84. številka
Ljubljana, v sredo 14. aprila.
XIX. leto, 1886
Izhaja jeden
vsak dan xve<er9 izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman xa a v st r i j s ko-o ge rsk 6 deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za   se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnimi znaša. Za oz'nanila plačuje so od četiristopne petit-\rste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t ran k i ra ti. — Rokopisi si ne vračajo. Uredništvo in upra vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolbt". Upravniatvu naj se blagovnico pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 10. aprila. Če bi bolniku že 8 tem bilo pomagano, da j modri možje poiščejo vire bolezni, dijagnozo ko o statujejo in reveža pomilujejo, — z včerajšnjim in j denašnjim dnem bile bi zaceljene vse rane kmet- ( skega stanu v Avstriji! Malone štiri seje govorili so letos državni očetje k budgetu poljedelskega ministerstva, toliko govorjenje je tedaj bilo o kmet-skem prebivalstvu ter o njegovej rastočej revi. Bile so to bistroumne besede, in kar je še lepše, bilo je tudi nekaj srca v njih za kmeta, rednika vseh stanov. Modro se je določevalo, zakaj propada avstrijski kmet; razlogi so nekateri nevidni, v nedo-sežnih višinah in zvunaj državne meje in moči; drugi pa so v državnej upravi, v zakonodavstvu in —" to so pozabili povedati modri možje — v kmetu samem. Stvari več ali manj vsakemu znane! Da so se pa tudi letos od prve, do zadnje vse ponavljale in poudarjale v državnem zboru, znamenje je to, ds volilci-kmetje čedalje bolj pritiskajo na svoje poslance, da se njihova beda ne zmanjšuje, mari-več da raste od leta do leta, od dne do dne. Z vseh strani j, s slovanske in neslo vanske, liberalne in konservativne strani vrele so včeraj in danes tožbe, da se naš kmet pogreza v nič, da kmeta kmalu več ne bo, če se sedanjemu ne pomaga k višku. Tudi bo bili gorki, od srca izvirajoči zlasti nekateri klici po kmetovej pomoči, bolj prepričevalno bi govoriti in priporočati ne mogli zbori samih kmetov. Ali kaj pomaga znanje bolezni in nedostatka, če pa niso znani leki, ali če ne doseza vsega znano sredstvo? Tu je modrost pošla marsikateremu govorniku. Minister poljedelstva grof Fal-kenhavn, katerega so nekateri levičarji napadali, kakor bi on imel točo in dež v svojih rokah, bil bi vesel, če mu bi kdo nasvetoval korenito zdravilo zoper jetiko kmetskega stanu. A ni ga Čul on, niti so ga čuli drugi poslušalci. Recepti ao bili le bolj na homeopatično stran in jeden utis bil je po vseh teh nasvetih, ta namreč, da se stvari ne dajo /boljšati od danes na jutri, da pa so sredstva, katera dobro in vztrajno uporabljana morejo zavirati padanje, dokler se rod sam prerodi in si sam ustvarja
dobro bilancijo. Jeden duh je Šel skoro po vseh govorih, ta namreč, da je kmeta treba povzdigniti v omiki, da mu je razširiti duševno obzorje, pripraviti ga do tega, da bode znal računati, primerjati lazhodke svoje z dohodki svojega zemljišča. Stroški, ki jih ima sedanji kmet. so toliki in tako kotistatni, da jih ni mogoče dobiti iz prebitka na podlagi starih dohodkov. Ni pravi tisti glas, ki vso nesrečo podtika le davkom, ki so konečno tudi potreba opravičena v napredku človeške družbe, glas, ki vsega dobrega pričakuje od znižanja dolžnostij do države, nego pravi je tisti svet, ki hoče, da sadu-nosni in potrebni razhodki ostanejo, po tem pa, ker mora bilancija biti positivna, da se povišajo dohodki. Nad vsemi drugimi pripomočki je umno gospodarstvo, katero zna iz tal priboriti kar največ dobrega pridelka, a zna tudi, kako in kam je najbolje obrniti pridelek in skupljeno vsoto. Pro-speh zemljiške rente je prezavisen tudi od razuma in spretnosti tistega, kateri zemljišče obdeluje. Misel, da mora vlada v prospeh kmetijstva skrbeti za kmetijske šole, poudarjala se je v tej debati skoro v vseh boljših govorih, izjavljalo se je tudi, da bi bilo najbolje, ako bi se tudi kmetijski pouk postavil pod nadzor naučnoga ministerstva. Več, kakor druga vnanja zdravila, pomagala bode kmetu samopomoč, in da ta pride na zdravo, strokov-njaško podlago, zato naj živ ostane klic: dajte kmetu več izobraženja, dobrega kmetijskega pouka I Kakor sploh politična uprava tlači nas Slovence tudi organizacija, kolikor se je tiče kmetijstva. Kjer smo v manjšini, ne brigajo se za nas „ kmetijske družbe;" kranjska „kmetijska družba" pa neče in deloma tudi ne mote naprej. Da nemarno zadostnega kmetijskega pouka, da naše kro-novine država tudi v tem zanemarja, to je istina, katero pred vlado zastopati bila bi naših poslancev sveta dolžnost! A tudi v tem, kakor kaže, vsakemu poslancu ni vse tako jasno, kakor bi moralo biti, p red no je prišel v oklic „ centralnega volilnega odbora." Vsaj nekoliko je nam tedaj zadostil danes poslanec gospod Pfeifer, ki sicer ni poudarjal, da smo glede kmetijskih podpor zmirom najzadnji tudi pod to vlado, je pa vsaj indirektno nekoliko očitanja čutiti dal, ko je izpovedal,  koliko je že de-
žela kranjska žrtvovala za bodočo dolenjsko vinarsko šolo, državne podpore pa zanjo še ni, da-si je bila obljubljena Še od prejšnje vlade. Govoril je gospod Pfeifer tudi o nesreći, ki je dolenjsko vino zadela po trsnej uši, ter priporočal je v od-vrnitev nadaljnje te nezgode, naj vlada osnuje za Kranjsko, morebiti v Kostanjevici, šolo u a ameriške trse, naj take zdrave trse izroča posestnikom okuženih vinogradov. Poljedelski minister odgovoril je na to le glede ameriških trsov, češ, „da se je z njimi že vlani storila poskušnja, da se jih je veliko naročilo in oddalo v razne trsne Šole. Tudi letos dobila je vlada precej ameriških trsov, takih, ki se ne bodo dali okužiti. Vlada v tem oziru misli tako, da tistim, ki od teh trsov kaj pričakujejo, trse pripravi po najnižjej ceni; a da bi sama pričela in silila, tega ne more, ker on (grof Falkenhavn) meni, vlada bi se odgovorno storila za to, da se trsi tudi obneso, ako bi sama kaj tacega positivno priporočala. Osobito še omenjam, da so taki trsi odmenjeni tudi za šolo na Kranjskem." Glede podpore za dolenjsko vinarsko šolo minister ni ničesar dejal.
Danes v večernej seji pride za poljedelskim ministerstvom na vrsto razgovor v budgetu pravosodnega ministerstva. Najbrže bode buren, ker pritoževali se bodo tisti, katerim treba ni, a molčali bodo oni, ki bi ne smeli.
Na Dnnaji 12. aprila. Poroča se, da misli dr. Gregr v državnem zboru predlagati komisijo, katera bi imela vsako trditev tega ali onega poslanca preiskati, v koliko je osnovana, v koliko ni istinita. Posebne časti bi tak predlog ne delal imenu avstrijskega parlamenta, a če je navstal iz nujne potrebe in ima namen čuvati resnico in javno mnenje braniti političnega li-cemerstva, zakaj bi ne bil umesten in odobrenja vreden? Poslanec bi pač imel, četudi živi v zraku imunitete, vselej govoriti le čisto in sveto resnico, če pa tega ne stori, potem zasluži, da se mu na obe lici pritisne pečat političnega sleparja in zavl-jačnika! Ako bi se hotoma neosnovane trditve kaznile s takimi pečati, to bi bilo marsikomu motiv, da bi £ lažnjimi izjavami ne kalil javnega mnenja
LISTEK.
Postna pisma.
u.
Milostiva gospa! Od zadnjega postnega pisma postal sem zelo milosrčen. Uboge žabe! Pod Turnom sem se šetal in premišljeval sem, katero obečanih žab bi Vam
poprej izročil na milost in nemilost, kar zapazim, da mestni hlapci in prisiljeni žganjarji stržejo iz romantičnega basena v znanem Vam senčnem logu zastarelo blato, ž njim pa tudi — vso žabjo zalego. Oblateni delavci so se večjidel rotili, jeden pa, ki je bil menda bolj usmiljenega srca vzdihnil je: žab ne bo več! In verjemite mi, milostiva, tudi jaz nemam kamena mesto srca, hotel sem Vam jih nekaj naloviti, da jih pripravite po svojej volji, a take uime jim nesem želel, še manj kot našim „Nemcem", ki vzlic dobrohotnim svetom nekaterih dostojanstvenikov
zopet nemajo nobenega svojih odločnih zastopnikov v mestnem zboru. Veselim se, da imam jaz čiste roke pri tej nesreči, a takoj takrat sem ves skesan vskliknil: žabe pustim v miru! Toda gospa, kaj bode pač sedaj z najinimi piBmi, kaj z mojim
žabarstvom?! Na te melodijozne božje stvarice hotel sem osnovati večino svojih jedkih mislij, njih delovanja in njih svojstva hotel sem Vam pokazati v vsi nagoti, tako, da je gospod urednik,*) že naprej sluteč sveto mojo jezo, moje pismo jeden teden zadržaval in mi s tem jezik zavezal za jedno pismo, kajti postna pisma smejo se pisariti pač le v postu. Prvo moje pismo je bilo baje že na poti v brez-podni uredniški koš, ker se je gospod urednik bal, da iz mnogovrstnih naštetih kvakarjev nastanejo v poznejših pismih morda kake baze neljubi mu advokati ali kaki državni pravdniki itd. Nepotrebna skrb, jaz nemam tacega prepričanja, temveč nasprotno! Toda bodisi kakorkoli, glavna podpora najinega odgovora je odvzeta vsled usmiljenosti moje, to trpko resnico pa pozabim toliko lažje, — da rečem prav po zgledu Knotzovem — ker upam, da ste me, milostiva, vendar razumeli. Razumeli ste, kaj je bistri tolmun, kaj starezen, kaj mladezen, videli ste, kako je starezen iz tolmuna napravila kalužo in kako jej je mladezen čisto jednaka ter se veseli žab in kalužnega blata. Razumeli ste me, kaj mi torej še mari žabe!
*; Zadržavali smo pfsuio, ker smo jo prekasno dobili in ker je bilo sploh le za nedeljo namenjeno. Ured.
Milostiva, stopite rajše s svojo drobno nožico j nad bajer, saj je  še toliko božjih stvorov in opazovati na njih Vam je mnogo!
„Oj to se v travi jasno 1)1 is k a, Po jarkih vae svitlo, zlato."
