ser i ska Domovi ima k’^y.'10o /i/fr m m ■ e /i? mi—*■ o /wi m mmcAH m spirit fOMteil IM UM&IM6« onut NO. 235 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1966 $LOV€NIAN MORNING NCWSPAPtil ŠTEV. LXIV — VOL. LXTV Rdeči v Vietnamu se vračajo v gverilski boj časopisje Severnega Vietnama in Osvobodilne fronte Južnega Vietnama razpravlja zadnje čase izredno veliko o gverilski vojni. SAIGON, J. Viet. — V Severnem Vietnamu pa tudi v propagandi Osvobodilne fronte Južnega Vietnama izredno veliko razpravljajo o gverilski vojni in njeni, učinkovitosti. Tako je neki razlagalec položaja na rdečem radiu nedavno napovedoval, da bodo rdeči dosegli “veliko zmago z več malimi zmaga-rnr’. Vnemajo se za prožnejše bojevanje in za boljše izbiranje časa in krajev spopadov. Vsa ta izredna pozornost, ki jo posvečajo rdeči v svoji propagandi gverilskemu vojskovanju, naj bi po sodbi zahodnih proučevalcev položaja bila nekaka priprava za povrnitev rdečih k gverilskemu vojskovanju. Spoznali naj bi, da trenutno nimajo izgledov na kak uspeh v Večjih neposrednih bitkah zaradi boljše ameriške oborožitve in podpore letalstva, ki vedno odločilno poseže v boj. pa naj je vre-hie že kakršnokoli. Rdeči so spoznali, da ne morejo upati, da bi porazili ameriške oborožene sile, kot so francoske leta 1954 pri Dienbien-Phouju. Tam je bilo uničeno jedro francoskih padalskih oddel-j kov v Indokini, ko so rdeči vrgli 'v boj proti njim topništvo in drugo težko orožje, na kar Francozi niso računali. V kolikor je presoja omenjenih vojaških strokovnjakov, n^pd njimi sta tudi gen. Westmoreland in poslanik H. C. Lod-ke, pravilna, se bodo rdeči v bodoče izogibali večjim spopadom, kjer nastopajo celi polki in di-vmije, in se omejili na nagle vojske operacije v velikosti čet m bataljonov. To bo ameriško halogo zelo otežilo. Rdeče bo namreč težje najti in težje uničiti. Izgredi v Makau klAKAO. — To mesto je že nad 400 let portugalska koloni-na obali Kitajske. Med 200,-00 prebivalci na nekako 6 kvantnih miljah je Portugalcev ^ °maj pičlih 5 od sto. Od pre-cklega tedna je v mestu pro-® ašeno obsedno stanje, kitajski prebivalci, ki drže z ečo Kitajsko, so hoteli kar na ^v°jo roko graditi neko šolsko ,°slopje, ne da bi za to iskali dovoljenje. Portugalske oblasti so to pre-ccile, nato je prišlo do izgre-°v in demonstracij. Portugalci uporabili proti njim strelno Jhžje in nekaj Kitajcev je bilo v Portugalci so sedaj za- 1 Popuščati, ker ne marajo, da sPor vznemiril rdečo Kitaj-, °- Ta namreč lahko, če seveda c’®i Makao vsak čas zasede. » ga v miru le, ker ji je to korist. m k . lačno, vetrovno in toplo s lpvJeVnimi nevihtami. Najvišja mperatura 55. Novi grobovi John F. Vokač Včeraj zjutraj je nenadno umrl na svojem domu na 5518 Carry Avenue 69 let stari John F. Vokač, brat 1. 1959 umrlega Maksa in Mrs. Mary Brentar. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb. zavoda v petek ob desetih dopoldne na Highland park pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Joseph Mekinda Včeraj popoldne je po dolgi bolezni umrl na svojem domu na 29435 Highland Road 42 let stari veteran druge svetovne vojne Joseph Mekinda, učitelj industrijske umetnosti v Eucli-du skozi 14 let, mož Dolores, roj. Petrick, oče Josepha Jr., sin pok. Josepha in Frances, roj. Ponikvar, brat Frances Kilroy. Pokojni je bil član SDZ št. 51 in SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob devetih, v cerkev sv. Paskala Baylonskega (5360 Wilson Mills) ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Helena Tavčar V ponedeljek je na posledicah avtomobilske nesreče umrla dijakinja Helena Tavčar, hčerka znane Tavčarjeve družine, ki vodi “The Evergreens” na R,D. 5 v Meadvillu, Pa. Pogreb bo danes. Sovjetska petletka še zmeraj šepa MOSKVA, ZSSR. — Dne 15. decembra bo začel ruski parlament (vrhovni sovjet) svoje redno zasedanje, ki bo pa trajalo samo tri dni. Na dnevni red je postavljen tudi zakon o novi petletki, ki je bil že parkrat odložen, akoravno je stranka že davno odobrila načela, ki naj usmerjajo novo rusko gospodarsko politiko. Komunistični strokovnjaki se namreč ne morejo sporazumeti, kako naj se v novi sistem vključi čim več svobode za tržno gospodarstvo. Bojijo se nesreče, ako bi trg odrejal cene in ne centralni gospodarski plan. Bojijo se tudi, da ravnatelji v podjetjih ne bodo “pravilno” rabili pristojnosti, ki jim jo daje novi načrt. Zato javnost pričakuje, da bo v novi petletki vse rešeno le