294. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. decembra. XVII. leto, 1884. khaja va»k dan ive£«r, iziniši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j ak o-ofro rak e dežele za VHe leto lf) £ld., zh pol lota 8 gld., M Četrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez poSiljanja na dom za vne leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat. Iti po 4 kr., čo »o trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra v n i fttv o j« v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „fllerialiaka stolna". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v«e administrativno »tvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za VBe leto........15 gld. — kr. t Pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 > — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ JJpravttištvo „Slov. Naroda'*. v Ljubljani 22. decembra Sedaj, ko imamo pred seboj le še nekoliko dnij nič posebno veselega, tekočega leta, ko bode vsakdo, po svojih gmotnih silah preudarjal, kake liBte bi s* /a novo leto naročil, zdi se nam umestno iepregovoriti v tej zadevi nekoliko besed. Dolžnost veže vsacega, ki bo zaveda svoje narodnosti, komur je mari razvoj našega naroda in našega časnikarstva, da v prvej vrsti podpira in naroča narodna naša glssila. Pri velikem številu časnikov, ki dao danes izhajajo v Slovencih, ni nam skoro možno, tudi ni neobhodno potrebno, da bi navajali posamič list za listom in priporočali ga v narocbo, zlasti ker dobro znamo, da je pomen in važnost vsacega lista našim čiteteljem poznat. Vendar pa si usojumo, naših čitateljev pozornost posebno obračati na Celovški „Mir". Ta list priporočali smo leto za letom in laskamo si, da mu je naše priporočilo bilo v prid, ker je marsikaterega rodoljuba napotilo, da je odposlal mali svoj prispevek preko Karavank. Ne iz navade, ampak ker je LISTEK. A. Forchtgott-Tovačovsky. Na Dunaj i 18. decembra. V torek večer razodeval se je v sijajni dvorani »pri zlatem križi" panalavizem pevski, kakor jo bil teden poprej v drugi Dunajski dvorani Preširnov večer mil odsvit slovanske vzajemnosti literarne. Slavili smo predsinočnjim spomin moža, kateremu bila je Blovanska narodna pesen življenje, življenje do smrti, v drugem pomenu tudi življenje po smrti. Narodue pesni slovanske so k njemu prišle kot sirote, polne dobrega in lepega, a brez obleke, brez vzgoje — brez harmonije. On pa jih je ugladil, sijajno opravil, usposobil za umetniška tla, barmoni-zoval jih je! In kakor raztresene sestre je narodne pesmi slovanske seznanjal drugo z drugo, delal iz njih kitice in venčke, in tako nam serce igra, ko bo y najlepši harmoniji vfstijo mimo našega čula prekrasne naše narodne pesni. A mošt Forchtgott (Bohaboj)-Tovačovsk^ ima neumrlih zaBlug za harmonizacijo slovanskih narodnih pesni. Ta mesec je deset let, kar je umrl. Kdo naj bi se ga večkrat mogel Bpominati, kakor „Slovansko pevsko potreba tega lista vedno še jednako nujna, njega korist pa dan na dan večja in obširnejša — saj imamo le „Miruu in njega izvrstnemu voditelju gosp. Einspielerju pripisovati, da so se korotanski Slovenci predramili iz dolgega spanja ter toli ohrabrili, da so si letOB na voliščih izbrali dva narodna poslanca — ponavljamo tudi letos svoje priporočilo in vabimo in prosimo vse sorojake in prvoboritelje, da mej božičnimi prazniki, ko 8e bodo po cerkvah čitale besede: „Mir ljudem na zemlji!" še v svojem srci dostavijo: In „Miru slovenskim Korošcem! ter da, ka kor druga leta, v svojih krogih nabirajo podpore za izvrstni in prepotrebui list, iu jo odpošljejo kot pod-krepljenje našim koroškim bratom, ki so v hudem položaji in morajo v trdnem boji brauiti svoje po-Btojauke. „Mir" je tako rekoč /.avisen od naše podpore, kajti akoravno ima 7 Koroškej samej okolu 1600 naročnikov, bi vender brez naše pomoči ne mogel izhajati, vsaj ne brez izgube, ker mu ie cena samo 1 gld. na leto in že sama poštnina okolu 600 gld. na leto Btane. Torej ne bodi nikomur žal 1 gld. za naroduo Btvar, ta vsota je neznatna, a vender se ž njo morebiti pridobi jeden bojevnik več na polji narodne prosvete ter pospeši napredek našega življa v starodavnej deželi, v katerej „očetje bo naši sloveli, ki ima zdaj komaj še prostor za nas". Razen „Miru" pa je še več slovenskih listov, ki so bolj lokalnega pomena, ki pa branijo naše postojanke ob mejah, posebno na Štajerskem in na Primorskem. Ti listi so sicer gmotno večinoma dobro podstavljeni, vender treba skrbeti, da se čim dalje bolj razširijo in si pridobi vedno več čitateljev, s čitatelji pa več upliva in več važnosti. Naj se jim torej dosedanja podpora nakloui tudi v bodoče in, kjer le mogoče, še pomnoži. V predstoječih vrstah imeli smo le politične liste v mislih. Izpregovoriti pa nam je nekoliko besed tudi o leposlovnih. Če namreč pogledamo na leposlovno berilo, osobito pri nežnem spolu, vidimo, da se vse preveč sega po tujih, v prvi vrsti po nemških proizvodih, da se naročajo vsakovrstne spaka-drane izdaje, ki donašajo romane in povesti jako dvomljive vrednosti, proizvode, ki so pisani brez vsakega okusa iu ki nemajo drugega smotra, kakor društvo na Dunaji4, kateremu je bil pričetnik, voditelj, kateremu je še sedaj ponos, cvet v društveni zgodovini, kar tudi ostane, dokler bode društvo zapisano v knjigi življenja! Ukrenilo je torej, da se b posebnim večerom počasti v tem meseci spomin TovaČovskega. On je vse narodne slovanske pesni, vso slovansko glasbo, pridi od koder koli, jednako 1'ubil vsaka slovanska pesen bila mu je vseslovanska, vsak slovanski