol leta 8 g\.t ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'! glcL 0 kr., zu en mesec 1 prid 10 kr. Za pošiljanje na doni ho računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šob« h in ca dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeuiau za četrt leta :t gUl. — Za oznanila se plačajo od cotiriatopno petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi so ne VTačajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št- 3 „»»ledališka stolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu redi, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Odločitev se bliža. Kdo se ne spominja že Živo one radosti, da ne rc fin navdušenosti, b katero je narodna naša stranka v kolu druzih opozicijonalnih tovariš c pozdravljala vstop grvfa TaalVoja v mi-nisterstvo? Ljudje z obilno fantazijo bo mislili, da se bude kar na enkrat ve spremenilo in ■— beseda meso postala. Baš predali naših listov so bili mnogokrat jek tistega nezmerno eangviničnega optimuma, ki vsako stvar tako obračati skuša, da mu streže. Nij zamtriti, da je ministerska promena mej nami toliko nadej vzbudila: saj smo do^ti dolgo vzdihovali po boljših časih. Vendar se te nadeie nikakor niJBO opirale na positivne podlage, ker grofu Tuiitl.) u nihče nij mogel ofitati, du bi bil uže Bog ve kuj za nas storil, akopram je uže minister bil in torej priliko imel. Povod našemu veselju so bdi negi.tivni razlogi. Mi smo namreč, največ zaradi tega pričakovali kor sti od gr^fa Tu u ti -ju, ker je tedaj će vladajoča stranka brauiia se ga na vse kiiplje. S časom se je prvotno navdušenje pač PO malem uleglo, ker je državna mašiua mirno po Btarem šla svoj pot. Najbolj poparjeni so bili naši vročekrvni politiki, ko so v prtustro jenem nnuisterstvu našli novorojenega gospoda Stremi, vra, starega prijatelja nas Slovencev Imenovanje novih članov gospodskej zbornici isto tako nij bilo znamenje, da bode Tati (Vejeva vlada naslanjala se odločno na protieen-tralistično, konservativno stranko: novi vel možje so bili vzeti iz vseh strank, celo nazaj v Btaro absolutistično dobo je segel grd' Taatle. Ustavoverci nijso imeli uzroka pritoževati se, pa razvajenej stranki uže nij bilo po všeči, da je vlada ozirala se tudi na druga politična stališča. Pričakovati je bilo, da prestolm go vor pojasni položaj, pa ogibal se je v obče vprašanj o notraujej politiki, obečaje vsem neka), pa nobenemu nič potebe, izimši morda — Cehe. In uže to za nas nij bilo uupačuo. Vsak je dobro vedel, da to položenje v oči zbranemu državnemu zboiu ne more dolgo trajati, ker bode strankarsko gibanje v zborn vlado skoro prisililo, da se izpove in odkrito pokaže, katero stranko smatra za sebi bližjo. In ob raznih volitvah, katere so se v poslednjih zborovih sejah vršile, jelo bo je daniti. Te volitve so pokazale, da stranka ki se zove Ubtavoverna nema večine v zboru, vlada pa da stoji na struni avtonomistov. „Ustavoverd" dolgo mjso hoteli verjeti na svojo manjino, čudijo bo neogoduej premembi in imajo prav, da se čudijo, kajti pobiti so se svojim orožjem: avstrijski narodi so jih s pomočjo ti Btega voiilnoga reda, ki so si ga sami taku umeteljuo priredili bb svoje namene, pošalili raz konja. Nespominjaje se brezobzirnih načel svojega gospodova nja ne morejo, ali bolje nehčejo umeti, da zlanja večina dela po svojej glavi, v svesti si svoje dolžnosti in svoje moči. In da bodo avtouotmsti morali postopati ne-upogibno in jako energično, temu bo dokaz izjave ustavaških novm. Za primer navajamo nekoliko besed, katere je napisala „N Freie Presst*4, pretreaovaje zvezo mej Avstrijo in Nemčijo. Glasilo u~>tavovermh kolovodij pravi, da