Stev. 237. V Trstu« v soboto, 26* avgusta 1916. Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UredniStvo: Ulica S>r. Frančiška AsiSKega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poSffi»jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejimajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaittelj in odgovocni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . -............. za tri mesece................. za nedeljsko isdajo za calo leto....... za pol leta 160 Posamezne številke »Edinosti* se. prodajajo po G. vinarja zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokost! ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... .........m ti po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ —— Mal: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek ,Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključtiu ie upravi .Edinosti' — Plaća la toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddeiek se naiujaU v ulici Sv. Frančiški Aaiikcga it 20. — Poštnohranllnič&i ;ačun št 341.652. Pregled tuUitovejiifi dogodkov. Italijanska bojišča. — Lahi so močno obstreljevali naše postojanke med reko Vipavo in Novo vasjo (1 km južno Opatje-gasela) na Krasu; laški poizvedovalni oddelki odbiti. , . Ruska bojišča. — Ob Tatarskern prelazu več ruskih napadov odbitih ob velikih ruskih izgubah, v odseku Perepelniki— Pienjaki izgubljeni kos jarka zopet osvo-ien Dalje severno nič posebnega. Balkansko bojišče. — Bolgari prodiralo dalie ter so zasedli višine severno Kavale. — Osemnajst brezuspešnih srbskih napadov. ... Zapadna bojišča. — Ponoven velik an-gleško-francoski napad. Med Thiepvalom in fouroškim gozdom odbit, severno Ovil-Jersa Nemci opustili dele razstreljenega prednjega jarka, v odseku Longueval— Uelvillski gozd sovražni uspehi, vas Mau-repas vzeli Francozi, dalje do Somme brezuspešni francoski napadi, na desni Moze v fleuryjskein odseku sovražnik zavrnjen. — Napad nemških zrakoplovov na London. _ Italijanska bojišča. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. avgusta 1916. Italijansko bojišče. — Snoci ie sovražnik živahno obstreljeval s topovi naše postojanke južno reke Vipave do Nove vasi. Istočasno so mnogoštevilni poizvedovalni oddelki udarili proti temu kosu fronte; zavrnili smo jih. Na front! Fassanskih Alp je po izjalovljenih laških napadih popustilo tudi njihovo artiljerijsko delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: d1. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega štaba 23. avgusta: V astiški dolini je sovražnik v noči na 22. t. m. srdito obstreljeval naše postojanke, ne da bi bil sledil pehotni napad. Isto noč smo z našim ognjem zaustavili sovražnikov prodiralni poizkus med Gra Zingarello in Gra Zebi-jem na asiaški planoti. V tofanskem odseku so po kratki, a učinkoviti artiljerijski pripravi pehotni in alpinski oddelki s sijajnim napadom osvojili močne sovražne postojanke na zapadnem pobočju tretjega vrha Tofane in v travenanceški dolini. Nasprotnik je imel težke izgube in je kakih 40 ujetnikov ter orožje in municijo pustil v naših rokah. — V goriškem odseku topovski boji. Včeraj popoldne se je poizkušal sovražni oddelek približati potoku Vrtojbici; pognali smo ga nazaj s krepkim ognjem in pustii je na bojišču veliko mrtvecev. V Gorici ni civilne uprave. LUGANO, 24. (Kor.) vCorriere della Sera« označa za neresnično, da bi bil odvetnik Cesciutti imenovan za goriškega župana. Gorica je še v strelni črti in zasedaj še sploh ne more dobiti civilne uprave. _ Ruska bojišča. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: Zapadno Moldave in v o-kolišu Tatarskega prelaza smo zavrnili več ruskih napadov, deloma v boju moža proti možu, ob elikih sovražnih izgubah. Drugače ob neizpremenjenem položaju mestoma artiljerijski ogenj menjajoče se sile. — Hindenburgova fronta: V odseku Perepelniki—Pienjaki smo sovražniku zopet iztrgali 22. avgusta vzeti ozki kos jarka ter zajeli enega častnika in 211 mož in 3 strojne puške. Dalje proti severu nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. PODLISTEK. Hiičeniki srca, Iz madjarščine M. Jokai-a. V krogih umetnikov je zavzemala Stella (tu io imenujem z nje oficijelnim imenom) častno mesto. Sedaj je dosegla, po čemer je toliko hrepenela, da je bilo namreč njeno ime tiskano notri iried iiajsijajnejšimi imeni odličnega sveta, da so se v njenih salonih shajale najponosneje dame aristokracije, da so jej segale v roko, sedel žnjo ob isti mizi, prisluškovale nje slavnostnemu programu in — vse odobravale. Ali ni bila to resnična blaženost? Ne, tudi to je le surogat. XVI. Toliko omenjeni večer je prišel. Vse se je posrečilo p) želji. Pisana družba, ki je štela tisoče, se je nagromadila. Pisatelji in umetniki so se kazali v najbolji luči, odlični svet je bil ljubeznjiv in vljuden in ni bilo opažati nobene razlike dostojanstva. Po koncu gledališča, ko so prišli igralci in igralke, vsi v kostumih, v katerih so zvečer igrali, je blo razpoloženje če zivahneje. Toiiko i epih žena. kofckor jih je v Pešti* . BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. avgusta 1916. Vzhodno b o j i š č e. — Hindenburgova fronta: Protinapad za zopetno pridobitev 21. avgusta pri Zvizinu izgubljenih jarkov je bil uspešen. Včeraj In 21. t. m. smo ob Graberki zajeli 561 mož. — Fronta nadvojvode Karla: Pri nemških četah nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska uradna poročila. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba: 22. avgusta, popoldne. — Na zapadni fronti je položaj neizpremenjen. 22. avgusta, zvečer. — Na zapadni fronti je položaj neizpremenjen. 23. avgusta, popoldne. — Na zapadni fronti se je 22. t. m. južno Krevega vršil napad s plinom, ki smo ga zavrnili z velikimi sovražnimi izgubami. V bližini Pru-tovega izvira, jugozapadno Ardzeluze, smo se polastili dveh vrhov severno in južno hriba Koverle na ogrski meji. 23. avgusta, zvečer. — Položaj neizpremenjen. ____ Balkanska boiiSča. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. avgusta 1916. Jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vojuši mestoma praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Nič bistvene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo.— SOFIJA, 25. (Kor.) Generalni štab poroča: Ofenziva našega desnega krila traja dalje. V okolišu Mogleniškega gorovja so znatne srbske bojne sile šumadijske divizije od 21. do 23. avgusta izvršile osemnajst napadov na naše namaknjene postojanke v odseku Kukurus—Kovil. Vsi napadi so bili odbiti* nakar so se Srbi u-maknili v svoje prvotne postojanke. Njihove izgube so velikanske. Naše levo krilo prodira proti obrežju Egejskega morja ter naleteva na prodiranju samo na slabe angleške konjeniške oddelke, ki se umikajo proti Orfanskemu zalivu. 23. avgusta smo osvojili greben Prnarskega gorovja, višine severno Kavale in vso sarišabansko ravnino. Grki izročili topove in municijo Bolgarjem. PARIZ, 24. (Kor.) »Temps« javlja iz Aten: Tri grške divizije so se vkrcale v Kavali. Grške utrdbe so bile izročene Bolgarjem s topovi in municijo vred. - Bol ga rji napadeni od severa? LUGANO, 24. (Kor.) Pariški časnikar Hutin, ki pogostoma dobiva dobra vojna poročila iz ruskega vira, piše o položaju na Balkanu: Sedaj gre za to, da se napreduje do nedelie ali ponedeljka. Dober uspeh zaveznikov v Solunu bi se potem strnil s porazom Bolgarske na severni fronti. Polkovnik Rousset meni, da se prava vojna akcija Sarrailova prične med Doiranom in Seresom. Nemci in Bolgarji ne zasedejo Drame, Kavale in Seresa. •ATENE, 25. (Reuter. — Kor.) Nemška vlada je zagotovila, da niti nemške, niti bolgarske čete ne zasedejo mest Drame, Kavale in Seresa. O bojih na Balkanu. AMSTERDAM, 24, (Kor.) Vojaški so-trudnik lista »Times« piše o bojih na Balkanu, da je za pričetek ofenzive osrednjih vlasti izbrani trenutek zelo pomemben. Sedanja grška vlada kaže zelo malo nagnjenja, da bi stopila na stran četveroza-veze. Drugače bi bilo, če bi bile volitve ni nikjer na svetu. To je Eldorado lepote in ogrski možje bi moraii svojemu predniku Arpadu sporočati hudo očitanje, ker ni ostal — turški, da bi mogli tudi oni — podobno mohamedanom — uživati poli-gamijo. In med vso to lepoto je Esta vendar padala v oči. To ni bilo samo moje mnenje, marveč tudi vseh izvedencev. Kaka rast! Kako enostavno in vendar veličanstveno se ti je kazala v svoji grški obleki! Kako je zuala sprejemati poklonstva na svojem zlatem prestolu! Klasične forme nje lepih potez v obrazu je blesteča električna zvezda na nje glavi še bolj po-višavala. Komaj sem izpoznaval svojo Esto v proslavljeni Stelli. Urejevanje in nadzorovanje slavnosti me je zelo zaposlovalo, četudi mi je bilo ob strani kakih dvajset pomožnih aran-žerjev. Moral sem biti sedaj tu sedaj tam, vendar sem vjel časa, da sem zopet in zopet pohitel k Stelli in jo vpraševal, da-|i ne potrebuje morda svojega burnusa (plašča), ki sem ga vedno nosil na roki, ali pa Česa drugega? Ali — ni me potrebovala. Cel zid ka-valirjev, Rimljanov, Grkov, Perzijcev, Turkov se *e Jtietlo okolo nie. že končane in bi se bile izvršile ugodno za i Venizelosa. Trenutek je torej ugoden za osrednji državi. Če bi se lima posrečilo poraziti entento v Macedoniji, bi bila to najboljša volilna propaganda proti Veni-zelosu m za kralja. Tudi glede Romunske so dogodki največjega pomena. Romunska omahuje še vedno. Ce bi pa še dopustila, da bi bila ententa premagana v Solunu, je minil ugodni trenutek za to deželo. Misliti bi se dalo, da ententa v takih okoliščinah ve liko svojih čet brez preveč resnih boiev umakne, ker bi jih ob Som m i mogla porabiti bolje. Končno je prišel trenutek za prehod ruskih čet §koza Romunsko, o katerem se je govorilo toliko, da se udari Bolgarjem za hrbet. V slučaju, da bi Romunska mislila dovoliti ta prehod, bi že vedela, da bi osrednji vlasti ne držali rok križem. SOFIJA, 24. (Kor.) Vojaški kritik »Kambane« piše: Hitri, za entento nepričakovani udarci proti solunskim četvero-zaveznim četam so pokvarili vse njene načrte, in še tembolj, ker je ententa brez dvoma računala s tem, da osem mesecev utrjene postojanke v najslabšem slučaju doleti postojanška vojna, tako da bi če-tverozaveza obdržala svoja brez žrte zasedena grška ozemlja. Velike ententne izgube v mrtvih in ujetnikih ter materijalu, kažejo, kako velik je bil sovražni poraz. Zasedenje železniške proge Buk— Drama—Demir Hisar je velikega strateškega pomena kot zveze z zaledjem, potem pa tudi, ker zasedenje tega ozemlja znatno skrajšuje fronto, s Čimer se znatne sile oproščajo za druge možnosti. Zapadna bojišča. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Podobno kot 18. avgusta so Angleži in Francozi po najsilovitejšem ognju istočasno napadli na vsej fronti od Thiepvala do Somme. Napadi so se večkrat ponavljali. Med Thiepvalom in fouroškim gozdom so krvavo razpadli. Dele prednjih razstreljenih jarkov severno OviHersa smo opustili. V odseku Longueval—del vili sk i gozd si je nasprotnik priboril uspehe. Vas Maurepas je sedaj v njegovih rokah. Med Maure-pasom in Sommo francoski naskok ni imel uspeha. Tudi na desni Moze so Francozi zopet začeli napadati. Boj je ostal omejen na fleuryjski odsek. Sovražnik je zavrnjen. Naši zrakoplovi so v noči na 24. avgusta napadli trdnjavo London. Štiri sovražna letala smo sestrelili severno Somme, po eno pri Pont Fav ergeru, južno Varennesa in pri Fleury)u (to 23. avgusta) v zračnem boju, eno pa južno Armentiere-sa z obrambnimi baterijami. Kakor že večkrat v zadnjem času na belgijska mesta, so bile tudi včeraj zopet vržene bombe na Mons. Poleg znatne stvarne škode na belgijskem imetju je bilo težko ranjenih tudi nekaj meščanov. Vrhovno armadno vodstvo. ZRAČNI NAPAD NA' LONDON. BEROLIN. 25. 11 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje podrobne razprave predloge o dohodnini. Ko sta govorila poslanca Smreczany in Geza Polonyi, je posl. Mavro grof Esterhazy (ustavna stranka) izročil predsedniku po 25 opozicijskih poslancih podpisan predlog za tajno sejo. Predsednik je ugotovil navzočnost podpisancev in je dal predlog na glasovanje. Za predlog so glasovali poslanci opozicije. Potemtakem je bil odklonjen. Nato se je nadaljevala razprava o davčni predlogi. Rakovszky je vložil predlog glede objavljanja poročil o sejah ogrskega državnega zbora v Avstriji po uradnem zapisniku. Posl. Aleksander Gal (neodvisnjak) je vložil interpelacijo v romunskem vprašanju. Po govorih še nekaterih govornikov se je dohodninska predloga sprejela tudi v podrobnostih. Nato je »Pojdi z nama k večerji in bodi najin gost,« sem mu zaklical, potisnivši — ne da bi čakal njegovega odgovora — svojo levico v njegovo roko, ter sem ga vlekel v improvizirano obednico Freres Proven-caux, dočim sem z desnico vodil Esto. — Najin prijatelj, estetik, nam je tudi sledil s svojo mlado ženo. V sijajno razsvitljeni francoski dvorani je bila za nas rezervirana posebna miza. pri kateri je moglo ravno pet oseb u-dobno sedeti. Bandijevo stolico sem potisnil med stolci obeh žensk in sedel sem njemu nasproti. Iz začetka je bil razgovor skrajno napet. Esta je še vedno imela burnus okolo sebe in ni vzela bašlika s svoje glave. Pisateljeva soproga je stavljala Bandiju najvsakoanevneja vprašanja. »Ali že dolgo niste bili v Pešti? Ali ne strmite na tolikih izpremembah? Pač niste čitali domačih listov?« Odgovarjal je le s kratkim »da« aii »ne«. Seveda so imela nje vprašanja prav za prav globlji smisel, kajti, če bi bil kaj čul o domovini, bi bil doznal tudi o moji že-nitvi. Kmalu pa sta prišla k naši mizi neki mlad slikar, ki je igral na gitaro Španske napeve, in neki pisatelj z goslimi, ki jim zbornica pričela podrobno razpravo c imovini. Predsednik ie sporočil zbornici; da ie posl. grof Mihael Karolyi vložil dvL primerna predloga, katerih eden zahteva, da naj bi se namesto dosedanjih osem-urnih sej vršile peturne seje v času od 10 dop. do 3 pop. Drugi predlog pa želi, da bi se določila tudi sobota za interpela-ijski dan. Predsednik je izjavil, da se bo r jutrišnji seji v smislu poslovnika glaso-alo v obeh predlogih brez debate. Ob 2 popoldne se je prekinila podrobna razprava. Pred pričetkom dveurnega premora se je prečitala zahvalna brzojavka predsednika nemškega državnega zbora dr. Kaempfa, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Zakrivanje žita na Ogrskem. BUDIMPEŠTA. 25. (Kor.) Ogrski ko-respondečni urad poroča: Dasiravno je mlatev že precej pri kraju, se vendar opaža, da veliko poljedelcev ne stavi v promet svojih pridelkov v zaželjeni meri. Ni dvoma, da to na več krajih opažano zadrževanje žita, četudi le začasno, more v javni aprovizaciji povzročati neprilike. Zato je vlada, da zagotovi pokrivanje javne potrebe na smotren način v smislu svojih načrtov, izdala naredbo, ki odreja primerne ukrepe, da se oživi promet z žitom, zboljša pregled zalog in da se bo žito hitreje dovažalo v to poklicanim organom in konsumentom. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. Sazne pslliičse vesli. Angleški glas o položaju. V angleški dolnji zbornici je dejal lord Cecil tekom svojih izvajanj o zunanji politiki: Brezpogojno morem izjaviti, da angleški vladi niso došla nikakršna razodetja glede miru. Samo ena pot je, po kateri bi mogla priti mirna razodetja, namreč potom sporočila kake sovražne vlade naši vladi. Če bi prišlo kako tako sporočilo, bi se mislim, najprej posvetovali s svojimi zavezniki; toda tega razodetja ni bilo v nobeni obliki. Kar se tiče položaja na Balkanu, mislim, da so sedaj v tem oziru vojaške operacije, ki so se pričele v Solunu, bistvenega pomena. Da bi govoril o njih v tej zbornici, je pač jasno, da bi bilo to popolnoma neumestno. Kar se tiče našega postopanja napram grški vladi, je zbornici znano, da je bilo predkratkim neobhodno potrebno za nas, da smo stavili grški vladi določne zahteve. Storili smo to sporazumno s svojimi zavezniki, in naše zalite ve so se sprejele, kakor ve zbornica. Skutudiseva vlada je bila odstavljena