na polovico in da bo šele enkrat v prihodnjosti padla odločitev, koliko svobode naj dobi rusko gospodarstvo. Ameriška diplomacija se boji za Gvaiemalo V vlado predsednika Monte-negra se zaganjajo tako desničarji kot levičarji. WASHINGTON, D.C. — Naši diplomatje kar ne morejo pozabiti, kako je bila Gvatemala pred 10 leti že čisto na robu komunistične rev olucije in se zmeraj bojijo, da bi se kaj takega utegnilo ponoviti tudi sedaj. Resda tam. vlada sedaj svobodno izbrani predsednik Mendez Montenegro, toda njegova srednja linija ima močne sovražnike na levi in desni. Na desni ga ne marajo domači bogataši, ker nočejo plačevati večjih davkov, na levi mu pa delajo sitnosti razne levičarske skupine, ki stojijo pod komunističnim vplivom. Na obeh straneh snujejo zarote proti sedanji vladi, zato je Montenegro moral objaviti obsedno stanje in ga ta mesec še podaljšati. Desničarji se vdajajo slepi veri, da uživajo simpatije pri našem državnem tajništvu in da zato lahko poskusijo z revolucijo. Da razbije te sanje, je naša diplomacija izjavila jasno in odločno, da stoji na strani sedanjega režima in da ga bo tudi podpirala, kolikor bo mogoče in dovoljeno. Predsednika podpira, tudi gvatemalska narodna obramba, ki je že precej ukrotila Castrove 'gverilce, ki nanje stavijo vse upanje gvatemalski levičarji. Kako trdnega se čuti Montenegro. se vidi po tem, da je ravno sedaj dal v Kongresu izglasovati novo davčno reformo, ki nalaga bogatim slojem nekaj več davkov. Nova davčna reforma bo dala blagajni kakih $10 milijonov novih dohodkov. Montenegro je s tem izpolnil pogoje za najetje posojila $50 milijonov, ki ga bo dobil v naši deželi. Castro bi rad vežbal gverilce skupaj s Korejci MIAMI, Fla. — Vesti s Kube trdijo, da je Fidel Castro še vedno navdušen za širjenje komunizma po vsem svetu. Tako je menda nedavno predložil Severni Koreji, da naj bi se pridružila Kubi pri organiziranju posebnih šol, za gverilce za “osvobodilna gibanja” v državah Latinske A-merike, Afrike in Azije. ¥ Zthodni Nemčiji se pojavija breipselnost BONN, Zah. Nem. — Zahodna Nemčija vse od gospodarske reforme v letu 1949 ni poznala večje brezposelnosti. Sedaj se je nepričakovano začela pojavljati in razburjati duhove. V novembru je porasla kar za 70,000 na skupno 216,000. To seveda ni veliko, saj je istočasno na razpolago 117,000 delovnih mest. Pojav brezposelnosti je povzročil delno spremembo gledanja na tuje delavce, katerih je nad en milijon, med njimi tudi veliko tisoč Jugoslovanov. Tako je na primer narodno-demo-kratska stranka, ki jo označujejo za neonacistične, zahtevala, naj poženejo iz Zahodne Nemčije vse tuje delavce, da bo več služb na razpolago za domačine. Narodna demokratska stranka za sedaj še nima večjega vpliva na nemško narodno politiko in gospodarski položaj v Zahodni Nemčiji še dcJgo ni slab, zahteva pa vendar kaže, s čim morajo tuji delavci v Zahodni Nemčiji računati, če bi res prišlo do kakega gospodarskega zastoja. Kosygin obljubil Judom pravico selitve iz ZSSR PARIZ, Fr. — Komunistični režim je dosedaj načeloma oviral vsako organizirano emigracijo iz Rusije. Sedaj pa je Kosygin rekel časnikarjem na tiskovni konferenci v Parizu, da bo ruska vlada dala judovskim družinam priložnost, da se izselijo in združijo z družinskimi člani v svobodnem svetu. Seveda ni tovariš Kosygin tega izjavil z namenom, da pokaže uvidevnost do ruskih Judov. Storil je to na pritisk svetovnega Judovstva, ki je povsod organiziralo akcije za pritisk na Kremlj. Poseben poziv je v tem pogledu šel v Moskvo tudi od strani našega senata. Kar 90 senatorjev je podpisalo ta poziv. Zelo aktivni so bili v tem pogledu tudi francoski in angleški Judje. Če bo Kosyginova vlada držala besedo svojega predsednika, bo led prebit za podobno organizirano izseljevanje tudi za druge narodne manjšine v Sovjetski Rusiji. Vse judovske organizacije pa dalje hudo pritiskajo na Moskvo, naj dovoli NOVIH 10 BILIJONOV ZA VOJSKOVANJI V VIETNAMU Predsednik L. B. Johnson je na tiskovni konferenci v Austinu povedal, da namerava v januarju zaprositi Kongres za novih 9 do 10 bilijonov dolarjev za potrebe vojskovanja v Vietnamu. AUSTIN. Tex. — Včeraj je predsednik L. B. Johnson razkril časnikarjem na tiskovni konferenci, da je odločen v januarju zaprositi Kongres za 9 do 10 bilijonov novih sredstev za potrebe vojskovanja v Vietnamu. Ti bilijoni bodo kot dodatek temu, kar je bilo za to vojskovanje odobreno že v rednem proračunu