je „die S ta mmes- uod B luta ver w a n d s c h a f t zvviBthen d e r B e v o 1-kerung Deutschlands und dem iiiuh*£;4'Ih'iiii Theile der lte\ ol- | ličnim; O«'***«'rrt'U'li-I ni> aru«" poli tičen aksijom, katerega „zlovoljna kritika" ne more omajati! To je dovolj jasno in zanimljivo v dvojutm obziru, jed noč. sanB ge-ne spominja na zoglasue »svinčene podplate", ki vselej na dan pridejo, kadar se Nemci bojo za svojo suprtmacijo v A »strtji; na i'rugo stran pa svedoči ta toliko uajivua kohkor smela pojava, da izkustvo od poslednjih volitev nij spametovalo ustuvovercev, premda so narodi glasno izrekli, ka ne dade, da bi bila v mnogojezičaej in jednakopravne) Avstiiji še dalje „inassgebemlu samo jedna narodnost« Omenili smo to, da dokažemo, kako je treba previdnim biti avtonomistom v obče in našim poslancem po ebe. Naš glavni smoter, v katerega morejo ueprestano uprte biti nam o(i, je osiguranje nase narodne eksistence, našega narodnega razvoja. Da nam eksistence ne more zagotoviti samo narodnostna postava, da mora naša skrb v polnej meri obrnena biti tudi na materijalne ali „gospodarske" interese našega naroda, naših dežela: tega nij treba poudarjati. Toda ob izboljšanji „gospodarskih" razmer ne smemo pozabiti na narodne svetni]e. Zdanjej vladi je v prvej vrsti na tem ležeče, da lzvtde bvoj „gospodarski" program, kakor ona pravi; na to jedino merijo njene dozdanje predloge. Ali bode vlada tudi inicijativo poprijela za tisto zakonodavno delo, kateremu svrba je varstvo narodnih pravic? Slovanski poslanci ne bodo smeli na to čakati, ne bodo smeli odlašati tako dolgo, da vlada — pod streho spravi svojo žetev. V po litiki idejalizmu nij mesta in „vertrauense-ligkeit" običajno ne prinaša baš mnogo dobička. Pravniki uče: do, ut des, državnikom pa je bilo in jim biide narobe vodilo: da, ut dem, za to treba i njim nasproti rabiti nda, ut dem — fac, ut iaciam!" Ura odločitve za vlado in — za nas se od dno do dno bliže pomika: vlada bode potrebovala naše poslance in mi smo preverjeni, da le-ti ne bodo samo — kostanja pobirali zanjo iz žrjavice. O—d. Politični razgled. iVotriAiBj«** «l ur. V Ljtihljfttti 18. oktobra. Glasi se, da se bole koncem tega meseca odpustilo doiBOV 23 000 vojakov. V tegBtittt acijs Hi tnlhitr državnega /bora so bili vol eni v četitei seji ti-le poslanci: dr. Kusy, dr. Vasaty, S t. yrzza, T h u r n h e r, grof M i e r o s z« v s k y, Vetter, dr. Sroolka, dr. Cz er k n w s h i Juliian, grof Kins y, dr. Grtlnvvaio, W i ed era be r g, K a r I o u . P f I 11 g I, L i en b a c h e r, O b e n-t r a u t, B a u m , dr. \Y a I d e r t, K o w a I s k i t dr. Jaques, dr. Munger, Kohanovvski, Schier, dr. \Veeber, dr Granitne h. V ftetioijsM * tt je pričela na albansko mejo pošiliati orožje in strelivo. I/, it* /tj »a fin se javlja 10. t. m.: Pred-včfcranjem so je nazuauilo poveljniku srbske mejne Htraže pri Kuisumlji, da se pripravlja nad 100 Arnavtov, ki bodo na Srbsko ah ropat. Srbski vojaki so Arnavte na skrivnem počakali in jih popolnoma pobfli. iiitl ' zdaj je poginilo in bolnih pobitih bilo 13 goved, zraven pa še 15 zdr.tvih in sumnih. Včeraj Brno imeli v Kostanjevici splošno zaprtje. Nihče nij smel ni ven ni notri celi dan, dokler nij županstvo dobilo iz Rudolfo-vega potrebnih tvarin za razkuženje. Ko se je zaprtje samo za živino pr -tečem teden pričelo, je bilo toliko godrnanja in zabavljanja; vsak je hotel bolj vedeti, da so to same hedarije, le malo j.h je bilo, ki so spoznal', da bo naprave gospodskine potrebne in koristne. Včeraj pa, ko smo bili vsi zaprti, pa nij bilo nobenega godrnanja več, ker tudi slepcem so ste oči odprle. Ko bi se še kdaj