164. številka. Ljubljana, v sredo 22. julija. XVIII. leto, 1885. I shaja vsak dan »e^«, i tirasi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v a tr i j 8 k o-ojr ■ r ■ k e detele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ^ld . za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ks. — Za Ljubljano brez poSljanja na dum za vse leto 13 gld. za ćetrt let«, 3 gld. 30 kr., z» jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. za cerrt leta. — Z>i tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petita vrste po kr., će se MtMlnila jedenkrst tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na. se i/.volt trankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuistvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, „(iledaliska sto:.ia • Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse adiniuistrativn« stvari. Nemška rovanja. Vprašanje, kako bi se dosegla jedinost mej avstrijskimi Slovani, bilo je do nedavnega časa samo teoretično in ni prestopilo mej teoretičnega razsoje-vanja. V praksi ustavljali so se tej veliki nalogi mogočni faktorji, politični, zgodovinski, etnografski verski in drugi. Šestero slovanskih plemen, katera naseljujejo Avstrijo, je po okrajinah države raztresenih kakor etnografski otoki in okroženih od sovražnih narodnostij. Teh šest plemen govori v ravno tolikih jezicih in še v mnogih narečjih in pripada k štirim veroizpovedanjem. Ni čuda tedaj, da se pri takih okoliščinah stavijo zjedinjenju avstrijskih Slovanov ogromne, skoro nepremagljive težave. Samo v trenotkih silnejših ljudskih gibanj pokazalo se je mej zastopniki teh narodnostij bolj ali manj tesno zbližanje, menjava mislij, prizadevanje izdelati občni program. Tako zbližanje se je zvršilo 1848. in 1869. leta, pa obakrat ni dolgo trajalo. Poslednje zbližanje, katero je izzval padec Auer-spergovega centralističnega ministerstva in ustop Čehov v državni zbor 1879. leta, pokazalo se je trajnejše. To trenotje, ko je vrhovna državna oblast Avstrije v osobi svojega vrhovnega predstavitelja prišla k prepričanju, da daljno vladanje države v interesih centralistične klike in s pomočjo njenih vodij ni več mogoče, in ko je cesar izdal roko-vodeče gaslo: jednakopravnost narodnostij, spoznali so slovanski poslanci, da so le vsled njih nejedi-nosti nemški centralisti do tedaj neomejeno vladali, da je politiška jedinost avstro-slovanskih plemen jedino vspešno sredstvo v borbi z Nemci za avtonomijo slovanskih zemelj, jedini pot, po katerem se doseže visoki smoter — preobrazovanje Avstrije v federacijo avtonomnih slovanskih dežel. Spo-razumljenje, ki se je dognalo 1879. leta trajalo je do sedaj in njega posledice so bile, da so skoro v vseh vprašanjih, katera se tičejo slovanskega sveta, vsi slovanski zastopniki postopali složno. Mi Brno sicer daleč od tega, da bi praktične resultate, katere so avstrijski Slovani dosegli teh šest let, zmatrali za velike, pa v vsakem slučaji mi to Štejemo za važno uslugo Taaffejeve vlade — to soglasno delovanje parlamentskih skupin, predstavi-teljev avstro-ogerskih narodnostij ima velik odgoje-valen pomen, kajti priučuje avstrijske Slovane k vzajemnemu zbližanju in razutuljenju vzajemnih interesov. Borba Nemcev proti koaliciji slovanskih strank v Avstriji sestajala je do sedaj le v celi vrsti znanih in ne posebno vspešnih poskusov: nemška stranka in njeni organi so se vedno pritoževali, da se pritiska nemško prebivalstvo in da vedno bolj prevladuje slovanska plima, vladi nasproti dolžili so Slovane pomanjkanja patrijotizma in separatističnih teženj, pred Evropo pa pomanjkanja liberalizma, ker so se združili z avstrijskimi klerikalci itd. Poslednje državnozborske volitve so sicer številno oslabile nemško stranko, a spravile so na površje novo frakcijo, bolj odločnega značaja, ljudi bolj sveže, mlade, z novo bojno taktiko. Ti „novi ljudje" v nemškem taboru pridobivajo vedno večji upliv in polagoma odrivajo prejšnje vodje stranke. Nasproti Blovanskej koaliciji sklenili so popustiti prejšnjo taktiko pritožeb, ovadeb in črnenju in mesto teh neplodnih sredstev poskusiti motiti soglasje mej slovanskimi strankami parlamenta in mej nje zasejati nasprotja in razdor. Na prvem shodu članov nemške stranke parlamenta sprožilo se je vprašanje o političnej izločitvi Galicije od ae-žel v državnem zboru zastopanih s tem, da se tej deželi dovoli tako razmerje k Avstriji, v kakeršnem je Hrvatska k Ogerskej. Ta projekt vzbudil je jako živ razgovor na shodu stranke in še živahnejši po avstrijskih časopisih. Organi krajnonemške stranke so ta načrt energično zagovarjali in dokazovali, da bi bila izločitev Galicije jednako koristna za Poljake, Nemce