Tu so Vam trobentice in zvončki, ponižne vijolice in puhli podlesk; nad njimi pa se mogočno vzdigujejo košate lipe in vitke smreke. Na vejah zagričeva zbor glasnih ščinkovcev, v samoti žgoli drobna taščica, kos rumenokljuni pa opeva dobroto prerojenega solnea: „zelena gora, živ je log!" Mi loativa, pogledite pa vrhove istih veličastnih sme-rek in lip! — ni jih, polomila sta jih vihar in sneg. Napravila bi se lahko žalobna pesem, elegija na te veličastne, polomljene velikane, vsaj taka kakor jih je čital naročeni Rosegger našim turner-jem in našemu Anastaziju Zelencu na čast, a vem da neste prijateljica takih bolestnih in žalnih spevov, jaz sem že uganil Vaše misli milostiva; Vi si mislite: kaj pa so toli okorne in trde te smereke, upognile naj bi se bile in imele bi še cele vrhove! Gospa, Vi imate svoj pravi razum. Slovencem nalagalo se je že mnogo na glavo in vrat, a nikdo si ni še šineka zlomil zaradi tega. — Vendar, gospa, jaz vidim, da se dolgočasite, kajti ste bolj sokr
z visokega poslanskega sedeža. Ker pa take naredbe ge ni, uživali  so  danes nemški  motivi poslanca Derscbatte tisto zlato svobodo,   v   katerej se lahko trdi, da sta grof Taafte in baron  Prašak v Dravo in Savinjo zaplodila  krokodile,  kateri so v strah vzeli vse nemške uradnike na Spodnjem Štir • skem, nekaj pa jih tudi že prezrli —, ali poetično povedano  — jih  odtrgali  od   prsi  majke Ger-manije!   Kcj to, če so navzlic tem groznim smrtnim poročilom čedalje bolj mladi in krepki v svojem    nemškem   fanatizmu   vsi   dotični uradniki, kaj to, če se   je   krodilskemu  strašilu   iz Der-schattovih ust smijala desnica glasno,  levica pa tiho, to vse nema nobenega pomena: kamen je kamen in zapeljano ljudstvo bode jutri sodilo, da je po vsej pravici obtolčen baron Pražak in da za tem naj maščevanje pride na slovenski narod, ki se da od vlade rabiti kot sredstvo za pokončevanje štajerskih Nemcev!   Konečni namen je vender le hujskanje proti nam. Zastopniki Nemcev iz slovenskih naših pokrajin vzeli so v zakup politično lice-merstvo iu vzeli so si tudi načelo, do  konca in kraja nepošteno načelo, rekše: tožimo mi, da ne bodo tožili Slovenci! In te taktike držijo se tesno tudi v letošnjej budgetnej debati. Kako neotesano morajo pri tem lagati, pokazal je zopet danes poslanec D e r s c h a 11 a, ki se je naredil, kakor da bi moral pri razpravi o „p r a v o s o d-njem budgetu" biti tolmač nemških bolečin na Spodnjem Štajerskem.   Mari ni neotesana šala, če se govori o očitnem preganjanji nemških uradnikov, pa se za to ne imenuje drugi dokaz, kakor to, da je bil Nemec iz Maribora premeščen v Celovec, — ker je bil imenovan deželnega sodišča svetnikom? Mari hočejo nemški polunorci, da se za tega svetnika navlašč ustanovi deželno sodišče v Mariboru? Ali je zdrava imenovati šala, da je bil sodnjim predsednikom v Ljubljani imenovan gospod K o č e v a r, on, ki je in ker je — „der enragirteste slovenische Par te i man n" !! Mi neradi to navajamo, ker se je bati, da zavoljo tega vsi, ki razmere poznajo, popokajo — od ironičnega smehu. Potem pa tista dovtipna trditev, ki se je sramuje celo „Vahterica", ta namreč, da štajerski Slovenci — slovenskega ne umejo! Koliko je po vsem tem bil vreden strah, ki ga je nemški poslanec s slovenskim imenom slikal na podlagi slovenskega pravosodnega programa, to je lahko uganiti še tako oddaljenemu.  Od slovenskih ulog pri prvih instan-cijah bode prišlo do slovenskih rekurzov in apela-cij, potem do referenta Slovenca pri nadsodišči, nadalje do slovenskega senata v Gradci, potem morebiti do nadsodišča v Ljubljani — tako je čedalje veči strah kipel iz čarodejnega piskra Derschatto-vega, a občutki poslušalstva neso postali kar nič nemirni, marveč se je desnica oglašala, da bode to vse prav in lepo in da se popolnem ujema z govornikom!   In ko je gospod Derschatta konečno vzkliknil, da se naše dežele hote preustrojiti v „slovensko kraljevino", kar je toliko, kakor „planinska Hrvatska'1, — tedaj je morda mislil, da se bode pod tem groznim udarcem ustavila svetovna ura in počakala njegovega povelja, a zgodilo se ni — niti to! Ves njegov govor bil je „ein Schlag in's Was-ser", za katerega mu morebiti niti spodnještajerski
Nemci ne bodo hvaležni,  čeprav radi tudi tak go-: vorniški oves prebavIjajo.   Tako lahko rečemo, ,da j si gospod Derschatta danes ni druzega zaslužil, kakor tri pečate za  svoje izpačevanje in licemerstvo, : dva na lici, tretji pečat pa na čelo! Živela dr. Gre-grova komisija!
Oglasil se je danrs pravosodnji minister go-; spod baron Pražak, da je odgovarjal na to, kar ; se je izjavljalo o njegovih {poslih v generalnej in ! doslej specijalnoj debati.   Dejal je tudi: „Gospod j poslauec Vošnjak opominal je, kako se v Celji I j sestavljajo porotniki. To me je takoj nagnilo, j j da sem takoj zahteval pojasnila od nad- j j sodišča v Gradci in žal mi je, ker moram iz- j I javljati, da o tem nisem dobil še nobenega j i poročila. Tembolj sem se začudil, da je gospod j I poslanec Derschatta že danes lahko pojasnjeval, j kako so sestavljeni letni imeniki porotniški. (Čujte, j čujte! na desni.)   Gotovo pa bom ukrenil, da se j mi dotični akti kmalu predlože in potem 1 bodem mogel natančno izreči, so li opravičene pritožbe gospoda poslanca Vošnjaka ali mari ne. To- j liko pa lahko uverjam, če so osnovane, bodem takoj pomagal, kakor sem storil povodom interpelacije, ki i se je pred dvema letoma stavila zastran sestave j porotnikov pri okrožnem sodišči Češke Lipave." Še \ koncem govora je dejal gospod minister proti poslancu Derschatti, da praviloma ne graja, če i se uradnik udeležuje društva,  ki ga ne ovira v službi in se sploh ujema z njegovim stanom in te-daj  ni  bilo  poudarjati treba, da je k a-tejri slovenski pristav član društva, katero ni tako, da bi ga motilo v spol nje- ; vanj i službene dolžnosti. Anajodločniše i pa mi je zavračati tisto,  kar je gospod poslanec opomnil glede  na imenovanje sodniških uradnikov. No le to, da je sodil osobo dežel n oso d-njega predsednika s takimi besedami, ki jih  odločno  moram odbijati, ker ni res, da bi imenovani bil tako ali tako strankarski pristaš slovenskega naroda, nego bilo bi sploh želeti, moji prečastiti gospodje, da bi se vsakdo prej prepričal, je li istinito, kar se trdi v tej visokej zbornici, ker je jako žalostno, da se potem mora seči po rekriminacije, ki gospodom poslancem neso  drage niti godne, da bi se z njimi okrepila veljava sodniškega stanu, ki se tukaj napada.
Tako je v svojej povsem golobjej naravi zavrnil nemškega srditeža minister gospod baron Pražak. Preobračala pa sta ga k pameti tudi poslanca gospod Vošnjak glede Celjske porote in gospod prof. Šuklje, ki je zbornico opozoril, da o razlikah mej književno in narodovo slovenščino nema govoriti tak, kakor Derschatta, ki je glede slovenščine kakor slepec pri barvah. Poslanec Derschatta je res odgovarjal tudi na to kakor slepec, ker namestu odgovora predbacival je g. Vošnjaku simpatije naše do Hrvatov, gosp. prof. Šukljeju pa je memoriral stavek iz „Ljubljanskoga Lista". Čujoči tisti stavek, smo si dejali, da vendar tudi z najboljšo mislijo ni v javnosti pisati o domaČih nedostatkih tako odkrito obupno, kakor se je storilo v slovenskem stavku, ki je danes bil ali imel biti sulica v naše prsi.
Zanimiva je bila seja denašnja tudi po dru-
gih govorih. Orožja se je mnogo tudi križalo o českej jezikovnej naredbi in o postopanji proti socijalistom ; tu je gospod minister Pražak svoj urad jako dobro zastopal. Pomeuljiv in kakor za nas Slovence ustvarjen je bil konec govora, ki ga je govoril češki domoljub Vašatv o nizkej stopinji jezikovne jednakopravnosti zlasti v drugoj in tretjej instanciji sodišč, ter je konečno dejal: „Res ne veni, kako dolgo bodemo še prositi morali, da se spolnjuje postave. Mislim, da s in o se preveč uklanjali, preiskreno prosili svojih svetih pravic. (Odobravanje na desni.) Dvignimo se, zahtevajmo svoje pravice stoje, tako, kakor se spodobi svobodnim možem!" Zlato glasilo!
Govoril je kot specijalni poročevalec danes Jurij Lienbacher, desnice pristaš, tako, da je koncem govora desnica sikala, levica pa demonstrativno ploskala. Vidite ga — parlamentarni trs, ki je za nemštvo se danes upiral kakor hrast!
Prihodnja seja jutri morda zadnja o budgetu.
Iz ItiiMi j«' 25. marca st. st. [Izv. dop.] Odkar je Bismarck dal nov dokaz, da Nemci svobode ne razuino (v 1848.1. so si baje iz Pariza naročili Francoza, da bi jim naredil revolucijo) in da jih nič ne briga ni 19. vek, ni človekoljubje, ni prosto pravo obstanka drugega naroda, odkar je „cepnajasobaka" (Kettenhund) germauskega plemena, kakor ga Rusi imenujejo, položila svojo železno lapo na kos zemlje, ki je naseljena poljskim narodom, začeli so se i ruski časniki bolj zanimati s polože-njem Poljakov germanskega carstva in poljsko vprašanje se zdaj večkrat razbira v ruskih perij odičnih listih.  Iz vsega se vidi, da je v Poljši mnogo gnilega, da kakor je nekdaj samostalno poljsko kraljestvo poginilo od razvrata in mehkužnosti poljske „šlahte",  tako grozi pogibelj i poljskej narodnosti od „šlahte".  V Poznanji sta dve tretjini kmetov brez zemlje, tretja tretjina pa sicer ima zemljo, pa jako malo in zadolženo; kmet za kmetom oddaje svojo zemljo za dolgove „šlahčiču", iz „šlahetskih" rok pa gre zemlja v roke pruskega bogatega kupca ali fabrikanta.   Brezzemeljeni ljud hodi na delo v nemške kraje, kakor hodijo Lahi na Kranjsko, in odtodi prinaša soboj nemške običaje, nemški duh, poljski pa pušča na nemškej zemlji.   Narod, ki je ubo/.en, ki mora vsak dan posebe skrbeti, kaj bo i jedel jutri, ne skrbi, pa tudi nema ni časa, ni volje, j ni možnosti skrbeti o zaščiti svojib narodnih pravic, ki jih vse jedno ne potrebuje, kadar je trebuh j prazen; blagostanje prostega naroda je prvi po-, goj narodne zavesti, šlahčiči in protestu j oči episkopi ■ — Poljstva ne bodo rešili.   Ekonomično položenje j ubija torej veliko hitreje  in veliko boljše poljski i narod v Prusiji, nego vsi kulturni boji, majski za-! koni in gnusno barbarstvo in teptanje občih člo-< veških pravic, s katerim Bismarck maže svoje stare ] dni.   Kakor v Germaniji Poljaki sami podkopujejo j korenine poljske narodnosti, tako v Rusiji poljsko • vprašanje rešavajo — Nemci, ki stoje na vrhu ruske I administracije v zapadnem kraji in v carstvu polj-I skem.   Bivši namestnik v carstvu poljskem, grof ! Berg, trdil je ruskemu praviteljstvu,   da je ger-
Dalje v prilogi. "TPH
ske čudi. Sokrat ni hotel namreč nikedar izven Aten opazovati naravne lepote Grške in sosednjih dežel. Čudečim se prijateljem je odgovarjal, da trave in kamenja vidi dovolj v Atenah, a s travo in kamenjem da se pogovarjati ne da, nego le z njegovimi someščani. „Švicarija" se nama smeji nasproti, vem, da je marsikateri popoludan tudi Vaše zatočišče, kjer v družbi premilih družic srebate kavo in s pravično strogostjo razsojate o onej ali onem, o onem ali onej. „Eine strenge Sittencornission !tt Gospa, tudi jaz sem nekedaj hodil tja — ker ne-sem ravno sovražnik kavi — toda hodil sem v jutro, ue popoludne. Razen mene hodili so še trije jednakomisleči gospodje in ker Vas morda ta hoja na kavo zanimiva, povem naj jeden akt iz nje.
