f»o«!nTrti flTaKrHr1? g3T8vfHf RiariDonM Ceha i Din Leto III. (X.), štev. 113 Maribor, torek 21. maja 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prsjeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifa Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulici it.4 Dneve borbe proti jetiki prireja danes, jutri in v četrtek Zagreb. Z velikopoteznim programom bo te dni »Društvo za pobijanje tuberkuloze« izvršilo obsežno protituberkulozno propa-gando. Sodeloval bo ves javni aparat, vse društvene in druge organizacije. Po vseh šolah se bodo vršila predavanja o jetiki. Istotako v vseh vojašnicah in v policijskih oddelkih. Okrožni urad za delavsko zavarovanje -priredi predavanja po vseh podjetjih. Za železničarsko osob-je bodo predavanja v železniških delavnicah. Prirejenih bo tudi neštevilno večernih javnih predavanj s slikami. V anti-tuberkuloznem dispanzerju pa je od 19. do 26- tm. otvorjena razstava o tuberkulozi. Tiskanih je 70.000 letakov, ki se bodo v teh dneh razdelili pri predavanjih in po hišah. Razdeljevanje po hišah je prevzela organizacija poštarjev. Dne 23. tm. bo velika zbirka za ustanavljanje pre-ventorijev in šol v naravi za deco iz tuberkuloznih rodbin, katere je v Zagreba na tisoče. Nad 4500 težkih slučajev jetike, ki so zdravstveni oblasti znani, je danes v Zagrebu, koliko jih je pa še skritih. In pri vsem tem ima Zagreb za te bolnike na razpolago v eni bolnici oddelek s 30 posteljami, dočim je n. pr. v mali Danski za 100 slučajev jetike na razpolago 107 bolniških postelj. Ni čuda, ako so se merodajni činitelji končno stresli pri teh številkah in pri tem stanju stvari. Sedanji dnevi borbe proti jetiki v Zagrebu so le začetek velike akcije za osnovanje močne lige proti tuberkulozi, za zgradbo velike bolnice za jetične in sanatorijev v iste svrhe, predvsem pa za sistematičen pouk naroda. Zakaj dognano je, da vzrok širjenju tuberkuloze ne leži samo v siromaštvu, ampak v prvi vrsti v neznanju, mnogokrat tudi v ne-možnosti očuvanja pred okuženjem. In če se vprašamo v očigled velike pro-tituberkulozne akcije v Zagrebu, kako je v tem pogledu pri nas v Sloveniji, zlasti tudi pri nas v Mariboru? Nedvomno je podnebje v Mariboru neprimerno ugodnejše. Mesto je tudi še veliko premalo velikomestno, da bi tuberkulozna kuga Imela tako ugodna tla. In vendar zdravstvena statistika tudi pri nas baš s tega vidika ni razveseljiva. Iz statistike, ki jo je objavil nedavno sanitetni oddelek mariborskega velikega župana, izhaja, da je 1. 1928 v mariborski oblasti umrlo za ietiko 1519 oseb. To se pravi, da je vsaka 7. do 8. oseba umrla za to boleznijo. Naravno, da je procent umrljivosti za jetiko na deželi manjši nego v mestih in da lahko v Maribora vendarle računamo vsak 5. ali 6. slučaj smrti kot posledico jetike. Pri nas se je pred leti razmahnila živahna protituberkulozna akcija. Ustanovila se je Protituberkulozna liga, ki je za Pouk in za zaščito naroda pred jetiko gotovo vsaj v prvih letih obstanka' mnogo storila. V mariborski bolnici je tudi uredila poseben oddelek za jetične, ki pa seveda niti oddaleč ne zadošča In — če govorimo odkrito — ne more tudi po svoji zunanjosti vplivati bogvekako privlačno na tuberkulozne. Če vstopiš na tesni hod n|k, se tl zdi, da si prišel v grobnico. To ni nlkak očitek Ligi, ki je storila, kar je v danih razmerah mogla, ampak bi naj Zborovanje Hale antante v Beogradu ZUNANJI MINISTRI DR. BENEŠ, DR. MIRONESCU IN DR. KUMANUDI RAZPRAVLJAJO O VAŽNIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH. BEOGRAD. 21. maja. Zunanji ministri držav Male antante, cin Kuma-nudi, dr. Beneš in dr. Mironescu, so imeli včeraj prvo sejo, na kateri so se bavili z manjšinskim vprašanjem in je bilo tozadevno sklenjeno enotno uastopanje pred Društvom narodov. Razpravljali so obenem tudi o optant-skem vprašanju. Davi, ob 10. se je nadaljevala konferenca vseh treh ministrov Kakor se zagotavlja v krogih rumunske in češkoslovaške delegacije, se je vršila razprava o načrtu trojnega arbitražnega pakta in sicer po vzgledu podobnih regionalnih pogodb, kakor jih pri poroča Društvo narodov svojim članicam. Opoldne so bili zunanji ministri kra ljevi gostje na dvoru. Popoldne se bodo nadaljevala posvetovanja, nakar bo prirejena na rumunskern poslaništvu čajanka, zvečer pa priredi ministrski predsednik general Zivkovič v oficirskem kazinu na Topčideru galadi-ner. Ministra dr. Kumanudi in dr. Ma-žuranič sta imela dopoldne kratko posvetovanje o gospodarskih problemih Male antante. Za našega izvedenca je bil imenovan dr. Slavko Šečerov. Boi za nemške reoaradje VPRAŠANJE ZNIŽANJA NEMŠKIH REPARACIJSKIH DAJATEV ŠE VEDNO V OSPREDJU INTERESIRANIH DRŽAV. NEWYORK, 21. maja. Bela hiša je pričela razpravo o vprašanju znižanja nemških reparacij, kakor tudi o znižanju ameriških okupacijskih izdatkov. Po Hooverjevem predlogu naj bi se Zedinjene države vsaj do 10 odstotkov odpovedale odplačevanju teh njenih izdatkov, kar bi znašalo približno 30 milijonov dolarjev. Njegov predlog za znižanje nemških repara-cijskih dajatev Ameriki za 2 odstotka pa jc zadel na tako odločen odpor, da najbržc ne bo prodrl. PARIZ, 21. maja. »Temps« zatrjuje, da smatrajo člani ameriškega kongresa načrt finančnega ministra za zni žanje reparacijskih dajatev za zgrešeno stvar, ki je nesprejemljiva. Stim-son, Mellon in finančni minister so dali zato sedaj ameriškim delegatom v Parizu nova navodila, po katerih bo- do Zedinjene države zahtevale sedaj od Nemčije modifikacijo anuitet v tem smislu, da so Zedinjene države pač pripravljene privoliti v podaljšanje ro ka, nikakor pa r,e v zmanjšanje skupnih reparacijskih dajatev. PARIZ, 21. maja. Hooverjeve izjave glede zmanjšanja ameriških reparacijskih zahtev od Nemčijo kakor tudi glede znižanja ameriških okupacijskih