kaj tacega pri-godilo, česar nas Bog čuvaj, bode gotovo vsak rad ubogal na prvo besodo, tako je nesreča vse c plašila. Pri nas, kjer mesarji največ hrvatske buse koljejo, bi bilo treba izjemnih pa stalnih naredeb, da bi se nevarnost omejila Nobenega živin''eta ne bi smel mesar prignati bez živinskega posu, s katerim bi se moral pr gospodu županu izkazati. Klavna živina bi se ne smela niti z drugo pasti niti v hleve zapirati, temuč za tako živino bi morala mesarja imeti zunaj mesta hlev in zraven klavnico. Posebno pa naj bi s* na to pazilo a bi se ž vina ne pobijala po noči na skriv nem, kakor se je dozdaj le prerado godilo Zdrave živine nij treba na skrivnem ubijati bolna pa Ulj za mesnico. Mi plačujemo drago, zato imamo pravico zahtevati, da se nam prodaja zdravo in čedno meso; potem se ne bo konjač pritoževal, da imajo v njegovej mea-niei — srake mlade. Za enkrat imamo nesreče dovolj: pazite, da se v prihodnjič za časa odvrne. — Z Hr«kKT%ti v Istri 12. okt. [Izv. dop ] Od vseh krajev Istre odmeva žalostni glas, kako v našej domovini materijalno blagostanje nevzdržno propada. Letos ae kmetom posebno hu li časi približujejo. Preteklo leto nam je toča vse potolkla, letos je pa Buša naše up • nje pokončala. K>tmor se človek ozre, povsod je žalost; ubogi kmet bode z letošnjim pridelkom svojo družino in živino teško pre-redil; kaj mu ostane za prodajo, da si po trebne novce za davke in druge neizogibne troške iztrži? Res, pomilovanja je vredni« tužna Istra, podobna golej pustinji; vse ze lenje po gorah in dolinah umorili so vetrovi in solnčni žarki. Ljudstvo premišljuje, kako bo za naprej živelo. Vino, koruza in sočivje — vse je auša vzela. Celo vodo mora i o kupovati, še vode nij za vsako potrebo, siromaki od daljmb stranij jo morajo nositi na s- o ih ramenih. Tako je Iatra v stiski na dve strani prvič, da je slaba letina in zadrega za vodo drugič, da so angelji in arhaneelji iz ireden tovskega paradiža jej čuvaji. Kaj hočete! Če po Istri pridete v mesto, vas vsak znanec premda naroden, pozdravlja: „bonžorno šjor!" Oj ti narodno istersko oblačilo, v katero zašit — irredentovski pozdrav! Domače stvari. — (Presv. cesar) je podaril 8000 gl. pomoč revnim prebivalcem goriško-gradiake grofije in i«ter«ke mejne grofije, katere je najini j Se 7» dela alat:a letina. — (Nadvoievodi Frideriku) se zdravje tako ugodno boljša, da so običajne zdravniška poročila ustavljena. — (Mestni odbor) bode futri potresa! nekatere važne stvari Na vrsto pride inej drugim vprašanje, ali bi kazalo odpraviti V Ljubljani tarf za meso. Dilje bode zopet enkrat od smrti vstala stara pravda, kako naj bi se izpraznjevala stranišča po našem mestu* Ker bodo mestni očetje obravnavali tudi nasvet gledo dreves iz mestne drevesnice, drznemo se opomniti, naj bi bo domislili drevoreda do kolezije, če nže ne vedo kam z drevesi. — (Ministerstvo notranjih zadev) ie zaradi gnveie kuge dvornega svetnika dr Roella na Štirsko in Kranjsko pOBlalo za komisarja, da bode v okuženih krajih nadziral in pospeševal naredbe, ki jih je treba, da bo zaduši grozovita nadloga. — (Vojaki črez zimo odpuščeni.) Dunajske novine pripovedujejo, da vojno ministerstvo minerja od vsake kompanije tistih pešpulkov, ki so na domačej zemlji, za pet mesecev domu spustiti po 15 mož. Na ta način hočejo neki prištediti poldrag milijon goldinarjev. — (Predrzna roparja,) katera sta te dni g. MikuliniČu, najemniku g. Mu te vzeto ve gosti'nice poteg k rižanske cerkve izpuliti hotela denarnik z bankovci, ujeli so uže v Logatcu. G Mkulinič je bil tja pozvan in je ptička precej izpoznal. Sta uže na Žibjaku pod ključem. — (Koncert v