Mi štirje usilili smo se nekako mej stare goste in zagvojzdili smo se mej nje, kakor se zagvojzdi jeklena zagvojzda v hrastov panj. Na našej Jesni sedela je večja haut-volee, tu je bila domena par narodnjakom „prijaznih" advokatov, sovetnikov kranjske hranilnice in „Schulvereina", ter ženska in moška moda je imela po jednega zastopnika. Na levo je imel prvo besedo nek gospod, ki ven in ven ure navija, pa ne v uradu, kakor nek drugi, nego v svojej urami; le ta je obdelava) par tur-
nerjev krog sebe, jezil se je nad pošto iu nje uradniki ter je strašno vzrastel. ko bi mu kdo ugovr-jal. Pogovor obeh miz je bil navadno kaj glasen in Šumen, dokler ni naša čvetorica stopila v sobo; potem se je polegel, potihnil in slednjič si mislil, da se le še usta drže ušesa. Bilo je, ko da jastreb pade mej jato kričečih vran in kavk. Toda to še ni največe. hudo; najhuje je pač bilo, da smo sedaj govorili, kako je „Schulverein" razpisal nagrade profesorjem slovenščine zaradi njih zaslug za ger-manizovanje, sedaj, da se skoro počne zidati „Narodni dom" itd. itd. upliv teb pogovorov pa se je lahko bral na licih naših sosedov. Oni čas nesem nikdar čital političnih listov, kar na lica teh gostov sem pogledaval, kedar so bili zdolženih lic, znal sem, da nam je vlada vrgla zopet kako mrvico, kedar pa so jim lica žarela, kazalo je: „e pur si muove „ftir den Liberalismus".
Necega jutra pa pride do naše mize kasirka Aua in pozdravi nas: „Tabro jutro!" Milostiva, da ste ga Vi videli našega urarja na ta pozdrav! Za-rudel je kot rak in strupeno jo je pogledal ubogo Tirolko. Tisto jutro privrgel jej je vsakdo od naše mize štiri krajcarje mesto dveh, drugo jutro pa smo zvedeli, kako je  „die deutBche SittenkommisRion"
nad njo skazovala svojo avtoriteto: odslej nas je pozdravljala le: „Gut Morgen!" — Zakaj Vam to pravim, milostiva? Čez par dnij bil sem v družbi narodnjakov in kakor navadno — prepirali smo se. Nekaj jih je trdilo, da bi bilo dobro, da hodimo v kazino, nekaj da ne, a trdilo se je oboje — —. Vidite taki so nemškutarji, taki narodnjaki! Zadnji pa so jabolka od stare jablane in po jabelkih sodi se jabljana, milostiva! To neso kaj vesele misli, a i pustiti Vam jih moram pri čaši kave, mene pa zove neusmiljen poklic in leteti mi je skozi drevored. Vrabci me še pozdravijo pred gradom s stare altane in menijo se, da se presele na mestne troške sedaj v mestno hišo, kjer pomečejo iz omare nekaj starih sklepov. Poletim mimo oficirjev, na uho mi bije „die Armeesprache", mimo uradnikov drvi me „die Amtsprache", mimo lepih Ljubljančank, poje se mi „die Staatspracheu, to je sprehajajoči se Schulverein — čemu nam še nemške šole! To pa so sama jabolka naše jablane!
Milostila, rudečica mi udarja v obraz, ušesa si tišim, zato oprostite do Cvetne nedelje sedaj, ker je žabe pustil, samo še prepokornega
Vam
radikalen.
Priloga „Slovenskemn Narodu*4 St 84. 14. aprila 1886.
manicacija zavisljanskega kraja najboljše rešenje poljskega vprašanja ; po mnenju Berga bilo bi celo še boljše, ako bi Rusija — oddala ta kraj Prusiji. Ravno take politike se je držal drug Nemec, namestnik Kotzebue. Nemci iz Prusije so se takrat začeli preseljevati in administracija jim je šla na roko, kajti namestnika Berg in Kotsebue sta v duši bila čista Nemca, dasi sta služila ruskemu carju. Iz Berolina pa so jima sipali orden za ordnom, in zakaj bi jima ne. Da rusko praviteljstvo temu ni storilo konca, teinu uzrok je bil prvič to, da so Nemci v višjih krogih imeli vselej veliko značenje, drugič pa so mislili, da Poljak in Nemec sta dva zla, no Nemec da je manjše zlo.
Francoskega posla pri Petrogradskem dvoru generala Appera je zamenil Villiot. V časnikih se uporno drži vest, da francoska republika misli izprazniti mesto poslanika in imeti samo .upolno-močenega" v Petrogradu in v nekaterih drugih sto-licah. Tudi rumunsk poslanik Krečulesku se ne vrne več, no za njega tudi samo „upolnomočeni".
Te dni so zagovorili v časnikih, da je praviteljstvo prepovedalo Židom, ki so inostrani podda-niki, uhod v Rusijo. Oficijozni organ Petrogradskega praviteljstva „Journal de St. Petersbourg" objas-n j uje, da je prepovedan uhod v Rusijo samo tistim Židom, ki nemajo sredstev k življenju in hote obirati Rusijo.
„Birževija Vjedomosti" govore ruskim kupcem, da je poslednji čas, da bi oni vzeli trgovino v azi-jatskih vladanjih v svoje roke. Vstok in Azija jem-Ijeta iz Rusije blaga za 25 milijonov, sami pa v Rusije uvozijo surovega blaga za 30 milijonov, tako da jim Rusija plačuje 5 milijonov, ki gredo naravnost v roke Angličanom, kateri čedalje širje razte-gujejo svoje trgovske mreže. List govori, da je praviteljstvo storilo vse, da bi bil ruski kupec varen v Aziji, da zdaj naj kupci sami pomagajo v Aziji na noge ruske j trgovini-
V „Novom Vremeni" pojavljajo se često dopisi iz Avstrije o zadevah avstrijskih južnih Slovanov, razen Slovencev, o katerih nikoli ne ko m v teh pismih, podpisanih „Argus", čital niti jedne besedice. Kdo je ta „Argus", ne morem uganiti, no posebno lansko leto, ko je gostil v Zagrebu, pisal je tak galimatija, da se je vsak, ki nekoliko pozna razmere v Zagrebu, nehote moral smejati in pomisliti, da take neumnosti tako predrzno more pisati le kak ,Jeruzalemski dvorjauin", ker vsaka vrstica kaže, da je napisana samo za to, da bi za-njo plačali deset kopejk. Najkarakterističneje je n. pr., da Hrvatje Srbom kradejo otroke iu jih krstijo po katoliškem obredu in pa, da ima zdaj največjo moč stranka jezuitska, katerej v glavi stoji .jezuitski pater Vojnović" srbski renegat! Ko bi jaz osobno ne bil znan z dr. Kosto Vojnevičem že od 1878. leta in ne znal, da je on vkup z očetom prejel katoliško izpovedanje, ko je bil star 8 let, ko bi ne vedel, da živi v Zagrebu samo ta Vojnović, bivši rektor in od nekdaj vseučiliščni profesor, bi morda verjel neumnostim, ki jih „Argus" pošilja z Dunaja v „Novoje Vreme". Te dni je prislal zopet dolgo, dolgo pismo, kjer govori, da Hrvatje pritiskajo, kjer morejo Srbe, da celo v narodnih šolah, kjer so sami pravoslavni, uči celo zakon Božji katolik! Da se Srbi ne uče Čitati po cerkovno slavjanski, tako da v cerkvi ni pevcev in da v mnogih krajih za to svečeniki ne morejo „služiti obednjo" (mašo) in čitaj o samo „časi" (horae).
Ako je to res, to Hrvatom ne dela posebne časti in diši zelo po svobodoljubji Bismarcka; ako pa je preuveličeno, takrat naj tudi moji Zagrebški znanci meni vsaj zdaj verjemo, da so vsi žalostni kriki o proganjanji katoliške vere v Rusiji gola iz-mišljenost poljskih „patrijotov", ki v jezi, da nemajo svojega „krola", pikajo kakor škorpijon sami sebe.
Ne katoličane, no Poljake drži rusko praviteljstvo na uzdi; rusko praviteljstvo dobro zna, da so oni vselej pripravljeni buntovati in skrivati pri sebi tuje emisarje, kakor so dokazali lani, ko je bila opasnost, da se Rusija in Anglija trčita v Aziji. Treba je poznati Poljaka, treba je videti, kako se on vede k ruskemu, kako prezirno govori o vladi in kako se jej ume prilizovati, kadar mu je treba! Da pa katoliške vere pravoslavno praviteljstvo ne preganja, dokazuje najboljše Tiraspolska eparhija, katere škof ima sedež v Saratovu, odkoder se nikdar ni slišal še ne jedin glas o preganjanji, ker žive v njej samo nemški kolonisti. Koliko šuma je naredilo prognanje Vilenskega škola Hrineveckega v Jaroslavlj, a o tem so molčali Po-
ljaki, da je sestra Hrineveckega žena pravoslavnega popa! Ali ne govori dovolj o Hrineveckem to, da se je on hlinil ruskemu praviteljsfcvu, dokler je bil še prost „ksendz" in (zastrelivši se potem) minister Makov predstavil ga je ruskej kuriji. To je papežu vzbudilo dvoumje, Hrinevecki je zato sam Šel v Rim in skoro potem je bil —naznačen Škofom. Ko pa je vlast bila v njega rokah, pokazal je, da je pravi Poljak, to je človek z mačjo naturo. Ponavljam: Poljake preganja in ne zastonj rusko praviteljstvo, a ne katolikov. V vsakej gimnaziji ali realnem učilišči, ako je le nekaj katolikov, praviteljstvo plačuje zakonoučitelja za-nje posebe, ako je pod roko katoliški svečenik. Ali Hrvatje tako delajo? In vendar so moji znanci mislili, da mi je prislati izrezek iz Graškega „Volksblatta", kjer je natisnen referat grofa Platera o prodajanji katoliške vere v Rusiji.
Tam se mej družim piše, da katoliški ksendz „brez pasporta" ne sme iti nikamor, celo ne v bližnje mesto. Jaz nesem ksendz in ne Poljak, a vender ni jaz ni nihče ne more iti nikamor brez „pasporta", ni Rus ni nihče. Ako je to Poljaku proganjanje katoliške vere, kaj naj je ruskemu pravoslavnemu? Ali je dolgo 0(1 takrat, ko so na Dumi j i morali imeti potni list, ako so hoteli iti v Modling ?
Jako žalostno je, da Slovani iščejo v Slovanih vere, a ne Slovanstva. In to konci 19. stoletja! Naj bi živel vsak, kakor hoče, naj bi se križal, kakor bi hotel, da bi le v njem bilo slovansko srce. Slovanstvo moramo braniti, ker okolu in okolu so vragovi, katerim je obstanek in procvetanje Slovanstva Hamletovsko vprašanje: „biti ali ne biti nam?" Naj se vsak Slovan zveliča „nach seiner facon"; tako, mislim jaz, je treba gledati pravoslavnemu na katolika, a katoliku na pravoslavnega, a glavno: kar nečeš, da bi drugi tebi delali, tega tudi ti drugim ne delaj. To je prva zapoved kristijan-stva, na njej je ono sezidano. Kdor nje ne izpol-nuje, ni kristijan, naj se križa z leve na pravo, ali pa s prave na levo. Nas Slovane je osoda razmetala povsodi; nas je „ko trave", a okroženi Brno povsodi trnjem, ki grozi zadušiti nas; no tega nam ni dosti — izmislili smo si še: da moramo zavoljo vere grizti drug druzega. O šovinizem!
Krutorogov.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 14. aprila.
Vlada in <li*žaviioz;l»o>r.sK.a levica sta se
res skušali približati. Taaffe se je Že pogajal z vitezom Chlumeckim, da bi prevzel trgovsko mini-sterstvo. Pogajanja so se pa zaradi tega razbila, ker je vitez Cklumeckv zahteval, da se še nek drug levičar (najbrž pl. Plenner) pokliče v ministerstvo. Toliko pa najedenkrat vlada ni hotela odjenjati levičarjem, ker se je bala, da se ne zameri desnici.
Ker lirnska trgovska zbornica ni dopustila, da bi se bil nek predlog stavil samo v češčini, so se Čehi pritožili bili na ministerstvo. Kakor poroča „Živnostnik", je ministerstvo pritožbo za Čehe ugodno rešilo.
Cesarjevima Itiulolfn je Mostarsko prebivalstvo jako navdušeno vsprejelo, zlasti mohame-danci. Beg Mostarski pozdravil je z uavdušenim govorom cesarjeviča. Hercegovski vojaki in sicer ba-talijon Mostarski napravili so špalir. Vsprejela sta cesarjeviča FML. baron Winterhalter in načelnik civilne uprave major Sauenvald. Cesarjevič je ogledal veliko mošejo, trg in Rimski most, ki drži čez Narento. Čez šest ur se je pa odpeljal nazaj v Metković.