in pozvana je bila nova vlada pod Zairniso-viin predsedstvom. (Kor.) Bolgarsko-grškl odnošaji. »Agence Tel. Bulgare« je glede vesti Reuterjevega urada, da bi bil bolgarski poslanik v Atenaii, Pasarov, izjavil grškemu ministrskemu predsedniku, da pričenja bolgarska armada ofenzivo, ki ima namen, da se zasedejo neke strategične točke na grškem ozemlju, in da sta angleški in francoski poslanik nato vprašala ministrskega predsednika Zairnisa, kaj namerava ukreniti grška vlada glede bega grškega prebivalstva pred prodirajočimi bolgarskimi četami, pooblaščena za naslednjo izjavo: Kar se tiče prve točke te vesti, poslanec Pasarov v svojevp tozadevnem sporočilu ni govoril o bolgarski ofenzivi, temveč o bolgarski protiofenzivi, ki je bila izzvana po neprestanih, dasiravno brezuspešnih napadih ententnih čet. Kar se tiče bega prebivalstva, je to preračunjena izmišljotina, kajti po generalu Sarrailu tlačeno domače prebivalstvo sprejema bolgarske čete kot osvobodi tel jice. (Kor.) Italijansko mnenje o Romunski in Grški. »Giornale d' Italia«, glasilo ministrstva zunanjih stvari, Soimina, ne smatra za smotreno, da bi se še javnost nadalje je znal izvabljati kaj lepe ogrske pesmi. S tem je zabava oživela. Dobro vino in krasna jedila so tudi storila svoje. In ko se je razširila po dvorani vest o prihodu slavnega Bandija. ki je pred kratkim dobil prvo darilo »salona«, zlato svetinjo, so prihajali od vseh miz, da mu čestitajo. Lepe gospe so mu nudi'e nageljčke in so mu jih pritrjale v gumbnici, in vsi so hoteli, trkniti žnjim na srečo in zdravje. Bandi se je razgrel. Pritisnili so dve mizi k nam, da je bilo prostora za povečano družbo. In ko jc nekdo opazil, da nas je zbranih trinajst, smo rekvirirali hitro še nekega znanca, pevca ljudskega gledališča. Ta je kmalu ubral pesem, in ker je pri nas v navadi skupno pevanje, se je tudi Bandijov glas združil z našim v žalostni melodiji: »Nezvest si bil, drugim vedriš življenje.« Pri zadnji jedi, rakih, pa nas je razveselil s šegaviin kupletom, ki ponovno končuje z refrenom: »Nous mangerons des ecrevisses.« Vsi so hvalili njegov lepi bariton. Ko je odpel, je skočil v vis in zaklical, dvigajoč kupico s šampanjcem« »To čašo na zdravje Stellc, zvezde te sijajne noči.« ;Trkali so navdušeno žujim m s Steilo. Stran II. „EDINOST- štev. 237. V Trstu, dne 26. avgusta 1916. bavila z možnostmi glede Romunske in imajo poleg dela, ki je izvršujejo — drugi Grške. S tem se preveč kaže, da je mnenje Italije, da bi bil poseg Romunske in Orške v vojno potreben ali pa vsaj zelo učinkovit za izid vojne in da je zelo za-Željen. V sovražnih in nevtralnih državah bi vendar morali priti do prepričanja, da spoznava že Italija sama, kako četvero-zaveza že ne stoji več trdno na svojih nogah in da absolutna potrebuje podpore tujih držav. Sicer se pa na Grško, ki je poosebljena v kralju Konstantinu, svaku nemškega cesarja, nikakor ne more računati in poseg Romunske v vojno bi tudi ne mogel vplivati odločilno, temveč kvečjemu koristno. Grški in Romunski vsekakor namenjene kompenzacije bi nikakor ne bile v razmerju s tem vplivom. Zato naj dinastija(?) še nadalje stori vse korake da se skrči sovražni vpliv na neodločno Romunsko in s tira zašlo Grško, toda javne deklamacije na naslov cbeh teh dežela pa nai se rajši opuščajo. (Kor.) Italijani na maceclonskem bojišču. Italijanski iisti posnemajo vest atenskega lista »Embros«, po kateri je italijanski ekspe-dicijski zbor namenjen v severni Epir in odide iz Soluna v smeri proti Korici, Premeti in Tepeleni, kjer naj bi dosegel stik z italijanskimi predstražami pred Valono. Na ta način bi Italijani zavladali v severnem Epiru, ne da bi se jirn bilo treba izkrcati v Santi Ouaranta, kar jim grška vlada ni hotela dovoliti. (Kor.) Vesti it Romunske. Iz Bukarešta se poroča, da je romunska -vlada vprašala v Sofiji, zakaj je bolgarska vlada zaprla mejo pri Svištovem. bolgarska vlada je odgovorila, da je Romunska na tem mestu dovolila Bolgarski sovražni vlasti konzularno agencijo, ki rabi samo vohunjenju. — »Nationaluk poroča, da se je med romunsko in bolgarsko vlado sklenil dogovor, da se med obema državama napravi nevtralen pas, da se tako izognete državi obmejnim sporom — Petrograjska brzojavna agencija razširja novo bukareško senzacijsko brzojavko, da nervozno razpoloženje na Romunskem narašča in da vse kaže, da Romunska v kratkem poseže v vojno. Da se čuti pomanjkanje prevoznih sredstev zaradi velikih transportov čet. — Filipescu je poslal pariškemu »Journalu« naslednjo brzojavko: Za nas ni dvoma o srečnem izidu vojne. Prosim, naj se odslej Romuni smatrajo za činitelje, ki pripomorejo k srečnemu izidu vojne in zmagi zaveznikov. — »Eclair« pripominja k stališču Romunske, da je upanje na sodelovanje te države zelo majhno, kvečjemu če se posreči Sarrailu, uničujoče poraziti Nemce in Bolgarje. Taki militarični dogodki bi potegnili tudi Romunsko za seboj. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza se je izrazil v parlamentu napram skupini poslancev, da se je verjetnost romunske intervencije zmanjšala napram oni pred dvema tednoma in sicer zaradi najnovejših dogodkov, namreč zaradi nemško-bolgarske ofenzive. Interpelacija grofa Mihaela Karoiyja. na katero je odgovarjal v predvčerajšnji seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora ministrski predsednik grof Tisza, se je glasila: 1. Ali sta si gospod minister zunanjih stvari in ogrska vlada postavila kak vojni cilj? Ce sta si ga, ali je potem gospod ministrski predsednik voljan, deželo poučiti 0 tem? Če pa ne, ali je voljan nadoknaditi to zamudo in jasno označiti vojne cilje? 