čitalnici) boda revi ob o-mej uri Igrali bodo na citre znani trije mojstri El. Ferschnig, J. Omulec in M. Foregg. Nadejati se je, da se bodo k prijet-nej večernej zabavi v domačih prostorih zbral* si narodnjaki in prijatelji sviranju na citrah. Vstopnina je vsakemu prosta. — (Uradni list) naznanja, da je članek o nO Igojevališči za učitelje v Ljubljani", zaradi katerega je bila korifiskovana našega lista št. 235 od denes tedna, pregrešil se zopet zoper § 300 k. p. — (Poslednje .Novice") so bile kou-fnkovana zaradi male notice, nespremenjeno ponatisnene iz tržaške .ETnosti," ki je svobodno prišla na svetlo. V opasnej notici je šlo za — trebižko-pontebako železnico. — (Gospod Fran Hraševec,) c. kr okrajni sodnik na Koroškem, je na svojo prošnjo premeščen iz Sovodenj v Špital. — (Zastopniki vseh avstrijskih kmetijskih družeb) se dne 22. t. m. sni-k- jo na Dunaji, da se dogovore o postavah, potrebnih na korist poljedelstva. Kranjska kmetijska družba je za svoja poverjenika V tem shodu pooblastila gg. državna poslanca Ir. Potlukarja in Viljema Pfeiferja. — (Telegrafska postaja) na Bledu je za letos prestala. — (Nagroben spomenik) iz istrskega marmorja so v sredo po noči tatovi ukradli kamenorćzu Petru Tomanu na Dunaj-skej cesti. — (Pri občinskej volitvi) v Medvodah je h I izvoljen za občinskega predstojnika Juri i Cvainar s Preske, svetovalci pa so: Lovro Kavčič iz Medvod, France Knific iz Sve- tja, Jakop Kos se Sorce in Martin KoSenina s Preske. — (Goveja kuga) se po dolnjem Štir-skem vedno bolj širi; živinski semnji so po-vsodi prepovedani. — (Prezgodnja zima.) Piše se nam iz Ptuja: Neznano ?kodo je učin'1 sneg, ki je zadaji dve noči in včerajšnji dan pal. Denes se je sneg jel tajati in če ne bode prihodnja noč mrzla, upamo, da je proč se snegom. Škode je največ na drevji učinjene. Grozdju ne bode dosti dejalo, ako mraz ne pridi, a če bode hitro mraz nastal, potem bo trgatev slaba, kajti večina grozdja je še na trti. — Iz spodnje junake doline na Koroškem pak se nam 18. t. m. poroča: Sredo po polndne začelo je pri nas deževati, na večer pa bliskati in grmet', in vlil se je dež curkoma. Pa to ni i dolgo trajalo okolo 9. ure spremenil se je dež v sneg in sn°žilo je celo noč, včeraj celi dan do denes v jutro. Imamo tukaj zdaj snega črez 50 % na debelo. Sneg je pri drevji, katero je še v polnem listju bilo, strašno veliko škodo očinil, redko katero se najde, da bi ne bilo polomljeno. Ako ne skopni več, bode prav slaba za živinsko krmo, ker imajo kmetje še večjidel vse zunaj, kakor repo, korenje, peso i. t. d. Dosti je tudi še ajde na polji. — Tudi na Goriškem Be je zima letos zgodaj oglasila; „Soča" namreč piše: Preteklo noč je do polunoči tulil vihar po goriških ulicah, d v ga je bilo grd6 poslušat:; pometal je nekoliko dimnikov in sem ter tija marsikaj pobil in polomil; — nekemu slovenskemu trgovcu na Travniku je nekdi odtrgal — italijansko firmo. Zopet božji prst! — Po polunoči Be je strast vetrov polegla, a ko smo davi ustali — zabliščalo se nam je od Čavna in tudi nižjih vrhov okolo Gorice in mrzla sapa nam je udarila v obraz. — Sneg je padel do sv. Katarine nad Solkanom; nebo se je zvedrilo — in zdaj čutimo, da nas je zima zajela, veliko brže, nego smo jo pričakovali in kakor nam je ljubo. — (O vremenu in letini) se nam s Pregrada IG t. m. piše: Včeraj, 15. t. m., je pričelo tu deževati, po noči je pa strašno grmelo, a denes v jutro vstali smo na belo. Čuditi se je, kako naglo Be je vreme spreobrnilo. Zadnje dneve imeli smo kaj lepe, branje po vinogradih je šlo lepo izpod rok, zdaj je pa kar na mah vse pod snegom. Po graščinskih vinogradih je še dosti grozdja, kakor