in državo. Smoter te zanjke je dovolj viden. Ko bi se Galicija odločila, bi sedanjih G3 galiških poslancev ne bilo več v zboru ali bi pa šli na stran Nemcev. V tera ali drugem slučaji bi Nemci zopet dobili veČino in lahko bi zatirali avtonomistične težnje Čehov, Slovencev, Moravanov, Hrvatov in drugih slovanskih narodnostij. Ko bi Galicijo prepustili Nemci sami sebi, bi sami ničesar ne žrtvovali, ker v Galiciji skoro ni nemškega prebivalstva in imajo tam Poljaki že brez tega neomejen upliv. Poleg tega je v Galiciji teženje, pridobiti si večjo politiško samostojnost, v nekaterih krajih dosti večje, kakor pa v drugih avstrijskih slovanskih deželah. V poljskem taboru pokazali so dovolj treznosti pri tem vprašanji. Timeo Danaos et dona ferentes, glasil se je blizu odgovor poljskih organov na ta predlog Nemcev. „Nam sedaj ni treba večje avtonomije, kakor je ta, katero imamo ... Ko bi privolili v to nemško ponudbo in pustili njim suesti naše slovanske zaveznike, morali bi se nekega dne postaviti v boj proti Nemcem, ki bi bili neomejeni gospodarji Avstriji in bojevati se s takim nasprotnikom bilo bi težje, kakor s katerim koli minister-stvom . . . Blizu tak bil je odgovor skoro vseh poljskih listov in skoro vseh resnih poljskih politikov. Sicer pa ta načrt, katerega so izmislili Nemci, ni izpeljiv še iz nekega druzega še bolj važnega uzroka. Za tak preustroj ne zadostuje navadna parlamentska večina, treba je a/, glasov, teh pa Nemci z vsemi silami ne spravijo vkupe. Pa tudi ni misliti, da bi v kaj tacega privolila avstrijska vlada, ko bi poprej ne privolil Bismarck. Bis-marck bi pa v to ne privolil pod nikakeršnim pogojem. Pa kljubu praktične j neizvedljivosti tega predloga in nasprotovanja Poljakov ta nemški mančver ne ostane brez posledic. V galiških Poljakih vzbudilo se je spoznanje, da morejo, ako hočejo in se njim to potrebno zdi, brez vsake škode za svoje politične namene, verojetno še z lastno koristjo potrgati zveze z ostalimi avstro-slovanskimi strankami in stopiti na stran Nemcev in to spoznanje, ko je vzbujeno, se ne bode tako lahko dalo izbrisati, ampak bode neobhodno slabo uplivalo na slovansko vzajemnost. Naj bode kakor že koli, nemški manever moramo zmatrati za vspesen v tem oziru, da bode gotovo razdirajoče uplival na itak ne preveč krepko vzajemnost slovanskih strank v Avstriji. Pol i Mesti razgled. Notranja (Icželt*. V Ljubljani 22. julija. Kakor smo žo omenili, je „Pokrok" priporočal, da se ustanovi česk« akademija znanosti j. Ta list pravi, da je ustanova češke akademije znanostij prava potreba, ker brez akademije je češko vseučilišče nestvor. Ker so Ogri, Hrvatje in Poljaki dobili svoje akademije, morajo jo še Čehi, naj velja kar hoče. Kako bi se taka akademija ustanovila, to LISTEK. sv. Cirilu in Metodiju*). §preteklih vekov davnosti Slovani, Pradedje naši večkrat so se zbrali, 0 važnih se rečeh posvetovali, Pod milim nebom v lepih krogih zbrani, Kder lipa razprostirala je veje, Kder širil se je nje prijetni hlad, Tam bilo je Slovanu najmileje, Na taka mesta je zahajal rad. Za-nj taki kraji bili so veseli, Ko lipov cvet prijeten je bučeli. 1 mi smo tukaj zbrani na vedrini, Glej, milo se nebo na nas ozira, V okrilji zadovoljnosti in mira *) Ta slavospev deklamoval jo pri slavnosti, katero je priredilo v oast sv. Cirilu in Metodiju 19. t. m. društvo »Edinost" v Središči, g. učitelj Anton Vogrinec. Dolžnosti svete zveza nas jedini. Sešli smo danes se iz raznih krajev, Ko da bi zvon pozval k molitvi nas, Ko ptice se zbero iz raznih gajev, Če kliče na odhod jesenski Čas. Sred se vsakega zelo raduje, To ni zastonj, to nekaj znamenuje. Slovani tavali so v gostem mraki, Živeli v krivoverstva tesni sponi, Ko nekdaj mnogih rodov milijoni, Zaslepljeni, ubogi siromaki. Častili strastno krive so bogove, Misleč, da v njih prečudne so moči, Poznali niso sile Stvarnikove, Ki v svojih rokah zemljin krog drži, Ki na vesoljnem sveti vse narode Ravnal je, zdaj ravna, ravnal še bode. Objelo dolge večnosti je krilo Tisoč let že, kar tmina je pregnana, Kar bila iz nebes je luč poslana, Slovanom se je v duši razvedrilo, Razsvetila jih vere zvezda mila, Razrušil se je krivoverstva jez, Razpala se ie duhomorstva sila, Razkadil se zaslepljenosti bes. Beseda božja, kakor roža zala, Na tleh slovanskih je kali pognala. Iz južne pokrajine, iz Soluna Slovanom sinola je doba zlata, Učena dva moža, rojena brata, Prepeva vama marsiktera struna, Prepeva slavo v ljubavi ognjeni, Prepevala jo bode večni čas. Zakaj pa ne V Saj sveti ste imeni, Ciril, Metod, oj divnosladki glas! Kar dobrega je storjeno na sveti, To mora v vekotrajnosti živeti. Pradede naše sta