pevec pOJ vsako slovansko pesen, ker je naša, vsak slovanski pevec bod> član „Slovanskega pevskega društva": tako je mislil Forchtgott, tako je delal. In v tem duhu navstal je tudi predsinočnji večer, njemu posvečeni. Tudi je njegova pesen, njegova harmonija vladala te ure. Zvršilo se je vse posebno dostojno. Slavnostno berilo je čital TovaČovskega prijatelj, sam skladatelj, poznat tudi že v Slovencih po svojih kompozicijah, g. Konstantin Jahoda-Krtin-sk^. Prijazni gospod nam je dovolil, da s predavanja njegovega, slavnostno sestavljenega, posnemamo in priobčujemo uasleduje črtice, gotovo zanimljive, o slavnem Forchtgottu: Porodil se je v 28. dan decembra meseca 1825. leta v Tovačovem na Moravskem, sin tamošnjega učitelja. Že dete kazal je veliko veselje za glasbo in petje, dobro glavo in prijeten glas. Oče nositi nemško kulturo na vzhod in na jug, ah z dragim) besedami: izvabiti novce iz naših žepov in bogatiti kacega lakomnega knjigotržca v Lipskem, Berolinu ali pa v Hamburgu. Razen prav redkih izjem, ni v nas skoro potrebe, da se neprestano sega po tujem leposlovnem blagu, kajti uavBtala nam je lepa vrsta nadarjenih in izobraženih pisateljev, naša slovenska knjiga in n1 m leposlovni listi so tako dobri in tako vrlo ure-dovani, da prav lahko pogrešamo prav veliko tistih del in izdaj, katere smo do sedaj z dragimi novci plačevali. „Svoji k svojim!" bodi tudi glede leposlovnega berila našo gasijo! Naročajmo in čitajmo domače proizvode, ozirajmo se pa tudi ua leposlovna polja pri naših bratih Hrvatih Srbih, Čehih in Rusih, katerih književnost se tako mogočno razvija, in je vrhu tega tako izvirna, da že sedaj skoro nadkri-Ijuje nemško V obče moramo se bolj zanimati za slovansko I teraturo, da ne bodemo podobni našim nemškutarjem, ki kakor noj tišče svojo glavo v svoj Ljubljauski „jargon" iu se trdovratno branijo slovenskega jezika. Njih severni bratje v Nemčiji 80 bolj praktični. Tamkaj je prav veliko omikancev, ki se ru&ki uče, vsaka ve^ja trgovska hiša 'ma svojega ruskega korespondenca in ruski napisi neso redkeji, kakor slovenski v Ljubljani. Če že šovinistični Nemci uvidevajo potrebo znanja vsaj jednega slovanskega jezika — ruščina je celo častnikom obligatna — ne treba menda nobenega dokazovanja, da se tudi mi moramo bolj zanimati in seznanjati s sorodnimi slovanskimi jeziki in ujib književnostjo. Završuje ta članek, opozarjamo še jedenkrat rodoljubkinje, da naj ne kupuj* jo preveč tujega blaga, temveč naj podpirajo slovensko knjigo, slovenske „naše gore liste". To je njih rodoljubna dolžnost V tem oziru zvršil bi se hitro jako srečen preobrat, ko bi se za nase liste, leposlovne in glasbene proizvode, katerih nam izhaja lepo število, pričela k o I p o r t a ž a , taka, kakor je za nemške izdelke. Kdor bi to reč prevzel, stekel bi si velike zasluge za naš narod, gotovo pa tudi dobiček za svoj lep. Upajmo, da se nahaja kdo mej nami, ki je uvidel to, dal mu redovitega nauka v petji in klavirji, preskrbel mu tudi gosli. Najbolje pa je dečko ljubil orgije. Komaj se je bil seznanil s klavirjem, že je poskušal na orgije, brez dovoljenja očetovega, na jezo vaškega duhovnika. Osem let imejoč smel pc je že brez strahu pri maši orgijati in leto pozneje je namestu očeta opravljal vse orgijanje. V letih 1837—49 učil se je pridno v Olo-muci, kjer je tudi dovršil dva letnika pravnih naukov. A ves to čas bil je tudi odličen pevec in orgljar, tovariše je uril in učil v petji, ustanovil malo pevsko društvo, kateremu je tudi sam har-monizovai narodne pesni. Vse slavnosti gimnazijske je v pevskem oziru vodil Forchtgott. Gojil pa je zlasti narodno pesen, ta prepregala mu je dušo črez in črez, ta mu je bila vse in čudo torej ni, di\ je prva njegova skladba: „Pffjde jaroM tako dobro zadela narodno-slovansko struno, da je hipoma osvojila si vsa srca, da je sama postala narodna pesen, priljubljena v vseh Slovanih. Pozneje bil je Forchtgott voditelj moškega pevskega zbora Olomuškega iu tudi sedaj mu je bila narodna pesem v posebni časti. Jugoslovansko narodno pesen spoznal jo po Franu Ševčiku in žo leta 1847. v 5. dan septembra meseca so jo peli ua koncertu v Kromeriži, bi imel tol ko podjetnega duba, pa odpravi kvarni ta nedost itek. Politični razgled. Notranje «le'žcle. V Ljubljani 22. decembra. Upravno nodlšče je zavrglo pritožbo Duhovske občine na Češkem proti ustanovi češke ljudske šole. Poročevalec je navajal, da je 25 starifiev, kateri imajo 52 za solo godnih otrok, prosilo za javni pouk v baštini. Da so uradna poizvedovanja pokazala, da je leta 1883/84 privatno šolo „Matice ikol-kf' obiskovalo 338 otrok ter da pride za pet let nazaj povprek 121 za šoio godnih eesk b otrok. Zastopnik občine je pa navajal, da ni nobenih pravih izkazov povprečnega števila čeških otrok za zadn|ih pet let, da češko prebivalstvo v Duhovem ni stalno, ampak so samo delavci pri rudniku, katerih število se pa hitro menja. Posebno poslednji čas se h'iro manjša število češkega prebivalstva, ker je vedno mani dela pri rudnikih. Zastopnik na-učnega in m iste rs t v* je dokazoval, da je potreba Češke šole taktično dokazana Sod šee jo nazadnje se i/rek i«i, da pritožba občine ni dovolj uteineljeua. Vlada je izdala posebno ni; red bo, s katero ustavlja porote za sodnijsko okrožje Dunajskega Novega mesta,. Ko se zopet poide državni zbor, bode se vlada obrnila nanj, da pritrdi tej njeuej naredbi. Oiferska vlada ie prepovedala rusinskomu listu „Slovo" ubod na Ogersko, če"! da razširja pau-slu.ist fine ideje mej ogersktini Rusini. Mudjari se vedno