2. Ali namerava gospod ministrski predsednik ukreniti potrebno, da se armadno vodstvo odreče postavljanju samostojnih političnih ciljev in namesto tega svoje delovanje uravna po ciljih, ki jih je določila ali ki naj jih določa vlada? 3. Ali je gospod ministrski predsednik voljan ukreniti, da bo armadno vodstvo i zunanjega ministra 1 ogrsko vlado primerno in zanesljivo stalno informiralo o militaričnem položaju, da moreta na eni strani nepoučenost gospoda ministra zunanjih stvari, ki bi se doslej mogla lahko izpremeniti v nevarnost, in sporazumno ž njim ogrska vlada, natančno povečena o militaričnem^ položaju, takoj uporabiti za sklep miru se nude-čo priliko? 4. Pod kakim pravnim naslovom je Nj. c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Friderik v svojem oficijelnem ar-madnem povelju mogel govoriti o novih mejah monarhije? — Prip. uredništva: Pripominjamo, da smo interpelacijo posneli po vodilnih nemških listih in da zato ne odgovarjamo za nejasnosti poročila. Z ozirom na razna ugibanja glede reforme javne uprave v Avstriji piše »Časopis čeških poštnih uradnikov«: V zadnje čase se govori in piše po javnih listih o neki baje nameravani reformi državne uprave, razdelitvi v okrožja, nemškem državnem jeziku in sličnem. Tudi inozemski listi posvečajo temu važnemu avstrijskemu vprašanju cele predale razmotrivanj. Tako je prinesla nedavno »Vossische Zeitung« iz peresa nekega avstrijskega politika članek, ki se za vzemi je za nemški državni jezik in znani nemški postulat, razdelitev v okražja. Slučajno nam je bila prilika, da smo se mogli informirati o predmetu in tu smo dobili zagotovilo, da vlada, vsaj za sedanji čss sploh ne misli na kai podobnega. In to iz enostavnega razloga: ni tu zadostno uradnikov, da bi zmogli tak* prevraten elaborat in ga — kar je glavno — tudi izvedli. Upravni uradniki so sedaj s tekočimi stvarmi tako preobremenjeni, da ni možno niti misliti na podobne stvari, a to velja še posebno za ministrstvo za notranje stvari. In slednjič je vlada tudi dovolj bistrovidna, da ve, da od prevratnega dela, ki bi neizogibno nastalo iz tega, ne more priti delo najboljše kvalitete. Za to pušča taka vprašanja, ki naj bi Avstriji pritisnila nov značaj, mirovati do časa po vojni, dokler se po vojni razburjeni duhovi in čutstva ne pomirijo. Zato so taka razmotiivanja in nade, ki se jim vdajajo uradniki, dovolj časa za razna zborovanja, spomenice in druge pojave, ki naj bi ležale daleč proč od njihovega poklica). Smrt hrvatskega poslanca. V soboto je umrl na Dunaju umirovljeni feldmaršal-lajtenant Giuro pl. Tomičić v 53. letu svoje dobe. Pokojnik je bil sin stare častniške rodbine v Liki. Imel je za seboj sijajno militarično karijero in se je povzpel do visokega dostojanstva. Ali tudi tja gori do teh višin ga je spremljalo pravo hrvatsko rodoljubje. Tudi v sijajni vojaški suknji je ohranjal živo hrvatsko srce in tudi pod zlatim ovratnikom mu je ostajala zavest, da je hrvatskega naroda sin. Svoje živo hrvatstvo je pokazal tudi s tem, da se je, stopivši v pokoj, začel udeleževati javnega narodnega življenja. In narod mu je izkazal svoje zaupanje, izvolivši ga leta 1906 za poslanca v hrvatskem saboru kot kandidata hrvatsko - srbske koalicije, ki tvori tudi danes še veČino hrvatskega sabora, na katero se opira današnji vladni zistem v Hrvatski. Podčrtali smo: hrvat-sko-srbske koalicije — kajti predružitev tako odličnega vojaka zavrača še najbolje vso tiste poizkuse gotovih elementov, da bi na to skupino hrvatskih politikov vrgli neko grdo in uničevalno senco. Hrvatski sabor je odposlal pokojnika v ogrsko magnatsko zbornico. Ko je bil leta 1910 hrvatski sabor razpuščen, se je Tomičić umaknil v privatno življenje in se preselil na Dunaj, kjer je v soboto zaključil svoje dolgo in častno življenje v svojem poklicu in v razmerju do svojega naroda. Vladar ga je obsipal z dokazi zaupanja in mu podelil red železne krone in Leopoldov red, a narod mu je poklanjal simpatije in mu izrazil svoje zaupanje, po-delivši mu mandat narodnega zastopnika v zakonodajnih zastopih. Svetozar Hurban Vojansky. V Turčan-skem Sv. Martinu je umrl 18. t. m. veliki slovaški rodoljub in prvoboritelj za pravice naroda Slovakov, Svet. Hurban. Pok. je bil korifeja slovašk. kulturnega in književnega življenja. Bilje skozi štiri desetletja pesnik, romanopisec, kritik, organizator literarnega življenja in politik. 