poučevala, Jim kazala moč večne sta resnice, Dolžnosti raznovrstno, vir pravice, Pradede uaše sta nam krščevala, Dajala umno tujim knjigam svetim Besed domačih miloglasui zvok, Z navdušenostjo živo, s srcem vnetim morajo preudarjati vsi narodni krogi. Razpravlja se vprašanje, č« naj bi se „Češka učena družba-4 preustrojila kar v akademijo, a tu bi jezikovno vprašanje d'elalb sitnosti. „Učena dražb**, katere namen je samo znanost, je utrakvistična, in mora varovati jezikovno jednakopravnost, četudi so' se jej Nemci popolnem odtegnili. Akademija znanostij pa mora biti popolnem češki zavod. Govori se sicer, da je znanost kosmopolitična, a ne sme se pozabiti, da učenjaki, kateri goje znanost v materinščini, časte svoj narod. Ni zadosti, da naši učenjaki sploh bogate znanost, ampak mi smešno zahtevati, da se poslužujejo našega jezika. Mnogo naših učenih mož, kateri so pisali nemški, je tako pomoglo k slavi nemštva. Naša akademija znanostij ne bode samo znanostij gojila, ampak bode tudi dijakom pripravljala učna sredstva, katerih jim sedaj nedostaje. Tako tlela tudi ogerska akademija. Iz tega in še več druzih uzrnkov se „Učena družba" ne more preosnovati v akademijo. „Pokrok" priporoča, da bi se denar za akademijo tako le nabral. Najprej bi se porabilo onih 25.000 gold., katere je nek češki mecenat poklonil r Učene j družbi* povodom njenega jubileja. »Pokrok* misli, da je to opravičeno, ker je darovatelj določil, da se ta vsota mora porabljati za izdajo čeških knjig. Nadalje bi k temu nekaj pripomogli zakladi »Matice školske", kateri so tudi po pravilih odločeni za pospeševanje izdajanja čeških knjig. Nadalje bi tudi država nekaj dola, ker tudi daje nemškej akademiji 6*6.000 in Krakov-skej 12.000 gld. na leto. Seveda bi tudi češki narod s prostovoljnimi darovi moral pomagati. Češki narod ne bode pustil propasti svojega, vseuč lišča, tako bode navstala češka akademija znanostij v Pragi. — Ko je iz Liberžkega .Nemškega narodnega društva" bilo nekaj članov izključenih, jih je vsled tega potem jako veliko izstopilo. Ti izključeni in izsto-pivši člani so pa sedaj osnovali svoje društvo z ravno takimi tendencami. Povod razponi v društvu so bile poslednja državnoet izprazniti v določenem času. V tem pa ' Angleži v Egiptu ne bodo ničesar storili brez pritr-jenja sultana in druzih vlastij. To se pač malo strinja ; z ono odločnostjo v egiptovskej politiki katero so napovedovali angleški konservativni listi pri nastopu i te vlade. Ako se bodo ozirali na Turke, bode znana turška počasnost in neodločnost zadrževala obetano energijo. Dopisu Ik Harltovelj 20. jul. | Izv. dop.| (O čudnih naših razmerah.) Že kake dva meseca je minulo, odkar so žnndarji nenadoma neko jutro odveli v zapor g. Pogorelea, trgovca na Greti. Kaj je bilo temu krivo? - Govorilo se je, da je bil tožen radi razžalitve Nj. Veličastva. Vest ta je silno razburila domače ljudstvo. In to zato, ker je g. P. kot dobrotnik domačih ljudij, tudi dober Avstrijec. Znano je, da omenjeni gospod pri vsaki priliki kaže „pravi avstrijski čut". Znano je tudi, da vsako leto ob cesarjevem rojstvu krese zažiga ter rakete spušča; znano je tudi, da je precejšnjo svoto plačal, da je pristopil k veteranskemu društvu (ker ni bil vojak). In tega gospoda so peljali zvezanega v zapor radi razžalitve cesarja! — Evo Vam dokaza, g, urednik: „Bilo je pred blizu dvema mesecema, ko je prišel v hišo trgovca (že imenovanega gospoda) neki Bar-kovljanski potepuh, kateri je že večkrat v zaporu sedel, ter zahteval od imenovanega gospoda „na tipanje1 raznovrstnih pijač. G. P. ni hotel dati imenovanemu potepuhu zahtevanih pijač in to zato, ker je bil že pijan. Ko je pa potem imenovani, pijani potepuh zabavljati začel, spodil ga je g. P. iz hiše. A imenovani hudobnež hotel se je radi tega nad vrlim gospodom maščevati. Vedel je dobro, da glasoviti capovilla iz Barkovelj imenovanega gospoda kot dobrega Avstrijca in narodnjaka sovraži. Izmislil si je hudobno laž ter šel tožit imenovanega gospoda h „capovilli" radi razžalitve cesarja. Capovilla, ljut sovražnik omenjenega gospotla, porabil je lažnjivc besede potepuhove ter ukazal imenovanega gospoda aretovati. Capovilla verjel je prvim besedam potepuhovlmj ne da bi o tako važnih stva- reh nadalje izpraševal. Da je gospodu večjo žalost naredil, ukazal ga je zjutraj (mesto zvečer, ,ko je ono novico zvedel), ko so vsi ljudje videli, uklene-nega v Trst odpeljati. Gospod P. je sicer neustra-šljiv, a radi take nezaslišane krivice prišle so mu po potu v zapor solze v oči. Svest si svoje nedolžnosti bil je pripravljen več tisoč goldinarjev kavcije uložiti, da ga »začasno" izpustijo. Višja Tržaška gospoda bila