izdatkov, izzvale v Parizu veliko razburjenje. Zavezniški izvedenci so se včeraj popoldne ponovno posvetovali o nemških pridržkih. Listi se bavijo posebno s Hooverjevo izjavo, da se morajo oorcije ravnati po velikosti lonca. Vzdržuje se vest. da je Amerika pripravljena privoliti v znižanje reparacijskih zahtev, ako bi se znižanje izvedlo proporcijonalno tudi za druge upniške države. Si/etozar Pribičeuič kanfiniran BEOGRAD, 21. maja. Agencija Avala je objavila včeraj sledečo službeno obvestilo: Ministru v pokoju, g. Svetozarju Pribičeviču, ki je prispel v petek iz Zagreba v Beograd, je upravnik mesta Beograda radi njegovih protizakonskih postopkov sporočil, da se mu določa Brus blizu Kraševca za kraj svobodnega gibanja. G. Pribičevič je v spremstvu svoje hčerke in enega svojih prijateljev v soboto odpotoval v omenjeni kraj. Zopet dinamitni atentat na most ZAGREB, 21. maja. V noči od sobote na nedeljo je eksplodirala pod lesenim mostom, ki vodi iz Kurilovca proti Lomnici, večja množina dinamita. Učinek je bil kljub močni detonaciji malenkosten in je bil most le neznatno poškodovan. Odrejene so obširne poizvedbe za atentatorji. Kakor zna no, je bil šele pred kratkim razstreljen leseni most, ki vodi k škofijskemu gradu Brezovica pri Zagrebu, ki je določen za poletno kraljevo rezidenco. Železniška katastrofa u Rumuniji BUKAREŠTA, 21. maja. V nedeljo se je dogodila med postajama Predeal in Braševo železniška katastrofa, ki je zahtevala 4 človeška življenja. To vornemu vlaku, ki je imel s seboj tudi deset bencinskih tankov, so odpovedale zavore in je pri vhodu na postajo Also Temesi skočil s tira. Lokomotiva se je pri tem prevrnila, bencin ski tanki pa so eksplodirali Ves vlak je bil mahoma v ognju. Vlakovodjo in kurjača so potegnili izpod razvalin popolnoma zogljenela, mrtva sta bila dalje še dva druga železničarja, pa so bili smrtno nevarno ranjeni. bila vzpodbuda vsem, ki so odgovorni za higijenskl napredek naroda, da mislijo dalje. Zakaj samo pri tem borem tuberkuloznem oddelku naše bolnice ne sme ostati. Dejstvo, da morajo ljudje, ki so jih zdravniki spoznali za jetične in za potrebne zdravljenja v špecijalnih zavodih, Čakati po cele mesece, da jih odpošljejo v Topolšico ali na Golnik ali v Kle-novnik, kaže dovolj jasno, da nas Čaka v borbi proti tuberkulozi še ogromno dela. Želeti je le, da bi se vse šole v naš državi, ki so usmerile svoje delo na bo proti strašni morilki jetiki, združile v ejio mogočno falango na teritoriju vse drža ve in da bi se uvedla velikopotezna, si stematska akcija privatne inicijative > zvezi s samoupravnimi in državnimi oblastmi in ustanovami Ulomilec losip fTlelxler pod ključem 2e v petek smo poročali, da je prišla policija na podlagi prstnih odtisov na sled drznemu vlomilcu, ki je oplenil stanovanje gospe Kottowitz v Ciril Metodovi ulici. Že v petek se je zanesljivo vedelo, da vlomilec ni nihče dragi, kakor Josip Meixler, vendar pa ni bilo znano, kje se nahaja in kje bi ga bilo mogoče izslediti. Policija je bila oprezno na delu inv soboto predp. se je nepoboljšljivi prijatelj tuje lastnine v jel v nastavljene pasti. Pred deseto uro se je možakar zglasil v zastavljalnici, kjer je hotel zastaviti nekaj dragocenosti. Ko pa je poslovodja zahteval legitimacijo, je neznanec pograbil klobuk in pobegnil, kar je dalo povod, da je poslovodja takoj obvestil prvega stražnika, ki je odhitel za begunom. Lov ni bil lahak, kajti lopov, ki je čutil, da mu vsa spretnost ne pomaga več, se je zatekel v Vrazovi ulici v hišo št. 3 in se tam tudi skril. Stražnik je hišo zastražil n pozVal po ojačenje. Predno pa je prispel oddelek stražnikov, se je vlomilec že udal. Pri njem so našli predmete in dragocenosti, ki izvirajo še iz zadnje vlomne tatvine, kakor tudi vlomilsko o-rodje, ki ga je uporabljal pri vlomu v Ciril Metodovi ulici. Pri zaslišanju je brez nadaljnega priznal, da je oplenil stanovanje gospe Kot-towitz, da je del zlatnine in žlahtnih kam nov prodal mariborskim juvelirjem, de* oma pa jih je razpečal v Celju. Še malenkosti so našli pri njem. Policija je na podlagi zbranega materijah nadaljevala preiskavo, ki je drznega vlomilca popolnoma razkrinkala. Bil je spretnejši in premetnejši kakor pa se mu je pripisovalo. Najrafiniranejše tatvine, ki so bile izvršene zadnje mesece v Mariboru, so njegovo delo. Trafikantu Karlu Goležu je dne 7. aprila pokradel raznih oblek in blaga v vrednosti 9500 Din, razen tega pa je 8. maja vlomil tudi pri Jakobu Cehtlu in pokradel raznega blaga v vrednosti 2000 Din. Naravnost vratolomno pa je bilo njegovo poslednje zločinsko delo. Uro pred aretacijo je vlomil v stanovanje kanonika Janežiča in ukradel zlat prstan, dva obeska m dva zlatnika ter ročno blagajno. Nad Tremi ribniki je razbil blagajno, ki pa je bila prazna in jo pustil v gozdu. Od tam se je vrnil v mesto in z ukradenim prstanom poizkusil srečo v zastavljalnici, kar mu je preprečilo nadaljevanje zločinskega udejstvovanja. Večino blaga je razpečaval v Mariboru, plen, ki ga je odnesel tobakamarja Goležu, pa je prodal v Zagrebu. Dragocenosti, ki jih je ukradel pri gospel Kot-tovitz, so našli po večini v njegovem stanovajnu v opekarni v Lajteršpergu, dočim je policija v Mariboru prodane predmete zaplenila. Aretirani vlomilec Jos. Meixler je rodom Gradčan, star 33 let in pristojen v Selnico ob Muri. Po poklicu je gledališki igralec, ki je pred in med vojno nastopal tudi v Mariboru. Svoje talente pa je kasneje usmeril na drugo pot. Mesto gledališki se je posvetil vlomilski umetnosti, ki mu je od časa do časa uspevala. Pri izvrševanju svojega rokodelstva pa je imel tudi mnogo smole. V Avstriji so ga dvakrat nagradili s petletno ječo in ga označili s priimkom hotelski tat. Končno pa bo deležen še gostoljubnosti mariborske jetnišnice. Meixler je baje ab-solviral tudi dva semetra medicine. Zanesljivo priporočilo. »Pri meni ti ne bo treba krpati noga-I vic. Veš, sem bil dolga leta vojak, pa 'nosim tudi sedaj cunje.