i po njivah mnogo koruze, zdaj se ve da je vse pod snegom, kar tpa tukajšnje posestnike čisto nič ne plaši. Mraza sicer nij, ter nadejati se je, da kakor hitro neha sneg mesti, bode pali aneg takoj skopnel in moglo se bode spet pobirati lepo in zdravo grozdje. V mnogih kletih ae uže dobi letošnja kaj dobra kapljica, katera se po kostanju kaj dobro užiti di. Starino se pa uže jako prezira, akoravno jo je še take, ki je še mošt, k m 11 lani so še po sv. Martinu eni brali, torej oni mošt je še uvjek mošt, kajti Martin ga nij krstil. — (O vinskej letini) nam pišejo b Kraaa: V Dolini, Borštu, Rcinaniih in Bidjanci Be je letos pridelalo dobrega in močnega v:na. Cena je belemu od 10 do 13 gold., črnemu od 11 do 14 gold. po starej men. Vabimo Btare znane vinske kupce, naj pridejo nas obiskat. — (Tatinsko gnezdo) iztaknili so v Bovsah v občini Škofja vas pri Vojniku. Tu so bili baje tisti roparji in tatje, ki so hodili v Dramlje ropat in krast. — (Za pogorelce v Sarajevu) na bralo je milodarov c. kr. namestništvo štajersko po svojem drugem izkazu 25S2 gold. — (Slovenska tiskarna v Mari boru), prej laat g J. Pajka, ae bole po dražbi prodala pod sodn'j*ki nastavljeno ceno 493P> gl. dre1 21. oktobra. Dražbar ima položiti 500 gl. — (Duhovenske spremembe.) V lavantinskej škofi i: G. Alojzij Kref<; je postal provizor na K&lobji; g. Mttija Frec^ pride za I. kaplana v Vozenico; g. Gregor Hrasti za kaplana v Liporje, in g. Jožef Kotnik za kaplana v Ulimije. — Umrl je o. minorit Karel Cučko, vikar slovenske fsre na Pluji, fi t. m — V Poreškej škofiji: Častna kanonika sta postala gg.: Jan. Vesnaver, župnik-dekan v Montoni, in Jan. Peaflnte, škofijski kancelar in konzist. svetnik. G Klemen R chter. administr. v Faaani je postal provizor v Libinu in g. Bern. Malu-a, aedaj v pokoju, bode administr. v FaBani. G Frančišk Iiocco, Bubaid. kapitel-aki v Libinu, gre za duhovn. pom. v Rubin. G. M h Samelie, kaplan v Marzani, gre za župnijskega administr. v Pomerije. G. Blaž Kosara, administr. v Novem gradu ie postal kaplan v Marzani in bo o krboval tudi duhov-niii Lavarik in Montihij. G. Jan. Vclnić. ka-plHn v Pornjani, gre v Novi grad (Cisfrum novuin) za oskrbnika. G. M h C ceron, admin. v Pomeriji, gre v pokoj za 6 mesecev. — (Požar v Ver to j bi) Na do zdaj neznan način je prič«! predzadnjo soboto po-poludne goreti Štef. Jarčev hlev v dolenji Ver-tojbi; koj za njim se je vnel drug hlev ntcega Ž-vfca, ki je bil s prvim v dotiki. V velikej nevarnosti so bila tudi drnga sosednja poslopja, a naglej in zdatnej pomoči vaščanov, žandarjev in goriške požarne straže zahvaliti se je, da ae nij nesreča razširila; kajti gasitci so storili vse, kar se je dalo, da so ogenj omejili na omenjena hleva, katera ata z vsem kar je bilo notri, do tal pogorela. Oba pogo relca 8ta bila zavarovana. „Soča". — (V premogokopu v L i e š a h) je 30. m. m. unesrečilo se pet delavcev. Trije so takoj mrtvi ostali in Bicer: Jurij Kraker, France Pistotnik in Jože Videmšek. Prva dva bila sta oženjena in zapustila sta G malih otrok. Dva sta nevarno ranjena. Lenari Vilic in Jože Vastl Pogreb je bil veličasten. To je prva večja nesreča bila, katera se je pri tem premogokopu od njegovega začetka pred več ko 00 leti pripetila. akorai je izpoznal ozbiljno mišljene njega besede in ga je zaklenil v uječo. Ko mu je ob 8. odpahnil vrati, je odšel sodnik hiti besedic* rekSi domov, a mega klopotahje z zobmi io višnjeve ustnice t*t otrpneli udje so dovolj pri* čali da mu je bdo orpcei mraza troeti v zaporu. Druiega dne je bil Lovrence zooet pozvan k sodniku. V) hudem kašljanji i'pregivori po-•lednji: Žil mi je, da vas