je pa proti tem besedam gluha. Na prošnjo nekaterih veljakov bil je omenjeni gospod vender čez malo dnij zaslišan in „nedolžen-spoznan Žandar, ki je imenovanega gospoda v zapor peljal, bil je nemudoma premeščen; a preiskava se je nadaljevala. Te dni pa se je vršila sodba in bil je imenovani potepuh kot hudoben lažnik krivim spoznan ter obsojen na jedno leto zapora. Po nedolžnem obsojenega gospoda P. pa je ljudstvo na-udušeno pozdravljalo. Kakor se sliši pa g. P, z imenovano obsodbo ni popolnem zadovoljen, ampak misli uložiti pritožbo proti ravnanju Barkovljanskega capo ville. Pred par leti bil je i glasoviti capovilla od „Markovljanskib možakov" tožen radi razžalitve cesarja. Na besede Barkovljauskih možakov neso ga oiivedli v zapor. Pač pa so odveli žandarji v zapor spoštovanega gospoda P., in to na besede že večkrat kaznovanega potepuha". — Vidijo se iz tega dovolj naše v resnici čudne razmere! Govori se po Barkovljah, da tožba proti capovilli radi razžalitve cesarja ni še končana. Sliši se tudi, da bodejo priče prisegle — in potem bode konec ravnanju glasovi-tega Barkovljanskega capoville. Obalovič. Is KtivitijKlic doline 21. julija. [Izv. dop.] Dobro nam je še v spominu, kako zaničljivo se je izrazil lanskega leta Celjski šolski nadzornik Ainbro-žič v nekem trgu naše krasne doline o Slovencih. Zdi se nam, da je njegov „šport", grditi in zaničevati narod slovenski in vse, kar je slovenskega. V novejem času spravil se je ta Celjski veegerman, kojega zibel je tekla, če se ne motim, tam gori v Železnikih na Gorenjskem, nad naš šolski list „ Popotnik" in bi ga rad kar v hipu potrebil pri učiteljih svojega nadzorovalnega okraja. Preti nedavnim časom vprašal je porogljivo mladega učitelja : „Le-sen Sie auch dieses Messnerblatt den „ Popotnik?* Kaj mu je učitelj odgovoril, ini ni znano, a toliko vem, da se ni preveč ustrašil tega „prijaznega* vprašanja nadzornikovega. — Dandanes skoraj ni stanu, kateri bi ne imel svojih strokovnjaškib listov in če je komu treba prebirati strokovnjaške liste, je treba to učitelju, kajti on se v svoji stroki nikdar ne izuči. Saj je vendar slaven didaktik rekel: „Naj-boljši učitelj je ta, ki nikoli ne neha biti učenec.a Da pa pošten slovenski učitelj, ki hoče napredovati v prvi vrsti seže po slovenskem, prijaznem mu do« mačem stroko vojaškem listu, a ne po listu, ki grdi njegov narod in jezik, kakor n. pr. Graška „Piid. Z.a, je samo ob sebi razumljivo. Nadzornik, kateri prav razume svoj preimeniten posel, bi moral priporočati učiteljstvu, da prebira strokovnjaške knjige in liste, ki zastopajo zdravo pedagogiko, kakor naši domači listi; nikakor pa ne ume svoje naloge, kateri nasprotno postopa, jednako našemu Ambrožiču. Bi li ne bil on znabiti boljši mežnar, nego je nadzornik ? Toliko danes o čudnem možakarji in pedagogu. Prihodnjič hočem povedati, kako brezozirno in nesramno psuje ter pritiska Celjski „škisu značajne učitelje in kako hvali ter povzdiguje brezznačajne pristaše nemškega šulferajna. Is 4»onilegagrada 20. julija. [Izv. dop.] Lepo se je vršila slavnost, katero smo priredili 12. t. m. na čast sv. Cirilu in Metodiju. V petek m soboto vršile so se že priprave, slavoloki, mlaji, mnogo vencev in slovenskih trobojnic dičilo je naš trg. V soboto zvečer priredila je naša prostovoljna požarna hramba baklado, kakeršue še neso videli pri nas. Godba iz Šmarna je svirala, okna bila so povsod razsvetljena in domače pevsko društvo pelo je nekoliko pesnij na grajskem dvoru pred cerkvijo. Drug dan, v nedeljo, ob 8. uri zjutraj došli so iz Kamnika gospodje Liraši z zastavo; iznenadili so nas, pokazala se je pa zopet bratovska vez, koja veže nas ž njimi kot Slovence in bližnje sosede. Po vsprejemu podajo se odborniki okrajnega zastopa, županstva, čitalnice in požarna hramba k vsprejemu savinjskih društev, čilega „Sokolaa z zastavo in prostovoljne požarne hrambe iz Rečice. Odličnih gostov in prostega ljudstva dohajalo je vedno več; voz za vozom, truma za trumo in za temi preje omenjena društva. Vsa čast gre voditelju Sokola g. Piršu, koji se je zahvaljeval v lepih besedah za vsprejem. Z godbo poda se ljudstvo v cerkev in od taro k procesiji. Vsega ljudstva se je cenilo na osem do devet tisoč, kajti iz vseh far cele dekanije došli so pobožni farani pod vodstvom č. g. duhovnikov. Procesije udeležili so se tudi g. Liraši, Sokoli in požarni brambovci. V cerkvi zapeli po Se g. Li- i raši prekrasno pesen na čast sv Cirilu in Metodiju, Fopoludne, ko se je ljudstvo ie deloma razšlo, bil je koncert na kegljišči. Donela je pesen za pesnijo, napitnica za napitnico. Ko je pričel telovaditi Sokol, i se ni moglo načuditi občinstvo spretnosti