9. i tevllka.
Štetill» »t»M 2Q t;
Maribor, dne 27. februarja 1919.
63. letmfik.
List ljudstvu v pouk in zabavo
U&sjs na Četrtek in
bodi sam po gslfcm' dobivajo "
te velja s poitntao vred te v Maribora s pofnjanjern na dom za ček» leto • k, po) lata 4 K te za Sefcrt i njega, plača na leto kdo 7 K. — Naročnina se poiOja na i OpnvnOtvo »Slovenskega Ooftpodarja* v M Ust brez posebne narotntee. — Posamezni M stanejo 10 vte. — UrednOtvoi Koroua cesta Uev. i. —
leta 3 K. —
naročnino, teaerate te rektamaefle. 1 kvadratni
m teMritt te plafaje od enoatopne petttmte ta enkrat 48 vte, aH kar je Isto, 1 kvadrate! centimeter
____pitane beseda 10 vte. — Inaeratl se sprejemajo do torka

«F
K - r^ t ' -i
VfT - «.J* W • "" i. •>	j^Fms -S*"
Bodočnost Jugoslavije in Nemške Avstrije.


Zadnja poročila, ki prihajajo iz Nemške Av strije in Nemčije sploh, nam kažejo, kakšna usoda Čaka tamkaj ljudstvo, Piimanjknje jim vsega, kar rabi Človek z» vsakdanjo potrebo, zlasti je veliko pomanjkanje živil. In Ce se žirila po velikem pri zadevanju dobijo, je cena tako visoka, da jo na vaden Človek komaj in komaj plaCa. Odtod izvirajo tndi nadvse Žalostni dogodki, n. pr. poboji, upori, demonstracije, revolucija itd., kakor nam po roCajo Časopisi iz Daaaja, Gradca, Budimpešte, Monakovega ia iz drugih večjih in manjših mest NemSke države. Na Dunaju n. pr. že dolgo časa nimajo mesa in ga menda tudi dolgo Se ne bodo dobili.
Ako primerjamo z vsem tem razmere v naSi državi, moramo pač hvaliti Boga. da smo tako srečni, da prebivamo v Jngoslaviji. Sicer tudi v naSi državi Se ni vse tako, kakor si želimo in ka kor bi moralo biti a vidimo, da se raztnere vsak dan zboljSujejo, dočim se v Nemški Avstriji vsak dan slabšajo. NaSa država je že po svoji legi in po svojih naravnih zakladih tako bogata, kakor gotovo nobena druga država, ki je nastala na razvalinah stare Avstrije. Pa ne samo bogata, tudi lepa je naša država. Sinje morje, rodovitna polja, visoki hribi, sploh vse, kar stori kakšno delelo le po in zanimivo, imamo v naSi državi. Pri nas se bo razvijala trgovina in obrt, zlasti pa bode na predovalo kmetijstvo, kajti naša država je že po naravi kmetska (agrarna) država. Zemlja ne bo veC last tajih in nsm sovražnih grofov in baronov, temveč last kmeta, last, ki mu je nihče ne bo mo gel odvzeti ali prodati.
Pred kratkim sem govoril z Nemcem iz Nemčije, ki je prepotoval mnogo sveta in videl veliko dežel, a je radovoljno priznal, da lahko mirno in nepristransko pritrdi, da je brezdvomno najlepša in najbegatejša drŽava naša Jugoslavija. Nek drug Nemec, ki je bil tnkaj v Martbtru v službi, a je sedaj odpuSčen in se mora preseliti v Nemško Avstrijo, mi je izjavil, da bi srčno rad ostal tukaj, kjer nas Cika sreča in blagostanje, ako bi mu bilo le količkaj mogoče opravljati še nadalje službo. Ker pa ni zmožen slovenskega jezika, mora oditi ter si iskati nove službe in kruha — Cesar pa v Nem ški Avstriji silno primanjkuje.
Zato pa bodimo ponosni in veseli, da smo v Jugoslaviji! Če res lupatam Se ni vse v redu, če se ne vrši vse po naSih željah, potrpimo malo, kmaln bode boljše. Oblasti se trudijo in prizade vajo kolikor megoče ugoditi vsem željam in zahtevam kmetsvega ljudstva, toda naenkrat ni mogoče iz prejšnjega zavoženega goipodaistva nare diti raj na zemlji. Gotova in nepobitra resnica pa je, da nas čaka v Jugoslaviji lepa in vesela bodoč nost, dočim bode v nemSki državi sledil političnemu tadi popoln gospodarski polom.
[ Kako se živi v Nemški Avstriji.
' [ Nemčurjj po naš h mestecih in trgih, ki so se dozdaj čutili nad vse velike v svoji nemškutarski gloriji, skušajo Se vedno begati ljudstvo Včasih se jim posrečijo prav otročje stvari. V slovenjgrašktm okraju točejo prepričati okoliSke kmete, predvsem njihove kavoljubne ženice, da Jugoslavija nik&kor ne bo srečna država. Za tehten dokaz navajajo okolcost, da pri nas primanjkuje — sladkorja. — Kako bi se pod Nemška Avstrijo Cisto drugače, sladko živelo, kjer je baje sladkorja dovolj! — A
ravno glede sladkorja toži neki Dunajčan v z&seb nem pismo, ki ga poSilja v niše kraje, in ki v njem biagruje nas, ki smo lahko siti, da dobe tam sladkor samo Se pod roko, če plačujejo 25—80 K za kilogram. Sorazmerna je cena drugim živilom. Kilogram masti stane 90 kron, moke 26 kron, krompirja 5 kron in eno jajce 2 kroni.
Mislim, da bi se vsak Nemec rad odpovedal drago odkupljeni sladki kavi, Ce bi smel za to zajemati z naSim kmetom iz skupne skledice.
Krvavi dogodki v Gradcu
Prokletatvo, ki so si ga Nemci kot povzročitelji svetovne vojne aakopali, se že kaže vsepov sod, ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Nemški Avstriji. Ljudstvo je izmozgano in izstradano. Po vtlikih mestih, zlasti na Danaju in v Gradcu, je na tisoče oseb, ki so brez obleke, brez obuvala, brez vsakdanjih živil in brez vsake službe, in ki vse to zahtevajo cd države. Nemci so tekom sve tovne vojne razvneli in razpalili v svojem vojaSt vu vse strasti, zlasti brezmejno sovraštvo nasproti Slovanom. Sedaj pa, ko je postalo pomanjkanje stanovanj, živil in obleke ie neznosno, se je za čela v nemškem vojaštvu obračati razpaljena strast proti lastnim voditeljem, ki pa nimajo za izstrada ne množice ničesar drugega, nego prazne obljubs in stroj&e puške.
Dne 20. febr. je v Gradcu izbruhnil puat pri vojaStvu, ki se je zbralo v velikem Števila na dvorišču Andrejeve šole in se nato v sprevodu poda lo pred grad in nato k zborovanju na tskozvani »Trg svobode« ali »Frajhajtsplac.« VojaStvo je no silo tablice z napisi: »Naj živi «ocialaa repablika, naj živi svetovna revtlucija!« Kjerkoli so zasačili kakega častnica, so mo iztrfali zvezde z ovratnika. Na častnike so vprizorili pravcati lov, Vojašt vo je vdrlo v kavarne, ustavljalo cestne vozove in vozove tramvaja ter vpilo, tulilo in žvižgalo kot pobesnelo. Nato se je podalo vcjaStvo in ogromna množica ljudstva, ki je pobijala Sipe, ropala ter plenila, na zgoraj imenovaai trg, kjer so govorili razni govorniki, ki so zahtevali nadaljnje izplače vanje podpor, odpravnino za vsakega moža 600 K, živila in obleke. Posebno odposlanstvo je le te zahteve izročilo deželnemu glavarju pl Kaanu ter zahtevalo, da se zahtevam ugodi v 24 urah, ker bi se sicer vejaštvo ia množica morala vnovii zbrati na imenovanem trgu in bi priSel za ta sle čaj za Gradec dan, kakršnega Se ni doživel.