moram izpustiti. Zi to imam dva uzroka: prvič nem se prepričal, da je bivanie v vašej celici hujSe, nego ste mi ga bili popisali vi, opravičujoč svoje dejanje. Drugič za to ker sem si v tem sibirskem mrazu nakopal na glavo hud nAho 1. Smatral sem si v namreč v dolžnost, da so prepričam o naznačenih mi razmerah sam, kajti, komur i« razsojati o pritožbah, treba, da osobno preišče stvari in se prepriča, v koliko so resnične. — Vil let 17. oktobra: Pri Nlonn i nI. Ilerm m, Zeba) iz Gradca. — T owin«ror iz Kmižn. — SpitZ'«r, Oelstd, Deutsch, Kotarbo i« Dunaja. Pri W«M#it LOner iz Dttnaja. — Mil t«vi»t>i'Hiii dvora* Fajd'ga it Celja. Pri »VMtrlJrtkein c«>*t»r|lt Omiiletz iz Celovca — Terschnig l« Maribora. Dunajska borza 18 oktobra. (Izvirno t-lcgra(ično poročilo.) Rft/,ne vesti. Enotni drž. dolg v bankovcih . . «8 gld. 10 kr. Snotnl drž. dolg v srebru . K9 n 33 rt Zlata renta . . , . 81 n — n 18'iO drž. posojilo . . . it 90 u Akcijo nArodne banko . . . . sar — rt Kreditno akcijo ..... . 2l!3 80 rt London . . ..... . 117 15 rt n — rt n 33«/, rt 7 n 85 rt * (Kakšni so na Angleškem sodniki.) V Edinburgu |e bil obsojen neki John L ivvrence zaradi postopanja v prisilno delamo. Tam je vse orodje polomil, katero so mu bili dali v njega cd ico. Pred sodce poklicanega ao vprašali, kakšen uzrok je imel, da je zlobno poškoloval potrebna o rod. a Livvrencđ je dejal, da je to storil nalašč, jedino za to, da bi Opozoril so luiji' na žalostna stanja po delanii-cah. V ce'ici mojej je bilo tako mraz. da mora vsakdo, posebno, ako je slabo oblečen, kar obupati. Sodnik je vprašal nadzornika, ali je to resnic j, in le-ta mu je odvrnil, d i v imenovano cel c j res ne prhale toliko tojdote, kolikor je potrebuje pošteno zdrav človek l »i u :ega dno gre aodmk sam v delamo iu se da odvesti v dotično cćiico. Na konci dd/.ega temnega hodnika mu odpio majhana vrati, iz katerih puhne zaduhel smrad v nos piišlecem. Sodnik pogleda na uro in pravi: nZ laj je dve!' Želim, da me 6 ur zaprete tu notri. Pred 8. uro nemate priti po-me." Ujetničar je spo četka menil, da se gospod Bodnik le šali, a i Mali oglasnik. 1'roili't nc: Vila v Celji; zemljišč j na močvirji v Liiihljani; oprava za prod aialtiico, pušpan, staro orolje iti hišna oprava Kupi n«': n "potratno ognjišče aa prestaviti. V najem hv \/.«>mc: „.uis-kocli"; v nitjem nc «lii«le» letna stanovanja, um-»"i'"" Bobo, prbdnjalnioe in magazini) siu/.iie Itteeto: gozdni varuhi, pisarji, comptoiris'., komi, voznik, hlapci. gnspndarioO, kuharicu, doklo, natakarico; sprcjtmi »e: učenci v špecerijske in pro-dajalnice se siiknutetn i m železnim blagom. (493) Natančneje pove in druga o/.nanila sprejema Franc Miillerjov Anuoncuu-Itureau v Ljubljani. Učiteljske službe. U ovom školskom kotaru su izpraznjene sledečo učiteljsko službo: 1 Učitelja II. vrste na jeilnorazrednici u Materiji sa slovenskim učnim jezikom; 2 Učitelja 111. vrste na jednorazreduici u Ta« treh aa nlovanskini tičnim jesikom; 3. Učitelja III. vrsto na jednorazrodniei u Rukav c u sa hrvatskim učnim jezikom. Sa oviuii slnžh;imi su sakupljeni dohodci ute-mo'jeni zemaljskim zakonom za Istra od 8, novembra 1H74 br. 3o, odnosno od 10. de< »mbra 1878. Oni, koji tr.iže za podeljenjo jadne i'i drujje ovih službah prositi imadu redno dokumcntiraue molbenioe, ako su jurvo u službi, tragom predpostavljene obltatt, ako jošto ne stuid, ravnim puti-in najdalje «1» -o. novembru t. k« na ovo c. k. kotarsko školsko vj ćj odpromiti. (492 — 1) Č. k. kotarsko školsko vjeće. Voloska, dnč 15. oktobra 1H79. Podpiaiinee priporoča vsake bazo flOutaili instrumentov pO najn.žjih cenah. 