51. štev. Pavialni franke * državi SHS. V Uubllanl, v sredo 3. marca 1920. izhaja pazars pond@!|!ca •n tiaa«a po prasisSha V so It dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska n lica 61.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirali in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-rrstica K t'8Q, osmrtnice In zahvale po K 3‘—, razglasi in poslano vrstica po K 2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. Glasilo.lugoslov. socijalno - demokratilne strank©, Lete IV. Posamezna Steni. stana — 60 vinarjev. — Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ei<> - 120, za po! leta K tQ m četrt 'eta K 80, za mesec h 10. Za ftemčjjo celo lolo K 132, za osfafo tujino in AirenkO K 140. — Reklampc ie sa Ust to oošinine proste. Upravmštvo ie v L unijam, Frančiškanska ulica št.8 t., Ueitehskjt tiskarna. Telsfenike si 312. Spravljiva politika sovjetske Rusije. Kdor pozna bistvo politike ruske sovjetske republike, ni bil niti trenutek v dvomu, da ima vlada nove Ru-sije najplernenitejši namen, kako da vstv^rj blagostanje v prej zatirani Kusiji. Rusija je raztrgala verige absolutizma in suženjstva zato. da po-?t0',c svobodna sama in živi v najboljših odnošajih s svetom, ki jo potrebuje pravtako kakor mi Rusijo, to »ogata zakladnico gospodarske in pusevnc sile. V interesu človeštva “• tla stopi v stik s sovjetsko republiko. in nismo se malo čudili, ko so v Belgradu m drugod osnovali zastopstva Dienklnove in Kolčako-ve, ne pa ruske sovjetske vlade, dasi bi bilo to zlasti v interesu Jugoslavije. Djenikln in Kol-čak nista predstavljala Rusije nikoli in šele po temeljitem porazu obeh žalostnih junakov ie nastal v politiki antante preobrat. Rusija je svoje sovražnike ob težkih notranjih iti zunanjih boiil) premagala in prva njena misel je bila, kako utrditi svoje blagostanje, s svojo zunanjo politiko. Duša ruska ie plemenita, to nam dokazuje tudi najnovešja mirovna ponudba Ameriki. Japonski in Rumuni-Ji. Nedavno v antantinih krogih niso hoteli nfčesar slišati o sporazumu z Rnsifo. Sedaj se je pa že zmasro-r i!f .p<^avi,a oportunistična taktik.i 'rS? KVenr5,ea na londonski konfe-. Naročili so zvezi narodov, da it . n>e! UVecJc»o trgovinski odnoša-3 z Rusijo In je bila za ureditev tega ni r> i;ittia določena posebna nre- ifOV^a,o kom5sHa- Dočim doslej Llovd Geoige ni bil prijazen sporazumu z Rusijo, je sedaj, ko ie-bil izvoljen Asquith, za sporazum. Asquith pravi namreč, da pogajanja brez sovjetske vlade ne morejo imeti nikakršnega pomena, ter da se bo treba odločiti za dogovore z Leninom in Trockijem. Celo na Francoskem je po zadnjem angleškem prestolnem govoru nastal očividen preobrat, ki ga razkriva »Journal des Debats« s tem, da oficijelni Franciji očita: »Francija si mora biti lasna v tem, da nova orijentacija angleške politike ni stvar ene stran-«6. marveč cele dežele. Francija se rnora dalje zavedati, da je Italija z Anglijo v tem vprašanju popolnoma složna. Nittijev govor to dokazuje; tudi ta ie mnenja, da se dajo omiliti ogromne materijelne težkoče, v katerih se nahajajo danes evropske države in zlasti tudi Italija, le z zopetno vzpostavitvijo trgovskih zvez z Rusijo.* Izprememba v najvišjem svetu je napravila v Moskvi dober vtis. Zakaj takoj na ta preobrat je Cičerin obenem poslal mirovno ponudbo Ameriki, Japonski in Rumuniji, ki jih te države tudi najbrže ne bodo zavrnile. Čičerin pravi v svoji noti Ameriki, da se naj pogajanja takoj prično. Sovjetska vlada nima nikakršnega namena, umešavati se v notranje razmere Zedinjenih držav, marveč inia le edino željo, da se z vsemi deželami prično mirovna pogajanja. Ponudba sovjetske vlade, ki Je došfa japonski vladi v Tokiju pravi: V trenutku, kc so vse protirevolucionarne vojske razbite ta zavezniki umikajo svoje ekspedicijske zbore ali jih vsaj na videz umikajo, se zdi sovjetski vladi važno, da zopet stavi formelno mirovno ponudbo. Nekatere vlade se že pogajajo s sovjetsko Rusijo. Narodi Rusije nimajo namena. napasti Japonsko. Ruska vlada se ne namerava nikakor umešavati v notranje razmere Japonske in popolnoma priznava posebne gospodarske in trgovske interese svobodnega vzhoda, ki interese drugih dežel iz različnih videov, znatno prekašajo. Sovjetska vlada je pripravljena glede na to, skleniti « Japonsko posebno pogodbo, ki bo za oba dela blagodejna. Sovjetska vlada želi sporazum, nekaki modus vlvendl, z Japonsko, ki bi uredil medsebojne odnošafe med obema deželama. Ljudski komisar za zunanje stvari predlaga za-raditeea japonski vladj takojšnja mirovna pogajanja. Enak predlog je stavila sovjetska vlada rumunski vladi in njenemu poslaniku v Londonu s pripombo, da se ii naznani kraj in čas pognianf. Te tri vesti, ki so došle v enem dnevu, v zvezi z dogodki v Londonu, opravičujejo optimistično mnenje. da se v najkrajšem času mračno obnebje Evrope zjasni potom sporazuma z Rusijo. n!1", "j”1 ., ‘ ™ ~ nahala tako v ev- ropski Rusiji kot v Sibiriji. V od- Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca.) 24. febr. 1920. boru za zunanie zadeve se le vršila od 18. februarja dalje zelo zanimiva debata o Rusiji. Na eni strani je !wJEini.s-te,r,dr' BeneS In socllalni demokrati, ki povsem pravilno pre- sojalo položaj v Rusiji. na drugi strani pa je stari dr. Kramar plediral za vojsko proti — sovjetski Rusiji. Sodr. Ant. Nemec, eden izmed prvakov Češke soc. dem. stranke je v svoiem govoru izrazil simpatije nroti intervenciji v Rusiii. Delal je. da se oni zelo motijo, ki misliio. da ie mogoča češka zutlauia politika v protisocijalistiškem 'smislu in ki misliio. da ni treba v ozir Jemati toka časa. Glede Rušile ie potreba nove orijentaciie. Češka ie v takšnem položaiu. da potrebuie gospodarske zveze z Rušilo. — Posl. Udr-žal (češki agrarec) le iziavil. da le položaj češke tak. da mora igrati rolo med zapadom in vzhodom in mora imeti svojo lastno orijentaciio. Kupovali bomo na zapadu in proda-fali na vzhodu. Enostranska orijen-taciia. pa nai bo zapadna ali vzhodna. bjla bi škodljiva. Sicer v bližnji bodočnosti ne more češka bogvekai 'z Rusiie dobivati, amnak pozneje bo stvar drugačna. Minister B e -n e s le Izjavil, da bi vfada bila pripravljena navezati gospodarske stike z Rusijo, pa tudi druge, ako sklene to ententa. Enako stališče je zavzel Llovd George. Ne bom navaial vse debate, dasi je bila zelo zanimiva in ie pokazala, da ie ruski problem treba rešiti in da Je treba pravilne oriientaciie. Tc dni ie prišlo v Prago 53 delegatov druaejja zbora češkoslovan-ske armade v Sibiriii. Postavljeni bodo pred voj^o sodišče, ker so ižiavfit. da se ni treba več bojevati s sovieti in revoluciionarii in da le treba. Ja gredo voiaki čimpreje domov. Bili so aretovani od premoči in eskortirani domov. »Pravo Lidu« in češko delavstvo slavi teh 53 mož kot junake. Kako konča ta afera bomo poročali. Češke čete iz Sibirije se polagoma vračajo. Praga ima vsak dan kal novega. V časopisiu berete ved I no kaj eksotičnega. Danes n. pr. J slave »Narodni Listv« 28-letnega generala Gajdo iz sibirske armade, jutri berete n. pr. v »I^ravu Lidu-interesantne podatke o tem sgene-lalu«. ki ie v enem letu avanziral od navadnega častnika na generala. Ni nič čudnega, ampak umevno je samo. da se ie odločila češkoslo-vanska soc dem. stranka, da pošlje svojega odličnega pristaša — dr b Šmerala - v Rusijo, da na licu mesta preštudira razmere. ker ruski problem ie pač tak. da ga moramo poznati. Eden od žurnalistov češko-slovanske soc. dem. stranke le pa že v Rusiji — s. Olbercht — |n §tlJ. dira glavna prosvetna vprašania. Dr. B. Cmeral le bil do sedaj v Švici. od koder ie pošilial v češke soc. dem. časopise dopise o švicarskem I delavskem gibaniu. Stranka ga ie tla delegirala, ker i> smatrala za potrebno. da eden njenih žurnalistov preštudira razmere v Švici. Draginja le v Pragi velika. Razmere so precej žalostne. Soc. dem. delavstvo pa se trudi, da uredi, kar so urediti da. Kakor veste, ministrski predsednik češke republike je sociialni demokrat V, T u s a r, v ministrskem svetu so še soc. demo-kratie dr. W i n t e r (soc. politika) del. tajnik 11 a m p 1 (lavna dela) in Ha b e r in a n (prosveta). Vlada Je sestavljena iz koalicile. v koti so soc. demokrati, češki sociialisti. kmetska stranka in Slovaki. Soc. dem. časopisi razpravljajo o vzrokih draginje. Seveda ne tako kot ljubljanski »Slovenec« ali — »Večerni List«. Nai navedem iz članka posl. sodr. Taverla nekaj odstavkov. Piše: Razmere nostaiaio res čimdalje slabše. Zlasti gospodarske. Ne mo* remo si pomagati