Ker vlada v danem roku ni ugodila zahtevam, se je dne 22. febr., popoldne ob dveh, v ovič za čela zbirati ogronna množica ljudstva in vojaštva po vseh ulicah in trgih ter hote a korakati v spre vodu na »Trg svobode« k zborovanju. Toda vlada je zaprla in zastražila vse dohade ni imenovat i trg z t boroženm dijaštvom in policijo. Zborovanja so se vršiia v manjših obsegih na Morskem in na Glavnem trgu, kjer je prišlo do krravih spopadov. Padati so začeli streli iz pošk in tudi strojnice s > začele rožljati. Maoži a je zbežala na vse strani. Krvavi -ipcpadi so zahtevali večje število človeških Žrtev. Kakor je na podlagi policijskih poizvedb se daj ugotovljeno, je bilo 6 mrtvih in 13 ranjenih. Še le ob 11 nri pot oči je zavladal mir.
Demonstracije in rabuke v Gradcu so prene hale. Voditelje prekucije so zaprli. Aretiranih je nad 100 oseb. O trajnem miru pa ni govora, ker nezadovoljneži na tihem rovarijo.
Krvavi dogodki v Grad m so znaiilni za revolucionarnega duha, ki prešinja nemSko vojaštvo in ljudske množice, ki se ne dajo veC zadovoljiti
s praznimi obljubam in s hujskanjem proti Slo ranom, marveč zahtevajo kruha in oblaCil. Gorje nemškemu kmetu, ako se bo duh ropanja in plenjenja, ki preveva množice po mestih, razšril tudi na deželo. Toda kakor kažejo vsa znamenja, kot preteča lakota, brezposelnost, preobilica častnikov in uradaikov, prazne blagajne itd., je položaj v Nemški Avstriji tak, da ntegne vsak Cas priti do splošne revolucije.
Francoska odposlanca v Celovcu.
V četrtek, dne 20. februarja sta prispela v Celovec po naročilu generalnega itaba francosko orientske armade, generalitabni stotnik g. R Voulande in g. dr. Re verdu, da se prepričata na licu mesta o sedanjih razmerah na Koroškem. Francoza je spremljal kot tolmač odvetnik dr. Rapoc iz Maribora V pisarni dr. MMerja se je vršilo ob 9. uri dopoldne posvetovanje o prehranjevalnih razmerah med koroškimi Slovenci, katerega so se uieležili gg. dr. Hočevar, dr, Pintar, dr. G-ožič; Bau-dek in kmet Matija Prosekar iz Kotmarevasi» Naenkrat vdere v pisarno celovški redarst/eni svetuik ter v odurnem glasu vpraša iraacoska gospoda, odkod prideta, kam gresta ia kaj delata v Celovcu. Francoza sta povedal», kdo da sta, ter izjaviia, da odklanjata vsako od govor, ker imata cd svojega poveljnika nalog, nabrati iaformacij, ki se jima z Je potrebne.
Redarstveni svetnik je nato odšel, a čez 10 minut se je zopet vrnil in sicer v sprem stvu majorja Klimanaa, ki je v imenu koroške civilne in vojaSke nemške uprave odklenil vsako odgovornost za varnost vseh prisotnih.
Med tem sa je zbrala okoli jugoslovanskega avtomobila, ki je stal ob vhoda v Kramer» jevo ulico, divje kričeča druhal, med katero je bilo videti mnogo vojakov, ki so burno zahtevali, da hočejo biti tudi zaslišani. Na željo koroških slovenskih zastopnikov sta bila fran oska častnika pripravljena, sprejeti dva nemška častalka k pjsvetovanju Dr. Rapoc je pozval množico, naj pošlje dva častnika v posvetovalnice, toda izkazalo se je, da med množico sploh ni nobenega častnika, pač pa sta skočila oči vidn o vinjen mornarrki narednik in ea četovodja naprej ter izjavila, da v Celovcu vlada sedaj voja»ki svet in da ona kot člana vojaškega svata zahtevata, da se lahko udeležita poavetovanja s Francnom Francoska častnika sta odklonila sprejem teh zastopnikov, nakar sta podčastn ka «*ma vdrla v pisarniško •obo. Vsled tega sta Eraucoza izjaviia, da j ma v takšnih razmerah ni mogoče nadaljevati informacij in da sta o sedanjem položaju v Celovcu na podlagi teh dogodkov že dovolj pouče ia.
Nato sta se nameravala odpeljati v de žalni dvorec k poveljniku koroških nemških čet, podpclko/nkti Hft ^ertu, da se pritožita proti nastopu udeleženih organov in razsajajo-

če množice. Toda komaj vstopita v avtomobil, začela je druhal divje kričati: „Ne pustite jih dalje peljati" ter obkolila avtomobil, ki se pri bližno 10 minut ni mogel premakniti is mesta, Končno se je vendar posrečilo spraviti avtomobil iz gneče pred deželni dvorec. Pod polkovnik Halgert je na mirne in odločne pri tožbe francoskih častnikov izrazil svoje obža lovanje zaradi teh dogodkov in jih utemeljil z nesporazumljenjem. Koroški vladi je ves do godek očividno jako nepiijeten, kajti eno uro pozneje je poslala političnega uradnika dr Walterja pl. Morenzellerja k Francozom, ki se jima je v imenu deželnega glavarja dr, Lemi-scha stavil na razpolago za nadaljnje potovanje po nemški Koroški. Erancozs pa sta se za to ponudbo dostojno zahvalila, vendar jo odločno odklonila.
Ta dogodek je jako značilen za koroške razmere in smo celo koroški deželni vladi hvaležni, ker je na tako ljubezniv način poda la nepobit dokat, v kako težkih razmerah ži ve koroški Slovenci. Ta dogodek pa tudi ka že. da je popolnoma nemogoč vsak prosti izraz volje naših tlačenih koroških rojakov.
Položaj v Prekmurju.
Ob sklepu uredništva smo dobili iz Ljutomera telefcnično poročilo, da je položaj v Prekmurju veino bolj napet. Madžari zadaje dni silovito pritiskajo na ogrske Slovence. Rekviri-rajo vse, kar jim pride pod roko; živino, žito, moko, krompir, obleko in druge ljudske po trebščine. Plavajo pa nič. Stanje naših rojakov je v nekaterih krajih obupno. Na Sp. Bistrico je prišla prt d nekaterimi dnevi večja četa Madžarov. Ljudstvo se jim je uprlo in ni hotelo dati ne živil, ne stanovanj. Madžari so se nastanili v šoli. Razjarjeni ljudje so jim pobili šipe. Madžari so nato odšli z grožnjo, da še pridejo. — V torek zvečer je bilo na Moti ži vahno streljanje, Madžari so streljali na Moto in bližnje kraje s strojnicami. Več krogel je zadelo v posamezne hiie K sreči ni ni kakih žrtev. Naši so bili primorani odgovarjati z ognjem. Pri Razkrižju je madžarska krogla zadela neko ženo. Pri Radencih pa je smrtn> zadet nek moški. Meja je tako močao zastražena, da ni mogoče čez Muro. Madžari imajo velik strah pred Srbi, a grozijo, da bodo za čeli napadati s pomočjo Nemcev. Zveza novo-dobn h divjakov-roparje v, t. j. Nemcev in Madžarov, pa nas prav nič ne plaši.