Nuncij hrvatske regnikolarne deputacije je obširen, obsega kakih pet tiskanih pol. V njem se zahteva, da mora biti hrvaščina tudi uradni jezik v skupnih zadevah na hrvatskej zemlji. Premoženje Hrvatske ostane vzlic skupni upravi hrvatska svojina. §. 45, ki govori o sporazumi j enem postopanji centralne in deželne vlade, se je rušil iu to je pro -uzročilo znane dogodke v avgustu 1883. leta. Nadalje se zahteva reorganizacija hrvatskih sekcij in trdi se, da se je prezirala deželna avtonomija pri raznih skupnih zakonih, oblastvih in mejnarodnih pogodbah. Nadalje se pritožuje, da se ne rabi hrvaščina pri železnicah in pri napisih na grbih. Zahteva se sprememba §. 17, ki se tiče zbornice ma-gnatov, ter poudarja, da se državni obračuni s Hrvatsko pomanjkljivi in se v več ozirih skuša škodovati hrvatskim financijam.
% iiaii.je države-
Vsa poročila, da se je nova srbska vlada sporazumela s Piročancem in Novakovieem, so bila izmišljena. Privrženci Piročanca in Novakovića se ne bodo udeležili volitve. Ristića nečejo podpirati, ker se na nje ni oziral, ko mu je bil kralj naročil
sestaviti ministerstvo, ampak je hotel v ministerstvo poklicati samo svoje pristaše. Ministerstvo hoče pre-meniti ustavo v svobodnejšem zmislu, reorganizovati upravo in urediti finance. Popolniti hoče veliko šolo v Belemgradu z medicinsko fakulteto in strožje izvajati zakon o obligatoričnem ljudskošolskem pouku. V državnem gospodarstvu bode vlada, kolikor se da, štedila, da doseže ravnotežje v budgetu. Vojsko skušala bode tudi radikalno reorganizovati, ker je vojna i Bolgari pokazala, da je njena sedanja organizacija pomanjkljiva. Da bi srbska vlada res izvela ta program, dvomimo. Svobodnejših na-redeb od Garašanina nikdo ne bode pričakoval. Sedanja vladna stranka pa finančnih razmer zboljšati ne more, ker se je korupcija že preveč ugnezdila v njeni sredi. Jedina pomoč bi bila, da se zmanjša vojska, toda tega kralj ne privoli. Če naprednjaki še pred vojno neso mogli ohraniti ravnotežja v državnem gospodarstvu, kako ga hočejo sedaj, ko bode treba plačevati obresti od dolgov, ki je je vlada naredila, da je mogla začeti vojno. — Liberalci mislijo sklicati velik shod 10. t. m. v Belemgradu, da se posvetujejo o postopanji pri bodočih volitvah in da postavijo kandidate.
Nedavno je bolgarski vladni list objavil knezov dekret o osnovi in organizaciji generalnega štaba za bolgarsko vojsko. Dosedaj Bolgari neso imeli posebnega generalnega štaba. — Bolgarskim zakonom o občinskih in privatnih učilnicah in šolskem nadzorstvu razširila se je veljava tudi na Vzhodno Rumelijo. — Častniki vzhodnorumelijske milice dobili so povelje, da morajo nositi jednako uniformo, kakor bolgarski. — ,,Nord1', ki je z rusko vlado v zvezi, piše, razpravljajoč sklep Carigrajske konference, mej drugim: „Skrb za mir je pri tem vodila vlade. Rusija ne mara potegniti meča in oku po vati Bolgarije. Ako se bode pa princ Bat-tenberški le ustavljal Evropi, ga bode pa vendar treba zavrniti in tedaj bode spoznal, koliko mu bode koristila njegova premetena politika in njegova sablja proti posredovanju kake velesile."
Poslednje dni so razni listi poročali o gibanji v Makedonci. V Bukureštu izhajajoč „Telegrafu!u je trdil, da ruski agenti ščujejo narod k ustaji in da ruski kouzul v Solunu, Jastribov, mej tamošnjimi Srbi javno agituje, da bi se Stara Srbija pridružila Srbiji. O gibanjih v Makedoniji se je že poslednje mesece jako mnogo pisalo, a vselej se je pokazalo, da so bita vsa poročila izmišljena. Slovanom sovražni listi pa posebno radi povsod stikajo ruske agente.
Dopisnik „Zastave" imel je dolg pogovor z grofom Ignatijevoin o balkauNktk zadevah. Ko bi bila Bosna tako ostala, kakor je on želel, trdil je Ignatjev, bi Srbi gospodovali ne le v Bosni, ampak tudi v Starej Srbiji. Da se stvari za Srbijo neso tako ugodno razvile, ima se zahvaliti njenim novim prijateljem. Rusi dobro vedo, da bode Srbom avstrijsko prijateljstvo in kljubovanje Rusiji le škodovalo. O Bolgariji rekel je Ignatjev, da se mu kar smešno zdi, da hoče kak Bolgar brez sporazum-ljenja Rusije uresničiti one ideje, katere je sprožila Rusija in za kar je krvavelo 100.000 Rusov. Velika napaka je, da ima Bolgarija kneza, ki ni udan bolgarskej, slovanskej in ruskej stvari in da deluje proti tem interesom. Nadeja se pa, da bodo Bolgari spoznali svojo zmoto, vrnili se na pravi pot in znebili se tacega kneza. Razmere mej Rusijo in Avstrijo, po mnenji Ignatjeva, neso najboljše, prej ali slej prišlo bode do odkritega sovraštva. Avstro-ogerski listi in diplomati demonstrativno žalijo Rusijo v vseh balkanskih zadevah. Vse kaže, da pride do boja mej Avstrijo in Rusijo, če tudi Rusi sedaj tega ne žele. Ignatjev je nadalje rekel, da se ne boji Avstrije v orijentu, kajti on jo dobro pozna. Čim dalje bode prodirala v slovanske dežele, tembolj bode oslabela. V Bosni in Hercegovini postopa Avstrija, kakor bi ti deželi bili že njeni, toda se jako moti. Brez dovoljenja Evrope in velevlastij Avstrija ne more prisvojiti teh dežel; Rusija pa gotovo ne bode te^a privolila.
„Svjet", organ Komarova pripisuje veliko po-litiško važnost bivanju ruskega carja v Livadiji. Zmotnjave v Bolgariji, pravi ta list, opominjajo Ruse na važnost Črnega morja za Rusijo. Izhod iz Bospora v Črno morje mora priti v ruske roke Car bode že znal ceniti Črno morje kot rusko morje.
Povedali smo Že, da socijalistični agitatorji močno širijo svoje ideje mej kmetskim prebivalstvom v Italiji. Vlada vedno bolj spoznava nevarnost, ki utegne navstati vsled teh agitacij. Prefekti in župani v Lombardiji so dobili že ukaze, da naj z vsemi postavnimi sredstvi zabranjujejo aocijalistiške shode, ki se sklicujejo ob nedeljah in praznikih po kmetih.
Položaj v Itelgiji se zopet hujša. Okrog Charleroi so vsi delavci ustavili delo. V premogovnikih v Martinetu, Chatelineau-u in Gilly-ji ne dela noben delavec več. Grad direktorja premogovnika v Gilly-ji, Clerxa, je v veliki nevarnosti pred delavci. Vojaščina se je tja odposlala. Delavci v predilnicah v Ninove-u zahtevajo vsaj dva franka plačila na dan in da se odpravi kupovanje živeža z „bous"-i. Delavci pri železnici v Gentu tudi nečejo delati; ker se njim je ponižalo plačilo.
Pruska vlada misli, da z znanimi protipolj-8kimi predlogi še ni dovolj storila za oh mnenje nemštva v vzhodnih provincijali. Sedaj zahteva od deželnega zbora še 3,000.000 mark za podporo
nemških dijakov, kateri bodo potem zavzemali v vzhodnih provincijah državne službe, pospeševanje nemških višjih dekliških šol in grajenj** poslopij za nove nemške ljudske šole v teh krajih. — Kulturni boj v Prusiji bliža se koi.cu. Papež je privolil v lahtevo Bismarckovo, da bode vaak škof moral po-
občina izvršiti še doka) stavb, tako prav kmalu mestno ljudsko šolo. Sploh pa se zdi govorniku ponudba popolnem pravilna, zatorej nasvetuje, ne s političnega stališča, ne iz antipatije proti kranjski stavbeni družbi, da se izroči stavba bolnice za silo
prej objaviti vladi, koga misli imenovati župnikom, i tvrdki Tonnies
Vlada bode imela pravico, potrditi predlaganega ali ga pa odkloniti. V Rimu so se temu dolgo ustavljali in so se šel - udali, ko se je Bismarck izjavil, da drugače ni misliti, da bi gosposka zbornica privolila v kake premembe obstoječih zakonov. Sedaj misli vlada deželnemu zboru predlagati obširno revizijo majskih zakonov, ker papež to želi.
Teško je odločiti, kak upliv so napravili Glad-stonovi irski prnllogi na angleško prebivalstvo. Večina Londonskih listov je odločno proti predlogom. V provincijah so pa le konservativci proti predlogom, liberalci so pa celo zanje vneti, samo proti temu imajo nekatere pomisleke, da se hočejo irski poslanci popolnem izključiti iz državnega zastopstva. Škoti so večinoma proti Gladstouovim predlogom. Liberalni poslanci v zbornici pa omajujejo. Gladsto-nov izvrsten govor jih je mnogo pridobil, kateri so bili poprej nasprotni. — Hartigton se je odločno izjavil proti Gladstonovim predlogom. Poudarjal je, da ob volitvah narod ni nič vedel o tem On se nadeja, da bodo ti predlogi zavrženi in da bodo vse stranke kakor jeden mož branile skupnost države. Ravne tako odločno se je Chamberlain izjavil proti irskemu parlamentu, ako se ne dajo jamstva za jedinost države in prednost angleškega parlamenta. Obema je odgovarjal jako dobro John Morlev, ki je velik prijatelj Ircev. Rekel je jima, da ne spoznata težavnega položaja Ko bi se zavrgli ti predlogi, bi se morala s prisilnimi naredbami zatreti narodna liga.   To bi pa bilo jako nevarno. Kdor
čija". Proti včerajšnji zaplenbi uložili bodemo ugovor. — Deuašnja številka ima štiri strani priloge.
— (Dopolnilna volitev) v mestni in deželni zbor Tržaški za V. okraj bila je preteklo nedeljo, dne 11. t. m, v Trebčah; g. Matej Ž i vic žalibože ni prodrl, dobil je samo 166 glasov. Izvoljen
Župan Grasselli omenja, daje pravilno po- \ je Anton Danen, ki je dobil 20G glasov.
: nudba za stavbo bolnice predložila prej tvrdka Tbn-| nies, nego stavbena družba.
Poročevalec Potočnik pa trdi, da je stavbena družba prej stavila ponudbo. Ako je zadnja I pozneje izročila ponudbo, za koliko bi napravila j opečno sti>ho, je to le dopolnilo, ne pa dodatna po-j nudba, (Nachtragsoffert.)
Župan g. Grasselli  naglasa,  da se je to
— (Jugoslovanska akademija zna-inosti in umetnosti) imela je v soboto javno
sejo, pri kateri je naš rojak in akademije redni član, g. Matija Valjavec predaval o rabi besede „črez", v slovenščini in kajkavščini pred 50 leti.
— (Gosp. Žužek,) c. kr. inžener, bivši mestni odbornik Ljubljanski, premeščen je v Kranj.
— (Dr. Fran Stawa,) štabni nadzdravnik
zgodilo šele po magistratnej seji, ko se je začelo j prve vrste in vodja garuizijske bolnice št. 8 v Ljub-razpravljati vprašanje, ali bi se krilo s skrilji ali z j Ijani, premeščen je k 9. vojnemu poveljstvu.
opeko.
— (Zaroka.) Gospod Fran Čuček, c. kr.
Odbornik Nolli misli, da je najprej bistveno j sodnijski pristav v Ljubljani, zaročil se je z gospo-
rešiti vprašanje, bode se li krilo s skrilji ali z opeko, potem se bode še le določilo, komu naj se zgradba izroči.
Odbornik Klein pravi, da mora z obrtnij-s k e g a stališča vendar v prvi vrsti priporočati, da se odda gradnja stavbeni družbi kranjski. Ista je za 235 gld. ceneja, nego Tonnies, ima pa še to prednost, da podpira domače obrtnike. Govornik se spominja, kako je bilo, ko je Tonnies zidal tovarno za lim Takrat so se obrtniška dela, kolikor jih Tonnies sam ni mogel dogotoviti, oddala obrtnikom v Gradci, Ljubljanski obrtniki pa so imeli lepo pri-
pozna to nevarnost,  bode gotovo za politiko spo- I liko, hoditi gledat, kako delajo  Graški obrtniki in
razumljen j a.