boje, da bi &e narodna zavest prevert ne raz Širila mej ogerskimi Slovani, kajti potem bi utegnili zgubiti svojo gospodstvo. Mudjarom znto velja vsako gibanje slovanskih narodov za pansiavizem, k..terega zatiruti smatrajo za domovinsko dolžnost. — Jednako pa tudi postopajo gospodje Midjari z drugimi nemiaJiarskimi narodnostmi na Odrskem. Tako so 8e nedavno šli Lugoški stoini sod^č Marosovs/ky, gimua^ijsk' ravnatelj Billman iu profesor D^ngi v pisarno tamošnje grško-katolsšk« župe in s silo konti- J Bkovali knjižnico izobiaževalnega društva rumunskih I dijakov ii" tamošnje] gimnaziji. I Vitanje države. Bolgarski listi prinašajo še vedno poročila o grozovitostih turskih roparjev v .TI akedonlJI. Pludivskej „Marci" se piše o t» m iz Karadura v Trakiji: Ako turške ob asti ne spremene svo|ega j postopanja, prišlo bode tako daleč, da bodo Bolgari j ostaviti morali svoja bivališču iu preseliti se s svojim premakljivim premoženjem, kolikor so ga jim j še pustili ropar) , v Bolgarijo in Vzhodno Ilumelijo- i Tu je že več bolgarskih naselbin, katere je že po J večjem ostavilo prebivalstvo iu so sedaj opustošene in prazne. Tako sedaj v vasi Knlovd, kjer je ka-cih 50 bolgarskih hiš, Že samo v 13 stanujejo ljudje, druge so ie prazne, v Zabruovem je 45 i/mej 60 bol-garskih hiš iu v Konaku nad polovico zapuščeuih. Taki iu podobni slučaji ho tu jako gosti iu ne moremo vseh navesti. Narod misli, da turške oblasti, da celp vlada hočejo za t r. ti bolgarski narod ali ga prisilit', da se izseli. Kako pa tudi hoče drugače misliti, oe roparske čete nadaljujejo svoje delo, ne da bi jih L do ka| oviral ali kizuoval, če tuli je v vseh teh krajih, kjer razsajajo ti krvoloki, dosti tur škili posadk. Zatirano prebivalstvo bi se samo ubranilo roparjev, da celo uničilo bi jib, ko bi mu bilo dovoljeno rabiti orožje, tako ga pa še celo imeti ne sme. Kmetom i u meščauom, ki se nemajo s čim brane, utegne makedonsko vprašanje mej velevlastmi krmilu priti v razgovor. Sedaj se sicer prizadevajo vsi turkofili svetu dokazati, da razmere v tej deželi neso tako neznosne, kakor to trdijo slovanski listi. Pa to lepšanje ne bode moglo za dolgo zadrževati makedonskega vprašanja. Diplomati že obračajo svo;e oči v Makedonijo. Angleško podaništvo v OtrigradU od|>oslalo je svojega vojaškega attacheja Trotterj* v skrivne) misiji v Makedonijo, da na mestu, poizve, kake so tamošnje razmere. Francoska zbornica je zavrgla predlog Pavla Bi ta, da se dovoli z? zboljšanje plač ljudskim učleljem 7 milijonov frankov, in dovolila samo l1/, mil jon. Sedaj je zbornica že rešila ves budget razen ekstraordim>rija, potem je pn odlož la svoji zborovanja do 26. t. m. Božične počitnice zbornice bodo tedaj jako kratke. Vendar do Novega leta ne bode končno rešila budgeta, ker je senat vsprejel nekaj sprememb pri budgetu za bogočastje, in se bode morale te točko še jedenkrat obravnavati v zbornici. V soboto se je zaključil švicarski zvezni zbor. Pomladansko zasedanje se pa začne 9. marca. Komisija afriške konference je vsprejcla predlog italijanskega in angleškega odposlanca, da se nekoliko omeji trgovina z upojnimi pijačami na kon-giškem ozemlji. — Italija je že priznala afriško mejnarodno družbo in ž njo tudi novo kongiško državo. Druge vlasti bodo kmalu isto storile. Egiptovski podkralj se je baje udal zuhte-vanjem Nemčije in Rusije, da dobita svoja zastopnika v komisiji državnega dolga. Kaj poreče na to Anglija, se še ne ve. Prav po volji jej gotovo ne bo. Kitajska vlade vendar nema tolikega veselja takoj začeti boj, kakor so vojevite vesti prihajale poslednji čas od tam Najbrž še ni pripravljena. Poskusila je z nova začeti pogajanja 8 francoskim poslanikom, da se po mirnem potu reši francosko-kltajski spor. Francoska vlada je pa že sita tega vednega sleparjenja od strani Kitajcev in dala je svojemu poslauiku ukaz, zavrniti kitajske pogoje brez vsacega poganjanja, ker se ta spor ne da več drugače poravnati, kakor z orožjem. Dopisi. Z Dolenjskega meseca grudna. [Izv. dop.] (Iz učiteljskih krogov.) Radostnim srcem brali smo ljudski učitelji imenovanje šolskega svetnika in ravnatelja Ljubljanske gimnazije J. Smoleja Da dovrfii pravn ske nauke, pride kta 1851. na Dunaj, pestaue tu učitelj petja iu klavirja v zavodu Sr.hubertovero, in sijajno ni'pravi izpit v operni učilnici. S.mo slabo zdravje ga je odvrnilo, da ni smel poslati operni pevec, da je ostal koncertni pevec in uč tel j glasbe. Deset let pozneje ustanovi s svojimi zvestimi prijatelji „Slovansko pevsko društvo u a Dunaj i' iu stopi mu kot pevovodja na čelo. Sedaj prične slovausku pesen še gorečuiše gojiti iu duspe tako do popolne Bovršenosti. Pri vseh narodih slovanskih iskal je nuroduih biserov, našel jib mmgo in da) jim okvir zlute liarmooije iz svojega bogatega vrda. TovaČovskega muzikalne misli vio kakor .sleherna studenčnica: čarovito šepetanje, v biserne pene se pretakajo, sedaj sumijo kakor gorski potok, sedaj se ustavljujo pod mirno površino. Največ de! porodilo se je Fbrchtgottu, ko je bil pevovodja „Slovanskemu pevskemu društvu". Na prvem mesta so njegove tri kautate, potem: „Naše pi;neti, „Vlasti", „Grle pesti y orle", „Zvuky slovanske", „Slasti laskyu (le-ti sta dobili prvo darilo), „Žene mrak seu, „Svorny dureb", „Pisen češke omladiny", „Ružuiku jisem v haj i zuul", „Bože živi" itd. itd. Premnogo je zložil venčkov in kitic iz slo-vauskih narodnih pesni, a lmrmonizucij posameznih nuroduih pesni, zlasti jugoslovanskih, teh je cela truma. Članovi slovanskega pevskega društva so mu peli narodne pesui, znašali