Politične vesti.
Državni poslanec profesor dr. Josip Hohnjec je v torek, dne 25. febr., popoldne odpotoval v Ljubljano in od tam v sredo zjotraj z dragimi slov. poslanci vred čez Zagreb v Belgrad k zasedanja narodnega veča (drž. zbora). Pisma glede organi zacij Slov. Kmečke Zveze in Slov. Kršč. Soc. Zveze se naj odslej naslovijo naravnost na obe drn štvi. Glede shodov se naj naslovijo pisma na naslov našega urednika Fr. Žebot, Kot govorniki so na razpolago v Maribora sedaj samo: dr. Med red, dr. Leskovar, Pršenjak in Žebot. Kedaj se vrne dr. Hohnjec, bomo poročali.
Nova vlada za Slovenijo. Nova vlada za Slo venijo je potrjena. Predsednik nove vlade je dr. J?nko Brejc, podpredsednik pa dr. Gregor Žerjav.
Nemci in Madžari ne dajo mira. Nemci se na ot<!i črti od koroške do ogrske meje, posebno pa med Spiljem in Radgono, pripravljajo na napade Kakor pripovedujejo potniki, ki so ae vozili v torek zjntraj iz Spilja v Radgono, so nemške tolpe med Spiljem in Cmurekom oddale na zjntranji ose oni viak več strelov. K sreči ni nobena krogla zadela. Meč Radgono in Veriejem pa Madžari dan za dne-vojt streljajo z navadnimi in strojnimi puškami na Štajersko stran. Posebno izpostavljena je okolica pri Radencih. Tam padajo madžarski streli celo na kolodvor. Ranjenih je bilo več naših ljud*. Ali ni zdravila, s katerim bi se ozdravile nemške in madžarske predrzaosti?
Oreški Izgredi in nemško časopisje. Ko so 27.
prosinca t. L hoteli mariborski Nemci z silo zavzeti mestni magistrat in ko je moralo vojaštvo z orož^m napraviti red, kakšen hrup in vihar je nastal takrat v nemSkih časopisih, nam je že vsem zr^no. Cisto drugače pa se obnaša nemšto časo p sje sedaj ob priliki graških izgredov. Niti z besedico ne cbsoja postopanja vsenemške graške oblasti» ki je dala streljati na množico, ki je zahtevala vsakdanjega živeža. Nagibi in povodi k demonstracijam so bili v Maribora in Gradcu popolnoma različni. Takaj je bil upor proti državi, torej politično ozadje, v Gradcu pa ;?o demonstrirali za zahteve, ki so — četudi ne v popolnem obsego — pa večjidel popolnoma upravičene. Naše vojaStvo je oddalo prve strele v zrak in je streljalo samo iz pašk, v Gradca pa so ra-sili tudi strojnico in streljali so naravnost v množico. Tudi Število mrtvih je v Gradcu veliko i?ečje nego v Maribora in vendar — nemško časopisje ptpol-noma mclči o kakšni nasilnosti ali brutalnosti, kakor so razkričali in razupili mariborske dogod ke. Ponavlja se pač tadi tu saj staro »načelo«, da je Nemcn vse dovoljeno in kar on stori, je vse prav.
Davki v obmejnih občinah. Obmejne občine, ki so izven mariborskega okrajnega glavarstva, ki pa so zasedena po naših četah, opozarjamo, da davka, ki so jim ga predpisali Nemci mogoče Se pred 20 lebruarjsm, ni treba plačati Nemški Avstriji. Vse te občine spadajo sedaj pod mariborsko okrajno glavarstvo in edino ta urad ima pravico pobirati davke v tamkajšnih občinah
Dva lepa shoda obmejnih Slovencev. V nedeljo, 23 t m. sta se vršila v gornjeradgonski župniji dva jako dobre uspela shoda in sicer v Gornji Radgoni, dragi pa na Ščavnici. Udeležba je bila jako lepa: v Gor «ji Padgoni je predsedoval g. Pelcl, na Ščavnici pa g. iupan Križan. Na obeh shodih je razpravljal o politi inem ia gospodarskem polo» žau nadrevizor Vlad. PuSenjak. Obširno je pojas-ujeval stvari, ki so za nas ab meji velevažno. V Gornji Radgoui je govor-1 domači g. župnik o organizaciji straake ia se je izvolil odbor za celo župnijo. Zborovatci so na obeh shodih izrazili več želj, kakor glede uradnega lista, ki je predrag, glede zavarovanja zoper ogenj, glede hujskanja zoper Jugoslavijo, radi dobave tobaka i. t. d. — Izvoljeni odborniki bodo šli na delo, da pridobe kolikor mogoče veliko članov za S. K. Z.
Organizacija Slov. Kmečke Zveze v ljutomerskem okraja. V nedeljo, dne 28. februarja dopoldne so se zbrali najodličnejši možje ljutomerskega sodnega okraja v dvorani ljutomerske posojilnice na zaapni sestanek. Zborovanje je otvoril in vodil deželni poslanec in dekan Osmec. Razložil je politični položaj ter poročal o važnejših dogodkih zadnjega časa. Urednik Žebot iz Maribora je govoril o organizaciji stranke Povsod se naj ustanovijo okrajne in žopa jska organizacije Govoraik je podrobno razpravljal o potrebi organizacije. O tej točki je Se gororil tudi tržan Jak. Raih. Nato se je izvolil izvolil okrajni odbor S K, Z. Predsednik je tržan Jakob Rajh podpredsednik dekan Ozraec, tajnik Drag. Novak, bšagajaik Jožef Karba. — Pred sednik župnijskega odbora je dekau Ozmec, pod predsednik Ignac Lipovec, tajnik Alojzij Dunaj, blagajaik Matija Rabič. — Oba odbira začueta takoj živahno delovati.
V ormoškem okraja se po vseh župnijah živahno dela za podrobno organizacijo SKS V Ijoto merskem okraju se je tudi pričelo z delom. Naši stranki ni treba siiiti pristašev nasprotnih strank na m še shode, kakor se je to godilo v Ljutomem, ko je aek gospod, ki hoče biti pristaS obeh strank (ime še danes zamolčimo) na Glavnem trgu z veliko vnemo naše pristaše vabil na shod JDS, ako ravno so bili vabljeni le somišljeniki.
Manifestacijski shod v Libeličah pri Dravograda se vrši na pnstno nedeljo dne 2. marca dopoldne po sv. maši. Slovenci in Slovenke! Delavci in kmetje! Pridite vsi na ta shod, da spregovorimo važne besede o ciljih naše Jugoslavije, ki je sedaj tndi od entente priznana. Udeležitev 30 priglasili govorniki-Koroški rojaki, a tudi drugi govorniki vseh strank se prijazno vabijo. — Narodni svet v j Prevaljah.
Nemški roparji. Nemške tolpe so v takozvanem nevtralnem pasu napadle železniško postajo Gos dorf (GozdiSče) pred Cmurekom ter so oropale železniško blagajno, zmetale so vozne listke na ce sto in so uničile vse aparate. Nemci med Cmu rekom in Radgono grozijo, da ne bodo oddali orožja, ker ga bodo rabili za napad na Slovence.
Nemški ia nemčarski nadučitelji ia ačitelji v Mariboru, ki so se udeleževali -hujskanja proti Jago-slaviji in ki so s posebnim^veseljem sodelovali pri krvavi demonstraciji dne 27. jan., bodo dobili že
prav kmalu svoj >Iaufpas,< Odpuščeni bodo brez pokojnine. Delali in tradili so se sa Nemce in za Nemčijo, naj jih tadi Nemčija redi, če jih hoče. V Maribor dobimo slovenske Sole in slovenske, narodno zavedne učiteljske moči.
