66. številka. Ljubljana, v četrtek 21. marca 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avetro-ogrsk« dežele za vae leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanUo jedenkrat tiska, po 10;h, 8e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla-govohjo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae ad'miniatrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod*1 telefon st 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85. Ljudsko štetje v parlamentu. Kar se je godilo pri letošnjem sploš-nem ljudskem štetju v nekaterih kronovi-nab, to presega vse meje, to je mogoče samo v državi, v kateri je občno pravno čustvo popolnoma razjedeno in zastrupljeno. V večji meri kakor kdaj poprej se je pri tej priliki z vseh strani delalo na to, da se našteje kar mogoče mnogo Nemcev in Lahov, in kar mogoče malo pripadnikov raznih slovanskih narodov. Izkoriščala se je narodna nezavednost, in še vedno velika splošna nevednost širokih mas, delalo seje pa tudi s takim nasilstvom, s tako predrznim terorizmom in s takimi sleparijami — posebno v Gradcu, v Trstu, in v nemških mestih na Češkem in na Moravskem, da se mora kar za glavo prijeti, kdor prečita dotična poročila o počenjanju raznih avtonomnih organov. Z ozirom na to nss je zelo razveselil predlog nekaterih Čeških poslancev, naj se potom zakona določi, da je pri ljudskem štetja zapisovati tudi narodnost. To bi bilo vendar jedino pametno in pravilno, Če se hoče vedeti število pripadnikov posa mičnih narodnostij, če se hoče ustvariti zanesljiva statistična podlaga za ravnanje državnih organov pri narodnopolitičnih vprašanjih. AU s\ je mogoče misliti večjega nesmisla, kakor je ta, da se pri ljudskem Štetju ne zapisuje narodnost nego občevalni jezik — ki je prav lahko različen od narodnosti, v praksi pa se potem smatra statistiški izkaz o občevalnem jeziku za i?kaz o narodnosti. To je nesmisel ali tiste vrste nesmisel, ki ima globoko premišljen namen. War' die Geschichte nicht verflucht gescheit, man war1 versucht, sie herzlich dumm zu nennen. Ta nesmisel je preklicano dobro preudarjen, da se oškodi slovanske natode in na umeten način pomore Nemcem in Lahom. Prej omenjeni predlog nekaterih čeških poslancev je prišel v včerajšnji popoludanski seji poslanske zbornice na razpravo ter je prouzročil jako živahno razpravo, naposled pa ga je zadela tista usoda ki smo jo pri- Makar Čudra. Ruski napisal Mak s im Gor ki j. (Dalje.) ,BiI je na svetu Zobar, mlad cigan, Lojko Zobar. Vsa Madjarska in Češka in Slavonija in vse zemlje, ki so okoli morja, so ga poznale — bil je smel dečko. V onih krajih ni bilo sela, v katerem bi se prebivalci vsakega petka ne bili zaklinjali, da ubijejo Lojka, a vendar je ostal živ. Kadar je njemu ugajal kak konj, ga je mogla stražiti cela polkovnija vojnikov — Zobar ga je vendarle od vel. Hej! Koga se je torej bal? Pa če bi bil prišel k njemu sam vrag s svojo družbo, on bi ga, četudi bi mu ne bil mogel zariniti noža v srce, vsaj živo opsoval, a hudiček bi jo bil popihal kot po loju — tak je bil Lojko! ,Vsi ciganski šotorji so ga poznali ali pa so culi o njem govoriti. Ničesar na tem svetu ni ljubil tako silno, kakor konje, ali ne za dolgo — malo je pojahal konja, a potem ga je prodal, a če bi bil kdo hotel, mogel bi vzeti tudi uzde in bič. Bil je vedno pripravljen, da izroči vse drugemu — pa celo svoje srce, a če bi ti čakovali, predlog je bil odklonjen z veliko večino. Značilno je, da so se pri tej razpravi tudi Nemci raznih strank bridko pritoževali, da se je Nemcem v raznih čeških mestih na češkem in na Moravskem go dila krivica. Tožili so milo, da bi se jih bil kamen usmilil, naposled pa so vsi kakor jeden mož glasovali zoper stavljeni predlog, zoper to, da bi se pri ljudskem štetju mesto občevalnega jezika ali vsaj poleg njega zapisovala tudi narodnost. S tem so Nemci priznali sami, da so pritožbe Slovanov radi sistematične falzi-fikacije pri ljudskem štetju opravičene in njim na korist ter slovanskim narodom v škodo, saj bi bili sicer morali glasovati za stavljeni predlog. Z Nemci so jo potegnili tudi Poljaki in Italijani, ker imajo tudi ü korist, če se ne šteje narodnost in s pomočjo teh je bil predlog pokopan. Toda samo za sedaj. Poslanec Hruby je rekel, da je na podlagi tega ljudskega štetja sestavljena statistika „sleparija in goljufija", da od betlehemskega umora otrok ni bilo tacega ljudskega Štetja, in poslanec B i a n k i n i, ki je govoril v imenu Slovencev in Hrvatov je to dokazal z detajli izza zadnjega ljudskega Štetja. Zato pa ta stvar ne sme zaspati in tudi ne bo zaspala, nego prišla v vsakem zasedanju poslanske zbornice zopet na dnevni red, ker slov. narodi ne morejo dopustiti, da bi se na tak način falsificirala tista podlaga, po kateri državna uprava razsoja v naro dno pol i tiskih vprašanjih. V IJnblJwnl. 21. marca. Eksercicije na srednjih šolah. Vpliv na vzgojo, omiko ter na razvoj duševnega življenja mladine si skuša du-hovništvo ohraniti na razne načine, v zadnjih letih pa sosebno s takozvanimi ekser cicijami na srednjih šolah. Tudi v Ljubljani jih imamo. Občinski svet v Libercah pa je sklenil na svoji zadnji seji sledeči nujni predlog dr. Stadena: Občinski svet prote stira z vso odločnostjo, da so se npeljale bilo pomagano, bil je gotov, da si ga iztrga iz prsi in ti ga da. Evo, tak je bil, sokole moj! .Mi smo se v tistem časa, a tega je že več kot deset let, potikali s svojimi šotorji po Bukovini. Enkrat — dobro se spominjam, bilo je neke jesenske noči — smo taborili: jaz, vojak Danilo, ki se je vojskoval sočasno s KoSutom, i stari Nur, in mnogi drugi, in Rada, Danilova hči. „Ali poznaš mojo Nonko? To ti je kraljica med dekleti! A z njo se Rade ne more primerjati — to bi bila velika čast za Nonko! Nje, te Rade nisi zmožen opisati z besedami. Morda bi se dalo o njeni krasoti tudi na goslih zaigrati, a to bi mogel samo oni, ki pozna te gosli kakor svojo dušo, „Ona je posušila že mnogo mlade-niških src, o, o, mnogo! V Moravski jo je enkrat videl neki star, kuštrav velikaš, pa se naglo zamaknil vanjo. Sedel je na konju, gledal in drhtel kakor v mrzlici. Bil je lep kakor vrag —; suknja mu je bila obšita s suhim zlatom, ob boku mu je višala sablja, ki se je svetila prav ka kor blisk, a konj je živo hrtal... njegova sablja z dragocenim kamenjem in kadifa na njegovi Sapici sta bili videti, kakor pravijo, kot košček neba — bil