iz prometne kala-mitete in ne iz pomantkania premoga. Pomanikanie živeža in d ra« in ja živeža in obleke se veča in veča. Pred pol letom se nam ie zdelo da že ne more višie vzrasti. Ali namesto mirnega ponašanja, ki je potrebno za dališe delo. se nahaiamo v odno-šaju. ki bo silno škodoval. Če bi bila naša država zagotovljena in Imela za seboj vsai desetletno tradicijo. če bi bila enotna v prebivalstvu. bi sedanje stauie ne škodilo. Ali naša situacija more biti urejena le z našo notranjo močio . . Vsak. kdor stvarno presoja vprašanje draginje. ve. da je edino sredstvo proti draginji povišanje produkciie blaga — skratka: več blaea In več blaga. Več blaga za izvoz, kar bo povzročilo mogočnost, da dobimo vež blaga tudi v državo. — Tako le. V kratkem še kaj več. Za poJitlko delovnega ljudstva. Plzenska »Nova Doba« prinaša pisrno sodr. Krnauskv iz Londona, ki bo zanimalo tudi naše čitatelle. Pismo se glasi: »Angleška lavnost se peča z dvema važnima vnrašaniima: 1. ali Je angleško delavno Hudstvo zrelo, da bi vodilo usodo države- 2. afi izide iz bodočih splošnih volitev delavstvo kot zmagovalec nad meščanskimi strankami in 3 kakšna bo politika delavske vlade. Ta vi ušanla so problem, o kte-rem se zelo tehtno razmlšlia. Delavska stranka Ima v londonskem parlamentu samo 63 zastopnikov, ali vsi pričakujejo, da se bliža čas. kc se Polasti v Angliji delavstvo vlade. Pri zadnjih splošnih volitvah, ki so se vršile leta 1913. po ledva končam voini. le seve zmagala h bera I-no-konservativna koaliciia. kar ni bi»o nič čudnega. Ljudstvo le bilo navdušeno nad zmagami združenih armad in oddalo ie svole glasove za Llovd Oeorgeia. ki ie vodil državo v naikritičnelši dobi in lo de fakto sozmagalee. AH od poslednjih volitev v parlament se ie mnogo izpremenilo. Množice začenjalo treznete razmišljati in čimdalje boli se niih mišljenje približuje — delavski politiki, To se vidi pri vseh dopolnilnih volitvah, pri kterih povsod zmaguje samo delavstvo. To se je videlo minulega leta pri občinskih volitvah, ko so nasprotniki delavske stranke izgnbili svoie trdne pozicije. Te dni se vrši dopolnilna volitev v Paislev. in ravno ta Je spra- vila na površje zopet vprašanje delavsko moči. Ta volitev se vrši za delavstvo pod ugodnimi okoliščinami kaiti koalicije meščanskih strank ni več; v volilno borbo gre vsaka zase. Liberalci kandidirajo znanega vodio Asciuita. ki je bil 10 let ministrski predsednik. Ako se med konservativci in liberalci nasprotja ne poravnajo, bo delavska stranka (Labour Partv) zmagalka tako v tej kot v vseh nadalinih. dopolnilnih in splošnih volitvah. Razumljivo je. da dobiva angleška delavska stranka tople simpatije tudi v nedelavskih vrstah. To le za njo zelo važno, ker postane pri prihodnjih volitvah vladna stranka nal-močneiše in skoro natvečie države sveta. Za delavsko politiko se je jž-iavil nedavno bivši voini minister Lord Haldane. Danes je enako izjavo podal Lord Fischer, prvi angleški politik In bivši minister mornarice. V dopisu časniku »Dailv He-lakhi« odobrava politiko »Traa« Uniorts* in želi delavski politični stranki popolno zmago, ki nai bo čimnreie Dna. da bo stranka ostala zvesta dosedanjim že osvedočenšm evolucijskim tradicijam. Izjavi Lorda Haldana in Lorda Fiscbera sta zelo upaDolna simptoma. Odgovarjata tako na vprašanje: ie-li delavstvo zmožno upravljati državo in zavračata vesti o politični nesposobnosti delavstva. Vidi se. da si ic delavsko ljudstvo s svojo vzorno disciplino in trdno organizacijo pridobilo simpatiie tudi onih. ki so Šs nedavno neprijazno gledali LISTEK. lesi ulili naredi w®. (Poslovenil Fran Pogačnik.) Zverinje mleko. (Konec.) CarlevIČ se je napotil v gozd 4n videl, kako ie dolila medvedka mladiče. Pomeril le in to hotel ustreliti. Teda! le s človeškim glasom izpre-Rovorila: »Carjevič Ivan. ne osiroti mladih, povel rajši, česa potrebuješ,. »Potrebujem tvolega mleka!« »Izvoli, pomolzi me. povrh pa ti dam še medvediča!« Carlevič namolze mleka, vzame medvediča in se vrne domov. Ko zmal to vidi, reče caričnl: »Tvoj brat pnhaia In nese medvediča. Poželi si še levjega mleka!« Tako pravi in se spremeni v omelo, ki ga caiična sune pod peč. Kmalu pribeži carjeviča Ivana divji lov. zavoha nečistega duha. se zažene pod peč In začne omelo osmuko-vatl »Zapodi, bratec, svol div« lov, sicer ne bo moči Iutri peči omesti!« Carjevič je kriknil na pse. ki so legli pod mizo In laiali. Drugo lutro carjevič zopet vpraša: »Kako ti le sestrica?« »Nič ne pomaga, bratec, a sanjalo se mi le nocoj, da bi ozdravela, ako bi dobila levjega mleka.* Carjevič le šel v gozd. gost gozd. Dolgo je hodil, končno ra le zagledal levinjo doječo svoje mlade. Hotel Jo le ustreliti, ona pa le izpregovorila s človeškim glasom: »Ne streljal me, carjevič Ivan! Ne osiroti mladih, pove! ralši, česa želiš!« »Potrebujem tvoiega mleka!« »Izvoli, povrhu pa ti dam še le-vlča!« Carjevič namolze mleka, vzame leviča in gre domov. Ko zmaj Brlogar to zapazi, pravi caričnl: »Tvoj brat prihaja in nese leviča!« Nato začne premišljevati, kako bi ga umoril. Misli, misli, končno na se spomni, poslati ga v deveto deželo. V tel deželi le sta! mlin z 12 vratmi. ki so se vsako leto enkrat odpirala na kratek čas; nisi se utegnil niti ozreti in vrata so se že zaprla. »Nai poskusi dobiti iz tega mlina močnega prahu!« Reče In se Izpre-meni v burklje, CariČna tih vrže pod peč. Carjevič vstopi, pozdravi in od- da sestri levie mleko. Zopet zavohajo osi zmajev duh. planeio pod peč in začno obdelavati burklje. »Ah. bratec, nrenodi svoj divji lov, da česa ne razbije!« Carievič krikne na ose. ki so legij pod mizo. a še vedno gledali na burklie in hudo renčali. Proti lutru le carična bolezen še bolj čutila, vzdihovala le in stokala. »Kal le s teboj, sestrica?« jo vpraša brat. »ali ti mleko ni koristilo?« , »Nič. bratec,« *n začne ga pošiljati v mlin. Carievič si le nasušil prepečenca, vzel seboi svole ose ter sc napotil v mlin. Dolgo le čakal, preden je prišel čas. da se le odorlo 12 železnih vrat. Tako! nato odbit! v mlin. skoro uaide močnega prahu, in komaj stopi sam iz mlina, že se vrata za njim za-pro, njegov divji K>v pa ostane v mlinu. , , , Carlevič Ivan zaplaka: »Vidim, da ml le smrt blizu!« Vrne se domov. Ko zmal zagleda, da se vrača sam brez lova. vzklikne: »Sedaj se ga ne bojim!« Brž mu skoči nasproti odpre žrelo In zakriči: »Dolgo sem sc spravljal nate carlevič, naveličal sem se že čakati.> Sedaj pa si mi prišel v kremplje, na mestu te požremI« »Počakaj malo in pusti m?, da se prej okopljem!« Zmal le bil zadovoljen in ukazal mu le. naj načrpa vode. nacepi drv m ogrele kopeli. Carievič Ivan začne vodo donašati in drva ceniti. K njemu prihiti vran in zakrok#: »Kra. kra. carjevič Ivan. le cepi drva a ne brzo! Tvol lov ie pregrizel že četvero vrat.* Kar je carjevič nacepil, le vrgel v vodo. Čas ie potekal, treba ie bilo podkuriti za kopeli. Zopet prileti vran in zakraka: »Kra. kra. carjevič Ivan. grej kopeli, a ne brzo! Tvoj lov ie 'pregrizel že osem vrat.« Carjevič zagreje kopeli, začne sc umivati, a mislil le samo na to. ali dospe njegov lov pravočasno. Ze je tu oes. ki pravi • *V cfveh smrt ni strašita!« — Za psom pri-drve vsi. Zmal Brlogar le dolgo čakal na carjeviča. Ko ni mogel več zdržati, stopi sam do kopelli. Teda! se vrže nani vqs lov In ga raztrga na drobne kosee. Carlevič Ivan zbere te kosce, sežge. a peoel raztrosi po pollu. Nato gre s svojim lovom v dvorec In hoče ! sestri glavo odsekati. Ana nade c red niim na kolena, zaplaka in ga prosi. Carjevič ie ne kazni, nego jo pelje na pot. posadi h kamenitetnu stebru ln postavi poleg nle oovesmo sena 4er dva vrča: v prvem le bila voda, drugi ie bil prazen. Reče Ii- »Ako iz-piieš to vodo. poleš to seno in nuola-k:iš poln vrč solz. tedai ti oprosti bog in jaz!« Nato ostavi sestro uri kamenitem stebru, sam pa gre s svojim lovom 30 dežel odtod. Gre in pride v veliko m imenitno mesto. Tu vidi. da se pol naroda veseli in prepeva, pol oa pretaka grenke solze. Zaprosi neko starko za prenočišče in lo vpraša rl^o-vei mi. starica. čemu se pri vas pol naroda veseli in prepeva, pol oa glasno plaka?« Starka mu odgovori: »Ah. bat-juška. v našem tezeru se le naselil dvanalsteroglav zmai. ki prileti vsako noč, da žre ljudi. Zato smo določili vrsto, vsak dan pripade drugi konec v plen zmaju. Ti. ki so se oteli, so veseli, a oni, ki iih le zadela usoda. liieio solze v notokih.« »A na kom ie sedai ničt?