1479—2) O-oclI prodajani po 4 do f> gld., u'oženo po H, 7, 8 do -2o gld. I2ZIta.re po 5 do 15 gld. Citre z 81 Btrunami po '0 gld., od palisan-đrovega lesa ii» do -O gld., uloiene do 80 gld, se stroii od 85 do 4Q gld. ^lcx-vtc od 2 gld. do 20 gld. Potem vsake vrsto lnatruisientov od med-i ter vse, kar bci potrebttj« pri g°llui. P. t. občinstvu se priporoča uljudno •Tc>^*hI* l*il>io, stanujoč v Ljubljani na siarem trgu Irš, št. 34. ••••••4 Gostilna „pri lipi v Judovskih ulicah it. 5. ZluilOU, I sini I ,. v I St I,O <"«» 1'nliO I > IVO, črez ulico po u 2 kr liter, v gostimi po 24 kr. Najboljšo dol ujsko, bizejsko, istrijsko in štajersko vino. Izvrstna kuliinja, dobra obstrežba in vse po coni. S| oitovati cm Karel Simon, (4f)B— 4) 90« I "ar. >t«t«seiff«(i«ti aiiaterinina voda za usta zoper krvavenje zobnega mesa. Gospodu »J. Cji. l'o|>|t-u. c. kr. dvornemu zdravniku za zobe, na Dunaji, Stadt, Bognergasse 2. Vuše blagorodje! Znajof, da nu je vaša cmateHnina voda za usta uze cestokrut pomat/ala zoper krvavenje mojih zob, prodm vašo blago rodnost ud povratno s poštnim povzetjem 1 Bklenico vposlati. (41—3) Štovano Arnold Hottinger, oskrbnik na Althufu, poits Krumpach, črez VVr.- NeusUdt. Zalogo Imajo v I^jubl jonl, vso lekarne kakor tudi gg Aut. Krittper, Ktl. Mahr, J. Karinger, F. M. JSchmitt, I". FttHiit, L. J'ir-kar, P. Lassnik, Terček in NrkttBJ v P o-■ t O j H i I J. Kupfemchnudt; v S k o f j o j Loki: C. Kabiatii; v K o 6 o v j i: J. Braune; na K r š k o 111: F. Bomches; v Idriji:./. \Varta; v K r a nj i : Vi. Savnik; v Litiji: MiiMuvnzel, lekar; v Metliki: Matterjevi nasledniki; v Novem mostu: D. liizzvli in J. Bergmann; v B a (1 o v I j i c i : A. ltubfek; v Kamniku: J. Močnik; v C r n o m I j i : J. Blazek; v Vipavi: A. Deperis. Morske ribe. Kor je nastopil zopet hladneji čaa, pričelo se je zopet razpošiljanje morskih rib, ter prodajem : svežo izčišeone lupače Schellfiach), popublje (Dorsch), cabliau, tako zvane morske jezike .......zaboj s f> kilo gl. 1.80, okajene suho slanike ... „ 6 „ morske joziko . . .. B „ labske jegulje . . „ f> legali«, marinirana . . . .sodček s 5 slani ko marinirane za speči . lupače, marinirane .... morski raki v škatljah, 9 škatelj 4 Lososi - n 10 „ a Islandske ribe rouiade . . Ruske sardine..... Chnstiania-Anehovis, 40 1 (kom.) ft' debelo-zrnati uralski kavijar, Bodček a 4 notto gld. 7.80, ff debolo-zrnati uralski kavijar, sodček a 2 kilo netto gld. 4.50, flf debolo-zrnati uralski kavijar, sodček h 1 kilo netto gld. 3.— Vso i ram'o na vsak poštni kraj v Avstro-O^crskej. Obširne cenilnike in navod za kuho zastonj. OiM-iisni puleg Hamburga. (4^y) A*. JLt« IVIoliv. i B r Vi , Vi . n » r n & , n 6 , sodček a.— t. , 6._, 4—, y.eo, 4.; 5, 4,1 o, 2.40, 1.8f>, 2.40, kilo Umeteljni vrtar, ki izvrstno vae v njegovo stroko pripadajoče stvari izde uje in jo preskrbljen z veliko svežimi cveticami, priporoča so p. n. občinstvu in svojim čestitim naročnikom za izdelovanje šopkov in mrtvaških vencev prav po znižanej ceni, elegantno in hitro. Šopki se dobivajo od 20 kr. do Ml gld. ti rti a Ki lenei od 60 kr. nadalje kakor kdo želi, Dobi so tudi vso drugo, kar pripada v svežo cvetičarstvo, elegantuo in po ceni. Vnauje naročbo izvršuje se ročno. Nadalje moro poslužiti tudi z mnogimi velikimi in malimi domačimi in tujimi dekoracijskimi rastlinami, ter prevzeme prav po ceni olepčavauje grobov pri sv. Kr.