Revolucija v Rumuniji. Na Romanskem je izbruhnila revolucija. Na ramauskega kralja so streljali Ranjen je baje na obraza. Kraljica je zbežala iz prestolnice v mesto Fogaraš. Obseg revolucije še ni znan.
Italijanske zahteve od Nemške Avstrije. Italija je zahtevata, da ji NemSka Avstrija izroči 100 lokomotiv in 2000 železniških vosov. Na italijan-sko zahtevo je Nemška Avstrija odgovorita, da bi bil onemogočen ves promet ter vsak .prevoz živil in premoga v Nemški Avstriji, ako Italija vztraja pri svoj! zahtevi. Zahteva bi tadi imela za posledico velike notranje nemire v NemSki Avstriji, za katere pa vlada Nemške Avstrije vspričo ogrorrnih italijanskih zahtev odklanja vsako odgovornost, j
VstlfSMSlSk© 11®'
Dr. Kovači! in dr. Slavič, ki sodelujeta v Parizu pri mirovni konferenci pri določevanja naše severne meje, pišeta iz Pariza ravnatelju naše tiskarne in ravnatelja deškega semenišča o razmerah, ki vladajo na mirovni konferenci. Pravita, da stoji stvar glede naše severne meje ngodno, mnogo dela pa je glede meje na juga proti Italijanom» Tadi v Pariza je velika draginja. Sladkorja in cigar skoro ni dobiti. Francozi imajo Jugoslovane v velikih čislih. Vrnila se še ne bosta kmala, ker imata silno mncgo dela pri določitvi naSe meje proti Nemcem. Ce hoče kdo pisati našima odposlancema, naj naslovi pisma: Komisija za mirovno konferenco v Ljubljani št 21, Ljubljana.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so gg. kaplani Franc Molan iz Šmarja k Sv. Magialeni v Mariboru, Vinko Manda s Ptujske gore v Šmarje in J. Kodrič od S/. Martina pri Slovenjgra 4cu v Slivnico pri Celju. V Sv. Martina pri Sloveujgradcu je nastavljen bivši vojni karat 3. Jožef Vrečko. G, Leopold Amon, kaplan v Slivnici pri Celja, je vsledl bolezni dobil šestmesečni dopast.
Duhovne vaje za ude III. reda v baziliki Matere Milosti v Maribora se bodo vršile kvaterni teden v posta, Uvodao premišljevanje je v nedeljo, dne 9. marca ob treh popoldne. 7 pondeljek, torek, sredo in četrtek so premišljevanja ob petih zjutraj in ob treh popoldne. Sklep je v četrtek popoldae. — V nemškem jeziku so premišljevanja:
v nedeljo, dne 9. marca zvečer ob šestih: uvod. V pondeljek, torek, sredo in četrtek ob devetih dopoldne in zvečer ob šestih, Sklep je v četrtek zvečer. — Udeležiti se jih sme vsak, tudi taki, ki niso udje III. reda.
Častni občani. Občiae Ruše, Smolnik, Lobnicas, Bistrica in Limbaš so imenovale svojim častnim občanom ministrskega podpredsednika dr. Korošca,, generala Maistra in okrajnega glavarja dr. Lajnši-ča. Čestitamo!
f Franc Kosžr. V Jaršincih pri Ptuja je v are» do, dne 19. svečana opoldne v 79. leta svoje starosti mirno v Gospodn zaspal po kratki bolezni, spreviden s sv, zakramenti za nmirajoče, poštar in posestnik Franc Kos&r st. Pogreb se je vršil v soboto ob 10. uri v Št. Lovrencu v SI. gor. Pokojnik je bil blaga duša, veren katoličan, vnet Slovenec in mož kremenitega značaja. V bornih časih, ko se je preganjalo naše ljudi, je stal zvesto na naSi strani. Ni se ustrašil ne štajercijancev, ne drugih nasprotnikov, ampak je vedno visoko vihtel zastavo katoliško narodnega Slovenca Bodi mu večen spomin! Spoštovani Koserjevi družini pa naSe odkrito sožalje!
Zlata poroka zvestega delavca. Iz Jarenine nam poročajo: Dne 17. t. m. smo obhajali tuk»j izvan-redno slavnost — zlato poroko Tomaža in Marije Drozg, pristavnika v znani, vrlonarodni in spoštovani Siipančevi hiši v Vajgnu. Zlotoporočenca je spremljalo k poroki nad 40 ožjih sorodnikov, med njimi 24 vsnkov, vsi čvrsti in zdravi. Izvacredno mo4na rodbina, ki naj bi slnžila vsem Jugoslovanom v zgled in posnemanje. Zanimivo je, da je omenjena rodbina te od 1833, leta kot viničar oziroma pristavnik na istem posestva in že starši ziatoporočencev so imeli v isti hiši in pri isti mizi svoj« prvo, pozneje svojo zlato poroko kakor sedat imenovana, znamenje, da je jareninski zrak zdrav. Zlatonoročencema iskreno čestitamo ter želimo, da včakata Se brilantno poroko.
Premogovnik Skale- Velenje. V torek, due 18. L m. zvečer je neznani delavec ustrelil na premogovniku zaposlenega Albina Keše, o katerem bo se delavci premogarji enoglasno pritoževali, da je bil prestrog.

Mariborski Orel se pripravlja na večjo priredi tev. ki se bo menda vrSila prihodnjo nedeljo v dvorani Kat. dela v. droStva v Flosarski ulici.
Slovenska banka. Kakor smo 2e svojčas poročali, je kupila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani poslopje v Maribora, Gosposka nlica (prej Hotel Erzherzog Jobann), kjer je ustanovila svojo podružnico. Pozdravljamo ta korak Ljubljanske kreditne banke, to tem bolj, ker je s tem zasigu-ran razvoj naSega trgovstva in obrtništva, in tudi ostalemu občinstvu je dana prilika, da svoj denar pri tem slovanskem zavodu plodonosno nalaga. Opozarjamo cenjene čitatelje, posebno slovenske trgovce in obrtnike na ta domači denarni zavod, ki je pričel dne 24. t. m. s svojim poslovanjem v omenjenih prostorih.
Državna posredovalnica za delo. Podružnica za, Maribor in okolico je začela s svojim poslovanjem dne 22. t. m. Njen delokrog se do ustanovitve na-daljnih podružnic razteza na vso Slov. Štajersko. Urad je na Grajskem trgu 2 (poprej slaščičarna g. Pelikana). Zavod posredoje vsakovrstna pisarniška, obrtniška, dninarska itd. dela in sicer brezplačno za delojemalca in delodajalca. Uradne ure so začasno za moSke cd 9. do 11. ure dopoldne in za ženske od 2. do 4. ure popoldne. Dajejo se tadi vsakovrstna pojasnila glede dela. Posreduje se tudi sprejem učencev.
T Radgoni so Nemci v Trummerjevem mlinu rekvirirali več tisoč kilogramov pSenične moke, ki je bila last mesta Maribor in je bila namenjena za prebrano mestnega prebivalstva To se godi vse v slavnoznani »nevtralni zoni«..
Oddaja konj. VojaSka oblast odvzema obmejnim slovenskim kmetom konje. Nemci in nemčurji v mariborski okolici ter vojni dobičkarji v mestu imajo mnogo konj, ki so si jih nabavili »pod roko«. Zahtevamo, da se tudi tem ljudem odvzamejo konji. Če kdo ve, da ima nemčur konja, ki ga ni pravilno kupil, naj ga takoj naznani obmejnemu vojaškemu poveljstvu v Mariboru. Zakaj bi Nemci in nemčurji smeli imeti konje za Šport, kn et pa za obdelovanje polja ne.