nekaterih telovadcev. Ko je prenehala telovadba in godba, po-prirneta besedo g. Pirš in Gabršek. V prelepili govorih poudarjala sta vzajemnost in slogo kranjskih in štajerskih Slovencev. Bile so potem napitnice na g. Liraše in Sokole, na g. Pirša, posebno pa na č. g. dekana, koji je v zvezi z okrajnim odborom to slavnost priredil. G. Gabršek napil je potom tudi največjemu dobrotniku slovanstva, milostljivemu vla- | diki Strossmajerju. Žalibog, da je le prerano došla ura za odhod Sokolov in požarne brambe Rečiške. Ob šesti uri odšli so nam na žalost, ter neso po- i čakali večerne zabave, katero je priredila Čitalnica, i Sešli smo se na večer v grajski dvorani, kjer je č. g. dekan opisaval v krasnem govoru pomen slav- : nosti in zasluge sv. Cirila in Metodija za Slovence | in Slovane v vsakem oziru. Z veseljem je ljudstvo | poslušalo lepe besede dekanove in po dokončanem j govoru peli so gg. Liraši tako izvrstno, da se jim j nesmo mogli načuditi. Ples se je izvršil tudi dobro j in še le pozno v noči smo se razšli. Ljudstvo je bilo zadovoljno in veselo, posebno rado je gledalo v cerkvi in pri procesiji gg. Liraše in Sokole z za- j stavama. (Tudi telegrami in pisma so došla, mej j drugimi od Mariborskih bogoslovcev: „Prava vera j samostojnimi, dokler se ne otvori tretji razred. Dotle naj bi deška nemška šola bila pod vodstvom prve mestne deške ljudske šole oziroma mestne dekliške čole. Tak arangement bil bi mestni občini Ljubljanski, oziroma normalno-šolskemu zakladu v korist, ker bi ne bilo treba precej plačevati stanarine za vodjo, oziroma voditeljico nemške šole. Mestni zastop vzame poročilo na znanje. Odbornik Valentinčič poroča v imenu šolskega odseka o dopisu kranjske hranilnice v Ljubljani glede neke zamene učnih sob c kr. velike realke. Poročevalec pravi: Kranjska hranilnica naznanila je dne 3. julija t. 1. mestni občini, da namerava društvo „Deutscher Schulverein" že početkom letošnjega leta ustanoviti v Ljubljani Čvetero-razredno deško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom, ter da se bo letos otvoril 1 in 2. razred. Glede ustanovitve te šole po nemškem „Schul-vereinu" sklenila je kranjska hranilnica v svojem občnem zboru dne 2. junija t. 1.: 1. da ona nemškemu „Schulvereinu" preskrbi potrebne šolske prostore, šolsko opravo in druge učne pripomočke, proti temu, da se v tej šoli tudi slovenski jezik kot neobligatni predmet poučuje; 2. da društvu „Deutscher Schulverein" da podpore in sicer za 1885. leto l-IOO in za 1886. leto :**>00 glri. in 3. pooblašča hranilnično ravnateljstvo, da potrebne prostore preskrbi v poslopji c. kr. velike realke, ter da potrebno šolsko opravo in učne pripomočke iz re zervnega zaklada omisli. Ta sklep občnega zbora je kranjska hranil- bodi Vam luč, materin jezik Vam ključ do zveli- j niča na zahtevanje navzočnega vladnega komisarja čausko narodne omike. Slava slovenskima blago- j vestuikoina in njijinim čestilcem Kranič, Lekše, j Spende.") Vedno bo ostal v spominu Gorujegradča- j nom ta dan in presreno hvalo vemo gosp. Lirašera, Sokolom, Rečiškiin požarnim branibovcem in g. vo- naznanila tudi c. kr. deželni vladi. iDfdjti urili.) Domače st\ ar L - - (H a b e m u s p a p a m.) Včerajšnja „ VVicner-Zeitung" objavlja imenovanje dra. K e e sbacbe r j a diteljem teh društev, kakor tudi č. gospem in go- j vladnim svetnikom in zdravstvenim referentom za spodičinam iz vseh krajev posebno pa iz Kamnika, j Kranjsko Mi smo že davno znali, da bode tako, i Mozirja, Vranskega, Rečice, Vrbovca itd. ker so se j kajti dr. Keesbacber priporočal in hvalil se je od k nam potrudili in nas s svojim dohodom počastili. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 21. julija. Predseduje župan G ras se 11 i. Navzočnih je 17 mestnih odbornikov. Overovateljcma zapisnika imenuje župan odbornika Nič mana in prof. Tomo Zupana, ter potem naznani, daje doposlal obrtniški nadzornik za Kranjsko svoje poročilo, in tudi skupno poročilo obrtniških nadzornikov. Mestni blagajnik Hengthaler nastopil je zaradi bolezni dopust in postavil se mu je namestnik. Prvi mestni komisar Jakob Tome poroča o volitvi jednega zastopnika mestnega odboia v komisijo za lokalno realkino zaklado. Izvoli se na predlog dr. Zamika per acdauiatiouem mestni odbornik Vel ko vrh. Dalje poroča komisar Tome o volitvi treh članov mestnega zastopa v stalni zdravstveni svet. Po predlogu dr. Zamika izvolijo se mestni odborniki: dr. vit. Blei \ve is- Tr steni šk i, dr. Papež in Potočnik. Lzmej meščanov po R 6 g e r in S p i n d e r. Komisar Tome priporoča, da bi se jeden j rod knjižic /. murkami za 30.000 udov mestni odbornik volil v direktorij Elizahetišča. Izvoli se