« »Sedal le pal Žreb na carsko hči. Edino ima oče in še to mu ie odiati. Objavil je. da izroči onemu, ki ubije delavsko gibanje. Ni daleč več čas, ko bodo le delavske stranke s svojo jasno, trezno n državotvorno politiko v vseh narodih edin in odločilen činiteli«. Priobčujemo ta dopis, ker je poučen za nas. Pot. po koii gremo, ie prava not delavske politike. Wiison zahteva revizijo mirovnih pogodb. Pariški mirovni kongres ie hotel s svoiimi sklepi rešiti svetovno krizo. kakor so hotele antantne sile pod vodstvom Clemenceauja. Sedaj pa se pokazuie boli in boli. da le bila rešitev krize slabo zamišljena in da iz nie Po tel poti sploh ni mogoče priti. Uvidevne stranke v antantnih državah samih priznavalo, da le stvar zavožena ter da mora ta politika Privesti naiorei srednjeevropske države do poloma, potem pa tudi silno oškodovati jugoslovansko, čehoslovaško, italijansko in francosko gospodarstvo. Sploh ie katastrofa neizogibna. Dasi opisuielo posamezne države svoj položaj za reklamo dokaj rožnato. je vendar iasno za vsakogar, ki more presojati stvar s trezno gospodarskega. to ie sociialnega stališča, da niti ena država v Evropi ni v ugodnem sociialno - gospodarskem položaju. Valute so sicer dobre in slabe, toda valutni trg sloni na problemih. ki so pa v resnici silno problematični. Kot važen polav treznejega raz-mišlievania o položaju ie to. da sc se posvetovanja v Parizu opustila in se nadaiiuteio v Londonu. To dokumentira. da Clemenceau ne odločuje več v antantnih državah ter da dobiva vpliv gibčni in okoliščine vpošteva-joči previdni Llovd George, ki utegne vplivati s svojo osebnostjo, da birokratična gospoda ne bo šla preko množnosti in najnui 'eiih potreb.Zlasti v ruskem vprašanju ie nastai pomem” ben preobrat na pritisk angleškega delavstva, ki pridobiva v boju s kapitalističnim razredom vedno več ta! in ugodnosti. Kapitalizem vsega sveta se nahaja v veliki stiski in vsi poizkusi da hi mu dali kapitalisti prejšnje oblike, se izjalovllaio. Velika svetovna pogaianla v Parizu so doživela pravi polom; ne le narodi, ki so jih odloki tiranske mirovne konference najhujše zadeli in jih Še zadenejo (lugoslavijo. Turčijo itd.), tudi uvidevni Angleži, kakor Asquith. Curson. in ponovno amerikanski predsednik W?lson. so istega omenja. Zato se nam zdi vest iz New Yorka. o kateri ie poročal italijanski list. da naibrže SDrelme amerikanski senat predloge, v smislu katerih bo Wilson zahteval, da se skliče nova mednarodna konferenca, ki mora te-mcr.'; o revidirati mirovno pogodbo. Ce tudi ta zahteva ni takoj izvedljiva. ie vendar podana možnost, da se izvede in da bodo na novi konferenci zastopani vsi interesenti, tudi nremaeanci in druži oškodovanci, ki bodo vplivali, da se ob skupnem delu v pravem duhu demokracije po načelih človečnosti in potrebe dvigne svet iz predvojnega in sedanjega močviria sociialne bede' ln prepreči preteči pogin. Pogin preti vsem. rešitev ie mogoča le v vzajemnosti, zlasti združitvi in solidarnosti zavednega proietarijata. ki ima v tem zmlslu velike nalove. Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svoboda“. Francoski intelektualci proti d’Anminzifu. »Clarte* francosko glasilo »in-ternacijonalne misli«, prinaša v številki od 7. februarja pismo, katero ie poslal d’Anneunzio predsedni-štvu organizacije »Clarte« in v katerem se pritožuje, ker nastopa ta skupina najboljših francoskih pisateljev proti okupaciji Reke s strani d’ Anmmziia. D’ Annunziio naglaša v svojem pismu z najbolj zvenečimi frazami, da ie prišel na Reko. da se žrtvuie. da brani pravice tlačenih in da izvojuie zmago vseljudskega bratstva, za kar se bore tudi irski in egiptski revoluciionarci in ruski re-voluciionarci proti carizmu. Uredništvo »Clarte« prinaša to pismo v celoti, a istočasno prinaša pod njim odgovor glavnega odbora »Clarte«. ki vsebuie med drugim naslednje: »Navzlic vsem frazam d’Annunzija'ostanemo mi še nadalje pri tem. da le bil cilj te teatralne manifestacije. ki Jo podpirajo italijanski šovinisti in licemerna vlada. ki ni vredna veiie pažnie nego druge, zelo ozek naciionalistični namen. Cela reška avantira le prožeta z imperijalističnim, militarističnim in aneksiionističnim duhom, kar se iasno uvidi, iz vseh ustmenih mani-festacii in pompoznih proklamacij človeka, ki le bil enkrat ženijalni oi-sateliski talent, a se ie sedai udini! enemu nenaravnemu in zlobnemu idealu. Odobravat? to ekspedicijo bi pomenilo odobravati načelo, da pripada svet avanturistom in nasilnikom. Smešno ie, ko hoče d’Annunzio dokazati humanitarnost svoie težnje po italiianiziraniu Reke (a leta 1915., pri sestavllaniu londonske oogodbe niso imeli nobenega pojma o italiian-stvu tega k rala') in kadar hoče to Italiianiziranie orimeriati s pravičnimi aspiracijami velikih držav, osvobojenih od Anglije. Delo pravice in reda se bo izvršilo, ne s pomočjo d’Annunzijevih konditijerjev, nego potom moralnih teženj skupnega interesa in potom univerzalne volje, ki bo osvobodila liudstva šovinističnega iarma in veduih moritev. Reška afera ostane do tedal zt nas to. kar le tudi v resnici: egoističen čin, kriminalen kakor tudi smešen in ki se da primerjati s kakim barharskira činom 16. veka. Med d’ Annunzlje-vim činom in velikimi ideiami. za katere danes umiralo in žive. stnii laz. In v svoje opravičenje ima ta čin samo en veliaven argument, a ta argument ni nikakor pošten: to le. da so tudi druei zavezniki vzeli, kar ie vsak mogel pri razkosaniu slabših in premaganih. Izmena not glede jadranskega vprašanja. LDU. London. 29. (DunKU.) Po izmenjavi not glede jadranskega vprašanja je predsednik Wilson izjavil. da se ie v sporazumu z Zedinjenimi državami dne 9. decembra sklenjena pogodba izpremenila v prid Italiie. zelo krivično proti Jugoslaviji in z nevarnostjo za svetovni mir. Dogovor od 14. ianuaria. ki ie bil sklenien brez vednosti držav, ie po uiih mnenju neizvedljiv ker ie krivičen. Vlada Zedinjenih držav ne more dovoliti ureditve, ki nomenia iasno kršenie načel, za katere le vstopila Amerika v voino. Ako se hočeio velesile pod pretvezo narodnega čuta oškodovati na malih šibkih narodih, da bo tedaj prevlado- val stari red. še ni prišel trenotek. da bi se Zedinjene države pridružile velesilam. Ako pogoji od 9. decembra, ki vsebujejo naivišjo mero koncesij. niso Izvedljivi, tedal mora predsedniik Wilson resno preudarjati, da umakne iz senata mirovno pogodbo z Nemčijo ln definitivni dogovor s Francijo. tako. da bodo zavezniki morali sami izvesti novi evropejski red. V odgovoru od 17. februarja sta izjavila Millerand in Llovd George, da se nista niti Italija niti Jugoslavija želeli svobodne re-ške dtžave. dasi je bila to glavna točka ameriških predlogov. Zato ie bil Italiji priznan ozek pas zemlje v indirektno zvezo. Z mnenjem Zedinjenih držav, da se ie na ta način ustvaril povod za aneksijo Reke. se angleška in francoska vlada ne moreta strinlati. Ameriška kritika glede Albaniie ni pravična. Ker je severni del Albaniie po večini krščanski, južni pa mohamedanski, sta smatrali angleška in francoska vlada za najbolje. poveriti zaupanje za to ozemlje Jugoslaviji hi Italiji. Pri tem pa sta gledali tudi na to. da spravita vso Albaniio pod mandatni sistem. Francoska ln angleška vlada ne želita izsiliti nikake rešitve, ki bi se zdela Wilsonu nesprejemljiva ln bosta tedaj čakali na odgovor Zedinjenih držav. Ker se Italila m Jugoslavija nista mogli sporazumeti, ne preostaja Franciji in Angliji ničesar drugega. kakor da priznata veljavnost londonskega dogovora. Francoska in angleška vlada osuplo gledata, da se Zedinjene države umikajo iz zveze narodov, ker ne soglašalo z ureditvijo jadranskega vprašanja. Da niso merodajni le etnografski razlogi. se iasno razvidi iz tega. da se prikliuči nad tri milijone Nemcev Čehoslovaški in nad tri In pol milijona Malorusov Poljski, ki Pa so poljski vladi sovražnega mišljenja. Zato upata francoska ln angleška vlada, da se Zedinjene države, nal si bodo že kakršnega mnenla v jadranskem vprašanju, ne bodo odtegovale pogodbam iz leta 1919. V odgovoru od 25. februaria ie Izjavil Wilson. da ie bil po njegovem rnne-niu glavni povod voini. da nima nobena država ati skupina držav pravice. odločevti o kateremkoli ozemlju ali politiki, kateregasibodi prostega liudstva. Petero velesil oo njegovem prepričaniu tedai nima v vprašanju jugoslovanskega naroda brez njegovega soglašania nič več odločevati, kakor bivša Avstriia. Postopanje predsednikovo ie predpisano v členu oogodbe zveze narodov, po katerem ie pohlep po zemlji nezdružljiv s politično samoodločbo narodov. Wilson le izr vil dalie. da se moglo smatrati za samoodločeva-goslovanskim sporazumom glede Reke pod oogolem. ko se ne sklene na rovaš koga tretiega. Neposredno pogaianie med obema državama bi se moglo sm trati za samoodločeva-nie. Ako bi na ta način ne prišlo do zakliučka. bi morale biti obe stranki pripravljeni, priznati odločitev francoske. angleške in ameriške vlade. V odgovoru od 26. februaria sta izjavila Millerand in Llovd George, da postopata v smisln zadnie Vvil-sonove note in da bosta albansko vprašanje tako rešila, da se ugodi zahtevam albanskega liudstva po popolnem samoodločevaniu in da se Jugoslavili zagotovi izhod na Jadran v ozemlju pri Skadru Francoska in angleška vlada imata, da se bo sporazum dosegel mirnim potem. Ako to ne bo mogoče, mora stopiti v zrnata. svoio polovico carstva in mu da hčer za ženo. Kje so sedaj junaki' Vse ie že zrna! pogubil!