za leto 1966-1967. Redni proračun je predvidel za narodno obrambo 57 bilijonov, nekako 10 bilijonov več kot v preješnjih letih. Teh 10 bilijonov je bilo dejansko predvidenih za potrebe vojne v Vietnamu. Ker se je vojskovanje od začetka letošnjega leta pa doslej močno razširilo in število ameriških vojakov v Vietnamu v tem času več kot podvojilo, so se sorazmerno povečali tudi stroški. Da se bodo stroški vojskovanja v Vietnamu povečali, o tem ni nihče dvomil, vprašanje je bilo le, za koliko. Predsednik Johnson sam je pred časom dejal, da bo zaprosil za dodatna sredstva v obsegu od 5 do 15 bilijonov. Večina je sodila, da bo preje veljala zadnja številka kot prva, sedaj se je predsednik odločil za nekako sredino. Po tem proračunu nas bo torej vojskovanje v Vietnamu stalo v tekočem proračunskem letu 20 bilijonov dolarjev, lahko pa seveda tudi več. Predsednik je objavil časnikarjem svoj sklep na tiskovni konferenci, na kateri je bil navzoč tudi obrambni tajnik McNamara. Ta je povedal, da so se Združene države odločile graditi in pripraviti za slučaj potrebe novo vrsto medcelinskih raket Minutman III., ki bodo boljše pripravljene za prodor skozi sovražnikov obrambo in bodo imele tudi večjo uničujočo silo. Te rakete bodo nadomestile starejše vrste Minutman raket na kopnem, kot bodo nove Pozejdon rakete nadomestile starejše Polaris rakete v atomskih podmornicah. Nove rakete bodo ohranile ameriško vodstvo v strateški uničujoči sili pred Sovjetsko zvezo tako v kakovosti kot v količini. McNamara ni nič povedal, ali se je odločil za gradnjo sistema raketnih lovcev Nike-X, ki naj bi varovali našo deželo pred sovražnimi medce- Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Poznani rojak Frank Stefančič, 231 E. 200 St., je resno bolan in se nahaja v Euclid Glenville bolnici. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se prav kmalu pozdravil in vrnil na svoj dom. Zadušnica— Jutri opoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Hočevarja ml. (Plainfield Ave., So. Euclid) ob 4. obletnici njegove smrti. Jutri ob 9.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča (E. 61 St.) ob 3. obletnici smrti. Zapovedan praznik— Jutri, v četrtek je zapovedan praznik Marijino Brezmadežno Vrhovno sodišče ZD sodi drugače o svobodi besede j spočetje WASHINGTON, D.C. — Uhan je izgubila— Zvezno vrhovno sodišče je raz-l ^ nedeljo dopoldne je na poti sodilo, da so bile kršene ustavne | k maši med Bliss in Varian pravice Juliana Bonda, črnca iz Avenue izgubila rojakinja en Judom vsa verska opravila in jim v ta namen omogoči tudi linskimi raketami, uvoz verskih knjig in obrednih predmetov. O tem pa Kosygin ni hotel dati nobene izjave. Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! CLEVELAND, O. — Do novega p r o r a čunskega predloga manjka komaj nekaj tednov, predsednik Johnson se pa muči s številkami na svojem posestvu v Teksasu. Od tam prihajajo tudi podatki o novem proračunu. Žal pa niso preveč jasni in zanesljivi. Zanesti se moremo le na približne cenitve in ugibanja. Zato bomo navedli samo poglavitne med njimi. Zaenkrat je najbolj zanimivo vprašanje, kako bo federalna administracija zaključila letošnji proračun, ki teče od 1. julija 1966 do 30. junija 1967. Do konca proračunskega leta manjka torej še dobrih 6 mesecev, zato je zanesljivo prerokovanje nemogoče. So pa nekatere napovedi, ki bodo kolikor toliko držale. Sedanji proračun, ki je bil predlagan v začetku letošnjega januarja, je cenil izdatke na $107 bilijonov. Pri tem je bilo $57 bilijonov odmerjenih za na- Proračunske številke nam že plešejo pred očmi normalno potrošili vsako leto le $47 bilijonov, je bil povišek $10 bilijonov namenjen vojskovanju v Vietnamu. To se pravi, za vojskovanje v Vietnamu bi smeli porabiti do julija 1967 le $10 bilijonov. Že poleti se je pokazalo, da je ta cenitev veliko prenizka, kajti vojskovanje bo stalo veliko več, najbrže še $10 bilijonov. Pa še to bo premalo. Pravijo, da bo treba dodati še novih $10 bilijonov, tako da bi dodatek za vojskovanje do 1. julija 1967 znašal celih $20 bilijonov. Potem takem bodo izdatki za sedanje proračunsko leto, ki se konča 1. julija 1967, znašali $127 bilijonov in ne $107 bilijonov, kot je federacija napovedovala v januarju. Te številke navajamo podrobnejše z namenom, da poudarimo resnico, da je v letih vojskovanja skoraj nemogoče napovedati, koliko izdatkov bo treba vključiti v proračun. To stvarnost seveda izkorišča