jjinffff"^*"..... i tai* "»k ¿an »s«» •okot» »•¿•U 1 in prmmnikOT. u.oed daily ne»pt Saturdays, ^ Sunday, sad Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAÈtODNE PODPORNE JEDNOTB Unstntiki In upravniikl prostori: M»7 South Lawndale Ar«. Office of Publications M97 South LawmUW Ay. Telephone, Rockwall 4»04 g^YEARXXX Cana lista Ja $6.00 -------juiwry 1«. IN«. M ta. p^nrffi- CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. OKTOBRA (OCT. 14), 1937. Subaoription $é.00 Yaarly ÄTKV.—NI MHKR 201 fliU—. HH«b<>. umUt Um Aot of GoMtK— e* Mwek S. lit»- v -------- ■ - ■ Acoaptanca for filing at .paclal rata of petal» provided fo> » —1108, Act of Oct, », HIT, authorlaad on Juna 14. 1918. men odklonil mirovna pogajanja s CIO [onvencija odrekla tedež predsedniku tUkartke unije ILMENDIRANJE WAGNERJEVEGA ZAKONA Domače vesti Izredno zasedanje j CIO STRAŠI kongresa sklicano' DENVERSKO KONVENCIJO ADF Začne se 15. novembra; Roosevelt ocrtal program Denver, Colo, 1». okt. — Od-kgr u industrijsko organiza-dj0 je poslal vabilo konvenciji ¡¡¡eriSke delavske federacije, y pošlje svoje reprezentante n konferenco, na kateri naj bi * vrti la razprava glede končala konflikta med njo in CIO. Vitka skupina naj bi imela sto Kprezentantov na konferenci, od« vprašanje industrijskega laionizma ne sme biti predmet rtv. Priznanje načel in ijiikega unionizma je po no, v obratnem slučaju je um med nasprotnima si ma nemogoč. William Green, predsednik jF, je dejal, da povabilo CIO i odkritosrčno, temveč prefri-poteza. "Zdi se mi, da vabijo Ameriško delavsko federa-ojo, naj m združi s CIO," je de-IÎ Green. "Mi že imamo odbor i treh članov, kateremu je bila mverjena naloga, da se pogaja i odborom CIO, ki mora imeti iio število članov. Oni zahte-mjo, da mora bitf vsaka skupili repreaentirana po sto zastop-ifcih, kar se mi ne zdi praktlČ-10. Mi bomo vztrajali na svo-% «taliSču, ki je, da se lahTco «U enota CIO lahko brezpo-lojno vrne v federacijo." I Green je dalje rekel, da bo mbilo predloženo članom ekse-ivnegu »veta ADF in ti naj ločijo akcijo. Dokler ae to ne Hodi, ne bo CIO dobil odgovorni povabilo. Drugi voditelji federacije niso hoteli komenti-nti povabila. Nekateri so izra-ali mnenje, da je premirje med Aema taborama nemogočo, ven4 kr pa je povabilo odprlo pot ratfovorom. Borba, ali naj Charles P. to*ard, predsednik tiskarske •ij«. dobi sedež na konvenciji, »je včeraj nadaljevala. Disku-je trajala vse popoldne, to-k Howard, ki je slutil, kakšen 10 itid diskuzije, je odpotoval * Denvtrja predno je bila konto, v Atlantic City, N. J., kjer «vrti konvencija unij CIO. Merilni odsek mu je že prej •tokel sedež in konvencija je K» zaključku diskuzije odbrila J»nv,> akcijo s 26,378 proti pfl ffltMovom. Predno j«. Howard odšel iz »vrja, je obdolžil Greena. da • v prakMi ne izvaja demokra-«*>. o kateri pridiguje na kon- V posebni izjavi je tudi poverilni odsek. JJ*1 J«, da je namenoma za-Poročilo o zadevi njegove •»»take pravice. Podal ga Mem, ko so bili glavni "7" «prejeti. Med temi je ^ «rtljuček, ki daje ekaeku-Jg.ADF oblast izkl j učenja unij Konvencija je sprejela reao-% ». zahtevajoča amendiranje ¿wjevega zakona, da se za-r! I^»klicne unije. Pri volitvah J** reprezanucije pri kolek-l"isjanjlh z delodajalci Ji*^vci glasovali kot člani r;n,h ""«J. ne industrijakih. . ^^nerjevem zakonu, kakr-7* «daj. je unija, ki dobi ve-r® W volitvah, predstavnica 7? deUvcev pri kolektivnih pJ^J'H. *» i* bila «prejeta resolu-Pnl°« MooneyJU. zahte-* "Mes* izpustitev iz za- r? ^benih ivei . miTW*i radikalnimi Avto ubil nadaljnjega rojaka McKeeaport, Pa. — Dne 80. septembra je avtomobil do smrti povozil Jos. Pustotnika, ki je bil doma iz Pogleta pri Moravčah. Pokojnik zapušča v Ameriki hčer, omoženo Mary Benk in dva brata. Hči in en brat se na* ha j a ta nekje v Clevelandu. Ako bodo čitali to vest, ali če jih kdo opozori, naj se oglaaijo podpisanemu zaradi zapuščine: Louis Vodopivec, Box 889, Linwood Sta., Peterson Plan, McKees-port, Pa. Nesreča a puftko Ely, Minn. — Zadnje dni se je po nesreči ustrelil 14-letni Jakob Kapelnik ob cesti poldrugo miljo od mesta. Pomoč, ki je bila takoj na mestu, je bila zaman. Zadet je bil v glavo in umrl je v pol uri. Nov grob v Milwaukeeju Milwaukee. — Dne 11. oktobra je V zasilni bolnišnici «mrl 62-letni rojak Mihael Budaj, rojen v Stopičih na Dolenjskem. Bolehal je že dolgo časa na ledvicah, zadnji teden ae je pa onesvestil v neki prodajalnicl in odpeljali so ga v bolnišnico. V Ameriki je živel 30 let in tu zapušča ženo in tri odrasle otroke. Bil je član društva Sloge št. 1 JPIZS. Pogreb mu je oskrbel Ermenčev zavod. Nagla smrt članice Detroit, Mich. — Da* 12. okt. je naglo umrla Frances Sunich (Žunič), stara 60 let in rojena v okolici Črnomlja. Zapušča moža, sina in pet hčera. Bila je članica SNPJ 24 let in pomagala je ustanoviti društvo št. 128 v Ca-lumetu, Mich., kjer je družina prej bivala. Oblaki Chicago. — V torek je obiskala gl. urad SNPJ Ivana Babnik iz Eveletha, Minn. Iz Clevelajtda Cleveland. — Zadnjo nedeljo je v bolnišnici umrl John Godec, star 49 let in rojen v Ložah pri Kriti na Dolenjskem. V AmeriJ ki je bil 33 let in tu zapušča ženo in dve sestri. Waahington, D. C., 13. okt.— Predsednik Roosevelt je sinoči Sklical kongres k izrednemu zasedanju, ki se prične 15. novembra, nato pa je predsednik v kratkem govoru, ki je bil oddan po radiu, pojasnil, zakaj sklicuje izredno zasedanje. Roosevelt je navedel šest glavnih točk zakonodajnega programa, ki ga predloži kongresu prihodnji mesec. Te točke so: kontrola previška farmskega pridelka, da bodo farmarji imeli stalne dohodke in da bo vedno dovolj živil v zalogi po najnižjih cenah, ki so mogoče; konzerviranje na-turnih bogastev v smislu sedmih pokrajinskih načrtov; reorganiziran je federalne vlade, da Japonski»pri« ¡(afta pošlje nÔVO angleške uradnike| * y ee o armado v .