« Carievič Ivan zbere takoj svoj lov in gre k jezeru, kier ie že stala prekrasna carična in bridko plakala. »Ne boi se. carična. laz sem tvoja zaščita!« Zdaici se jezero vzvalovi in razburka ter pokaže se dvanaisterogia-vl zrnat. »O. carievič Ivan. ruski iunak. čemu si prišel sem? Ali se hočeš boriti ali pomiriti?« »Cernu bi se pomirjal? Ruski junak ne prihaja zato.« mu odvrne carjevič Ivan in spusti nad zrnaia ves svoi lnv.*dva osa. volka, medveda il leva. Zveri ga na mig na koščke raztrgajo. Carievič Ivan odreže lezike vseh 12 zmajevih glav. spravi v svoj žen spusti lov sam na leže carični k kolenom in trdno zasoi. Rano ziutrai se pripelje vodovoz s sodčkom. Ko vidi. da le zrna! ubit, carična živa. a ori nlenih kolenih spi dobri iunak. pograbi urno za meč in odseka carjeviču glavo, carični na izsili prisego, da ga prizna za svojega rešitelja. Potem zbere zmaieve glave ln jih pelje k carju; tega pa ni vedel. da_ s« glave brez jezikov. Cez nekai časa pribeži na to mesto lov carieviča Ivana Tu leži carjevič btez glave. Lev ga pokriie s travo in sede poleg njega. Prilete vrani z mladimi, da bi mrliča razkilu-vali. Lev se potuhne, ulatne vraniča in ga hoče raztrgati na dvoie. Stari vran zakriči: »Ne pogubljaj mojega deteta, ničesar ti nt zakrivil! Povei. česa ootrebuleš. vse ti izpolnim!« »Potrebujem mrtve in žive vode. Prinesi le in vrnem ti vraniča!« Vran poleti in ni še solnce zašlo, že prinese dva mehuria z mrtvo in živo vodo. Lev raztrga vraniča ga orosi z mrtvo vodo in koščki se zrastejo: orosi ga z živo vodo in vranič oživi ter zleti za starim vranom. Tedaj poškropi lev carieviča Ivana z mrtvo in živo vodo. Ta vstane in reče: »Kako dolgo sem snal!« »Večno bi spal. ko bi ne bilo mene.« mu odvrne lev in pove. kako ga le našel mrtvega in kako ga le oživil. Carievič Ivan gre v mesto. Kjer se le vse radovalo. objemalo polju-bovalo in prepevalo. Vpraša starko: »Povel, starka, odkod to veselje?« »Vidiš, to ie tako: »Vodovoz je premagal zniala ln otel carično. Car mu k) daje sedai za ženo.« »Ali si morem svatbo ogledati V» »Ako znaš svirati. idi! Tam sprejemajo sedal godce.« »Jaz igram gosli.« »Poidi, carična nadvse rada posluša igranie na gosli'« Carievič Ivan si kupi gosli in gre v dvorec Tu zaigra in vsi ga poslušalo ter se diviio. Odkod se ie vzel tak slaven goslar! Carična natoči čašo vina in io svojeročno poda godcu. Pogleda ga in se uri tem spomni svoiega rešite-lla. Solze se li vlijejo po licih. »Zakai nlakaš?« io vpraša car. Odgovori mu »Spomnila sem se svoleua rešitelja.« Tedai se carievič Ivan razodene carju, pove vse. kako ie bilo. a v dokaz potegne iz žena zmaieve lezike. Priicli so vodovoza. ga odnehali In ustrelili, carievič Ivan pa se te oženil s prekrasno carično. V veseliu se domisli svoie sestre In se napoti h kamenitemu stebru. Pojedla ie seno. izpila vodo in napla-kala poln vrč solz. Carievič Ivan Ji oprosti in lo vzame k sebi. 2iveli so skupaj, bogateli m izkazovali dobrote.__________ veljavo londonski dogovor. Millerand In Llovd George opozarjata 'Vilsona na silno važnost nemudne rešitve Jadranskega vprašanja, ker ogroža sedanje stanje svetovni mir. Predložitev mirovne oogodbe. LDU. Belgrad, 29. Včeraj je bila predložena državnemu svetu pogodba z Nemčijo. Pogodba ie bila šele včeraj dotiskana. Kakor doznava-mo,_ bosta mirovni pogodbi z Avstrijo in Bolgarsko dotiskani koncem marca. ČASNIKARSKI ZAKON V AVSTRIJI. LDU. Dunaj. 1. (CTU.) Časnikarski zakon stopi v Nemški Avstriji tako! v veljavo. Zakon ureiuie službeno pogodbo, dopuste, odpovedni rok in odškodnino žurnalistom, ako se list proda, ako izpretneni svolo smer. ali ako preneha izhaiati. Razen tega zahteva zakon, da mora podjetje plačevati za urednika 10 let po 50G kron v fond za starostno preskrbo. Ta znesek se mora za one urednike, ki so že nastavljeni pri listih, doplačati za čas od leta 1915. do 1919.. za one urednike Da. ki so poznele vstopili. pa od onega leta dalie. ko sc vstopili. O tem fondu bo natančneje odločila Izvršilna odredba, začasno pa ie ukrenieno. da se morajo doplačila in vplačila za leto 1920 plačati do 27. marca, sicer bi se izterjala s politično eksekucijo. Zakon veha za urednike vseh listov, tudf tedenskih !n mesečnih. Mezdno gibanje dunajskih pekov, LDU. Dunaj. 29. (DunKU.) Korespondenca Herzog javlja: Med pekarskimi pomočniki ie izbruhnilo novo mezdno gibanle. ki se le razširilo na vsa pekarska podletia. Pekarski pomočniki zahtevajo med drugim k dosedanji mezdi draginj-sko dokladu v znesku 200 kron, 20 odstotno oblačlno doklado in izplačevanje nadur. Podjetniki moralo odgovoriti na te zahteve do 3. marca. Tovarne za kruh so izjavile, da morejo zahtevam ugoditi le. ako vlada dovoli, da se krušne cene zvišalo. DELAVSKI POKRET V TURINU. LDU. Berlin. 1. (DunKU.) Kakor iavlia- »l-okalanzeiger« Iz Lugana. so v provincili Turin stavkajoči delavci zasedli dve predilnici, razobesili rdeče zastave in organizirali ohrat na lastni račun. V Milanu ie 2000 delavcev tvornice avtomobilov. Bianchi. zasedlo tvornico. LDU Berlin. 1. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« javlja z Lugana: V vseh glavnih krajih predSlniške industrije so bili včeraj velikanski shodi, da se gibanle. kj stremi za tem. da delavci vzamejo obrat v tvomicah v svoie roke razširi po vsej Italiji. V naj važnejši poljedelski provinc!!! Ferrara stavka 30.000 poltedeskih delavcev. Zaznamovat ie mnogo izgredov. Voditelji stavke izjavljajo, da ni utemeljena boiazen. da Je vsled tega ogrožena pjihodnla letina. IZROČITEV KLOBUČARIČA. LDU. Dunai. 1. (DunKU.) Kakor poročalo listi, so na zahtevo jugoslovanske vlade aretirali na Dunaju policijskega svetnika Bena Klobučari-ča. načelnika madžarskega urada za notne liste v Gradcu, in ga izročili deželnemu sodišču. Klobučariča. ki ie imel tudi stike z onimi krogi, ki so zagrešili odneliavanie ogrskih komunistov. obdolžuie nota jugoslovanskih oblastev raznih zločinov. Kakor iavlia »Neue Freie Presse«. se preikone ne bo ugtulilo zahtevi izročitve Klobučariča Jugoslaviji, ker le bil Klobučarič sicer prel pristojen na lugoslovanskem ozemliu. poznele pa ie posloval kot madžarski obmejni policijski komisar in naporied opti-ral za avstrijsko državljanstvo. OBČINSKE VOLITVE V BRNU. LDU. Brno. 1. (ČTU.) Pri vče-raišniih občinskih volitvah so dobili Čehi dvetretiinsko večino. Dobili so 78.149 glasov (61 mandatov). Nemci 35.298 glasov (27 mandatov) in Judje 2,542 glasov (2 mandata). MORILEC SOMOGYUA IZPUŠČENI! LDU. Dunai. 1. (DunKU.) Kakor poroča korespondenca Herzog iz Budimpešte. ie vrhovno armadno poveljstvo aretiralo dva morilca »Nepszavinih« urednikov Somoggi-ia in Bacska. tn sicer v osebah barona Nopsza in nekega drugega častnika. ki sta oba Člana častniškega cletahementa osztenburškega. Oba morilca pa so morali zopet izpustiti, ker so člani detahementa in druge teroristične organizacije zagrozile vrhovnemu poveUmštvu, da bodo odpovedalo pokorščino in inseenira-le splošen pogrom, ako bi ostalo prt aretaciji. Horty upravnik Madžarske. LDU Budimpešta, 1. (DunKU-OKU.) Narodna skupščina je izvolila Nikolaja Horthyja s 131 glasovi za državnega upravnika Madžarske. NASILSTVA NAD FRANCOSKIMI ŽELEZNIČARJI. LDU. Pariz. I. (DunKU.) Tri!« voditelji železničarskih organizacij so bili aretirani. Vsled tega vlada v; krogih organizacij veliko razburjenje. ŽIVELI »PATRIJOTI«! LDU. Pariz. 