Nove telefonske centrale z javnimi govorilnica mi so ustanovljene v Št. Lenartu v Slov. gor., v Vuhredu, Marenbergu in Ormožu.
Za Invalide slepce so nabrale v Nazarjih v Sav. dol. blage dobrotnice Antonija Gros, Mar. Močnik in Marija Zupan znesek 152 K; za isti namen se je že v oktobru leta 1918 poslalo g. Kalanovi v Celju 1043 60 K. Istotako je poslal za uboge osle pele vojake g. šnuderl Ludovik, finančni sadpaz nik v Radgoni, 35'60 K in g. Časi Franc, kaplan pri Sv, Miklavžu pri Ormožu, 37 K. katere je na bral na gostiji Zabavnik Haložan. G. ligo Alojz na Fali je postal 103 K. Hvala blagim darovalcem!
Za Narodni sklad je nabrala gdč. Tilka Stane tič, učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. gor., o prili ki žigosanja bankovcev 53 K. Hvalat
Vojaki frančiškanske župnije v Mariboru, kateri so se srečno vrnili iz svetovne vojne, priredijo v nedeljo, dne 2. marca ob 1. uri popoldne v gostilni Mareka v Krčevinah pri Mariboru, veselico.
Službo organista in cerkvenika želi dobiti koroški rojak, ki je pred nemSkimi divjaki uSel iz ječe v Špitalu, kamor so ga Nemci s silo privedli z njegovega doma. Rad bi se naselil kje na Kranj skem ali Štajerskem Ker ima veliko družiso, bi želel, da bi dobil v obdelavo tudi kaj zemlje. Službo organista in cerkvenika je opravljal že 20 let in je sposoben voditi tudi večje pevske zbore in prireditve Ponudbe sprejema uredn, »Straže«.
čebelarji na delo! V drugi polovici meseca marca nameravam po Štiri in polletnem odmoru zopet nadaljevati svoje strokovno potovanje Obnu vimo stare ter u?tanavljajmo nove čebelarske po družnice. Prirejajte shode ter jih priglasite narav nost meni, priSel bom radevolje predavat ter obiskat svoje stare čebelarske znance. Shodi se bodo vrBili po tistem redu, kakor se bodo priglasili Po natančnem dogovoru bom jaz objavljal shode v »Slov. Čebelarju«, sklicatelji pa naj poskrbijo za povoljno razglasitev v domačih krogih in v navad nih časnikih. V svoj delokrog sem prevzel polit, okraje: Maribor, Ptuj, Ljutomer in Konjice, Torej na svidenje in s čebelarskim pozdravom! — Ivan Jurančič, čebelarski potovalni učitelj, Sv. Andraž v Slov. gor.
Oddaja tobačne glavne zaloge v Slov. Bistrici. Tobačna glavna zaloga v Slov. Bistrici, spejena z založno trafiko, ce s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. Natančnejši podatki o dosedanjih donosih, prodaje in o stroških, ki jih je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov v dohodkih in bremenih, ki ao razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali^ pri
preglednem okrajnem vodstva finančne straže v Mariboru.	<r§§
Priporočamo domačega stavbenika Karla Rojs v Ormoža, kabri je siužtl štiri leta v vojni kot voja Ski stavbenik in je že leta 1908 dovršil državno stavbeno strokovno Solo v Ljubljani. Pri podelitvi koncesije so mu Nemci zelo nasprotovali in Se le ižo erroletnera dreganju poslancev se mu je posrečilo, dobiti koncesijo.
•
V sirotišnici begunskega taborišča v Strnišču pri Ptnju je Sest 14—15 letnih dečkov, ki se žele posvetiti: eden mizarski obrti, eden ključavničarski obrti, eden krojaški ali brivski obrti, dva trgovini z jestvinami ali z dragimi predmeti, edea bi želel priti v opekarno ali v slično tovarno. Delodajalci, ki bi bili pripravljeni sprejeti označene dečke v svojo obrt, oziroma trgovino, naj to javijo na naslov: Predstojništvo uprave beganskega taborišča Strnišče pri Ptuju — Kdor prevzame dečke, jim bo moral dajati stanovanje in hrano ter prevzeti bo moral jamstvo za njih dobro vzgojo.
Kolekovanje prošenj in dragih vlog. Mnogo oseb iz Slovenije se obrača na različna oblastva v Bel-gradu, odnosno Srbiji z nekclkovanimi prošnjami. Po pristojbinskem zakonu, ki velja za Srbijo, se proSnje in pisma, za katere ni plačana pristojbina, ne rešujejo, ampsk se devljejo nerešene v arhiv. Da se prosilci izognejo neprijetnostim, ker ne dobe rešitve na vloženo prošnjo, za katero ni plačana pristojbina, se opozarja, da je treba po sklepu ministrskega sveta z dne 15, decembra 1918, davčna Številka 2088, plačati za proSnje in vloge, katere se pošiljajo iz Slovenije v Srbijo, pristojbina po tukaj veljavnem zakonu. Vsako vlogo in proSujo je treba najprej predložiti najbližjemu davčnemn uradu, ki potrdi s podpisom pooblaščenega uradnika in uradnim peč&tcm, da je pristojbina zadostno plačana, oziroma da je vloga pristojbine prosta. Le tako opremljene vloge se smejo pošiljati uradom v Srbiji. Ta začasna odredba je potrebna za to, ker uradniki v Srbiji Se niso zadosti poučeni o pristojbinskem zakonu v dragih deželth.
Ovseni zdrob. Uljudno se naznanja vsem onim strankam, ki so se javile za ovseni zdrob, da pridejo v petek, dne 28. t, m., v zalogo Tegetthoffo-va cesta it, 70, po istega. Vreče in denar je pri nesti s seboj. Cena je 57 K z% 100 kg.
Štetje živine. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaSa: Prehranjevalni urad kraljevske deželne vlade v Ljcbljani je sporazumno s poverjeniStvom za kmetijstvo odredil sploSno štetje vse živine, to je goveje živine, konj, prašičev, ovc in koz v Sloveniji po stanju z dne 28, svečana 1919. Za iz vršitev veljajo sledeča navodila: 1. Štetje živine naj se po županstvih v vseh občinah vrSi izključno le na dan 28, svečana 1919 po stanju tega dneva. Le v onih občinah, kjer vsled krajevnih razmer ni mogoče dokončati štetja omenjenega dne, se štetje lahko vrši tudi naslednji dan, a je upoštevati tedaj le stanje živine dne 28. svečana. 2. Županstva naj izvršujejo ta posel ne v občinski pisarni, kakor se je po navadi vršilo, temveč od hleva do hleva. V ta namen naj se sestavi posebna komisija, katere člani so: župan oziroma njegov namestnik, 1 občinski svetovalec in ena zanesljiva, v živinoreji vešča oseba, katero določi žapan. 3. Števna komisija naj se natanko prepriča o stanja živine pri posameznih posestnikih ter nato vestno in razločno izpolni zadevne razpredelke števnih pol. Pripominja se, d& je v razpredelka »ovce« upoštevati tadi jagnjeta in v razpredelka koze istotako tadi kozliče Poslovanje komisije naj bode točno in vestno; posledice površnega in netočnega štetja s? bodo pripisale dotičnemu žopsnu ki je osebno odgovoren za brezhibno in naUnčo izvršitev štetja Pravilno izielan« in seštete števne pole naj pošljejo županstva zanesljivo do 5. sušča okr. glavarstvu Po popisotalne spise, ki jih do 5. sašca t. 1. ne bo pri glavarstvu, bo prišel na stroSke krivca kazenski sel.