Anglija in JEgipet sta nekda sklenila pogodbo, da bodeta skupno snovala trgovske naselbine ob Rudečem morji od Sueza do Suakima.   Te na- j selbine bodo varovale angleško brodovje.
Že precej časa se ni nič čulo, kaj se godi v Sudanu. Vse je kazalo, da so se tudi Sudanci naveličali vodnih bojev. Angleške in egiptovske čete pa tudi neso več skušale prodirati v to deželo, ker so vedele, da je težko doseči kak uspeh. Želja je gotovo bila že na obeh straneh, da bi se zopet obnovile prijateljske razmere. Sedaj so pa Sudanci nekda odposlali že nekega sla v Kajiro, da se bode tam pogajal o miru.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 8. aprila. Predseduje župan g. Grasselli.   Navzočnih je
odneso zaslužek iz dežele.   Saj ima mesto še veli-
dično Franjo Žužkovo.
— (G. Viljem Luke ž,) železniški uradnik in reservni častnik, ki se je pred tedni na Pragar-skem ponesrečil, umrl je preteklo soboto v bolnišnici v Mariboru. Ker nikakor ni pustil, da bi mu nogo odrezali, se mu je prisadilo in prisad končal je 23 letno nadobudno življenje. Pokojnega prepeljali so v Ljubljano. Pogreb je bil predvčeraj popo-ludne ob 5. uri.
— („Rogača") osmi list je izšel včeraj z različnim in prav izvrstnim gradivom ter mnogo-brojnimi ličnimi podobami. Ta list zopet kaže, da se urednik trudi zadovoljiti svoje naročnike ter pomnožiti njih število. Osmi list se je razposlal samo
kansko stavbo,  to je vodovod,  ki gotovo ne odide t predplačnikom, kdor ga torej želi še prejemati, pO'
Tonniesu.
Odbornik Gogo 1 a opomni, da ima pri Tonniesu nad sto domačih delavcev zaslužka, stavbena družba kranjska pa ima mnogo inozemcev. Konkurence ne gre nikakor odbijati, kakor se to godi pri razpisih za cesarski rudnik v Idriji, kjer se mnogokrat vsprejme tudi višja ponudba. Ako se danes vse izroči kranjski stavbeni družbi, mislila bode, da ima vse mestne stavbe popolnem v vreči.
Odbornik dr. vitez Bleiweis-Trsteniški naglasa, da ne gre ozirati se samo na stavbeno družbo in opomni, kako izvrstno in v občno zado-voljnost je zidal Tonnies blaznico na Studenci. Pri tem je še nagla sati, koliko kranjskih delavcev služi
22 mestnih odbornikov.   Overovateljema zapisnika j svoj kruh pri Tonniesu.   Tonnies bode tudi jedini
denašnje seje imenuje gospod župan odbornika Nič mana in Velkovrha.
Odbornik Potočnik poroča v imenu združenih odsekov finančnega in stavbenega o gradnji bolnico za silo. Poročevalec pravi, da je došlo devet posamičnih ponudeb, za vse delo pa tri.  Na te se je ozirati. Ponudniki so: Fran Peterca, Tonnies in kranjska stavbena družba. Ponudba g. Fr. Peterce je predraga, ker je le 39 gld. pod razpisano ceno (28.477 gld.). Tonnies prevzame zgradbo, ako sme uporabljati svojo opeko iz Kozes z odpustom 61/t°/0 in ako se krije bolnica s skrilji za 26.735 gold. Ponudba kranjske stavbene družbe je za 235 gld. od dveh druzih ponudeb ceneja.   Združena odseka razpravljajoč vprašanje, ali bi se krilo s skrilji ali z opeko,  odločila sta se za  prvo,  kajti s skrilji krita streha je gorkeja, bode tedaj gotovo bolje rabila za bolnico, kakor tudi za nastanjeuje vojakov, v kateri namen ima bolnica tudi služiti. Sjiloh pa je pomisliti, bi li vojni erar, ako se krije z opeko, poslopje v podstiešujih prostorih sploh odobril za  nastanjenje  vojakov.   Zatorej nasvetujeta združen.* odseka, da se bolnica za silo krije s skrilji in da se izroči ta s tiskalnimi cenami na 28.517 gld. 70 kr. proračujena stavba kranjski stavbeni družbi na podlagi ponudbe izročene 20. marca za 2G.500 gld., tedaj z odpustom 77 °/0, mestnemu magistratu pa se naroči,  da potrebno  ukrene,  da se sklene s stavbeno družbo pogodbo,  da ista kavcijo popolni in stavbo takoj prične.
Pri glavnem razgovoru poprime besedo podžupan g. Petričić. On pravi, da ga jako veseli, da je kranjska stavbena družba stavila za vojašnico tako ugodno ponudbo, da je sploh mogoče zidati vojašnico. Pri vsem tem pa bi govornik le pripo ročal in nasvetoval, da se gradnja bolnice za silo izroči tvrdki Tonnies, kajti ako se sedaj slednje ponudba ne vsprejme, morda nikdar več ne bode stavila ponudbe za kako zgradbo. Saj ima kranjska stavbena družba, ako hoče mestno vojašnico dobro in solidno zidati, posla dovolj, in ni se jej treba ozirati na to stavbo. Premisliti pa je, da ima mestna
ki bode stopil v konkurenco za zgradbo nove mestne ljudske šole, zato naj se stavba bolnice izroči Tonniesu.
Župan Grasselli osvetljuje pravilnosti ponudeb in naglasa, da je jedina ponudba Tonniesova bila pravilna, ker se je podvrgel vsem stavbenim pogojem.
Poročevalec Potočnik opomni, da je bila v prejšnji seji mnogo govora o Vrhniški opeki, danes pa se o tem molči, dasi Tonnies v svoji ponudbi pravi, da bode zidal samo z opeko iz Kosez   Ponudba kranjske stavbene družbe je ugodneja.
Odbornik dr. vitez B1 e i w e i s iz zdravstvenih ozirov nasvetuje, da se poslopje krije s skrilji, odbornik Valentinčič predlaga tajno glasovanje (po listkih), odbornik Vel ko vrh je za to, da se poslopje krije z opeko, kar bi bilo ceneje in za vojake ugodneje. Njegovemu mnenju pridružita se tudi župan Grasselli in odbornik P a kič. Pri glasovanji, se li krije poslopje z opeko ali pa s skrilji, obvelja poslednje. Za opeko bilo je samo 8 glasov.
Pri glasovanji po listkih bilo je 13 glasov za Tbnniesa, 9 za kranjsko stavbeno družbo. Tonnies bode torej za 26.735 gld. zidal bolnico za silo, katera bode krita s Kril ji.
Potem se vsprejme predlog odbornika G o go 1 e, da ako se ne uporablja Vrhniška opeka, kakor je zahtevano v §. 20 stavbenih pogojev, naj se dotična vsota odtegne, kakor tudi predlog odbornika Žagarja, da se Tonniesu izrazi mestnega odbora gotova nada, da bode pri tej stavbi uporabljal same domače obrtnike. Odobre se potem še profesorja T. Zupana predlogi o nekaterih računih za šolske potrebe na realki in prvi mestni ljudski šoli, ter seja zaključi
Domače stvari.
— (Konfiskacija) zadela je naš list dva dni zapored. Ponedeljsko številko zaplenilo je državno pravdništvo  zaradi  notice   „Bistriški Raswo s c h e g g", včerajšnjo pa zaradi notice ,,Konfiska
ravna naj nemudoma svojo naročnino. „Rogač" stoji celo leto 3 gld., polu leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr. Naročnina naj se pošilja upravništvu v „Narodno tiskarno" v Ljubljani.
— (Čitalnica Ljubljanska) priredila nam je v nedeljo zvečer zopet društveno besedo. Vspored imel je samo 5 točk, a te bile so izdatne. Nova je bila samo Soedermannova „Kmetska svatba", katero je mešani zbor tako vrlo pel, da bi jo bili prav radi čuli še jedenkrat.   Gospića K o b i 1 č e v a in g. Josip Maier svirala sta Brahmsove „Oger-ske plese" št. 7 in „Slovanske plese"  št. 8 četve-roročno na glasovirji, ter izvabila mnogo pohvale. G. Razinger pel je Rubinsteinovo  „Asro" in Iv. pl. Zajca „ Lastavicam". G. Razinger je kot izboren pevec itak poznat, včerajšnja samospeva sta pa posebno  ugajala in odobravanje bilo je posebno intenzivno. Najlepša točka bila je zadnja: Trospev in zbori iz Kreutzerjeve opere »Prenočišče v Granadi", to pa največ zategadelj, ker je zopet jedenkrat nastopila gospa Svetkova.   Njeno   petje   bilo jo krasno.   Glas jej je vedno jednako zvonk in čil, in najtežje stavke pela je z lahkoto in vzgledno gotovostjo.   Gospoda solista Pfibil in Štamcar sta sicer tudi jako dobro pela, a gospa Svetkova ia je zatemnila.  Njej donelo je v prvi vrsti poslušalcev burno odobravanje.   Glede" te točke se je opazilo, da je glasovir nekoliko previsoko uglašen. Gospa Svetkova je včeraj sicer „cistt z lahkoto pela, glede sodelujočih pa bi menda kazalo, ko bi se to preinačilo. Po pevskem oddelku predstavljala se je igra „Domači prepir".   Igra je sicer stara, proigrana, a vender vedno še mikavna, treba samo, da se dobro predstavlja, kar pa v nedeljo v polnej meri ni bilo. Igralo se je sicer deloma dobro, a pravega uspeha smo pogrešali.
— (Politično društvo „Edin ost") volilo je v občnem zboru dne 4. t. m. nov odbor. Predsednikom izvoljen je per acelamationem državni poslanec Ivan Nabergoj. Odborniki: Štefan Nad-lišek (sv. Ivan), V. Dolenc, Mihelič Franc, Šterle Avgust, Živic M. V., J. M. Vatovec (sv. Ivan), S. Jenko (iz Podgrada), I. Dolinar, J. M. Kiun (Rocol). Za namestnike so bili izvoljeni gospodje: Fr. Žitko, Fr. Dolenc (Trst), Anton Trobec (sv. Ivan), France Godina (sv. Ivan), Požar Josip (Rojan), Jak. Fer-luga (Greta), Urbančič M. (Bazovica), M. Martelanc (Barkovlje), Balanč F. (Prosek). Za pregledovalce računov: P. Peršič, A. Pogorele, J. Drašček.
— (Trgovsko bolnišno in penzijsko društvo) zborovalo je v nedeljo dopoludne v mestni dvorani. Bil je to 50. občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik g. A. D r e o, navzočnih pa je bilo do 40 članov. Predsednik pozdravlja zborovalce in kaže na lepe uspehe pretečene 501etne društvene dobe, na katere je društvo lahko v istini ponosno. Tudi delovanje društveno v preteklem letu je bilo
jako uspešno. Spominja se potem  predsednik umrlih častnih članov g Fr. Xav. Souvana iu Val. Češko-ta, in družin zadnje leto umrlih članov in vabi zborovalce, da v znamenje sočutja  ustanejo s sedežev, kar se zgodi. Zahvaljuje se predsednik po tem vsem udom, sosebno vrlo delujočim Članom vodstva in pa usmiljenim sestram, katero tako prijazno in vestno oskrbujejo društvene bolnike. Nazadnje izreka se zahvalo odboru za kupčijski ples, posebno načelniku, bankirju  g. E. Maver-ju, kateri je največ pripomogel,  da se je kupčijski ples letos tako izvrstno obnesel, kakor še nikdar. Letnemu poročilu se povzame, da je pred 50 leti 62 trgovskih   pomočnikov  ustanovilo društvo, katero šteje danes blizu 500 udov. Premoženja ima društvo blizu 60.000 gld. in ravno toliko je v teku 50 let svojim bolnim in onemoglim  društvenikom izplačalo. Društvo ima lepo urejene bolniške prostore, o katerih je c. kr. deželna vlada kranjska šele pred kratkim društvenemu vodstvu izrekla priznanje. Društvo ne deluje  samo v Ljubljani, ampak raztegnilo je svojo dobrodelno delovanje,  po deželi ima podružnice v Kranji  in Rudolfovem, pa tudi v sosednjih deželah ima podružnice v Celji, Mariboru, Ptuji, Radgoni, Celovci, Belaku in Velikovci. Pre-tečeno leto se je društveno premoženje zdatno pomnožilo. Veletržca g. Franc Xav. in Ferd. S o u v a n poklonila sta penzijskemu zakladu 500 gld. srebrne rente  v spomin petdesetletnice njih trgovine v Ljub Ijani, katero je 1. 1835 njih 1. 1. umrli oče g. Fr. Xav. Souvan ustanovil.   Koncem 1. 1885  štelo je društvo 10 častnih, 52 podpornih, 403 pravih, tedaj 465  udov.   Za obolele ude plačalo se je vsega vkupe 2549 gld.  68 kr.   Iz penzijskega zaklada podpirnlo se je lani 5 onemoglih udov, ki so skupaj dobili 890 gld. Skupno je izdalo društvo za podpore po pravilih  3373 gld. 30 kr.   Skupnih društvenih dohodkov  bilo je 8203 gld.  97 kr , izdatkov pa 4180 gld. 2 kr.   Premoženje pomnožilo se je za 4023 gld. 95 kr. in je sedaj  vsega premoženja 67.303 gld. 25 kr. Poročilo vzame se pohvalno na znanje.   G. Alfred Ledenik poroča v imenu pre-gledovalnega odseka, da je isti računske sklepe in blagajnice  koncem  1. 1885  natančno  pregledal in vse  popolnem v redu našel.   Se vzame na znanje-V imenu ravnateljstva nasvetuje g. T r e u n , da se v  priznanje velikih  zaslug za društvo imenujeta gg. veletržca, Fran Xav. in Ferdinand Souvan, častnima članoma. Zbor vsprejme predlog jednoglasno. V pregledovalni odsek se izvolijo gg.: Ivan Plautz, Alfred Ledenik in Josip Benedikt. Za namestnika gg.: Fran K o 1 m a n in Matej R a n t h. Na predlog člana ravnateljstva g. Drahslerja, sklene zbor, da se ravnateljstvu naroči,   da se 501etnica društva slovesno praznuje   na nevtralnih tleh in naj se v ta namen ravnateljstvo pomnoži z drugimi članovi.  Predlog obvelja in potem zborovanje zaključi.
— (K preizkušnji učiteljske sposobnosti) meseca aprila t. 1. je prišlo 13 učiteljev in 12 učiteljic — vseh tedaj 25. Izmej učiteljev je jeden dobil spričevalo II., deset spričevalo III., dva pa spričevalo IV. vrste in sicer pet je sposobnih za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, trije za ljudske šole s slovenskim in trije pa za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. — Izmej učiteljic sta dve dobili spričevalo I. vrste, osem spričevalo II. vrste, dve pa spričevalo III. vrste, in sicer devet je sposobnih za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, tri pa so sposobne za šole samo z nemškim učnim jezikom.
— (Fata morgana.) Preteklo nedeljo zjutraj videli so ljudje, ki so se okolu sv. Andreja pri Trstu sprehajali, jako izreden prizor. Premi razgled na Miramare ovirala je lahna megla, a na nebu videl se je krasni grad s svojimi stolpi in terasami, seveda narobe, s slemeni nizdolu. Malo minut pozneje prikazalo se je v zračno to sliko ribiško bro-dovje, ki je baš odplulo iz Barkovlja seveda tudi narobe. Vsa prikazen trajala je do 15 minut in očividci se ne spominjajo, da bi jo bili že kdaj videli tako čisto.
— (Lariševa pivovarna v Laškem trgu) eksekutivno cenjena na 130.538 gld., bode dne 4. maja t. 1. pri tretji dražbi na prodaj.
— (Razpisano) je mesto nadsodnije svetnika pri deželni sodni ji v Celovci. Prošnje do 25. t. m. — Razpisano je tudi mesto davkarskega kontrolorja, eventuvalno davkarskega pristava pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 15. maja t. 1.
Visoko ministerstvo notranjih zadev je z odlokom 29. marca t. 1. št. 3164 blagovolilo potrditi pravila
„Šentjakobsko-trnovske poddružnice ss. Cirila in Metoda v Ljubljani".
Delovanje njeno se torej lahko prične na zakonitih tleh. Namen družbe je: vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. Ker pa vsako društvo raste in vspeva le po množini udov, ki so zavzeti za dobro stvar, vabimo torej uljudno vse prijatelje in prijateljice domačega šolstva, naj blagovolijo pristopiti k temu prepotrebnemu in prekoristnemu društvu.
V Ljubljani, 12. aprila 1886. Začasno vodstvo šentjakobsko-trnovske poddružnice ss. Cirila in Metoda: Dr. Papež,
načelnik.
Andr. Zumer,     Andr. Karlin,     K. Lahajner,
nač. namestnik. zapisnikar, nj. namestnik.
Anton Žlogar, Mavrilij Šarabon,
blagajnik, nj. namestnik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 14. aprila. S pomladna parada vršila se pred cesarjem. Cesar ponavljaje izrekel posamičnim poveljnikom zadovoljnost. Pri prihodu in pri odhodu mnogobrojna množica ljudstva cesarja živahno pozdravljala.
London 14. aprila. V dolenji zbornici izjavil Gladstone, da je pripravljen uvažati predloge spremembe irske „Home-rule-predloge, katera se je potem v prvem branji vsprejela.
Sofija 13. aprila. Veliki vezir čestital knezu na novi visoki stopinji ter obljubil, da se bode ferman ob imenovanji v sporazumljenji s knezom in bolgarsko vlado uredoval. Komi-misija za določitev meje se bode takoj imenovala. Zaradi sestave komisije ob prenaredbi statuta se bode Gadban z bolgarsko vlado sporazumel.
London 13. aprila. Najvišji komornik in najvišji konjušnik (oberststallmeister) predložila svoji ostavki. Gladstone bode baje danes važne premembe v svoji Home-rule-predlogi naznanil.
Carigrad 13. aprila. Porta se je z okrožnico obrnila do vlastij, naj v Atenah delajo za razoroženje.
Plovdiv 12. aprila. Knez izdal dekret, da se bodo v 23. dan maja volili za Vzhodno Rumelijo poslanci, ki se bodo udeleževali narodnega „sobranja" v Sofiji, v katerem se bodo obravnavali sklepi konference.
Atene 12. aprila. Zbornica odklonila je dnevni red, po katerem naj bi vojna takoj pričela. Vsprejela pa je s 129 proti 83 glasom dnevni red, s katerim se izraža ministerstvu polno zaupanje. Od strani občinstva vojeviti pojavi. Delvannis nagovoril je ljudstvo ter priporočal mirnost, zaupanje v lastno moč in spoštovanje nasprotnega mnenja, upajoč, da bodo vlasti pripoznale zakonite zahteve Grške. (Priznanje.)
Atene 12. aprila. Postojanka pri Zar-kosu, katero so Grki zaseli, a bi jo na zahte-vanje Ejub pase morali ostaviti, česar pa nečejo, je že na turški zemlji. V Elissono dospelo 10 arabskih bataljonov.
Atene 11. aprila. Ejub paša zahteval je od generala Sapunzakisa, naj se grške čete umaknejo iz svoje postojanke pri Zaskosu ter je turške čete proti Zaskosu naprej pomaknil. General Sapunzakis podkrepil je postojanko in dobil povelje, da jo mora držati. Boja ni bilo. Ejub paša nekda Grkov neče napasti. Pred-straže obeh vojsk so si jako blizu.
Razne vesti.
* („Avant la bataille") imenuje se knjižica, ki je ravnokar izšla v Parizu. Izdal jo je neimenovan pisatelj ter posvetil znanemu francoskemu rodoljubu in pesniku Pavlu Deroulede-u. Slednji spisal je predgovor, v katerem pravi, da je boj mej Francosko in Nemčijo neizogiben in da je francoska vojska „pripravljena." „Da, kliče Deroulede, zbli-žanje Francije in Nemčije je potrebno, a le z orožjem, zbližanje bode koristno, a le po zmagi. V knjižici sami dokazuje pisatelj, da bodo Francozi Nemce, ki so že leta 1870 delali napako za napako, premagali, kajti sedaj   ni več nepremagljivih
vojska, p Jena in Rossbach sta morebiti blizu vkupe8 Kdaj se bode ta boj začel, tega pisatelj točno ne določi, ampak pravi, da tedaj, kadar pomrjo vsi veliki nemški možje iz 1870 leta, potem „bode vse otlo, podkopano, da bode le hitrega sunka treba, da se vse podere." Bojimo se, da je pisatelj imel preveč francoskega šovinizma, premalo pa treznega premisleka.
* (Bele živali.) Preteklo dolgo zimo opažalo se je v srednji Evropi veliko belih izrodkov od živalij, ki sicer neso bele. V gorovji „Todtes Gebirge" ustrelili so bele divjo kozo, v Luksemburgu ujeli so belo vidro, pri Brunšviku ustrelili so več belih jarebic, na Hessenskem pa belo lisico.
Mnogoletna opaiuvunjt*. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „S eidlitz-praški" zelo odlikujejo od dmzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-šujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaubea 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(30—3)
,,Poddružnice sv. Cirila in Metoda v Celji" za čas do 1. aprila 1886.
Poddružnica šteje 48 udov in sicer 2 pokrovitelja, 5 ustanovni ko v in 41 letnikov.
Pokrovitelji: Posojilnica Celjska vplačala .   .   gld. 100.— „ G. Mihael Vošnjak vplačal   .   .     „ 100.—
Uatanovniki: g. dr. Josip Sernec    vplačal    .     „ 10.— ,, g. vikar Josip Žičkar     „       .     „    10 —
„ g. dr. Josip Vrečko        „       .     „    10.—
„ g. dr. Ivan Dečko „       .     „    20.—
„ g. Milan Derwald „       .     „    10.—
41 letnikov je vplačalo    •....... „    57-—
med temi 2 neimenovana z 20 gld. in 2 gld._
vplačali društveniki vkup ...     ,,   317.— Razni prijemki do 1. aprila 1886: Iz nabiralne   pusice v Čitalnici
se vzelo 7krat......gld. 7.18
Iz nabiralne pušice pri Slonu se
vzeto 15krat.......„ 31.76
Vesela družba pri Praterji nabrala ......... „ 5.10
gld. 44.04
Ravnateljstvo Celjske posojilnice daruje    .   .     „    15.—
Posojilnica v Makolah daruje (g. Maks Ver-
šecu ze sklepanje računov namenjenih)  .   .     „    10.—
Posojilnica v Pišecah (ravno tako)    ....    ,,      6.—
Posojilnica v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem daruje v namen ugodne reiitve neke pritožbe v dačnih zadevah, katero je naredil g. Maks Versec, ki je nagrado v korist društva odklonil.........„    40.—
6. Simon Černoša, župnik v Pišecah darujejo
ob priliki občuega zbora posojilnice   .   .   .    „      5.— vkup prejemkov    .   .   gld. 434.04
Izdalo se je pa ustanovitev itd.   gld. 7.68
in naloženega je:
v Mariborski posojilnici   ...     „      20.— v Celjski posojilnici    ....     .,    408.— vkup .   .   .   gld. 436.04 Celje, dne 1. aprila 1886.
Dr. Josip Vrečko,
načelnik.
Zvan Dečko,
tajnik.
Maka Verico,
blagajnik.
Poslano.
P. n. Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani.
Na Vašo „Poslano" v „Slovenskem Narodu" od dne 27. t. m. odgovoriti imam sledeče:
Pustite Vi mojo osobo v miru in jaz pustil bodem Vašo. Ker ste me pa zadnji čas na tako neosnovan način napali, bila je moja dolžnost napade odločno zavrniti, od Vas pa dokazov zahtevati, kar tudi danes še zahtevam.
Se ve da, Vi me preveč zaničujete, da bi mi dokazali, česar mi dokazati ne morete.
Če mislite, da bi Bi jaz v čaBt štel, ako bi mi Vi odgovorili, se jako motite, ker za to, gospodine, zdite se ni celo premalenkostna oBoba.
Kaj hočeto s tem doseči, da ste po vsem Slovenskem zatrobili, da me zaničujete, no vem. Tega Vam nikakor ne prisojam, da bi si bdi mislili, da bode vsa Slovenska s Vami jednoglasno v Vaš rog zatrobila, ker tako misli bile bi presmeine.
Će pa mislite, da hodom jaz radi tega pred Vas na kolena pal tor Vas ponižnu prosil spoštovanja, se zopet jako motite, ker vedite, da se za to, me Vi li spoštujete ali zaničujete, toliko brigam, kakor za lanski sneg.
Dunaj, 29. marca 1886.
Turij ZF&jfetr,
(2551 pravoslovec.
JP oslauo.