besede in tako so zlasti navstali prekrasni božični spevi (Koledy), pravi cvetovi češke narodne pesnijo in glasbe. V tej dobi je tudi zložil „Requiemtt iu „Li-bera" za moški zbor s spremljajočimi trombami, klasično delo, katero so dan po preduašanji časuikar-ski nevedneži pripisovali samemu — Beetbovenu. TovaČovskega prijatelj, Jahoda-Krtiusky dodal je tej prekrasni stvaritvi še spremstvo na orgijah. Petje Forchtgottovo bilo je vsem neprecenljivo, in po časopisih s pohvalo nepretrgano obsipano. Imenovali so ga pevca „ nemških baladk\ ki sam umeje peti Lbvvove balade Tuli drugi, ne samo rojaki, dajali so mu do-utojuo slavo. Leta 1864. imenovan je bil pevovod-jein v kapeli ruskega poslaništva na Dunaji in leta 1871 počastil ga je car Aleksander II. z veliko zlato medalijo za umeteljnost iu znanost. Vlada avstrijska pa mu je podelila štipendij 500 gld. za jedno leto. Tovačovskv je bil pevovodja rečeni kapeli in „Slovanskemu pevskemu društvu" do konca svojih dnij, ki so se mu iztekli v 17. dan decembra meseca 1874 leta. Slavni skladatelj bil je tudi goreč češki in Blovanski rodoljub. Povsodi jo bil, kjer se je moglo nsSim deželnim ljudsko-šolskim nadzornikom. Nadobudna m sel nas je prošinila: blaženo kranjsko ljudsko šolstvo! Zauaprej se ti bode mogoče bolj vsestransko razvijati, rasti in večje veljave pri pri-prostem in omikanem občinstvu zadobivati, ker se ti je mož na čelo postavil, ki v sebi strinja visoko omiko, združeno z razširjenimi službenimi izkušnjami, koje ga storijo za to velevažno mesto najsposob-nejega. Kakor se je v teku let precejšnjih nedostat-nostij v ljudsko šolstvo urinilo, ki vedno očitneje svoje negativne po-dedice kažejo, kakor pričakuje vse 11 u d ko učiteljstvo na Kranjskem vedno težje ugodnega reševanja nekaterih mu po zakonib ustanovljenih materijalnih dobrot in preustrojb nekojih deželnih šolskih zakonov, ki ga ovirajo pri opravljanji službe in mu kratijo naravne prav;ce; tako želi tudi prebivalstvo vse Kranjske, da se njih velike žrtve za ljudsko šolstvo po mogočnosti najbolje uporabljajo in da se uaše ljudsko šolstvo na ono visoko stop;njo napredka postavi, kakor v drugih kronovinah. Kdor pozna upliv prav uravnunega ljudskega šolstva na občno blagostanje, omiko in korist prav ceniti; kdor zna, kako najrazličnejc, včasi zelo žalostne prikazni in razmere ravno v tem stanu terjajo Razumnega, natančnega in občno-pravičnega reševanja, ki imajo na jedni strani svoj uziok v preveč idejalni in umetni sistemizaciji ljudskega šolstva, dopuščajo ekstiemom preveč prostora, na drugej strani preuizko socijalno stanje in nekoliko tudi nedovršena omika ljudskega učiteljstva; kdor pozna, kako važno mesto zavzema deželni šolski nadzornik nasproti tem razmetani: koliko koristi on zna pri tem storiti — t* bode razumel, kacib in koliko dobrih lastnostij in zmožuostij si dežela in ljudsko učiteljstvo od svojega najvišjega deželnega nadzornika, posebno pa v seda njej dobi od njega želi, ter umel, da se je to imenovanje tre-pečira srcem čakalo in da smo sedaj, ko je stvar gotova, tega imenovanja vsi izredno veseli. Iz obljubljene dežele 18. decembra. [Izv. dop] O potrebi nemške >o!e v Ljubljani se zadnji čas juko potegujejo nekateri časopisi — njim ua čelu seveda „Ljubljanski List" in „Lijbaherica", kar ni čula, ker ta lista se vedno bolj potegujeta za pravice Nemcev, kakor pa Slovencev, rkoravno so zadnji ogromna večina v deželi. Čudno se nam pa zdi na vsak način, da tema 1 štora.a tudi pritr« kujejo naše konservativno-narodne „ Novice" in celć sedaj uplivni nemški list „Vateriand" na Dunaji. Uzrok temu pač drugi ne more bit', kakor da po« ročevalci teb listov pravih razmer ne poznajo, ali pa stvari prav ne razumejo. Ko bi bila z lit.' va nemške šole v Ljubljani še tako opravičena, se o tej sedaj ne more nikakor govoriti, ker ljudske šole v glavnem mestu še neso slovenske, ampak že od nekdaj — nemško. Sicer je res, da v nižih razredih prevladuje slovenščina kot učni jezik iu stoprav v višib razredih jo spodrne nemščina. Ali to je vsem ponemčenim šolam potrebno, če se hoče v njih sploh kak vspeh doseči, da je materoi jez k sredstvo pri pouku — v tujem jeziku. Take šole imajo tudi germanizatorji v zaspani Koroški in Italijani v slovanski tužni Istri. To je tudi ravno tista zvita p.j-dagogičua metoda naših nasprotnikov, ljudstvo po-tujčevati. Potrebno bi bilo tedaj v prvej vrsti pote- narodu koristiti, čast njegovo povzdigniti. Tako je bil ou jeden izmej onih deset'h mož, ki so 1865. leta založili „Slovansko Besedo" na Dunaji, on je pomagal pevskemu društvu BLumiru" leta 1865. na noge. Leta 1863 v Brnu, leta 1864 v Pragi je on bil, na čelu „S!ovanskega pevskega društva", prvakom pevcev pripoznan, tako tudi leta 1865. v Oger-skem Hradišči. Tudi sicer je bil Forchtgott blag in pohleveu mož, vsem prijatelj, od vseb ljubljen, na svojih koncertih in druzih pevskih večerih z vso simpatijo obdan. Ko je bil obležal, ni mogel slutiti, da svet zapušča, kajti prijatelj za prijateljem je zahajal k njemu, Bkrb zdravnikova in postrežba soproge dajali ste mu up do zadnjega, da bode svoje zdravje zopet zadobil. Preteklo soboto bilo je ravno deset let, da so se prijatelji TovaČovskega zbrali okrog svojega plemenitega in slavnega tovariša, slovo jemat še zadnjič od njega. Objokani in z neizmerno tugo v srci so se poslovili od njega s pesnijo, ki jo je sloveči pokojnik najbolje ljubil, uajbolje cenil in ki jo nam poveličuje še dandanes v slavo slovanske umeteljnosti. Položili so ga v zemljo ua centralnem pokopališči