2ivel je z narodom in za narod in trpel zanj. S Hurbanom je odšel v grob tipičen reprezentant generacije, ki je zlasti v 80-tih letih minolega stoletja vodil slovaško kulturno in politično življenje. Odšel je v večnost v velikih časih, ko narod tako krvavo potrebuje prosvitljenih duhov. avstrijski in nemški listi iz Romunske: o oboroževanju, postopni mobilizaciji, o pripravah za prehod ruskih čet, o rekvizici-jah, o prepovedih izvoza itd. Saj so menda tudi sedanji politično ve-levažni dogodki v ogrskem parlamentu vsaj deloma izzvani po teh vesteh iz Romunske. Seveda je izključeno, da bi mogli razmotrivati te dogodke, posebno pa iznenadno frondiranje teh gospodov — koli-skupine Apponyi, Andrassy in Rakov-szkv. Pomirljivo je sicer dejstvo, da iznenadno prodiranje teh gospodov — kolikor se da posneti iz njih izjav — ne izhaja iz nesoglasja glede vnanje politike in vojevanja in da se tiče le medsebojnega razmerja v domači hiši. Vendar se je težko iznebiti misli, da vesti iz Romunske niso brez vtisa na ogrske politične in parlamentarne kroge. In pa eno dejstvo — za katero moramo le zavidati ono drugo polovico monarhije: kako znajo varovati pravico parlamentarizma do besede in veljave, kadar trkajo na vrata važni dogodki. Iz vloženih interpelacij vidimo, kako hočejo biti obveščeni o — vsem, kar se tiče ukrepov glede na vojni položaj, vnanje in notranje politike, posebno pa tudi glede uredbe gospodarskega razmerja med obema polovicama monarhije. Beigft vesti. Slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo vljudno prosili, da naj nam brzojavka c. kr. korespondenčnega urada, ki jih dobivamo naravnost z Dunaja, ne pošilja tako pisanih, ali prav za prav tako razmazanih, da jih sploh ne moremo čitati. Včerajšnje uradno bolgarsko poročilo smo si morali n. pr. pozno v noči izposoditi od drugega uredništva, da smo je sploh mogli priobčiti. Položaj. 25. avjtusta. Na Balkanu je oživelo. Skoro iznenada je prišla nemško - bolgarska ofenziva na desnem krilu okolo Florine in na levem okolo Dermihisarja in Seresa, dočim se v centrumu okolo Dojrana in na reki Vardar nadaljuje ententina ofenzivna delavnost. Bolgarsko-nemška ofenziva proti grškemu teritoriju seveda ne more ostati brez vtisa na drugi dve, za hip še nevtralni državi: Romunsko in Grško. Napram poslednji je sicer bolgarska vlada že obrazložila vzroke za to ofenzivo: zatrefila je, da nima nikakih sovražnih namenov proti Grški, marveč da se hoče le zavarovati pred navali ententinih vojska. Ali od grške strani ni doslej še nikake izjave, po kateri bi mogli sklepati, na kako stališče se postavlja napram temu podjetju Bolgarov in Nemcev. Samo toliko vemo, da je grški ministrski svet v per-manenci in da se posvetuje med seboj, s kraljem in z vojskovodji. Med tem se na Grškem vrše priprave za nove volitve v zbornico. O tem, kake oblike zadobiva politični položaj na Grškem, so vesti protislovne. Ali eno je gotovo, da je pritisek entente velikanski in zdi se, da ne ostaja popolnoma brez vtisa tudi na politične kroge. Ki sicer niso na strani Venizeiosa, tega brezpogojnega zaveznika entente. »Hrvatska Rieč«, ki kaj kritično in smotreuo zasleduje razvoj stvari na Balkanu, opozarja, da tudi vladi prijazne stranke ne pobijajo Venizeiosa tako odločno, kakor se je pričakovalo, marveč jemljejo v program: »dobrohotno nevtralnost* napram ententi. To je sumljivo in dopušča možnost, da bolgarsko-nemška ofenziva olajša delo grškim inter-vencijonistom: delo hujskanja grškega naroda proti Bolgarom. Militarično po-menja ta ofenziva gotovo pameten, previdnosten in opravičen ukrep, politično pa bi mogla kvariti in naganjati za volitve vodo na Venizelosov mlin. Seveda se da argumentirati tudi v nasprotni smeri. Nasprotniki Venizeiosa nočejo staviti narodu vprašanje, ali bi bilo modro, da bi se Grška vmešala v vojno na strani entente v hipu, ko Bolgari nadaljujejo s svojo o-fenzivo. Izid volitev odloči šele, kako bo vplivala bolgarska ofenziva na ukrepe grških vodilnih faktorjev: ali za nevtralnost, ali za intervencijo?! Na Romunskem pa je, kakor se zdi, bolgarsko-nemška ofenziva napravila položaj akutneji. Vsaj zelo sumljivo je, da je ravno vladno časopisje začelo kar naenkrat unisono slaviti reorganizatorja romunske vojske, generala Iliescu, kot prihodnjega moža, v katerem morejo Romuni »s polnim zaupanjem gledati bodečega voditelja operacij*. Navajajo na dolgo in široko vse, kar je Iliescu storil za preosnovo in zboljšanje romunske vojske in za nje preskrbo z municijo... Iz teh preludijev za »bodoče operacije« bi bilo sklepati, da si žele generala Iliescu kot bodočega šefa generalnega Štaba. Seveda ni še s tem rečeno, kakov bo končni sklep Romunske, ni rečeno izrecno, proti komu bodo naperjene operacije. Ali, kakor rečeno: to iznenadno izticanje enega generalov je vsaj sumljivo, poseb-nekatere stranke — vsaj prenagljene« — no, če ta pojav motrimo z drugimi vzne-(Raziiiui Pogatsciiniggoin v znanje, kiimirljivimi vestmi, ki jih prinašajo tudi vsaka približno 100 kg težine, lojevca v prahu, zaznamovanih s št. 3730, skupne brutto teže 9890 kg, ležečih v skladišču c. kr. državne železnice pri Sv. Andreju (blago v prihodu). Proda se najboljšemu ponudniku, nerazdeljeno, proti gotovemu plačilu zdražene cene in takojšnjemu prevozu blaga. Kupec pa bo moral plačati skladarino od 15. t. m. dalje. Kakor včeraj objavljeno, bo jutri ob 4 na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu sklep šolskega leta C. M. otroškega vrtca z majhno prireditvijo. Otroci bodo izvajali razne točke in med točkami bo sviral svetoivanski salonski orkester. Po sporedu dobijo otroci kozarec malinovca in kos kruha. Vodstvo prosi tem potom usmiljena srca, da bi hotela kaj darovati v ta namen. Vstopnina 20 vin. Ker gre ostanek oskrbovalnici vojnih sirot in C. M. D., se radodarnosti ne stavijo meje. G. Jakob Perhavec, veletrgovec v Trstu, je daroval v ta namen 2 steklenici malinovca. Društvo