Zvišanje skočnin za državne žrebce.
Vsled izredoe draginje krmil in drugih potrebščin za žreoce je deželna vlada za Slovenijo oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, zvišala škofi nino za državne žrebce po Kran ukem, Šta-jerikem ia Koroškem, in sicer za žrebce težkih pasem na 30 kron, za žrebce lahkih pasem pa na 25 kron. Zvišanje velja za skofino dobo 1919. Ni! Se ni dolžan plafiati viije skofi-nioe, nego je dolofiena Ta odredba ne zadeva žrebcev, ki «o zaaeboa last. * J*| g Motor na benoin popolnoma nov s tremi konjskimi silami za mlatllnico ali rezalnico, mlin itd. odda za 4500 K J. Pfeifer, tovarnar
v Hofiah. Preskrbi tudi popravilo mlatiluic in vitel j ev.^	j
Živo apno, portland cement, zidno opeko v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka Valentin Urbanfiifi, Ljubljana, Franfievo nabrežje 1.
Mart]«, Bolestna Hali. Premišljevanj® fm m» ntve* Spisal dr, joeip Hohnjeo, profeeoi! Bogoslovji v Maribora, Mirno lahko trdimo, Oa taka popolnega. Izvirnega molitvenika Se Slovenci do sedaj nimamo, kaffor je ta. Pisatelj, neumorni organizatog glasen» tega ljuSstva, se je v resnici potrudil podati svujs< mu ljudstva nekaj dobrega. Knjiga psebuje m prve» fielu osem obHrniH premišljevanj d Balastni Materi Božji, kairSnih doseči a j 8e ni bilo v slovenski nabol« nt književnosti. Premišljevanjem sledi veliko Itevita zlatih poboinosti v Čast Žalostni Materi in « Saot to pljenju Jezusovemu, Štiri svK maBe in ■birEa sptflh uifl molitev in pobožnoett« 06 konca je g* pisatelj M dodal razne molitve v Bolezni, za bolnifca, aa umi» joče in za rajne- Novo knjigo prav toplo pcfporote« mo. Cena s po&nino vred K 6.B0, Narofia se v lovf tiskarni « Maribora.
c Zlat jubilej doktorstva.
_ -
Mlad doktor je pisalen teh vrstic v svoji "so • bici pred polstoletjem pokaz&l diplom, ki sa mu ga bili napisali na vseučilišču v Gradca. Gospodu je zibelka začela teči dne 31. decembra 1841 v Kokoričih pr Sv. Križa blizu Ljutomera. Mladenič je leta 1863 dovršit gimnazijske nauke v Varaž-dinu. Vseučilišče je obiskoval v Gruden. Tam je že leta leta 1867 položil učiteljske izpite za celo gimnazijo. V jeseni istega Uta nastopil je službo učitelja na gimnaziji v Požegi. Za sledeče Šolsko leto prestavili so ga v Varaždin. Tu je do vpoko-jitve dne 1. novembra 1903 deloval in kot skrben oče z lepim vzgledom svetit svejim učeacem. Sto-pivSi v službo lotil -e je pisateljevanja Proizvodi marljivega peresa priobčeai so v letopisih oboje zgoraj omenjenih utiliSč, pošiljal jih je tudi v strokovne liste, hrvatske in slovenske. L. 1917 je potekla petdeset let, odkar je bii začel uč teljevati«, Nedavno pa je b vSerau učencu njegovemu nepričakovano Sinila v glavo misel: Gospod profesor dr. Josip Križan bo obhajal izredno ilavcost, petdesetletnico doktorstvs. Dne 24. decembra 1869 je namreč imenovanec bil promoviran za doktorja modroslovja. Seda] mu torej teče petdesete ali zlato leto doktorske časti.	M. F,
Popisi
Maribor. Ker se v zadnjem časa nekatere osebe javljajo v službenih zadevah na zasebno stanovanje g generala Maistra se tem potom občinstvo opozarja na to, da g general Maister rešuje službene zadeve edino le v svojih uradih na Štajerskem obmejnem poveljstvu. Na svojem stanovanju ne sprej« ma od sedaj naprej nikakih službenih obiskov več.
Maribor. Za branitelje naSib mej daruje vesela druiba v gostilni g. Ljudevita Vlahovič v Studencih pri Maribora 145 K ia 5 srbskib dinarjev, in posebej še daruje g. gostilničar 20 K. Skupaj 165 K, 5 dinarjev. Znesek se je izročil na določeno mesto Hvala!
Maribor. Kavarno »Evropa« s h.šo vred je kupila gosiilničarka v Narodnem doma g. Stelcer za 180.000 K. »Evropa« bo prva slovenska kavarna v Maribora. — Ljubljanska sereditna banka je začela poslovati v lastni hiSi v Gosposki ulici (poprej hotel »nadvojvoda I?an«) Tako se Slovencem sedaj oi treba več posluževati nemških baak. V Mariboru smo Slovenci vsak dan močnejši.
Maribor. V svrho obračuna vabijo se vsi oni posestniki, ki so vozili seno in slamo iz nabira-liSča pri Sv. Lenartu v voj. nabirahšče v Mariboru ter zato niso pejeli plačila, da pridejo v soboto, dne 1. marca ali naslednje dni dopoldne v pisarno okr. prevzemale» Edm Konjedic, Maribor, Šilerjeva nI. 10/p.
Maribor, V četrtek, dne 20, febr., je umrl tukajšnji hiini posestnik in krojaški nojster g. ložef Macuh. Radi svoje postrežljivosti in solidnega dela je bil znan daleč okrog Umrli je bil veren ia pobožen kristjan, ki ae ni nikdar sramoval ja rno pokazati svoje vere, bil je vnet pristaš naših organizacij in zaveden Slovenec Svetila ma večna luč! Rodbini naSe sožalje! Pogreb je bil v soboto pop
Gornja Sv. Knngota. Shod S. K. Z dne 2. marca po službi božji ob 11. ari v stari 9oiiJ Govori dr. Leskovar iz Maribora. Pridite!
Sv. Križ pri Maribora. V nedeljo, dne 2. sol-ca priredi tukajšnje bralno društvo igro »Tri sestre«. Tudi pevski zbor namerava nastopiti z nekaterimi zanimivimi točkami Začetek ob pol 4.


ari popoldne. Čisti dobiček se porabi za obnovitev in izpopolnitev društvene knjilnice in odra. Prijatelji poštene zabave, pridite!
St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 2. marca, ima tukajšnje Kmečko bralno druStvo v Slov. do-mn popoldne po večernicah svoj letni občni zbor. G. učitelj Jožef Poljanec bo predaval o Jugoslaviji. Dekleta bodo pa vprizcrila igro »Svojeglavna Min-ka.< Obmejni Sloverci, pridite!
Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 2. marca shod SKZ po rani maSi pri Sv. Benediktu v Slov. gor., po večernicsh v Negovi. Govorita posl. J. Rošksr in nadrevizor Vlad. Pašenjak o po litičnem in gospodarskem položaja
Sv. Lenart v Slov. gor. Narodna slavnost dne 28. t m. se je prav izvrstno obnesla. Dopoldan nam je g. dr. Jos. Hohnjec v cerkvenem govora orisal v jedrnatih besedah naloge in čednosti mladinskega življenja. Popoldan pa je pojasnil naS političen položaj. Vse točke slavnostnega programa so se izborno izpeljale, mladeniška in dekliška igra sta napravili naj bolj ii vtis.
Sv. Jurij ob ščavnici. Ker se zadnjič napove dani shod ni mogel vršiti — radi pretrgane želez-zveze nismo dobili obvestila — se vrSi v nedeljo, dne 9 marca, po lani slnžbi božji shod SKZ v šoli. Govorita: gg. Vlad. Pušenjak iz Maribora in Dragotin Novak iz Ljutomera. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta, pridite!