Dunajskem. Slava njegovemu spominu! govati se za čisto slovenske ljudsko šole, in kedir bi se te ustanovile, potem Se le pride nemška ljudska šola na dnevni red v belej Ljubljani. Primera je pa posebno šepava, ako se v tej zadevi nekateri sklicujejo ua druga mesta, kakor: Brno, Dunaj, Trt itd. V teb mestih so čisto druge razmere. Ondu ima večina prebivalcev že od nekdaj svoje narodne šole in le manjšina je dozdaj bila brez njih. A pri nas je ravno narobe, ozira 89 le na manjšino, večina se pa od merodajue strani vedno prezira, ali pa samo z obljubami tolaži. Zadnji sklep večine Ljubliauskega mestnega zastopa je bil toraj popolnoma korekten, ker tukaj se je potegovalo le z* skrajšane pravice večine, ne pa za zatiranje druge narodnosti, kakor v zgoraj naštetih mestih. Iz Velltolašk€*ff» okraja JO. decembra. [Izv dopis ] Redkokdaj dobite, gospod urednik, kak dopis iz našega okraja, ker promet in kupčije so neznatne, tujcev ne prihaja k nam, vsakdanje novo-sti so le redke. V novejšem času pa Vam imam veselo novico poročati tudi od tod, kaiti najbolj potrebne reči za občni napredek postajajo resnica. Pri tukajšuii okraj nji soduiji uraduje se v domačem jeziku v veielje vsem prebivalcem. Gosp. okrajni sodnik je v teku dobrh dveh mesecev njegovega bivanja tukaj pokazal, da je res zastopnik najimenitnejšega stanu v človeškej družbi kot nepristranski sodnik, z vsi ko stranko prijazno občujoč v milem gorečem niateruem jeziku slovenskem. V resrrci pravicol;ub, nepristransk v pravem pomenu besede iu dejanja, obrača se l|ud?tvo zaupljivo do njega, ker vse njegovo postopanje kot okraj. Bodnika kaže, da bode marsikatera nepotrebna s toliko stroški in zamudo združena pravda odstiuu|ena ter marsikako dosmrtno sovraštvo pravdajočih strank z lepim in prav dobrohotnim poukom zaprečeuo. Veselo moramo zabi'ježili, da smo h koncu letošnjega leta v tem obdru mnogo napredovali, da nam soduija v naščini dop suje in občuje ter kličemo Bog daj še ninogaja ljeta. Domače stvari. — (Narodna društva:) Čitalnica Ljubljanska, „Narodni dom", „Sokol", „Dramatično društvo", „Glasbena Maticu" in Šišenska čitalnic* predstavila so se dunes opuludn^ knezu in škofu dru. Misiji. — (Loterijske srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) razprodajnjo in kupujejo se zdaj. pred bližajočim se žrebanjem, na vseh straneh. Ruzen mnogih posamičnikov nakupili so jib precejšnje množine nasltdnja društva in zavodi: Pevsko-godbeno društvo „Žerotin" v Olomuci, Delniška Beseda v Kar I i ni, Remeslniško-živnostensku B Beda v Pragi, mestni zastop v K ral upih in v Kraljevem Dvoru, kakor tudi občiusko glavarstvo v Vrb ovci na Hrvaškem; dalje: Sokol v Kralo v i c a b , sladkornica v Doma žlicah in Čteuarska Beseda v Novem Mestu ua Moravi. — (B la g osi o v 1 je n je novih zvonov) za cerkev Jezusovega srca zveršilo se je, da si je bilo vreme jako neugodno in je v jedno mer snežilo, vendar jako blovesuo v navzočnosti mnogih dostojan st vem ko v mej njimi F. M. L. Baron Reinlauder, g. general pl. G r o 11 e r Mildensee, dvorni svetuik grof g. Chorinsky, finančni direktor g. D imitz, državni pravduik g. Persche, mestni župan gosp. Gr a s se 11 i, in magistratni svetnik g. Vončina, načelnik postaje južne železnice g. Ha bit h iu mnogo občinstva. Po blagoslovljenji zvonov imel je g. knezoškof dr. Missia z lece v cerkvi v lepem slovenskem jeziku pridigo, kateri je pristavil h koncu tudi uekaj nemških besed. Po pridigi je služil slovesno bv. mašo. Pri prihodu in odhodu vladike, pritrkovali so z novimi zvonovi, ki so kaj lepo ubrani in prav čedno izdelani. Danes potegnejo se zvonovi v stolp. — (Sokolov „jour fixea) bil je preteklo soboto „Pri bavarskem dvoru1'. Ker je bilo vreme izredno neugodno, sešlo se je le okolu 40 Sokolov. Vender je bila zabava jako živa. Razen jako krepkih pevskih zborov nas je kratkočasil z izvirnim komičnim prizorom dovtipni in jako gibčni g. Wolf, ki ima za to stroko izredno nadarjenost. Pozneje pričela se je trgovina s srečkami „Narodnega doma", katerih se je okolu 60 spravilo v d°nar. — (Božična drevesca.) Na cesarja Josipa trgu postavljenih je te dni na prodaj toliko mladih, majhnih in velikih smerek, da človek mimo hodeč misli, da se sprehaja po kakem smerekovem gozdu. Lepa so ta drevesca in prav prijetna je smerekova vonjava, še lepša bodo drevesca postavljena božične praznike v tuplo izbo in okrašena z raznimi lepotili, svečami in bogatimi darovi. A kljubu temu veselju in navzlic vsem p-ijetnostim, je vender škoda vseh teh posekanih drevesec, od male, neznatne smere-čice do velike smereke 3 d<> 4 metre visoke. Dan na dan dovažajo novega smeiečja in ga prodajajo. Že davno se je govoiilo, da b do v nasej atolici prepovedali prodajo božičnih drevesec, ker se preveč poseka mladih dreves in škoduje naraščaju naših gozdov. A ostalo je pri starem: promet s fimerekami še narašča leto za letom bolj in bol) ter vedno več pogine smerei. pod ostro sekiro. Skrajni čas je že, da bi se ustavilo to pustnVnje iu pokoučavanje naših gozdov. V te:n odru se nam Hrvatje naprej, kajti v Zagrebu prepovedano je prodajanje božičnh smertk. 