1. (DunKU.) Miuistr* skl predsednik Millerand se ie izrazil časnikarjem, da se ie položaj na železnicah izboljšal. Mnogo vseučl« liščnikov se le priglasilo za služba pri lokomotivah. PRED MIROVNIMI POGAJANJI MED ANGLIJO IN SOVJETSKO RUSIJO? LDU. London, 1. (DunKU. — Brezžično.) Zapadno-evropski zastopniki zadružniških zvez so glavnemu vodstvu v Moskvi naznanilu da ie britanska vlada pozvala Finsko. Švedsko in Dansko, ifej propu-ste odposlance glavnega vodstva. Čas in krai odpotovanja naj se še naznanita. Ljudskemu komisarju Litvi-novemu. ki se nahaja med odposlanci. imenovanimi po glavnem vodstvu. britanska vlada zaradi njegovega prejšnjega zadržanja na Angleškem ne more dovoliti, da bi odpotoval in se udeležil pogaiani. Potova-nie tia in nazaj ie odposlancem zagotovljeno, ako se zavežejo, da so ne bodo vmešavali v politične in gospodarske zadeve Velike Britanije ali kakšne druge države. Odposlance bo pričakovala britanska ladja x petek. 5, t. m. v Libavi. SOVJETSKE VOLITVE V MOSKVI. LDU. Moskva. 1. (DunKU. — Brezžično.) Včeraj so se končale volitve v novi moskovski soviet. Izvoljenih ie bilo 1382 članov, od teh 85% komunistov. V sovjetu je tudi 117 žensk. PRESTOP JAPONCEV K RDEČI ARMADI. LDU. Moskva. 1. (DunKU.) Po poročilih iz vzhodne fronte so pri Bajkalskem lezeru večii oddelki japonskih čet prestopili v vrste rdečih čet. PRVI KOZAŠKI KONGRES. LDU. Moskva, 1. (DunKU. —« Brezžično.) Snoči ie bil v Moskvi otvorien prvi vseruski kozaški kongres. Nogice. — Dvajset falzifikatov za kolk« tisočakov. »Politika« javlja: Trdi se, da le dvajset raznih falzifikatov za kolke na kronskik tisočakih. Sedal so tudi že konštatirali ponarejene kolke na novčanicah do 100. 50 in 20 kron. Ko bo zameniava izvršena, se bo mogla ceniti škoda, ki io bo država trpela vsled kolkovanla. — Nov sociialno - demokratični Ust. Nemški sodrugi v Zomboru v Banatu so začeli izdajati za sodruge tednik »VorwSrts«. Novemu sobojevniku želimo kar naiveč uspehov. — Peeavlca v Novftn Sadu. Med letniki novosadskega sodišča se io pojavila pegavica. Oosedat Je bilo sedem slučaiev obolenja. — Šestrazredna gimnazija v Sab-cu se ie povišala na stopnjo popolnih sredniih šol. — Carinama II. reda le otvorje-na v Karlovcu. — »Svobodna Misel«. Iz Pariza poročaio. da se vrši prihod.iji mednarodni zbor »Svobodne Misli« leto« v Pragi. — Tega le zmožen le oni. ki J« tudj keda! trpel... Belgijske strokovne organizaciie so spreiele predlog. da uai vsak delavec žrtvuie plačo ene ure za sklad v svrho podporo dunaiskih otrok. Tako se dela le med onimi, ki imajo čut za bližnjega: pa naj si bodo tudi nekdanji sovražniki. sai vedo. da tega sovraštv« niso sami povzročili. Seveda n« smeio biti to liudie klerikalnega kopita. — Življenje ni vredno toliko kolikor profit... Chicaški »Proletarec« poroča: V Londonu le velika umrljivost otrok. Pripisujejo Ji draginjo mleka. Na drugi strani pa izlivajo mlekarji cele hektolitre mleka, da vzdržuiejo s tem cene v višini. Živ-llenje ni vredno toliko kolikor profit. O res Je to popolnoma! — Prebivalstvo Dunaia. Mesto Dunaj ima 1.838.709 prebivalcev, torej za 400.000 man] nego leta 1910. — Nemčija nakupuje volno. Nem-ciia je nakupila v Ameriki 500.000 bal bombaževine. od katere je polo-^vca že v Nemčiji. Istočasno le nakupila Francija samo 45.000 bal. — Znani oriientalist. raziskovalec Arabije in sploh kralev. o katerih govori sveto pismo. prof. dr. Alojzii Musil (pot Beduin Miisa-pa-ša) ie postal profesor na praški uni-verzi. — Franclja vpokliče letnik 1920. pod orožje. Francoska poslanska zbornica le 26. februarja sprejela z 518 Klasovi proti glasovom socijali-stov zakonski načrt, s katerim se francoska vlada pooblašča, da vpokliče ves letnik 1920. — Tudi Francija odpotegne srebrn drobiž. Angliji in Nemčiji sledt sedai tudi Franctla. Odpotegnila bo iz prometa ves srebrni drobiž ter ga zamenjala za nove iz mešanice srebra. nikla in kotlovine izgotovljene novce. S tem izstopi Francija popolnoma iz latinske kovne zveze. — Nezaposlenost v Angliji, V zadnjih dvanaistih mesecih ie padlo Število nezaposlenih v Angliji od »•600.000 na 450.000. — Naistarelši mož na svetu je v New Yorku živeči dr. Charles pmith. Pred kratkim ie obhajal svojo l?41etnico. Smith je bil 50 let zdravnik v New Vorku. Stari mož je vegetarijanec in ne Dile nikdar alkoholnih piiač. Izgleda krepko, podoben ie 50Ietnemu možu in ne nad 1241etnemu starčku. — Nemški guttemplarji imaio zdaj nad 1000 lož z okoli 50.000 člani, kj se vsi popolnoma vzdržujejo alkoholnih piiač. Dnevne vesti. Pošiliatve iz Amerike. Na vprašanje, ki ga le nekdo stavil v našem listu glede pošiliatev iz Amerike nam je g. štrukelj, ki je pršel iz Amerike kot soremlievalec poslanega hlaga. dal sledeče pojasnilo: Pošiliatve so došle v Trst dne 17. februaria m se sedai nahaiaio na postajah neizložene. To na vsled tega ker iz Belgrada še ni došla rešitev pro£riie. da se te poSiliatve oprnste vsakršne carine ln za odločanje v tern vprašaniu v Ljubljani ni kompetentnega mesta, sicer bi se blago že lahko razdelilo. Ko bi se Da eventualno morala plačati za te pošiliatve carina, ki hi znašala na stotisočo kron. i7iavlia g. Strukeli da rajše pošlje blago nazaj v Ameriko, ker je to le blago. katerega ameriški roiaki pošlieio svoicem kot pomoč v stiski in torei ta pomožna akcija ni trnovskega značaja. Sicer Pa bi neugod na odločitev prošnie za oproščenie carine zelo slabo vplivala na vse pomožne akcijske odbore roiakov v Ameriki. Nedeljski demokratski shod v »Unionu«. Demokratska stranka je imela v nedeljo 22. t. m. dopoldne shod v »Unionu«. Dvorana le bila polna ljudi. Poleg somišljenikov demokratske ske stranke je prišlo na shod poslušati tudi mnogo občinstva drugih političnih strank. Shod ie otvoril predsednik JDS za Slovenijo, poslanec dr. Kukovec ki je pozdravil na shod doSle kapacitete demokratske stran ke. bivše ministre Svetozarja Prl-bičeviča, Pavla Marinkoviča, dr. Edo Lukiniča. dr. Alberta Kramerja in poslance Pečiča. Grisogono, Ne-stroviča. VVilderia. Jukiča in Agata noviča. Nato ie govoril g Pribičevič o narodnem edinsivu.katerega rušilo sedai na vlado došle reakcijoname stranke, srbska radikalna, slovenska klerikalna in hrvatska starčevičan-ska stranka in o načelih demokratske stranke v Mitičnih in gospodarskih ozirih. Bivši minister prosvete. K. Maruiovič. in poSte k Lukinič sta govorila v glavnem o istih stvareh Zadnji ie predvsem bičal delovanie Narodnega kluba. Dr. Kramer, bivši minister za trgovino in industrijo je v istem smislu kakor njegovi predgovorniki govoril proti sedanii reak-cijonalni vladi, ki resno ogroža naše narodno edinstvo. H koncu je poslanec Agatanovič nastopil proti nenasitnemu iri za obstoj države nevarnemu italijanskemu imperiializmu. ki celo v notranjosti naše države ru;e. vporabliaioč v to svrho vsakojaka sredstva. V stavljeni resoluciji demokratska stranka odločno zahteva samoodločbo naroda v Primorju, k! more edina rešiti jadransko vprašanje in določitev zapadnih državnih mej. dalje izraža oster protest proti sedanji vladi koalicije separatističnih strank v Jugoslaviji iti zahtevajo takojšnjo izvršitev občinski in držav- nozborskih volitev. — Shod ie bil mestoma zelo buren, ker so nekateri udeležnikl govornike izzvižgavall in tudi sicer motili z nemirom in šumom, tako da je parkrat nastal v ozadju precej hud pretep in so reditelji na shodu spravili posameznike iz dvorane. Predvsem so bili to pristaši klerikalne stranke, pa tudi zvezarjev ni manjkalo, ki so sicer vedno zvesti privesek demokratsk stranke. Kar je bilo med njimi delavcev socijalistov. so izražali svoje ogorčenje nad vsakršno meščansko vlado, ki le zatira ln zasužnjuje delovno ljudstvo gospodarsko kakor tudi politično, — Shod je trajal tri ure. 0 Stavka tiskariev v Zagrebu še ni končana. Vesti o končani stavki so bHe torei preuraniene. Dolžnost sprejemanja dinarskih in kronsko - dinarskih bankovcev. Ker so se zgodili slučaji, da niso hoteli posamezniki spreleti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev in so zahtevali, dinarske bankovce Narodne banke kraljevine Srbije, razglaša ministrstvo notranjih del sporazumno s finančnim ministrstvom, da ni nobene razlike v vrednosl med kronsko-dinarsklm bankovcem Narodne banke kraljestva SHS in med dinarskim bankovcem Narodne banke kraievine Srbije. Oba bankovca sta zakonito plačilno sredstva vsakdo lahko izpolni svolo obveznost v enem ali drugem in bo vsak. kdor ne bi hotel sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev, naistrožie kaznovan. Invalidi oozor! Poverjeništvo za sochalno skrb sporočat Razpisane so nastopne službe: Pri okrajnem sodišču v Ormožu služba sodnega sltige z običajnimi preiemki četrtega krajevnega razreda. Prošnie le vlagati do 25. marca 1920 pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okrajnem sodišču v