politika, rodno obrambo. Ker smo zanjo Rajše navede v proračunskih predlogih manjše izdatke, doda jim pa pozneje še izredne, kot je to storila lani in letos, kar ni prav. Pametnejše bi bilo naliti davkoplačevalcem takoj čistega vina in jim reči, kako veliki bodo izdatki za vojskovanje v najslabšem slučaju, in temu primerno iskati dohodke za proračun. Ali se bo Johnson držal tega načela v prihodnjem proračunu? Do sedaj še ni pokazal znaka, da bi kaj takega nameraval. Iz Bele hiše pač prihajajo glasovi, da bo načrt za novi proračun predvideval izdatke v višini $140-150 bilijonov, kar bi pomenilo okroglo $20 bilijonov več kot bodo znašali dejanski izdatki za tekoče proračunsko leto. Ta napoved je huda, se pa verjetno bliža stvarnosti. Vprašanje je, ali bo predsednik' upal predlagati proračun, ki bo dosegel skoraj $150 bilijonov. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da so izjave, Tei priha- jajo iz Bele hiše, zmeraj bolj predmet dvomov in sumničenj. Ni jih malo, ki mislijo, da so podatki, ki se rodijo v Beli hiši, prikrojeni trenutnim političnim potrebam, ne pa stvarnosti. Kdor jim ne bo verjel, bo dodal še nekaj bilijonov dolarjev, da tako dobi številko, ki jo bo sam smatral za pravilno. Zaenkrat ne moremo reči ničesar, kakšen bo prihodnji proračun. Tudi številka 140-150 bilijonov dolarjev ne pomeni dosti, jo bo administracija lahko znižala ali zvišala, kot bo zahtevala politika. Čakati moramo torej na januar. Pa še takrat ne bomo vedeli ničesar zanesljivega. Johnson bo takrat vztrajal na svojih številkah, Kongres pa na svojih. Razlika med obema zneskoma utegne biti velika, kajti konservativna večina v Kongresu je že povedala, da bo predsedniku verjela, kar se bo njej zdelo prav, ne pa njegovim številkam. države Georgia, ko mu državna zakonodaja ni dovolila prevzeti sedeža v njej, na katerega je bil izvoljen, ker je javno nasprotoval proti vojni v Vietnamu in proti vojaški obveznosti. Stališče državne zakonodaje je mali zvezni senat odobril, češ da je težko verjeti, da bi mogel Bond, ki je načelno proti vojni in proti vojaški obveznosti, v dobri veri priseči, da bo varoval državno in zvezno ustavo. Vrhovno zvezno sodišče se tega stališča ni dotaknilo, ampak se je sklicevalo le na prvo dopolnilo k ustavi in njegovo določbo o svobodi govora. Poslanci morajo imeti še posebej pravico, da zastopajo tudi najbolj nasprotujoča stališča, ker le na ta način je možna široka javna razprava o vseh perečih vprašanjih, ki naj bi jih javnost do dna poznala. Julian Bond je potem, ko ga je državna zakonodaja v Atlanti zavrnila, kandidiral znova in bil znova tudi izvoljen. Vodniki državne zakonodaje sedaj pač nimajo druge izbire, kot da J. Bonda sprejmejo v zbornico. Kadar pomladil vodstvo madžarskih komunistov BUDIMPEŠTA, Madž. — Zadnji komunistični kongres je že odšel v pozabo. Ni se zgodilo na njem ničesar, kar bi zanimalo ljudi ali napravilo vtis na široko javnost. Nekaj pomena ima samo sklep, da je treba vodstvo stranke pomladiti. V ta namen je bilo “izvoljenih” v centralne partijske organe nekaj novih mladih ljudi, do- j čim so bili stari tovariši ne sa- zlat uhan z rubinčki. Ker ji je drag spomin, je najditelj prošen, da kliče 431-6631. Zamenjan klobuk— Na zadnji seji kluba slov. upokojencev na Recher Avenue je nekdo zamenjal moški klobuk. Prošen je, da pokliče tel. 731-1068. Zenith barvni TV— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Road imajo naprodaj najnovejše barvne televizorje ZE-TJITH. — Več v oglasu! Seja preložena— Slovenska narodna čitalnica v SND na St. Clair Avenue bo imela sejo v petek ob osmih zvečer in ne v četrtek, kot je bilo prvotno objavljeno. Glavni poštar gre v pokoj— Clevelandski glavni poštar 50 let stari N. E. Sundermeier je objavil včeraj, da bo stopil s koncem tega meseca zaradi bolezni v pokoj. V poštni službi je skoraj 30 let, na sedanjem mestu pa 5 let. Komemoracija za žrtve Pearl Harborja— Danes opoldne bo na Public Squaru komemoracija za žrtve japonskega napada na Pearl Harbor pred 25 leti. Letna seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima jutri, v četrtek, zvečer ob 7.30 v šoli sv. Vida letno sejo in božičnico. Rusija izbrala “neznanega vojaka” MOSKVA, ZSSR. — Večina narodov je postavila spomenike “neznanemu vojaku” že pred 20 leti. Le Rusi so zaostali, akoravno imajo na milijone veja- mo radi svojih let, ampak tudi j grobov, danes že večji del radi svoje nesposobnosti poslani Pozahljenih. Pač pa Rusi praz-v pokoj. Kadar pa še zmeraj nuieJ0 sedaj 25-letnico bojev drži vajeti, zato tudi njegova Pre<^ Moskvo, ki so se končali s mlada garda zaenkrat ne bo do- Prvo vehko rusko zmago v drn sti pomenila. Sukarnov pomočnik je vedel za pripravljanje upora DJAKARTA, Inonez. — Bivši poveljnik letalstva Omar Dhani je včeraj tekom zasliševanja pred sodiščem priznal, da je vedel za pripravljanje komunističnega upora 1. oktobra 1965, pa trdil, da tega ni smatral za resno. Vodnika upora gen. Su-hardiju je celo dal na razpolago vojaški helikopter. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! gi svetovni vojni. Med slavnosti so vključili tudi slovesen pogreb “neznanega vojaka”, ki so ga izbrali v Kičevu nedaleč od Moskve. Njegovo truplo je bilo slovesno prepeljano v Moskvo in položeno k začasnemu počitku. Sedaj bodo še postavili zanj spomenik, kjer bo gorel večni plamen. Za pogrebom so šli še živi poveljniki obrambe mesta Moskve z maršalom Žukovom na čelu. Pokrovitelj slovesnosti je bil maršal Rokosovski, ki je poveljeval 16. ruski armadi na najbolj kritičnem odseku moskovske fronte. Slovesen prenos trupla pod novi spomenik bo 9. maja. PMmišm Domovhm 'MiAtirr-) 6117 St. ciair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Zt Kanado in dežel® izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: -United States: $16.fE) per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1£.30 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 235 Wed., Dec. 7, 1966 o vseh važnih gospodarskih in političnih problemih se bo prenesla v ministrski svet in bo tako odmaknjena javnosti. To je slabo, kajti parlamentarne debate so bistven del zdravega političnega življenja v svobodni demokraciji. Nova koalicija se bo naravno morala boriti tudi proti novemu valu nacizma. Vprašanje pa je, ali jo bo javnost smatrala za kvalificirano za tak posel. Končno je kancler Kiesinger vendarle bivši nacist. Kako naj vodi boj proti nacizmu? Ali naj se postavi v pozo odpadnika? Vse to so šele nekateri problemi za veliko koalicijo v Bonnu, ki pa padejo najbolj v oči. Je pa nepregledna vrsta še drugih. Ali vsi skupaj ne bodo morda pretežko breme za novi režim? Sumljiva je namreč vest, da znani bavarski politik 'Franc Jožef Strauss ni bil posebno vnet za sodelovanje v vladi, ki jo je v glavnem sestavljal on sam, ker bi bil rajše načelnik kluba krščansko-demokratskih poslancev. Mesto načelnika ima sedaj dr. Barzel, ta je za Straussa najnevarnejši tekmec za čas, ko bo Nemčija morala iskati za sedanjega kanclerja Kiesingerja primernega naslednika. Kiesinger se še ni niti ogrel na svojem sedežu, pa se že Barzel in Strauss ponujata za naslednika. BESEDA IZ NARODA Nova nemška vlada Je v resnici nova. Ko je stranka svobodnih demokratov zapustila koalicijo in s tem sprožila krizo, ni nihče pričakoval, da se bo iz nje rodila taka vlada, kot jo ima danes Zahodna Nemčija. Vsi so mislili, da bo obnovljena stara koalicija krščanskih in svobodnih demokratov. O tem so bili celo trdno prepričani mladi člani stranke svobodnih demokratov, ki so se pa tako hudo urezali, da so spravili bodočnost svoje stranke v krizo. Kot opozicija ne bodo v parlamentu pomenili ničesar, ker jih je premalo, v nemški politiki bodo pa prišli med dva nevarna valjarja, ki jih bosta trla: na eni strani se bodo morali boriti proti obema večinskima strankama, na drugi strani pa proti nacistični na-rodno-demokratski stranki, Kdo ve, ali bodo mogli ta dvojni pritisk sploh še prenesti? Nova koalicijska vlada Kurta G. Kiesingerja je tretja v 17 letih. To priča o precej veliki politični zrelosti nemškega naroda. Bo pa Zahodni Nemčiji tudi zelo potrebna, kajti novi režim odpira vrata celi vrsti problemov, ki Nemci do sedaj še niso imeli opravka z njimi. Čisto nov in nepričakovan političen pojav je novi kancler Kiesinger, ki ga bremeni vsaj začasna nacistična preteklost. Verjetno ni osebno slab človek in tudi ne slab politik, toda to ne zbriše njegove preteklosti. Svet vidi v njem nacista in si je že postavil vprašanje: ako je Nemčija dobila 20 let po politični obsodbi nacizma v nuernberškem procesu nacističnega kanclerja, kam vse še lahko zavozi nemška politika. Odgovor na to vprašanje bo usmerjal politiko vsega sveta do Nemčije. Dobra tretjina sveta ima že odgovor pripravljen. So to komunistične države, ki so Kiesingerja obsodile, še predno je postal kancler. Ako mislijo Nemci, da bodo komunistične