0.1 na ih nemških someščanov se nam Jako čudno zdi, da ni čuti nobenega glasu nevolje iz njih ust, s;!j sicer neso bili tt.ko popustljivi. Kolikokrat smo čitali v nemško-liberalnih listih dolga judiko-vanja iu dokazovanja, kako škoda je dreves, za kako procesiio posekanih! Za božične „jelke" pa ni škoda gozdov in leto za letom je potrata večja, kajti vsaka obitelj hočo že imeti svojo sinereko, čim večjo, tem bolje, kajti tudi v tem je „sport", tudi v tem je baha ri j a. — (Mučen prizor) izval je odbornik društva za zulanje cerkve Jezusovega srca, magistratni sluga in mestni bobnar Jarnej Mam. Ko se je že vršilo hlagoslovijenje zvonov, ki so v'seli pred cer-kvjo na močnem brunu na železnih verigah, in je knezoškof botel ravno maziliti veliki zvon, kar za upije Marn |>o nemški: Nobeden naj se ne do takne velikega zvon i, v trenutku se bode veriga odtrgala, ker je že počila! Hitro prines te vrvil Kje hO tesarji? Knezoškof iu duhovščina stopili so z odra, navzučni tesirji, skušeni tesarski mojster J e-rančič kakor tudi delavci g. Samassovo tovarne, se uiti ganili neso, temveč svesti dobro izvršenega dela, trdili so, da drži bruno in veriga še štirideset centov. A ker je g. mestni sluga Marn le upil; „Da njemu ne uo nihče utajil, kar sum vidi"! šli so tesarji in g Sumasse delavci pogledat in našli, da je vse v najb-.ijSem redu, ua kjr je prevzvišeni vladika hlagoslovijenje dovršil. — (Dr. Matzek), o katerem smo nedavno poročali, da pojde kot odvetnik v Brežice, ae je skesal in ostane v PUberku, kar nam je popolnem prav, ne tako pa Celjski „ vahterici", ki bi rada videla v Brežicah druzega odvetnika, ki bi trobil v njeni rog. — (V Kusteudiji) v DobruČi bil je nedavno avstrijskim konzulom imenovan g. Ličen, ki je, kakor čitamo v „Soči", Slovenec, rodom iz Ribemberka, — (V železniškej postaji v Laz a h) trčila sta preteklo soboto tovorna vlaka št. 125/1 iu št. 125 vkupe. Prvi zavozil je v slednjega iu več voz je poškodovanih. Ljudem se ni zgodilo nič zalega. Dunajski pustni vlak št. 10 imel je vsled tega jedno uro iu 20 minut zamude. — (Sneg) zapal je od sobote popoludne do včečaj dopoludne nad čevelj ua debelo. Vlaki imeli so velike zamude iu na južnej železnici še včeraj zvečer jeden tir ni bii odprt. Po mestu so pravi sneženi nasipi, danes pa, ker je za nameček začel še dež, grozno vreme. Pripoveduje se nam, da je visoko na Gorenjskem in Koroškem še več snega, nego pri nas. — (Policija prijela) je včeraj tatu And. Vojsko iz Briš, kateri se je že dolgo iskal po policijskem listu. — (Ukral) je včeraj revnemu delavcu tat Frauce N, jedno srajco. Tatu je policija takoj dobila in tat in okradeni delavec prišla sta na policijo. Slednji je blagosrčno podaril tatu ukradeno srajco, češ: „Saj je revež res potreben!" — (Vabilo k o bčuemu zbor u Šišenske čitalnice) v petek (praznik) dne" 26. decembra 1884 popoludne ob pol 3. uri. Spored: 1. Pozdrav prvomestoika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora: a) prvomestuika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni predlogi. — (Vabilo na pevski večer s tombolo) v nedeljo dne 28. decembra pri Vodniku v Spodnji Šiški. Začetek ob 6. uri zvečer. Častiti člani društva 86 najuljudneje vabijo k obilni udeležbi omenjenega zborovanja dne 26. in pevskega večera dne 28. t. m. Odbor Šišenske čitalnice. — (C. kr. na mestni št v o v Trstu) rešilo je pritožbo županstva Goriškega, ki se je obotavljalo vsprejeti za osepniesmi zbolelo ženo v bol- nico, z odlokom, ki strogo prepoveduje, da se za 0 s e p r« i c a m i zboleli ljudje ne smejo prenašati iz kraja v kraj, ali pa v bolnico, ki je v drugem kraji, ampak da se morajo zdraviti tim, kjer so zboleli ali kjer se njih bolezen spozna. — (Srečen skok.) Neki dijak v Gorici skočil je v spanji iz druzega nadstropja skoz okno na ulico, ne da bi se bil kaj poškodoval. Sanjalo se mu je, da ga tovariši love ter hoteč jim utečl skočil je z viBokega okna. Zlravnik, kateremu je bil dijak izročen, ni mogel najti do zdaj nikakega poškodovanja. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrajni soduiji v Marnbergu. Prošnje do 2. jaou-varja 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. decembra. Načelnik efektnemu oddelku pri „Giro- und Cassenvereinu" Ivan Lucas, svak nedavno zaprtemu defravdantu Bal-deyu, bivšemu načelniku pri istem zavodu, usmrtil se je v Amstettenu, kakor se govori, zaradi očitanja, da je svoje dolžnosti zanemarjal. Dunaj 22. decembra. Poštnega lokalnega vlaka St. Polten-Dunaj drugi del zavozil je danes zjutraj ob 5. uri pri postaji Eichgraben v prvi del, ki se je zaradi velikega snega za nekoliko minut zapoznil in ravno začel odhajati. Dva voza poškodovana, jeden sprevodnikov in dva potovalca lahko ranjena. Berolin 22. decembra. Tu se snuje začasni osrednji komite za nabor dispozicijskega fonda, da se s tem da zaupnica Bismarcku. London 22. decembra. Požar na kolodvoru v Windsoru uničil je veliko množino v zalogah spravljenega blaga. Ogenj navstul je po skrbno v nekem zaboji skritem ptklenskem stroji. Mej ogorki in razvalinami našla so se zobčasta kolesa in steklenica z dinamitom. Beligrad 21. decembra. Neposredno spo-razumljenje mej Srbijo in Bulgarijo se je razbilo. Merodajni krogi mislijo, da so cesarske velevlasti pogajanja podpirale, a da je ruski agent v Sofiji sporazumljenje preprečil. ftazue vesti. * (Nesreća na ogerskej državnoj že- 1 1 e z n i c i.) Iz Bud;m|>ešte se brzojavlja v 20. dan t. m.: I „Na postu ji Kelenfdd ogerske državne železnice tr-! čila sta vkupe dunes zjutraj ob pni u sedmih osobni vlak in nek rezervni hlapon. Več, vagonov je poškodovan h Ol potnikov ni baie nikdo ranjen". — Ke-lenfbld je ista postaja, kjer je iz tira skočil tudi dvorni vlak, na katerem se je letos D* Dunaj vozil srbski kralj Milan * (Grozen zločin) vzbuja sedaj po Szege-dinu občno pozornost. Mlada deklica Etel Meuyhart umorila je s pomočjo svojega ljubimca svoio lastno petletno sestro. Morilko in njega pomagao* so