je to ugleden posestnik, ta starec! Gledal, gle- duhovniške eksercicije na liberškib srednjih šolah, in da se s tem skrajšujejo mladini potrebne počitnice. Obč. svet protestira proti vplivu teh eksercicij na vzgojo, ki v zakonskem učnem črtežu ni predpisan, in katerega stariši za svoje otroke nikakor niso želeli, ko so jih izročili dotič-nim zavodom Občinski svet smatra uvedene eksercicije kot neopravičeno poseganje v očetovsko odgojno pravico ter poživlja županstvo, naj sporoči ta sklep naučnemu ministrstva, ravnateljstvom tukajšnjih srednjih šol in državnemu poslancu mesta Li-berce. Križi na budimpeštanskem vseučilišču. Predavanja na budimpeštanskem vse učiliSču so ustavljena in dvorane zaprte Ker je akademični senat sklenil, da se morajo odstraniti vsi križi iz učnih sob, so priredili katoliški dijaki velike demonstracije, med katerimi so se pretepali z Židi in vseučiliškimi uradniki. Tudi nekatere dijakinje so bile tepene. Katoliški dijaki so poslali rektorju spomenico s 111 podpisi vi-likošolcev, ki zatrjujejo, da so postopali samostojno in neodvisno od političnih strank, ter da so sami obesili križe na prejšnje prostore. Senat je začel preiskavo. Povod demonstracijam je dala obzirnost senata napram židovskim in drugo vernim slušateljem. Dijaški nemiri in izgradi na Ruskem. V raznih ruskih mestih so se vršili zadnje čase veliki dijaški izgredi, katere sta dušila policija in vojaštvo z nsjbrezobzir-nejšo ostrostjo, ter je bilo več sto oseb obeh spolov aretiranih in ranjenih, nekaj pa celo ubitih. V Peterburgu so se vršili izgredi 4. in 17. t m Prvikrat je policija aretirala 244 oseb, med temi 41 dijakov in 128 dijakinj. Ranjen ni bil nihče. Tem hujše pa je bilo 17. t. m. Dijaštvo je zahtevalo, da se mora brati v Kasanski katedrali črna maša za nesrečno dijakinjo Vetrovo, ki se je pred leti kot aumničena nihilistica v ječi polila s petrolejem in se zažgala. Ob 11 dopoludne se je valilo več sto dijakov, dijakinj, delavcev in delavk h katedrali, ki so vdrli v cerkev z glasnim dal jo je, pa rekel Radi: Hej, dekle ! Po ljubi me, dam ti polno mošnjo denarja. — A ona se je obrnila na stran, in nič več! — Oprosti, Ce sem te razžalil, poglej me vsaj prijazno — stari velikaš se je naenkrat ponižal ter vrgel pred njene noge mošnjiček denarja — evo, tako veliko, brate moji A ona jo je kakor nehote porinila z nogo v blato, in to je bilo vse. — Ej, glej dekleta! — je vzdihnil, pa udaril z bičem konja tako silno, da se je dvignil prah kakor oblak. „ Naslednjega dne se je pojavil zopet. — Kdo je njen oče? — je zagrmel po taboru. Danilo je prišel. Prodaj mi hčerko, zahtevaj, kolikor ti drago! — A Danilo mu je odgovoril: — Eb, mnogo je gospode, ki prodaja vse, počenši od svinj do vesti, a jaz sem vojeval s Košutom in ne trgujem z ničimer! — Ali starec je pobesnel ter j« segel po sablji. Eden izmed nas pa je porinil konju v uho tlečo gobo, in konj je odnesel junaka Mi smo se pobrali in odšli. Ni minil dan, dva, in videli smo, da je — prišel zopet. — Hej, ali čujete, je govoril, moja vest je pred Bogom in pred vami čista, zato mi dajte dekleta za ženo; vse hočem deliti z vami, saj sem silno bogat! — Ves je vsplamtel ter sedel kakor trava na vetru na svojem konju. Mi smo se začeli rasgovarjati. krikom Za njimi pa so prišli uralski ko-zaki na konjih in s knutami v rokah, orožniki in policisti na konjih, pašci in kozaki telesne straže. Vsa ta vojska je oblegala katedralo, iz katere so vdrli dijaki s silnim vikom in krikom, noseči rudeče zastave ter metajoči med občinstvo proklamacijo. Tedaj pa so naskočili množica kozaki, orožniki in policijsti, bili dea^nsrante s knutami in ploskvo sabljo. Vae je vpilo, jokalo, žvižgalo, ženske so omedlevale, in redarji so kričali: „Narazen!-' A demonstrante se niso udali. Redarji so zvezali nekatere dijake ter jih kot zločince tirali v ječo. A dijaki so surovim in brutalnim ruskim redarjem pošteno vračali milo za drago ter ranili celo dva častnika težko. Bilo je kmalu toliko ranjencev, da so morali priti vozovi rudečega križa, ki so prepeljali žrtve policijske in kozaške surovosti v bolniščnice Bjj je trajal calih šest ur, m^d tem pa je bil Nevskij prospekt zaprt prometu. Mestni glavar general Kleigel je prišel na konju mirit občinstvo, a opravil ni mnogo. Šde ko je redarstvo demonstrante v celih trbpah aretiralo in odvedlo, je nastal polagoma red in mir. Švevilo ranjencev je veliko dva dijaka sta že umrla. 4 marca so se vršile dijaške demonstracije tudi v Harkovu. Kozaki in policisti so delali red ter aretirali 136 oseb. 8 marca so bili veliki izgredi v Moskvi. Dijaštvo je vdrlo v vseučilišče ter imelo uporne govore Redarji so odvedli 517 dijakov in 101 dijakinj na policijsko ravnateljstvo. Zvečer so izpustili dijakinje, ki so hotele oditi, a odšlo jih je 93 Drugi so morali ostati vso noč radi preiskave. Drugega dne pa so zaprli redarji 53 acetirancev v ječo, 21 pa so jih izročili vseučiliškemu vodstvu. Druge so izpustili. No, izgredi so se kmalu ponovili, in aretiranih je bilo zopet 463 oseb. Ti nemiri so se ponavljali na to še 10, 11 in 17. t. m. Zaprtih dijakov je že več sto Dijaštvo je z razmerami na vseučiliščih nezadovoljno ter zahteva reform. Naučnega ministra Bogoljepova je ustrelil dijak Karpovid Vzrok nemirov je tudi Karpovic, s katerim se dijaštvo — No, daj, hčerka, govori! — godrnjal je za svojimi brkami Danilo. — Kaj bi bila orlovica, če bi šla svojevoljno v vranino gnezdo? — nas je vprašala Rada. Danilo se je na to vprašanje nasmehnil, a, bogme, tudi mi z njim. — Prekrasno, hčerka moja! Ali si čul, gospod ? Nikakor ne pojde! Išči si golobic — one bodo dovolile. In razšli smo se. A velikaš je vzel svojo čepico, pa jo vrgel ob tla ter začel skakati, skakal je tako, da se je tresla zemlja pod njim. Vidiš, kakšna je bila Rada, sokole moj! Pa zopet! Neke noči smo zopet taborili in čnli, kako se je razleglo po stepi sviranje. Divno sviranje! Kri se nam je ustavljala in moglo bi nas vleči za seboj, kamor bi le hotelo. Mi vsi smo občutili, da si vsled te glasbe nekaj takega želimo, da nam razen tega sviranja ni treba ničesar več za življenje in da bi z njim, s sviranjem živeli kakor cesarji nad vso zemljo — glej, taka je bila ta glasba, sokole moj! ,A ona se je Cula vedno bližje nam. Naenkrat se je pojavil v temi konj, a na njem je sedel neki človek, igral ter se nam približeval. Ustavši se poleg ognja, je prenehal