Vsakdo more hiti zdrav in doseči visoko starost, ako Bkrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati naj večo pozornost. Naš,m preiskavaujem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, kate-a hitro iu brez zlih nasledkov čistijo kri, krope njen pravi tok. Naša zdravilna metoda jo priznana in je žo bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo t vspohom bolezul, ki izvirajo la «|»rl«lene kryi (brez živega »rebra), ialoatne nasledke Hkrivnih iiuvml. nadalje alabotuo h tanje, kužne bolezni« de tako zasttaraue rane, grinte, Izpadanje lat«, trganje in revmatlzem, vse zenake bolezul. Trakuljo odstranimo po posebnoj metodi, celo pri otrocih v malo urah. ltilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejSib metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Projiino pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—18)
Privatna klinika „Freisal" v Soinogradu (Avstr)ija. TulCl:
13. aprila.
Pri ^iiu: Schiillor z Dunaja. — Paick iz Gradca.
— Strašil iz Trsta. — B'eeher iz Karlovca. — Uruckiior, Novak, Griinfeld z Dunaja.
Pri JI tftiiOii llorn z Duuaja. — Rosseger iz Gradca.
— Schik z Dunaja. — Kohler it Celovca. — Schwartzer, Berger z Dunaja.
Meteorologičoo poročilo.
J	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v 111 IU i
JlO. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-28 mu. 723-12 nm. 72483 nm.	11 -6" C 18 2' C 7-3» C i_	al. zah. al. bvz. si. jz.	obl. obl. obl.	1 16-50miB.| dežja.
f	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726 34mm. 727 14n. 729 03 mm.	7-8« C 12 0° C 6 4* C	b1. jz. si. vzh. al. svz. ^_	obl. obl. jas.	2-00 mm de/, j a.
12. aprila.!	7. ijutraj 2. pop. 9. zvečer	730-52««. 730-42 mm. 730-58 mm.	2-8° C 12-8'C 11-2»C	brezv. z. vzh. z. vzh.	megla d.jas. d. jas.	SMO mm. dežja.
13. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-58 mm. 733- 57 mm. 734- 25 mm.	9-0° C 9 0° C 6-2aC	'. vzh. al. vzh. brezv.	dež. obl. obl.	13 80mmj dežja j
P3
Srednja temperatura 124°, 8-7°, 89° in 8'1<\ za 3*4° nad in 03', 0-2* in P0e pod normalom.
^-dziajslsa. "borza
dne 14. aprila t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo) Papirna renta.........
London   .   . ........
Srebro....... ...
Napol. .   ,  .   , .
C. kr. cekini ... Nemške marke
4°/„ državne srečke iz I. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrfcka zlata renta 4u/0
„    papirna renta 5" „ . &" o štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rog. srečke 5u/„ 100 gld.
Zemlj. obč. avBtr. 4'    „ zlati zust. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke .   .       100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banko .       120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.
85 gld. 25			kr
85		40	
114	_	15	
101	VI	60	H
876		—	
294	M	—	n
126		—	
10	n	01 V,	n
5		94	
61	11	70	
128		50	
170		50	
103		65	4
95	It	20	
105		—	
116		50	
126	■	75	
118		75	
98	n	60	
180		—	
18	n	—	
117	m	50	n
206	9	80	n
Potrti od velike žalosti javljaj o podpisani vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabljivo matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
NEŽE PISCHEK,
c. kr. stavbnega inženerja vdove,
katera je v torek, 13. t. m., ob 12'/,. uri opolu-dne, po kratkih mukah, previđena s svetimi zakramenti, v 60. letu svoje dobe, preselila se na oni boljši svet.
Pogreb bode 15. t. m. ob 3'/a. uri popoludne iz hiše žalosti na PreSirnovem trgu št. 2.
Mrtvaško opravilo bode v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1886.
Fhil. dr. Ivan Plaonek, sin. — Min* Svoboda, roj. Plaonek, hči. — Jonip Svoboda, lekar, zet. — Otokar, Berta, Mlol Svoboda,
umiki. (263)
PosJano.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
l kas izkuian I rek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludoa bolesti grkljana i proti mehrrnlm kataru,
HINKK SIATT0NIJA
Karlovi vari i Widn.
Dobro seno
za krmo goveje živine proda se pri gosp. .1 it.i-m-Ji C?en»o-ti», Sv. Petra predmestje hiš. štev. 87, v Ljubljani. (251)
FrodLA se b.iša
na Brezovici pri Ljubljani,
tik velike cesto blizu farne cerkve. V hiš; je sedaj krčma in obrtnija. Pri hiSi je lep gostilniški vrt z živo ograjo, velika njiva, 4 orale gozda, lepo zaraščenega. Cena tri tiso'-gld. Ve*, o tem se izve pri Jiiuoku Ziu-ei v diru-diiel Al.. S. (256—1)
„Kako sem se jaz likal."
Povest slovenskega trpina v poduk in zat>avo. Sestavil in spisal J. Aleftovec 35 pol v osinerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gld. izvod, po pošti 10 kr. več, »umno pri .A-ivtoaa-eL Obrezi, kljnčarske ulice št. 3. HI. nadstr.
Ne v Ameriko!"
•i
Povest Slovencem v poduk, od istega pisatelja žano ceno «0 kr.. po posti 5 kr. več.
za z n l-
(231-2)
Razglas.
Ker bode letos sv. Jurij na veliko soboto se bo
J
preložil na velik I četrtek 122. aprilu.
Škofjaloka, dne 16. marca 1886.
Valentin Sušnik,
(241—2) župan.
Prodaja posestva.
Nm močvirji, Karolinška zemlja, proda se iz proste roke lepo posestvo, obstoječe iz hiše, "hleva, poda, kozolca in 21 oralov obdelane zemlje, na katerej je še veliko šote. Kupnina se lehko plača v devetih letih, četrti del pa koj po Bklenjeni pogodbi. Kupci naj se oglase pri posestuiku Fran Borštniku« na Karolinški zemlji št. 5.       (259—1)
Hiša na prodaj
v Škof]! I .o k i na Goreiijmkem, s prodajalnico in većinu stanovanji, s kletjo in hlevom, z dvema njivama in jednim travnikom, jako ugodna za kupčijo. — Zadnja cena 3500 gld. Prodaja se prostovoljno zaradi družinskih razmer.
Natančneje se i"ve pri lastniku Fr. Itajt-u, Poljanski nasip h. št. 48 v Ljubljani. (229—3)
Travnik se daje v najem.
Travnik tik Tržaške ceste prt Gllneah9 ki meri 10 oralov 1074 □ sežnjev ter se trikrat na leto kosi, odda se z pri njem nahajajočim senikom (šupo) za jedno ali več let v najem. (243—2)
Kaj več se izve pri gospodu Janeza IMrmtt-u v Ljubljaul, Kolodvorske ulice št. 24, I. nadstropje, na levo.
Oklic
Št. 5769.
Ustanova.
(228—3)
Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld., katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njiju Veličanstev osnoval 1879. leta.
Pravico do te ustanove ima pošteno, ubogo in v Ljubljansko mestno občino pristojno dekle, ki se je od 24. aprila 1885. leta sem omožilo.
Prošnje podprte s potrebnimi spričevali uložiti je tukaj  do koneu  ineseca aprila 1886.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 31. marca 1886.
Župan: Grasselli.
Pri rudniku Ilirsko alvoarebrne rudniške družbe" pri iv. Ani pri Triiel odda se meato
(Steiger). Prosilci, kateri se morejo izkazati z dobrimi spričevali o praktičnem delovanji in zmožnosti v rudarstvu, vešči nemščine in slovenščine, ulože naj svoje prošnjo vsaj do 18. april« t. 1. pri obratnem vodstvu omenjene družbe v Tržiči, Gore jsko. Plača 45 gld. na mesec, prosto stanovanje, kurjava in svečava. (253—1)
Br. 100. (201—5)
Natečaj.
Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Stirskem se bo 1. ninfnika t. 1. oddala z letno nagrado 200 gld. iz okrajne blagajnice in 1*00 gld. ud uiozirske občine.
Računi o lečenji ubogih se bodo iz okrajno blagajnice posebno plačevali.
Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustno in pismeno.
Prošnje s priloženim krstnim iu domovinskim listom in z dokazi o dosedanjej praksi naj so do 80. aprila t. 1. tukaj vloži'.
Od okrajnega odbora Gornji grad,
dne 20. marca 1886.
Namestnik okr. načelnika: Ant. Goričar.
Josip Ambrožič-eva
c. kr. izklj. priv. tovarna, za izdelovanje gredeš in grebenov za volno v Ljubnem na Gorenjskem
priporoča se za izdelovanje vseh vrst
roči in strnil sMeš
za volno in pavolo. (232-1)
Vsled dovoljenja c. kr. mestne odbrane okrajne sodnije se bodo v zapuščino ValentinaTelban-a, po domače Kopača, na Brezovici spadajoča zemljišča (261)
v torek 20. aprila t. 1. dopoludne in popoludne prostovoljno na drobno prodajala, kar se naznanja s pristavkom, da se bode kupnina na triletne obroke uplačevala.
Dražba se začne na Brezovci pri Kopaču.
Št. 5393.
(247—2)
Prostovoljna dražba.
Zemljišča, spadajoča v zapuščino Janeza Dimnika z Viča h. št. 12, vložna št. 397 ad Dobrova, vložna št. 34, 35, 36 in 37 ad Vič, cenjena na 3515 gld., bodo se po prostovoljni dražbi
dne 1«. aprila 188». 1. dopoludne od 9. ure naprej na lici mesta na drobno prodajala, tudi pod inventarno ceno, s tem pristavkom, da si prodajalci pridrže jiravico, prodajo tekom osmih dnij odobriti ali pa ovreči.
C. kr. mestna delegirana okrajna sodnija
v Ljubljani, dne 24. marca 1886.
ht Semena
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
l>i-4><t.i jii Hve>.n (130—12)
PETER LASSNIK t LJUBLJANI.
Cvet zoper trganje!
po dr. malinu a 50 kr., 5
zoper proti n ter revmatizem, trganje po ■ udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, 9 otrple živce iti kite itd. V svojem učinku J je nepresegljiv in hitro ter radikalno ' zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja «040—24)
liAltVA lltVUOl^V*
zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja  se vsak dan  po posti.
LUaf" zraven rotov Razpošilja  se vsal
V premogovniku v Boardoni (Boardona) dobi več dobrih
premogokopov (Hauer) in prevaževalcev (Forderer), 2 kovača in 2 tesarja
takoj delo.
Zaslužek rudokopov- proti pogodbi na dan povprek 1 gld. 35 k . Dnevni nastanek rudokopov 1 gld. 20 kr. Na-va.ini dnevni zaslužek kovačev in tes.-trjev 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 60 kr.
Pri dobrem obnašanji se bodo povrnila tudi pot od Trsta seiu.
Pismane ponudbe kovačev in tesarjev odgovarja
vodstvo dalmatinskih premogokopov,
(250—1) Neardona v Juinej Dulinai ijl.
Velika partija   1 (»»-i«)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. 8.7»
» Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
+■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
M . ^ 1
Kri čistilne hogljice
so se vselej Bijajno osvedočile pri zabaanuji človeškega telesa, glavobolu, navalu kru. ol rpueuili udih, skaženeui želodci, pomanjkanju Hlaati do jedi). Jetrulu in obi-stnila bolesnih., in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamuh toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna fiksitlja samo 21 kr.: jeden z>ivoj s 6 Skatljami 1 gld. f> kr. — Munj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—24)
„LEKARNA TRNKOCZT'
jpMF~ zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se vsak  dan po
► ► ► ►
► ► >
► ►
pošti. mmM ^
 I
64800^8821
\ Med v satov j i]
Ko. ao Icr.
Garantiran pitanec
v škatljah po 6 Ko., Ko. po «o kr., škatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji. V MKsifili mi debelo ceneje.
I   OROSLAV DOLENEC,
L
sveitar.
(84—10)
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francosko trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milohe in izvrstnih svojstev pri želod-čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-boe in rekonvalescenti z izrednim vupehom. — Zdravilnica v Lindevriese (Sle-zija) uporablja to vino že već kakor 15 let In priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (65<i—24)
.LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti sc pošlje najmanj 5 stekleuio.
LIPPMANN-OVI KARLSBADSK1
ŠUMEČI PRAŠKI_j
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbailskih voda dobljenih studenčnili produktov, imajo tedaj v sobi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
»last vzbujajoč«. j Vadeiuecinn
za
Za prebavljenje. ^ulohujoče v želodci
Raba prijetna. TJpllv gotov.
Zahvala.