mestni odbornik dr. Stare. Poročilo policijskega odseka o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemičnih boleznij se odstavi z dnevnega reda, ker je poročevalec dr. vit. Bleivveis službeno iz Ljubljane odsoten. Mestni odbornik dr. Dolenec poroča o rešitvi priziva Ljubljanske mestne občine na miuister-stvo zoper c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega naredbo z dne 12. julija 1884 št. 1324, zaradi poučnega jezika na mestnih ljudskih šolah. Poročevalec ponavlja v kratkem našim bralcem itak znano zadevo in misli, da ne preostaja druzega, kakor da se naznanilo e. kr. deželne vlade, da priziva učno ministerstvo ni uvažilo, na znanje vzame. O svojem času se bode potein poročalo, kaj se je ukrenilo za nemške otroke. Župan Grasselli naznanja, da se početkom druzega šolskega leta otvori prvi razred deške in in dekliške nemške ljudske šole, in da se bodo razredi potem nadaljevali. Skrbelo se je za šolske prostore in učitelje. C. kr. mestni šolski svet meni, da bi se nove nemške šole toliko časa ne zniatrale gotove strani kakor „žafran", sposobnosti mu pa tudi ne manjka, kajti ako je v svojem dosedanjem poslu, kakor je sam rekel, „le uro navijal", bode to delo tudi odslej „eum otio et dignitato" in kar je glavna stvar, z nekoliko večjo plačo naudu šeno nadaljeval. — Na dosedanje Keesbacherjevo mesto bi od neke strani radi potihnili dr. Schusterja. Zakaj V Zato, ker je — tujec. — (Imenovanje.) Dr. Ivan Babnik imenovan je avskultantom za Kranjsko, avskultant Ivan Presker pa avskultantom za Štajersko. — (Naš listek.) V prihodnji številki začne se povest „Za dragocenim korenom'', katero je ruski spisal A. Ja. Maksimov. Gotovi smo si, da bode našim čitateljem ugajala, kajti pisatelj predstavlja nam v tej povesti doslej nepoznan svet ob bregu japonskega morja in čudne dogodke iz življenja kitajskih pustolovcev, ki so se napotili iskat čudodejni koren „ženšen in katerih večina pogine pri tem drznem podjetji. — (Krajcarska podružnica „Narodne ga doma" v Ljubljani) sme imenovati vspeh svojega delovanja v prvem tednu velikansk; v tem kratkem času razposlalo in razdelilo se je med na- Misel, po malih rednih, mesečnih doneskih skladati darove za „Narodni dom", je bila sprožena že večkrat tu in tam, ter tudi izvršena, a te male družbice zgubile so navadno veselje, ker neso našle posnemanja. Jednotne uprave in žive agitacije je manjkalo, da bi se bila izvršila ta lepa misel. Zato je pa odbor krajcarske podružnice „Narodnega doma" to reč v svoje roke vzel. Namen osno vate 1 je in te podružnice je, pridobiti vsacega Slovenca svojim udom. Će se to tudi ne dii tako natanko izvesti, da le vsak zaveden Slovenec svojo dolžnost izpolni ter plača toliko krajcarjev na mesec, kolikor mu je mogoče in če vsak pridobljen ud nagovori in pridobi druzega uda, bode kmalu toliko mesečnih doneskov, da pride na vsacega Slovenca krajcar. Će pomislimo, kako malo je tacih Slovenk in Slovencev, ki ne morejo dati na mesec krajcarja, in koliko je tacih, ki lahko dajejo na mesec tudi več, na pv. 10, 20, 50 in 100 krajcarjev, smemo biti prepričani, če vsi svojo dolžnost storijo, da imamo v teku leta 100.000 gold. Mogoče nam je doseči dobi vsako mesto, vsaka vas in vsako selo ne le po jednega poverjenika, ampak po več. Narodna društva, slovenska duhovščina, razumništvo in slovenski dijaki naj nas podpirajo, kolikor je v njihovi moči, in kmalu imeli bodemo ponosni „Narodni domu. Ker v mestih in bolj premožnih krajih udje pristopajo, ki na mesec po 10 do 100 krajcarjev plačujejo, izdal je odbor knjižice z desetkrajcarskirai markami. Toraj, dragi sorojaki! vsak, ki bere te vrstice, oglasi naj se poverjenikom podružnice, in doposlala se mu bode brezplačno poverjeniška knjižica z jedenkrajcarskimi, ali pa, če želi, z deset-krajcarskimi markami. Naslov se glasi: Krajcarska podružnica „Narodnoga doma" (dr. Josip Stare v Ljubljani. — (Nunska šola v Ljubljani) imela je koncem šolskega leta 805 učenk, od katerih jih * je 157 dobilo odliko, 4G6 prvi red, 16'J pa dvojke. 