sviratiter nas začel smehljaje motriti strinja. Tudi izobčenje grofa Tol stega je povod izgredom, ki so obrnjeni deloma tudi proti reakcionarnim cer kvenim oblastvom. Vojna v južni Afriki. Mirovna pogajanja so se torej razbila. Botha je sporočil Kitchenerju, da njegovih mirovnih ponudeb ne more predlagati svoji vladi, ker jih ni smatrati resnimi. Seveda vladata zategadelj v Londonu, kjer so pisarili listi toliko o obupanem položaju Burov, največje presenečenje in huda ne volja. Med Angleži se Siri vedno bolj naveličanost in miroljubnost. Sedaj so se prepričali, da Burov bojevitost še nikakor ni minila, da nikakor ne mislijo kapituli rati brezpogojno, nego da smatrajo svoje stališče in svoj položaj tako močnim in ugodnim, da morejo vojno nadaljevati. Angleži se bodo torej morali odločiti, da stavijo Borom milejše in častnejše pogoje, kakor so jih. „Standard" piše, da so se pogajanja z Botho razbila zategadelj, ker je Kitchener zahteval, naj bodo Buri s Kapa in njihovi častniki iz amnestije izvzeti. .Times", ki obžaljuje, da se mir ni mogel skleniti, pa poroča, da bi se bil Botha rad pogodil za mir, a tega ni smel storiti, ker so drugi barski voditelji za milejše pogoje, ali pa za nadaljevanje vojne. „Times" piše torej, da se bo vojna z neutrudljivo odločnostjo nadaljevala .Daily Express" poroča, da Krüger nikdar ni verjel, da se bo Botha res udal. Obravnaval je s Kitchenerjem samo zategadelj, da bi dobil časa in da bi se njegov oddelek izpočil. Krüger meni, da bi vojna med Rusijo in Anglijo na Kitajskem Bure rešila Edini sprejemljivi pogoj bi bila p o-polna neodvisnost. — Operacije Frencha na vshodu Transvaala se ne morejo nadaljevati radi deževja in radi slabih potov med Utrechtom in Paul Pietersdor-pom. V Kaplandiji je pogorelo zopet mnogo farm Burom sovražnih kolonistov. V okraju Graff- Reinetu so Buri požgali hišo angleškega ovaduha. Kruitzinger pa je baje izjavil, da obesi vsakega angleškega častnika, ki mu pride v pest. Tako poročajo oblastva v Kaplandiji, zato je vest seveda malcverjetna. Dopisi. Z Gline, 21. marca. (Laž nji v emu dopisunu „Slovenca" z dne 15. t.m. o volitvi v krajni šolski svet na Viču.) Nesramna laž je, da sem bil jaz 27. prosinca t I. od c. kr. okr. glavarstva pozvan izročiti vse akte in blagajno novemu krajnemu šoiskemn svetu. Ker izvolitev novega predsednika sploh še ni potrjena, jaz niti ne smem izročiti teh reči novemu predsednika. Do tedaj sem pa še vedno predsednik kraj nega šolskega sveta, če je to ljubo lažnjivemu dopisana in njegovim tovarišem ali ne. Gotovo ne morejo preboleti svojih preklicev po časopisih, ker so mi že enkrat kradli čast, a so morali preklicati tudi glede šolskih stvarij. Neumevno je dalje dopisunu, da se nisem druge volitve udeležil — jaz sem .Hej, Zobar, ali si ti! — je vskliknil Danilo veselo. In res, bil je Lojko Zobar. „Njegove brke so mu padale na prsi ter se mešale z gostimi, vranimi prameni las, oči so se mu bleščale kakor zvezde, a nasmehljaj pravo solnce, pri Bogu ! Ka kor da so ga skovali s konjem, skovali iz enega kosa železa. Stal je kakor okrvavljen v ognjenem siju in smejaje se bliskal z zobmi. Naj bom proklet, če ga nisem ljubil kakor samega sebe, še predno mi je rekel besedo ali predno se je sploh spomnil, da tudi jaz živim na tem sveta. .Glej, sokol, kakšni ljudje živo! Samo te pogleda v oči, in zasužnji ti dušo, kar pa ni sramotno za te, nego častno. Ugajalo bi ti, da se srečaš s takim Človekom večkrat. Malo je, bratec, takih ljudi na tem svetu! No, to je tudi dobro, da jih je malo. Sicer bi bilo predobro na svetu, pa bi se potem za dobro nič ne maralo. Tako je! Slušaj sedaj dalje. .Rada mu je dejala: Lojko, prekrasno igraš. Kdo ti je napravil tako zvonke in glasne gosli? A on se je nasmehnil: Sam sem jih naredil, a ne morda iz kakega lesa, nego iz prsi mladega dekleta, katerega sem ljubil strastno, a strune sem zvil iz njenega srca. Gosli sicer Se nekoliko lažejo, a vendar znam lok še dosti dobro držati v rokah. Vidiš ? (Dalje prih.) vendar bil pri prvi in sem takrat prvi volil novega predsednika — zato se tudi meni zdi neumevno, da dopisan Se ni na Studencu, ker mož pri zdravi pameti ne bo laži v javnost trosil in tako samega sebe blamiral. Jakob Traun, krajni šolski nadzornik. Izpod Nanosa« 19. marca. Od prete čenega tedna naprej vlada pri nas splošen smeh radi kaplanovega .pisma brez na slova". Stvar je tale: V omenjenemu tednu bil je glavni steber bukovških klerikalcev, Merhar, pri našemu kaplanu Knolju Gotovo radi — važnih zadev. Ker pošta ne prinaša pisem vsak dan naravnost v Studeno, oddal je kaplan Mer-harja pismo, naj ga izroči studenskemu župniku. Merhar je nesel isti dan pisemce in ga skrbno skrival. Po potu si je mislil: To ni kar si bodi, to ni navadna stvar; niti ljubavna pisma nimajo prednost. In ko je tako modroval, je zvita buča prišel do sklepa: Bom pa pismo rajši jutri oddal, ko pride župnik v šolo. Kakor je skleni', tako je tudi storil. Dragi dan sta pričetkom pouka bila v šoli gosp. učitelj in studenski župnik. Ko prinese Merharjeva hči pisemce brez naslova in ga da g učitelju rekoč: „To pismo so dali oče, da naj ga Vam izročim". .Kdo ga je dal očetu?" vprašal je g. učitelj. ,G. kaplan iz Hrenovic" je odgovorila. .Je li moje to pismo", vprašal je učitelj še jedenkrat deklico. .Da, Vaše je". Vse to se je godilo vpričo g. župnika. Gosp. učitelj, dobro vedoč, da ne more biti stvar silna, spravil je pismo mehanično v v žep; šele popoldan se je spomnil na pismo. Prebravši pismo, je sprevidel, da se njega ne tiče ter je pismo poslal g. župniku Stndenskemu Seveda se je stvar hitro raznesla. In sreča je hotela, da je pismo prišlo tudi meni v roke Evo ga! Prečastiti gospod župnik! Sodni dan! V ulogah na ordinarijat in škofa sem Vam že sporočil. Bil sem osebno pri Premilostnem zaališan, prebral mi je: zlagano vse, ali vsaj s satansko zlobo zavito. V nedeljo po avdijenci pri Premilosti (3 t. m.), sem stvar omenil na prižnici in dejal, ne sicer parlamentarično, pač pa resnico, da tožitelji moji grše lažejo kakor ci-ganje. Župan skliče sejo na 7. t. m. Slavni zastop sklene z večino tole: Naj jaz 10. t m. preklicem, sicer me toži na škofa, in če me ta ne prestavi, pa pri c. kr. okrajni sodniji v Senožečah. V soboto, t. j. 9. t. m. dobim ta sklep po občinskem slugi; raztrgal sem ga. Drugi dan zbrala se je vsa liberalna inteligenca v cerkvi in zakristiji, in