že deli pod ključ. Po upovedbi budodu'cev zgodi'o se je zločinstvo tako-le: Junj Magyar ljubil je že dlje časa deklico Etel Menyhart, katera pa v Szegcdinu ni b.la p av na dobrem glasu. Starši ljubimce vi torej ueso bili zadovoljni h to presrčno zvezo svojega Binu in so mu čestokrat prepovedali občevanje a zloglasno devojao. A Jurij se iz ljubezenske mreže, v katero se je ujel, ni mogel nikakor več izmotati. Navzlic prepovedi svojih roditeljev obisko val je pogosto iu skrivaj svojo i-ivoljenko, kadar ni bilo njenega očeta doma Tako prišel je tudi v soboto 13. t. m. zjutraj v vas k svojej ljubimki. Mala sestrica Erzlika spala je še mirno, dokler je ni vzbudil glasen šum zaljubljene dvojice. Žugala jima je v svojej otročjej nedolžnosti, da bo f juao nespodobno početje ovadila očetu. Skoraj jeden in isti trenutek prešinila je oba zaljubljenca pogubna misel na veke zamašiti otroku žlobudrava usta. Etel predlaga sestrico umorit. Magyar molče odobri grozen načrt, prime in drži ubozega otroka, sestra pa sestrici žepni robec masi v usta ter jej toli času stiska in tiši uosnici, da nesrečni otrok preneha dihati. Ko sta jo zudušila, sta pobegnila. Jurij šel je k svojemu strijcu, kjer so ga prihodnji večer prijeli in zaprli. Nečloveško ljubimko so pa že prej tirali v zapor, kje. Čaka sedaj pravične sodbe za ueeuveuo zio-dejstvo. * (I zne v er j e n j e.) V državuej glavnej blagajni v Koloniji (Kolo) zasledili so primaukljaj 200.000 mark. Pred polu leta bil je vladni tajnik računski sovetnik Baumann z vso častjo umirovljen in vrhu tega so mu podelili še red rudečega orla. Njegov vestni naslednik zapazd je pa kmalu grozue nepravilnosti in znatne sleparije v državnih računskih knjigah. Merodujni krogi mu tega neso verjeli, da še iz službe so ga spodili radi te ovadbe. A zadnje dni se je zopet prav natauko pokazalo, da so se v istiui že več let vršila izneverjenja in ponarejanja ruzmh pisem, vsled keterh je bila država oškodo- I t vana za precejšnje vsote. Bivšecra računskega sovet-O'ka so sedaj ven u>. prijeli in zaprli. Preiskava konstatovalt je do sedaj primanjkljaja 200 000 mark. * (Velik požar.) Iz Novega Yorka se brzo-javlja v 20. dan t. m.: Katoliška sirotišnici v B-ook-Iyn-u pogorela je 19. t. m. do tal. Ogenj širil se je tako silno naglo, da so komaj, komaj na rešilnih rjuhah oteli nune in otroke. A vender je zgorelo pri tej nezgodi 35 bolnih otrok, na katere so pozabili in več osob je teško ranjenih. Število vseh nesrečnikov še ni znano, a je žalibože veliko. * (Upliv človeških opravil na dolgost življenja.) Da opravilo in stan močno uplivata na dolgost našega življenja, je gotovo in jasno. Očividce nam pa potrjujejo to tud' statisfrčni podatki, katere je dr. Rohe v Baltimore nabiral od 31. maja 1843 do 31. decembra 1874. Iz tega dolgoletnega natančnega opizovanja 144.954 mrtvecev »ukazalo ee je povprečno življenje 50 9 let. V raznih stanovih doživelo je teh umrših: kmetov.........21.832 delavcev na prostem..... 10 093 delavcev, opravljajočih lahka dela 17.233 delavcev, oskrbljujočih teftka dela mornarjev in na morji živečih ljudij kupcev, bankirjev in agentov , učenjakov, umeteljnikov in služabnikov ......... 16 576 8.044 15.965 65 let 56 „ 44 „ 47 „ 46 „ 49 - 5.175 51 Tujci : 21. decembra. Pri Nloun : Zenkovich iz Trsta. — Hiltttnann iz Gradca. — Sonnenthal iz Budimpešte. — Veriti iz Pulja. — Ivano iz Zagreba. Pri Mh.1I«! : VVinterholer z Dunaja. — Kete iz Sarajeva. — Moinhold z Dunaja. — pl. Del Negro iz Ljubljane. Umrli so t IJuhlJani : 18. decembra: Jera Blažič, kuharica, 72 let, Poljake ulice št. 16, za j-tiko. 19. decembra: Marija Jeršin, delavka, 31 let, Hra-deckijeva vas št 27, za jetiko. — Karolina Jeglič, nadpaz-nikova hči, 4 leta, Hrenove ulice št. 5, za vodenico v glavi. V deželnej bolnici: 18. decembra: Janez Brecelnik, gostač, 66 let, za spri-denjem jeter. Meteorologično poročilo. g 1 Čas opa-O | sovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na V mui. ^ 7. zjutraj * 2. pop. g> 9. zvečer 727-20 mm. 71977mm. 714 78*». — 6-0nC — 5-2rtC — 4 6C brezv. si. svz. si. szh. snež. snež. Btiež. 3000mm. snega. t L . g 7. zjutraj 2. pop. j9. zvečer 713 67 um. 716 23 mm. 719*57 mm. — 22 C -f- 1-0*0 + 0 2» t; brezv. brezv. brezv. snež. obl. obl. ,10-90mm. snega. 1 I lisa Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 5-30 in — 0-3°, za 3-3° pod in P8° nad normalom. dnć 22. decembra t. I. (izvirno telegranonn poroclUO 81 gld 93 kr. 83 n 10 n Zlata reuta ........... 104 » 10 n 5°/o marčna renta......... 97 n 05 IT Akcije narodne banke....... 85») n — rt Kreditne akcije...... . . 8 '*3 p 10 » London ............ 123 „ 30 <» 9 n 75./, n C. kr cekini.......... 5 n 79 n 60 n 30 4% državne »rečke iz i. 1S54 2f»0 gld. 125 rt 75 n Državne srečke iz 1. 1864. 1 štajerske zemljišč, od «ez. obli«.. . 104 50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 _ 60 Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/« *lHl> zast. listi . 122 - — Prior, oblig. Elizabetiue zapad. železnice 110 — Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 70 178 50 Budolfove srečke .... 10 n 18 — _ Akcije anglo-avBtr. banke . 120 . 