13 učenk se ni izprašalo. — („Tisočletnica Metodova" ) je naslov novi knjižici, katero je spisal duhoven Ljubljanske škofije, izdal in založil pa odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago. Knjižica stoji le 10 kr. in čisti donesek je namenjen društvu sv. Cirila in Metoda. Knjižica ima 32 stranij in tri slike: Sv. Ciril in Metod, Smrt sv. Metoda in Velegrad. Kar se vsebine tiče, zagotovljamo čitateljem, da jo bode vsakdo s pridom in z veseljem čital, kajti pisana je s toliko gorečnostjo, v tako pristnem slovanskem duhu, da se sme trditi, da kaj jednakega o sv. bla-govestnikih slovanskih še ni bilo v našem slovstvu. Osobito prikladna je knjižica ta kot darila naši mladini, kot spomin na tisočletnico, zatorej naj hi jo rodoljubi marljivo naročali in sirili v svojih krogih. Odličnim rodoljubom po deželi razposlalo se je več izvodov v blagovoljno razprodajo. Skupilo naj blagovolijo poslati odboru za priredbo vlaka v Prago, ali pa našemu, ali „Slovanovemu" upravništvu. — (Odbor „Slovenskoga pevskega društva) ima dne 26. t. m. v Ptujski Čitalnici svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Pre-čitanje zadnjega zapisnika. II. Poročilo društvenega vodstva. III. Dopisi in poročila poverjenikov. IV. Določba vsporeda za letošnji veliki zbor v Celji. V. Slavnostni odbor. VI. Nasveti. P. n. gg. poverjeniki so prošeui naj skrbijo, da se odboru v krat-I kem naznanijo posebne želje itd. slavnih udov, da ; se pravočasno lahko kaj določi. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 22. julija. „Morniiig Post" izvedela je, da se je zadnje dni neprestano brzo-javljalo mej Salisburvjem in Thonitonom, mej Staalom in Giersom. Ruska vlada doposlala je nove predloge o afganskeni vprašanji. Pariz 21. julija. Iz Ardes-a (departement Puy de Dome) se brzojav Ija, da je bila ondu strahovita eksplozija petrolejskih sodov in zabojev s smodnikom. Več osob je izginilo. Število mrtvih in ranjenih še neznano. G as tein 21. julija Nemški cesar pripeljal se je ob G. uri zvečer. Namestnik, deželni glavar in Župan pozdravili so ga, občinstvo pa simpatično vsprejelo Peterburg 20. julija. Letina ni povoljna. Na jugu začela se je žetev ozimine, pridelek bode le srednji, jaro žito pa menda povsod slabo. Madrid 21. julija. Včeraj na Španjskem 2188 ljudij za kolero zbolelo. «73 umrlo. London 21. julija „Times" poročajo iz Wa-shingtona: Državni tajnik Itavard preklical je imenovanje Jonasa amerikanskim konzulom v Pragi. Kajira 21. julija. Kapitčn Chermside brzojavlja: Ustaši napali so v 15. in 16. dan junija z veliko silo predmestja v Kasali. Posadka zavrnila jih je po hudem boji. Ustašev 30U0 mrtvih. Posadka priplenila je 1000 volov in ovac. in 700 pušk. ,,Bo-sphore Egvptienmr objavlja pismo mehanika, ki je v Berber ubežal in v tem pismu trdi, da Olivier Pain živi in da je sedaj v Berberu. tiaftfie vesti. (Originalno p i s in o M a h d i j e v o. ) — V arabskem Časniku, ki izhaja v Kajiri, bilo je natisnjeno sledeče Mahdijevo pismo: „Mohamed Ah-med, po milosti božji in volji naroda črni prorok islama, našemu ljubljenemu raiSirjevalcu resnične besede, naznanja: Ko dobiš te vrste, moraš jih takoj j natisniti v svojem listu, ki se tako čisla in tako tnalo stane v zmagovitem mestu (Kajiri) in ga tako tak lep vspeh, n treba je, tla nihče ne zaostane v i objaviti vsemu svetu. Danes sem dobil pisma iz de- SVOJi narodni dolžnosti. Narodnjaki naj delujejo, da ' žele slamoglavcev lEvropej razna puročila, katera so me spodbudila ne le nadaljevati svojo misijo, ampak razširiti svoje zmagovito vojevanje proti severu, pri-Bvojiti si s pomočjo Najvišjega Egipet, ki je že tako moj po pravu zavojevatelja, in tako z jednim samim udarom rešiti egiptovsko vprašanje. Jako verojetno je, da kmalu prisvojim mesta Kassalo, Dongolo in Vadi-IIalfo in zato pošljem program, kateri hočem izvršiti, ko pridem v zmagovito mesto (Kajiro). Evo program: 1. Vsi neverniki, ki bodo še tamkaj ali pa v Aleksandriji, morajo postati mohamedanci, ali pa bodo pobiti; 2. vsi naslovi bejev, paš, kateri so se poslednji čas tako zlorabili, bodo odpravljeni; 3 vse službe, katerih število se bode jako zmanjšalo, se bodo izročevale le vernikom, kateri znajo arabski čitati in pisati in so zadovoljni z zmernim življenjem; 4. vse uniforme in akademiške obleke se bodo odpravile; 5. vsaka lastnina, živa ali neživa, pametna ali neumna, premakljiva ali nepremakljiva bode občna; 6. kapitulacije se bodo odpravile, konzuli odposlali, sodišča zaprla, odvetniki, sodniki in zapravljivci se bodo izgnali; 7. vsi časopisi, pravovernih in nevernikov, se bodo uničili, razun tvojega, ki bode moral prinašati podobe in izhajati 7 arabščini; 8. vse evropske šole, zlasti one, ki pripadajo katoliške) ali protestantskoj propagandi se bodo odpravile; 9. oricijalni jezik mora biti arabski ali sudanski, zakon pa samo sveto pisanje; 10. vsak vojak mora biti Egipčan ali Sudanec; 11. Evropci, kateri bodo potem še hoteli ostati v Nilovi dolini, bodo plačevali davek po teži njih telesa; 12. vsi krediti namenjeni Evropcem, dali se bodo narodu, vsa hudobno pridobljena bogastva se bodo odvzela v prid države. To je dvanajst poglavij organičnega zakona, katerega upeljem, ko pridem v zmagovito mesto. Prosim te ljubljeni sin v proroku, objaviti ga v svojem