« rWaVffi«Rlcl V B C F R N T K Jutra; V Mariboru, dne 21. V. i:Naš prijeten znanec iz prejšnjih opernih sezon, baritonist Fran Neralič, je absolviral v našem gledališču tri gostovanja kot grof Boleslav Baranjski v Ned-balovi opereti »Poljska kri«. To delo se pred drugimi svoje vrste odlikuje po bolj smiselnem besedilu in vsebinski vrednosti, po globljem glasbenem oblikovanju in izrazu, ne da bi se ipri tem odreklo vsem onim sredstvom, ki so neob-hodno potrebna za opereto. Te okolnosti so bržkone zavedle gda Neraliča, da je v pomanjkanju opere nastopil v opereti, ki more tudi opernemu pevcu nuditi priliko do lepega petja. Tako so razumljivi vsi paradoksi, ki so se spojili z vlogo grofa Bolo v Neraličevi zasedbi. Vloga zahteva dobrega tenorista, finega igralca, ki zna podati brezskrbnega in razigranega kakor tudi resnega in vdanega ljubimca, zraven pa stavlja tudi precčjr šnjo zahteve na plesno umetnost in eleganco. Gospod Neralič je skušal zadostiti vsestransko. O njegovih pevskih sposobnostih nismo dvomili nikoli in priznati jfe treba, da je uspel celo v pevskem ;oziru, dasi je le visok baritonist. Vlogo kot tako si je pa zamislil resnettjšo nego je sicer, to se pravi, da je hotel močneje povdarjati trdnost Bolovega značaja nego njegovo vihravost. Iz vse njegove igre je jasno izhajala volja po temeljiti notranji spreobrnitvi, ki je v originalu izražena šele proti koncu. Zato se je izogibal vsem čezmernim kretnjam in se je tudi ,kot plesalec držal le v skromnejših me-[iah. Njegovi nastopi pa so pridobivali od predstave do predstave in motila je le okolnost, da mu je tu pa tam delala preglavice slovenščina. V ostalem je bil ve- dno deležen prisrčnih aplavzov publike in večkrat mu je bilo poklonjeno cvetje (ob priliki njegovega prvega gostovanja tudi režiserju - diplomatu Rasbergerju). Dovolil bi si pa še pripomniti, da bi bilo obiskovalcem gledališča mnogo bolj u-streženo, ako bi bila uprava poskrbela, da'se g. Neralič prikaže kot gost v kakšni še tako enostavni operi, ker tedaj bi se šele našel v svojem elementu. Neralič sam pa bi se bil na ta način v interesu svojega glasu izogibal čeprav Spretnemu igranju z visokimi tenorskimi toni. Ali pa bi se mu dala prilika, da nastopi tudi v operetah v takih vlogah, ki zahtevajo le srednji glas. V. M. Prihod češkoslovaških pevcev v Jugoslavijo. V drugi polovici maja priredi »Hlahol Vinohradsky«,, eden prvih praških mešanih pevskih zborov štirinajstdnevno koncertno turnejo PO Jugoslaviji. Dne 19. maja obišče Subotico, 20.—22. maja Beograd. 23. maja Vukovar, 24. maja Sisak, 26. maja Split, 28. maja Zagreb, 29. maja Maribor in 30. maja Ljubljano, kjer priredi tudi koncerte. V programu ima izkjjučno mešane kompozicije vseh najboljših čeških komponistov nove dobe kakor: Novak, Stik, Aima, Krička, Krejči, Forster, kakor tudi kompozicije starejših: Dvorak in Bendi. Drugi del obsega narodne pesmi slovanskih narodov. Koncerti »Vinohradskega Hlahola« imajo propagandni značaj. Našemu občhistvu je že znana vrednost čeških moških pevskih zborov, po dosedaj prirejenih kon ccrtih, ne poznamo pa čeških mešanih pevskih zborov. Pri velikem zanimanju za mešane pevske zbore, katere neguje zelo veliko naših- pevskih društev, se pričakuje, da bo tudi češki pevski mešani zbor sprejet z istim prisrčnim interesom kakor domači me sani pevski zbori in gostujoči češki moški zbori. —' Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo bo imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, 26. t. m. ob 10. dopoldne v gradu grofa Szaparyja v Murski Soboti z običajnim dnevnim redom. Tombola Pomladka Rdečega Križa V nedeljo popoldne se je vršila na Trgu Svobode tombola v prid ferijalni dečji koloniji, ki jo bo letošnje poletje organizi ral ob morju odbor Pomladka Rdečega križa. Na trgu se je zbralo na tisoče ljudstva in mladine iz mesta in okolice, ki so živahno sledili izklicavanjem številk. Prvo tombolo, krasen šivalni stroj, je dobila kot prispevek k svoji bodoči doti Jamnik Franja, hčerka železničarja; lepo kuhinjsko opremo je zadel trgovski sotrudnik Poš Ivan, ki si bo še moral poiskati nevesto in kar bo težje, tudi stanovanje, da bo opremo lahko uporabljal. Moško kolo je dobil Graenitzev hlapec Breznar Martin; na damskem kolesu se je pa odpeljala VVeber Eva, delavka pri Hutterju; z gramofonom bo imelo veselje pet otrok viničarja Kristla Antona; z lično zlato damsko uro se bo ponašala delavka Wagerka Ivana; lepo novo moško obleko bo nosil to poletje ključavničarski pomočnik Gačnik Jakob, ki je imel posebno srečo in zadel poleg obleke na svoje tri srečke še krasno sliko v okvirju in škatljo testenin. Krasen srebrn servis za šest oseb je odnesla kočijaža žena Majhen Matilda. Težke skušnjave je prestal neki drugošolec, ki je imel priliko izbirati med ustrojeno boks-kožo, vredno 600 Din in smučkami vrednimi 200 Din. Trikrat je menjal dobitek, končno se jele odločil za kožo, upoštevaje, da ima doma še .štiri brate in sestre. Tombola se je v redu končala okoli štirih popoldne, nakar se je ljudstvo zadovoljno razšlo. Tisti, ki letos niso prišli na svoj račun, so se tolažili z večjo srečo ob prihodnji priliki. Zadovoljen je bil tudi gospod blagajnik, ker bo tudi gmotni uspeh prireditve prav lep. Minister dr. Beheš v Mariboru. S praškim brzovlakom se je na potu na konferenco zunanjih ministrov držav Male antante pripeljal v nedeljo popoldne v Maribor češkoslovaški zunanji minister dr.. Beneš s soprogo. Na kolodvoru so g. ministra pozdravili: češkoslo vaški poslanik Jan Šeba in zastopnik našega zunanjega ministrstva, . načelnik Stefanovič, veliki župan dr. Schaubach, oblastni komisar dr. Leskovar, župan dr. Juvan, inž. Ivan Leben in dr. Reis-man za J. Č.