Štev. 26. P*fftai«a plafan« r gotovini.
Ljubljana, dne 26. junija 1935.
Leto XVII.
mm
KhCT/KI LIJT
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon Inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
2€mei in inteligenca
Vsak kmet ve, da so šolani ljudje ali kot jih imenujejo s tujo besedo inteligenca potrebni ea državo, bodisi da so zaposleni kot državni uradniki ali pa kot uradniki pri privatnih podjetjih, odnosno samostojni privatni podjetniki. Kakor dandanes obstoja kmetsko vprašanje, predvsem z ozirom na razdolžitev kmeta in dvig cen kmetskim pridelkom, kakor obstoja delavsko vprašanje z ozirom na brezposelnost, rav-Votako pa obstoja inteligenčno vprašanje. Danes je propadel obrtnik, propadel kmet, ker ne more prodati svojih pridelkov in kar jih proda, jih mora dati za smešne cene, propadel je industrijski delavec zbog brezposelnosti in sramotno nizkih mezd, zato ni čudno, da gre vse v šole, da bodo potem prišli do lažjega in boljšega kruha. Koncem konca dobe ta lažji kruh v raznih samoupravnih in državnih službah, ker privatna podjetja dandanes skoraj ne sprejemajo Uradništva. Del inteligence, ki nima protekcije, pa sploh ne dobi mesta, kaj pa bo s tem-delom mladine, je pa drugo vprašanje.
Naval mladine na šole je vedno večji, uradi se vedno bolj polnijo. Ali je to dobro, ali ne, se nikdo ne vpraša in se prepušča, da se vse to uredi samo kot se hoče. In baš to je največja pogreška, da se pusti to važno vprašanje v ne-mar. Nočemo se spuščati tu v podrobnejše razpravljanje, to ni naš namen, hočemo le opozoriti, v kateri smeri bi se to vprašanje moralo reševati.
Največ šolanih ljudi pride iz srednjih šol iz gimnazij. Način pouka na srednji šoli prav v ničemer ne ustreza današnjim potrebam. Prvič gimnazija ne daje zaključene izobrazbe, maturant si s svojim znanjem ne more v življenju ničesar pomagati in edina možnost je, da gre iz gimnazije na visoko šolo. Gimnazija bi morala dati zaključeno izobrazbo, dati bi morala več praktičnega znanja za življenje, da bi se mogel tudi sicer udejstvovati v življenju ne da bi šel na visoko šolo. V gimnaziji bi se moral vzgo-jevati tudi smisel za ročno delo, da zna učenec spoštovati ročnega delavca, ne pa se vzgojevati v duševno aristokratskem duhu, ki zametava vsako praktično ročno delo.
S tako reformo bi se visoke šole precej razbremenile, ker bi učenci takih srednjih šol si znali drugače v življenju pomagati. Visoke šole bi morale imeti bolj značaj zavodov za razna znanstvena raziskovanja, kako bi se dala ta ali ona domača sirovina izrabljati v industrijske svrlie itd. Dijakom višjih šol bi bila s tem že nakazana vloga v življenju, domačemu gospodarstvu pa bi taka univerza vse drugače koristila kot pa današnja.
To so take načelne misli za reorganizacijo našega šolstva. Vse skupaj pa ne bo dosti zaleglo, ako se ne bo z drugimi sredstvi, pripomoglo k rešitvi inteligenčnega vprašanja. Koliko število inteligence bi lahko sprejel brt.
Toda kdo bo šel danes za obrtnika, ko se ničesar ne naredi, da se zaustavi propadanje obrtnika. Kdo bo ostal na kmetih, ko vsi vemo, da je njegovo stanje obupno, kdo bo ostal v industriji, ko so pri težkem delu tako majhne plače. Vse je ozko povezano in zadnji čas je, da
odgovorni faktorji že enkrat sedejo za mizo in resno pričnejo reševati vsa ta vprašanja.
Našemu kmetu je zelo ležeče na tem, da se poleg drugih vprašanj prične reševati tudi inteligenčno vprašanje, zakaj on plačuje davke in ni vseeno, koliko iu kakšni ljudje sedijo na odločilnih mestih. Kmet potrebuje tako inteligenco s širokim praktičnim znanjem, ki ima smisel za kmeta, delavca in obrtnika in za njihovo delo ter njihove potrebe.
^azcepliene ktnei&be vrste
meč feapiial«
Kmet je odšel na polje. Tam je njegovo delo, tja ga kliče življenje. Nič ga ne moti pri tem delu. Nobene politične spremembe, ne krize vlad in ne volitve. On je povezan z naravo in ko pride čas košnje, zapoje klepalni stol, kosec zavriska v jutranjo zarjo in pod njegovimi zamahi se nižejo redov i po travnikih.
ICmet in njegove delo
Poln zaupanja iu dobre volje opravlja kmet svoj posel, saj je od njega odvisno življenje družine in celega naroda. On dela in le od dela pričakuje uspehov in sadov. Kakor zaupa kmet samemu sebi in svojemu delu, tako zaupa tudi vsem drugim, ki se trudijo v javnem življenju za splošno korist in pričakuje od njih plodonos-nega dela. To je prirodna kmetova lastnost. Od vsakogar zahteva pošteno delo in da bo mož na svojem mestu.
Km&l
zgublja vero v poZifl&o
Dočim je ostal kmet v bistvu svojega duševnega življenja nespremenjen, ker ga mu oblikuje povezanost z naravo, danes ravno tako, kakor pred leti in ker se odvisnost od lastnega dela ni spremenila, se pa zaupanje v javno življenje čedalje bolj manjša in krči. Nešteto razočaranj je že doživel in še jih doživlja. Komaj pride vlada z najlepšim načrtom p reden j. kako bo rešila to in ono pereče vprašanje, kako bo poživila in obnovila gospodarstvo, kako bo zmanjšala ali odpravila brezposelnost, kako bo preskrbela kruh in zaslužek delavoljnim ljudem, kako bo uredila kmetsko vprašanje med premajhnimi dohodki in prevelikimi izdatki, zlasti kako bo spravila v sklad javne dajatve, davke — s kmetovimi dohodki, pa se Ti nenadoma nekaj zasuče in ves načrt pade nenadoma v vodo.
Zafoaj ne pridemo do gospodarskega dela?
Kmet je opravil svojo najvažnejšo državljansko dolžnost.-Šel je volit in izvolil svoje zastopnike. Od poslancev pričakuje dela. Koristnega in plodouosnega dela-Zato jih je izvolil. Na njih, ki' nosijo odgovornost za javilo življenje, za javno gospodarstvo, je sedaj, da pokažejo
kaj znajo. Oni imajo besedo in od njih je odvisno, kako in koliko bodo upravičili kmetovo zaupanje. Mesto pričakovanega dela, in to podvojenega dela, pa izbruhnejo krize, ki onemogočajo vsako koristno delo. Koliko dragocenega časa je zgubljenega in koliko škode povzročene narodu. Politične, moralne in gospodarske škode. Močno zrahljano zaupanje našega naroda v demokratske politične ustanove se s tem še bolj ubija. Volja do političnega dela, do sodelovanja naroda v javnem življenju vedno bolj peša iu škodljiv birokratizem se jača. Interesi velekapi-tala najdejo v takih razmerah največ zaslombe. Njegov vpliv se čuti v vseh panogah gospodarstva, bremena se vale na šibkejše delovne sloje, ki se mučijo in zdihujejo v začaranem krogu med politično brezbrižnostjo in gospodarskimi težkočami.
"Slesiie že esnMval politična vprašanja
Nihče bolj ne želi, da se že enkrat rešijo v naši državi vsa ona čisto politična vprašanja, zaradi katerih ne pridemo do gospodarskega dela in ki vise nad nami že vsa leta, odkar smo si priborili narodno svobodo in državno neodvisnost. kot kmetski stan. Ne samo zato, ker je kmetski stan v naši državi najštevilnejši in najmočnejši, najvažnejši in najpomembnejši, temveč predvsem tudi zato', da se bo mogel že enkrat ujedMiiti v enoten, vso državo oblegajoč kmetski pokret. Delavci, uradniki, trgovci in obrtniki, v prvi vrsti pa kapitalisti, torej vsi manjsinski stanovi in poklici so že davno organizirani v enotnih vsedržavnih organizacijah. Edino kmet tvori izjemo. Izgleda, da se vsa ta politična vprašanja zato ne rešijo, da se z njimi kmeta zavaja in razdvaja.
JVovo dobo začne labbo edino složen fcmelski slan
Vsakomur je namreč jasno, da se bo naša politika temeljito zasukala, kadar bodo slovenski, hrvatski in srbski kmet v skupni organizaciji. Vsakomur je jasno, da bo moral dobiti tako ujedinjen in složen kmetski stan prvo besedo v javnem življenju in pri'vodstvu državnih poslov, in kadar se bo to zgodilo, tedaj bo postavljeno
vse na svoje pravo mesto in vsakomur bo odmerjen kot po njegovi vrednosti in pomenu. Vse stvari bodo postavljene na noge. Odnošaji med stanovi bodo pravilno odmerjeni in vsak bo veljal le toliko, kolikor predstavlja vrednosti za skupnost, za narod in državo.
Onim, ki igrajo danes v gospodarskem živ-
Dosedanjcmu finančnemu ministru dr. Milanu Ktojadinovieu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, katera je bila v ponedeljek sestavljena in je ob 5. pop. prisegla.
Kraljevska vlada je sestavljena takole: dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve,
dr. Anton Korošec, minister notranjih del, dr. Mehmed Spaho, prometni minister, Peter Živkovič, min. za vojsko in mornarico, ■ Nikola Preka, minister za socialno politiko in narodno zdravje,
Svetozar Staiikovie, minister za kmetijstvo, Ignat Štefanovi«, minister za šume in rude,
Po zaprisegi nove vlade je dal predsednik novinarjem sledečo izjavo:
Kriza vlade, povzročena z razvojem razmer v notranji politiki, se je srečno končala po najširši koiisultae.iji predstavnikov vseh političnih skupin s strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika.
Nova vlada, ki je bila imenovana v znamenju pomiritve duhov, je sestavljena ne le iz skupin, ki so se doslej nahajale v prejšnji vladi, temveč tudi iz skupin, ki so se doslej nahajale v opoziciji oziroma, ki so stale ob strani. Na ta način se je razširila osnova, da bi v čim večji meri dosegli harmonično zbližanje vseh konstruktivnih sil.
To je delovna vlada, ki računa na sodelovanje narodnega predstavništva.
Zunanja politika ni prišla tekoin dogodkov
V ospredju vsega zanimanja svetovne javnosti sta še vedno dve vprašanji: Kitajska-Japon-
ska na Daljnem Vzhodu, Abesinija-ltalija tu v naši soseščini.
Spor med Japonsko in Kitajsko
Ta spor se razvija tako, kakor je bilo pač pričakovati. Japonska trdi, da hoče s svojimi ukrepi Kitajsko samo prisiliti k izpolnitvi obljub in obveznosti. V resnici pa skuša z vojaško silo, z diplomatskimi spletkami in s podpiranjem raznih razkrojevalnili teženj čimbolj zrahljati zavest državne skupnosti med raznimi plemeni in rodovi po severnem delu Kitajske. V takih razprtijah je seveda odporna sila zmanjšana in Japonska bo imela lahko delo. Poljubno bo lahko ustvarjala razne »samostojne« nove države pa >samoupravne< pokrajine, ki pa bodo vse služile samo enemu cilju: Utrditvi in okrepitvi japonske oblasti. S tem si Japonska gradi temelj, na katerega hoče postaviti svojo največjo stavbo: Gospodarsko nadvlado v Aziji in v Afriki, odkoder si bo potem skušala gospodarsko podjarmiti tudi zapadni svet.
Kitajska je brez moči
Medtem ko se njene meje nevarno krčijo, divjajo doma na Kitajskem vedni spori, kar jemlje državi vsako možnost odpora. Država ima dve vladi in med njima, oziroma njunimi privrženci v oboroženi eili je izbruhnila te dni prava vojna. Tisti, ki se temu zadovoljno smejejo, so seveda Japonci.
ljenju preveliko vlogo in vživajo neupravičeno zaščito iu veljavo, taka resnična kmetska demokracija ne gre v račun. Zato pa mešajo pojme in politiko in ribarijo v kalnem. Vsak dan nova politična vprašanja in nikoli se nobeno ne reši. Kmetova brezbrižnost za javuo življenje je njihov največji zaveznik.
ilr. Ljudevit Auer, minister za pravosodje in vero,
dr. Milan Vrbanie, minister trgovine in industrije,
dr. Dušan Letica, minister za finance, Dobrivoj Stošovič, minister za prosveto, Mirko Komnenovič, min. za telesno vzgojo, inž. Miloš Bobič, minister za gradbe, dr. šeftija Bekmen, minister brez portfelja, dr. Djuro Jankovi«, minister brez portfelja.
Po zaprisegi so odšli ministri vsak v svoj novi resor in tam prevzeli še tekom istega dne posle vlade.
prejšnjega tedna nikoli v poštev. Tisti, ki so dolžni skrbeti za trajne in velike interese države, postavljajo zunanjo politiko visoko nad naše notranje izprcmembe. Zato je malone že odveč vsaka izjava, da bomo ostali zvesti tako odnoša-jem tesnega sodelovanja z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi, kakor tradicionalni politiki prijateljstva z našo veliko zaveznico na zapadu — s Francijo. Prav tako pa ne bomo ničesar opustili, da ne bi poglobili prisrčnosti svojih odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami, prešinjeni s trajno željo, da kar moči iskreno sodelujemo pri čim boljšem mednarodnem sporazumu in pri gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa pri okrepitvi in organizaciji miru, ki je vsem narodom toli potreben.
V sporu med Italijo in Abesinijo
ta teden ni bilo bistvenih izprememb. Italijani pošiljajo v Afriko vedno nove čete, na raznih konferencah se mnogo govori, toda besede 60 mlatva prazne slame. Vsaka laška izjava se konča z zahtevo, da hoče Italija imeti v Afriki proste roke. Abesinski cesar baje še vedno upa v mirno rešitev spora in pričakuje, da bo mogoče vse nevšečnosti urediti s pomočjo Društva narodov. V koliko je njegovo upanje upravičeno, bo pokazala bližnja bodočnost.
Rusija
razvija v zadnjem času veliko delavnost na političnem polju v notranji in zunanji politiki. Ako smemo verjeti raznim znakom in prilično skopim poročilom, ki prihajajo iz Rusije, stremi Stalin za tem, da bi oslabil mož komunistične stranke in združil kar največ oblasti v svojih rokah. Videti je, da se mu bo to tudi posrečilo in bo predsednik sovjetske republike jel vladati več ali manj po Hitlerjevem receptu. V zunanji ruski politiki so na vidiku nova pogajanja,
med Belgijo in Rusijo.
Uradna pogajanja se sicer še niso pričela, vendar pa se vrše uvodni razgovori med vodilnimi političnimi osebnostmi na obeh straneh.
Evropa ima polno križev in težav. Pomorski sporazum med
Anglijo in Nemčijo
je razburil Francijo in Italijo. Britanski minister lord Eden kakor za stavo potuje jo Evropi, da
bi zalepil razpoke, ki so nastale v »prijateljstvu« med Anglijo in Francijo na eni ter med Anglijo in Italijo na drugi strani. Te dni se Eden mudi v Rimu, odkoder pojde potem v Pariz. Poročila so sestavljena z diplomatsko previdnostjo, vendar med vrsticami vsak otrok lahko čita tole: Jagnje, ki bo plačalo račun za morebitno obnovljeno angleško-laško prijateljstvo, bo brez dvoma — Abesinija.
Kaj bodo pogruntali državniki, ko pride minister Eden v Pariz, o tem pa prihodnji teden.
Kardinal dr. Avgust Hlond, primas Poljske, kateri bo zastopal papeža na evharistienem
kongresu, ki se bo vršil v Ljubljani.
Jz/ava dr. Mačba
V	petek, dne 21. t. m. je bil med drugimi političnimi predstavniki na dvoru sprejet v avdi-jenco pri Njeg. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu tudi nosile« državne liste pri 5. majskih volitvah dr. Vladimir Maček, kateri je dal po av-dijenci novinarjem sledečo izjavo:
»Pozvan od kneza namestnika sem prišel v Beograd ter tu naletel na spontan in prisrčen sprejem tako od strani prebivalstva kakor od ostalih prijateljev in sodelavcev, e katerim sera zelo zadovoljen. V svojih razgovorih s knezom namestnikom in generalom Petrom Živkovičera sem odkrito in iskreno razložil svoje mišljenje glede tega, kako da se stvori nova politična atmosfera ter preko nje nov položaj, v katerem bi se mogla reševati ter definitivno rešiti naša notranjepolitična vprašanja, v prvi vrsti hrvatsko vprašanje. Razgovori z mojimi srbskimi prijatelji kažejo, da je naše veliko delo za nadaljnje zbližanje in ožje sodelovanje na najboljši poti.
SVeve predsedstvo
pri močvirskem odboru, za obdelovanje 'Barja
V	torek dne 25. junija t. 1. se je prvič po dolgih letih sestal na sreskem načelstvu za ljubljansko okolico novoizvoljeni odbor za obdelovanje ljubljanskega Barja k volitvi predsednika, podpredsednika in blagajnika.
Za predsednika je bil izvoljen soglasno kmet, Vladimir Peruzzi, za poslevodečega podpredsednika inž. Makso Dekleva, za blagajnika pa dr. Ivan Modic. Novo predsedstvo bo prevzelo posle od dosedanjega odbora, ko bo izvedena tozadevna formalna revizija dosedanjega poslovanja.
Dr. Sle/ndznovzc sestavil vlado
Jz/ava predsednika vlade
Munanfe -politični -pvegled
ftoosevellcva vojna napoved.
bogatinom
Senat Zedinjenih držav ameriških je sprejel s 70 glasovi večine znani Itooseveltov zakonski načrt o socialnem zavarovanju, kot znak, da se Roosevelt tudi po svoječasnem porazu glede nove gospodarske politike nikakor noče usme-jriti od svojega bojnega načrta, ki ga je naperil proti velekapitalu, proti velikim dediščinam, bogatim darilom in drugim visokim dohodkom. Po tej njegovi zasnovi bo deležnih brezposelnega zavarovanja preko 20 milijonov delavcev. Vsi 'dela nezmožni brezposelni delavci nad 65 let stari bodo prejemali podpore. Najglavnojše točke *.e nove Rooseveltove zasnove so sledeče:
1.	Starostna mesečna zavarovalnina za dela-luczmožue in brezposelne delavce nad 65 let tetaire. Zavarovalne rente morajo plačevati posamezne zvezne države.
2.	Zavarovalnina za še dela zmožne in nastavljene delavce in nameščence nad 65 let stare
v znesku do 85 dolarjev, ki jo plačujejo deloma posamezne države iz svojega, deloma pa iz letnih prispevkov zavarovancev samih. V ta namen bo uveden poseben davek za vso Ameriko.
3. Zavarovanje brezposelnih brez razlike starosti. Osrednja vlada plačuje upravne stroške tega zavarovanja. Posamezne države pa morajo prispevati iz svojega, oziroma morajo v ta namen obdavčiti vse delodajalce, ki zaposlujejo več kot deset delavcev, s posebnim davkom, ki bo šel v zavarovalni sklad. Davek bodo pobirali na podlagi podatkov o letni dohodnini in o dobičkih podjetja.
. 4. Socialno skrbstvo za otroke, posebno za zapuščene, za sirote in pohabljence. Eno tretjino stroškov nosi zvezna državna blagajna, eno tretjino posamezne zvezne države, ena tretjina pa bo krita z novim davkom na dediščine in na darila.
Druga skupina naših ameriških rojakov, ki so prišli te dni v domovino.
%ioxnobiIslea cesta Ejublfoma^SušaJk
V nedeljo dne 16. t. m. je sklical ban Savske Danovine g. dr. Kostrenčič v Zagreb za vse naše [gospodarstvo in posebej za naš tujski promet jvažno konferenco o gradbi ceste Ljubljana— Sušak. Konferenci je predsedoval sam minister za gradbe g. dr. Kožulj, prisostvovali pa so ji tudi ban Dravske banovine g. dr. Puc, ljubljanski župan dr. Ravnihar, predsednik Trgovske in obrtne zbornice g. Jelačin in mnogi drugi predstavniki oblasti in drugih gospod institucij.
Po uvodnih formalnostih je poročal ing. Milan Šuklje, da je ljubljanski odbor zasnoval (popolnoma novo traso, ki naj teče iz Ljubljane v Ismeri sever—jug po najkrajši poti do priključka ina Lujizino cesto pri Mrzli vodici, eventualno pri Jelenju. Trasa teče iz Ljubljane na Ig, dalje na Sekrišče pri Krvavi peči, na Zakraj in na Ru-narsko, mimo vasi Retje na Matevljelc, Požarište (banovinska meja) vzhodno mimo Prezida proti vasi Ravnice in na Tršče, dalje južno proti Ge-rovemu na Črni lug in na Mrzlo vodico. Poleg
navedene trase pride v poštev druga trasa, ki se s prvo ujema do km 66.3. Od tu gre ta trasa najprej točno južno (4 km od Gerovega), potem jugozapadito proti Lividragi med Snežnikom in Risnjakom (najvišja kota 1243 m — km 84) in na Jelenje, od tu pa po Luizini cesti. Celotna dolžina Ljubljana—Jelenje—Sušak znaša 119 km.
Cesta naj se gradi 8 m široka (6 m vozišča, po 1 m bankina) kot moderna avtomobilska cesta, tlakovana z betonom, eventualno z asfaltom, mestoma z drobnimi kockami. Luizina cesta med Mrzlo vodico ali Jelenjem in Sušakom se mora deloma preložiti, v ostalem pa popraviti in tlakovati. Stroški za izdelavo ceste Ljubljana— Mrzla vodica oz. Ljubljana—Jelenje se kalkuli-rajo na din 125,000.000. K temu pridejo še stroški za obnovo ceste Mrzla vodica—Sušak, ki utegne znašati Din 25,000.000. Skupno treba računati za vso progo Ljubljana—Sušak s stroški do Din 150,000.000. Cesta naj se gradi od vsega početka kot državna cesta in na državne stroške.
(Taborišča za brezposelne, brezdomce in tudi za delomržneže
Kakor smo svoječasno že poročali, so pod-jvaele razne socialne institucije na pobudo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Uktijo za osnovanje koncentracijskih delavnih taborišč, v katera naj bi se po odredbi mero-jdajnih oblasti pošiljali brezposelni in pa tudi torti, ki se radi delom ržnosti klatijo iz kraja v kraj in teh je, kakor nam je znano, polna dežela, jteko da postajajo posebno kmetom prav resna opasnost in nevarnost.
Socialno politični oddelek banske uprave se nje čase bavi z načrtom, da kupi za ustano-tev omenjenega taborišča Krupsko graščino
Eri Semiču. Posestvo je dovolj obsežno i« baje rav pripravno za tako ustanovo.
f*ocsircnc nadzcvslvc nad. živili
Glede na velik dotok prebivalstva ob priliki evharističnega kongresa bo mestno poglavarstvo v Ljubljani radi očuvanja narodnega zdravja vršilo po svojih organih uajostrejšo kontrolo nad prodajo živil.
Nihče ne sme prodajati živil, ki nima za to oblastvenega dovoljenja in uradnega potrdila mestnega fizikata o neoporečnem zdravstvenem stanju. Živila morajo biti po kakovosti brezhibna in vsa zavarovana proti otipavanju, one-čiščenju in zaprašenju. Živila se smejo zavijati samo v bel, nerabljen, zavijalni papir. Prodajalci morajo biti telesno čisti, imeti bele predpasnike, lase pa zavarovaue z belo ruto, ali belo čepico. Vsaka točilnica mora imeti uveden mestni vodovod iu se mora posoda izpirati samo v tekoči vodi.
f Jeze f>efvit
V sredo 20. t. m. je ob dveh popoldne v zdravilišču Šlajmerjev dom v Ljubljani za vedno zatisnil ooi novinar in naš zvesti sotrudnik Jožo Petrič.
Pokojni je bil rojen !. 1877. v Vrhpolju pri Krškem kot kmetsko dete. Po lepili detinskih dneh, polnih tiste tople povezanosti z grudo, ki jo more doživljati samo kmetski otrok, je odšel v Ljubljano na gimnazijo.. Tu je latinske šol« dokončal kot odličen dijak, nakar se je podal na Dunaj, kjer je na visoki šoli dovršil še mo-droslovne nauke. Po končanem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer se je nameraval posvetiti poklicu srednješolskega profesorja. Vstopil je tudi res v državno službo, vendar zbog političnih in družabnih razmer, kakršne so vladale tedaj pri nas, ni dolgo vzdržal. Obrnil je državni službi in vsem neljubim spletkam, ki jih v Ljubljani ni manjkalo, hrbet ter postal vzgojitelj mladih grofov Herbersteinov. Že pred vojno pa je našel pot v poklic, ki je njegovi svobodoljubni naravi najbolj prijal. Postal je novinar. S tem je bila smer in usoda vsega njegovega življenja končno določena in utrjena.
Šircka Izobraženost, sončna vedrina njegovega značaja in pristna, res kmetska šegavost, resnicoljubnost in zafrkljivost so bile lastnosti, ki so kakor nalašč klicale Petriča v novinarski stan. Nastopil je pokojnik ta poklic v državnem dopisnem uradu dunajskega zunanjega ministrstva. Njegov bistri pogled na vse dogajanje, trezno presojanje dogodkov iu spretnost v izražanju, vse to mit je kmalu pridobilo mnogo naklonjenih prijateljev in nič manj zagrizenih nasprotnikov. Ob izbruhu vojne je bil poslan v vojni poročevalski stan, kjer pa je bil kmalu osumljen — veleizdajstva, kakor tedaj pač domala vsi pošteni slovenski ljudje. Začeli so se zanj bridki dnevi. Moral je na bojišče, odkoder ga je rešila bolezen.
Vzlic vsem tegobam Jože Petrič vendar ni klonil. Z žilavostjo slovenskega kmeta se je izmotal iz mnogoterih neprilik in tako še dovolj srečno prebrodil tiste hude in mrke dni.
To je namreč tisto, kar je pokojnika odlikovalo vse življenje: oslal je rodu in zemlji zvest. Izobraženost in razgledanost po svetu ga nista mogli odtujiti kmetu. Naj se je gibal v še tako visokih krogih, je vendar veljala njegova skrb, njegova ljubezen vedno in v prvi vrsti le slovenskemu malemu človeku, slovenskemu kmetu. In kako je znal povedati, kar mu je bilo na srcu! V njegovih številnih sestavkih, člankih, šegavih bodicah in porednih nagajivkah je vse polno tistega sončnega smeha, ki ga slišiš po naših goricah, ko ljudje s smehom preganjajo žalost in tegobo vsakdanjih nadlog. Za pravice malega človeka, za pravice slovenskega kmeta jo sukal svoje pero s tolikšno spretnostjo, da nam bo težko najti enakovrednega naslednika zanj.
Po vojni je Petrič dve leti deloval v novinarskem uradu ministrskega predsedstva v Beogradu, potem pa se je zopet vrnil v Ljubljano,
kjer je sodeloval pri celi vrsti slovenskih, pa tudi hrvatskih in drugih listov. Nazadnje je vstopil v uredništvo dnevnika »Glas naroda«, kjer pa mu je kap nenadoma pretrgala nit življenja.
»Kmetski list« ga je dolgo vrsto let in prav do njegove prerane smrti štel med svoje najboljše in najbolj zveste sotrudnike. Tako kakor Petrič, zlepa kdo ne zna govoriti preprostemu človeku. On je namreč umel tudi najtežje in najbolj zamotano vprašanje v članku razplesti in pojasniti tako, da ga je lahko razumel vsak, še tako preprost citatelj brez suhoparne, visoke šolske učenosti. Tak način pisanja pa je v novinarstvu velika umetnost. Kajti kaj mi koristi še tako učeno in modro razglabljanje, če pa vem, da mu čitatelji ne bodo mogli slediti, ker ga ne bodo razumeli?! Povedati prav, povedati po resnici in pravici vse do kraja, hkratu pa povedati tako, da ne ostane zakrito razumu in da seže v srce, to je naloga pravega novinarja. In to nalogo je Jože Petrič razumel in jo je tudi vestno in z vnemo vršil vse življenje.
Tiho kakor je živel in delal, tiho in brez šuma se je umaknil tja, kamor pojdemo končno vsi za njim. V petek 21. t. m. popoldne smo položili njegovo truplo v naročje materi zemlji,
Kmefcka
mladina
Kmetska mladina ob grobu Jožeta Petriča
Tako tiho je odšel od nas, kot je sam bil vedno tih in skromen, pa je naša bol tako velika, kot je bil pokojni Jože Petrič po svoji duši velik in bogat...
Cika Pero, kot smo mu rekli, po svojih letih ni bil mlad, po svojem značaju, duši in gledanju na sedanje razmere pa je bil mlad, da, resnično mlad! Prekipevala je v njem kmetska poštenost in se je zadovoljno smehljal samo tiste dni, kadar je s peresom pošteno okrcal ono, kar je najbolj vpilo po pravici in resnici. Da, tudi tedaj se je zadovoljno smehljal, kadar je imel priliko, da je na odločujočih mestih odločno povedal vse, kar mu je bilo na duši.
Jože Petrič je bil velik prijatelj slovenske organizirane kmetske mladine. Tako je bil duševno povezan ž njo, toliko najiskrenejših svojih globokih misli ji je posvetil v številnih bodril-nih člankih, toliko idejnih besed je napisal v »Kmetskem listu« baš kmetski mladini — to pa vse, ker je kot človek, ki s kmetom čuti, uvidel za potrebno in takega poštenjaka, kot je bil on, vredno, da bodri in sodeluje z našo kmetsko-mladinsko organizacijo.
Kadar je srečal koga od nas mlajših, je, dasi vedno skop z besedami, veselo povprašal, kako kaj s »pokvarjeno mladino«. »Pokvarjeno« jo je zato ironično imenoval, ker jo imajo za pokvarjeno oni, ki v njih rog ona slepo noče trobiti. «in Cika je bil naše »pokvarjenosti« vedno vesel in nas je bodril, dajal nam takč modrih naukov iz svoje bogate življenjske izkušnje, nam vedno rad povedal svoje mnenje o tem in onem, pripovedoval nam zanimive politične dogodivščine in nam lepo vrsto let stal neomajno na strani, ter z modro besedo mnogokrat pokazal pravo pot mimo minljivih k ustvarjanju vrednot trajne vrednosti, ki morajo biti zgrajene le na poštenosti in pravičnosti, pa če tudi niso »aktualne«. In kadar je ta neugnana kmetska mladina napravila v svojem organizatornem delovanju kako krepko zarezo v znamenju preloma z obstoječo
ki jo je vse življenje ljubil s tiho, požrtvovalno ljubeznijo slovenskega kmeta. Nič več ne bomo deležni njegove šegave dovtipnosti, zaman se bomo ozirali, kdaj stopi čez prag stasiti možak in izvleče iz žepa nov članek. Petriča ni več. Trdo so padale grude na njegovo krsto, tesno so jo objele in je ne izpuste nikoli več. Duh pa in pokojnikovo nesebično delo ostaneta z nami. Pošteno, kakor je delal on, bomo to delo nadaljevali, izpopolnjevali in skušali poglobiti. Tako in samo tako se mu bomo oddolžili za trud in žrtve, tako mu bomo postavili spomenik, ki ga je vredno zaslužil.
Življenje kliče. Naloge so vsak dan težje in nujnejše. S toplo mislijo nate, dragi naš Jože, pojdemo zopet na delo. Čeprav ni Tvojega telesa več tu, vemo, da je Tvoj vedri duh z nami. Zbogom tedaj, naš zvesti kmetski tovariš! Vemo, da živiš v premnogih slovenskih kmetskih srcih, čeprav usta morda še nikoli niso izrekla Tvojega imena. Radi bi delali vsi s tisto nesebično ljubeznijo do naše zemlje, kakor je bila dana Tebi. To željo sprejmi, dragi Jože Petrič. kot nevenljiv šopek slovenske kmetske zvestobe na sveži grob! Zbogom!
Mir Tvoji duši, slava Tvojemu spominu!
mentaliteto ali v neskladju s političnim kurzom, vselej je že imel ta naš Cika Pero za nas pripravljeno bodrilno besedo: »Fantje, kar naprej! Tako je prav! Nič zato...!«
Težko bomo pogrešali tega dobrega, poštenega in iskrenega Čiko Pero, njegovih modrih besedi, navodil in naukov pa nikoli pozabili ne bomo!
novšku, ki je v svojem globokem govoru pozival kmetsko mladino, da kot nositeljica zdrav« morale in zdravja na započeti poti vztraja in pogumno dela za dosego boljše bodočnosti naše vasi.
Sledila je tekma koscev, ki se jo je udeležilo osem koscev. Prva tri mesta z nagradami so dosegli člani društev: Leskovec (tov. Vouk), Krška vas (tov. Ivšič Miha), 3. nagrado društvo Gorica.
Po tekmi se je razvila prijetna domača zabava, pri kateri so se tudd razglasili rezultati.
Naša prireditev je bila v brežiškem srez« prva tovrstna in je mnoge nepoznavalce našega gibanja iznenadila. Po tej poti gremo dalje!
Jz zveze
Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel v nedeljo, 23. t. m., svoj redni občni zbor. Iz poročil predsedstva o izvršenem delu v pretekli poslovni dobi posnemamo, da je bilo delo pododbora in njegovih društev ne samo pozitivno in zadovoljivo, ten> več, da je baš ljubljanski pododbor ostal zvest svoji tradiciji, da krči pot novim načinom živ* ljenja in dela naše mladine. Na območju ljubljanskega pododbora je vznikla svojčas misel organizacije kmetske mladine, porodila se je misel tekem kmetskega dela in misel kmetskih domov. In tem mislim, ki so vse postale lepa in koristna resnica, se je v preteklem poslovnem letu pridružila uresničitev nove zamisli: vzgojnih praktičnih gospodarskih krožkov. Danes deluje 10 krožkov za pridelovanje krompirja, dva za vzrejo piščancev in eden za vzrejo
Društvo Kmetskih fantov in deklet Dobrunje,
koscev na Ilovici
I
Velika kmetska manifestacija v Gaber jah pri Brežicah
Naš Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško-brežiško okrožje je imel v nedeljo, dne 16. t. m. svojo prvo kmetsko mladinsko manifestacijo.
Ob 2. uri popoldne se je pričelo v Gaberju na zbirališču zbirati za povorko mnogo kmetskega naroda, kolesarjev, koscev, grabljic, ža-njic in okrašenih vozov s prizori. Ob pol 3. uri se je formirala impozantna kmetska povorka s konjeniki in s praporom Zveze kmetskih lantov in deklet ter funkcionarji in godbo odšla na tekmovališče. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na to živopisano povorko neustrašene kmetske mladine.
Ob prihodu povorke na tekmovališče, kjer je bilo okoli govorniške tribune že zbrano preko 1000 ljudi, je otvoril zborovanje in pozdravil predsednika »Zveze kmetskih fantov in deklet« ter ostale funkcionarje in sodelavce tov. Vinko Zupančič, za njim je pozdravil zborovalce v imenu Pododbora tov. Danev Jože, ki je tudi povdarjal važen pomen tega slavja, ter je podal besedo predsedniku Zveze tov. Ivami Kro-
ki je priredilo v nedeljo lepo uspelo tekmo pri Ljubljani.
prašičev. — V organizacijskem pogledu obeta biti koristen sklep, da obišče delegat pododbora od časa do časa vsa društva, se udeleži odbo-rovih sej posameznih društev, pregleda vse poslovanje društev na licu mesta, njihove poslovne knjige, korespondenco in drugo.ter jim praktično nasvetuje eventualna izboljšanja. Občni zbor je razpravljal o vseh važnih vprašanjih, zavzel svoje stališče, dal smernice odboru za nadaljevanje dela in tako utrdil temelj mladinske organizacije v ljubljanski okolici. Dosedanjemu vodstvu je bila soglasno izrečena zaupnica s ponovno izvolitvijo vseh članov brez iz-premembe.
Ormož
V dvorani Skorčič se je vršil v nedeljo, dne 16. junija 1.1. občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje.
Ob 9. uri je predsednik tovariš Joško To-mažič otvoril občni zbor, pozdravil 40 navzočih delegatov osmih društev, delegata Zveze tovariša dr. Igorja Rosino in šol. uprav, iz Narapelj tovariša Alberta Breganta. Uvodoma je pozval navzoče, da s parminutnim molkom počaste spomin blagopokojnega vladarja.
L
Znanstveno priznan# i
7
SARGOV/

zdravniško preizkušen
rKALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Iz porodil društvenih funkcionarjev posnemamo, da je bilo delo Pododbora v prvem po-»lovnem letu zelo intenzivno. Od treh društev v začetku leta ee jo njih število dvignilo na deeet. Prirejen prvi kmetski praznik z okrožno 4ekmo koscev in kolesarsko dirko, je v vseh ozirih dobro uspel. Fantovski tečaj s 36 udeleženci in dekKški z 32 udeleženkami sta rodila ,vidne uspehe. Odbor je imel 8 rednih sej, dru-itva pa so priredila večje število tekem koscev on žanjic, iger predavanj, izletov itd. Tajniško poslovanje je bilo živahno in izkazuje več sto dopisov. Ravnotako blagajniško, ki izkazuje okoli 9000 dinarjev dohodkov in nekaj manj izdatkov.
Po poročilih je tovariš dr. I. Rosina v živih ■besedah podčrtal važnost mladinskega pokreta, predeči! njega zvišene cilje, čestital Pododboru na uspešnem delovanju v preteklem letu, po-vdarjajoč, da je to v prvi vrsti zasluga neumornega predsednika tovariša Tomažiča. Za svoj govor je žel navdušeno odobravanje.
Ko so se rešile tudi druge točke dnevnega ■ reda, se j« tovariš predsednik zahvalil vsem, i ki so v preteklem sodelovali in pomagali, ter pozval vse, tudi nove tovariše, da vsi z vnemo in složno pomagajo izvršiti važne naloge, ki so »i jih po daljši debati za tekoče leto zamislili, nato je pa dobro uspeli občni zbor zaključil.
Novi odbor je ožji in širši, ter so bili v iijega soglasno izvoljeni sledeči tovariši in to-varišice:
Predsednik: Joško Tomažič (Vitan); podpredsednika: I. Jurij Cestnik (Hajdina), II. Fr. Hole (Sv. Lovrenc v Slov. gor.); tajnik: Franc Puklavec (Vitan); tajnika namestnik: Simon Krepfl (Zlatoličje); blagajnik: Ivo Šavora (Središče); blagajnika namestnik: Rudolf Klasinc (Zlatoličje). Nadzornika: Ivo Škorjanec (Središče) in Janže Toplak (Mostje). Načelni ca ženskega odseka: Lojzika štamparjeva (Lačaves). Odborniki ožjega odbora: Franc Šala (Središče), Jože Kukovec (Hum), Simonič Anton (Sv. Urban), Alojz Ekart (Starše), Neubauer Alojz (Hajdina), Sekelšek Rudolf (Naraplje), in Hinko Čermelj (Nova Cerkev), širši odbor pa tvorijo vse na-čelnice ženskih odsekov, tajniki in predsedniki, ter po en član vsakega društva.
Moste pri Komendi
Naše mlado Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo, dne 16. t. m. svojo prvo tekmo koscev, združeno s kmetsko veselico.
Cela prireditev je ob vodstvu marljivih društvenih odbornikov prav lepo uspela. Ob pogledu na povorko, ki se je vila skozi vas, so srca zaigrala vsem; saj kaj takega še doslej pri nas nismo videli. Pa saj je res lepo videti naše zastavne konjenike, kosce s kosami na ramah in brhke grabljice.
Na tekmovališču je vse prisotne pozdravil predsednik domačega društva, nakar je predsednik pododbora tov. Avsec v jedrnatih besedah obrazložil pomen takih tekem.
V tekmi koscev je tekmovalo 9 tovarišev, do katerih so dosegli: 1. mesto Janez Kovterc iz Most; 2. mesto Peter Kmetic iz Most; 3. mesto Alojz Kern iz Most; ostali tovariši so tudi dosegli prav lepe uspehe in so na izide lahko ponosni.
Vsem tovarišem in tovarišicam naj bo lepo uspela prireditev v ponos in vzpodbudo za nadaljnje delo ter naj jih še naprej združuje v slogil
Sinkov turn
Naši postavni kmetski fantje so se na bin-koštni ponedeljek kosali med seboj, kdo bo prvi pri tekmi koscev. Tekmovalo je ueset fantov. Pred tekmo so se zbrali kosci, grabljice, naši mali kosci in male grabljice in ostali člani našega društva ter vsi odšli na tekmovalni prostor. Smelo smo korakali in veselo prepevali, da bi naša pesem in naš ponos dvignil in prebudil vse one, ki so postali mlačni in zaspani.
Na tekmovališču nas je v naše veselje pozdravil zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet tovariš dr. Viktor Maček ter nas v jasnih in krepkih besedah bodril k delu in vztrajnosti, da se tudi kmetski mladini odpro vrata v lepšo bodočnost. Poudaril je pomen tekem in pomen kmetskega dela, nas vabil k skupnosti in delu. Vsi smo mu za njegove tople besede hvaležni in si bomo njegove besede vtisnili v spomin.
Nato se je pričela tekma koscev. Po tekmi so se razdelile nagrade in vsi smo, veseli in ko-rajžni, odšli s tekniovališča.
Naš kmetski praznik nam bo vsem, ki smo ga preživeli, ostal v lepem spominu in nas bodril k delu in vztrajnosti!
Šmartno ob Savi
Naše društvo je priredilo na binkoštni ponedeljek svojo prvo tekmo koscev. Videli smo,
da tudi naš pravi kmetski duh vedno bolj in bolj prodira med kmetske ljudi. Z našo prireditvijo smo pokazali, kaj zmore neustrašena in napredka željna mladina.
Pri tekmi je tekmovalo 9 koscev, kateri so pokosili ves prostor v 7. minutah, torej naravnost rekorden čas. Zastopnik Zveze ravnatelj tov. Trček, ki je bil član ocenjevalne komisije, je po izidu tekem v lepem bodrilnem govoru poživljal k složnosti, vztrajnemu delu, ker le na ta način bo naše delo v čast in korist slovenski vasi! Mi smo mu za vse te besede hvaležni, ker vemo, da nas razumejo tudi drugi in nam pomagajo, da bo tudi naše društvo doseglo isto višino napredovanja, kot si ga želimo!
Voglje
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. tekmo koscev združeno z vrtno veselico na katero že danes opozarjamo okoliške tov. društva, da na ta dan ne prirejajo nikakih prireditev.
Na splošno željo članstva smo si ustanovili pri društvu kolesarski odsek, ki bo prirejal daljše izlete v bližnjo in daljno okolico, posebno še k tov. društvom, da si tako spoznamo in utrdimo medsebojno zaupanje, da bomo vsi skupaj korakali v težko pričakovano boljšo bodočnost kmetskega stanu.
Ljubljanski župan dr. Ravnihar in pisatelj Finžgar govorita zbrani množici častilcev nana Vrhovnika, kateremu so odkrili v nedeljo na rojstni hiši spominsko ploščo.
JVovice
Na gavgah je končal
Po celi naši ožji domovini znani razbojnik in morilec Juhant Viktor je bil pred nekaj meseci obsojen od mariborskega sodišča na smrt na gavgah. Juhant je sodbo takrat mirno sprejel, vendar je prosil za pomilostitev. Prošnja za pomilostitev pa je prišla od ministrstva pravde zavrnjena, s čimer je bila sodba polnomočna. Juhant je bil v ponedeljek dne 24. t. m. v zgodnjih jutranjih urah obešen na gavge. To je po novem letu že tretji primer justifikacije v Mariboru. V najkrajšem času pa doživimo še četrtega, to bo Budja Jakob, kateri še čaka na potrditev smrtne obsodbe.
Krvav zločin blaznega človeka. V kmetski vasi Kladari pri Brodil se je odigrala pretečem teden nenavadna družinska tragedija, katere žrtev je postala Lebanova Katarina. Kmet Leban
Franjo je kazal že dolgo časa znake duševne omejenosti, vendar pa svoji okolici in domačim ni bil nevaren. Ko pa je pred nekaj dnevi žena zjutraj molzla krave, jo je ta nenadoma napadel s sekiro v roki in ji dobesedno preklal glavo. Po strašnem krvavem dejanju je Leban mirno sedel na dvorišče in si prižgal pipo, vso krvavo sekiro pa je položil kraj sebe kakor da se ne bi nič zgodilo. Čez nekaj časa je prišla mimo njega soseda in ko je videla vso krvavo sekiro, je Le-bana vprašala odkod kri. Ta je sosedi ravnodušno in mirno odgovoril, da je kri od Katarine. Ko so odkrili strašen krvav zločin, so Lebana zvezali in ga odvedli v blaznico. Družinska tragedija je tem večja, ker je ostalo četvero nedoraslih' otrok brez roditeljev.
Redovnik Mav Alojzij je bil obsojen te dni pred okrožnim sodiščem v Beogradu na 15 let ječe in 50.000 dinarjev odškodnine radi nekega nasilstva, ki ga je imel z nekim tamošnjim dekletom.
Znižanje eskontne mere Narodne banke. Zunanji časopisi poročajo iz Beograda o najbolj perečih gospodarskih vprašanjih v naši državi in zatrjujejo, da pričakujejo v Beogradu ponovno znižanje diskontne mere Narodne banke od dosedanjih 5 na 4%.
Pomanjkanje cistern ali draga šola. V Pre-polah je povzročil požar nad l/4 milijona dinarjev škode. Gasilci, dasi so bili pravočasno z vsem pripravljeni, so mogli gasiti ogenj z gnojnico, ker je bilo kljub temu, da ni take suše, povsod pomanjkanje vode. Ta in že več drugih slučajev govori dovolj na glas, da bo treba zgraditi po tamošnjem okolišu, kjer ni vode v bližini, potrebne cisterne, katere bodo dajale v takih prilikah dovolj vode na razpolago.
Golubaška mušica. V južnem delu Banata so se pojavili zadnje čase močni roji golubaške mu-šice, ki po vzhodnih krajih Banata pogostokrat ugonobi mnogo glav živine. Ogromni roji tega škodljivega mrčesa so se malo razpršili po nastopu hladnejšega vremena. Oblasti skrbno sledijo tem rojem in jih skušajo v okviru možnosti uničiti, da obvarujejo tamošnje živinorejce občut-nejše nesreče.
Kaznjenci so se uprli. Nekaj kaznjencev jet-nišnice v Nišu se je uprlo paznikom. Pri uvajanju in vpostavitvi reda sta bila ubita dva jetnika, trije pa so bili lažje raujeni. Eden od ubitih Upornikov je bil obsojen na dosmrtno ječo in mu je bilo najbrže vseeno, ali konča življenje prej ali slej. Odposlanec pravosodnega ministrstva in državni tožilec kakor tudi sodišče vodijo sedaj strogo preiskavo, kako je moglo do upora v jetnišnici sploh priti.
Huda suša v Dalmaciji. Po nekaterih krajih Dalmacije, posebno v tako/.vanih Zagorjih, je zavladala zadn je dneve strašna suša. Kmetje morajo hoditi po vodo več kilometrov daleč in je zbog pomanjkanja vode poginilo že mnogo živine. Suša pa ne škodi samo ljudem in živini, temveč še v občutnejši meri oljčnim nasadom, ki so kazali, da bodo letos obrodili obilo sadu. Škodo cenijo že dosedaj na več miljonov.
20 let ječe za osveto. Pred senatom okrožnega sodišča v Banjaluki se je zagovarjala pred nekaj dnevi mlada ruska emigrantka Bundov-ska, katera je imela s tamošnjim posestnikom Solajeni Ivanom ljubavno razmerje. Ker pa jo je pustil ta kakor je običajno na cedilu, se mu je ta na svoj način osvetila. V neki noči meseca aprila je zažgala hišo njegovega brata Nikolaja. Ogenj pa je zalotil v spanju tudi njegovo ženo in 6mesečno dete, ki sta oba zgorela, dočim je dobil lSletni sin samo hude opekline po vsem telesu. Zločinka je bila obsojena za to strašno dejanje na 20 let teške ječe.
Mogoče so milijoni. Glasom dopisa kralj, generalnega konzulata v Chicagu je umrl 6. novembra 1931 v Duluth Minn. Touy Touser rekte baje Anton Tomšič. V Ameriki je bil 30 let; stanoval je redno v kraju Munger Minn. Po poklicu je bil poljedelec. Pokopan je bil 10. novembra 1931. Dediča zapuščine bi bila brat pokojnega Janez in sestra, katere bivališče je >Zavc« št. 41, občina »Pocavc«. Oba kraja sta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki dedičev, se vsi občinski in župni uradi in še posebej naši izseljenci naprošajo, da pošljejo njim znane podatke izseljenškemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani.
Zlati jubilej Gasilske čete v Višnji gori, bodo praznovali v nedeljo dne 7. julija t. 1. Ob tej priliki bodo razvili tudi svoj prapor, ki bo ponos Gasilski četi.
Obsojeni vohuni. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države so bili obsojeni radi zločina vohunstva v korist neke tuje države Kalte-neker Ernest iz Darde na 12 let, Polak Franjo iu Balog Štefan iz Darde na 10 let ter Baksant Franjo na 6 mesecev ječe.
Letošnji pridelek pšenice. Po poročilih ministrstva za kmetijstvo bomo pridelali v letošnjem letu okrog 20 milijonov metrskih stotov pšenice. Ker imamo od lanske žetve še okrog 1 milijon metrskih stotov neprodanih, nam bo ostalo za izvoz skoraj 4 milijone metrskih stotov.
Kaipisauo službeno mesto. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto tajnika okrajnega cestnega odbora v Radovljici ali kako
drugo tako mesto, ki bi se med tem izpraznilo. Za ta mesta pridejo v poštev prosilci, ki so dovršili srednjo šolo z za vršnim izpitom. Pravilno kolkovaue in z dokumenti po § 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija 1935 pri kr. banski upravi v Ljubljani.
3 leta robije. Znan potepuh 261etni Pavel Malovrh je dobil te dni za svoje številne tatvine in druga kazniva dejanja od sodišča 3 leta robije, v katerem času je upati, da se bo poboljšal.
Major Lavrič umrl. Te dni je umrl od kapi zadet upokojeni major Alfred Lavrič-Zaplaz, v Mariboru obče znana in spoštovana osebnost. V zgodovini našega naroda bo njegovo ime ostalo vidno zapisano, saj je bil Lavrič eden od najboljših naših častnikov v borbi za osvoboditev naše Koroške.
Državna hipotekama bauka znižala obrestno
mero. Kakor poročajo iz Beograda, je Državna Hipotekama banka na svoji seji dne 13. t. m. sklenila, da zniža obrestno mero s 1. julijem od dosedanjih 5 na 4 odstotke.
Prvič je imel samokres v rokah pa je le zadel. V Veržeju si je sposodil krojaški pomočnik
Zemljedelska akademija v Pragi je uredila podatke njene ankete o organizaciji živinoreje po načrtu. Pri anketi je sodelovalo 24 strokovnja-* kov. Namen te ankete je bil izdelati načrt, ki bi dopolnjeval načrt za žitno proizvodnjo, ki ga je akademija sestavila lansko leto. Končni cilj je celokupno kmetijsko produkcijo, poljedelsko in živinorejsko, spraviti v sklad s potrebami domačega konsuma. Treba je uravnotežiti cene poljedelstva iu živinoreje ter zagotoviti rentabiliteto teh dveh najvažnejših kmetijskih panog.
Poročilo ankete prihaja predvsem do zanimivega zaključka, da število živine ne odgovarja potrebam konsuma, vsled česar je treba živino reducirati. Uravnavanje živinoreje bo poverjeno kmetijskemu ministrstvu, ki se bo naslan jalo na strokovno mnenje posvetovalnih organov in na sklepe kmetijskih svetov.
Organizacija trgovine z živino za zalcolj in predelavo v mesne izdelke bo poverjena posebnemu monopolskemu združenju, ki ga bo ustanovila vlada. V tem združenju bodo zastopane organizacije producentov-kmetov, konsumentov in trgovcev. Združenje bo reguliralo dogon živine na glavne živinske trge in sejme. Poleg tega bo oskrbovalo uvoz mesnih produktov, v kolikor bo to potrebno za kritje konsuma. Obveze iz mednarodnih dogovorov bo treba spraviti v sklad z načrtom, da uvoz ne bi povzročal trenj v domači produkciji ali celo kvaril cene.
Posebni sekciji bo poverjeno urejevanje proizvodnje mleka in trgovine z mlekom. V zvezi z ustanovitvijo združenja za vnovčevanje živine podčrtava poročilo potrebo, da se preurede javne davščine, zlasti taksa na meso in davek na poslovni promet. Namen davčne reforme naj bo zmanjšanje razlike med nakupno in prodajno ceno, katera razlika je bila škodljiva tako za producenla kakor tudi za konsumenta.
Glede posameznih panog živinoreje predlaga poročilo znižanje števila molznih krav za 50.000 glav, ne upoštevaje Podkarpatsko Rusijo. Tako bi se doseglo znižanje produkcije mesa za okrog 75.000 met. stotov, znižanje števila telet za prodaj pa za 40.000 glav na leto. To je potrebno vsled znižanja konsuma mesa, nastalega radi brezposelnosti delavstva.
Sodelovanje posameznih kmetijskih rajonov, ki je bilo v povojnem času porušeno, je treba zdaj smotreno urediti in izpopolniti.
Številčno stanje plemenskih svinj je treba znižati «a 400.000 glav, da bo odgovarjalo današ-
Topolovec Janez pri sosedu samokres, najbrže zato, da se bo privadil kako se s tem orožjem strelja. In res je kot novinec neprevidno ravnal z orožjem in zadel svojo babico tako nesrečno, da je bila ta pri priči mrtva. Za to njegovo neprevidno ravnanje z orožjem je dobil od tamoš-njega sodišča 6 mesecev zapora pogojno na 5 let.
Narodni poslanec Pevec verificiral svoj mandat. Pretekli teden je prišel v narodno skupščino poslanca za gornjegrajski srez g. Rudolf Pevec, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka ter izročil svoja polnomočja verifikacijskemu odboru. Pevec je že tretji poslanec iz Mačkove liste, ki je izročil svoja polnomočja verifikacijskemu odboru.
Kmečki magacin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se!
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino (tajništvo) posluje v Ljubljani, Knafljeva ulica 9/1., soba 20 (palača banovinske hranilnice), kamor naj se pošiljajo odslej vsi dopisi in druge pošiljke.
njemu konsumu svinjine. Nasprotno pa je treba znatno zvišati število ovac, in sicer za celih 50*/» nasproti sedanjemu stanju. Predpogoji za tako pomnožitev bi se ustvarili z vrsto ukrepov, kakor so: standardizacija trga ovčjega mesa, izboljšanje pasme potom selekcije, izboljšanje kvali-1 tete volne, ki bi jo tekstilna industrija rada odkupila. Posben zavod za selekcijo ovac, ki ga predlaga anketa, je že ustanovljen v Slovaški. Številčno stanje konj je zadovoljivo, zato se omejuje poročilo ankete le na gotove mere v svrho izboljšanja pasem.
Poseben interes je posvečen regulaciji produkcije mleka in njegove prodaje in to na podlagi uredbe iz leta 1934., s katero so zagotovljene stalne cene mleka v večjih konsumnih centrih. Poročilo predlaga uvedbo kontingentov za prodajo mleka in sira. Produkcija tako zvanega kmečkega masla naj se uredi z izpopolnitvijo zadružnih mlekarn. Kontingentiranje produkcije umetne masti naj se spravi v sklad s kontingeu-tiranim odkupom oljnih semen iii buč.
Končno se peča načrt akademije s pospeševanjem drobnice (kokoši in pod.) in s pridelovanjem krme po potrebah živinoreje.
Bulletin P. A. B.
Tako delajo napredni Čehi. Pri nas pa politiziramo in zabavljamo, namesto da bi se strokovno organizirali iu delali.
Na banorinski vinarski in sadjarski šoli r Mariboru se prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo zunaj zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din.
Prošnje za sprejem (kolek Din 5'—) je poslati ravnateljstvu najkesneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili
ŽiVinere/a po načrtu v Češkoslovaški
stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru.
Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
ž*© svetu
Sneg sredi poletja. V državi Chile (Južna Amerika) je zdaj proti koncu junija zapadel v višjih legah tako visok sneg, da je promet na železniški progi Santiago—Buenos Aires popolnoma prekinjen.
Viharji in poplave. Združene države severne Amerike je zadel nov udarec. V Newyorku divjajo strahoviti viharji, ki uničujejo vse, kar dosežejo. Več ljudi je težko ranjenih, nekaj pa je že tudi smrtnih žrtev. Hkratu z viharji divjajo v več državah povodnji, ki so povzročile že strahovito škodo.
Ruski centralni eksekutivni komite je odlikoval 50 vodilnih inženjerjev in delavcev z Le-novini redom rdečega delavskega prnina in s častnimi listinami za uspešno njihovo delovanje v tovarnah nafte.
Smrtna obsodba zaradi zanemarjenja otrok. V Berlinu je bila obsojena 241etna Charlotte Jiinemann na smrt pod sekiro zaradi tega, ker je zanemarjala svoje otroke tako, da bi bili kmalu od malomarnosti in gladu pomrli.
Večni popotnik Trocki na Norveškem. Časopisi poročajo, da je prispel te dni iz Francije v Oslo na Norveškem bivši Ljeninov sodelavec Trocki. Ker ga smatrajo vse evropske države za zelo nevarnega, ga preganjajo iz ene države v
drugo. Njemu pa se le najbrž pri vsem tem preganjanju prav dobro godi.
Italijani hočejo posnemati Amerikance. Italijanski ministrski svet je sprejel načrt zakona, kateri določa, da se po vsej državi uvede neke vrste »fašistična sobota«. Načrt določa, da ne sme v Italiji ob sobotah nihče delati preko 1 ure popoldne. Izjeme so dovoljene samo pri osebah, ki so prekoračile 21. leto. Pri tem pa je poudarjeno, da ne sme noben delodajalec nameščenca pri njegovem zaslužku za te ure prikrajšati. To se pravi, da se hočejo Italijani bi rekli poameri-kaniti.
Francija bo izgnala vse tujce, predvsem pa tuje delavce, ki so zaposleni v pariškem področju, pozneje pa baje tudi one, ki so zaposleni drugod.
Leninova vdova Krupskaja je stalno pod strogim policijskim nadzorstvom, ker se je baje pridružila stari skupini komunistov, kateri so nezadovoljni s sedanjo Stalinovo politiko.
Trčenje dveh vlakov. 20 milj od Londona sta trčila 2 osebna vlaka. Posledica trčenja je bila nad 30 mrtvih potnikov.
Pri katastrofi v Rheinsdorfu je našlo smrt po francoskih in nemških poročilih preko 2000 ljudi.
Žalosten madžarski rekord. Po Budimpešti so samomori tako pogosti, da pišejo listi že o pravcati samomorilski kugi. Pred kratkim je bi-
TISKOVINE
vseh ml:ircjmlske, uradne,reklam-T^mne,časopise, knjige ,več6ar
//et A i Iv/t in n/r/*/>ui f
^^j^^miiisk hilvo in petini!
TISKARNA MERKU
LUJ B LIANA G Ri GORČIČEVASi 15
Je1-2 5 -52 Jehcjram: jiskaina llkt kur.
a
lo na en sam dan v kratkih šestih urah izvršenih 28 samomorov in poskusov samomora, nekaj dni za tem pa zopet 24 novih samomorov in samomorilnih poskusov v enem dnevu.
črna kuga divja na jugu Kitajske. V Čuan-gčuju in drugih obmorskih krajih pokrajine Fu-kien je kuga zahtevala nad 100 smrtnih žrtev. Oblasti so odredile prisilno cepljenje in so doslej dale že 7 tisoč oseb cepiti proti kugi.
Koliko stane Društvo narodov? Kakor poroča tajništvo Društva narodov je to veljalo doslej zainteresirane države okrog 6 milijard dinarjev. Mednarodno razsodišče v Haagu pa okrog pol milijarde dinarjev.
Dočim v Nemčiji preganjajo iz političnih razlogov katoliške duhovnike, se množe v Avstriji aretacije protestantskih duhovnikov zaradi narodno socialistične propagande.
Naši v Ameriki
V bolnišnici v Waukeganu, 111., je umrl Mihael Malešič, doma blizu Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bival 50 let. Pokopali so ga na željo njegovih sorodnikov na slovenskem pokopališču Sv. Jožefa v Jolietu. — V Sheffieldu, Pa., se je smrtno ponesrečil Alojz Ilrovatin, doma iz Trepčan pri Ilirski Bistrici. Z motornim vozilom se je peljal po železniški progi, a vozilo je na ostrem ovinku padlo s proge, Hrovatin je priletel z glavo na tračnico in takoj na mestu izdihnil. — V Cockerillu, Kan?., je umrla 58 let stara Ivana štrukelj, doma iz Gornje Loke pri Blagovici. — V Clevelandu, O., je na veke xa-tisnil oči 52 letni Martin Peterlin, doma iz Bučke na Dolenjskem. — Po 22letnem bivanju v Ameriki je prav tako v Clevelandu umrl Anton Medved, star 45 let in doma iz župnije Sv. Križ pri Litiji. — V Bentleyville, Pa., je umrl 38 letni Andrej Lovšin, doma iz Slatnika pri Ribnici. — Slovensko družino Celinovo v Salemu, O., pa je
Kam — kako — zakaj?
Nadaljevanje.
Tako gleda zadružništvo na poedinca in na družbo. Ni to nikak kompromis, to se pravi neka spravljiva srednja pot, ki bi namerno tu in tam (individualizmu in kolektivizmu) nekaj odščip-nila in pustila, ni kompromis zato, ker zre na človeka-poedinca in družbo kot na organsko in neločljivo celoto.
Kakšna je zadružna pot?
Naj navedemo, kaj pravijo veliki misleci, poborniki zadružne ideje.
Ruski zadružni pisatelj, profesor dr. Toto-ffiianz pravi o zadrugi, d« je svobodna eveaa s premenljivitn stanjem članstva, ki ne stremi ta dabičkom, ampak po zboljšanju razmer in gospodarstva.
Charl Gide (čitaj: Šari Zid), francoski narodni ekonom, pravi kratko: Zadruga je pravična «m.
Oče srbskega zadružništva, Mihajlo Avramo-jvič, ki je vsa svoja sreda leta posvetil temu po-jltre piše: V sadrugi vzame več oseb svoje gospodarske posle v svoje roke.
Ne navajamo drugih definicij (opredelitev), (H so bistveno enake in prav tako izražajo težnjo jpo izboljšanju gospodarskih razmer. Kje je tukaj ona predhodno omenjena notranja (duševna) stran človeka? Res manjka, a le navidezno. Je povsem utemeljeno, če skrbimo najprej za gospodarski razmah. Najprej telesni (fizični) in za tem ali vzporedno s tem duševni razvoj. Le boljše go-ipodarske prilike vadijo ▼ boljše socialno in moralno življenje.
Združevanje in vzajemna pomoč sta prav Itako stari kot je staro človeštvo in med divjaki
je čut skupnosti mnogo bolj razvit kot pri kulturnem človeku. V starem in srednjem veku so imeli Rusi svoj »Mir«, germani »vaško marko« (mnogo sveta: gozdov in pašnikov skupna lastnina), najvzornejša slovanska organizacija, ki je nudila jamstvo telesnemu, duševnemu in etičnemu (nravstvenemu) razvoju, pa so bile družinske zadruge. A te so bile krvne zveze ali širše družine, z razliko od sodobnih modernih zadrug, ki so vznikle v znamenju gospodarske stiske delovnih množic. To udruženje ima pri različnih narodih različen naziv; Slovani smo ohranili prvoten naziv »zadruga«, ki najbolje očituje njeno veliko poslanstvo: zadruga — za drugega ali drug za drugega, to je prav obratno kot danes, ko živimo vsak svoje življenje ali vsak zase. Nemci rabijo izraz »genossenschaft«, od besede (glagola) »geniessen« = uživati. Angleži, Francozi, Italijani imajo za zadrugo pojem »coopera-tiv« — »cooperazione«, od besede »cooperare« = sodelovati.
Zanimivo in značilno je, da se je rodila prva zadruga, ko je začel procvitati kapitalizem in je pehal delavne množice v siromaštvo. Zadruge so torej odjek težkih socialnih razmer, kakor se je rodil iz siromaštva Kristus. Prvi zadružni Betlehem je dala Angleška, dežela manufakture in pozneje industrije, katere ovce so pregnale z zemlje angleškega kmeta. Leta 1844. se je zbralo 28 tkalcev v Roshdelu (Rošdal) in ustanovilo s kapitalom 700 Din naše valute prvo skromno nabavljalno (konsumno) zadrugo. Program 28torice preprostih delavcev, ki so se opogumili in vzeli »svoje gospodarske posle v svoje roke«, ni bil kričeč, obširen in dolgovezen, a idejno tako globok in popoln, da služi še danes za podlago nabavljalnim zadrugam.
Iz tega zadružnega Betlehema so zasvetili
prvi žarki in kazali pot, ki naj jo hodijo zatirani in ponižani. To udruženje se je do danes razvilo do največje in najmogočnejše trgovske in proizvodne družbe. Potrošne (nabavljalne, konsum-ne) zedruge so ee razprostrle čez ves civiliziran svet. Seveda je to šele prva razvojna stopnja, ki pa se postopno krepi notranje in zunanje. Čim bolj se konsumenti zavedajo svoje skupue moči in čim bolj se združena kupna moč v zadrugah zgosti, tem preje preidejo k proizvodnji.
Ta pojav je zgovorna priča o resničnosti tega, kar je bilo že podčrtano, in sicer: prvič, da so delavske množice v novejši zgodovini bolj zavestne in poznajo pot v sproščenje, drugič kaj da zmore vera v vzajemno povezane moči.
Zadruga je veren izraz članov in predstavlja njihovo moralno vrednost. Povej mi, s kom hodiš, in ti povem, kdo sil Poštenje je osnovna klica zadruge; osnovna, a ne edina; požrtvovalnost, ljubezen, samostojnost, sposobnost... so prav tako nujno potrebna oporišča. Radi pomanjkanja teh ali vsaj ene ali druge od teh in drugih vrlin niso naše razmeroma dovolj mnogoštevilne zadruge to, kar bi morale biti. Za prospeh mora torej zadruga imeti vse predpogoje in v kolikor ti manjkajo, prav v toliko ta šepa. Nam manjka v splošnem duševne pripravljenosti ali kot v začetku te razprave omenjeno — demokratična kultura. Sicer pa niso naše kmečke zadruge vznikle iz spontanosti ljudstva, ampak po tej ali oni avtoriteti (osebnosti), s takim ali drugačnim namenom — najčešče v službi strankarsko-poli-tičnih interesov — in so tako že ob rojstvu izgubile na svojem poslanstvu. Zato pa danes ugotavljamo žalostno dejstvo: Mnogo zadrug in malo zadrugarjer..
(Se nadaljuje.)
Prvovrstne fržiške kosa
y velikosti 69,65 in 70 cm Din 24'- naprej ima v zalogi

po desetih letih obiskala botra štorklja in ji prinesla za pozdrav brhko hčerkico. — Kakor obhajajo povsod po svet« spomladi • »Materinski dan«, tako je v Ameriki prišlo v navado, obhajati razen dneva, posvečenega materam, tudi poseben »Očetov dan«. Medtem ko se spominjajo mater v maju, posvete očetom po en dan v juniju. V Pueblo, Colo., so ga letos obhajali 9. junija. Oba dni uporabijo naši rojaki zlasti tudi za to,' da obnove in poglobe spomine, ki jih kot nevidne roke družijo s svojo prvotno domovino. Iz poročil, ki jih Slovenci iz raznih krajev po Ameriki pošiljajo svojim listom o prireditvah na ta dva dni, zveni še vedno živa zavest narodne skupnosti. Tako je torej rojakom v daljni Ameriki spomin na matere in očete, ki so živeli in iiimtda tudi umrli tu v slovenski domovini, oni zvesti varuh, ki jih-rešuje, da ne utonejo v morju tujstva.
Nekai za gospodinje
Lekarna v kuhinji
Največ rastlinskih začimb, ki jih rabimo v kuhinji za izboljšanje okusa raznih jedi, ima v sebi tudi zdravilno moč.
Tako n. pr. je česen prav znano in mnogo rabljeno zdravilo proti poapnenju žil in proti prehudemu pritisku krvi. Rabijo ga tudi proti raznim boleznim želodca in črev. Pravijo pa tudi, da pomaga proti hripi, ki je danes tudi v naših krajih močno razširjena bolezen. Kdor uživa vsak dan po kakšen strok česna, se tej bolezni ali izogne, ali pa ga ne prime tako hudo, kakor bi ga sicer.
čebula. Kogar muči oslovski kašelj, naj si polaga na grlo obliže, ki jih namažeš z zmesjo iz masti ali lanenega olja in iz nastrgane čebule. Ta obliž naj sega doli do prs. Ko obliž (»fla-jšter«) pdvzanieš, si namazi kožo z nekoliko maščobe; najbolje je z oljem.
Posebno ugodno pa učinkuje čebula na bolezni ledvic, ker čebula naganja »na vodo«. To lastnost čebule so poznali zdravniki že v starih časih.
Zdravljenje s čebulo — pojej po 10 do 20 surovih čebul na dan — se je obneslo tudi pri zdravljenju jeter. Bojazen, da bi čebula s svojo ostrino neugodno vplivala na želodec., je prazna.
Še boljši kakor surova čebula pa je sirup, ki ga napraviš iz 300 gramov (30 dek) fino nastrgane čebule, 10 dek meda in 60 dek lahkega belega vina. Tega sirupa pa r.e smejo uživati ljudje, ki »o bolni na sladkorni bolezni.
Vfcdnosf denaf/a
1 ameriški dotar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt
avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira
Din	43"22
Din	17-56
Din	14'25
Din	214'IS
Din	9 —
Din	2'88
Din	1-83
Diu	3-56
Sejmi
1. julija: v Novem mestu, Ormožu, Podčetrtku, Jurkloštru, Murski Soboti.
2.	julija: v Črnomlju, Št. Gothardu, Srednji vasi,
Kočevski Reki, Novi Štifti, Petrovčah, Tin-skem, Sv. Tilnu, Dol, Lendavi, Rakičaipli.
3.	julija: v Radgoni.
4.	julija: v Mokronogu, Vel. Gabru, Krškem, Ži-
reh, Rečici v Sav. dolini, Marenbergu, Voj-niku, Sp. Kostrivnici, Vuzenici, Turnisču.
5.	julija: v Vidmu ob Krki, Mengšu, Ptuju, Peklu
pri Poljčanali, Sv. Lenartu nad Laškem, v Dokležovju.
6.	julija: v Brezovem pri Litiji, Boštanju, Kri-
ževcili.
'Radio
PROGRAM RADIO - LJUBLJANE od 30. junija do 7. julija 1935
Nedelja, 30. junija. 9.00: Prenos pontifikalne službe božje s Stadiona. — 10.00: Reportaža z razstave cerkvene umetnosti. — 15.00: Reportaža procesije z Najsvetejšim.
Ponedeljek, 1. julija. 18.50: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.00: Iz tihih samostanskih celic.
Sreda, 3. julija. 18.50: Pogovor s poslušalci. 21.00: Slovenske narodne pojo fantje na vasi.
Četrtek, 4. julija. 12.00: Harmonika in citre. 18.00: Orgelski koncert, izvaja Blaž Aruič. — '20.00: Po gorah gorijo kresovi.
Petek, 5. julija .18.50: Nekaj satir, Gustav Strniša.
Sobota, 6. julija. 18.50: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge 913 knjižite in tekoči fiiun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000'-
Urednlk; Janko VičiC, —
Izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur {predstavnik tiskarne: O. Mihalek), Ljubljana.
Razpis siužbe.
Občina Vače razpisuje mesto občinskega sluge. Interesenti naj vložijo svoje prošnje do
15. julija 1935.
Najvarneje in najbolje naložite denar pri
HRNHNKI KMEČKIH OBČIN
MikioSiceva cesta Siev. 19 Ustanovljena 1911
(Palača Vzajemne zavarovalnice)
Telefon št. 21-83. — Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545.
ki |e edini pupilarno varni zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svoiim premoženjem In vso davčno močjo Nalagajte svoj denar v ta zavod kjer |e denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4°/0 vezane na 3 mesece po 5°/» Rentni davek plaču|ejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča In občine ter župnl urad: denar mladoletnih, skrbljencev, preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin In zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice prof mesečnemu odplačevanju. Hranilnica |e pod nadzorstvom kralj, banskega komisarja.
5300020123230253235302012348020123480201480001020100480002020102000200025300020002020100