resnicoljubnem listu, da bi vsak zvedel in se pripravil za tak red. Objemam te in ti pošljem visokosveti blagoslov Allaha. Mohamed-Ahmed." Uapeftni poklndki. Odprte rune vsake vrste, pritajene otekline, ulesa ozdravi naglo Moll-ovo „Franco s ko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (11—5) Tujci : 21. julija. Pri Nloun: Vodničar, Fischer z Dunaja. — Schin-dler iz Linca. — Dercani z Dunaja. — Moschondi iz Trsta. — Levnndovsky iz Zagreba. — Ceneni iz Gorice. — Dr. Bauer, Schuch iz Trsta. Umrli so v ljub I Jan i: 18. julija: Feliks Lerch, pilarjev sin, *> mes., Sv. Flo-rijtma ulice št. 82, za katarom v črevesu. — Jakob Doliuar, delavec, 44 let, Vegove ulice št. t), za plućnim einfizeinom. 19. julija: Kozalija Pichler, zttsohuega uradnika žena, 32 let, Reber št. 5, za tuberkulozo v možganih. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje , barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-it rimi v iinii. 21. juliju 7. zjutraj 739 06 mm. 2. pop. j 737 59 mm. 9. zvečer j 738 63 dim. 20-0- C 29 8° C 226° C brezv. z. svz. si. svz. obl. d. jas. obl. 0/8 mm. i dežja. 1 Srednja temperatura 24.°, za 4*53 nad noruialom. dne 22. julija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna rent«..........82 gld. 8.t Srebrna renta.......... 83 , 60 Zlata renta........... 109 gld. 20 kr. 5°/„ marčna renta......... 99 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 871 „ — „ Kreditne akcije......... 2SB „10 „ London .... ..... 124 m 90 Srebro............ — „ — „ Napol. ... 9 „ >9 C kr cekini . ...... 5 „ 88 „ Nemške marke 61 a 30 „ 4°/0 državne srećke iz I 18.r.4 250 gld 128 , - „ Državne srećke iz 1 186* 100 gld 167 „ 75 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 109 „ o5 „ Odrska zlata renta 4*/, HH B 10 , , papirna renta 5',u 92 „ 60 „ 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig K>4 „ — „ Dunava reg srećke 5°/„ 100 gld 116 . — n Zemlj obč avstr 4'/,% zlati zast listi 124 „ — n Prior oblig Elizabetine zapad železnico 114 , .wn „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ 25 , Kreditne srečke . . 100 gld 178 „ — „ Kudolfove srečke ... 10 n 18 „ PO Akcije anglo-avgtr banke 120 _ 97 p 50 , Tiammway-društ velj 170 gld a v 194 »20 „ Karol Friierii državni grof Lanthieri a Paratico, o. kr. nadporočnik izv. si., javlja s tem v svojem in v imenu svoje rodbino vsem prijateljem in znancem ž.dostno vest o pre-zgodnjej smrti ljubljene hčere MARIJE HELENE, katera je danes po kratkej a budej bolezni v 5. letu svoje dobe se s tega sveta ločila. V Vipavi, v 20. dan julija 1885. (439) Namesto vsakega posebnega naznanila. St 11.939. Razglas. (432—2) Zaradi oddaje del pri napravi glavnega kanala na Poljanskej cesti se bode pri mestnem magistratu dne 25. Juliju t. I. ol» I O. uri dopolnilne v mestnej dvorani vršila pismena dražba. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbin-skega urada vsakemu na razpolaganje. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. julija 1885. Župan : Grasse 1 li. Provizijski potniki za prodajo kmetijskih strojev (438-D se iščejo. Kje V pove iz prijaznosti upravniltvo „Slov. Naroda". (419-4) Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje počenši 1. liNtopu«laa I ssr» prostorije opredeljene za gostiono u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, koji bi te prostorije v najam uzeti htieli, da svoje ponudbe do 1. kolovozu ovc godine podnesu i uruče g. UTrstnji _A_rćL©lr»iiff<'r-Jov«» ie e za želodec., Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. 4'ohn, ilr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, /as I i/.en ju, želodčnej kislini, vzdihovanju, omotici, kolika, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapreti u. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodu lek»rjl Nvobo>dl9 pri Zlatem urla, ■ih Preftlrauveni trnu. (716 — 57) e < 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Kri čistilne krogljice ► mele bi se v nijednem gospodinjBtvu pogrešati r ► ► ► ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-neni želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gid. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. Malinovee <402-3' prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin in z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami Hallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slibomn želodca in okrepčujoča /jIra• ilna pijača non plus ultra, i kilo 80 kr., »/i kilo 40 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: „LEKAENA TRNKOCZT' zraven rotovia v LJubljani. t i ► ► ► i ccol i-evaie senc a za zelo đeć, ~ kiiero pripravlja . * . '-"<• '§ C. PICGOtlJekr v Ljubljani, i )-