-ligo ter Fran Bureš za Češki klub. Dr. Beneš je ostal do odhoda vlaka proti Beogradu v živahnem razgovoru z zastopniki Maribora in je ponovno izrazil svoje veselje, da bo mogel sedaj prvič posetiti našo jadransko obalo. Njegovi^ .gospej soprogi je poklonil načelnik Stefanovič šopek svežih rož. Binkoštno deževje. ki sc pojavlja leto za letom jc bilo tudi letos prav izdatno. Nedeljo zvečer je začelo med gromom in bliskom liti kakor iz škafa; deževalo je potem v presledkih ves pondeljek in če barometer ne laže. bo še nekaj dni lažje moče, ki je kulture zelo vidno poživila. — Kakor pripovedujejo pohorski izletniki, jc na najvišjih vrhovih zapadel sveži sneg, kar se čuti tudi po ostrem hladu v dolini. Tudi Drava je narastla in je bila davi čez 50 cm nad normalno gladino. — Razveseljiva pridobitev za naš promet ob meji je brezdvomno novi, elegantni 30sedežni avtobus, ki jc te dni prispel iz Ljubljane ter služi potniškemu prometu med Mariborom, Zg. Sv. Kungoto in državno mejo. Novi. avtobus jc tipe SPA ter ima poleg mehkih sedežev tudi poseben oddelek za manjše družbe izletnikov. Bolničarska podoficirska šola v Nišu sprejme letos 30 gojencev iz meščanstva v starosti 17 do 21 let. Natančnejši sprejemni pogoji so reflektantom na razpolago v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11, kjer so razvidni tudi pogoji za sprejem v inženjersko pod oficirsko šolo v Mariboru. — Ccrclc francais. čitalnica francoskega krožka v Mariboru se jc preselila na moško učiteljišče, Koroščeva c. 13. Odprta bo kakor doslej ob sredah od 18. do 20. ure. - Zbor donskih kozakov je slavil že jubilej tisočega koncerta po vojni. Ta sloviti zbor je prepotoval ves svet. Vsi kritiki mu priznajo sloves svetovnega prvenstva. Zbor nastopi prvič v Mariboru, dne 2. junija. Čitatelje opozarjamo že v naprej na tako redek umetniški užitek. — Potovalni maršal »Ziiricher Harmonie« v Mariboru. Za binkoštno nedeljo se je Glasbeni Matici v Mariboru brzojavno prijavil potovalni maršal menda največjega švicarskega zbora, »Ziiricher Harmonie«, gosp. Josip Jaecker. Prišel je preko Dunaja in Budimpešte, kamor poleti »Curiška harmonija« ob Binkoštih 1930, da jim že leto dni naprej oskrbi vse potrebno in se ni treba gospodom šele v zadnjem času pehati za raznimi koncesijami. Dr. Tominšek ga je v imenu Glasbene Matice ob 4. uri zjutraj pričakal na postaji, drugi pa so ga prišli budit še le okrog 11. ure dopoldne. Gospod Josip Jaecker je pozdravil naše Matičarje v imenu curiških pevcev, izročil gg. dr. Tominšku, Hladeku in Arnušu častna znaka svojega zbora in naznanil, da pridejo švicarski pevci v Maribor samo, da vrnejo obisk Glasbeni Matici v Ziirichu. Pridejo pa še le, kakor že rečeno, na binkoštno soboto prihodnjega leta. Koncert priredijo samo na Dunaju in še tega v korist dunajskih siromakov. Na izrečno Horthyjevo željo bodo sicer tudi v Budimpešti peli, a to samo nekaj pesmi v družbi največjega budimpeštanskega zbora. Sprejeti in pogoščeni bodo na državne stroške pod pokroviteljstvom grofa Bethlena. Iz Budimpešte pa se direktno pripeljejo — imajo namreč svoj posebni vlak — v Maribor, da obnovijo svojo prijateljstvo z Glasbeno Matico. 2e zdaj pa je odklonil njih zastopnik vsako pogostitev. Oni pridejo v Maribor, kjer imajo skupno kosilo, potem pa bodo kar na prosto popevali našim Mariborčanom 'lft se čez štiri ure odpeljali v Gradec. »Ziiricher Harmonie« uživa sile,n sloves po svetu. Pred par leti so peli pred papežem v Vatikanu, ki jih je pri tej priliki nagovoril v nemškem jeziku in prosil, da mu še enkrat zapojejo znamenito švicarsko pesem »Ihr Berge, lebt \vohl«. Harnikarjev, sami se tako imenujejo, se bo udeležilo te turneje okrog 500, in ne samo Matica ampak ves Maribor si mora šteti v posebno čast, če ga obišče tako slovita korporacija. No, kar se tiče Mariborčanov bodo gotovo zopet pokazali, kaj pomeni slovensko gostoljubje. Znameniti grafolog in 'telepat A. VVilfc terry II Iz Vojvodine je prišel za kratek čas v Maribor in spre jema publiko ves dan v hotelu »Pri zamorcu«. Ime Winterry je znano zlasti po številnih telepatskih seancah, ki jih je priredil v raznih kriminalnih slučajih s svojim znamenitim novosadskim mediu-mom Veberjem. 1190 Humor v oglasih. . Z lepaka kina X.: Sloviti komik' Chaplin — na splošno željo občinstva p o-daljšan. • • Iz oglasa tvrdke Y: Nudimo po najnižji ceni opreme za novorojenčke lastnega izdelka. Iz Jakčeve torbe. Učitelj: »Kaj so elementi?« Jakec: »So denarji, ki jih ob mesecu plačuje moj oče zame!« « »Ali že hodiš v šolo Jakec?« »Seveda!« »Ali sc razumeta z učiteljico?« »Tega pa ne. Jc že prestara zame!« Dobra reklama. »Ali jc anončni del vašega časopisa dober in koristen?« »Izredno! Nedavno jc neki farmer iskal dečka za delo. Naslednjega dne je dobil dvojčke.« Umetniški okus. »Oljnato sliko želita gospoda? Iu imam dobro reprodukcijo Rembrandta.« »Tine, ne! Je premajhna za luknjo v preprogi!