Trebnjem mesto sodnega sluge z običajnimi preiemki četrtega krajevnega razreda. Prošnie ie vlagati do 15. marca 1920 pri predsedstvu okrožnega sodšiča v Novem mestu. Natančnejša pojasnila se dobe pri predalu za invalide pri ljubljanski podružnici »Državne posredovalnico za delo«, kjer se tudi lahko vlagaio prošnie. PolUičsu predavanje o Črnogorcih In njihovemu stališču v naš) državi priredi v kratkem v Ljubljani iz Amerike došli Črnogorec g. Janko Brajevič, ki se ie mudil dalie časa v Parizu ir Rimu, odkoder pa ga je Nittijeva vlada nasilno pregnala v našo državo, kjer bo sedaj g. Brajevič predaval po vseh večjih mestih o pokretu Črnogorcev v inozemstvu. Predavanje obeta razne zanimivosti. Meščanstvo in narodnost. Slovenski meščanski listi kriče, kadar nastopa jugoslovanska socialna de-mokraciia za nemške sodruge. Čeden izgled o medseboinl ljuba vi raznih buržuiev podaja nek? sobotna elitna prireditev. Cvet ljubljansega meščanstva, ljubljanska »jeuneuse d’oree« ali po domače »ljubljanski meščanski samci« so priredili elitno zabavo v Narodnem domu. Pravijo, bila je elita, bil le ples — decenten. dostoien. Na to prireditev so pa prišli tudi zastopniki ljubljanske plutokracije. O koncu — kronika pokriva plašč molčečnosti. Tragična smrt. Marija Keček. soproga poštnega poduradnika. je že dali časa bolehala na težki nervozni bolezni, zlasti na hudem glavobolu želela si ie vedno smrt. V nedelio zjutrai ob 8. so jo našli utopljeno v Ljubljanici pri Frančiškanskem mostu. Soprog Ivan Keček. je imel prejšnjo noč službo. Marija je zapustila stan In šla v vodo. Tatvine, l.juhliančan. lep fant Janez Mihelič ie v nekem stanovanju. Oruberjevo nabrežle štev. 16, uradel razno blago v skupni vrednosti 6000 K. Zaprli so ga. — V nedelio okoli 10. zvečer le bila železničarju Matiji Brici Iz Aleksinca. Srhila ukradena v gostilni pri »Urbančku« na Posavju denarnica z večjo vsoto denarja in sicer 250 starih dlnarlev. 30 novih in okoli 300 K Brica ie bil na obisku pri svojem svaku ter sta skupno napravila popoldanski izlet na Posavje. Sumliiv je neki gost. Ljubljanska porota. — Uboi. Rudolf Rekar iz Lazov pri Zalogu, je dne 23. decembra 1919 z nožem zabodel Franceta Valentiča, ker sta se pri vasovanlu sprla zaradi dekleta. Pred porotnim sodiščem Je bil včeraj. dne 1. marca obsojen na eno leto težke leče. — Angleška mlsiia In vlomilci. Poveljnik angleške misiie Cap-tain Thomson le imel v avtogaraži hotela »Union« shranjene razne plašče in druge avtomobilske pritikline. V septembru lanskega leta le bilo v garažo večkrat vlomljeno. Ukradene plašče in cevi so sprva cenili na 6900 K. Zaradi teh vlomov sta se včeraj zagovarjala mehanik France Robič iz Spodnje Šiške in ključavničarski pomočnik Josip Tičar iz Mengša. Porotniško sodišče je na temelju krivdoreka porotnikov proglasilo sodbo: France Robič, kriv hudodelstva tatvine, na šest mesecev težke ieče in Josip Tičar, kriv prestopka tatvine, na dva meseca strogega zapora. Razgrajači. V soboto ponoči je policija aretirala 14 finih gospodov, ki so tam v bližini aleje tivolske uprizorili izgrede. Bili so strogo kaznovani. Mestne njive v KoleziiJ kakor tudi one pri čolnarni športnega kluba ob Ljublianici se oddajo letos potom lavne dražbe v zakun. Dražba se vrši dne 4. marca 1920 ob 10. uri dopoldne za nlive v Kolezili; ob 11. uri dopoldne za njive pri Ljubljanici. Zdražitelii se vabijo na dotičnih njivah. Prošnja. Po desrečnem naključju ie podpisani v soboto zvečer pozabil v dolenjskem vlaku v smeri proti Ljubljani nahrbtnik, sesalko in svetilko za kolo ln prosi sedaj dotični-ka. ki bi o teh stvareh kaj vedel, da proti vrnitvi stroškov naznani O. Hrovau Glince 207. Kultura. Prva delavska operna oredstava. V četrtek zvečer smo imeli v naši operi prvo delavsko predstavo »Rl-goletto«. orero. ki ie dobro znana In se Je o njej že mnogo pisalo. Dirigiral io ie g. Perič. Vzradoščeni mu moramo priznati, da ie svoio nalogo izvršil prav dobro. tako. da le predstava uspela proti pričakovanju Vodil Jo ie čuvstveno in temperamentno. najmanj tako. kakor bi Jo glasb, poročevalec »Slovenca« kritik g. Kogol. Videlo se ie mlademu umetniku spočetka malo treme, a otresel se ie ter se kmalu oživel v to lepo Verdijevo delo popolnoma ter pritegnil za seboj tudi vse občinstvo. Vloge so bile razdeljene kakor dosedaj. Cii Ido. hči dvornega norca ie pela gdč. Richterjeva v pevskem in igralskem oziru, kakor vedno nal-izborneie. vojvoda Mantovski le bil g. Drvota. O njem vemo. da ima glas idealne tenorske barve in zvočnosti ter nenavadne višine. S svolo živahno. razoosaie.no igro nam ie podal pravi tip lahkoživega vojvode Mantovskega. No. in »Rjgoletta« dvornega norca 'e pel In igral na* Levar. Poznamo ga že iz premnogih r*per lanske in letošnle sezone. Ponosni smo bili nanl in vživali njegove kreaciie Ali tako nel in igral, kakor ie v četrtek »Rigoletta« oač §e ni nobi-ne vloge 'n dosedai niti »Rigoletta«. S svojim mehkim, a tudi orjaškim glasom in z mojstrsko igro ie sege! globoko v dušo vsakomur ter ustvaril scene, ki ostanejo premnogim neizbrisno v spominu. O Štamcar ie grofa Monterona popolnoma uveljavil. O. Ožegovičeva. g. Rumpel. drugi solisti ter zbor. vsi so se potrudili ter storili, kar le bilo treba. Režiia ie bila skrbna in točna Oder sicer ni bil preobložen z venci ali posejan s cvetkami. zato pa le iskreno in neprestano anlavdiranle bilo orlznanie in zahvala vrlim umetnikom. — č. Renertoir kraljevskega slovenskega gledališča v Liubliani. Opera. V torek, dne 2. marca »Rusalka«. abon. D/3: v sredo, dne 3. marca • Mignon«. abon. A/2. v četrtek, dnr 4. marca »Netopir- abon. B; v ne-tek. dne 5. marca »ravst«. abon. C Drama: V torek dne 2. marca »Brezdno«. ahon- ^ - v sredo dne 3 marca »Beneški trg,*vec«. abon. P.: v četrtek, dne 4. marca »Kristalni grad* a rad pre(1 isven ahon.; v petek dne 5. marca »Vrag«. abon. D Iz olsarne dramskega gledališča. Vsled repertoarnih težkoč drama v četrtek, dne marca ne bo igrala »Nočnega čuvala« kot uradniško predstavo, temveč A. Funteka izvir no noviteto »Kristalni grad«. — Občinstvo z dežele opozarjamo na Nu-Sičevo veseloigro »Protekcija«. ki bo vprizoriena v drami v nedeljo, dne 7. marca poooldne. »LhibUanskl Zvon«. Prva letošnja številka »Llublianskega Zvona« le izšla s sledečo vsebino: Oton Zu- pančič: »Na molu«: Franjo Roš: »K veliki maši« - Ivo Šorli: »Gospa Silvija«: J- Vavpotič: »Epilog Jugoslovanski razstavi« v Parizu: C. Golar: »Pomladni sen«, »Napitnica«; Ivan Zorec: »Halduk Simo« (kos potopisa): A. Funtek: »Ignacij Borštnik«; Ivan Albrecht: »V zatišju«; Franjo Roš: »Nocol«; Franc Govekar: »Žabota«; Janko Samec: »Pan«; Književna poročila: Engelbert Ganci: »Vinski brat« — Anton Melik: »Zgodovina Srbov. Hrvatov ia Sloven-cev« — Pedagoški letopis — Sekulič Izidora: Iz prošlosti — ivo Zorl-čič: Poljoprivredne prilike Hrvat-ske in Slavonije. Kronika. Nove knjige. Marijouetao gledališče. V torek, dne 2. marca ob 4. uri pop. Prolog. »Čarobne gosli«; v četrtek, dne 4. marca ob 4. uri pop.. Prolog. »Čarobne gosli«; v nedeljo, dne 7. marca (»b 4. uri pop.. Prolog. »Čarobne gosli«. __________________________ Iz stranke. Skupina I. Spl. žel. organizacije sklicuje društveni shod dne 3. ruaica zvečer ob 7. url v društvenih prostorih hiše Impeks s sledečim dnevnim redom: 1. Delavske plače in nedeljski počitek. Ker se le pričela gonja od strani raznih zagrizencev nanram delavstvu, ie nujno potrebno da se vsi delavci v kurilnici, skladišču in vrhstavbni delavci tega shoda polnoštevilno udeleže, da se v bistvu še enkrat pojasni protokol sporazuma. Poroča sodr. Petrič. To-raj vsi na shod. Prvi redni občni zbor podružnice oblačilnih delavcev v Ljubljani se ^o vršil v nedeljo, dne 7. marca 1920 točno ob 9. uri dopoldne v dvorani Mahroye šole. Krekov trg 10. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost. — Odbor. Vič-GUnce. Diskusijski večer se bo vrši! v salonu pri g. Kramarju v sredo, dne 3. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Ker ie diskusija ta večer namenjena v prvi vrsti ženskam, se jih prosi, da se Je udeležijo v čim nai-večiem številu. Odborova seja ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršila v četrtek ob pol 8. url zvečer. Polnoštevilna in točna udeležba dolžnost! Knilžnlca »Svobode« v Ljubljani bo odprta zopet v Četrtek. Nadalje bo od sedai naprej odprta knjižnica vsak pondeliek. četrtek in soboto od 6. do pol 8. ure zvečer. Dobrava pri Jesenicah. Dne 7. tnarca t. I. se bo vršil redni občm zbor podružnice kovmariev na Dobravi. Dnevni red: 1. Pozdrav In poročila predsedstva: 2. poročila tajnika ; 3. poročila blagajnika: 4 volitev novega odbora in zaupnikov: 5 raznoterosti. Ohčnj zbor se bo začel ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Stol«. Ako ob tem času ni zadostno število članov navzočih, se bo vr£il pol ure pozneje drugi občni zbor. ki ob sklepčen ob vsakem številu na vzočih članov. Delavci, poživljate se. da pridete vsi na občni zbor in si izvolite nov odbor m žaupnike. do katerih Imate vsi zaupanje. — Odbor. Mariborske novice. »Straža« le vsa iz sebe tn cvili tako. da se nam že kar smili. Zlasti io boli mogočno gibanie med kmeti, ki obračajo hrbet klerikalcem. Vsaka njena številka ie polna denunci-iacij in groženl. Da natolcule. laže in obrekuie ie gotovo, ker brez tega bi sploh obstojati ne mogla. Zlasti io boli deistvo. da se krog njenih naročnikov čimdalje boli zmanjšuje. Sedai delajo na vse pretege agitacijo. ali prepozno. Čudne govorice se širiio po Mariboru zadnji čas. Pripoveduie se namreč, da je veleposestnik Bau-mann iz Si. lila. znani pristaš klerikalne stranke, izročil nekomu v Mariboru vsoto 30.000 K. da naloži denar v hranilnici, l isti nekdo pa pravijo da ie ta denar zaigral, vsled česar ie nastalo v klerikalnem taboru veliko razburienie. ker i<* ta nekdo menda klerikalna »kapaciteta-«. Mi smo seveda prepričani, da nam gostobesedna »Straža« in »Slov Gospodar« že v prvi Številki zadevo pojasnita, čenrav ie to malo ne rodnoI Čez tri dni bodo vsi socljalistl in liberalci čez melo. zato bo ooskrbel »poslanec« in »žurnalist« ?ebot Tako namreč le govoril ta iunak na nedeljskem shodu v 7,g Kungoti kjer je nahujskal klerikalce, da so s palicami napadli in do krvi pretepli štiri kmete ki so se udeležili tega shoda. Državno pravdništvo se menda tudi nekai zanima za ta Zehotov shod. Žalostno pri tem je dejstvo, da se udeležule takih nreteoaških političnih aventur mariborski dr. Leskovar. Tudi delovanju tega gospoda bomo posvečali več pozornost'. Mariborski demokratte so začeli zadnii čas koketirati s klerikalci, drugače si ne moremo tolmačiti napadov v »Slov. Narodu«. V naprel se pa seveda zahvaljujemo za pozornost, ki Io posvečalo nam in našemu listu, če oa hočejo na vsak način na opolzko pot klerikalcev, nam tudi prav. Vladni komisar dr. Pfeifer je odšel na dopust. Nadomestuje ga dr. Lipovšek, — Ob priliki premembe vlade je zbolel dr. Lanjšič, ki Je pa že okreval. Gledališke predstave izobraževalnega društva »Svoboda«, odsek »Delavski oder« so se pričele v sre* do. ^ Ob razprodanem gledališču v. Križevem dvoru so uprizorili burko »Sem * tja« in socijalno dramo »Suž-> nji kapitalizma« v nemškem Jeziku. — Obe igri sta bili uprizorjeni v, splošno zadovoliiiosi in se ponovita v soboto in drugo sredo. — Pri predstavi je sodeloval godbeni od* sek »Svobode* in nevsko društvo, »Frohsinn«. — Slovenski odsek! ^Delavskega odra« pripravlja burkai »Cigani« in Ganglovo dramo »Sin** nemški xLakota« in »Izprti«. — Želimo obilo uspeha. — Da se je ofci tej priliki zaletela klerikalna »Stra-ža« zopet enkrat nesramno v naša stranko, ie razumljivo, kar nas pa v. začrtani poti gotovo ne spravi s tira. Lajajo nasproniki, znamenje, da ml Jahamo! Slovenski ulični napi s j bodejo v, oči nekatere nestrpneže, zato Ja prišlo do nepotrebnih incidentov. Vsako nepremišljeno dejanje se ob*i soia samo ob sebi. pripominjamo pa< da tako brezglavo postopanje ne bo privedlo nikoli do zbjižanja med narodi, ampak rodi samo škodljiv® posledice. Diskusijski večeri »Svobode« se vrše vsak četrtek redno v Ljudskem domu. nakar ponovno opozarjamo vse sodruge in sodružice. Klerikalci med seboj se kregajo, kdo nal postane vladni komisar me-« sta Maribor. — Tudi za druga mest« se puliio. Mi se temu iz srca smejemo. ker pripravila delavstvo za volitve velik škorenj, s katerim bod® obrcani današnli klerikalni koritarji. — Hudomušneži so predlagali, da M imenuje poverjenikom za pravosod-stvo dr. Leskovaria. »državnim pravdnikom« v Mariboru pa »po* slanca« Zebota. Gospodarske korporacije bi organizacije so imele v soboto, dne 2$. februaria t. 1. v prostorih trgovske la obrtniške zbornice v Liubliani sestanek. na katerem so se posvetovale o stališču, ki ga je zavzeti spričo velikega števila falsifikatov v denarnem prometu. O sklepih in predlogih le deputaciia obvestila v pondeliek. dne 1. marca t i. gospoda finančnega delegata. V deputaciji so bili zastopniki trgovske In obrtnišk* zbornice. Zveze Jugoslovanskih hranilnic in Zadružne zveze v Ljubllanl gg. dr Fran Černe, ravnatelj Kralt dr. Fran Windischer. O sklepih se j« obvestilo tudi finančno ministrstvo In vsi triie klubi. Čevljarska zadruga v Liublianl vabi gg. člane na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 3. t. m. točno ob 7. uri zvečer v gostilni A. Zabukovca. Stritarjeva ulica. Vsled mezdnega gibanja ie sestanek zeio važen. — Kare! Kordelič. k. Iz Slovenije. Vevče. Pri nas ie peščica klerikalcev, ki bileio ob veliki zvon. pa lih vseeno malokdo posluša, razen par zastarelih tercijalk in nekai Marijinih devi-čic. Kar pa ie pametnih ljudi, so že zdavnaj izpregledali. kie ie resnica. Ker klerikalci vidijo, kako se ideia sociializma širi tudi med našim delavstvom in kmeti, lih le obšel silen strah. Zato laželo in obrekuleio soc(-laliste na vseh koncih in kraiih. da bi zaiezili širjenje naše stranke Predvsem obrekuielo naše voditelje in zaupnike. Naivečli klerikalni hujskati pa so Janez Zganie. Le >p Kirnove 'n Ant. Speglar in se trkaio na orsa. zahtevajoč krSčanske vzgole otrok kakršno so Imeli n. pr. otroci Janeza, katere so posebno žandarli imeli na piki. Klerikalci so prepričani, da ie človek poštenjak samo če je klerikalec m da so vsi drugi nepošteniakl Sociialisti pa dobro vemo. da more le hinavec ali pa nespametnež bul klerikalec. Zadnii čas le tudi naš župnik začel huiskati naše žene proti možem grnzeC da ne bo božiega blagoslova v hiii kier se čita delavski list »Naprel« In »Delavec«. Le »Večerna posoda« in »Dornollub« sta božla lista. Ali gospodle klerikalci, ves vaš trud le zastr ni Sociializmi ne zadrži nobena sila na svetu’ Meščanska šola v Tržiču. Dne 21. ln 22. t. m. so priredili učenci in učenke 1. razreda meščanske šole. nod skrbnim vodstvom učiteljskega zbora 1. šolarsko akadembo v korist revnim učencem, katera le v vsakem oziru nad vsako pričakovanje lepo uspela. Udeležili so se Je Stran 4. vsi tuicaišnii sloji brez izfeine. Za svojo osebo, morain resnici na fftriio priznati. sem se ie udeležil le z ozirom na nien dobrodelni namen in ne toliko z želio do užitku, kakoršneea se sme pričakovati ob enakih priredbah: toda takoi pri otvoritvenem govoru g. ravratella Laiovica. kateri ie v vznesenih in le preresnih Ih besedah poiasnil namen te priredbe, sem nehote postal pozoren. Mi ne poznamo otroške duše nimamo umevanja za niih hvaležne poulede. zanemarjamo lih tn tako nustimo. da vzraste med klenim zrnom tildi plevel ; poelelmo samo v otroške oči. Iz katerih siie srloboka hvaležnost. aKo smo mu dobri in to vse ne umevamo in res ne umevamo, kakor te za klical c. ravnateli. postati moramo sami otroci, da nam bo to mogoče, tako nekako so se glasile te vzviše* ne besede tega velikega otroka med otroci - Nisem kritik, temveč pri-prosf delavec, da bi si lastil pravico oeetilevati posamezne točke sporeda, toda samo toliko pa lahko trdim, da govorim iz srca vseh onih Dosetm-kov akademije, kateri so se res poglobili v ta nedolžna bitja — da ie bil to naivečli in naičisteiši užitek, kar si iih snloh moremo misliti. 