f^                      K i t a j c i.                                 W
jugo-vzhodnej Aziji, na vzhodu visokih himalajskih gor ia notranjo-azijskih visokih plaujav pa do tihega ali velikega oceana leži jako lepa in bogata dežela Kitajska.    Zemlja v tej deželi je tako plodovita,  da zadostuje vsera potrebara ondotuih prebivalcev, ki ne hrepene po tujih deželah, ter se izogibljejo tujih narodov samo zaradi tega, da bi jib. tujci ne motili v
njihovem mirnem in zadovoJjnem življenji. Kitajci — ali kakor jim na-vadno pravimo Kinezi — so jedini inongolski narod. ki ga smerao iz-obraženim imenovati. Njihova država je najstarejša in takisto stara je tudi njihova izomika. Cesar, ki ga imenujejo ,,nebeškega sina", ima neomejeno oblast čez ves kitajski narod. Oesarjeva rodovina je jedino plemstvo, vsi drugi se po rodu prav nič ne razlikujejo drug od drugega. Kakor Bog v nebesih, tako ima kitajski cesar na svojera  prestolu  neomejeno oblast čez življenje in
193                                                 j
imenje svojih podložnikov. On skrbi za vse, za potrebno in nepotrebno, za stare in mlade. Vender pa mora gledati na to, da ustreza željam in koristim svojih podlo/nikov. Ako bi ne zvrševal natanko božje volje, zgrabili bi pod-ložniki za orožje in kaznovali prestopnika. Cesarju pomaga vladati 6 državnih svetovalcev ali ministrov. Ti svetovalci in pa naniestniki posamezuih pokrajin ter razni državni uradniki se imenujejo mau.darini. Vsa vojna mo6 kitajske države stoji pod vojnim ministerstvom (King-Pu), ki inaa po povelji cesarjovem
f         ---               —^^         ----'~"š-----*\          I
^         ^^=^^=          '~          ~~~       —---~J
neoraejeno oblast v vseh vojnih zadevah.  Vojno vodstvo pa ima Jong-cing-fu,
t  t. j. general-feldmaršalski urad,  kateremu je predsednik jeden najodlienejših I državnih velikašev. Pod njegovim zapovedništvom stoji vsa vojska. Vojno orožje I kitajskega vojaka so: strela in lok, sablja, suliea in branilo. Vse orožje mora imeti vojak v najlepšera redu, lepo snažno in svetlo.    Kdor bi tega ne imel,'
¦ strogo se kaznuje.
Sliki vam kažeti dva kitajska vojaka v popolnej vojaškej opravi.
194
Kitajci so srednje posjtave. Za vitko, tenko telesno vzrast ne inarajo, ker se oblaeijo v široko obleko, v katorej se teJesna vzrast no pozua. Široko čeJo, ndrt pločast uos, majheue uapo.sev stoječo ooi, velika široka ušesa, srednje velika usta in oljnato-rumena polt so znamenja njib mongolskega plemeua. Lase imajo čriie; plave (rumene) ali še celo rudeče lase sovražijo Kitajci.
Kitajci so pohleven, blag in zelo mebak narod. Bodi si v obuaži ali govorjenji nikoli niso surovi, ueuguani in neotesani, povsod se vedejo dobtojno in plemenito. Razburjenost in strast sovražijo Kitajci, a ne morda zaradi poiuaujkanja živaimosti, marveo zato, ker so se vže od mladih nog učiJi vladati samega sebo* Skromnost jc vsakemu Kitajcu neka prirojena lastuost, katero najdeš pri ubožuib in imovitih, pri učenih in nevedtiib.
-Ni ga skoraj ljudstva, ki bi biJo tako delavno, trudoJjubiTO iu zmerno, kakor je Kitajec. Vže iz otročjib. lot vajeu je vsakoruu delu in dolati mora ves čas svojoga življenja, ako se boeo pošteno preživeti. Kitajec dela po ves dan in je sreeen, ako si zveeor ngasi gJad iri žejo z najpriprostcjšo jedjo in pijačo.
Oblcka Kitajcev jo primerna ondotnerau gorkemu podnebju in jo v primeri z našo oblcko zelo široka. Nosijo dolgo, podšito suknjo, preko katere oblečejo še drugo s širokimi rokavi. Ubožiii imajo suknje od volnenega blaga, bogatiui pa od svile. Moška oblcka jo navaduo modro, vijoličaste ali pa čriie barve. V rumeno barvo se ne sme nihče drug oblačiti nego cesar sam in pa cesarjeviči.  Po zirai podšijejo obleko z vato, imovitejši pa tudi s kožuhovino.
Poljedelstvo je pri Kitajcili najbolj razvito in lahko ročemo, da Eitajci v tej stroki presegajo vse druge narode. Koliko Kitajci ceno iu spoštujejo poljedelstvo, kaže nam njihova lcpa navada, da mora sam cesar po jedenkrat na leto orati. Takrat se poda cesar v volikein svečanem obhodu na poJje; vrže se ondu na koleni, priklone se .devetkrat do tal in prosi Boga za dobro letiuo. Potkij daruje Bogu junca, prime za lopo okinčano oralo, ter razorje nekoliko brazd, v katere vseje nekoliko semeaa.
Veliko spoštovanje imajo Kitajci do ueenjakov, rekše onih ljudi, ki so si prisvojili toliko znanja, da morejo zvršiti težke državne skušnjc. brez katerih se ne more dobiti nobena javna slnžba. Uradniki ali mandarini, odvisui so drug od drugega po stopnji svoje časti, ter sc loeijo med seboj tudi po obleki. Vsak maudarin ima po postavi natanko določena svoja javna opravila, pa tudi svoje doinaee življenje. SpJoh jo na Kitajskem vsak človek tako odvisen od vlade, da si niti hiše ne sino pozidati drugače, nego onako, kakor rau veleva postava za njegov stan.                            ___