penzijonistov vabi vse svoje ude in neude-penzijoniste na shod, kateri se bo vršil jutri, v nedeljo, 27. t. m., ob 4V2 popoldne v modri dvorani »Turn-verein Eintracht« ul. Goroneo 15. Dnevni red: 1. Pouk za dosego podpore, 2. Slučajnosti. K temu shodu so povabljeni vsi upokojenci, ter njih vdove in sirote in oni delavci, ki imajo pravico do državne pokojnine. — Vodstvo društva upokojencev za Trst in okolico. Kdo ve kaj? Kdor bi vedel, kje se nahaja ga. Ana Skočlr, soproga stotnika Mihaela Skočirja, rojena v Kobaridu, ki je odšla iz Gorice lani 8. junija in se je dalje časa nahajala v Ljubljani, je naprošen, da sporoči njeno sedanje bivališče na naslov: Rozalija Šarf, ul. Majolica Št. 17/1, Trst. Povodom cesarjevega rojstnega dne so došli bolnici Rdečega križa v Trstu sledeči darovi v svrho razdelitve med ranjence: K 200'44 v gotovini, nadaiie 3 sodčki piva po 25 litrov, 12 steklenic vina, 12 doz s cigaretami, 6 večjih zavojev čokolade, 12 komadov »Crayon«, 100 komadov viržink, 50 komadov »operas«, 8 žepnih nožev, 10 komadov reklamnih svinčnikov in 500 komadov šport cigaret. — ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni iisti. ■i NfHLl OdLUSf 3 i 1 BB. 1 S* □□ □□ □□ se računajo po 4 »tot. besedo. Idattoo tiakane besede bo računajo enkrat veS. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotiiiič. Prodajalne aprovizacijske komisije bodo v smislu odredbe glede nedeljskega počitka, ki stopi zopet v veljavo, ob nedeljah zaprte ravno tako kakor druge trgovine z živili. Občinstvo se o tem obvešča, da bo znalo urediti svoje nakupovanje. Sosvetovalstvo vojnožitnega prometnega zavoda je imelo dne 21. avgusta 1916 na Dunaju svoje deseto posvetovanje. Predsednik, sekcijski načelnik dr. pl. Schonba, je sporočil uvodoma o nalogah, danih zavodu na novo v prihodnjem žetvenem režimu, posebno pa o uravnavi prometa s krompirjem. Glede prometa z mlini so se po zavodu izdane odredbe paeobličile primerno predlogom sosveto-valstva. Plačilo za mletev se bo ob naraščanju dela progresivno krčilo* in sicer od 2 do 18 odstotkov. Glede izpada nove žetve se je organizirala posebna poroče-valna služba, vendar ni do srede septembra računati na zanesljive podatke. Končno je predsednik prijavil, da v finan-cijelnem pogledu obračuni za 30. juni t. 1. kažejo, da upravni stroški zavoda (centrale in podružnic) za razpečani meterski stot žita znašajo 13'9 vinarja. O poročilu predsednika se je razvila daljša debata. dnevnem redu so bili štirje predlogi člana dr.a Lampeta. Prvi predlog gre za tem, da se pri zasezanju prosa v meznih "krajih prepusti poljedelcem množina, ki bo odgovarjala njih navadi pre-lranjevanja. Drug predlog zahteva, naj ob velikih daljavah in težavnih razmerah prevažanja dovoljuje producentom odškodnina. Naslednji predlog se tiče ugotovitve števila oseb pri gospodarstvu »sa-mohranilcev«. Sprejet je bil predlog da se tem dovoli mletev moke za tri namesto za en mesec lastne potrebe. Omenjeni trije predlogi dr.a Lampeta so bili sprejeti. Istotako je bil sprejet četrti predlog glede relacije med cenami za krmila in cenami žita. Slednjič je bil sprejet predlog člana deželnega glavarja dr.a Faidut-tija, po katerem naj se občinam, kjer so begunci z Goriškega našli zavetja, odka-žejo primerne množine moke za polento. Mestna šoia v ulici G. Rossini se premesti s 1. septembrom v poslopje odpravljene občinske gimnazije na trgu della Chiesa evangelica, vsled česar se bogon omenjena šola imenovala odslej »Občinska šola na trgu della Chiesa evangelica«. Kako sodilo Rusi o Italijanih! »Hrvatski Obrani« poročajo iz Orahovice: Na tuk. posestvu bar. Gutmanna so nekaj časa sem zaposleni ruski in italijanski vojni ujetniki. Po delu se navadno eni in drugi sprehajajo po ulici Orahovice. Nekega dne je eden prebivalcev ogovoril nekega Rusa — ki je po svojem poklicu gledališki igralec — z besedami, da bi mogel dati svojemu zavezniku roko. Rus na to: »To je bil vaš zaveznik. Rus ne daje nikdar roke — izdajalcu! Italijani so vas izdali! Mi Rusi smo pošteni nasprotniki, ah Italijani so prelomili besedo.« — Reksi to je Rus ponosno odšel po ulici. »Hrvatska Obrana« pripominja: Kakor nam zatrjajo z druge odlične strani, je tako mnenje jako razširjeno med ruskimi vojnimi ujetniki. _ Nevročljive poštne pošiljat ve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevračljivih poštnih pošiljatev (tudi denarnih pisem, poštnih nakaznic m zavitkov), ki so bile v mesecu juliju 1916 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte, a so njih otpošiljatelji neznani. — Natančen seznam piirese uradni list Iz ruskega ujetništva sta se oglasila po več nego enem letu Anton Rapotec iz Ro-dika št. 34 in Kari Sošlč iz Kozine št. 3. Prvi se nahaja v Balšoj-Takmaku, Ta-vričiska gubernija, drugi v Strašenu, Ki-šenevska gubernija. Oba pišeta, da sta čila in zdrava. Oglas dražbe. Cesarski komisar razglaša, da se bo prihodnjo sredo, 30. avgusta 1.1., od 10 predjjoidne vršila >ayna prostovoljna dražba (enega vagona) 100 vreč, Prejemki irodolalitt aprovizacijske komisije. Osrednji urad prodajaiišč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 14. avgusta do inkluzivno 20. avgusta 1916 naslednje prejemke: K 23.635-16 K 9.572-16 K 17-339.33 K 14.606*33 K 33.111-45 K 27.475*73 1 v ul. Madonna del mare K 28.722 40 2 v šoli na trgu Rosario K 21.289-89 3 v ul. delle Poste št. 14 4 v šoli v ul. Rossini 5 v ul. Bachi 8 * 6 v ul. Acquedotto 51. 