Veržej. Na splošno željo se vrši v nedeljo, 9. marca, popoldne po večernicah, shed SKZ. Govo rijo gg. poslanci Ozmec, Puienjak, Rajh in Drag. Novak.
Križevci. Dne 2. marca ima tukajšnja Dekliška zveza shod v lurški dvorani. Govornik pride iz Veržej a.
Kapela. V nedeljo, dne 16. svečana se je vrSil shod Kmečke zveze, kateri je bil sijajno obiskan. Predsedoval je ugledni kmet Bračič. Govorila sta nadre?izor Pušenjak in Dragotin Novak iz Ljutomera. Nato se je z velikim navdušenjem sprejela resolucija, v kateri je čez 800 zborovolcev ogorčeno protestiralo proti zasedanju Prin orja, Kranj ske in Dalmacije od strani Italijanov, Koroške od strani nemSkih ter Prekmurja od madžarskih tolp
Ljutomer. Smrtna kosa V ptujski hiralnici je nmrla 22. svečana Amalija Štuhec tukajšnja ro jakitja Rajna je bila s?oje dni poštari a v Hočah, nazadnje pa v Cdorcu V pokoju je živela v roj stnem kraju do lanskega leta. Po dobljeni ne ozdravljivi hron osti, se je podala v ptujsko hiral nico, kjer je po hudih mukah izdahnila svojo blago dušo. Naj ji bo žemljica lahka. — V Gradcu je umrla ljutomerska rojakinja in bivša učiteljica v št Jurju ob juž. žel. Emilija Jelovšek, stara 55 let. N. v m. p. — Dne 20. svečana je takaj na-gloma umrl Jožef Herzcg. vpok orožnik in sod. sloga, bnt trgovca in nadučitelja Herzoga. Aktivno je služboval v Sežani, v pokojn je pa živel v rojstnem kraju. Bil je priljubljen povsod. Naj mu bo domača žemljica lahka!
Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, dne 2 su šca popoldne ob pol 2. uri bo v trga pri gospodu Kodru ustanovno zborovanje Kmetijske podružnice za župnijo šentlovrensko, puščavsko in šentožbald ?ko; ob enem podučni shod Med drugimi bo go vcril okr. Živino aadzdravnik Pirnat iz Maribora Kmetovalci, poljedelci in vsi prijatelji poljedeljstva it živinoreje pridite mnogoštevilno na shod in pri stop te h Kmetijski podružnici, ki bo v novi državi neprecenljive važnosti za državo samo in za posameznega državljana. Po gospodarskem shodu se vrši zborovanje Slov. Kmečke Zveze. Namesto poslanca Pišeka govori urednik Zebct
Sv. Lovrenc na Pohorju. Naša novoustanovljena Slov. kmet. podružnica bode morala takoj skrbeti za najpotrebnejše stvari: razna semena, semenski krompir, otrobe, pa tudi za dobre paš tike za govedo. NajlepSi is najboljši so na Ra-dclni planini.
Hoče. Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 2 scšca po večernicah v prostorih g. Pfeiferja £alo;gro »Skriven zaklad« in burko »Dva prepir Ijiva soseda«. Prijatelji poštenega razvedrila, pridite. — V torek je bil pokopan na Hcčkem po kt|*liččn dolgoletni oskrbnik Scfcerbaumov Alojzij Leonbsrd.
Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 2. sušca po večernicah priredi bralno društvo Šaloigro »Trije tički« z deklamacijo in petjem. Pridite!
Cirkovce. Bralno društvo vprizori na pustno nedeljo, dne 2 marca po večernicah v društveni dvorani več kratkih iger. Med drugim se bo pred stavljala z?.nimi»a in smešna igra »Cigani v Cir kovcah«. Nikomur ne bo žal, kdor pride.
Ptnj. Brata VoSnjak iz znane narodne družine j sta otvorila v hiši poleg okrajnega glavarstva trgo vino z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Imata v zalegi najboljše podplate in usnje za konjske oprave. Priporočamo narodno trgovino.
Ptnj. Umrla je nadebudna hčerkica trgovca Milana VcSnjak, Spoštovani obiielji naSe sožalje! — Za dijaško kusinjo v Mariboru sta darovala oče umrle, Maan. VoSnjak 100 K in Vladimir VoSnjak, mesto venca na grob svoji nečakinji, 100 kron.
Stndenice pri Po ičanah. V tukajšnji šoli bode na j ustne nedeljo "cb treh popoldne gledališka ig ra »Dve teti« ter »Prisiljen stan je zaničevan « Pridite v obilnem številu!
Sv. Križ pri Slatini. Naše »Bralno društvo« je začelo marljivo delovati. Poživeli smo »Dekliško zvezo«, ki Šteje zdaj nad 120 članic. Dne 23 fe brnarja so priredili naši fantje veseloigri »V ječi« in »Prepirljiva seseda«, ki sta prav dobro izpadli; zato jih bomo ponovili v nedeljo, dne 2 suSca.
Sv. Knnignnda na Pohorju. V nedeljo, 23 febr. je nmrla Uršula Šelih, mati župnika Jurija Šeliha, v 94 leta svoje starosti. Mili Goepad Jezus, daj ji večni mir!
Sv. Jurij ob juž žel. Na splošno željo se v nedeljo, dne 2. sužca ob 3. uri popoldan ponavlja igra »Revček Andrej ček« v dvorani Kat. doma. K obilni udeležbi vabijo požarniki.
Rečica ob Savinji. V nedeljo, dne 2. n arca bo
v	dvorani gosp. Jos. Štiglica Vodnikova slavnost s petjem, slavnostnim govorom g. kapi. Fr. Hohnje-ca, deklamacijsmi in gledališko predstavo. Začetek ob 3 uri popoldne.
Šmartno ob Paki, Hranilnica in posojilnica ima redni občni zbor, dne 9. marca popoldne ob S. uri v uradnih prostorih v župnišču.
Vransko. Ofcčni zbor Slov. kat. izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 2. marca popoldne po večernicah v bralni sobi K cbilni udelež bi vabi odbor.
lmeno. Dne 18. februarja je umrl trgovec in poseeinik Albin Pečar, spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče, star 63 let. Rajni je bil zaveden katoliško naroden mož. Stal je vsak čas, poeebno v volilnih bojih trdno in zvesto na naši strani. Bil je tudi zvest naročnik naših listov. Po greb se je vrSil v petek na pokopališče D. M. na Peska. Svet la mu večna luč! Spoštovani Pečarje-
vi	rodbini naše sožalje.
Vidim ob Savi. Hranilnica in posojitnica na Vidmu ima občei zbor, dne 19. marca ob 8 uri dopoldne v posejiiničnih prostorih.
Rajhenbnrg. Dne 17. t. m. sta bila v cerkvi sv. Duh» na Gorici poročena Marija Medved in Jožef Ašič Poročil jih je nevestin stric, profesor dr. Anton Medved iz Maribora. Novoporočencema želimo cbilo sreče. Bila sta oba vrla in neatrud-ljiva uda naših društev. Pri gostiji na Medvedevem domu so gostje zbrali ca Dijaško kuhinjo v Mari boru 5G3 krone. Beg jim poplačaj veleduSen na rodni dar!
Sv. Jakob v Slov. gor. Umrl je Matevž Rojko, kmet na Gornjem Hlapjn. Bil je vrl in spoštovan mož Svelila mu večna luč!