„AZIENDI", avstro-francoNk h iBTsroval-nlca na sivljenje na Dnna|l, mi ju danes po glavnem zastopniku gospodu Josipa Prosenei v Ljubljani
izplačala zavarovano svoto po zavarovani Kozi Koaik brez vsaktere ovire, dasi ru v no je zaveza k temu izplačilu jako dvomljiva bila.
Za to vzgledljivo postopanje izražam po tej poti „AZIKNDI" svojo zahvalo ter priporočam to zavarovalnico vsem, kateri se zavarovati žele, najtoplejše.
Kranj , 8. aprila 1886.
(262—1 O. Pleiweise.
Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25 „.
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem (poštna iu telegrafska postaja).
Te toplice so od postaje Zapreftlč južne zeleznične proge Zidani Most-SiBck oddaljene S ure in od postaje južne proge PolJIČnue 4' , ure Akratotlierme teh toplic, dosegajoče 8O0 do »S1 R., so neprekosljive v svojej izrednej zdravilnosti pri protlim, irganji v udih ln členkih ter nJega nasledkih« iacliijadi. ueuralgji, kožnih bolesnlb in ranah« kronični BrightijeviJ bolesni, inrtvoudu, path<< logičnih prOveMih genskih scsunluih organov itd. Toplice so odprte od 1. aprila do konea oktobra ter im >jo po najnovejših zdravstvenih principih urejene veliko vodnjake, posebne banje iz marmorja, doahe-kopeli, ealdarlje (po-tilnice , nias*age, lekarno itd., vsn po najnovejših zdravilnih načelih, itano •, anja, restavracije, obednlee, kavarne in blljarduice, cursalou, »odba, park, biblioteka itd. obetajo vso moderne ugodnosti v pol-nej meri. Od 1. maja naprej vozijo se mej Toplicami in Železulčno postajo Poljčaue omuibusi z neomejenim številom oseb po prihodu DtinHJskega vlaka ob 9*/,. url zjutraj za vozno ceno S gld. za osobo. K vsakemu drugemu vlaku stoje na razpolaganje prilični vozovi. Od 1. Junija ponujali se bodo tudi na postaji ZaprcsiČ ob vsakem došlem vlaku vozovi do Krapinskih Toplic. — Na vprašanje odgovarjata iu dajeta zahtevana pojasnila o teh toplicah vodstvo toplic in njihov zdravnik, sanitetni sovet-ti i k dr. Kdgar vitez Algner. — Hrošurice o toplicah dola': se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu.
Krapinske Toplice v aprilu 1886. (260—1)
Neprekosljivd čistilo
npltva l»rez izjeme liili o in gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo /a alkalieno-solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 Okrepčaj oče I
Tedaj boljši,  nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi>e, pa-stile itd.
Za predzdravljenje 1 Za po zdravljenji!
Zdravniško priporočano za dom. če in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, oblstjj in mehurja.
Dobro Mm in mnogo ižtano domače sredstvo
pri motenem in slabem probavljonji, pomanjkanji slasti do ledij, shlapu želodca iu črev vsled sedenja, /asiizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zg.«gi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, shitej žili, nepravilnem izprazmnji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škattji — 12 pušic = 2 gld. a. v. Centrulnti zuIo^tm :
Liupmann-ova lekarna v Carlsbad-u.
Pazi naj so, da iina vsaka posamična škatljica varstveno "** znamko in Lippinaun-ov imenski počrk.
Dobiva ne mi Kranjskem v lekarnah v KranJI, v LMib-ljani (U. pC Trnkoczy,~lokar, H. Birschitz, lekar>, v Ru-doltovem, v Radovljici, v Črnomlji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd.     (78—18)
Kopališče
n«. Wta;erslo«iii. (244—1) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel.
Začetek sesije 1. maja.
A1 k :i 1 i ■ i o -1 u u i- i j a t i «'* ne in železne-kisline, inhalacije Hnirečevja in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kabine za posamičnike), pnevmatična izba s prostorom za devet osob, veliki respiracijski aparat, šumiva ogljeno-kisla kopališča, jeklene, studenčiie in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in bydro-patična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgrndjenej zdravilu i oi z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplu. Vi-sočinanad morjem: 800 me tro v. ^*=*» Stanovanja, mineralno vode in \-0ft vozovi naročajo se pri vodstvu GleicheDberških kopeli.
100 met. centov dobrega, lepega
sena s travnikov
proda. (258—1) F. I I illitli v Braslovčah pri C«lji.
Semenj na Igu,
ki bi imel biti dne 3. maja, bode prej, in sicer v torek 20. aprila t. 1.
(254—1) Županstvo na Igu.
Besiiiicijsti
fluid
pomnoženi, tudi
konjski cvet
imenovan,
rabi za drgnenje v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skučen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvrstenje) po kakem trudapolnem d*lu. Dalje rabi kot podpiralno -n ozdravi jujoče sredstvo pri pretrgli žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na no-
8ah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri su-ici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (655 —24)
J^HAR\A Tli* H OC Z V
zraven rotovža v Ljubljani.
mmM   mM   miftu H—I   11 1 »*» 1 —1 'fe
VELIKA
(5000001
um. si r 2r
kot največji  dobitek v najure, ne-jeiu slučaji ponuja velika od Ilaut-burške države zajamčena deiinrua loterija.
i
	Specijelno pa:	
1	prem. a mark	300000
1	dobit, a mark	200000
2	dobit, a mark	100000
1	dobit, a mark	90000
1	dobit, a mark	80000
2	dobit, a mark	70000
1 dobit, a mark		60000
2	dobit, a mark	50000
1	dobit, a mark	30000
5	dobit, a mark	20000
3	dobit, a mark	15000
26	dobit, a mark	10000
56	dobit, a mark	5000
106	dobit, a mark	3000
253	dobit, a mark	2000
512	dobit, a mark	1000
818	dobit, a mark	5 0 0
31720	dobit, a mark	14 5
16990	dobit, a mark	300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlado v HAMBUKMU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se bode 50.S00 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 80.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventtivelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski blšl in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo su uaročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 vela originalna srećka av. v. gld. :*..>0.
1 polovica originalne Nreeke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srećke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uvadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod
20. aprilom 1886
nam direktno doposlati. (238—31
VALENTIN & CO,
Bankgeschaft,
Preselitev in priporoćba.
O prilik! preselitve svoje sedanje gostilne „pri Mu; rovi" u m Vrhniki v svojo novo sezidano hi-o, kjer bodem nadaljeval krčmarijo pod naslovom
^gostilna pri pošti"
zahvaljujem se za dosedanje obilno obiskovanje in se priporočam čast. občinstvu, da me tudi za naprej blagovoli v istej meri počastiti s svojim obiskovanjem; skrbel bodem za dobro pijačo, jedila in postrežbo. Spoštovanjem
(249-2)
Josip .liir<-a.
hm ženitvena ponudba.
Trgovec, 24 let star, želi se oženiti s ld do 20 Ktno deklico dobrih poštenih roditeljev, ki je dobra, varčna in skrbna gospodinja in izurjena v pisavi, v računanji in govorjenji. Pisma s fotografijo naj se pošiljajo v 14. dneh pod naslovom „J. P. it. 145" upravništvu ^Slovenskega Naroda"1, katero jih potem izroči na dotično mesto. (245—2)
V c. kr. centralni semenski šoli pod Rožnikom proda se še več sto tisoč triletnih lepih presajenih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred 2 prid. stane.
Naročila vsprejema c. kr. deželno gozdarsko nadzorništvo v LJubljani do 20. t. m. <2M)
(202—3)
3Tl
FEAH CHMSTOFH-ov
svetli lak za tla
3© brez d/u.la.a., se la.Itxo ©-U.S1 in dolg-© traja. Zaradi teh praktičnih Iaatnostlj in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče Mm lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah
V Ljubljani se dobiva pri FRAN CHRISTOPH,
J     _ r izumitelj in ledini lzdčlovatelj pnsrnega
IV. J-Jiaeli 111*11111-11.    svetlega laka za tla, PRAUA & BEROLIN.
Od visoke vlade
švedskega f
Njeg« Veličanstva
Is ape\l J
ir. Fr. Lengiel-ov
» » » 1
Brezov- balzam. |
Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od ■ pamtiveka znan kot najizvrBtnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumi- k telja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. ™
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drrgi deli polti, ločilo se že dragi dnu neznatne luskine od polti, kt poslane vsled teg« cisto bela In trd«.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko- 've pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr.
Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaj i pri W. Henn-n. (29—4;
Varst. znamka.
fi. Strassnicky-jevo
zdravilno sladno pivo;
analizovano po gosp. docentu dr. Kratsohmer-31.
Najslavnejšo in najprve avtoritete medicinske znanosti, kakor gospodjo dvorni sovetnik profesor pl. Bamberger, dvorni sovetnik profesor Braun pl. Fernwald, dvorni sovetnik profesor dr. Tli. Billroth, profesor Albert, vladni sovetnik profesor Schnitzler, profesor Hofmokl bo je inoglasno pismeno izjavili, da je zdravilno sladno pivo izvrstno redilo in zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi, pri osobali, ki so vsled dolgih boleznij oslnbele in shujšale, pri boleznih sapnika in prsij itd. itd. Posebno izvrstno in čudovito naglo pa upliva »zdravilno pivo" pri ženskih boleznih, ščipanji po trebuhu pri otrocih in pomaga, da se preboleli po težkih boleznih hitro okrepčajo.
Priznalna pisma si vsakdo lahko ogleda v mojoj pisarni.
Cena steklenici z Dunaja z navodilom, kako rabiti, z zavijanjem in franko pošiljatvijo po železnici ali ladiji 50 kr. Cena zabojčku za poskušnjo it 5 steklenic gld. 2.80.
Glavna zaloga za razpošiljanje in kleti:
Ober-Dobling, Nussdorferstrasse 29
v lastnej hiši. (220 2)
Dobiva se pri: Ubald pl. Trnkoczv, lekar; Jos. Svoboda, lekar; G. Piccoli, lekar.
10.000^5000e<*f201«||4788
denarnih dobitkov
EEirLCsem-sre6ls:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockev - kluba:
Budimpeštu, Waitxiiei'giiNNe O. (142—28)
— ------™„ ,
zavarovalno društvo u življenje v Londona.
(Filijala za Avstrija: FUIjala la Ogerako:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz-Josefsplatz
v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva.................. frank. 91,064.543-54
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1884 ... „ 17,926.06877
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupuin itd. za obstanka društva (1848) več kot.   .   . ........... „ 164,776.000-—
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. „ 66,393.200-—
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva
na uloženih ponudbah več kot........... „   1.391,163.329-—
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaške j cesti št. 3, II. nadstropje pri Cirili do Zo»eliliotii. (315—12>
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1
Dolžen sem Vam hvaležnost, kur ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega . zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro-a, jo več ne boli v že- i lodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 stek- \ lenic dr. Rosovega zdravilnega balzama proti poštnem povzetji.
Mihael Miklavčle, h. št. 44, občina Hum, pošta Rogatec. ^
Častiti gospod Fragner! Jaz, Matevž Zukal iz Strabenio na Moravskcm naznanjam, da je dr. Robov zdravilni balzam mojoj ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč popolnem nehal. Dal nem ga nekaj nekej ženski, ki boleha '/a padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. Itiatevž Zukal. v Strabenicah na Moravskom.
Hitra in «■<.-#**v«
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše diunat-e sredstvo, da se ! prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in alabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni «S
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, upliva uspešno pri VBeh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetttu, napetji, bljevattfi, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo tnoč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudski* tttmaače sredstvo postal in se hplošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frenkirane dopise na veo kraje proti poštnemu povzetju svota.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni bnliaui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, i ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega 'balzama.
Provf
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se sumo v glavnej zalogi izdelovalca  B. Fragnerja, lekarna „k črnemu '
orlu" v Prsili, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blraohitz, lekar; Jo«. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Bacoaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jo«. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-■tofoletti, lekar; A. de CHroncoll, lekar; B. Ktirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej i: Della Damaio, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendlni, lekar; O. B. Fo-rabosohl, lekar; Jak. Berravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol
Zanetti, lekar.
&mT~ Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrakeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
PražDso cLp3M.si&e icm.SLi2.il©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bnlah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in puti k o, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če bi kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper liŠaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojiea ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (Črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V itoatUicah gta 23 in 33 kr. (252—1)
ISalzaiu za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklemca 1 gld. av. vel).
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina iu tisk »Narodne Tiskarne".
77
08
1994
953778