z dolgimi ušesi poslušala---no, imela jo je dovolj, o preklica nič, ne duha ne sluha. V župoišče nisem šel že celih 21 dni. Razpor je neporavnljiv, kriv ga nisem jaz, pač pa župnik sam, oziroma njega zastopniki, brat, Rastija, kuharica. Seje se po* služujejo liberalci. Župnik naravnost vleče z liberalci proti meni. Nesreča pa za bre novško faro je — Žgur. Rastija, lump naj-rafiniranejše vrste, je njega intimna. Žgur, kuharica, kar žena — to pa mož. Kuharica je moja najboljša prijateljica, seveda vrli g. Žgur mora tudi tako plesati. G. župnik je pravil, da bodem prestavljen. Rastija upije, da me bo kmalu hudič vzel. Danes je g. župnik v Ljubljani......Ce me prestavijo, jokal ne bom, pač pa naj joka dobra stvar, ki je dobila tako vrlega zastopnika — v Žgnrjn! Vi vat! To v največji naglici — o priliki kaj več. Srčen pozdrav! Adolf Knolj. V tem pismu se vidi, kakšna zlobnost tiči v kaplanu, da laže Se celo svojemu intimnemu prijatelju. Kako že, gosp. kaplan? Vloge so bile, čeravno ne vse zlagane, vsaj s satansko zlobo zavite? G. kaplan! Zakaj ja sedaj vjednomer na leči upijete: Cigani, lažniki itd. in povdarjate cigani po dvakrat in razsipate še druge nesposobne besede; kakor tudi podaljša vate škofov list z drugimi izrazi na sv. mestu, tako da ljudje, Ijredoč iz cerkve preklinjajo pred cerkvijo Vaše zlorabljanje sv. kraja Kdo drugi je kriv razburjenosti Hrenovčanov, kakor Vi? Župan ni sklical seje ravno radi Vašega postopanja, kakor je Vaša trditev. Kar so » sklenili, je pametno, in o Vas se bo reklo, da ste lagali, dokler ne prekličete svojih besed. Smešno pa je, da sta s prej najboljšim prijateljem Rustijo, sedaj sovražnika. Radi župnika se ni treba bati, da postane libe ralec. Župnik je izkušen mož, in se vede duhovskemu stanu primerno. Nam se zdi, da Vi g. kaplan menite, da smo že v času povesti .4000". Še nismo in prav gotovo tudi ne bomo tako kmalu. Ne vem, kaj vendar misli naš knezo-škof Kaplanovo počenjanje presega vse meje. Škof naj pomisli, da tudi potrpljenja je jedenkrat konec. Kakor kaže, morali si bodemo sami narediti..... Hrenovčanje---nz. Iz Drage, 20. marca. (Klerikalna strast) Vsled surovih, skrajno nedostojnih napadov kaplana Tomaža Zabukovca, opustil je g. učitelj Frau Potokar meseca decembra m. 1. službo orgaaisU in pevovodje. Ker je bilo ljudstvo s cerkvenim petjem zelo zadovoljno, Cule so se vsled opustitve razne pritožbe, in županstvo se je opetovano prosilo, naj vpliva na to, da se orglarija zopet prevzame. Dne 18. t. m. povabil je g. učitelj občane na odhodnico povodom premestitve iz Drage v St. Lovrenc. Na zopetne prošnje in prigovarjanje, zlasti od strani pevkinj, seje slednjič udal in obljubil, da pride na praznik a v. Jožefa orglat. Težko je storil ta korak, boječ se, da ga doleti britka blamaža. In ni se motil. Komaj so se oglasile orgije, obrne se kaplan pred altarjem in zakriči kakor zdivjan, s kelbom v roki: .Tri mesece se ni igralo in se tudi danes ne bo!"Učitelj je seveda takoj prenehal in zapustil cerkev med godrnjanjem in splošnim ogorčenjem ljudstva. Zopet ste gospod kaplan, jedno ukre nili prav po Tomaževo. Usojam si na vas le sledeča vprašanja staviti: Ali ni bilo to motenje vere? Ali vas niso ušesa bolela, ko ste sv. Rešuje Telo izpostavljali, ljudje so pa po cerkvi godrnjali in glasno obsojali vaše surovo obnašanje? Ali veste, kako so vas fantje vpričo Najsvetejšega preklinjali? Da, to je tisti blagi, plemeniti značaj, o ko-jem ste se ustili predzadnjo nedeljo, češ, mene poglejte, kako se jaz držim, in vsi boste odpravili velikonočno spoved. So vraž niku „štrik" za vrat, to je vaš blagi plemeniti značaj, druzega ne poznate. Kdo ju kriv, vprašam vas dalje, da je učitelj opu. stil orglarijo in jo ni kmalo na to zopet prevzel? Nihče drugi kot Vi sami, Vaša surovost, Vaša goreča ljubezen do bližnjega. Radi .Slovenskega Naroda" napadali ste ga s svinjo ter vsipali nanj polno zaničljivih priimkov, a on ni hotel netiti prepira, ker mu je dobro znano, koliko škoduje zlasti v Dragi nesloga med učiteljstvom in duhovščino. Ko ste ga pa začeli javno napadati, in mu z leče žagati z nestrpnim preganjanjem, spravili ste ga s tem sami s kora in provzročili, da je nastala v cerkvi puščoba, kakoršne ni kmalu na Kranjskem. Pa kaj se vi zmenite za to. .Men' je vse en", .men' nič mar, če je organist, ali ga ni, brez njega se maša vsejedno prebere, jaz ga nisem s kora spodil in ga ne bom nazaj klical", to je vse kar veste povedati. Počasi gospod Tomaž! Da ste vi gospoda učitelja s kora pregnali, to je pojasneno, nazaj ga pa tudi ni bilo treba klicati, ker je šel na splošno zelju ljudstva, in vi ste mu to prvič takorekoč pred pragom zabranili, v drugič ga pa celo iz cerkve spodili. Ne dvomimo, da zrete s ponosom na veličastni nastop na praznik sv. Jožefa; gotovo vam bodo letele čestitke od vseh strani vaših sobratov, a povemo vam odkrito, da to ni ni kaka sramota za gospoda učitelja, kateri je prišel orgljat na pritisk ljudstva, pač pa je sramota za vas in vaš stan. Pridobili si niste nič druzega kot mržnjo in sovraštvo od strani faranov, kateri bi bili najraje pred oltar stopili in Vam dejanjsko pokazali, da ste v cerkvi ne pa v žganjariji. Dolgo se že nabira, mera Vaših snro vosti bo prikipela kmalu do verhunca. Prišel bo tudi za nas dan plačila, ko se bo reklo: Hočeš, nočeš, moraš, z Bogom Tomaž!" Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. marca. — „Slovanski centrum" pri delu. Da se izve, kako dobro se godi očki Sza-jerju v aSlov. centrumu", treba je konsta-tirati, da je klub dne 14. t m. dva predloga Szajerja podpisal, s katerima se za Galicijo iz državnih blagajn za ceste samo 110 milijonov in za uravnavo rek samo 100 milijonov kron zahteva. Torej „Slovanski centrum" želi poljskim tovarišem le 210 milijonov nakloniti, ker je mnenja da imajo Poljaki do sedaj še premalo pod por in dobrot od strani države. In Slovenci? Mi seveda imamo že vsega dosti in radi odstopimo 210 milijonov gospodu Sza-jerju radi tega, ker se je v lepi klub dra. Šusteršiča podpisal. Govori se, da je bil Szajer iz svojega (Stojalovskega kluba) iz. ključen ali v Šusteršičevem klubu pa se vedno sedi. In temu možu podpisuje dr. §U8teršič & comp, predloge, da se ima iz državnih blagajn 210 milijonov Poljakom dati, dočim moramo mi Slovenci za vsako krono beračiti. — Trgovska akademija v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko bavila se je v včerajšnji plenarni seji zopet z ustanovitvijo slovenske trgovske akademije v Ljubljani. Na dnevnem redu je bila izvo litev odbera, kateri ima zadevo pretresati ter zbornici staviti konkretne predloge Kakor že znano, dovolila je zbornica v slavnostni seji dne 12. januvarja letos v ta n men znesek 20 000 kron ter ob jednem sklenila, da se ima voliti odsek, obstoječ iz predsednika, tajnika in peterih članov, ki naj potrebno dožene ter zbornici poroča Predno pa sa je volitev odbera vršila, izjavil je zbornični svetnik Baumgartner, da se mu zdi tem povodom umeetno, po jasniti postopanje zbornične manjšine in to tembolj, ker slovenski listi o stvari baje niso objektivno poročali. G. Baumgartner prereka, da bi bila manjšina v odseku sporazumna z namero večine, naj se ustanovi slovenska trgovska akademija, v slavnostni seji pa da se je najedenkrat izjavila proti taki akademiji ter proti istej tudi glasovala. Govornik omenja, da je v mednarodnem prometu potrebna v prvi vrsti nemščina ah pa vsaj kak drug svetovni jezik; zatorej hi morala akademija biti vsaj utrakvistična. Za tako bi glasoval on tudi danes, za slovensko pa ne. V tem smislu izjavil sa je baje tudi v odseku. Odgovarjal mu je zbornični svetnik Lenarčič. Danes ni več v razpravi vprašanje, je li naj se ustanovi slovenska akademija ali ne; to vprašanje je že rešeno, in danes je na dnevnem reda volitev odseka, ki se ima pečati z ustanovitvijo akademije. Gospod Lenarčič omenja, da je bila dotična razprava v odseku povsem mirna; g Luckmann odšel je bil zaradi nujnega opravila pred glasovanjem, g. Baumgartner pa ni ugovarjal nasvetu, ko se mu je zagotovilo, da se bode skrbelo za to, da bodo slušatelji popolnoma vešči ne samo slovenskega, ampak tudi nemSkega, eventualno tudi laškega ali kakega drugega svetovnega jezika. Tembolj nas je presene tilo in ogorčilo postopanje manjšine v slavnostni seji, v kateri g Luckmann ni govoril kot mandatar manjšine, ampak kot man' datar svoje stranke. S tem se je manjšina podala na politično polje, kar je v interesu uspešnega delovanja zbornice obžalovati, če nam vržete bojno rokavico, jo poberemo, a za nasledke odgovorna bode manjšina. Govornik izjavlja, da se veČina nikdar ne more zadovoljiti z utrakvistično akademijo, ki bi faktično bila le nemška ; ljubljanska realka bodi nam v tem oziru svarilen vzgled. Gospod Luckmann se je razžaljivo izrazil o slovenskem jeziku, a sodil je kakor slepec o barvah, zatorej njegovih izvajanj pač ni treba posebej zavračati. Svetnik Luckmann je rekel, da pač ni zaslužil takih očitanj, ker ni nikdar stopil na strankarsko poli tično stališče, a za slovensko akademijo ne more glasovati, ker bi bil tak zaved nepraktičen in sploh ni upanja, da bi se kdaj oživotvoril. V trgovini pridejo v poštev le svetovni jeziki, zatorej on vztraja pri svojih nazorih. Ko je g. Lenarčič manjšini še jedenkrat v nemškem jeziku pojasnil, da bode nameravana akademija posebno pozornost posvetila nemškemu jeziku, ki je brez dvojbe velike važnosti v mednarodni trgovini, prestopilo se je k glasovanju. V odsek za ustanovitev akademije bili so poleg predsednika in tajnika izvoljeni gg.: Anton Klein, Fran Kollmann, Jos. Lenarčič, Filip Supančič in Feliks Urbane. Nemška manjšina oddala je prazne glasovnice. — Slovensko ženstvo namerava prav v kratkem ustanoviti društvo, katerega namen je vsestranska organizacija ženstva, v svrho njega iz- Dell« v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu'1 št 66, dn6 21. marca 1901. obraževanja, povzdiga njega socialnega in gospodarskega položaja ter hranitev njega interesov. Društvo bode slonelo na načelu popolne jednakopravnosti in jednakoveljavnosti vseh stanov. Svoj namen hoče dosezati društvo z vsemi primernimi, zakonitimi sredstvi, zlasti pa s poučevanjem v pisani in govorjeni besedi ter s prirejanjem učnih krogov in javnih ter društvenih predavanj, z razširjanjem literarnih proizvodov, z ustanovitvijo čitalnic in knjižnic, s prirejanjem skupnih izletov, veselic, koncertov in drugih zabav, s podpiranjem nadarjenih, revnih deklic v svrho večje šolske, in stanovske strokovne izobrazbe ter z ustanovljanjem društvenih podružnic. Pravila tega društva je družba večjega ševila dam iz različnih krogov že sestavila ter jih predloži te dni vladi v potrdilo. Več o tem prepotrebnem društvu bodemo poročali čim preje, danes poročamo le to, da je društvu glavno sred stvo v dosego svojih namenov knjižnica, zato naj bi vsi slovenski rodoljubi in ro-doljubkinje podpirale društvo s tem, da mu dopošljejo prav kmalu Čim največ in najrazličnejših knjig na razpolago, zlasti pa naj bi to storili slovenski založniki, knji-gotržci, pisatelji, tiskarne in slovenska ured-ništvs, da bode mogel odbor, ki se seveda dtfinitivno izvoli in določi na I občnem zboru, takoj spočetka začeti svoje delovanje s tem, da bo razposojal najraznovrstnejše in v različnih jezikih tiskane knjige med vse, torej mej najvišje in najpriprostejše vrste slovenskega narodnega ženstva. Odbor bede sprejemal v vrste svojih članic brez razločka in brez czira na stan vsako narodno ženo ali dekle. Društvo peßtane, ako se realizujejo vsaj glavne točke njegovih pravil, največje socialne in narudno-kultucne važnosti. Vse nadalaje icformacje daje ter sprejema prispevke za knjižnico načelnica pripravljalnega odbora, gospa Berta dr. Trillerjeva, edvetnikova soproga v Ljubljani. — Deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko v Ljubljani, redni občni zbor bo dne 26. marca 1901 ob 6. uri zvečer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Pogačarjev trg št. L Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva 2 Gospodarstveno poročilo in račan za leto 1900. 3. Volitev 15 društvenih odbor nikov (§§ 14 in 20 pravil), 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov (§ 20 pravil). — Dirkališka zadruga. Na zadnjem, dne 18. t. m. se vršivšem rednem občnem zboru dirkališke zadruge bil je per accla-mationem izvoljen dosedanji odbor in sicer sledeči gospodje: Josip Prosenc načelnikom, Ivan Frelih blagajnikom, Fran Barle, Fran Čuden in Ivo Devčič, odborniki. — Umrl je v Novem mestu c. kr. nadinžener gosp. Tomaž Valka. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V seji upravnega odbora mestne hraniln ce novomeške dne 15. marca je bil na mesto umrlega gosp. Martina M-nore izvoljen za predsednika g. Simeon Sladovic pl. Sla doevički. Upamo, da je volitev za zavod srečna. — Sodni uradni dnevi se bodo vsled odredba višjesednega predsedstva v Gradcu vršili po dvakrat vsak mesec v Š:. Vidu pri ZatiČini. — Grozna nesreča. Iz Dol Logatca se nam piše: Včerajšnji dunajski brzovlak povozil je v bližini ltg^ške postajo dva. Jednemu je popolnoma odtrgal glavo, a drugemu je pa glavo čisto zmečkal in ga hudo ranil na hrbtu, tako da je bil na mestu mrtev. Koga krivda zadene, pokaže komisija, a upamo, da je tu vsaka krivda ne-možna, kajti povoženca sta — srna in srnjak. Danes teden je pa ravno tam povozil — malega srnjačka. — Preveč Slovencev se je naštelo, v Celju namreč. Ljudje so se Čudili, kako da prihajajo iz drugih tudi večjih mest že poročila o rezultatih ljudskega štetja, le iz malega C»lja ni glasu To je bilo sumljivo; gotovo tiči v grmu »Umgangssprache" zajec; „nemškoB Celje je n»6nda nepričakovano veliko Slovencev izkazalo, tako da ta „fremdes Gebiet" nima tako čisto nemškega značaja, kakor bi to Julček in drugi bili želeli. In res je tako. Magistrat, oziroma njega predstojnik Fürstbauer „popravlja" neumorno štetje v rubriki o občevalnem jeziku. Kliče stranke, se ve le bolj proste ljudi, ki so zapisale slovenski občevalni jezik, na urad, ter jih izprašuje natanko in strogo, ali ne znajo čisto nič, ne besedice nemški. Kdor reče, da lomi katero nemško besede, tistega menda koj pohrusia za Germanijo. To je skrajna nemškntarska nesramnost; — treba bo nekoliko temu samopašnežu pokrcati po prstih. — Odkupljena bera se še vedno pobira. Piše se nam: V Pišecah pri Bre žicah smo morali kmetje bero za župnika na davkariji plačati. Vkljub temu nas nad leguje sedanji župnik za bero. Njegovi no-saöi hodijo jeseni pridno po hišah o bcatvi za mošt, potem pa za koruzo. Kako da se to dopušča? Berača, ki iz potrebe prosi, prime orožnik, ravno isti orožnik pa ne vidi župnikovega nosača, ki revnim jemlje in bogatim na kup nosi. — Bralno društvo „Edinost" v Središču priredi dne 24. t. m. v šolskih prostorih gledališko predstavo. Uprizori se igrokaz _P.jfcigaloöva hči". — Slovenski odvetnik na Dunaju. Gosp dr. B^ guuo.il Krek je otvortl na Du naju (VI. Nelkengasse Nr. 1) svojo odvetniško pisarno. — Odbor ..Slovenskega kluba" v Pragi se je za II tečaj konstituiral tako le: predsednik: Jenčič France, tehnik ; tajnik: K en d a Robert, modroslovec ; blagajnik: Pilko Ljudevit, modroslovec ; knjižničar: Gregorčič Veko s I a v , pravnik ; odb. namestnik G o-r i š e k Milan, pravnik. — Glas iz občinstva. Pisa se nam: Ni še dolgo časa, odkar smo dobili v naš Vodmat v Bohoričevih ulicah poštni nabiralnik, kar je s tem tukajšnjemu občinstvu zelo ustreženo. — Ali kaj pomaga, ker dotični hišni gospodar oziroma prodajalec poštnih stvari Ea katerega hiši visi nabi ralaik, noče prodati poštah stvari, ako se pri njem ne kupi papir, zavitek in pa še kaj druzega. — Primerilo se je že več prav Čudnih slučajev. Naj omenimo le jednega. Pred nekaj dnevi je neka gospa poslala po zalepko, pa je dotični prodajalec ni hotel prodati, rekoč: Če še kaj druzega kupiš, jo dam, drugače ne. Tacih pritožeb je več. — Zaradi hudodelstva oskrumbe je bil včeraj popoludne aretovan hlapec Jakob Vodlan v Linhartovih ulicah št. 28 Izročili so ga na Žabjek. — Tatvina v cerkvi. Danes ziutraj je opazil cerkovnik v šentpeterski cerkvi, da je nabiralna pušica pri velikih vratih na desni strani ulomljena in iz nje pobran denar. Pri levih stranskih vratih je našel cer kovnik vitrih v ključavnici. Tat je neznan. — Pijan rekrut je danes dopoludne pred šenklavško cerkvijo zmerjal dva duhovnika. B:l je aretovan. — Stražnika se je lotil Janen dopoludne v „Mestnem domu" pri vojaškem naboru sebni slikar Konrad Ja':opič, stanujoč v Konjnšnih ulicah Št 13 Ker je upil pred „Meatnim domom", ga je stražnik opominjal, in ker se ni opomini pokoril, ga je odgnal stražnik v .Mestni d m" k naboru. Na stopnicah je Jakopič prijel stražnika in ga začel pretepavati. Padla sta cba na stopnice. Stražniku je prišel na pomoč žandar, in šele z njegovo pomočjo je mogal stražnik ukrotiti Jakopiča. — Ljubljanski „Prater" je sedaj pre napolnjen s panoramami, panoptiki, vrti-njaki, strelišči itd, in ob nedeljah in praznikih je tamkaj trušč iu hrušč, da ne slišiš svoje besed?. Ob delavnikih je bclj mirno* če se lastniki raznih razstavnic med seboj ne prepirajo. Včeraj popoludne sta se sprla lastnik strelišča J. B. in lastnik gugalnice S. H in provzročila tak prepir, da je Ijud stvo kar skupaj vrelo, in ju je moral priti mirit policijski stražnik. — Kokošji tat se klati po mestu. V noči od 19. na 20 t. m. je prišel na Kre garjevo dvorišče na Poljanski cesti št. 69 in je ulomil v hlev, kjer je bila zaprta ku retnina. R-pot je zbudil domaČe, ki so tatu prepodili. — Razposajeni otroci. Šolski učenec J. Š. je vrgel včeraj popoludne na Bregu svojemu součencu V. D. kamen v lice in ga poškodoval. Drugi učenec V. G je vrgel ka men v cerkvena vrata pri sv. Jakobu, ravno ko so bili ljudje pri miaijonu. — Pri vojaškem naboru je bilo včeraj 52 mladeničev potrjenih vojakom. — Iz blaznice ušel je umobolni Gregor Bogi iz Bernika pri Cerkljah. Danes po noči ga je ujel na Tržaški cesti policaj. Pre peljali so ga nazaj v blaznico. — Rekrut — tat. Posestnikov sin J. Č. iz Medvod je prišel danes na vojaški nabor. To priliko je porabil, da je v Veselovi prodajalnici v Prešernovih ulicah pokradel več gumbov, og'edal, piščalk in denarnic. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10 do 16 marca kaže, da je bilo novorojencev 25 (= 37 12 °/00), mrtvorojenca 2, umrlih 22 (= 32 C7 °/o0), mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvo uda 2, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=31-8°/0), iz zavodov 11 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za vratico 3 osebe. _ * Grof Tolstoj in dijaške demonstracije v Moskvi. Izobčeni rus'l m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri G m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pl/.en Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. mi po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frati-sensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri IV m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Koče\je. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 2t m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubaa, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob i. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. ari 32 m popoludne osobni vlak iž Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob G. uri 49 m zsečer, ob 11. uri G m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Jaz France Gutnik, posestnik in krojač na Studencu h. št. 28, obžalujem, da sem dne 4. svečana 1901 na sejmu v Trbovljah ponavljal razžaljivc govorico, katero sem slišal glede ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja od nekega neznanega mi človeka na Slapah, ter prosim tem potom gospoda župana odpuščanja, obvez -joč se ob jednem, da plačam na korist družbi sv. Cirila in Metoda 50 kron. Na Studencu, 18. sušca 1901, (602) France Gutnik. Gostilna na račun v mestu (P88-3) vsprejme se s 1. majem 1901. Položi se tudi kavcija. Ponudbe se prosi pod: A. K. št. 3 poste restante Ljubljana do 15. aprila t. I. En o n a strop n a hiš a z gostilno, gospodarskimi poslopji, žago in mlinom, 12 mernikov posotve, 5 mir od postaje, */< ure od mesta, se da v najem Več pove F. Sedlar v Rakovci pri Kranju. (587 -2 Eitloi* nuruvna 1 str: ab vina po nI/ki reiii kupiti, naj so zanesljivo obrne na (57S—2) C. Zalaznik, Pulj, via Castropola, = Vsestransko priznanje. = kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje trgovec v „Narodnem domu" v Celji. Kdor ima veliko prerilvn, naj naznani zadnjo ceno in množino. (524—5 p \} poredni tisami" je iz|ia i> dragem natika Gj Prejernouc jtoletnice deeemberjk« |tei>ilko »Ljubljanskega Zuona" pc5nil^a prešerna begate ilustrcuana. tosamesni izvodi te številke ){ 240. to pošti t2 vinarjev več. /Zaročila vsprejema ^ Lauenau Je^ujentner, knj'q^zee v Ljubljani. ^ mmuif immun iiiimi iiiiiiiwihimiiii.....mamaara......■........»ihl Važno! K» Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenin« itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi ene aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 11 Oblastv. kouces. oddaja strupov. SEaa živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t d. Vnanja naroČila izvršujejo se toCno in solidno. Drcgw'i8 Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove alles ti 3 Ä Alojzij Erjavec Ä črevljarski mojster i Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. PriporoCam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za Črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 12 lere te shranjujejo. — Tnajia naročilom nj te priJeie nerte. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na Glincali št. 9« fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo Mtruajarskih del lastnega izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 12 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fafoni @ ® @ ® ® priporoča © @ @ tfg ® UELURI1/ Lf ENIIA v LJub'Jani' Glavni trg MLlinllA lYCNUft @ © Štev. 17. @ ®ia Skladišč« za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, i i i i b klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, m % m s • in slaščicama Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Spržen kruh^S hlebčki po tO, i* in «5 kr. V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofe in napolnjene zavitke. 12 G3 Eazpis časni nagrad. Podpisano vodstvo „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" razpisuje dve častni nagradi po lOO in 6» K. za dva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po tri tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otro-skema duhu. Rokopisi naj se pošiljajo predsedništvu .Zaveze" do dne 1. |unt|a d. 1. Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotič-nega spisa. Spise bodo ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last „Zaveze" in izideta kot III. in IV. zvezek „Mladinske knjižnice". V Ljubljani, dne 7. marca 1901. Vodstvo „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tajnik: Predsednik: lira?, «'eniiik. Eu Jelene. Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K GO h> 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kainenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le a K OO h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (.693) 1^. Wiiidiseli I^rakow iVo. Za neugajajoče se vrne denar. Pojul zre rššnjem banje! Glavni dobitek b» 60.000 SrečfcB in po Milsta hala j.c.maye>r 1 krono v :L0"u.*blja,xii. stiinica in žaga "Tgai sta na pi*otlaj pod prav ugodnimi pogoji w Zarrtnikn, 1, ure hoda od Litije, */< ure od Šmartina, v najlepši legi. Prostorna hlaa ima v pritličju: 3 gostilniške sobe, 3 kleti, 1 kuhinjo, 3 sobe za stanovanje, 1 hlev za krave in 1 svinjak; v I. nadstropju: 7 prostornih sob za stanovanja in 3 kuhinje. Pri hiši je lep gostilniški vrt v. nasajenimi kostanji, velik sočivni vrt z mnogim sadnim drevjem. V hiši je%6 strank v stanovanji. %ag;a je dobro ohranjena, poleg nje je prostor za cirkularne žage in strugarijo s transmisijo :n velikim vodnim kolesom in šupa. Okolu je lastno zemljišče in polje. V obližju je mnogo lesa, tako da ima žaga vedno dosti dela. Kupna cena je 5500 si•••• od katere je le 500 gld. plačati pri sklepu. Ostanek se lahko plačuje v letnih obrokih od doneskov najemnikov in žage. Povpraša naj se pri lastniku Ivann %Wakonlgg-n -v Mediji« Istotam s« odda ppav po ceni: (548—3) 1 kočija, 1 koieselj, 2 tovorna voza, 1 lepe vozne sani, 1 omara za led, 1 biljard in razno gospodarsko orodje. i * * 2000 hlač čisti kamgarn po Jt gld.. dokler zaloga traja. Obleka Iz suknja za gospode od 8 do 40 K Vrlina suknja za gospode . . » 8 » 40 » Havelok Iz kamel, dlake )> 8 » 24 » •I a D Jfroj alta Paris 1900. (572-3) V deželni bolnici ljubljanski izpraznjena je sekundarska služba z adjutom 1200 K na leto. Služba se odda za dobo dveh let, ta doba se pa lahko podaljša, ako je službovanje dotičnika zadovoljivo. Prosilci za to službo predlože naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z dokazi o znanju, slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 31. marcija 1901 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov. ZDeželn.! cd"bor Irrarxjslsl. V Ljubljani, 13. marca 1901. Največja življenjsko-zavarovalna družba na svetu o yiciy-Uerl^ü. Ustanovljena 1842. čisto vzajemna. Skupno premoienfe rf.n^s al. |annvar|a 1. 