Sv. Lovrenc na Pchorjn. Javna prošnja na prehranjevalni urad gospoda Bauerja: Vsi odjemalci moke. sladkorja, zdroba, pšeoa in drugega ¿i veža zahtevamo, da jospod Bautr takoj — ob vsaki del tvi živeža — na za vsakega človeka vidnem kraju svojega urada izobesi zapisnik cen za vsakovrstno moko in drug živež. Zapsnik cen hočemo in moramo imeti, ker drugače na nobe» način ne moremo izvedeti, koliko plačamo za kilogram. Na ustmeno zahtevo nič ne izvemo, maireč se nas surovo nahruli.
Nov voini red. Dne 25. febr. se je spremeeil vozni red take : Proga L j u b 1 j a n a— Z a g r e b: Namesto dosedajnega jutranjega osebnega vlaka Št. 40—608 vozi vlak št. 36c—512; odhod iz Ljub Jjane 8 25 zjutraj, priboi v Zagreb 12 41 popol dne. Namesto esebrega vlaka št. 509—43 vozi vlak št 511—45; odhcd iz Zagreba ob 6 05 zve čer, priti d v Ljubljano ob 10 58 zvečer. — Pro ga L j n b 1 j a n a—M a r i b o r Namesto dosedanjega osebnega vlaka št. 30 vozi vlak št. 36; od hod iz Ljubljane 4 43 zjutraj, prihod vM*riborob 9 11 dopoldne. — Proga M a r i b o r—P r a g a r-sko— Čakovac: Nameito dosedanjega osebnega vlaka št 228«—228 vozi osebni vlak št. 228b; odhod iz Čtkovca cb 2 20 popoldne; prihod vMa ribor ob 5 3! popoldne. Ta vlak dobi na ta način na Pragarakem zvezo k vlaku št. 39 na jug. — Proga Ponikva— Celje: Tovorna vlaka štev. 813 in 866 prevažata med Ponikvo in Celjem tu-
di potnike in posredajeta osebni promet med Rogatcem— Ponikvo—Caljem. Vlak St. 813 odhaja iz Ponikve ob 6 48 zjutraj in prihaia v Cilje ob 7 20 zjutraj; vlak št. 866 odba a k Caija ob 2 50 po poldne in prihaja v Ponikvo ob 3 33 popoldne. — Ostali vozni red ostane neizpremenjen
Shoda v Krčevinah (v šoli) in v Št. Petru pri Mariboru se prihodnjo nedeljo ne mwreta vršiti. Čas zborovanja bomo pravočasno objavili.
Čebelarji Savinske doline! »Predsedstvo Čebelarske podružnice za Savinjsko dolino«, ki sem jo ustanovil in vodil dolgo vrsto let, je prevzel začasno dosedajni tajnik, g. Srečko Pečar, nadačitelj v Št. Pavlu. Blagajnik ostane g. Andrej Piki, če belarski mojster na Spodnji Ložnici, pošta Žalec. Temu naj poSlie vsak, ki hoče biti ud podružnice, takoj udnino 8 K po nakaznici, na kateri naj za piSe svoj natančen naslov. G Piki bo pcslal potem skupno svoto v Celje. — Dragi čebelarji! Zbudili smo čebelarstvo v naši lepi dolini, rešimo ga sedaj iz voinega groba! Združimo se vs\! — L. Černej,
Še enkrat oddaja konj. Slovenski kmet iz mariborskega okraja nam piše: Nemčarski rekvizitorji so mi lansko leto odvzeli zadnje vole. Začetkom novembra i em kopil dva konja. Redil sem ju celo zimo. Živali sta postali lepo gladki, ker po zimi nisem mogel mnogo voziti. Veselil sera se, da bo-dem spomladi lahko pošteno obdelal svoja polja. A kaj se zgodi P Prišla je neka komisija iz Maribora ia mi je neusmiljeno odvzela konje Prosil sem, jokal sem, pital ia osebno hjdil v Maribor, a nič i;e pomaga. Gospodje pravijo, da so predpisi in oiredbe take in take. Prosim vas, svetujte mi, kaj nai napravim? Spomlad je to, a jaz in mnogo obmejnih slevensk h kmetov smo brez vpro-žne živine. Kdo bo nam obleki naša polja? — Odgovor uredništva: Obrnite se na geserala Maistra f Mariboru. Sestavite vsi prizadeti kmetje natančen zapisnik in prosite, naj se vam dajo odvzeti konj nazaj, oziroma se vam da za nje nadomestila. Mi smo kot odkriti prijatelji kmetov mnenja, da vendar ne gre, odvsenati slovenskim obmejnim kmetom tik pred aajnim spomladanskim delom potrebne vprežna živine.
Zasačeni nemški tihotapci. NaSim obmejni» varnostnim organom se je posrečilo zaslediti obsežno organizirano verižno kapčijo in tihotapljenje naših konj v Nemško Avstrijo. Blizu Špilja so zajeli nad 20 konj, ki so jih mariborski Nemci nakupili in hoteli spraviti preko meje. V to afero je zapletenih včč oseb, med drugimi Prah iz Pesnice, Lininger in Reibenschuh. Posredno udeležen pri tej kupčiji je baje tadi bivSi župan iz Studencev dr. Juritsch. Zasledili so Špekulante z živili, k! delema tudi iz Kranjskega dovažajo živila nemSkim prekupčevalcem v Mariboru, odkoder se blago uti-hotaplja v Gradec. Tukaj je zaradi tega tem večje ogorčenje, ker naSim kmetom samim primanjkujejo konji za poljedelska dela, kakor tudi živila.
Napad na cmnreški most. Poaoči cd torka na sredo so nemške tolpe pri Cnureku napadle našo posadko pri tamošnjem mostu. Vrg e so več ročnih granat. Padlo je tudi nekaj strelov Vse to se godi v nevtralnem pasu«. Nemška poštenost!
Ustnic» wf«<3iili$v.
>
Ribnica na Pohorju: »Agrarna reforma« bo zadela srmo grofovske in enake veliksši. Vaši gozdovi ostanejo še tudi napre Vaša last Pozdrave! — Gradišče p-i Lučanah: V Srbijo je treba natančnih potsih listin. Prosite za nje ra okr. glavarstva v Maribora. Žapni urad Vam saj potrdi pismeno prošnjo — Zavrh pri Sv. Lenartn: Vpra šajle pri dopolnilnem poveljstvu SHS v Mariboru domobranska vojašnica. — Žena s ptujskega polja: Ko bo zadeva zrela, bomo že v list h objavili. Sedaj še zadeva ni jasna. — Posojilnicam: Besedilo občnih zborov radi pomanjkanja prostorov ne n oremo dobesedno priobčiti, objavili bomo samo dan uro in kraj zborovanja, — J. S. Stari-trg: Pišite poverjeniku dr. V^rstovšeku v Ljubljano. — Slatina pri Ponikvi: Žalibog t&ko obširnih dopisov ne moremo spraviti pod naš suknjič, ker nam je napravil krojač tako ozkega — Kostriv-nica: Glede poštne hranilnice morate čakati tako dolgo, da se zadeva uredi. — J A. Zabovci Na železniško ravnateljstvo v Ljubljani — Dobnik Štefan, Zlatoličje: Vašega pisma z inseratom nismo dobili. Sicer pa »Slov. Gospodar« itak ne sprejema ineeratov. — Obmejnim kmetom: Dobili smo toliko pritožb naših naj ooljš h slovenskih kmetov radi rekvizicije konj, da jih ne moremo spraviti v list Priznavamo, da se Vam godi velika krivica, a ne moremo pomaiati, ker so bla vsa posredovanja brezuspešna. Bomo peročali v Ljubljano.
Z. AS&ftaffM i
"jgllumi i

Ȥ$ m . m.
«iS