Španijo: Krik manjiih unij proti "velikim ribam" je bob ob steno OPOZICIJA ZADUŠENA Denver, Colo. — (FP) — Le* tošnjo konvencijo Ameriške delavske federacije dominira po-šastni strah, atrah pred CIO. Ta zmaj mora zasledovati burbon-ske voditelje federacije tudi v spanju. Vaaj t» njih govorov in akcij je soditi, da jim CIO krati tudi spanec. V pondeljek, drugi teden zborovanja, je prišel ta strah do viška, ko je reeolucljski odbor BriUke avtoritete odredile preiskavo ftanghaj, 13. okt. - Od noša j i I SoVjettlce VolltVC med Japonsko in Anglijo ao postali spet napeti, kar je posle- nrJJ|»in V flffcrpmnril dlca novega "Incidenta", ki ae piIUCJO V UCCCIIlPrU je pripetil včeraj. Japonski le- _ rJMJ^pZ^.tt C« 100000,000 volil. je v avtih vozila proti Sanghaju. | cev pojde na volišča Napad je bil izvršen v bližini pozorišča, kjer so japonski le-1 Moskva, 13. okt. — Sovjetska talci pred nekaj tedni obstrelje-1 vlada js včeraj razpisala prve vali avtomobil, v katerem ae je vozil Hughe Knatchbul-Hugea-sen, angleški poslanik na Kitajskem. Poslanik je bil ranjsn in angleška vlada je zahtevala od- volitve na podlagi nove eovjet« ake ustave. Volitve se vrše 12. decembra t. 1. tu čez sto milijonov volllcev in volilk — največja število v katerikoli državi škodnino. Japonska je nato Mgo-1 na svatu — bo upravičenih do tovlla Anglijo, da se taki napa-1 glasovanja. Danea ao še bili na r»m»ir«iije leuermne viau«, a« .. ... ^ voie D-i bo predaednik lahko imel za delo ir v kiteSm „M.H.. .«««f | poročilo in komentar, v katerem v dvajsetem stoletju tudi aparat | £ { Uyf]tm „ "Cezarja", 8idneya Hillmana pa za "Machiavsilija". Kakor je bite pričakovati, je konvencija aprejela priporočilo resolucijskega odseka glede CIO t ogromno večl||o. Ta reaoluci- tega stoletja; reforma zunanje trgovine; uvedba minimalne mezde in maksimalnega delovnika, da bo delavec toliko zaslužil, da lahko sam pokupi svoj produkt. Poleg tega je Roosevelt namignil, da bodo vsekakor po- terokoli ali pa vee suspendirane unije CIO. PuftlUr je sicer od prto pot m nadaljnja pogaja , I4ri, „ i nja s CIO ali possmeznlmi uni min! Prvi VrnlUV V Racijo, tC da to je le -traUglčna gesU, ki nošajev Združenih držav z zunanjim svetom z namenom ne samo, da se Amerika očuva vojne, temveč da vpliva na ostale ka stori v to smer, bo kooperi ranje z državami, ki so podpisale waahingtonsko pogodbo leta, .v DoUtiko 1922, v svrho rešitve japonsko-1 kitajske kril«. .; ' -i #iediMliilk je rekel, da se v vojnih letih od 1913 do 1921, ko je bil v službi vlade, naučil marsičesa In danes dobro ve, kaj sme storiti in čess ne sme se Ishko primerja in kosa z vsa ko "machiavellljsko" (intrlgant- Najbrže ne bo dolgo, ko ae bo eksekutiva fedeaacije poslužila te moči in definitivno izključila rudarsko unijo UMW in krojaško unijo Amalgamated Cloth ing Workers. To se zgodi naj brže takoj po konvenciji. Ru- di na bodo več pripetili. Britske avtoritete so odredile preiskavo novega incidenta in pričakuje ae, da bodo podvtele potrebne korake proti Japonski, da preprečijo v bodoče slične napade. Japonski letalci so pričeli obstreljevati avte, ko so dospeli bližino Sanghaja. V avtih ao biti prvi plakati* ki'vabijo vse upravičence, naj volijo. Prvič Rusiji bodo ta volitve tajne in direktne za oba spole «d 18. leta. Izvoliti se Imajo poalanci dveh zbornic, ki se bosta imenovali "vrhovni aovjet". Prva tbor-niča, imenovana "aovjet uni Je", bo štela A69 poslancev, k bili poročnik S. S. Murrey, «lan ^ ,BVoUin, ni podlanrl prebl angleškega poslanlštvs v Nan- VÄtatVÄt ^ M po.|tnac „„ VM kingu; M. Brayham, angleški Uj- ^ 800 000 pr#blvalcev; drugi ženlr; stotnik Shinn ButUrfleld, ftbornicai narodnosti" bo 50,000 črnotrajčnikov pozvanih pod orožje SPANCI UNIČILI ITALIJANSKA LETALA Klm, 13. okt. — Vrhovni fsšl-stični svet je pozval 60,000 čr-noarajčnikov pod orožje, kar Je dalo povod ugibanju, ali bo ta armada poslana v Španijo na pomoč generalu Francu, vrhovnemu poveljniku fašlatlčnlh upornikov. Poučeni krogi pravijo, da bo vaaj del te oborožene sile, če le ne vaa, odrini) v Španijo, če->rav fašistični svet naglaša. da jo nekaj regimentov te armade »stalo doma. drugI pa bodo po-lanl v vzhodno Afriko. Mobilizacija fašističnih miUč-likov Je sledila ofonzivl španaklh i pomikov na tisoč milj dolgi ronti. Ta se je pričela aadnjl »ondeljek, Nekaj dni prej ae Je «kroalo 6000 italijanskih voja-ov v Cadizu In Algeciraau, dveh 'pristaniščih v južni Španiji. V C. Marshal; M. Fitlngov, Hü» SJ," g^ ^,zadnjem toau je Muasolinl po.lal ■■ I poslancev, kiimajo oi-• i v#é ^ v ftpuljo. «ImI ao akuAall noat, da ao odrinile v vzhodno . . „ , .... _ , sa mean i h republikah. skega generala E. Lepina; 1 tl . . .. I f . . ------------------- • --------- ročni k Franciaco Ribezzl. člani Ur,l mMnj bm0Č0 ^kor so Jo imele vrednosti fsrmske zemlje f39«, i prtt^k||h> konvencijo l 1936 ps $602. ksr pomeni, ds kompJ#tno <|om|nirsjo močnejše Dmlavka zmaga V Philadelphia ........................ Philsdelphis, Pa. — Cez tisoč j M je dolg povečsl 27 odstotkov. 1 _ „¿njkJ| glr'0j delavcev pri S. F. Whitmsn k Poleg večjegs brwnens dolgs Sons Candy Co. je Izvojevalo zs- jf mnogo farmar ev Izgubilo prto delavnico, zvišanje me«le po^stva. Ur^lne številke kOe- 10 odstotkov in skrajšanje de- J0, da je v peUh letih 1J9MS1 lovnega tedna na 40 ur, ko je farmarjev prišlo na tont NJI- kompanija po preUiji s sUvko hove z ck>^vi c^enienjenejar- priznsls unijo Bakery A Con- me so bile prodane na dnižbi. fecUonery Workers in podpissls Vlsdna številke dalje ksžejo oosodbo stalno porast fsrmsrskih dolgov p0f0 šanje mezde, «krajšanje delov-nlh ur In taboljšanje delevnlh razmer Delavci ao izvojevali priznanje unije, ko ao zapretill z oklicem »laske. 75 organiiacij v gibanju Milwaukee.—Milwauško organizirano delavstvo in drugi <'l<* menti so pokszsll veliko zsnima-nje za javno stanovanjsko konferenco, ki se vrši prihodnjo soboto, 16. oktobrs, v hotelu Plsn-kinton. Zs konfsrenco ae zanimajo tudi zvezne stanovanjske oblasti, katere bo na zborova; nju, ki se prične ob 10. dopoldne, zastopal glavni pravdnik K. H. Fotey. On Iio govoril o zveznem stanovanjskem zakonu, ki je bil sprejet v zadnjem zaaedanju kongreaa. Njegov štab Je tudi izdelal oanutke za državne zakone. Tak osnutek ja bil aadnje dni predložen wlaconsinski Isgi-slsturi, ki zboruje v Hirednem zssedsnju. Gisvnl namen ' te konference je, ds ustvari vsč zanimanja v Javnosti In prisili le-gislsturo na sprejetje zakona, kar bi omogočilo mestu Mllwsu-kee. ds bi pričelo z gradnjo cenenih ps modernih delsvaklh stanovanj. Nad 76 organizacij se je odzvalo povabilu za udeležbo U konference. Od tega števila je nad polovico unij ADF In CIO. Med ostalimi organizacijami sU tudi dve društvi HNPJ. št. 16 in i št. 666. Is liste prijavijenlh or gantzacij je razvidno. nova zaradi iiesposolniostl. Bub-nov Je že osmi član sovjetske vlsds. ki je bil odstsvljen v teku enega leta. Nadalje Je bila včeraj objavljena vest o nadaljnji ustrelltvl osmih, ki so sabotirsll kolektivno kmetijstvo. Štirje so feili u-streljeni v Kazakstanu, trije v Habaroveku, Hitiirijs. eden pa v Uzbek stanu. čila« da ao se italljanake čete prvič pojavile na aragonskl fronti v severni Španiji. Aktivnost italijanaklh čet v Španiji potrjuje govorice, da ata Mussollnl in Hitler obljubila vojaško pomoč generalu Francu, da zagotovita zmago njegovi armadi pred zimo. Madrid, 13. okt. — Uradni komunike španske vlade pravi, da •o vladni letalci sestrelili sedem fašističnih letal v spopadu v zraku nad aragonsko fronto. Ta bitka v zraku Je bila po Izjavi vlade najbolj uspešna, odkar traja civilna vojna. Vladni letalci so v tem spopsdu Izgubili samo eno Istsio. Vladne čete so ujele tri pilote; vsi drugi so se ubili, ko so letale treščila na tla. Dokumsnti, ki so Jih na Al I pri letalcih, so pokazali, da so bili italijanski pi-lotje, člani regularne Italijanske vojaške enote In da je bila njihova naloga obstreljevanje vladnih letalskih baz. Ko se je vršila bitka v zraku, io miličniki naskočili fašistične pozicije. Vladne čete so po tem naskoku zasegle mesto Puente-gue in obkolile Culzolo. Vladna časopisna agentura poroda, da Je bilo 100 oseb ubitih In 200 ranjenih v pondeljek. ko so fašistični tojiovl obstreljevali Madrid. Bombardiranje Je trajalo eno uro in v tem času so Ce-šisti izstrelili vsč ko tisoč krogel in šrapnelov, Obstreljevanje Madrida se je včeraj obnovilo, Ameriški konzul v Siriji ustreljen iz oevete Beirut, Ilirija, 13. okt.—Ameriški konzul James Theodore Marri ne, ki je bil včeraj ustreljen v Belruttu pred svojim u-radom. Je padel kot žrtev oevete. Ustrelil ga Je armenski Iml-grant, kateremu konzul nI hotel vidirati pot nega lista za Ameriko. Morilca, ki se piše Majer-dich Karayan, so takoj prijeli. v Milwaukeeju veliko zanimanje za otičlnsko gradnjo stanovanj j Na čelu tega gibanja so sorlall-, »ti Konferen« i U predsedoval ka Max Raskin, bivši mestni pravdnik. Poleg zveznega odvetnika Fo> leya bo nastopilo vsč drugih govornikov. med njimi tudi župsn Mosn, ki bo orisal mestne stanovanjske načrte, Hosn js že ___dolgo v oeprKiju U»Js ZS efctlll vlada 1 sko in vladno gradnjo stanovanj. \ Sheboyganeko delavstvo za akcijo proti Japonski fthelMiygan. Wis. — Tukajšnja centralna delavska unija Je Bell hiši p"-kla resolucijo, v kateri urglra predsednika Roosevel-ta, naj takoj prične Izvajati nev-tralnostnl zakon v japonsko-kl-tajskem konfliktu. V resoluciji citira Koosevelta, ki Je lani rekel v govoru v Chautauqui. N. Y„ da bo v slučaju vojne "tisoče Američanov, ki Iščejo takojšnjega tmgastva — zlat« beda-akušak) odpraviti ali pa se izogniti naši nevtralnosti." Centralna unija pravi dalje, "da so še živo pred nami ialoetne, bridke in drage izkušnje našega vmeša nja v svetovno vojno. Mi m aoglaeno in na vsej črti pridružujemo predsednikovi želji, da al izberemo mir raje kot vojne profile." PROSVETA PROSVETA THE ENH^HTENMEWT GLASILO DI LASTNINA NIOVSNSBS MABODMB rODTOBNI iKOMOTB ml Mi I* »lu MU*«m MaMaaal Mm***Im M UruU— 4rfy (to*«I OU«c>) to !»»»<> ÜM m to«» UM M pol tou. 114« M tat« toUi to CtoM« 17.M M Mto tot». III» M »4 tou; a» HAI. ■u>»il»tlin ralaa! for Um Unite« BtMm (mum* Oto» m4 CamA* M M »ar Ckim— «atf Ctow» Hü »•» r—r. bnin cMinlrtoi M OO p»r r*' Omm »o ao»ov«ru »■ roiwto ilmto« m m vnaato s-kopui itmii« ™*tm («rtto«. pm-mU, drsoM. pmml Ii4 ) m »rwj» »oftUtotoli« to v »toi^to. M J» MttoftJJ poAuitao ---il - MtooMrifU of ____J «tU Ml W rwUtrm •urh M MoriM, ptor>. H>tam, tU.. wUi h ntmnmd bf -U »iirmaJ —4 P BO« V KT A MIT-M k. LmmmdmU A*«., or TMS kkdsbatsd Ii «htoMkto, M to (Auroat §1, IAI7) ■ )• • im iltomi imwIMm mUri. Protestanti so pogodili 8 protestanti kot religioznimi dogmatiki nimamo nobenih simpatij — daai vidimo med liberalnimi evolucionisti in zagrizenimi funda-mentalisti precej razlike tudi v verskih stva-reh — vendar soglašamo z deklaracijo 160 ameriških protestantovskih pastorjev in lajikov, obsojajoče katoliške škofe in nadškofe v Španiji. Katoliški škofje in nadžkofje na ozemlju Španije, ki je pod kontrolo fašistov, so nedavno objavili pastirski list, v katerem pojejo slavo Franku in opravičujejo njegovo krvavo vsta-jo proti španski vladi ljudske fronte, ki je Mla pravilno izvoljena od veČine španskega ljudstva. Protestantovska deklaracija energično obsoja to izjavo španskega episkopata in upravičeno vprašuje katoliško hierarhijo v Španiji, kako more očitno podpirali okrvavljeni des-potizem in poveličevati oboroženo silo y boju proti demokraciji. t Španski katoliški škofje so koračili tako daleč, da so v omenjenem pastirskem listu na-zvali Frankovo revoKo — V kateri sodelujejo poganski Hitlerjevi nacisti, Mussollnijsvi fašisti in krivoverski Msročani iz Afrike! — "oborožen plebiscit", na drugi strani pa imenujejo od španskega ljudstva izvoljeno vlado "neodgovorno avtokracijo" I Z drugimi besedami: katoliški škofje na Španskem imenujejo kruto, ogabno mesarjenje španskih civilistov po Hitlerjevih in Mussollnijevih bombah iz zraka — "oboroženo ljudsko glasovanje", do-čim je španska ljudska vlada, katera je nastala po volji večine polnoletnih španskih volilcev, po mnenju istih škofov nekakšna "banda samodržcev, ki se je sama postavila na čelo španske republike in katera nJ nikomur odgovorna" ... To je perverznost prve vrste vsakega pojma demokracije v obeh gornjih primerih, zato ni nič čudnega, če so ameriški protestanti alarmirani, kakor pravijo v svoji deklaraciji. Smisel tega alarma je, koliko je vredno priseganje na demokracijo katolikov v Združenih državah, če ti katoliki podpisujejo perverznoeti španskih Škofov. Ameriški protestanti imajo prav v tem ozi-ru — In če se še niso naučili, je že čas, da se nauče, da so voditelji katoliške hierarhije povsod ie toliko časa tolerantni napram demokraciji, dokler jim demokracija v svojo škodo daje privilegije! Italijanska cenzura v Jugoslaviji Dr. Stojan Prlbičevlč, menda Srb is Slavonije ali Banata. se pritožuje v n«wyorškem Svijetu, da mu je jugoslovanska cenzura zabra-nila kritiziranje Mussollnijevih napadov na demokracijo. Pribičevič pravi, da je v nekem svojem članku napisal sledeče besede: "Gospod Mussolini je rekel, ds je njegova vlada čvrsta ko granitna skala, dočim je demokracija pesek, katerega racnaša veter. Mussolini je pozabil, da pesek, ki gs nosi veter, prej ali slej pokrije tudi granitne skale." Gornje besede niso Mle napad na Mussolini-jevo osebo, temveč odgovor ns Mussolinijevo kritiko demokracije — kljub temu jih je jugoslovanska cenzura črtala iz članka v listih v Belgrsdu, Pančevu in Zagrebu. Dr. Pribičevič nato piše, kaj misli o jugoslovanski cenzuri. Takole piše: "Ali smo v Jugoslaviji prišli že tako daleč, da se ne sme več izustiti niti beseda proti onemu, kar Museolini reče? Včeraj je še bil Mus-, solini demon J ugiNilavije, danes je pa njen svetnik! Ni dolgo tega. ko »o Mussolinija v Jugoslaviji obtoževali, da (»odpira neko Uro ristično akcijo, katera izpodkopava jugoslovansko državo in da je celo bil odgovoren za marsejski umor (kralja Aleksandra) — danes pa ne dopuščajo, da se človak tudi na naj-milejši način izreče zoper njegove plitve fraze. Takšno je najnovejše srbsko rodoljubje In najnovejše «vetosavsko pravoslavje! Kadar pride Jugoslavija tako daleč, da svojim držsv-Ijanom brani kritiziranje Mussollnijevih iz-Jav. tedaj nI vet svobodna država, pač pa je običajna italijaiuka kolonija! Škandal vseh škandalov je, da mi srbska cenzurs črta odgovor na Museolinijeve napade na demokracijo! Silo raznih srbskih diktatorjev in diktatorčkov smo še trpeli, ne Umo p« trpeli, da nam Mus-solini komandir«, kaj smemo pisati v Belgm- iSjS" * "volwd»i evropski državi sli v AbeslnijlT Glasovi iz naselbin dejnokracijo uameste v novo četka zbopa. Ona navdušeno de- nuet. Druge potf * #lavca ni mene. Dopisnikar zi namreč zmotno paedsUvlja, da ljudi, ki so pri nas na stanovanju, kontroliramo mi z ezirora na ajiho-va dejanja, kakor so to delali a svojimi družinami katoliške družine pred lati. Revel vsekakor ne ve, da tisti časi so le davno za nas svobodne ljudi minili. Mi živimo v demokratični deželi in mene prav nič ne zanimajo njihove privatne zadeva ne versko prepričanje; to je njihova privatna zadeva, ne moja, zahtevam le dostojno vedenje, to je vze. Da bodo čitatelj na jasnem za kaj gre, moram pooeči nazaj. Dne 25. junija 1.1. je v Harrietti umrl Louis Korošec, oče dveh sinov, ki stanujeta pri nas. Brzo- Poaledaji Mick. — Upam, da je ta odgovor zadnji od moje stfani glade zadeve, s katero je začel Mark Badovinac is Hariet-te, Mich., v A. S. In tako se Je v tistem listu spet nekalika iskaš-Ijat dne S6. eept. Zavija fai brblja, opleta in sksše kakor maček okrog vrele kaše, pri tam pa skuša na neroden način Louiea Korošca celo pomilovati, češ, da Je bil "prisiljen tako pisati", ta Je glede dolžnosti, ki ga važeja doU na svoje prepričanje in nazo- tičnrh Združenih državah, kjer je vsakemu jamčena osebna svoboda, pa bi nekateri ljudje kljub temu hoteli nam ukazovati kaj in kako n%j delamo. Se celo svojim sinovom ni mogel ukazati, naj se gredo v cerkev poro* it Glede cvetlic ostane tajnost, kdo mi Je povedal, kar je 3. rekel, da mu Je žal, da jih je daroval ker ni cerkvenega pogaeba. Ponosna sest, da sam članica soc. stranke to ponosna sem tu- javlto o smrti smo prejeli ob- Nemčiji! Kako je z našimi 1 jud- 8.16 In ob 6.46 smo odpotovali iz Detroita v 286 milj oddaljeno Harrietto. Vsled tega nismo imeH časa, da bi obvestili tajnika društva 618 SNPJ, bil pa je navzoč društveni blagajnik, ki Je obljubil, da to atori on, meni pa naročil, naj uredim po svoji najboljši moči, da bo pogreb dostojen, kolikor U tiče društvene strani in da se izvrši pokojnikova želja, da bo poko(>an civilno. To smo povedali na vprašanje ob našem prihodu v Harrietto prizadetim. Tamkajšnji rojaki so nam svetovali, naj gremo v Cadillac, kjer je društvo SNPJ (kar je bila pomota, ker dotično društvo spada k JSKJ). Sli smo v Cadillar k tajniku in ga obiskali trikrat, a ga nismo dobili doma, njegov sin pa nam ni pojasnil, pri katerem društvu tajniku je njegov oče. Torej, kaj naj si misli o meni človek, s katerim se še nisva videla? Ko smo se vrnili v Harrietto, sem vprašala roj. Eržena, če bi bil tako prijazen, da bi obdržaval kratek nagrobni govor. Pokojni je bil delavec-trpin, toda poštenjak. Eržen je obljubil, da bo govoril ob grobu. Nisem šla v Harrietto delat prepirov in se vmešavat v privatne zadeve nikogar, niti nisem nikogar vprašala za verako prepričanje, kajti to je stvar vesti posameznika. Naj ima kdo kakršnokoli preprii čanje, sva lahko vseeno prijatelja. Kar pa se govora tiče, da je v njem imenoval Boga. je treba pojasniti, da je pri nas vsa narava Bog, toda ne Bog z dolgo brado po vašem smislu. Na predvečer pogreba se je šale prikazal na poaoriAču junak Badovinac pod pretvezo sožalja in Je prinesel pismo nekega duhovna, vem pa ne, kaj je bilo v nJem. Vem le to, da je tisto pismo pokojnikovi hčeri zsokreni-lo njene misli, sioer pa nji očetove želje nieo bile absolutno nič znane, ker ga ni videla 8 let. In končno, ali ee sme človeka, ki vsaj enkrat na leto ne opravi svojih verskih dolino«ti, pokopati cerkveno7 Kaj pa če dotičm ni bil v cerkvi celih dolgih 23 let?! Dalje, kaj je Badovinac še dobrega storil za pokojnika v njegovem življenju, saj je vendar bil S leta v Harrietti? Pa se ji sedaj tako poteza I za njegove telesne ostanke. Ko je človek mrtev, Je mrtev za vse, tudi dobra dela mu ne pomagajo, ako jih je kaj; po smrti ponese vsak s sabo le to. kar v «v njem življenju naredi dobrega aH slabega. Nobena molitev mu ne po-miga Kar se tiče čaaniškegs poročila v Cadillacu. mani ni nič znanega. ker ga nisem naročila. Glede pastorja, ki js baje prišel že po pogrebu. Je navad ns laž. Kako more človek priti, če gs nihče ni klical, rasen če ga je "naročil" ofT. Vsekakor Js to njihova bla-mala Kar se tiče grožnje proti Erženu, naj povem le to, da ne bo nič. Kaj misli Badovinac. da tukaj vladajo fašisti ali pa črni legionarji! Mi živimo v demokrs- re! Naša stranka ne blageelav Ija krvavega fanatičnega orožja M to dela katoliška cerkev! Mi verjamemo v evolucijski razvoj vsftga življenja, kajti as to imamo konkretne dokaze, vi pa nimate ničesar, na kar se bi opirali, razen na pripovedke, izmišljotine in pa na strah v peklu ter ječanje in ikripanje z zobmi! Na tem sloni vaia moč: na strahut temu, supersticiji in nevedi ljudskih mas. Mi ne poznamo nobenega strahu, smo proti temi, nevedi in supersticiji! Mi stremimo za znanjem! Badovinac je omenil tudi Rusijo in tamkajšnje obsodbe. Rep jih je precej, a še zdaleč ne toliko kot pod carjem. In kaj pa v fašistični Italiji in nacijski mi na Primorskem, kjer jih tlači Muesolinijev fašizem, ki ga je blagoelovil sam papež t Isti papež je blagoslovil tudi sedanje krvavo delo fašistov na Španskem, ki so napadli postavno izvoljeno vlado in ki pobijajo matere, otroke in starčke, da ne omenjam vojakov! S takimi stvarmi se naj kar še naprej postavljaj^ toda svet jih obsoja in prišlo bo do obračuna, kajti demokracija bo zmagala Jdjub vsem zaprekam. Ali se ne spominjate, da je papež blagoslovil tuli Mussolinijevo roparsko vojno v Abesiniji, kjer Je domačine na brutalen način poklal? Tako delata papež in katoliška cerkev! In v take stvari naj bi pošten človek verjel! Rimska cerkev ne pozna Kristovih naukov. Ko sem pred 26 leti spovedniku izrazila dvom o . "verskih resnicah", je dejal, da nisem sama, "saj nas je veliko." Naj dodam, da je Badovinac mene izzival, ne jaz njega, zato sem bila prisiljena odgovoriti. Mary Knez. Pomen Cankarjevega Glasnika Cleveland, O. — S Cankarjevim Glasnikom smo se slovanski delavci v Ameriki zopet postavili eno stopnjo viša na literarnem in kulturnem polju. Kdor je prečital posebno drugo številko, se bo gotovo pridružil naši procesiji, katere namen je korakati samo v napredno smer ne glede na polena, katere mečejo tej kulturni ustanovi pod noge. Kritika v nam nasprotnem časopisju je bila prav taka kot smo jo pričakovali. Pokazali so, da jim je izobrazba delavstva največji trn v peti, sami pa niso zmožni ali pa nočejo dati kaj sli-čnega in koristnega. Naši čitatelji so že gotovo zapazili, v kakšna protislovja se zapletajo nam sovražni elementi. Vselej, kadar vodijo kakšno propagando zase (za svoje tepe), se neprestano norčujejo, kako smo sanič in kako malo nas je, v isti sapi pa pozivajo svoje pristaše, naj za božjo voljo podpirajo samo njih časopisje, da se utrdijo proti nevarnosti, katera Jim preti od naprednega elementa. Naš največji up Je, da se bodo vsi ti napadi od klerikalne strani sami ubili, kakor ae je u-bilo še marsikaj, kar je bilo naperjeno cilju, ds se ljudstvo obdrži v večnem praznoverju in večni ignoranci. Zabito Ijudatvo namreč vaak falot lahko do kosti izkorišča. Kljub vsem histeričnim napadom in namenom, da bi nas obdržali v temi. smo se v teku let oevobodili njih vpliva. Ustanovili smo svoje organizacije In publikacije, tako da lahko rečemo. ds ns sparstu resnične Izobrazbe smo jih že davno prerasli. Naš boj. ki je bolj obramben kot napadalen, se vrši v znamenju kulture, izobrazbe in poljudne znanosti. In to j« «no glsvnlh orožij, katerega se mors delavstvo oprijeti, če hoče dose" « W zmsgo in priti v večjo Največji škandal v današnja* fc *peh "81aH3kav", na katere času Je to, tac* je med nami š# M njih star« fe prijatelji lahko mg9 takih, W ne poznaje citya klerikalne reakcije. Cas bi že bil, da bi ga spoanali in Močoplasae sti pokazali hrbet. Zavedati se moramo, da ne živimo več v svetu srednjeveških pravljic, pač pa v tehnični dobi atroja, ki nam reže in odmerja naš vsakdanji kruh. Nove razmere v Ameriki kot tudi v Evropi so nas pustile daleč zadaj. In če se bo ljudstvo pustilo pcctriganim kava-lirjem zavajati, ieh raan bo moglo nikdar dohiteti, ker klerikalna in vsa parazitska svo-jat stoji pridno na straži, da nam servira to, kar so aervirali našim prednikom^ katerim niti sanjalo ni o dobi, v kakršni danes živimo. Glavno vpreltdM, W »tojj danes pred delavsko meso, je, ali naj se valjamo tam, kakor so ze naši predniki, kar bi pomenilo, da bi bili z rokami in telesno v novi dobi, duševno ali možgansko pa v stari dobi vraževerstva in teme. , Namen Cankarjeve ustanove in njene revije Cankarjev Glasnik je, da se dvignemo na najvi^ šjo mogočo stopnjo» da bomo v novi dobi ne samo z rokami in nogami, marveč tudi z našimi možgani, da ne bomo samo pro-ducirali z najmodernejšimi pripomočki, s stroji, marveč tudi u-živali sad svojega dela v polni meri. Kdor si želi to napz«dno leposlovno revijo, ki Je produkt naprednih društev in posameznikov v Clevelandu. tedaj fii jo naj takoj naroČi. Cena je samo tri dolarje na leto. A. SJtapin, 812. i in hvfMfci omenjenima, kajti težko bi jih nadomestili. Aazveseljivo je zanimanje mladega Antona Sabca za ta mladinski zbor, pri katerem vrši u-rad zapisnikarja. Mladi Sabec krasno opisuje vse prireditve ««levčkov" in tudi drugih kulturnih ustanov, za kar so mu Barbertončani gotovo hvaležni. Barbertončani naj prejmejo prisrčno zahvalo vseh Cleveland-ne čaapv za vsestransko postrežbo ob priliki koncerta "Barberton-jskih Slavčkov". Želim vsem mladinskim pev-aborom mnogo napredka! Aitna Traven. Detrokaki in barbertonaki "flUvčld" Cleveland, O.—Da ljudje cenijo mladinske zbore, da ljudstvo ljubi in želi petje mladine, je dokaz v tem, da je pevovodja Louis Seme prejšnjo nedeljo ustanovil že osmi mladinski pevski zbor v Ameriki in sicer v Detroitu, Mich. Pevovodja Seme se je odzval vabilu tamkajšnjega pevovodje Berlisga in prijateljev, naj pride in takorekoč ustanovi mlar dinski zbor. In tako ao Detroit-čanl na odziv pevovodje Semeta sklicali prvi sestanek in vajo prejšnjo nedeljo. Udeležilo se je okrog 60 dečkov in deklic. Po razdelitvi glasov je pevovodja Seme pričel z učenjem pesmic Bratje Slovenci smo in Mladi smo Amerikanci. Predno je končal z vajami, so zbrani "Slavčki" že lepo zapeli. Zanimivo je bUo videti številne, zadovoljne starše in prijatelje, ki so vsi navdušeni in zainteresirani v to skupino novo organizirane mladine. Mladim pevcem in pevkam so matere takoj po vaji sarvirale sladoled in pecivo, kar jih je še bolj razveselilo. Čast sem imela biti med Cle-velandčani, ki so bili navzoči pri ustanovnem sestanku detroitske mladeži. Ob tej priliki se naj-irtkreneje zahvaljujem materam za goatoljubnost in prijaznost; posebna hvala družini Stular v Dearbornu In družini Volk v Detroitu za prijaano postrežbo; hvala sploh vsem, ki ste pripo-mogli, da je bil naš obisk tako prijeten. "Detroitakim Slavčkom" In njih požrtvovalnemu pevovodji Berlisgu želimo mnogo uspeha in napredka! Ne morem mimo, da bi ne o-menila koncerta "Berbertonskih Slavčkov", ki se Je vršil pred par tedni in katerega se je udeležilo večje Število Clevelandčanov. Ceetitsm zboru "Barbertonski Slavčkr, solistom in duetom ns njihovem ubranem petju. Val nastopi no bili bolj odločni, vose-ti. izgovarjava bolj č i a t a kot pri prejšnjem koncertu, kar Je pač znak napredka v učenju. Mnogo zaslug za napredek barbertonskega zbora gre mladi pianistki gdčni. Mary Gorence In mladi tajnici ge. Karolini 8ny-der. ki sta vodilni moči "Berbertonskih Slavčkov". Gdčna. Gorence se mnogo trudi z malčki pri vajah, toda z veseljem deluje za procvit zbora. Neštetokrat Je ona na lastne stroške priredile po vajah rasne zabave ss mlade pevce in pevke, kar Je silna priporočljivo, ker zabave od Čass do čaaa pripomorejo, da o-troci obdrže veselje do zbora. Delavna in priznanja vredna it . la in mnqpolrtvaje za napredek Jfca srebrna Jubileja Mtfnraflkee, Wia. — Minilo je že par let, odkar je bil priobčen v Prosveti moj zadnji dopis. To je bilo v uradnem Sflasilu. Sedaj, po dolgem času, pa bom zamenjal, da bo dopis v dnevniku zato, kar tisti, ki so naročeni na dnevnik, se bolj redno udeležujejo veselic in proslav. Kakor Je že bilo poročano v Proeveti, bosta slavili dve društvi SNPJ svoji 25-letnici to Jesen. To sta društvi "Bratoljub" «t. 284 &NPJ, ki slavi svoj srebrni jubilej v nedeljo 17. okt. v dvorani S6T, in žensko društvo "Venera" št. 192 SNPJ, ki praznuje svoj srebrni jubilej dne 28^ nov. v isti dvorani. Društvo "Sloga" št. 16 SNPJ je prejelo od obeh društev vabilo k udeležbi s prošnjo za oglas in deset vstopnic. Društvo Je obe vabili vzelo na znanje in sklenilo, da se obeh proslav udeležimo v obilnem številu, da nakloni o-glas in plača poslane vstopnice. Toda to še ni vse! Dalje je bilo sklenjeno, da se iz društvene blagajne vzame vsota $6 za vsako slavje teh dveh društev. Člani društva št. 16 SNPJ, ne pozabite proslave društva 284 SNPJ, ki se vrši to nedeljo, dne 17. okt., tako da ae bo predlog našega društva uresničil! Na svidenje torej na proslavi 26* letnice društva "Bratoljub" št. 284 SNPJ v dvorani SST! (Ker se slavje društva 192 SNPJ vrši dober mesec pozneje, bom člane na to ša opomnil.) Jakob Rožič, zapisnikar druA-tva 16 in zastopnik Prosvete. Obiski v Sen Franciscu San Francisco, Calif. — Iz naše pacifične metropole se le redkokdaj kdo oglasi. Naši člani in rojaki so obloženi s svojim vsakdanjim trudapoinim delom in z drugimi stvarmi, ob prostem času pa je treba nekaj razvedrila. Sedaj imamo tukaj vinsko trgatev. Kakor slišim, je letos vinska trta dobro obrodila^ Preteklo poletje nas je tu obiskalo mnogo prijateljev in znancev. Prišli so iz Elyja, Masaba Range, Minn. Tako sta nas obiskala od tam Anton Moravetz z ženo in Frank Moravetz z ženo. Ze več ko 17 let sem tu na pacifični obali, pa me moji dobri prijatelji minne-sotski Še niso pozabili. Dalje so me obiskali Joe, Rudolf in Agnes Slak is Trommalda, Minn., ki so spotoma obiskali tudi svojegs očeta v državi Nevadi. Iskreno se zahvaljujem vsom skupaj za obisk, le da so se prehitro poslovili. Tudi tukajšnji rojaki potujejo v oddaljene kraje. Tako sta šla na Ely, Minn., John Popo-vich in žena, to je moj zet in hči. Njen mož Ima starše na Elyju, kjer se mudita že mesec dni in kjer sta se oba rodila. 0-na je od tam odšla sem kot 8-letna deklica. V Minnesoti se ji zelo dopade. Želimo jima sr^no vrnitev v Oakland, kjer je njun> sedanji dom. Obenem se želim iskreno zahvaliti rojsku Jožetu Pasarichu, tajniku društva št. 460 SNPJ za zanimive novice, ki mi jih je po-«lal iz stare domovine iz okolice Sem iča v Beli Krajini, kjer se je mudil preteklo poletje. BI) Je v vasi Rožni dol na "Žegna-nju". Tam so moji dragi že vsi pod aemljo. Hvala. Jože! Rada bi videla, da bi prišel na svetovno razstavo v San Francisco lets 1OT9 Pozdrav vsam čitateljem Prosvete! Agae« Markov ieh. 804. ' Četrtek, i4. n^ Svet v letu 1960 Ce bodo do L 1960 uresničili vse izum. jih napravili v Zedinjenih drCh l' ^ uveljavili dotlej vse nove tipe hiV \ U delovne metode, kemična podobno, tedaj bo U dežela videt, J ~nikov popolnoma Z na nego danes. Ti znanstveniki ,0 proS razvojne možnosti za naslednji 20 do 25 Poročilo pravi, da bodo popolnoma nove 1, iz tvarine veljale 3800 dolarjev in Ae manj < wna bo Ro sama dostavila na lice mest, ;o tudi postavila. Zračilne naprave za stanovanjske in dr, hiše, ki se v Ameriki tako velika moda in uvaja» v prostore po potrebi «uh ali vb, hladen ali topel ¿¿st zrak ter odvajajo IK>r Ijenega, bodo tedaj dosti cenejše in te napn bodo delovale popolnoma brez* um no. Na farmah bodo imeli tedaj mehanične spravljalce bombažne žetve. Prvi takšen 4 bodo izdelali že v najkrajšem času in bo povj «1, kakor Je pričakovati, veliko brezposeln med poljedelskimi delavci. V tovarnah bodo uporabljali "električna q sa" za kontrolno in števno delo, foto-elektri stanice bodo olajševale tudi gospodinjska d< Ljudje bodo tedaj izdelovali umetna vid ki bodo podobna volnenim in bombažnim, ¡¡d luloze, umetnega gumija, sladkornega trstd podobnih sirovin. V dveh urah je mogoča danes izdelati 200 ton umetnega gumija v] meri s 600 funti naravnega gumija, ki ga dobe v petih letih na 0.4 ha zemljišča z gu jevci. Televizija je že danes več nego zgolj eki riment. Radijske oddaje bo tedaj mogoče b izgube časa prenašati v tisk in liste bodo lju brali na daljavo. p—~ L. 1960. bodo imeli ljudje tudi že letala, bodo startala na strehah in na strehah prij jala. Ta letala bodo tako zgrajena, da b lahko pristajala na strešnih pomolih in na i startala. Seveda bodo tudi zelo poceni in b izdelana v aero-dinamični liniji. | Ceste se bodo morale spremeniti pod vpliv Dieselovih motorjev, ki jih bodo tedaj upor ljali splošno. ... O plesi Edino masiranje utegne po may at i Lobanjske kosti počasi rasto, pravi dr. V zer iz Berlina; šele med 40. in 50. letom p neha njihova rast. Vsakdo se lahko m tem prepriča: poskusi naj se pokriti s klo kom, ki mu je bil še pred nekaj leti prav videl bo, da mu je zdaj premajhen. Zato lasišče tako rekoč nič ne zrase. Sivi na lobs se torej raztezajo in z njimi se razteza in penja koža. Skoraj pri vseh plešcih boste o žili, da jim je koža na temenu zelo napeta, to pa tudi tanjša kakor drugod. 2ile, ki do jajo vanjo kri, se stisnejo, kožne celice za« nejo v razvoju in lasne korenine odmro: la začno izpadati in človek postane plefcwt Ne izpadajo pa navadno lasje nad tilnik in na sencih; tam je namreč koža manj nap ker je pod njo precejšnja plast miAic in tol ' Včasih se zgodi, da zaradi prehitre rasti banjskih kosti v primeri z rastjo lasifca na lepem že otroku izpadejo lasje, da, celo < cam. t Za plešo je samo eno zdravilo in k pri nj ni uspeh zmerom zsnesljiv; tudi ga ne pri kaš takoj. Skušati moraš raztegniti prenap lasišče; v U namen ga redno in krepko mi raj, tako da se razširi s senc proti teme Razširjeno lasišče bo laže sprejemalo nra žil in na nJem bodo vzrasli novi lasje -niso lasne korenine že docela odmrle. Zakaj je pa žensk tako malo plenih? govor je lahak: ker imajo msnjAo Pri rojstvu meri srednja mošks lobanja cm', ženska pa samo 410 cm». Ta razlika» še naraste: 860 proti 726 cm» po ¿"»J starosti, 1600 proti 1325 cm' po 30. letu- m ženske lobanje se torej ne mzv.jajo U ^ kakor pri moškem, in ženskemu lasiM « ni treba tako raztegniti; lasne korenine o^ jo cele in zdrave in lasje ne izpadajo. Glava javanakeg« človeka bttO Ona: "Veste, da znam brati tuje misli r ____ On: "Zakaj me potem še niste ga. Snyder, ki Je tajnica od pri- poljubili r esti s Primorskega >A POMORSKI TOVORNI PROMET ,m tržaške luke in njeno-.vne|fa prameU postaja bSW Kljub oWe-izboljšanj" gospodarskih « v Srednji Evropi, ae pro-,-triaiki luki še ni popravil, uu 1934 do lani je po krat-dviifu padel za nadaljnjih DO ton (skoraj 10%). Spri-je razumljivo, da je vla-L ^ dni priskočila javnim »m v Trstu (in na Reki) Et i novo subvencijo v 1 „ 10 milijonov lir. Skoraj ino je bil s posebnim de-urejen tudi položaj ko-,'i'a tržaških javnih skladi« gjrls Perusina (Perušiča), L bil prej pokrajinski tajnik stranke v Trstu in je neseca oktobra prevzel vod-^ teh skladišč. Določena mu plača 5,688 lir. V poslednjem času se je ie več Lavnih listov bavilo s polo-tržaške luke, pred dnevi [idr. Perusino sam v triaš-"Piccolu" objavil daljši čla-ii ksterega v naslednjem imo nekaj važnejših po- v » >.« ijanska vlada je v letih 1937 potrošila okrog 200 ov lir za obnovo in iapo-v tržaških pristaniških I, V tem času so zgradili pomol VI v jutnem delu «krog njega pa 6 dvonad-ih skladišč. Ob njih so po-28 električnih žerjavov po odnosno 2.5 tone nosilnosti. so zgradili veliko tobač-iklidišče. večje skladišče tu-Tgevernem delu luke, potniško lišče in pristajališče za kne v osrednjem delu pri-ter več manjših pristankih naprav. Tudi v tarifnem pogledu si je ■It tržaška luka ohraniti sko-»j iste prednosti, kakor jih je Kii pred vojno. Te prednosti ijo posebno do izraza v h železniških jadranskih v preferenčnih carinah nekstere vrste kolonialnega (kava. kakav, droge, čaj baž), ki se uvaža v Avstri-tir v neposrednih kumulativ-tarifah za prevoz blaga na iji vzhod. Konkurenco luk m morju so poskusili od-J i novo pogodbo med primi paroplovnimi podjetji «Unovami. ki je bila sklen-pr»v pred kratkim, ezniške zveze med Trstom nje-evropskim zaledjem «zboljšale. Tako so pred-I elektrificirali. železniški I iz Trsta proti Gorici in Po-1; Elektrifikacija teh dveh , ih prog bo, kakor kaže, pri-mesec zaključena. Poleg f* Pi se tržaški pomorski krofe imerom zavzemajo za zgra-f dvotirne predUske Železniki bi vezala Trst po neposre ■ Poti z Avstrijo. Na ta način * «>do lahko določile neposred-{«ijansko-avstrijske tarife, gludi nove tarife z Nemčijo in P*lovaško. Odpadel bo tran- jugoslovennkega oze-Jenenic od Bohinjake Bi-prevozni ter carinski * v obče znižali *ia ¡■■»Jih železniških progah je P vojnr dokaj povečana PJ1 tovornih vlakov. Tako je PJ»n pr. z Dunaja in iz Prage 7 Vo*m> prihajalo v Trat v 88 61 urah, zdaj pa ga do-JJo redno v 32 odnosno 54 u- MkiU' na v na prizadevanja, mm* «*« Ha m- ^H* too ' eikoalovaške- ga blaga (po Labi in nemških železnicah). Kolikšna je postala razlika v blagovnem prometu med Hahburgom in Trstom, kažejo najbolje naslednji podatki: Leta 1918 je znašal blagovni promet v hamburški luki okrog 10 milijonov ton, v tržaški nekaj preko 5 milijonov, leta 1935 v Hamburgu 20, v Trstu pa 2 in pol milijona, leta 1986 pa 22 odnosno 2.2 milijona ton, tako da je bil hamburški luški promet pred 24 leti približno 2-krat, lani pa za ft-krat večji kakor tržaški-. V Gdyniji se je blagovni promet povzpel že na 18 milijonov ton. Nedvomno je spričo tega nastala potreba, da se do skrajnosti racionalizira vsa Uprava tržaške luke, hkratu pa omeji tudi delo v tržaških trgovskih in prevozniških podjetjih. Na tisoče delovnih moči, med katerimi so bili slovenski delavci in nameščenci skoraj v večini, je bik) treba za- posliti drugje. Tako se je pojavila v Trstu že pred leti tenden- ¿»li o javnih delih odnosno' n#- ca, da se mesto spremeni iz transportnega in trgovskega v produktivno, industrijsko središče. Tatovi so obiskali pošto in cerkev v Ngori Gorica, septembra 1937. — S ponarejenimi ključi ali z vitri-hom se je posrečilo tatovom, da so se vtihotapili v iupno cerkev, kjer so se spravili takoj nad skrinjico za milodare in na ta-bernakelj. Odnesli so 20 lir in en kelih. Po izvršeni tatvini so neznanci izginili ne da bi pustili za seboj kakršnokoli sled. Vendar pa so v Podgori izvršili ponoven obisk v poštnem uradu, v katerega so udrli skozi glavna vrata. Takoj so vzeli na piko glavno blagajno, ki so jo brez uspeha skušali odpreti. Ko so videli, da so njihovi napori brezuspešni, so opustili brezplodno delo in so kovinsko blagajno, ki je bila privezana k zidu z debelo Železno verigo raje odneali na miren kraj. Njihov uspeh pa je bil zelo majhen, ker je bilo v blagajni le nekaj kolkov in u-pravnih okrožnic. Karabinerji iz Podgore, ki so bili o obeh tatvinah takoj obveščeni, so takoj ukrenili vse, da bi iztaknili vlomilce. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je 28. avgusta t. I umrl v 78 le-tu starosti Anton Bobek, bivši gozdni Čuvaj komisije za pogozdovanje Krasa. Za njim žaluje Žena in štirje odrastli otroci. Radi zavratne jettke in brezupnih gmotnih razmer je skočil dne 21. t. m. v Ljubljanico naš rojak Lojze Jereb, star 40 let, doma iz Idrije, in utonil. Bolezen si je nakopal v letih brezposelnosti in ker ni imel nujne zdravniške pomoči na razpolago se je tako hitro razvijala, da mu ni bilo več pomoči. Tega »e je sam dobro zavedal, in ga je mučilo iz dneva v dan, dokler ni obupal nad življenjem. 2rtev granate. — Na Sv. Gabrijelu nad Solkanom se je smrtno ponesrečil 33 letni Stanislav Boškin iz Sempeaa, ki je Um zbir ral staro železje. Našel je granato kalibra 75 mm. Ko jo je poskusil razstaviti, da bi spravil iz nje razstrelivne snovi in potem porabil kovinaete dele, je granata nenadoma eksplodirala in ga vsega raztrgala. Delavci in kmetje, ki so čuli eksplozijo, so prihiteli pod vrh, zbrali zem-ske ostanke nesrečnega Boškina, ter jih spravili v dolino. V soboto so Boškina pokopali. Oproščen na oeoovi amnezije. Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je vršil proces proti Josipu Rupniku ic Kanomle pri Idriji, ki ga je že goriško sodl-šče obsodilo na 3 leta zapora in 80,000 lir globe, ker je predlanskim zbežal čez mejo. Rupnik ae je v Gorici zagovarjal, da ae je odpravil v inozemstvo zgolj zato, da bi si našel zaslužka, ki gs doma nI imel. Pred tržaškim prizivnim sodiščem je Kupniks zagovarjal odvetnik Zennaro. ki je dokazoval, da Rupnik svojega dejanja nI izvršil iz političnih razlogov in da mora biti na o-a nov i poslednjega amneatljske-ga dekreta oproščen aleherne kazni. Državni tožilec Lutri j« zahteval za obtoženca 10 meae-cev za|Mira. ftodišče je Rupnika na oanovi zadnje amnestije polnočna oproatilo. Smrtna koaa. V Trstu sta preminuli 30 letna Ljudmila Zur-lini iz Divače in 87-letna Ivanka Dalakova. Na Opčinah pa je zadela kap 64-letnega trgovca Ivana terjala. Zaradi bega čez mejo je bjl pred tolminskim sodiščem Ven-cestav Kobal iz Cerknega obsojen na tri mesece zapora in 2,-000 lir denarne kazni. Sodišču v Gorici pa so bili prijavljeni iz enakih razlogov Viktor Zovič iz Galežane pri Pulju, 24 letni Evgen Ravbar, in 22-letni Ivan Bukovec a Proseka ter 19-letni Stanko Mulič iz Sraartnega v Brdih. Zovič je bil že enkrat obsojen na pet let konfinacije, W jo je prebil na Ponzi in Tre-mitiju; vrnil se je pred letom dni. Prepovedano petje po gostilnah. Podestat v Ribembergu je pred dnevi sklical na občino vse rihemberške krčmarje ter jih obveatil, da je prepovedal petje venekt Bistrici se je smrtno ponesrečil posestnik in gostilničar Anton Celoflga, star 54 let. 6 sinom Je vozil drva it gozda domov. Hredl poti se Je voz prevrnil In pokopal Čelofigo podse. Sin sam mu ni mogel pomagati, zato je stekel po ljudi, toda bilo je ie prepozno: ko so ljudje prišli, Je bil Celofigs U mrtev. Padel je bil z obrazom v zemljo in tako se Je pod silno težo zadušM. Tudi prsni koš mu Je (Nadaljavanja) ' Skratka: vidiš nepopisne u-metuije In bogastvo — tudi mojstrsko izdelane lesene strope, katero delo občuduješ in občuduješ. Ko sem hodil po sobanah dveh nadstropij (oatali dve nista na ogled), sem si mislil, da te velikanske sobane niso bile zgrajene — in sploh ne grad ~ da bi kdo živel v njih, ker bi se počutil tujec. >. In res ne llvi drugi v gradu kakor neki angleški plemič, katerega naslov je kupila vdova pokojnega Vanderbilta. Zdaj ga Ima zaprtega v tem gradu, kar Je menda po njegovi volji. Za plemiški naslov in potem za razporoko mu je meuda odštela več milijonov. Sama le redko pride v grad, čeprav ima 365 sob in soban, med katerimi je 40 velikih spalnic (master bed-rooms). Zadnjič se Je mudila na posestvu štiri dni, je povedal šofer, toda je bila le dve url v gradu, ostali čas p* pri graj skem oskrbniku, ki ima tudi večjo palačo precej daleč od grada. Is gradu sem prišel popolno m* prevzet od stvari, ki sem jih videl, od nepopisnih umet-nij, dragocenosti in bogastva. Nisem se mogel načudlti. Za spomin na to multlmllijonarako umetniško galerijo brez para sam al nabral več tucatov slik, ki Jih prodajajo pri vhodu v "vali". Vprašal aem šoferja koliko oanijo to bogastvo s posestvom vred in slišno tudi notranjega paznika, s katerim sva se sestala na verandi. Šofer je odgovoril, da na okrog 82 milijonov, pašnik pa Je rekel, da nihče ne ve, ker ga niao še nikdar aku-šali oceniti "radi davka". V o-plsal tiskovini je rečeno, da je samo grad sUl — gradbeni stroški — "več milijonov dolarjev". Vaa ta umetnost In bogastvo Je bilo do tetoinjsga februarja to Javnosti. Odprtja ja v noje pri muAlifnlliJonaraki laat- ko, čeprav molsejo s stroji po šeet krav na enkrat v posebni štali. luuuor prihajajo In odhajajo krave kakor, vojaki v kasarni. In ti hlevi so prav za prav velike kaaarne in tudi prav tako Čiatl. Pred molžujo je vaaka krava oprana in prav tako ao razkuženi fantje, ki ne delajo nič drugega kakor mulzejo. Pred vsako molžnjo se morajo skopati in obleči v čisto, belo obleko. Gledali smo jih skozi steklo s posebne galerije, ki je pripravljena za obiskovalce. Slednji so v posebnem poslopju poleg hle-vev deležni tudi "priboljška" — okusnega sladoleda raznih vrat In piškotov. Sladoleda dobiš veliko porcijo. Ko aem opazoval U najmodernejše hleve In snažne, lepo rejene krave pasme Jersey, so mi misli poletele v alumske predele New Yorka, v njegov notorial Kast Side, katerega dobršen del lastuje Vanderbiltova famillja. Mlalil sem si: tem kravam se tisočkrat bolje godi kakor pa proletarsklm otrokom — da ne govorim o očetih in mu-terah — ki životarijo v Van-derblltovlh slumsklh stanovanjih v New Yorku In plačujejo visoko stanarino sa luknja, v katerih bi Vauderbllti ne hoteli imeti niti podgan. Tukaj na krasnem Blltmorovem Est at u molsejo krave In zanje po nebeško akrba; v newyorikih slu« mih molsejo najrevnejše družine, katerim niti solnca ne privoščijo. (Pa!» »rtkedajtt.) HUMOR i _ - ■ "Pijanec ae spreobrne .. " "Jože," pravi duhovni goe|>od, i "nepoboljšljivi ste, pravkar pri-hajste Is gostilne!" "Kaj vendar nisem pijan, gospod!" odgovori Jože. "Poaed«l aem le ob kupici piva pri svojih prijateljih!" "To je vse? . , . Kaj pa nosite potem v tej steklenici V "Hmm, hmmt Nekoliko 'zelenega', tods polovica Ja za Franceta." "No, dobro, Jože, ako se hočete poboljšati. Imate koj tukaj priložnost. Izlljte svojo polpvlro v Jarek, ie brl se malo Žrtvujte i" "O, goapod . , , prav žare» rie morem . , , Moja polovica , , . je namreč ... ns dnu T William Green. Ik delavce federari Je. In M. (ebner?. Wvii aečein* Ameriške legijr ■ je buta« "Kako viaok* je moja vročina, gospod doktor?** "Kita in štirideset stopinj T "In kokšen Je svetovni re* kordT M §U narotetil na dnevnik "Protvoto"? Podpirajte avoj lkl I «¿»a»*»»*»»»»»»*— W<<a At i...«.............«.< Naslov Ustavita tednik In ffs pripišite k moji nsročnini od sledečik mojo družine: .m*» koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvstskemj»^ češkem, nemškem, angleškem jesiku la VODSTVO TISKARNE APKLIRA NA CLANWV0 K> P * TISKOVINE NAROČA V SVOJI TIS*AK>« ______ .Blisk« del» 1 Vsa pojasnila de jo —---------—^ " ^ če SNPJ PRINTERV NI74I 80. LAWNDALE AVKNl'i rmcaoa ill ■ T*L fesfcv*« ** * «