« O čudakih KJE TIČE VZROKI NJIH ČUDAŠKE NATURE. SAMOTARSKO RAZPOLO-2ENJE RAZOČARANIH. POSEBNOSTI RAZNIH UGLEDNIH BOGATAŠEV. Med milijoni zemljanov se nahajajo tudi ljudje, ki so se iz najrazličnejših nagibov in vzrokov odrekli družbi svojih bližnjih. Ne priznavajo prijateljev niti znancev in žive samotarsko življenje. Takim ljudem pravimo običajno čudaki, čestokrat pa jih tudi označujemo z besedo norci. Toda ako proučimo vzroke njihovega čudaškega življenja, bomo v mnogih primerih ugotovili, da je njih odpoved in preziranje splošnih interesov človeštva povsem razumljiv pojav. Njih čudaško življenje je običajno posledica udarcev neprizanesljive usode, ki nima nikake zveze s slaboumjem ali drugimi nenormalnimi pojavi. Mar ne sanja toliko ljudi o daljnem otoku, o samotni deželi, kjer bi lahko živeli mirno, tiho življenje in uživali v miru in samoti svojo srečo? Mnogi se smejejo ljubezni nekaterih, ki so jim živali postale bližje od človeka, pri tem pa ne pomislijo, koliko razočaranj, nesreč in skrbi je te čudake odtujilo človeštvu. Celo Friderik Veliki, ki si je pokoril skoro polovico sveta, je čestokrat izrazil željo, naj ga pokopljejo poleg njegovih psov, ker zaničuje človeka. Med vsemi narodi imajo Angleži največ čudakov in ljudi s posebnimi manirami. O njih bi se lahko pisalo debele knjige, mi pa še bomo zadovoljili le z opisom nekaterih primerov, ki naj služijo kot vzorec onih, ki so se iz mržnje do človeka umaknili v samoto. Zanimiv je slučaj multimilijonarja Ba-yarda Bro\vna, ki se je radi nesrečne ljubezni odrekel zemeljski sreči. Klub ogromnemu bogastvu, si ni mogel pridobiti srca svoje izvoljenke. Postal je otožen in si je leta 1890. kupil dragoceno jahto. Šestintrideset let je ostala ladja usidrana v majhni angleški luki. Razen strežajev in kuharjev ni smelo do njega nobeno živo bitje. Izjemoma je dovolil svoji sestri petminuten razgovor. Toda njen poizkus, da bi brata zopet vrnila v življenje, je ostal popolnoma brezuspešen. Noč in dan je stal pred njegovo kabino oborožen mornar, ki ni puščal nikogar v bližino. Mornar je stal na krovu do dneva, ko so našli bogatega gospodarja mrtvega na njegovem skromnem ležišču. Pod posteljo pa je ležala oljnata slika, raztrgana na koščke, ki je predstavljala njegovo izvoljenko. Pred leti se je odrekel družbe član znamenite Vanderbiltove rodbine in se umaknil v pensylvanske gozdove, kjer je najel malo rudarsko kolibo in živi kot izgnanec. Nihče ne sme v njegovo bližino in si celo jedila pripravlja sam. Prav zagonetno živi neki priletnejši Londončan. V svoji ogromni palači uporablja samo dve sobi, eno v pritličju, drugo pa v prvem nadstropju. V prvi stanuje njegov sluga, v drugi pa ždi samotar. Sluga mu daje hrano skozi odprtino v stropu, čeprav vežejo nadstropja stopnice. Dvakrat na teden odide čudak iz svojega stanovanja v razdrapani obleki, toda ne skozi vrata temveč skozi okno, po lestvici iz vrvi. V nekem predmestju ima majhno stanovanje, kjer se preobleče v smoking in z avtom odpelje v londonski klub. S prvim jutranjim vlakom se vrača v predmestje, se preobleče v beraške cunje in odide domov po Isti poti, kakor ie odšel. Čudaki niso kak moderen pojav, temveč so imeli že davne prednike. Koncem srednjega veka je živel v Londonu vitez Egmont. Živel je v velikem razkošju, kakor mu je dopuščalo pač njegovo bogastvo. Nekoč pa je čital v neki knjigi, da je snaga uspešno sredstvo za podaljšanje življenja. Odrekel se je vseh ugodnosti, ki mu jih je nudilo njegovo življenje in se posvetil izključno negi telesa. Kopal se je trikrat na dan, menjal Štirikrat perilo in stanoval vsak dan v drugi hiši, kajti imel jih je enaintrideset. Jemal je zračne kopeli, pijače je vžival s Pomočjo zlate cevi, desinficiral je sleherno knjigo in ni nobenemu človeku ponudil roko v pozdrav. Kljub vsej previdnosti je umrl v petdesetem letu svoje starosti. Leta 1776. je živel Anglež, ki ga je zapustilo dekle. V znak žalosti se je odločil. da se ne prikaže nikdar več na dnevno svetlobo. Odpotoval je na svoje posestvo v Yorkshire. kjer je dal zazidati vsa okna. Čez dan je spal, kakor hitro pa je nastopila noč, je odšel na sprehod po svojih vrtovih, kjer je krmil fazane in druge živali. Ob zori se je vrnil v postelj. Tako je živel sedem let in umrl šele 46 let star. Samotar Welby je stanoval sredi Londona. Imel je veliko hišo, katerega praga ni smel nihče prestopiti. Zanj je skrbela priletna služkinja. Mesa ni užival in tudi ni pil nobenih alkoholnih pijač. Živel je skromno, siromakom pa je bil zelo naklonjen. Dovoljeval si je luksuz samo v knjigah. Kupoval je vse, kar se je takrat tiskalo, razen teoloških del. Obiskov ni dopustil nikomur, niti lastni hčerki. V samoti je živel štirideset let. Okrog leta 1820. je umrl z neznatnem kraju Anglije Lumley Lettlewell. Po razuzdanih letih prve mladosti je nenadoma postal samotar. Postal je gluh in nem za zunanji svet. Za njegovim dvorcem se je nahajal ogromen vrt, v katerem sta živeli dve dogi, mlada čebra, nekoliko srn in lisic. Tekom let so radi stalnih obiskov svojega gospodarja živali postale popolnoma krotke. Ves dan se je sprehajal po stezah divjega vrta. Na glavi je imel kučmo iz bobrovega krzna, preko hrbta pa mu je visela debela odeja. Mesto čevljev je nosil sandale in je bil brez hlač. Notranjost njegovih stanovanj je bila brez vsakega pohištva. Spal je na slami v kotu svoje največje dvorane. Umrl je med svojimi živalmi, ki so dolgo žalovale za njim. Sosedje so ga našli v vrtu shujšanega do kosti. Njegovi bivši tovariši so po smrti nenavadnega samotarja pripovedovali, da je bil v dobi svoje mladosti velik veseljak in v družbi zelo prijeten. Usočni pogoji Pred nekaj leti je umrl v Barceloni bogataš don Bruno Hubert. Svoje ogromno premoženje pa je zapustil svojim neporočenim hčeram pod pogojem, da se jim zapuščina prepusti v oskrbo, kakof hitro se poročijo. Toda oporoko je skrbni oče napisal že šestdeset let pred svojo smrtjo. Ko so hčere doznale za vsebino oporoke, so bile prepričane, da jim je oče iz nagajivosti ali pa iz zlobe stavil tako nemogoče pogoje, kajti dekleta so ob očetovi smrti preživela že okrog se-demedeset pomladi. Ljubezen med sestrami je naklučje nenavadne oporoke še povečalo. Treba je bilo izvojevati težak boj — podedovati ogromno zapuščino, za katero so se potegovale najrazličnejše dobrodelne organizacije, katerim je pokojnik v resnici zapustil premoženje, ker hčere niso izpolnile pogojev, ki jih je oče stavil v oporoki. Boj je bil zelo težaven, kajti pravno priznani dediči se niso hoteli odreči bogastvu, ki bi jim padlo v prazne blagajne. Sestre so iskale zaščite pri sodišču in pričel je proces brez izgledov na skorajšnji konec. Toda najstarejša sestra Marija Angela je z energično odločitvijo rešila sporno vprašanje. Poročila se je z 29-letnim sorodnikom in zadeva zapuščine je bila rešena, ne pred sodiščem, ampak pred oltarjem. Tudi ostale tri gospodične je njen korak presenetil. Ponovno so se zatekle k sodišču, češ, da dona Marija Angela radi starosti ni več pri zdravi pameti, radi česar ni sposobna, da bi upravljala tako ogromno premoženje. Svojo trditev so utemeljevale z dejstvom, da se je Marija Angela poročila, čeprav ima že osemdeset let. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja. Priznalo je mladi nevesti pravico do zapuščine in ji oblastno izrazilo priznanje popolnega možganskega zdravja, kar je ravno dokazala z možitvijo. Človek, ki se ne odreče sreči življenja, čeprav je preživel že osemdeset let, pač ne more biti slaboumen. Prizadete sestre hrepenijo po maščevanju. Barcelonskih mladeničev med dvajsetim in tridesetim letom pa se je polastila upravičena nervoza. Zakonska sreča. »Moj mož misli vedno name, celo pri delu.« 1 »Enak utis imam tudi jaz, kadar ga vi-Idim. kako iztrkava prah iz preprog.« Kdo je zualil pruo »nouinar-sfco raco? To bo menda nekoliko težko ugotoviti, nedvomno pa je ena izmed prvih čas-niških rac vest, ki sta jo prinesla 5. marca 1767 berlinska lista »Berlinische pri-vilegierte Zeitung« in »Berlinische Nach-richten von Staats- und gelehrten Sa-chen«. Oba lista sta skoro doslovno enako poročala, da je 27. februarja 1767 padala v Potsdamu (pri Berlinu) strahovita toča. Posamezna zrna so bila tako velika kakor buče. Kaj takega da svet še ni doživel! Toča je razbijala strehe in okna. Vol, ki je bil vprežen v kmečki voz, je bil na mestu usmrčen. Mnogi ljudje, ki jih je nevihta dobila na cesti, so bili težko ranjeni, nekemu kmetu je bila zlomljena roka itd. Torej pravcata senzacija ... L. 1788 pa je berlinski knjigarnar in književnik Friedrich Nicolai izdal knjigo anekdot o pruskem kralju Frideriku Velikem. V knjigi navaja tudi ta slučaj in pravi, da je vest o toči izmislil sam Friderik Veliki. Po končani 7-letni vojni je kralj čul, da se po Berlinu govori o skorajšnji novi vojni. Da bi odvrnil pozornost javnosti od take škodljive teme, je preko dvorne pisarne izdal nalog, da se naj v berlinskih listih objavi fantastična senzacija, o kateri se bo govorilo dolgo časa. Seveda je izšla obenem tudi prepoved za liste, da ne smejo objavljati ni-kakšnih morebitnih popravkov. Tako je s pomočjo najvjšje cenzure izšla časnikarska raca, Potsdamčani so pa začudeno čitali, kaj vse je napravila pri njih toča. —... a, '*'• Kako je treba negouati nohte Vaši nohti, cenjena dama, so pomemben dokaz vaše kulture. Radi tega naj se ne svetijo, kakor krila govnjaču. Lakirani nohti so konfekcijska roba. Vzbujajo pozornost, a so poceni. Lakirani nohti lovijo poglede in so barbarsko pompozni. — Kultura pa se izraža in uveljavlja ne-usiljivo in z zmernostjo. Tatarke s Krima si rišejo na nohte rdeče polumesece, kar smatrajo za izredno lepotičje. Visoko civilizirane Amerikanke in ekstravagantne Parižanke si barvajo nohte z rdečo barvo, da izgledajo, kakor da so jih pomočile v svež mošt, kar pa je popolnoma času neprimerno. Negujmo svoje nohte, toda diskretno. Krepko poliranje je neokusno. Nohtom je treba pustiti naravno obliko. Dolgi in pretirano ostri nohti, ki so udomačeni pri vzhodnjaški aristokraciji, so za današnjo, moderno damo neprikladni in jih je treba odklanjati. Neokusni so tudi nohti, ki končajo in so pristriženi tik ob mesu. Prsti s takimi nohti izgledajo kakor pohabljeni. Za manikiranje zadostujejo dobre škarje in pila, dočim je ostalo orodje nepotrebno. Z namakanjem prstov v mlačni milni vodi, se zadostno razmoči žalni rob in ga je lahko očistiti, pa tudi nohti postanejo bolj voljni za prirezovanje. Rnekdote o Rubensu Ko se je slavni slikar Peter Pavel Rubens mudil na španskem dvoru, ga je s posredovanjem raznih plemičev povabil tedanji vojvoda Braganški, poznejši portugalski kralj, k sebi. Rubens sc je ravno pripravljal na to in je krenil na pot s sijajnim spremstvom. Čim je vojvoda, ki je bil silen skopuh, zvedel za to, se je močno prestrašil. Bal se je namreč, da bo imel prevelike stroške. Poslal je zato enega svojih dvornih kavalirjev k Rubensu z naročilom, naj mu sporoči, da je moral vojvoda radi važnih političnih poslov odpotovati, vsled česar mora odpovedati Rubensov sprejem. Pošilja pa mu kot odškodnino za potne stroške 50 zla-tov. Rubens pa je darilo odklonil z motivacijo, češ, da take podpore ne potrebuje. Hotel je ostati pri vojvodi na dvoru dva tedna in ima za vzdrževanje svojega spremstva sam pripravljenih — 2000 zlatnikov. Usodna zamenjava. »Pomisli, tat se je sinoči vtihotapil v moje stanovanje, predno sem se iz Ljudske kleti vrnil domov.« »Mar se mu je izplačalo?« »No, in še kako. Sedaj leži v bolnici. Moja **ua je mislila, da sem jaz.