štnfu z:i vernih duš d m in mr-tvacev, kakor tudi okiu<-anj«- sob zh ples* in v obče za vsakojake slavnosu. Če na za dekoracijo mrličev je za 1. razred 6 gld.; za drugi 4 gla in za 111. razred 2 gld. Za vsak ra 1 • d pak se dadd prav lepe rastlino. Prevzemam tudi oskrhljevanja 11 >■ m i/ii i li čopkov proti mesečne i plači. Koncem se dobe tttdi v cono različne nisditie 7,11 soli«. Mnogobrojnih naročeh prosi udano (491-1) Alojzij Korsika, umeteljni in vrtar za trgovino, na poljanskcj cesti št. I "J, nova. H. ITeumaimova velika zaloga narejene obleke. 8«r Za gospode Suknene zimske suknje . Sukneni menčikovi . . Menčikovi iz lodua . . Moderna obleka . . . Orna obleka..... Jesenske povrčnje suknje Lovske suknjice iz lodua Sukneno lilueo .... 1'iiiiin m' suknjo .... Iteitholiorjev dežni plašč Bi. 16 80 14 22 26 12 7 7 10 9 Za dečke: Suknen inončikov . . . Suknene obleke . . . Crne obleke ..... Lovske suknjice od lodna Zimske suknene hlače S1 Za otroke od 2 do 8 let: Obleko iz klobučine brez blati......gl. 3-50 Lovske obleke s hlačami „ 4\!>0 Suknena obleka s hlačami „ 6'— Površiije, suknje . . . „ 1'— Za gospe~ najnovejši paletoti z Dunaja: Suknjo po obliki za gospode od palmerstona . . od gl. 6 do gl. '24 Suknje [10 obliki za gospode, ratinasto ali šopkinasto „ B 10 „ „ 20 Suknje po obliki zu gospode, iz sukna stisnenega 1/. vravnsne t»rejo.......... „ „ 14 „ „ 3S Moderni dežni plušč od sukna....... „ „ 9 „ „ 89 Kleganlne ponoćne suknje od klobučine .... „ „ 8 „ „ 18 priporoča M. Neumann, v Ljubljani, slonove ulice št. II. Izvanjska naročila so s povzetjem natanko izvršujč, in ono, kar so no dopade, brez ovire zameni. (473—3) Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic. Strokovnjakih, rabi se na AvNtro-OKerMkcm, rruiieoskem. \eiiiskem, IIoluiKlHkeiM, v Si i v. i i 11 na 1111 lil U11-Nkrni itd. uže 10 let so sijajnim vspehom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraste, kroničen in luskimisli lišaj, nalozljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltino, rudeč nos, ozebljino, potenje nog, in zoper vso zunanjo otročje bolezni na glavi. Vrh tega so še vsak.-mu priporoča kot polt čistočo srodstvo za umivanje. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. Bergerjevo milo iz Nuiole ima 40°/0 koncoutr. smolo iz losa, jo skrbno narejena ter so stvarno od vsega druzega mila iz smole , ki so v trgovini nahaja, razlikuje. Da se prekanjenju izogne, zahteva naj so v lekarnah - ter naj so pazi na zeleui določno *v°' V z» vitek in tukaj pona- llergerjevo milo tisneno vurtttveuo la auiole, marko. Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar dr. 11 o 11 v O pavu., kamor naj se pošiljajo naročila in vprašanja. Cilavna zalogu zu Idjubljuno v lekarnah J. S w oboda in G. Piccoli; potem v lekarnah v Idriji, v Kranji, v Novem mestu, v Radovljici in v Kameuiku. (488— 1) Skoraj zastonj! 0d h..;: kn r/ne uprave nedavno na nič prišle velike angleško fabrike za britanija-srebro dobili smo nalog, da na j vse pri nas v zalogi ležečo blago od britanija-srebra za lnajbono povračilo vozuiuo in */4 dela plače delavBke, oddamo. Proti vposlanju svote novcev, ali pa tudi proti povzetju samo O gl. 75 kr. le kot povračilo vozuiuo od Angleško do Dunaja in kot neznatni dol delavske plače, dobi vsakdo sledoče za čutni del reelno vrednosti, Hkonij zunIoiiJ, in sicer: 6 kom. vilo in 'In iti iiaiiiis.mii nožev, z ročnikoui od britanija-srebra, s pravo augleškimi arebrno-jekieuimi ostrinami. „ jako finih Vilic« britanija-srebro, iz jednega kosa. „ tfiikih žlie za Jedi od bi nanija-srebra. „ t.Hi- zm ktivo od britanija-srebra, najboljšo kvaliteti. musi > i. i /i. simal««- zo uileko od britanija-srebra. lesKi zHJeniulec za Jubo oU britanija-biebra. po ti sla t ko i zu uo/.e od Luiuiiiija-aiolua. kom. Viktorija potfNtavkov, lino cizelirani, krasna iiitialzua Hveeuiku od nritauiju-urebra. ~3 \C~ -rji o }L 00 . j Ž