države popustljivejše v vprašanju nemškega zedinjenja, se zelo motijo. Sedanja nemška vladna koalicija se bo sicer trudila, da pridobi zaupanje in simpatije komunističnega sveta z gospodarskimi koncesijami, toda iz te moke ne bo kruha. Nezaupanje do Nemčije tudi ne bo manjše v evropskih državah, tam Hitler še ni pozabljen. Posebno Anglija se še predobro spominja, kaj je trpela med vojno. V Bonnu upajo, da bodo zato v Parizu pomenili nekaj več. De Gaulle pa ni človek, ki bi spreminjal svojo politiko po posameznih političnih potezah tujih držav. Čim bolj se bo Bonn obesil na Pariz, tem manj bo pomenil v Evropi. Nova nemška koalicija pomeni tudi nemajhen političen poraz za ameriško diplomacijo. Bivši Erhardov režim je očitno dajal Ameriki prednost pred Evropo in Anglijo; sedanji režim je pa že začel poudarjati svojo neodvisnost v taki obliki, da naj to pomeni manj naslona na Ameriko. Naše državno tajništvo mora računati, da bo sedaj pomenilo v Evropi manj kot je še pred par tedni. To se je pokazalo, še predno je nova nemška vlada prevzela posle. Tista znana tričlanska konferenca ameriških, angleških in nemških strokovnjakov, ki naj bi pripravila gradivo za delo in pristojnost NATO v prihodnjem letu, je sicer hitro dognala, koliko je vredna komunistična narodna obramba ob železni zavesi, se je sporazumela tudi o tem, kakšna naj bo NATO, o številu divizij in o denarju za vzdrževanje se pa udeleženci niso sporazumeli, so rajše šli na božične počitnice s sklepom, da bo prihodnji sestanek šele treba sklicati. Tako bo NATO šla v novo leto brez pravega obrambnega programa. Novemu nemškemu zunanjemu ministru ne bo torej postlano z rožicami. Novi nemški režim bo pa tudi doma imel dosti sitnosti. Tako nemško gospodarstvo kot nemški federalni proračun stojita pred težavami. Nemčija ima še zmeraj konjunkturo, toda konjunktura prihaja iz ravnovesja. Še slabše je stanje federalnega proračuna. Kako slabo je, se vidi iz sledeče podrobnosti, ki je mednarodna politika ni opazila. Ko so nemški socijalisti tekom pogajanj za novo vlado zvedeli, kako stojijo federalne finance, so odklonili koalicijo s svobodnimi demokrati in šli rajše v koalicijo s krščanskimi demokrati. Niso pač hoteli sami nositi odgovornosti, ki jih čaka. ko bodo morali spraviti v red nemško gospodarstvo in nemške finance. V tem pogledu so bili svobodni demokratje zanje prešibki zavezniki. Novi režim bo moral misliti tudi na nov volivni zakon. To bo trd oreh, kajti vsaka od obeh strank bi rada prišla v bodoči parlament z več kot 250 mandati. Zaenkrat kaže, da se bosta sporazumeli na brisanje proporcijonalnega vo-livnega sistema. S tem bodo obsojene na politično smrt vse male stranke, tudi stranka svobodnih demokratov. Svobodni demokratje gotovo niso mislili še pred tedni, kam jih bo spravila vladna kriza, ki so jo izvili iz trte, da bi prisilili Erharda na kapitulacijo. Za nemško politiko pomeni “velika koalicija” korak nazaj. V parlamentu ne bo mogoča nobena velika politična |preteklost, njeno rast in borbo debata, ker so svobodni demokratje zanjo preslabi. Debata za svobodo. Decembrska razmišljanja NEW YORK, N.Y. — V pod-noč je, dan 1. decembra gre h kraju. Zamislil sem se — ne v današnji nič kaj posebni —, ampak v dan, nekdaj tako poln veselja in slavljen; danes pa od mnogih zasovražen in proklet. Ni obsojen od mnogih samo ta dan, žalostnejše je dejstvo, da celo ljudje, možje plemenitih namenov, ki so hrepeneli po zarji tega dneva in so s srcem, umom, delom, znojem in krvjo razganjali vekovno temo ... Takrat, ko je zarja tega dne prišla, sem se jaz komaj dobro mokrih plenic otresel v senci zvonika clevelandskega Sv. Vida. Mati so me menda nekaj prej oblekli v prve hlačke. Kakšno je bilo tisto jutro, kakšen večer — se ne spominjam niti pri svoji najboljši volji ne. Vem pa, da je pismonoša vrgel zavoje slovenskih časopisov na stopnišče, ki so imeli ime JUGOSLAVIJA! Te sem pozneje našel v očetovi skrinji in jih prebiral. Moj oče, vem, je bil tistega dne srečen in izredno vesel. Njegov — zato tudi moj — narod v starem kraju je postal svoboden in stopil v skupni dom krvnih bratov! Takrat je nastal ta skupen dom, ki ga vsi poznamo. To je Jugoslavija! Da sem Cankar, bi zdajle zaklical: “O, beseda radostnega in čudežnega imena, koliko čaščena toliko tudi zasramovana in pro-kleta!” • Potem, ko me je oče privedel na svoj rojstni dom pod domžalskim cerkvenim gričkom in sem vzraščal v kraju