* Spari lugoslouonskf čerby meetlng Brezhiben potek prireditve. Rekordna udeležba dirkačev. — Franc Filipič zmagovalec v jugoslovanskem derbyu. V nedeljo in ponedeljek so se vršile na Teznu velike pomladanske kasaške dirke, ki jih je priredilo mariborsko kasaško društvo. Po številu prijav, številnem obisku in brezhibnem poteku je prireditev ne le dosegla dosedanje, temveč jih tudi nadkrllila. V najrazličnejših konkurencah je star-talo nad 50 konj, kar je brez dvoma u-speh, ki dokazuje, da se spričo agilnosti domačega kasaškega društva vedno bolj širi smisel za konjski šport. Udeležba dirkačev, kakor tudi občinstva, rezultati, zlasti pa potek, priča, da novi odbor kasaškega društva v Mariboru po smrti pl. Rossmanita, ki je veljal daleč po svetu za odličnega strokovnjaka, v zadevah konjskega športa, resno in z velikim razumevanjem nadaljuje delo v smeri, ki jo je začrtala tradicija. Pomladanske dirke so dokaz, da je delo za procvit in napredek konjskih športov zaupano zanesljivim ljudem. Priznanje zaslužijo predvsem predsednik industrijalec g. Josip Rosenberg, podpredsednik trgovec K o n i g iz Celja, tajnik dr. Verstovšek odbornika ravnatelj Novak in trgovec Š e p e c, ki je vršil tudi posle glavnega starterja ter ostali funkcijo-narji. Prireditev, ki so jo poleg številnega občinstva posetili tudi veliki župan dr. Schaubach, oblastni komisar dr. Le-s k o v a r, župan mesta dr. Juvan in komandant mesta pukovnik S t o j a d i-n o v i č, bi bila brez dvoma uspela še si-jajnejše, da je ni motilo nenaklonjeno vre me. Kljub temu so bili doseženi izborni časi. Najboljši dirkač je bil »Freund Hans« gospoda Franca Filipiča, ki je s svojimi konji dosegel skoro vsa prva mesta, z »Bubikopfom« pa si zagotovil tudi prvo nagrado v jugoslovanskem derbyu. Veliko zanimanje so vzbudile tudi galopske dirke domačih oficirjev in oficirjev iz Zagreba in Čakovca. V splošnem je torej prireditev docela dosegla namen in je želeti, da bi zanimanje za lepi konjski šport našlo v javnosti še večji odziv pri oblastih pa več podpore. — JUBILEJNI TURNIR SK RAPIDA'. ISSK Maribor : SK Ilirija 4:4 (1:2). Uvod v jubilejni turnir SK Rapida, tekma med Ilirijo in Mariborom, je na vsej črti razočarana. Niti moštvi, niti sodnik niso zadovoljili. Gosti so nastopili z novimi mlajšimi močmi in predvedli igro brez sistema, dočim je »Maribor« nastopil z dvema rezervama, a je spričo neresnosti in nediscipliniranosti zapravil prednosti, ki so ga upravičevale do sigurne zmage. Pravočasno pa je uspelo moštvu, da je izsililo vsaj izenačenje. SK Rapid : SK Sturm 3:2 (0:1). Srečanju Maribordlirija je sledila zanimivejša tekma SK Rapid :SK Sturm (Gradec). Gradčani so sicer tehnično in taktično nadkriljevali domačine ter v prvem polčasu dosegli vodstvo dočim je »Rapid« zastreljal llmetrovko. V drugem polčasu je znana požrtvovalnost Rapida in ambicijozna borbenost moštva žela triumfalne uspehe. Po izenačenju je sledil efektni goal, ki je zagotovil domačinom vodstvo, kmalu za tem pa tretji goal zmago. Gradčani so zastavili vse sile, da izboljšajo rezultat in so prisilili Rapldov* ce k popolnoma defenzivni igri. Tik pred zaključkom je Sturm dosegel še drugi goal. Naslednjega dne je radi neugodnega vremena odpadlo srečanje Maribor :Ra-pid in je tako turnir končal le z eno rundo. — Medmestna Maribor :Gradec. Medmestna tekma Maribor-Gradec se bo vršila dne 30. maja v Mariboru. Nov svetovni rekord Arne Borga. V Los Angelesu je Arne Bory v prostem stilu na 400 yardov potolkel dosedanji svetovni rekord Weissmtl!lerja za eno sekundo. Progo je preplaval v času 4:51. 'sfisri MarfiMfl V E C E tm K JuTfS V M a r IE H r ti, fln<5 2f. V.' 7959. Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgvdavlnskl r*man iz starih Benetk 85 Vznemirjeni Bembo in radovedni Pietro Aretino sta sedla na migljaj doza, čigar oči so se z dolgim pogledom uprle v pesnika. Aretino je vzdržal ta pogled z lastno mu smelostjo, ki je bila napol nesramna, napol prikrita. »Vi ste prijatelj Ivana de Medičis?« je vprašal dož nenadoma. »Res uživam to čast,« je dejal Aretino. »Ta veliki mož me v toliki meri osrečuje s svojim prijateljstvom, da je le z največjim odporom privolil v ločitev od mene.« »Ce je tako, zakaj pa ste ga zapustili? Zdi se mi, da je za človeka, kakršen ste vi, prijateljstvo Ivana de MediČis vredno najmanj toliko, kakor zaščita vseh evropskih vladarjev.« »Da, svetlost, izvzemši vašo!« »Toda jaz nisem vladar!« je vzkliknil dož živahno. »Svetlost, slišal sem beneško ljudstvo govoriti o Foskariju s spoštovanjem, ki je ganilo celo mene, ki me ne gane nobena reč. Videl sem to ogromno palačo, ki je s svojimi lokostrelci in arkebuzirji vsa podobna trdnjavam, kakršna je kraljevski Luver, ki sem ga videl v Parizu, ali pa Svetoangelski grad, ki sem ga videl v Rimu. Stopil sem v palačo in sem videl samo blesk in sijaj madridskega dvora, na katerem sem tudi bil. In zdaj vidim vas, svetlost, in se vprašujem, ali ta narod ni narod mogočnega vladarja, ali ta palača ni silni grad monarha, in ali mož, ki me je pustil pred sebe, ni vsegamogočen kralj . . .« Foskari je naslanjal podbradek na dlan ter poslušal Aretinove fraze, ne da bi ena mišica na njegovem obrazu izdajala vtis, ki so ga delale nanj. Šele ob zadnji besedi ga je streslo. »Kralj! . . .« Todc. te besede ni zamrmral. » Samo v njegovih mislih je zvenela in ni hotela utihniti. Še tisti hip pa je rekel sam pri sebi: »Ta pesnik ni tako bedast, kakor meni Bembo; že v prvem trenotku je uganil misli, ki jih ne pozna nihče razen mene.« Na glas je povzel; »V Benetkah ni kralja, gospod. In ga ne bo nikoli. A da se vrneva k svetlemu Ivanu de Medičis — zdi se ini. morali ste imeti še kak drug povod, da ste šli od njega?« »Ta povod je čisto osebnega značaja, svetlost. Moj svetli gospodar je živel mnogo več v taborišču nego v mestu. On je vedno kdovekje zunaj. Okrog njega se širi ozračje, ki preveč diši po smodniku. Človek spi na trdem ležišču. Obdan je od odurnih ljudi, ki so sicer vredni vse časti, če gre stvar za bombarde, kanone, ar-kebuze in pištole, toda zelo dolgočasni, če govore o muzah, o katerih se jaz najrajši pomenkujem.« »Izkratka, tam vas je bilo strah!« »To ni čisto tako, svetlost,« je rekel Aretino in se vzravnal. »Priznati pa moram, da me življenje v taborišču in na vojni nič kaj posebno ne miče.« »Če bi vam torej jaz predlagal, da se vrnite k Ivanu de Medičis, bi vam bilo gotovo nevšečno?« »Da, gospod, če bi vedel, da moram za vse čase z;.pi.stiti prekrasno mesto umetnikov, pesnikov in ve-likašev, ki mu pravijo Benetke, nikakor pa ne, če gre samo za začasno naročilo. V tem slučaju bi si štel za največjo čast, sprejeti doža Foskarija poslanstvo do Ivana Medičis!« Dož se je spogledal z Bembom, ki je prikimal. Pomislil je par trenotkov in povzel na to: »Torej — s kakšnimi nameni ste pravzaprav prišli v Benetke?« »Iskat družbe, svetlost, blesteče in naobražene družbe ...» »Ali je to vse? . . .« »In gmotnega uspeha!« je odgovoril Aretino. »V tem delu vašega načrta vas lahko podpiram,« je dejal dož, ki se je očividno že prej nadejal teh besed. »Ta del je najzanimivejši,« je zdajci izpregovoril Bembo, vmeštvaje se prvikrat v razgovor. »Dovolite mi, svetlost, da vam povem to, česar vam moj prijatelj Peter Aretino v svoji skromnosti ni mogel sam povedati. To je, da on ni samo pesnik, čigar slava se je razširila do nas, in ki ste ga vi zaželeli pobliže spoznati ... On je tudi subtilen mislec, ki zna uganitf vsako reč in verno sporočiti vsako misel, ne da bi bilo treba tistih pisem, ki pridejo tako rada v neprave roke. In naposled — 011 je vešč umetnosti prepričevanja in govori z vsakomur, kakor je prikladno njegovi nravi in posebnosti.« »Vem,« je dejal dož in pokimal z glavo. »Zato se tudi ne obotavljam, dati mu o svojem zaupanju dokaz, ki bi ga hotel dati samo vam, dragi Bembo, če vas ne bi važne skrbi zadrževale v Benetkah.« Nato je povzel: »In zdaj, mojster Aretino, si oglejva načrt v velikih potezah. Podrobnosti premislimo kasneje. Pred vsem je treba vedeti, če je Veliki Zlodej tak človek, da bo spreic; zavezništvo, ki mu ga ponujam. Treba ga je spretno preiskati in mu še-le polagoma razodeti celoto načrta, ki sem ga zasnoval, ter se umakniti brez vseh nepotrebnih besed, ako začutite, da ste naleteli na odpor.« »Svetlost,« je dejal Aretino, »jamčim vam za uspeh. Poznam Ivana de Medičis. Spal sem z njim v istem šatoru. Ime! sem svoj delež od njegove radosti, zaupal mi je svoj nemir. In zato poznam tudi ovinke, po katerih pride človek do njegove prave misli. Sicer pa je on priprosta, nekomplicirana duša. Njegova edina strast je vojna. In če mu ponudim možnost, vojskovati se s podvojenimi močmi, sem dobil svojo igro.« '»Zatorej, mojster, odpravite se na pot, čim najhitreje vam je mogoče. In mislite na to, da nosite s seboj srečo vse Italije . . .« »Tvojo in svojo lastno!« je dejal Aretino sam pr! sebi, ko se mu je priklonil do tal. Odšel je, in Bembo z njim. »No,« je vkliknil kardinal, ko sta bila zunaj palače, 'kaj praviš o najini aventuri?« . »To pravim, in vsi satani so mi priča, da je takšna skrivnost več vredna, nego pettisoč Srebrnjakov!« »Potrpi, potrpi! Zdaj si še-le ob začetku.« »To mislim, pri tiari Svetega Petra, mojega pa-trona!« (Nadaljevanje sledi). M a* oglati, MaMBjov po«i*-dovalna In aaaljalna n »mana abtfnstva: vaaka batada 30 p, Mjmanjtl znašale Din 5— Mali o n lasi \ & w Žaititva, dopkananja in ogla. sl trgovskega ali reklamnega tnaia}a: vsaka beseda SO p. Rimanju snaMk Dia 10 — Uničevanje stenic s plinom, prahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diver?on«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401. 1055 Zgubila seje beležnica (blok), slgnlrana s štampiljko Gaspari & Fa-nittger Maribor, v soboto zvečer v vlaku Maribor - Ljubljana, ali Maribor kolodvor do Park kavarne. Oddati pro ti dobri nagradi v Park kavarni, Maribor. 1187 .Vinotoč Kos, Meljski hrib, odprt. 1188 Stanodajalci! pozor! Najugodneje, takoj odašte vsako stanovanje pri edini oblasti koncesijonira-ni stanovanjski posredovalnici »Mar-stan«, Koroška 10. Velika izbira najemnikov. Prijave brezplačno. 1189 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.________________________________ 1086 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše , kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 Fotografiram vse. Domači, industrijski in športni po* snetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati. Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Po-tomayer, Gosposka 39* 463 Električne instalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Hitro, poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14* 778 Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter a Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*. 915 Popravila gramofonov najhitreje, najboljše, najcenejše Izvršuje M. .Jlger-jev sin, Gosposka ul. 15. 921 Gospodične, izvežbane v ažuriranju in vezenju sprejme Olga Rupnik, atelje za perilo, Maribor, Slovenska ul. 20. 1084 Društveni lokal se išče. Na cesto ležeči, ni pogoj. Ponudbe pod »S. G. R. J.«t na upravo »Ve-černika. — Prave 11111111111lITTTTTlTr* francoske pralne rokavice najboljše kvalitete n CMC" m Maribor, Gosposka ul. 15 PRINCESKO V ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI V,„3UTRA“ IN "VECERNIKA" MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANK0 Zahtevajte povsod »Veternik" r Staroznana trgovina z rokavicami in stezniki H* Ulrich-ova nasL M. Sieber naznanja cenjenemu občinstvu, posebno pa svojim cenjenim odjemalcem, da se je dne 20. maja 1.1. preselila iz Gosposke ul. 9 na j tl!. I M tik glavne trafike. Naprošam cenj. odjemalce, da ohranijo podjetju tudi na novem mestu svojo naklonjenost. Opozorilo! S sledečim opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravil moj sin Evgen Prašelj. Maribor, dne 21. maja 1929. 1191 Josip Praieil Jakopičev zbornik z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksan-'drova c. 13. Odplačilo tudi na okrokel U | Skazlk - Križan v Krčevini, nasproti Kalvarije Je zopet otvorlen ^°;nv 'ŠTAMPILJK' ^T. SOKLIČ i Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVAJESTA13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Liubliani: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.