38 7 v Šoli v ul. Parini 8 8 v šoli v ul. Donadoni 9 v zabavišču ul. S. Marco K 31-794-68 10 v ul. Giulia 35 K 16.621-25 11 v zabavišču v Skednju K 8.147*19 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 13.27518 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 5.480*21 14 pri Sv. Ivanu K- 9.866*42 15 v Rojanu K 13.580-63 16 v Barkovljah K 9.484*89 Skupal K 284.402.90 HftfftU I Prodam 20—30 vagonov čebule po K rU&Ul S 100 Mtz. franco postaja Videni Krško. Naslov : Anton Sekula, Kostanjevica-Dolenjsko. 477 DrfTmntffnf acrz s g, 8 rli&lllUliUlI povečavi, po prirv^ini ceni, proda optik, ulica Maria Teresa 34. 573 se krepak deček s tedensko plačo K 12-13. Pojasnila daje Conforti, Via Campanile štev. 21. 571 M* llflf A dobro vino in izvrsten hrušovec JUlVU ter kislo vodo „Silva vrelec" razpošilja A. Oset, p. Guštanj, Koroško. (418 ffimilfOm cunie> volD°t bombaž, volnena in IltIpUjGlii vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tndi na dom. Zaloga Settefontana štev. 45. 475 Hlinilfom v°IBO» železo, lito železo, bombaž (VUpUjcin in žaklje vsake vrste. —r Trst, ulica Barriera Tecchia 27. Prihajam tudi na dom, 407 ^Mlrlffl vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-tUfUjfc vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli* tario 21 (pri mestr.i bolnišnici.) 566 Mlin P° 3.80 in višje je na prodaj večja mno-nilU žina v ulici Valdirivo Št. 29. 563 Ogrsko »ino, Sn^Hi!^ ?i, fednJ ni razpolago v kleti. — EM. MILLOSSOVICH. Trst. Via Barriera št, 4. 543 Vlivtllinm cunje po 50—60 vin., volno, bom-AUpUJgm baž, pokrivala, žaklje, kovine "Ulica Belvedere 81. 509 s prostim vhodom ii* z ona a MeMlrnnn soba uporabo kuhinj s se oda v najem. Tjlica Commerciale 14, I. nudstr. 1057 Um44m O MnInInh na Opeinah naznanjata REIIE & naininn srojiicenj. odjemalcem da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne. -r>7i DAROVI. Za Junaške branitelje našega Primorja darujejo: g. Adoli Preširen: 5 slovenskih in 4 hrvatske knjige, ga. Peric množino Časopisov, ga. Iv. Mozetič 16 slovenskih knjig. Oa. Marija 1 rjuho. Ga. Francka 30 obveznih krp, g. J. Tavčar 10 K; deška CM šola pri Sv. Jakobu: 2 steklenici ruma, 5 zav. tobaka, 100 cigaret, 3 zav. ča-posa- ja, 1 škatljico sladkorčkov, 6 ducatov svinčnikov, 5 zav. čokolade, 26 zav. (en-velope) pisemskega papirja. Iskrena hvala vsem, posebno našim mladim darovalcem! Darovi, došll cesarskemu komisarju. F. Schnabl K 40 za vdove in sirote padlih vojakov. Dr. Karel Ofenheimer in soproga K 25, Anton F. Oanzoni K 20, Alfred Bachrach K 20 in uradništvo generalne uprave Prve ogrske splošne zavarovalne družbe K 50, vsi za ranjence v bolnici Rdečega križa v ulici Fabio Severo. — V korist IV. vojaškega dneva: Peter Ferrari - Delatus na račun uprave dedičev Rili. Fitteri K 25 in učiteljsko osobje mestnega otroškega vrtca v ulici deli' Istria K 10. Povodom S61etnice Niegovega Veličanstva cesarja: Vodstvo mestne ljudske šole v ulici P. Veronese K 23, nabranih med učitelji in učenci poletnih tečajev, za vdove in sirote padlih vojakov; učenci poletnih tečajev italijanske mestne ljudske šole v Rojanu K 8, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vijakov. — Fridrih in Ana Geroli-nich K 200, in sicer: K 100 za naše vojake na jugozapadni fronti, K 50, za vdove in sirote padlih vojakov in K 50 za Rdeči križ. Josip F. Gerolinich in Candidi Gero-linich po K 50 za naše vojake na jugozapadni fronti. Ivan vit. pl..Scaramang& K 50 in dr. Gustav Usiglio K 10 za vdove in sirote padlih vojakov. Ernest in Kristina Camus K 500 v korist deželnemu društvu Rdečega križa za Trst in Istro. Marija vdova, Ma-zorana K 50 v korist deželnemu duštvu Rdečega križa in K 50 v korist zdravniški postaji. na debelo samo za preprodajalce. NogaTice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpornike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne eretlljke, baterije, pieenaeki papir kopirni sTinfcniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice drago prodaj Itev. 19 62 ZDRAVNIK Met Dr. Karel Psrnlčič stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroška bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) notarska pisarna u Pogradu, Istra gsf sprejme MMM dnini samostojnega delavca, verziranega tudi v spornih stvareh. Želi se perfektno znanje slovenskega, eventualno hrvaškega ter ume-vanje nemškega in italijanskega jezika. - -Prednost se da invalidu ali beguncu. — :-: Vstop takoj. — Plača po dogovoru. :-: ZOBOZDRAVNIK | DnJ.Čermak I se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Miianje zoMrez bolečine. Hiranje UMETNI ZOBJE. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem^ pre-tužno vest, d« |e naš predragi, nepozabni soprog, ozir. oče, tast in stari DANIEL GODINA veleposestnik, bivši župan, imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono, upravni svetnik vipavske železnice danes zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, 80 let star, mirno v Gospodu zaspal. — Naj počiva v miru. AJDOVŠČINA, 23. avgusta 1916. MARIJA GODINA roj. DOLENC, soproga. Ženka Godina, Olga Kern, Mina Cechet Alice in Olga Kern hčere. vnukinje. Ivan Kern, tovarniški vodja. Josip Cechet, c. kr. sodni svetnik zeta.