2e pri deklamaciil učenca N. sc mi le prikradla solza ginjenosti nad krasnim, umevania polnim prednašaniem. na. to točne in lepe telovadne vaje učenk in učencev, kar me ie pa ?c naiboli presenetilo — naravnost umetniško čifanie Cankarjevih spisov. katero nam ie nudilo pet malih Učenk — že samo tu se kaže smotre-no vzgalanie tn napredek, katerega so deležni učenci te^a zavoda, ne da bi še nosebno onozarial pevski zbor vseh učenk In učencev nod spretnim, da. umetniškim vodstvom g. ravnatelja. !e toliko smelo trdim, da se llublianskj učenci enakega razreda, ne moreio še ponašati z enakim. Ob tel priliki še posebno omeniam pre* StGV. 51, krasne glasbene točke izvajane na gosli od g. str. učitelja Krnca, spremljanega na glasoviriu po g. ravnatelja Lajovicu. — V nadi. da nam učenci in učenke kmalu zopet nudilo sličsn užitek, prosimo spoštovani učiteljski zbor. da sprejme našo naitopfejo zahvalo za trudapolno skrb. ker tu so nam podali jasen dokaz, da so om našim otrokom več, ko pa mi roditelji. Delavec. Dobrava. Gospodje zvezarji Imalo v svoji bližini gotovo^ veliko zmožnejšega človeka, kakor ie obratni vodla g. inž. Becker ker ga neprestano napadalo. Le na dan z vašimi »zmožnimi« ljudmi, poliuristi. brivci itd.l Preplavite z vašimi zmožnež: vso Jugoslavijo in delavstvo vam bo prav hvaležno! Ali ker delavci vemo. da imate zvezarii samo veliko besed, take vaše »zmožneže« hvaležno odklanjamo. Pozabili še nismo novemberskih rekvizicij iz leta 1918. ko ste skakali okoli s samokresi in si odvažali blago na vozovih! Razumemo, da vam ni všeč. da delavci čitamo socijalistič-ni »Naprej*', da pa tudi g. S. delavske zaupnike prav grdo gleda od tistega časa. odkar ni več vodia tovarniške kuhinie na Savi. Poštni upravi sve-tuiemo. da svoio nabiralnico postavi kam drugam, kakor pa v prostore dičneea g. S., katerega bomo mogli izngnaditi s priičtno novico, da v kratkem otvorimo na Dobtavi podružnico »konsumnega društva za Slovenijo«. Mladim gospodom na železnici pa bi tudi priporočali, da se v prihodnje v naše zadeve več ne vtikalo, kakor se tudi mi ne v njihove. Očita se nam terorizem, ali tega smo se naučila ravno od vas. ki poživljate železničarje, da vstopilo v vašo zvezo ali pa bodo odpuščeni iz služb! Strokovna organizacija kovinarjev pa bo v svoii zavednosti odbila vsak napad proti sebi! Strnlščo nrl Pfiiiti. Član krajne politične organizacije Budin Gabrijel. |e po sklepu zadnje seie političnega odbora izključen iz organizacije. To daiemo sodrugom Iz Strnišča na znanie. Naročnikom »Napreja« priporočamo. da poravnajo zaostalo naročnino. da se jim pošillanie lista ne ustavi. Oni. ki gredo v drug krai. naj takoi lavijo upravi svoi novi naslov, da se iim bo list redno pošilial, Dva huda koroška župnika Na Pari pri Prevaliah imamo župnika, ki je sicer prav pameten, zakai vedno in vedno svari pred veselicami in Plesi, ker take priredbe pospešuieio razširjenje raznih bolezni. ki jih imamo današnje dni toliko. Na teh priredbah nalezeio udeleženci drug od drugega bolezen, zato svari in svari pred — delavskimi prireditvami. Nikdar pa ne omenja veselic, zabav, plesa in iger, ki jih prirejalo klerikalci. Pa recite, če ni pameten ta naš župnik? Enako vnet bojevnik zoper veselice ie tudi bivši guštaniski župnik. Z vehemenco ie napadal veselico, ki so io priredili kovinarji v podpiranje naiubožneiših sotrpinov Veselica ie traiala precej dolgo ziutrai. To ie župnija silno raz-kačilo in udaril ie do delavcih, češ, taki so. še sveto mašo zanemarjajo. Naj !e plešejo, vsaj plešeio v pogubo proti peklu. Pozabil ie oa popolnoma. da so klerikalci priredili pred božičem, na kvaterno nedello. svojo zabavo in so rajali skoro dva dni. Ti pa niso plesali v ooeitbo proti peklu? No, vsai se razumemo. Klerikalci smejo vse. ker se pripravliaio za volitve: zabave donašaio denar in zavaiaio občinstvo od važnih sociia!-nih in političnih vprašani. Če nima vrag zavezanih oči. bo že preštel. katerih naših aii klerikalnih ljudi bo več priplesalo proti peklu. Prodala cenejše moke za člane mestne aorovbracije. Na rumene izkaznice za ceneiša prehrano dobe stranke, ki so oddale »vole kupone na magistratu, cenejšo moko v vojni prodajalni. Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno t r i kilograme bele moke za pecivo 0. Kilogram moke stane 5 K 50 vin. Moka se raz-deliuie na tiste številke, ki so orno natiskane oziroma zapisane spodaj pod podpisom stranke oziroma komisarja. Moko se deli po sledečem reda: Dne 4. marca: na št. 1 do 40 od 8. do pol 9., na št. 41 do 80 od pol 9. do 9., na št. 81 do 120 od 9. do pol 10.. na št. 121 do 160 od pol 10. do 10.. od št. 161 do 200 od 10. do pol 11.. na št 201 do 240 od pol 11. do 11.. na St. 241 do 280 od U. do pol 12., na št. 281 do 320 od pol 12. do 12. na Št. 321 do 360 od 2. do pol 3., na št. 361 do 40G od po) 3. do 3„ na št. 401 do 440 od 3. do pol 4.. na št. 441 do 480 od pol 4. do 4.. na št. 481 do 520 od 4. do pol 5., na št. 521 do 560 od pol 5. do 5.. na št. 561 do 600 od 5. do pol 6.. na št 601 do 640 od pol 6. do 6. — Dne 5. marca: na št. 641 do 680 od 8. do pol 9.. na št. 681 do 720 od pol 9. do 9.. na št. 721 do 760 od 9. do pol 10.. na št. 761 do 800 od pol 10. do 10.. na št. 801 do 840 od 10. do pol 11.. na št. 841 do 880 od pol 11. do 11.. na št. 8S1 do 920 od 1T. do pol 12.. na št. 921 do 960 od pol 12. do 12.. na št. 96T do 1000 od 2. do no! 3. na št. 1001 do 1040 od pol 3. do 3., na št. 1041 do 1080 od 3. do pol 4., n.a št. 1081 do 1120 od pol 4. do 4.. na št. 1121 do 1160 od 4. do pol 5., na št. 1161 do 1200 od pol 5. do 5., na št. 1201 do 1240 od 5. do pol 6., na št. 1241 do 1260 od pol 6 do 6. Poslano. Čudni ljudje. Sporočili so mi, da je v četrtek na železničarskem shodu strojevodja sodr. Marce! Žorga pripovedoval sledeče: »da Jo minister Kristan v vladi podpisal dva milijona za fond. s katerim se bodo podpirale žolte organizacije«. Ako je sodrug 2orga tako govoril, ie govoril neresnico. Ako ie kdo storil kal koristnega za železničarje in niih organizacijo, sem med tistimi gotovo iaz. Naideio se pa iiudie. ki ne vedo, kai govore, in to so res čudni Iiudie. Dalie so ml pokazali list »Crvena Zastava«, za katero Drcd »buržo* askimi sudovima« odgovarja neki D. Barišac. V tem listu na strani 8.. št. /. berem: »naš drug Klemenčič agi-tiraO je mediu slovenskim oroletari-iatom za komunističku partiiu. što dakako niie bilo po volji socialistic-kom ministru — debeloine Kristanu, koii ga ie dao iiapsiti.« Konštatrram. da ta čudni človek »Barišac« laže. Jaz niti ne poznam študenta L. Klemenčiča. ga nisem še nikoli videl in seve, nisem dal nikomur nalog, da ga aretira. Minister za rudnike in šume ni policai. Žalostno ie. da list komunistične omladine tako laže. Pokazali so mi dalie »Večerni List* z dne 19. februarja, v katerem ie doniš iz Tržiča .ki mi podtika, da sem delavcem v Rozinovi tovarni na vprašanje, kaj naj bo za njih otroke, ker mleka ni dobiti nikier. odeovoril: »Kmet več zasluži, ako krmi z mlekom svinje, ker mast ie sedai draga in več dobi zanio kot pa za mleko. Le pa Vam kmet noče ptO' dati mleka. «a na ubijte!a Ka5 naj rečem na to? Same laži. pravk nepošteni boi: tu komunistični omla-dinaš. tu strojevodja tu dulmvniK. kako se uai brani človek proti lažem. ki so tako nepremišljene ali pa hudobne? Čudni Iiudie ~ čudna družba Anton Kristan. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Uči*, tiskarne« v Liub!;ani So dobro ohranjeno, se kapi Naslov pove uprava Napreja. Matevža, brata . Janc- a in sesrto ‘furezijo v.ti trije v Ameriki. Alojzij Centra. Poljanska cesta št 71. v Ljub- Stfflsvsj® JJam, Jugoslavija. 287 Razpošiljam po pošti in železnici fin! polnomasten t! ki so vajeni pletenja na ročne stroje kakor n. pr. na „Wederman“ ali “Styria“ se proti dobri plači in oskrbi takoj sprejmejo. Hermina Spiiier, Mehanična pletiona earapa, O s i j e k I, Anina ul. 1. 299 Ktsp-I se cteigafiisrfaiLft v • 1 • • kg K 39*—. Tinko Krnela k, Maribor, Stolni trg št. 6. Kiimm ali pripravno za špecerijsko trgovino v okolici Ljubijo' c. PosrcCovalccm dam visoko provizijo; plačam v kronah ali dolarjih. Prijave upravi ,Naprej" pod ,Hi6a\ 263 v obliki praha. Ponudbe na Vevške p pirnice v Veu» tah, pošta D. Ii4. v PoSju pri Ljubljani. 301 :i Spodnja Šiška št. 22 priporoča svojo delavnieo za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Tečna postrežba in zmerne cene Priporoča se trgovina 2 železnino in poljedelskimi stroji ZALTA & ŽILIC Ljubljana, Mr.rije Terezije c. 10 (Gosposvetska ce,ta.) desk® im trame iz mehkoba in trdega lesa kupi po naj višji ceni vsako množino družba „((npa“ i Ljebljani, Riekn trg !0. za premogovnik Rafheafossre Trboveljske premegokopne družbe se išee. Nastop službe 15. raajnika 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe ____«a Bratovsko aUladu co m Jamski nadpaznik z večletno prakso v premogu in s strokovno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v službo. SprifieVala in natančne zahteve predložiti St Jaiižkemu premo?okopu ANDR. *iAKIL, Krmelj, Dolen sko. Zajcie koze od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah Swasi SmEgove, ScStsnJ, hdelovainiea klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože, —d. d. v Litabljsnl nasnajiju, da je kar najmoderneje opremljena in da izvf§uj© vsa,,v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: HISi, potis&fte, stenice, ščyr&i i izdelovanje in razpošiijalov preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan