Leto XV.
T Celju, dne 18. julija 1905. 1.
Stev. 56.
DOMOVINA
■redništvo je v Schillerjevih ulicah 8t. 3. — Dopis« blagovolit* frankirati, rokopisi m ne vračajo.
Izhaja dvakrat aa teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na lete 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni'. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč. Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m pošilja npravništvn, plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristoJMaa ter od vsake petit-vrste p« 90 vinarjev u vsakokrat; ta večje inserate in mnogokratno inseriranje enoten;
Poziv vsem slovenskim društvom!
Družba sv. Cirila in Metoda si je stavila | pri ustanovitvi za eno svojih prvih nalog, braniti f potom prave narodne izobrazbe slovensko posest pred tujim navalom, čegar namen je, šiloma vzeti J: slovenskemu narodu kos za kosom rodne zemlje v lastno zakup, kjer naj bode edini pravni lastnik , rob privandranega tujca. Znano je, da naši narodni nasprotniki ne štedijo niti z denarjem, niti | z drugimi sredstvi, da dosežejo svoj namen in dovrše nad slovenskim narodom svoje rabeljsko delo. Ustanovili so si nebroj družb, katerih namen je pridobivati vedno novih virov, da pridejo čimprej do svojega smotra. Če se ozremo nekoliko let nazaj, vidimo takoj, kako dobro se jim je posrečila nakana, da ogoljufajo slovenski narod in ga pripravijo ob to, kar mora biti in kar je vsakemu narodu najdražje, da ga pripravijo ob njegovo rodno zemljo, kjer mu je tekla zibelka, kjer je slišal prvič krasni materni jezik in kjer se je priučil ljubiti z vso dušo svojo domovino.
Vsakemu zavednemu Slovencu mora pokati srce, ko vidi, kako se je kršila slovenska posest in se še krši. Nepopisna bol in srd se mora polastiti vsakega, ko vidi, kako se oholi tujec šopiri na slovenskih tleh, nezadovoljivši se stem, da je oropal Slovenca za njegovo rodno zemljo, ampak ga uporablja potem še celo kot orožje v ; pogubo lastnih krvnih 'bratov. Dolžnost vsakega I ^trsčrmeznika je. da priskoči zatiranim bratom mu-cenikom na pomoč in stori vse, da jih reši popolnega pogina, obenem pa zastavi jez tujemu navalu. To hvalevredno, a obenem težavno nalogo je prevzela, kakor že omenjeno ..Družba sv. Cirila in Metoda". Dosegla je že jako lepe uspehe. Dosegla bi pa veliko več, ko bi ji bilo na razpolago potrebnih sredstev.
Razni pozivi „Dr. sv. Cir, in Met.'1 kažejo, da ji ni pri najboljši volji mogoče ugoditi vsem zahtevam, ki se stavijo nanjo ravno vsled pomanjkanja potrebnih pripomočkov.
Akademično društvo ,.Sava" na Dunaju je založilo v prid ,.Dr. sv. Cir. in Met." „ vseslovenski legitimacijski list", ker je mnenja, da bi bil to trajen in dober vir, ako bi se vpeljal v vseh slovenskih društvih. Jamstvo, da se to podjetje ne more ponesrečiti, ako je le nekoliko dobre volje, so nam Čehi, pri katerih so v rabi legitimacijski listi in sicer ne brez uspeha.
Obračamo se tu do slovenske javnosti, do 1 vseh slovenskih narodnih organizacij s prošnjo, da bi nas podpirale pri tem in po svojih močeh pripomogle, da se vseslov. legit. list. kar najhitreje vpelje in vdomači.
Legitimacijsi list naj bi bil znak ali potrdilo, da je njegov lastnik res član društva, označenega na legit. listu.
Želeti bi bilo, da bi se ti legit. listi rabili pri raznih narodnih prireditvah kot vstopnice, veljavne samo za tisto prireditev.
V akademičnem društvu „Sava" na Dunaju obstoja odsek, kateremu se je izročila uprava vseslov. legitimacijskega lista,
Z ozirom na namen legit. lista upamo, da bo vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdravil to idejo ter da bodo narodna društva pridno segala po njem.
Za odsek:
phil. Mirko Kmet, tajnik.
kand. phil. Gvidon Sajovic, načelnik.
NB. Odsek posluje pod naslovom „Odsek za vseslovenski legitimacijski list" do 1. oktobra v Cerkljah na Gorenjskem. — Cena komadu je 20 vin. — Manj ko 50 komadov se ne razpošilja. — Imenu društev, ki bodo naročila legitimacijski list, se bodo objavljala v vseh slovenskih dnevnikih. Legit. list, ki ga je izvršil član umetniškega društva „Vesne", g. H. Smrekar, je na ogled v uredništvih vseh slov. časopisov in v izložbah gg. trgovcev: Schwentner, Bonač in Hribar v Ljubljani.
Slovenskim abiturijentom!
Prestopili ste prag srednješolskega učilišča in prešli v štadij samostojnega, neodvisnega razvoja. Dvoje nalog vas čaka, kateri ste dolžni samim sebi: na sedanjem temelju znanstvena in strokovna izobrazba in utrditev ter razvoj značaja. — Veliko je potnikov, ki streme po trnovem potu navzgor do spoznanja, a malo, ki bi imeli dosti energije, da bi dosegli višek. Bodimo si drug drugemu v pomoč, navdušujmo se za delo, a pri tem se vendar razvijajmo v samostojne značaje; to nam bodi družilo.
To nalogo vrši akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu že 30 let, trdno stoji na temelju svojih-idealnih ustanovnikov in spoštuje svete tradicije. A s tem društvo ni okostenelo, ker njegove ideje so vedno mlade, edino pot," po kateri naj se dosežejo, se z razmerami spreminja. Narodno delo je vršilo z vzbujanjem slovenske zavesti med člani in narodom, s predavanjem na zborovanjih in od 1. 1895. s samostojnim znanstvenim klubom je navajalo člane k izobrazbi in jim vcepilo zanimanje za aktualna vprašanja in jih usposobilo za delovanje med narodom, Z bogato knjižnico in s političnimi listi ter politično-znanstvenimi revijami v slovanskih in nemškem jeziku se nudi prilika, študirati svetovna in dnevna vprašanja. Da pa preveva vse člane , duh skupnosti i narodne i ideelne, to je dok- z, da stoji društvo na pravih principih. BraaiLr^astopaj svoje principe in spoštuj poštena nasprotnikova naziranja, nam je vodilo. Ta svobodomiselnost se nam je večkrat očitala, a nas to ne moti. Če hočeš biti res svoboden in prost, pripoznavaj to tudi nasprotniku. In prvo stremljenje vsakega akademika je, razviti se v svobodnega, dušnih in telesnih spon prostega moža. Oni, ki hrepenite po samostojnem razvoju, bodete lahko našli pot v naše društvo.
Da društvo skrbi tudi za zabavne večere in petje, da se v prijateljskem razgovoru odpočijemo in osvežimo, je samo ob sebi umevno.
Obstaja pri nas tudi klub, ki je od večih strani napadan, to je sabljaški klub. Opozarjamo, da velja tudi v častnih zadevah prostost naziranja, in nihče ni siljen vstopiti v klub. Klub so rodile razmere in sila narodnihnasprot-n i k o v, namestuje nam pa sedaj vsaj deloma tudi telovadbo.
Tu so očrtana v kratkih besedah naša naziranja in naše razmere, na podlagi teh vabimo slovenske abiturijente v našo sredo.
Širše informacije se dobe v društvenih prostorih (Gradec, Heinrichstrasse 8, II.) in za časa počitnic pri predsedniku: cand. phil. Ivan Jane, Radovljica, Gorenjsko.
V Gradcu, dne 13. julija 1905.
Cand. phil. Ivan Jane,	Med. Vrečko,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Cenjene naročnike, ki na naš prvi opomin do danes še niso poslali naročnine, še enkrat vljudno opozarjamo na njihovo dolžnost, ker smo sicer primorani jim list vstaviti. Naročniki, kateri želijo pozneje plačati naročnino, naj nam blagovolijo po dopisnici naznaniti rok, kedaj da nam zanesljivo pošljejo zaostali znesek. Upravništvo ,Domovine'.
Št. Iljske novice.
— Slavnost v Št. Ilju. Naznanjamo, da se v zadnji „Domovini" naznanjena narodna slavnost ne vrši 6. avgusta, ampak nedeljo pozneje ali pa na Vel. Gospojnico, kar se prihodnjič objavi. Preložili smo jo vsled tega, ker upamo, da dojdejo k nam na mejo tudi bratje Celjani. Kakor priprave kažeja, obeta biti ta slavnost lepa slovenska manifestacija ob skrajni meji Slovenije. Za-
torej rojaki! Prihitite k nam; s svojih prihodom nam dajte razvedrila, bodrila in poguma za na-daljne naše srdite boje s krutim našim sovragom! Na zdar! Slovenski Št. Ilj vas pozdravlja.
—	Št. Jlj. Najnovejša delniška družba na Avstrijskem se snuje v naši kobači. Sadu, Helčl, naš doktor, sami takozvani lastniki „pedagogischen Wiirde", si prizadevejo dobiti patent na neko svojo ,.kiinštno" iznajbo, o kateri bodem prihodnjič natančneje poročal in jo podrobneje opisal. Vsi tehniki, astronomi, in tudi filozofi pozor! Šentiljska kobača še postane res imenitna!
—	Oh, kako so naivni! Ni ga tedna, da ne bi naš Holtschl, v „Marburgerci", „Tagespošti" in „Tagblattu" razpravljal svoje svinjarije in podtikal vse mogoče laži o naših rodoljubih. Mi smo dolgo mirovali in smo jih le pomilovali. Ko pa je začela „Domovina" te „poštenjake" krtačiti, postali so kar divji. Na vse pretege iščejo dopisnika, mu prete, kar pa seveda njega ne ustraši. Kdo se pa bode bal takega vrabčevega čivkanja! — Pravijo, da mi izzivamo. Ah ljuba naivnost! Ali mislite, da bomo mirno gledali, kako se blatijo naši rodoljubi po nemških cunjah? Ne! Mirujte raje, sicer pridemo z večimi ducati vaših pri-smodarij na dan! Kres na krčs!
Domače in druge vesti.
—	Vročevanje kazenskosodiških naredb po občinskih slugah. Okrajno sodišče v Gornjem gradu zahteva od občin v svojem okraju, po Savinski dolini, da občine brezplačno spravljajo strankam v roke naredbe v kazenskih stvareh. Občina Kokarska se je temu uprla in njena pritožba leži baje do zdaj v ministrstvu notranjih zadev. Kolikor mi soditi moremo o tej stvari, dolžne so občine vsled ministrske naredbe z dne 23. junija 1850 št. 256 drž. zak., dostavljati sod-nijske naredbe, samo dane zastonj, ampak za postavno plačo. Ta pa je določena z naredbo od 14. decembra 1901 št. 212 drž. zak. za vsak pot ne glede na število pisem ali strank na 60 vin. in če je pot daljša ko 12 in pol kilometra, še 8 vin. za vsak daljši kilometer. To plačo smejo občinski sluge zahtevati od sodnije.
—	Iz Hrastnika. Krajni šolski ogledi. Zopet se je zgodila Slovencem vnebovpijoča krivica. Krajnim šolskim ogledom je imenoval okrajni šolski svet same strastne nemškutarje. Četudi bodo šolstvu le v nadlego jn škodo, dobri so, saj so nemčurji, saj so sovražniki Slovanstva in prijatelji vsenemštva! Za Dolski šolski okoliš je izvoljen ogledom zagrizeni bivši ,.glažar" Riickl, dasi je bilo na razpolago akademično izobraženih prijateljev šoli. Čemu torej glažar Riickl, on ne spada niti pod Dolski okoliš in čemu ste zavrgli visokoizobraženega gospoda, ki je všolan v Dolsko šolo, ve poturice! In kaj se je zgodilo v Hrastniku? Niste našli drugega kot tega pritepenega Dirmayra, ki v svoji izobrazbi ne dosega niti čevlja kateregakoli štajerskega učitelja! Tako človeče naj takorekoč nadzoruje slovensko uči-teljstvo? Domovina, kam ploveš?! Pripomnil bi še tukaj, da naš Laški okrajni šolski svet sestoji iz samih Nemcev in nemčurjev; seveda je član tudi naš „vrli" nadzornik Vodušek in zadnja učiteljska konferenca je poslala tjekaj tudi — kljub živahni agitaciji od strani mlajših in previdnejših učiteljev — nadučitelja Kropeja; a da ta dva ne bota nadzorovala sej okrajnega šolskega sveta v prilog Slovencev, ve vsakdo!
—	Slovenskim abiturijentom! „Grazer Tagblatt" opozarja nemške abiturijente, da se posvetijo juridičnim in medicinskim študijam, da ne bodo Cehi in judje jedli „nemškega" kruha!
Isto, kar priporoča nemški list, bi priporočali i mi slovenskim dijakom, da se v mnogo večjem številu posvetijo jusu in medicini, ko zadnja leta — sicer bo čez nekaj let dobil marsikateri slovenski trg in slovenska vas nemškega zdravnika, kjer bi lahko lepo izhajal Slovenec, in mesta pri sodniji bodo obdržali tujci, ker ne bo naših ljudij dovolj.
—	O spodnještajerskih zagrizencih nam
piše nek trgovski potnik: Prišel sem pred dnevi na svojem potovanju iz Hrvatske k vam, na Štajersko, ter se ustavil v Konjicah. Krenil sem k trgovcu, da bi mu ponudil svoje blago, in res začela sva tržiti. Ali po nesreči me prime sla po kaji: vzamem smodko, užigalice, o, da bi tega ne storil! Imel sem seboj užigalice hrvatske „Družbe sv. Cirila in Metoda"; te vzamem in, nič hudega stuteč, prižgem! Ko konjiški trgovec (!) zagleda slovanske užigalice, veste vi, vzkipi, kakor da je nenadoma pobesnel, se razkorači in ves togoten začne pihati. — Kratkomalo, s kupčijo ni bilo nič, in samo zato ne, ker sem slučajno imel seboj hrvatske žigice. Pojasnil sem sicer temu trgovcu, da prihajam iz Hrvatske, in ker drugih užigalic ni bilo, sem moral te vzeti, vse je bilo zaman! Zaradi škatljice užigalic — nisem sklenil kupčije. — Stvar je malenkostna, ali jako značilna za podivjane razmere v našem političnem boju, kjer škatljica užigalic že igra veliko ulogo pri teh malih, smešnih želodarjih!
—	Takoimenovani „Deutsches Haas" v Celju, bolje povedano kurnik, kjer bodo lajali celjski renegatje in kukurikali, so začeli zidati. Pa takoj jih je zadela usoda! Denarja nimajo! Nekaj časa so zidali s staro opeko, ki so jo dobili od podrte hiše, a naprej si ne upajo, denarja pa nimajo, da bi kupili novo. Zdaj so od nekod navlekli cele kupe starega razbitega materijala, torej bodo lahko zidali. Dne 23. t. m. pa bodo imeli na stavbišču velik halo: Temeljni kamen bodo blagoslovili, in za to priliko so najeli iz Dunaja pevce, da jim bodo peli, ker vsenemško celjsko mesto nima pevskega društva, ki bi znalo vsaj za silo zapeti par pesmi. To bo prva komedija! Ker ni opeke, bodo hajlali in nadlegovali svoje malike, Lutra in njegovo Katrico, naj jim pomaga iz zagate. Bliža se strašna blamaža!
—	Žalec. „Gtftna krota" napada v svoji zadnji številki „Narodno čitalnico" in njenega predsednika na najpodlejši način. S takim listom in njegovim „lažiljubom" se ne bomo pričkali, vendar pa smo javnosti dolžni konštatovati, da je ta nestvor od konca do kraja ostudna laž, kojo naj pribije osnovalni odbor gornjeložniškega „Bralnega društva". Častitamo vsem čitateljem „Štajerčevim" na tej krepki dušni hrani, ki mu jo skvašajo dopisuni „samotarjevega" kalibra. Dober tek! — V bodoče pa se naj raje ta duševni orjak podpiše s prikladnejšim imenom: „Žalski samotar", kar se bo bolj ujemalo s pravim bivališčem.	Resnicoljub.
—	Šolsko leto na gimnaziji se je končalo v soboto, dne 15. t. m. z običajno šolsko mašo in razdeljenjem spričeval. Na samostojnih slovensko-nemških gimnazijskih razredih v Celju je bilo koncem šolskega leta 199 dijakov; od teh so vsi Slovenci. Iz Celja je obiskovalo ta zavod 35 dijakov, drugi so iz drugih krajev. Izdelalo je z odliko 28, s prvim redom 134 učencev. Ponavljalni izpit je dobilo 14, drugi red 19 in tretji red 3 učenci. Šolnine so plačali dijaki oba poluletja 3210 kron, ustanove je uživalo 18 dijakov v skupnem znesku 3232 kron. — Na c. kr. državni gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 330 rednih učencev in 16 privatistov; od teh je bilo rojenih na Štajerskem 254 dijakov, Nemcev 251, Slovencev 92, en Čeh, dva Italijana. Spričevalo z odliko je dobilo 37, s prvim redom 245, drugim redom 29 in tretjim redom 7 dijakov. Ponavljalo bo skušnjo iz enega predmeta 25 dijakov. Šolnine je bilo izplačane 9883 kron, ustanov so dijaki uživali v znesku 8780'48 kron. — Na sloven.-nem. sam. gimn. razr. je poučevalo 9 učnih moči, na c. kr. gimn. 15; med. zadnjimi samo dva Slovenca!
—	Surovinska zadruga črevljarjev. Dne 2. julija t. 1. se je vršil redni občni zbor surovinske zadruge črevljarjev v Celju, registrovane zadruge z omejeno zavezo. Po računskem sklepu te zadruge je prejemkov 44.381 K 5 v, izdatkov 44.104 K 15 v. Aktiva 22.693 K 23 v pasiva 22.244 K 6 v, torej čistega dobička 449 K 17 v. Od tega čistega dobička se je znesek 364 K 35 v razdelil na zadružnike. Delovanje te zadruge kaže, da je društvo za blagor zadružnikov napredovalo. Predlagano je bilo, da načelstvo predpisane stavke spremeni tako, da ne bo prodaja omejena samo na zadružnike. Ta predlog je bil z veliko večino sprejet.
—	Sedemdesetletnico je nastopil minuli četrtek t. j. 13. t. m. mil. gosp. Frančišek Ogradi, inful. opat in dekan celjski.
—	Osebna vest. Deželni odbor je g. prof. Martina Cilenška na cesar Fr. Jožefovi gimnaziji v Ptuju na njegovo lastno prošnjo stalno upokojil; ob tej priliki mu je bilo za njegovo dolgoletno delovanje na zavodu izrečeno polno priznanje.
—	Sodne vesti. Deželnosodnim svetnikom so imenovani: dr. Edvard Volčič v Novem mestu
istotam; Rihard Marckhl v Celju za Celovec; sub-stitnt državnega pravdnika g. dr. Adolf Ro-schanz v Mariboru za Celje. Subst. drž. pravd, v Celovcu za istotam g. Rudolf Tschech v Ljubljani je premeščen v Maribor.
—	Deželni šolski svet štajerski je izdal pred kratkim važen, že davno umesten odlok, da sme sploh na ljudskih šolah, če predpoldne v šolski sobi poletna vročina 20 stopinj R doseže, popoldanski pouk odpasti. Ta prepotreben ukrep doposlal se je že v minulem tednu šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom ptujskega okr. glavarstva. Kedaj se to v celjskem političnem okraju zgodi, ni znano. Zakaj tudi tako brzo? Saj je v prilog učencev, in to je, če še tako pozno, vedno prezgodaj! Mar ne?
—	Lep čin celjske požarne brambe in nekaj o celjski policiji. *Dne 28. m. m. dopoldne je pogorela neka hiša ob Ljubljanski cesti tik Celja. Nek gospod, ki se je vozil z vlakom v Celje, je opazil požar in hitel v Celju takoj na magistrat, da obvesti policijo oziroma požarno brambo. Pa čudo golemo, na magistratu ni bilo niti enega policista, ker so bili vsi pri zajutrku, kakor je povedalo dotičnemu gospodu neko člo-veče, ki je lazilo po dvorišču. Nato pošlje gospod dotičnika k načelniku požarne brambe, Ferjenu, ter gre sam proti njegovi prodajalni. Dotičnik pove stvar Ferjenu in nekemu policistu, ko pa ti zapazijo, da se bliža gospod iz Žalca, se potisnejo vsak na drugo stran, in celjska požarna bramba in policija sta naprej zajutrkovali, medtem ko je hiša popolnoma zgorela; samo zid je ostal. Pripomnimo še, da je do pogorišča iz Celja komaj 10 minut in da je bil tudi iz mesta videti gost dim, ki se je vzdigoval proti nebu.
—	Sv. Martin v Rožni dolini. V nedeljo dne 16. t. m. je priredilo šmartinsko bralno in pevsko društvo veselico, ki se je prav dobro obnesla. Udeležba je bila za tamošnje razmere še precej dobra, izmed domačinov smo videli največ „mladi svet" — to kaže, da tudi tukaj delo ni bilo in še danes ni lahko, da si je bilo treba po volikih prizadevanjih in trudu mladino šele vzgojiti. Iz Dobrne je prikorakala s zastavo „Bralnega društva" četa slovenskih fantov,, ki je prišla pozdravit bratsko društvo, manjkalo ni gostov iz Celja in bližnjih krajev. Domači mešani zbor nam je zapel celo vrsto pesmic v popolno zadovoljstvo. G. Rebek iz Celja je v jedrnatem, prepričevalnem govoru opozarjal navzoče na razna sredstva in načine, s katerimi skušajo nasprotniki zastrupiti naš narod, da omaga nemškim navalom. Iztrebimo ljuliko iz^ našega narodnega življenja, dokler je še čas! Častitljivi g. župnik je v svojem govoru, z mladenlsko navdušenostjo vzpodbujal k narodni samozavesti in narodnemu ponosu, ki se ne klanja vsakemu privandranemu kramarju. Mnogo smeha je napravila šaljiva tombola, ki je nudila toliko raznovrstnih dobitkov, da je bilo za vsakega nekaj primernega, če si je le primeren listek izbral. Na večer se je razvila zabava prav domača slovenska, saj nam je pa bilo naklonjeno tudi nebo — in na potu domov pa še svetla luna.
—	Iz Gotovelj. Naša ljudska veselica, ki se je vršila pretečeno nedeljo, je bila krasna. Ni zastonj zaplapolala trobojnica visoko nad najvišjo vaško lipo. V velikih četah so prikorakale iz cele širne Savinske doline naše tako lepo organizirane požarne brambe; prvokrat je razvil žalski Sokol svojo ponosna krila pod našimi lipami; klub slov. kolesarjev ,.Celje" je švignil v našo vas, veleč svojim jeklenim konjičkom polževo hitrost v zanimivi tekmovalni dirki, v kateri si je priboril prvo darilo Gotovljan (g. prof. Jošt); pela sta žalska ,.Edinost" in domači pevski zbor; razve-drovala nas je iz vrlih bratov Čehov in Slovencev sestavljena godba iz žalske pivovarne; gostilničarji so stregli prav dobro; narodna kavarna je vrlo funcijonirala; brhke „punce" in gospice so nas zazibale v veselo rajanje; ves čas se nam je smehljalo nebo in šele pozno v noč so jele pod lipami ugašati mnogoštevilne žarnice v obliki lampijonov, dočim se velikanska obločina na nebu ni dala upihniti. Moralni uspeh veselice je bil velik. Naše ljudstvo je pokazalo, da ima smisel za take prireditve in to je lepo znamenje zavednosti. y veliko čast je nam Gotovljanom, da dragi nam sosedje tako radi podpirajo naše prireditve. To pot so pa vrle Žalčanke in vrli Žal-čani posebno poveličali našo slavnost. Lahko rečemo, da so od prvega do zednjega prihiteli pod naše lipe. Hvala vam!
—	Nemci med seboj. Nemško mariborsko pevsko društvo je pod vodstvom c. kr. deželnega sodnega svetnika Liebischa priredilo izlet v Konjice. Ker se niso Slovenci za nemška izzivanja zmenili, so se udeleženci nemške slavnosti sami stepli med seboj. Več udeležencev slavnosti je ranjenih ter so bili drugi dan od nemške kulture otekli.
—	Čebelarjem. V nedeljo, dne 23. julija t. 1. se vrši pri Sv. Lovrencu v šoli ob 3. uri popoldne čebelarski shod. Pri tej priliki bo čebelarski učitelj g. J. Jurančič predaval o tej stroki.
—	Deseti brat v Ptuju. Slovenski abituri-jenti mariborskega učiteljišča prirede s prijaznim sodelovanjem ptujskih dam, dne 23. t. m. v ,.Narodnem domu" igro ,.Deseti brat". Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Kako se znajo lagati celjski Nemci, zato nam daje ,.D. Wacht" klasičeu vzgled, ki govori dovolj prepričevalno, s kakimi poštenjaki-baraboni imamo izbojevati narodni boj. Ni številke, da bi najostudnejše ne nalagala svojih či-tateljev seveda se ni mogoče prečuditi modrosti onega dopisuna - lažnjivca, ki tako ,.farba" svoje čitatelje' da so že vsi črni! Po „vahtaričinem" je danes že ves Sp. Štajer nemški, kmečki fantje kličejo „heil", in vse mogoče budalosti izkuhajo naši „Nemci". Nam je to prav! S tem nam ne pridete do živega, k večjemu vzbujate pomilovalni naš nasmeh! Vaše trdnjave po Slov. Štajerskem so manj kakor Potemkinove vasi, in nam je popolnoma prav, da se na ta način delate norca iz pameti prismuknjenih svojih čitateljev. — Poročilo ,,D. W." o izletu ,.Sokola" v Braslovče je takšen nonsens, takšna^ nagromadena laž, da je vse vpraševalo, ali trka luna ubogega ,.vahta-ričnega" dopisnika? Ali so se mu možgani pri-smodili ob tej vročini? — Zato na toto lažnjivo klobaso ne bomo odgovarjali, ali smilijo se nam oni čitatelji „D. W.", ki so jo morali požreti. — Braslovčanom v priznanje rečemo samo to, da je trg in okolica že štirinajst dni prej delala priprave za veselico, da so bile Braslovče tako okrašene z narodnimi trobojnicami, kakor še nikoli, da je bilo tam gori toliko najčistejšega narodnega navdušenja, da nam je kipelo srce ob pogledu na te krasne, vrle čete slovenskih mladenk, mlade-ničev in mož.
—	Svarilo. V zadnjem času se vedno bolj množijo slučaji v katerih se ljudje raznih poklicov, posebno pa priprosti ljudje, kateri po oznanilih v časopisih službe iščejo, od ogrskih in tudi inozemskih žrebnih firm vabijo, da bi prevzeli opravništvo z prospekti glede prodaje avstrijskih in inozemskih žrebov (srečk) na obroke, ali da bi se vdeleževali prepovedanih vrstnih žrebovnih iger, ali da bi pristopili k prepovedanim žrebov-nim družbam. Čeravno se v navedenih prospektih vedno trdi nasprotno, se vendar v vseh slučajih gre za prodajo žrebov na obroke, katera prodaja je v Avstriji vsled postave z dne 30. rožnika 1878 drž. zak. št. 90 le domačim pri trgovinskem sodišču vpisanim firmam in še tem le pod strogimi in določenimi pogoji dovoljena in se tedaj te firme kakor tudi druge stranke, katere z navedenimi prospekti agentirajo, po dohodarstvenem kazenskem zakonu jako strogo z denarnimi globami ali zaporom kaznujejo. Ravnotako je prepovedano igrati pri ogrski ali inozemski razredni loteriji. Svari se tedaj pred kupčijo s takimi tujimi firmami (na primer iz Švice, Nemčije, Ho-Landskega itd.) kakor tudi. z nabiralci ogrske razredne loterije ali pa z ogrskimi firmami.
—■ Maribor. Velika narodna svečanost v mariborskem »Narodnem domu" v prid družbe sv. Cirila in Metoda, ki je tako krasno vzpela, je prinesla nad 2400 kron čistega dobička.
—	Vitanje. Ob birmi so tukajšnji Nemci pred vsem svetom hoteli kazati svojo tevtonsko kri. Prefino ljubeznivi njihov paša si je za ta čas razen svojega škrica najel še nekega drugega policista, moža, ki bi naj imel nekaj ugleda, ki se sicer med Slovenci dela zglednega narodnjaka ter ima vedno na jeziku „živio Slovani!", zahrbtno pa vsekdar ljubkuje z najzagrizenejšimi našimi nasprotniki in tudi sedaj ni postal ne skrivno, ne očitno nezvest svoji plemeniti ulogi. Heul! Sredi trga je bilo vse pripravljeno za vzprejem nj. efcs-celence. Pozdravi so bili domenjeni neslovenski. Kar prijadra v vsem svojem veličastvu protestan-tovski oštir, očka Rupnik, pred g. kateheta ter vsemogočno prepoveduje, da ne sme šolarica iz slovenske šole slovenski pozdraviti. Seveda je pri priči dobil zasluženo brco, in ker se je še nekaj repenčil, je bil takorekoč z brezovo metlo odmeten. Nihče drug se ni upal spodtikati nad slovenskim pozdravom, kakor protestantovski oštir Rupnik, katerega mnogi poznajo iz Žetal in Špitaliča kot pristaša slovenske stranke. Sploh se je v tem rajskem trgu tako daleč dognalo, da ti nihče, celo otroci ne, na slovensko besedo ne odgovori slovenski.
—	Gospod Peter Majdič izročil je kot pokrovitelj trgovskim sotrudnikom dvesto kron za „Dijaški dom" v Celju. Plemenitemu mecenu iskrena hvala! Naši vrli trgovski sotrudniki izročili so kot prebitek trgovskega plesa 229 K 75 v za „Dijaški dom". Hvala jim lepa!
—	Slov. gradeč. Popihali so jo nemčurčki slovengraškega okraja pred volitvijo v okr. šolski svet, ko so videli, da so prišli Slovenci kakor eden mož na volišče. Zadnjim volilcem gre vsa čast! Doslej so bili Slovenci v manjšini, a sedaj so pa razen enega sami vrli možje v odboru. Zadnji čas se je res oni malo poboljšal. Vsak odpadnik naroda je izmeček človeštva, katerega imenuje slovenski jezik z zaničljivo besedo nemčur. Prav klaverno se je odpeljal od volitve domov mislinski oskrbnik, ki baje nima nobene skušnje, a si navadno domišljuje, da je pojedel vso učenost in nosi jako visoko svoj nos. Pri prihodnji v.: lit vi v okr. odbor upamo, da se bodemo tega človeka znebili iz okr. zastopa.
—	Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah priredi v nedeljo 23. julija po večernicah ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda krasno Ciril-Metodovo slavnost s predstavo prelepe igre
|
Na srcu Marijinem" v šoli in z velezanimivo narodno veselico v gostilni Horvatovi, v notranjih in zunanjih prostorih. Posnemali bomo vsaj v malem veliko mariborsko prireditev od 2. julija. Soditi po pripravah in po občnem zanimanju bo slavnost in veselica res izborna. Obeh čisti do-lodek velja družbi sv. Cirila in Metoda. Domačini in sosedje od blizu in daleč, Slovenci, Slovenke, na svidenje v nedeljo 23. julija pri Sv. Benediktu! Ne bo vam žal!
—	Topličarji. Na Doberno v ondotne toplice je do šlo 465 oseb. — V Rogatec je došlo 1508 tujcev, da se okrepčuje v zdravilnih kopelih.
—	Premije za ubite strupene kače. Opozarjamo, da se v času od 15. julija do 15. septembra ne izplačujejo nikake premije za ubite strupene kače, in se ne smejo odpošiljati v tem roku na zoologični oddelek muzeja Joanneum v Gradcu. Lahko pa se glave ubitih kač shranijo v špiritu in pošljejo po 15. sep. v svrho premiranja na zoologični oddelek na Joanneum v Gradcu.
—	Za podžupana mesta Maribor je bil dne 14. t. m. izvoljen dr. Heinrich Lorber. Mož je slovenskega pokolenja, toda hud nasprotnik Slovencev. Izvolitev je bila pozdravljena od obč. svetovalcev z glasnim hajlanjem.
—	Vojaška vest. V ponedeljek je dospel v Celje polkovni štab in dve bateriji v Celovcu garnizujočega 9. diviz. artiler. polka, ki gre k strelnim vajam v Krško. Ena baterija je ^taborila v Levcu, druga na Teharjih.
—	Vsled solnčarice je umrl na travniku pri Sv. Štefanu pri Žuzmu posestnik Jožef L j ub š e.
—	Pri Sv. Barbari niže Maribora smo imeli žalibog že v četrtič točo, a sedaj, 13. t. m. ob 5. uri popoldne, nam je pojedla polovico trgatve. Ta toča se je z nevihto v sivih oblakih od severozahoda tu začela in v par minutah je bil celi hribček v dežni in točni megli ter lilo liki iz škafa med bliskom in gromom. Veliko škodo je tudi naredila na zeleno cepljenih amerikancih.
—	V Šmarju pri Jelšah ima delniška družba združenih pivovaren lastno svoje skladišče in na njem slovensko-nemški firmski napis. Ko-mentara k temu ni treba! A upa se, da ta notica zadostuje, in samo slovenski napis se bo prikazal.
—	Toča. Dne 14. t. m. je toča pobila v južnih Slov. goricah. Njena črta je bila Križevci, Cezanjevci, Zerovinci, Cerovec, Svetinje, Pavlov-ščakinHum, torej čez 30 km. Padala je palčne debelosti in drobnejša s podvojeno močjo, ker jo je gnala silna burja. Gorice s severno lego so_ trpele največ t. j., one so pobite popolnoma. Tudi Jeru- . prn je malo dobil. Streljalo se vsaj v svetinj-stan okolišu ni. Škode je na tisoče kron, če se pomisli, da so letos ljumersko-ormoške gorice tako polne, da sploh od trsa ne moremo zahtevati, da bi si še kaj več grozdja nadjal. Še celo stari trs je izvanredno obrodil. Pri tej priliki se je opazovalo, da je visoka trava v nekaterih goricah močno obranila trsje; no, nekateri so hudi nasprotniki trave v goricah, nekateri pa jo še nalašč vanjo sejejo. Stari pregovor pravi, da si je mlinar takrat varen svojega premoženja, ako ima en mlin na vodi, drugega pa v žepu; to pač velja dandanes tudi o vinogradniku in njegovih goricah.
—	Iz Trbovlj. Ne samo v prodajalni g. A. Kramarja, temveč tudi v prodajalni g. Franceta TMman-a se prodaja že leto dni Narodni kolek, kar pa je še večjega pomena, prodaja on tudi cikorijo v zabojčkih slovenske tovarne v prid Družbi sv. Cirila in Metoda.
—	Pevsko društvo „Edinost" v Žalcu priredi v nedeljo, dne 23. julija 1905 na vrtu gosp. Karola Janiča v Žalcu koncert in ljudsko veselico s prijaznim sodelovanjem celjskih in žalskih ,.Sokolov". Spored: 1. Dr. g. Ipavec: „Oblaček", moški zbor;'2. Mat. Hubad: ,,Ljubca povej, povej", šesteroglasen meš. zbor; 3. J. Prochazka: poslednja noč", sopran solo s spremljevanjem gla-sovirja; 4. R. Vrečer: „Vse lepe dni . . .", moški zbor; 5. dr. G. Ipavec: ,,Kukavica", mešan zbor; 6. dr. G. Ipavec: ,,Planinska roža", moški zbor z bariton solo; 7. R. Vrečer: ,.Pod večer", mešan zbor s sopran solo. Med posameznimi točkami svira polnoštevilna celjska „Narodna godba" pod vodstvom g. kapelnika Fr. Koruna, Nastop celjskih in žalskih „Sokolov" v prostih vajah in na orodju. Kegljanje, streljanje na tarčo itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 60 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se preloži ta koncert in veselica na 8 dnij, t. j. na nedeljo, dne 30. t. m.
Odbor.
*
—	Prešernova slavnost v nedeljo v Ljubljani se je najlepše obnesla v gmotnem in moralnem oziru. Udeležilo se je svečanosti okoli 14000 oseb, ter je samo na vstopnicah bilo dohodka 8400 kron, ki se uporabi za poplačanje stroškov Prešernovega spomenika.
—	Osebne vesti. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s krono primariju bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, gosp. dr. Petru Defranceschiju, in priorju konventa v Kandiji, g. Kajetanu Praprotniku.
—	Umrl je v Novem mestu v petek zvečer slovenski pisatelj g. Janez Trdina v 76 letu svoje
starosti. Njegove „Bajke in povesti o Gorjancih" so splošno znane ter so mu pridobile trajen prostor v slovenski književnosti.
Dopisi.
Iz konjiške okolice. V nedeljo, dne 9. t. m. smo imeli v Konjicah velik ,.špas". Prišlo je na tako imenovano veselico konjiških pseudo-nemcev nekaj mož ,,faierbera" iz Laškega, Celja in Vojnika ter peščica ,.pevcev'. — kakor so se sami imenovali — iz Maribora. Dospevši z vlakom v Konjice, so bili ti Junaki" v Sutterjevem vrtu od odbora konjiških žen in starih „jungferc" pogoščeni. Gospod urednik! Tako se jedli ti „pevci" — seveda, ker je bilo zastonj — da so se res marsikateremu v srce smilili, češ, te pare gotovo že par dni niso kaj v želodcu imele. Ko so se nasitili — zastonj — pričeli so najprvo drug drugega hvaliti, potem pa tuliti in hajlati, da je bilo groza. Nekatere konjiške „krasotice" so se tako drle, da so jim od prevelikega napora zobje iz ust na tla padli! Heul! No, vse to je nam bil le ,.hec", a moramo vam, cenjeni gospod urednik tudi nekaj resnega povedati.
Med temi hajlovci smo zapazili tudi nad-učitelja slovenske šole, g. Pirha (!) z njegovo boljšo polovico, katera je pri menažeriji „pevcev" — sicer prav okorno — stregla,
Ta gospod je res vreden, da si ga natančneje ogledamo, kajti, kako moremo mi zaupati našo deco takemu vzgojitelju slovenskih otrok, ki se samo z nemčurji pajdaši. Vzgojitelj slovenske dece med hajlovci! Kaj si morajo otroci o svojem učitelju misliti! Ta gospod je tudi menda pozabil, da ima stanovanje v slovenski šoli ter da živi od slovenskih grošev in si bo tudi z denarjem, od Slovencev zasluženega, zunaj slovenskega trga konjiškega svojo bajto postavil.
Njegova žena seveda tudi ni rojena med Tevtoni, ampak nekje pri Čadramu, kjer še njeni stariši z lepim slovenskim imenom Kos, ali popačeno „Kaus", kot pošteni Slovenci prebivajo. Za danes naj bo dovolj, mogoče, da se ta gospod poboljša, sicer mu bomo natančneje v želodec pogledali.
Iz Kozjanskega okraja. Ako si na-
natančneje ogledamo gibanje v tem okraju, moramo reči, da sniva še precej miren sen. Sicer je vse več ali manj v slovenskih rokah, z žalostjo moramo povdarjati, da ravno zato ni nobenega življenja, ker dotične osebe in možje, v katerih področje spada ta ali ona stvar, ne delujejo tako kakor bi bilo želeti, in videti je, kakor da jih vodijo pri njih delovanju bolj sebični nameni, in ne morda navdušenje za občni blagor. Gre se jim namreč zato, da dobe posamezniki vse .v roke, da opravljajo toliko in toliko častnih mest, a zraven ne premislijo, ker so že po stanu samem preobloženi z delom, da ne morejo ob enem tudi drugod uspešno delovati. Tako obstoja v Kozjem neko politično društvo. Že dalj časa zasledujemo delovanje tega društva, a nikdar ne slišimo o prireditvi kakšnega zborovanja, ki bi bilo res pomembno, in če se kaj priredi, omeji se to le na majhen del ljudi v Kozjem samem, na okolico se pa ne ozirajo. In ravno v tej okolici čaka politično društvo premnogo dela. Ljudstvo je nezavedno, občine, ki so skoraj do cela v slovenskih rokah, nosijo nemške napise in uradujejo tudi tako; znani so nam premožni kmetje, ki še v svojem življenju niso videli slovenskega poslanca, še manj slišali njegov govor. Kako naj potem takšno ljudstvo voli slovenskega poslanca in se navdušujejo za slovensko stvar? Ali ne bi torej spadalo v delokrog političnega društva, priti takšnim nedostatkom v okom ? Ce bi se pa tudi našel med njimi eden ali drugi mož, ki bi bil res delaven in si upa povedati to ali ono bridko resnico, se gotovo pri prvi priložnosti odstrani tega sitneža, da imajo potem prosto roko. Nadalje se je pred blizu pol letom osnovala v Kozjem tudi podružnica gospodarske zadruge. Da, ima predsednika, ki je vseskozi delaven; a on ne more in nima tistega časa, ki bi se moral porabiti v to, da bi ta podružnica prospevala, kajti nikdo ne ve, kakšno upanje stavimo ravno na to podružnico, in kaj vse pričakujemo od nje; bojim se, da nam vse zaspi, kakor je. to storilo že precejšnje število naših podružnic. In v resnici nimamo od ustanovnega občnega zbora do danes nič posebnega zabeležiti v kroniko te podružnice, čeravno bi se bilo že marsikaj lahko ukrenilo; niti poštenega poročila o občnem zboru ni bilo. Zakaj se potem voli takšne ljudi v odbor! Naša želja je torej ta, da, ali resno, vestno opravljate to, kar si daste naložiti, ali pa, da se poverijo z opravljanjem narodnih poslov takšni možje, ki imajo čas in tudi zmožnosti dovolj zato. Le tedaj bodemo napredovali.
Politični pregled.
—	Deželni zbori bodo sklicani jeseni na kratko zasedanje.
—	Olajšave v vojaški službi. V brambnem parlamentarnem odseku je povdarjal brambovski minister Schonaich, da vojna uprava gotovo izpolni svoječasno obljubo ter odpravi orožne vaje
v 11. in 12. letu vojaške obveznosti. Dveletna aktivna služba pa je itak že zagotovljena v novem brambovnem zakonu ter se uveljavi z zakonsko novelo, ako politične razmere kmalu še ne dopuste, da se novi brambni zakon predloži državnemu zboru.
—	Poznanjski Poljaki. Poljaki na Nemškem so ustanovili društvo ,,Straža". Nedavno je imelo prvo sejo. Predsednik je rodoljub, narodni boritelj Koscielski. Društvo šteje že 250.000 članov. Nemci se penijo od jeze.
—	Rusija. Vstaja v Kavkazu. 66letna vojska Rusije z divjimi kavkaškimi plemeni menda vendar ni rodila pričakovanih uspehov. Resnica je namreč, da vre zopet po vseh kavkaških gu-bernijah. Nad Tiflisom je razglašen preki sod, v Batumu so polili nemirneži mesto s petrolejem. Storilcev še niso dobilij, nemiri v Vladimirski guberniji zavzemajo vedno obširneji obseg. — Baltiški Nemci se gibljejo. Po nesrečnem izidu ruske vojne z Japonci je začel rapidno rasti nemški greben v onih ruskih pokrajinah, koder prebivajo Nemci v precejšni množini. To se posebno kaže v baltiških pokrajinah. V glavnem mestu Rigi so bile — tako piše v „Deutsches Wochenblatt" neki član vsenemške zveze v Petrogradu, torej v srcu Rusije! — občinske volitve. Pri teh volitvah smo zmagali Nemci z veliko večino, ker je bilo izvoljenih 60 Nemcev in le 15 Rusov. — „Iz tega sledi, da baltiški Nemci še nismo zgubljeni in da z brezobzirnim orožjem še dosežemo, da bo v naši domovini vladni prestol zasedel Nemec in ne Rus. Mi Balti moramo pred vsem gledati na to, da nemški jezik zopet pride do veljave v šoli in v uradu." — Odesa. V policijskem zaporu so usmrtili 30 voditeljev zadnjih odeskih nemirov, osemnajst jih pa nameravajo usmrtiti na javnem trgu. — Usmrčeni uporniki v Kronstadtu. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 26 rezervistov onega mornariškega bataljona, v katerem je bil zaboden med vajami neki častnik. Obsodbo so izvršili na dvorišču zapora za mornarje dvanast ur po razpravi in je zasedlo veliko število kozakov dvorišče.
Novi ruski minister mornarice. Podadmiral Birilov je po odslovljenju Avelana imenovan ministrom mornarice. — Novi ruski minister vojne mornarice, Birilov, je star 60 let ter je na glasu kakor izvrsten pomorščak. Birilov je vstopil v rusko mornarico leta 1859. Služil je na različnih vojnih ladjah ter se povsod odlikoval. Leta 1901 je prevzel poveljstvo baltiške flote, kateri je zapovedoval do srede leta 1904, v katerem času je bil imenovan glavnim poveljnikom pristanišča v Kronstadtu. Pred dvema mesecema je bil odposlan v Vladivostok, da pregleda tamošnje vtrdbe. Na Birileva stavljajo v Rusiji velike nade, ker velja kakor zelo energičen mož.
Rusko-japonska vojna.
Po londonskem poročilu „Novega Vremena", se položaj za brzi mir slabša. Pred cušimsko zmago bi se bili Japonci zadovoljili brez vojne odškodnine, sedaj pa, posebno še po črnomorski vstaji, so se njih zahteve zvišale. Japonska hoče pridobiti, kolikor mogoče velik kos ruskega ozemlja, da bi pozneje lahko posegla po celem ruskem obrežju ob Tihem morju. Angleški politiki so vznemirjeni vsled visokih japonskih zahtev. Sedaj že Angleži in vsi drugi narodi priznavajo, kako neizogibno je potrebna velesila Rusija za evropsko ravnotežje. Sedaj že angleški rusofobi žele Rusiji častnega miru in miru doma.
Položaj v Mandžuriji. Iz Petrograda poročajo: ,.Novoje Vremja" javlja iz Gunčulina, da so Japonci priSiuMindu koncentrirali sila mnogo čet. Kitajski ogleduhi javljajo, da je japonski tabor dolg 15 km. To znači ofenzivo.
— Položaj Vladivostoka. Vojni dopisnik „Journala", Paul Erio, poroča o položaju v Vla-divostoku sledeče: Vladivostok je obkrožen od visokih gor in leži na polotoku med usurskim in amurskim zalivom. Na jugu je mesto utrjeno s 7 velikimi utrdbami, 38 obalnimi baterijami, 200 kopnimi baterijami in mnogobrojnimi večjimi in manjšimi obkopi. Na severu ščitijo mesto 4 trd-njavske proge, zadnja je oddaljena cd mesta 14 km. Na jugu in na ruskem otoku so tri utrjene proge, pet velikih utrdb pa je na severni strani mesta. Celih 17 mesecev je 20.000 ljudi noč in dan gradilo te utrdbe. Vladivostoška posadka šteje 85.000 mož, trdnjava pa ima vsega skup 2000 topov in mitraljez, 400 milijonov patron in je oskrbljena z živežem za dve leti. Iz morske strani' je položaj Vladivostoka slab. V luki se nahajajo ,,Rusija", *,Gromoboj" in ,.Bogatyr" in ladje, ki so ubežale iz čušimske bitke (,.Almaz", „Groznij" in „Bravij") potem pa še 4 torpedovke I. razreda in 16 manjših.
Rusija je najela na Angleškem 12 parnikov. Te bodo naložili z materijalom za železniške zgradbe in bodo odpluli k ustju reke Jenisej. Rusija namerava zvezati sibirsko železnico s postransko progo z reko Jenisej, da ondi napravi pritanišče.
Raznoterosti.
Ontarin, za reko sv. Lovrenca do zaliva Hudson-skega jezera in polotoka Labrodora. Ti gozdi so dolgi 2750 km, široki pa 1600 km. — V južni Ameriki je največji gozd v dolini Maranom, začenši se od perujanske meje proti severu. Meri v dolžino 3300 km in na široko 2000 km. — V srednji Afriki šo najbolj razsežni gozdi ob porečju reke Konga do Nila in Zambeze, ki se raztezajo od severa proti jugu v dolgosti kacih 4800 km. — V Aziji je največji gozd v južni Sibiriji; razteza se od reke Obu do reke Indigirce v daljavi blizo 4800 km in širjavi okoli 2700 km. — V Evropi je gozdov 303,232.000 hektarov, torej tretjina vsega ozemlja. Od te ogromne množine pripada na samo Rusijo 205,000.000 hektarov gozda. Največji gozdi so na Litavskem ob Donu in Pripetu. — V Avstro-Ogrski je največji gozd Bakonski. Veliki gozdi so tudi pod Tatro na gornjem Ogrskem, v Banatu in na Sedmograškem. Na Češkem so najrazsežnejši gozdi na Šumavi in na Krivoklatsku. Primeroma po vrsti pripade na ostale evropske pokrajine gozdov po odstotkih: Na ene^a prebivalca v Švediji 30 hektarov, v Nemčiji 28, v Avstro-Ogrski 26, v Franciji 24, v Italiji 12, na Danskem 8 in na Angleškem le 4 ha.
—	Najdaljši most na zemlji je ravno do-gotovljeni most čez vodopad Viktorina na reki Zarabeki v južni Afriki. Ta stoji 116 metrov nad vodo, širok je 10 metrov in ima tri oddelke. Delalo ga je ljudstvo od obeh strani obale. Čez most bode vozila tudi železnica, katera je ob enem zveza in del ogromnega dela Angležev, transafriške želez, proge, katera veže Kapsko mesto s Kahiro. Ta železnica bode 1225 milj dolga, od severa čez Chartum do juga Kalom v pokrajinah Barotsov. Od jezera Tanganiky bode postranska železnica skozi srednjo Afriko do Konga. Vodopad Viktorine se bode rabil za moč električne razsvetljave v več mogočnih mestih in njihovih parkih. — Glejte kako si znajo angleški bogataši prvič izumljevati vedo, drugič pa oslajevati svoje življenje.
—	Tunel Montblancski, ki se bo postavil, se bode začel v Chamonixu na Francoskem, (višina ondi je 1050 metrov nad morjem), končal pa v Entrevesu v višini 1400 metrov nad morjem. Dolg bode 19.020 metrov, toraj le za 700 metrov krajši od tunela simplonskega, kateri meri 19.720 metrov. Tunel sv. Gothardski meri 14.912 metrov, Mont-lenisski 12.200, Arlberški pa 10.250 metrov.
—	Žabo je snedel. „Hlas Naroda" poroča: V gostilni v Lhoti pri Vsetinu je pred kratkim stavil delavec J. Olšak za pet litrov žganja, da sne celo živo žabo — kroto. Stava je bila sprejeta in ljubitelj žganja je začel jesti žabo. Začel je živo žival grizti pri zadnjih nogah, četudi se je mučena žival na vse kriplje branila. Sežvekal jo je celo, glavo pa je samo razgriznil ter potem izpljunil. Po tem ,.junaškem"' činu pa je omedlel ter navzlic zdravniški pomoči — umrl.
—	5000 mrličev na dan vsled kuge. Iz Kalkute poročajo zdravniški in higijenski listi, da sedaj v Indiji umre na dan 5000 ljudi za kugo. Čeprav je ta številka visoka, je vendar za 2000 nižja kot v aprilu in maju. — V veliki provinciji pundžabski je umrlo vsled kuge 2500 ljudi na teden. Kuga pojema — kar se zdi čudno — v začetku poletja. Jeseni divja najhujše. ■— Vsako leto izkazuje statistika večje število umrlih za kugo. Celo v zahodno Indijo, ki doslej ni poznala večjih kužnih epidemij, so zanesli kugo.
—	Vas brez moških. V ogrski vasi Kank-Hčrlany ni nobenega moškega več, vsi so se izselili v Ameriko. Doma so ostale le ženske, otroci in starčki.
Loterijske številke.
Gradec, dne 15. julija 1905: 56, 44, 78, 76, 67. Dunaj, „ „ „ „ 8, 51, 89, 21. 4.
Javna zahvala.
Odbor za prireditev velike narodne svečanosti v mariborskem „Narodnemu domu" dne 2. julija t. 1. v prid „Družbe sv. Cirila in Metoda" se najiskrenejše zahvali vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je slavnost tako nenavadno sijajno in s tolikim gmotnim in narodno-pomenljivim uspehom izvršila. Posebno zahvalo izreči pa je odbor primoran: slavni mariborski „Posojilnici" za vele-dušne darove in brezplačno prepustitev vseh prostorov „Na-rodnega doma1' za svečanost, slavnemu konzorciju v „Nar. domu" za velike in mnogostranske podpore, slavni ruški podružnici „Slov. plan. društva", posebej še preblagorodni gospej dr. Gorišekovi in veleč. g. Ant. Pintariču, za neumorno sodelovanje, slavnemu trgovskemu klubu v Mariboru in slavnemu „bralnemu in pevskemu društvu" Maribor" za požrtvovalno prireditev lastnih šotorov, slavnemu češkemu klubu v Mariboru in slavni češki pivovarni v Budejovicah. slavnemu ,,športnemu društvu", slavnim pevskim zborom: mariborskemu, graških visokošolcev. jareninskemu in šent-lenartskemu in izrecno še vrlemu veleč, gospodu pevovodju! Z največim priznanjem zahvaljuje se odbor vsem preblago-rodnim, velecenjenim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so bodisi s trudapolnim nabiranjem daril, bodisi z vse hvalevrednim sodelovanjem v raznovrstnih šotorih pridobili si neomejene zasluge; vsi skupno in vsakdo posebej naj prejme najsrčnejšo zahvalo za ogromen trud in res ganljivo požrtvovalnost! Slava slovenskemu občinstvu iz Maribora in bližnje ter daljne okolice, ki je v tako velikanskem številu posetilo nepozabljivo svečanost! V slogi je naša moč, v skupnem delovanju gotovo poroštvo za srečno bodočnost! Na zdar!	Odbor.
I zastopnica
za Celje in oKolico pod zelo ugodnimi (349) i pogoji.
jif aprodaj |c
800 močnih hmeljevih les, 30 m plehnatih cevi, 25 cm v premeru in dve železni peči po ugodni ceni pri
JULIJU SADNIK na Grobljah
pri SAVINSKEM MOSTU. (350) 3-1
Zacinjenje in popravila
P®- točno in ceno. •
vsake vrste
Pemetrij Gltunac, Hotlar

Celje, GrašKa cesta šteV. 28
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in
vodovode v bakru in železu, r/r	(238) 50-20
M
Učenec
zmožen obeh deželnih jezikov, iz boljše hiše, ' se sprejme v trgovini	(354) i
«Jos. Beplisg, Rogatec.



Zenitbena ponudba.
Gospodinjo (tudi mlado vdovo) želi dobiti 32 letni mož na neko večje posestvo, blizo mesta in kolodvora. Potrebuje se vsaj 4000 gld. — Naslov: „A. M. 5." poste restante VIDEM, Štajersko.	(351) 1

(ne premlado); plačilo na mesec osem goldinarjev.
Anton Krihbaum, trgovec v Oplotnici.
(353) 2—1
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo iz dobre hiše se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovini Ivana Ravnikarja v Celju.
Išče se
vajenec
(praktikant) za pisarno, ki je dokončal trgovsko šolo in je popolnoma vešč slovenščine in nemščine.
Istotako se sprejme
vajenec
(učenec) iz boljše hiše za trgovino železnine. — Pogoj: zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj. Lastnoročno pi-jj sane ponudbe naj se pošljejo na paromlil ' (347) 2-2	v Celju.
Man beachte die Fabrlkmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so =
SingerjeVi
šivalni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja -
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -28
Singer Co.NahmaschinenAct.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.