1900Z K 14896/io milijonov. CJis»*l dobodek nam koflst asavaroTaiacev1.1899t K 38,158.423, Popolni jamčnjoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaji. (454-16) Glavna agentura za Kranjsko: Brata Pollak v Ljubljani. Išče se izučen srednje starosti, samec, z dobrimi spričevali. Ponudbe naj se pošljejo na slav. okr. županstvo v Senožečah. (595-1) Učenca z dobro šolsko naobrazbo vsprejme A, Sarabon (560 3) Špecerijska trgovina v Ljubljani. Istrski m teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. gg. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. (567-3) Istrska vinarska zadruga Pulj (Pola — Istra). «Isaf «a moč ln i*edi telo. Dobava v steklenicah (pastSrizovane) od tvrdke Edmund Kavčič ▼ Ljubljani, Prešernove ulice. Istotams (12—65) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč, Polenovka (Stoekflsrli) po pristno kapucinskem načinu namočena (388—7) dobiva se po iiujulxjl mil pri F. Mencingerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. (101-20) Slyria, Helika AustriaP Štefani- Velika zaloga ^-«=^ pristnih Jos. Reit-IMi .PUOT^^SMHr hoffer sinov Pneumatik kat«*re iiudiiii po IhII kolGSa —eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck) Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 2.W Iščem veščega vrtnarja kateri raznme ravnanje v drevesnici in v cvetličnem ter zelenja.i nem vrtu, za takojSnj vstop v službo. (60o'-i Jos. Lenarčič na Vrhniki. Stanovanje obstoječe iz dveh lepih sob, sobe za posle in shrambe, se odda takoj na Marijinem trgu št. 1, III. nadstropje. (r,oi i ä «*► .v A ä -i. ^ a x *v A <(» a *\ fiA P^9> 7A&'>Ji^i*t*t'>'^'< r>.><> »vpv tiix-**t vo. -^.s i.;.J ;>,-,■ Gostilna Absac v Karlovcu s^ra, najboij reoomirana, že 50 let oba ječa gostilna z ve'ikimi hlevi, remizami drugimi pr-t'klinami v najbol šem prome in z najgotoveišim krogom obiskovalcev • samo zaradi starosti lastnice takoj proda po ceni. Agenti izključeni. Neposredna vprašanja sprejema 11 niča gospa pei Marija vdova Absac v Karlovcu, Reška cesta. Rodoljubi pozor! Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložu ustanovilo je prvo parno mlekarno in sirarno po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo po najnižjih cenah in v najbcljšej kakovosti. Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje. Za. načel§tvo s Istotam ee vsprejme Franjo Petsche, ravnatelj. zastopnik na ljubljanskem trgu (561-3) za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Pogoji ngodni. — Ponudbe naravnost na gorenji naslov. iT est ^» > 08 PI o rs -i—i -i—i,—< s p* o .s +j 'D jO _0 OD c3 •I—t O o M > 'S? o ca £-1 r-a (h en Prijateljem fotografije osobito amaterjem in fotografom na deželi uljudno naznanjam, da sem otvoril tudi trgovino z vsemi fotografskimi potrebščinami. kakor: raznih aparatov, ploe, kemikalij itd. Prodajal bodem vedno svež papir, vse, kakoršno uporabljam sam za svoje izdelke. Y zalogi bodem imel raznovrstne kartone in passe-partoutM ter najnovrJHe priprave za Izdelovanje razglednic. P. n. gg. amater-fotografi imajo na razno' .»aro brezplačno temnico za u laganje p*oe, kakor tudi razna navddila k fotografiji Ketusiranje, vzbujanje ploe In Izdelovanje Milk po nizki ceni, dalje tudi pouk novincem. Ob jednem priporočam tudi svoj že veC let bstojeCi . fotografski zavod *§y za vsa v to stroko spadajoča dela. Posebno opozarjam na novo povečanje Milk v domačem atelijeju. Za umetniško, čisto in trajno delo se jamči. K mnogobrojnemu obisku in naročbo uljudno vabi (541—3) fotografski zavod in trgovina s fotografskimi potrebščinami Kolodvorske ulice 34a i Juh|jono Filijala: Wolfove ulice 6b. Telefon «. J J Telefon 9*. ti ^J^CfZ cA» rh% «A» *\/% *\f ri. rL #A» rA% »A. rA» »A» »A» «A» »A. *h% mSß »A» »A» *A» #A» »A» »A» »A» #A» »\/% *\/% »A* »A» f^' zdravniško naznanilo. GOSP. dr. Jg.NamorŠ, še 25 tet pravični zdravnik 9 I i y J-esenicah na Dolenjskem, kateri je iz zdravstvenih odnosajev po zimi v Opatiji bival, povrnil se je dne tO. t. m. zopet domu, in bode kakor pred svojim odhodom prakso v Jesenicah nadalje izvrševal. Ordinuje vsak pred poldan od 8, —12. ure, in za siromašne brezplačno od 1.— 2. ure popoldan. (590 - 2) «_5»i» *o» *v» *v» *v-» »v* v."* ""S* •«* *v* ".^ */.>j *-.'>» "iy •<> »v* »a* *0>« *fl* »o ^* *.^» » ^ T I I T T T I I T I T T T T T T I I T T I T I T T I T I I I J^ OS3OO00O0OOO0O00OOQOOOOOOOQO0OOO0C Psrodafa ost?*s5.koT III "V sredo, dne 20. sušca 1901 so pričn-3 velilca o C C o predaja ostankov blaga za spomlad.: g Prodajalo se bode : blago za damske obleke v ostankih.......meter od 20 kr. višjo.-Q » » » » 120 cm široko, čista volna . » » 50 » » Voile de Laine v ostankih .......... » » 40 » » "^f Kambriki I. vrste in pristnih barv v ostankih ... » po 20 » Batisti v ostankih.............. » od 25 » » a blago za obleke gospodov, Chifloni, platneno blago in čipkaste preprogo v, Q ostankih po izvanredno nizkih cenah. ena partija bluz za dame.............po 85 k r. komad » » belih brokat namiznih prtov.......»> 55 » » » » sončnikov in dežnikov po izjemno nizkih cenah. » » posteljnih oprav in preprog in mnogo druzega manufakturnega. O blaga senzacionelno. Ker se bode ostanke in partije gotovo kmalu razprodalo, se čast. kupci uljudno vabijo, da si čim preje potrebno blago oskrbijo. p. n.,- Z odličnim Konrad Schumi DE spoštovanjem »IFri novi tovarni' Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 1. primoran kupiti I Trdne m Vsakdo naj vporabi to priliko, kdor si hoče denar prihraniti! Zadnje ( m novosti pomladanskega blaga so ravnokar došle. (585—2) t i&BäBi 0000000000000000000043000000000001 3 K I F; Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih .oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-$oni in najpovo^nejfiih cenah. Angle-Bko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uraUnlkom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuk« itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 13 rrCiT.Pi5TCirrc Darila za vsako priliko! Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitet« po nizkih cenah. ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 13 Izvršujejo najtočneje. ■1 Popravil«. s« Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičniti aparatov. Vs« v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. _ 13 Su menili ostankov vedno veliko v zalogi. I Za pomladilo ia f poletno sezono se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihi 13 xxxv LjUDljani xxx v Spitalskiti ulicah št. 4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto RmamasaHafBBBMZflnaBfi^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk »Narodne^tiskarne«. 7^1170