97 n 50 n Trammway-društ v ulj. 170 gld. a. v. •210 rt 50 n Poslano. Podp'sani priporoča svojim p. n. čestitim prejemnikom svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine in žlahtnih kamnov, v katerej je zmiraj veliko število najokusnejšib in najmodernejših kinčev. Najnovejši kine so ■ egiptovski frag-lii«" uti". — V nanj a naročila se izvrše točno in zadovoljivo, J. I < • i ] > < • 1 >. juvelir in od c. kr. deželne sodnije (819—2) prieeženi cenilec. Zahvala. Gospod Andrej Ciruniar, posestnik v 8t. Petru, bil je pri »avarovalulci na življenje „THE GEESHAlv£u v Londona za pet tinoć gold. na smrt zavarovan. Gospod Guido /«■>» liko. glavni zastopnik v Ljubljani, izplačal mi je kot varuhu maloletnih dedičev vso zavarovano svoto točno brez kake odtege. Zahvaljujem se mn tedaj očitno in priporočani vsakemu, kateremu je kaj na pribodnjoati svoje rodbine ležeče, ta dobri zavod najtoplejše. V Gorici, v 19. dan decembra 1884. Friderik Mosettig. s krčmo in prodajalnlco, tik velike ceste na križ-poti, farni cerkvi najbližna izmed drngiti krčem, torej dobro i.b-iskana, 1 '/t ure od Ljubljane oddaljena, z lepim sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali mladega gozda je iz proste roke (aŠtnikoVC zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem. Več in natančneje o tera se pozve v prodajalnici gospoda Luckmana, Slonove ulico v Ljubljani. (796—3) Prekrasno Batična in Novoletna darilo! Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo: (806—5) Poezije, m\ Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani. Oznanilo. Dne *£9. decembra 1984 se bodo v tukajšnji gospodu raki uradnici v finančnem po> Slo|>JI na trgu cnarja .1 o>.«■(.» v teži 1H07 kilogramov taistemu, kr.teri bo največ ponudil in plačilo takoj odrajtal, prodali. C. kr. finančno vodstvo v Ljubljani, dne 16. decembra 18S4. (813—2) h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni paniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejeraajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Grermanla", 4300 ton, okolti 15. jan. 1885. Knjuta za potnike SSOO golil. — Vmesni krov 60 golil. Potniki naj se obrnejo na (814—3) J.TEE3CTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli* Arsenale Nr. 13, Teatru Comunalo, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Kmilluuo «r An«. Poglajen* generalnega agenta v Trstu* ! Priznanje! bolečinam v olavi in želodci! Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4. Z vesel.ioni Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kugljiee, škatljiea po 21 kr., izredno dobro služilo. Vračiua, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tja napadajoča me mrzlica, sumi nasledki zupretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilne kugljiee, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic. Pozdravljajo Vas, sem najiulauejša (701—8) I.m iju NUber. kugljic lekarne u.i zavitku imeti k« Vsak zavoj kri čistilnih Trukoozjr ninra radi pristnosti naslednji nudpis. (821) Blntreioipgs-Pillen I Rolle I fl. 5 kr. Verseudet vvird mir eine Rollo. kri čistilne kroglice v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škili Ij in- 1 gld. 5 kr. Razpošilja le jeden zavoj. Diese ansgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len sind echt and stets friseh zu neben in der Einhorn-Apotheke dea Jul. v. Trnk6ozy in Laibach, RatLhausplat^ Nr. 4. Jede Rolle muss der Echtheit \vegen nebige eigen-hiindige Unterscbrifc tragen: NAZORNI NAUK. Od I Vil II ' r < » 111 i < - ; i . je v novej izdaji izšel. Cena a SO kr. BC Kot Božično darilo za otroke posebno pripravno. V Ljubljani. J. GIONTINI. Raznaševalca, ki bi tudi moral kolportlrafti, iščem od Novega leta naprej za mojo kupčijo. (809—3) V Ljubljani. .f. im i O II g i II i. Velika partija i (788-73) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl. Ii. Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzoi'ci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke noge, jo priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilogo-vana nepreiuocljiva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št Valentinu kot najbolj*« ln nniceiiejAe uauje okrmijujoče aredetlvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilno jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cenet V velikih škatljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2'/t kilo po 5 gld. Nadalje v '/i škatljicah z 40 deka po 1 gld., v Vi škatljicah z 18 deka po 50 kr., v V* škatljicah z 8 deka (4J f.) 96 kr. it v Vb škatljicah z 3 »/, doka 100 komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jescnicnh pri Treun-n; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred poiiarejenjom se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje tra|no in čedno, kupi naj samo Bendikovo nepremočno mast za usnje. (706—8) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in mpresežtio zoper neslaat do Jedi, slabi ielodeo, smrdofto sapo, napihne-nje, klelo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da ee ne nareja peiek ln peeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v te-lodoi, preoblozenje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavnu zaloga: Lekar V. ltrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V(»o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. Kupferschmied. V K ra nj: lekar Drag. Sa vmk. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar I va n B laž ek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. BC Svaritev! Ker se v zadnjem času naS izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Postal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vantlveno Enanoenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varatveuiui znamenjem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—IGO) I Izdatelj in odgovor., uredaik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tibk „Narodne TibkarneV 20 8487 9028 096328