njegove zibeli, v kraju njegove ljubezni in zdaj njegovega groba, sem spoznal njegovo ožjo deželo Slovenijo in potem še skupen dom bratov Hrvatov in Srbov — Jugoslavijo. V Clevelandu še kot otroku mi je mati brala tolikokrat Zormanovo pesem Jugoslaviji, da sem si jo zapomnil. Oče me je na “pručko” postavil, jaz pa sem izjecljal, kar me je naučila mati! V očetnjavi pa sem šel v šole. Najprej v tisto domžalsko, kamor je moj oče pohajal, kjer je njemu in njegovim sovrstnikom ob prestopu stoletja govoril učitelj Fajfer o svobodi naroda in o ljudeh, ki so sinovi istega rodu ... Očetovo šolo sem zapustil po nekaj letih, ker so me poslali v višje. Tako namreč sem hotel in želja se mi je izpolnila. Pri knjigah in med veselimi ljudmi sem preživel ves čas, poln upov in nad, da bom svojemu narodu in očetnjavi skromno služil v naporih za lepšo bodočnost jugoslovanske skupnosti. Prve načrte mi je prekrižal Hitler, druge pa Tito. Vendar zato, ker sem vzrastel v domovini staršev in se v njej dokopal do skromne modrosti, sem se hkrati poglobil v njeno Vse ljudi naše preteklosti, ki so na kakršenkoli način budili naš rod, ki so podzavestno ali zavestno gradili skupen dom toliko stoletij ločenih bratov, sem razumel in jih vzljubil. In teh je nepregledna vrsta. Graditelje tega skupnega doma najdemo v daljni in neposredni dobi pred 1. decembrom 1918. Najdemo jih po tem dnevu. še veliko je bratov in sester doma in v zamejstvu, ki spoštujejo ta skupen dom, pa čeprav so vanj prišli gospodarji — domači, ki so ga opremili s stvarmi, ki mu po vsej tradiciji ne pristojajo. Kajti razumni ljudje ne bodo nikdar podirali hiše zaradi neprimernega pohištva, ampak bodo smotrno odstranjevali opremo, ki je v domu kot navlaka. Ta zadnja misel je nekako simbolična, zdi se mi pa, da odgovarja za vse dni in razmere po 1. decembru 1918. Jugoslavija je nastala po intuitivni poti mnogih skupnih teženj, kakor»4<&di po poti težkih naporov za uresničitev teh teženj. Zato mislim in sem prepričan, da nam danes ni več postavljeno vprašanje: Ali Jugo- slavija — ali ne? Na to vprašanje so odgovorili razumni in pravilno čuteči možje naše težke preteklosti. Stojimo pa spet pred vprašanjem in odločitvijo: Kakšna naj bo in mora biti Jugoslavija! In o tem bom v decembru še razmišljal; ne samo zaradi današnjega dneva, ki je v koledarju zapisan kot 1. december — tako v tem letu, kot je bil leta 1918, ampak tudi zaradi Božiča, dneva rojstva Ljubezni, govore vsem ljudem, v kateri se naj pogovore predvsem še krvni bratje med seboj. Tone Osovnik SiZ in sfo¥3iiska kultura CLEVELAND, O. — Ameriški zgodovinarji, kateri se pečajo s evropsko zgodovino, se čudijo, kako je mogoče, da se je slovenski jezik obdržal preko 1000 let, ko je vendar mali slovenski narod bil zatiran od vseh strani. Ustanovitelji našega društva so se zavedali tega dejstva in so poudarjali v ustavi, da je namen naše organizacije “združevati in izobraževati slovenske može in mladeniče na narodnih principih”. Da izpolnimo te visoke cilje naših ustanoviteljev, je dolžnost članstva sodelovati z odborom za napredek teh ciljev. Dolžnost vsakega člana je, da pride na letno sejo, da pomaga sestaviti program za prihodnje leto. Govori se, da bi naša organizacija morala imeti skupni izlet v Jugoslavijo, da bi se mi in naša mladina bolj zavedali naše preteklosti in se seznanili s Slovenko kulturo. Za napredek našega društva ima vsak član priliko prispevati k letošnjemu programu. Podružnica št. 3 SMZ ima svojo letno sejo v nedeljo, 18. decembra, ob pol dveh popoldne v plesni dvorani Slovenskega doma. Ker je naša blagajna v dobrem stanju, je članstvo sklenilo, naj imamo po seji brezplačno prosto zabavo z obilno pijačo in okrepčili, z nenavadnim prigrizkom. Za veselični odbor: Wm. J. Kennick, zapisnikar Frank Perko, tajnik in blag. Zatefa zlalcjioročmev CLEVELAND, O. — Ob najini 80-letnici sva prejela tako mnogo lepih voščil in pozdravov, da sva bila nad vse prijetno presenečena. Za vse te izraze ljubeznive pozornosti in dobrega prijateljstva sva resnično globoko hvaležna. Častitim gospodom duhovnikom se posebej zahvaliva za sv. maše. Vsi sprejmite izraz najine tople hvaležnosti za molitve. Prav lepa hvala za pisma, kartice in darila. Dobri Bog naj stotero povrne vsa dobra dela, ki ste jih ob tej priložnosti storili za naju. In končno naj bo vse le Njemu v I čast in slavo! Louis in Mary Ižanec Društvo Presv, Sroa Jezusovega št. 112ISKJ CLEVELAND, O. — Tem potom sporočam, da se bo vršilo miklavževanje našega društva v soboto, 10. decembra, popoldne ob 2.30. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev ali pa tudi brez njih, že kmalu po 2. uri popoldne, da dobijo običajna darila, katera bo delil Miklavž otrokom, ki spadajo v mladinski oddelek Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. V sredo, 21. decembra, se vrši glavna seja društva ob 7. uri zvečer v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St. Na tej seji bo podano celoletno poročilo o napredku društva, ki je zelo zadovoljivo, tako v napredku članstva in finance. Zatorej so vabljeni vsi člani in članice, da piddejo na sejo, ki je glavna v letu. Enkrat v letu si naj pa člani le vzamejo čas, da pridejo na sejo. Po seji bo na razpolago jedača in pijača ali kakor 'tudi pravijo: Nedokončane zadeve! S pozdravom in na svidenje! Jože Grdina, tajnik — Podmorski kabel tehta nekako 19 ton na miljo. Za Mašuss! Slovanije VI. Eden izmed glavnih razlogov, da smo bili 1. 1918 za Zedinjeno Slovenijo ogoljufani, je bila — poleg vseh, v prejšnjih od lomkih te razprave navedenih gospodarskih, političnih, diplomatskih itd. razlogov — zlasti narodno-obrambna šibkost slovenskega naroda. Stali smo tako rekoč z golimi rokami nasproti organiziranim armadam naših sosedov, ki so do zob oboroženi tudi s težkim orožjem, pritiskali na naše ozemlje. Danes je že zgodovinsko branje to, kar se je takrat dogajalo na vojaškem sektorju narodne politike, in kar smo nekateri med nami sami doživljali v onih zmedenih trenutkih slovenske zgodovine, ko je šlo za to, ali bomo Slovenci mogli svojo pravkar slovesno oklicano svobodo tudi braniti. Človeka so tačas obhajali zelo deljeni občutki: srce je bilo polno navdušenja nad tem, da je narod rešen tisočletne tuje nadvlade in da v Ljubljani ne sedi v vladni palači več Nemec, marveč slovenska narodna vlada, a razum in pamet sta temu navdušenju prilivala grenke kaplje zaskrbljenosti, kako bo mogoče vzdrževati red in mir v času, ko so se avstro-ogrske armade valile z italijanske fronte čez slovensko ozemlje in ni nihče mogel biti gotov, da se to ozemlje ne bo spremenilo v pustošenje in popoln kaos. Vsak trezen človek je moral tudi vedeti, da se za razkrajajočo avstrijsko vojsko pomikajo laške divizije, ki jim bo zelo prav prišlo, če se bodo smatrale poklicane v zmedi in kaosu delati “red” in skrbeti za “mir”. Avstro-ogrska m o n a rhija kot mednarodno priznana stara državna tvorba je kapitulirala, njene meje so ostale brez obrambe in njej sovražne armade so imele po vseh mednarodnih določbah pravico, da njeno ozemlje zasedejo in celo dolžnost, da tam vzdržujejo red. Kdo se je zmenil za razne oklice in odločbe narodne vlade malega slovenskega naroda, vlade, ki ni bila po mednarodnem pravu od nikogar priznana. Bili so tedni in meseci ob koncu 1. 1918 in začetku 1919, ko v resnici ni imelo veljave nič drugega kot dobro organizirane, prvovrstno opremljene in izvež-bane ter moderno oborožene lastne vojaške enote. Bil je čas, ko so uspešno govorile le puškine cevi in dim iz strojnic. Kjer se je tačas taka krvava govorica uveljavila v prid pravde slovenskega naroda, tam so odredbe narodne vlade prišle na svoj račun. Kjer se ni, je govoril sovražnik. Kakšno je bilo stanje slovenske narodne obrambe v tistih dneh? Prva in glavna resnica je, da slovensko politično vodstvo ni razpolagalo z močnejšo, enotno izgrajeno in pod skupnim vojaškim vodstvom stoječo narodnoobrambno silo. Kaj takega je bilo v onih razmerah za celotno slovenske ozemlje popolnoma nemogoče v potrebnem času zbrati, opremiti in poslati na teren. Kar je bilo najprej dosegljivo, so bili dezerterji v “zelenih kadrih”, a ni jih bilo mnogo in kar jih je bilo, so bili bolj vajeni rebeljona kot redne disciplinirane vojaške službe, brez katere si uspešne vojaške moči ni možno niti misliti. Večina slovenskih mož in fantov pa je bila razkropljena po različnih regimentih razpadajoče avstrijske armade, deloma daleč od Slovenije. K sreči jih je bilo največ na laškem bojišču, odkoder so se jadrno vračali v svojo slovensko domovino, med njimi tudi častniki. Te je poverjenik za narodno obrambo pri svobodni vladi v Ljubljani na hitro roko začel organizirati v novo, slovensko obrambno silo, ki naj bi predvsem skrbela za obrambo naroda in njegovega premoženja pred umikajočo se avstrijsko armado, istočasno pa tudi branila slovensko ozemlje pred tujo zasedbo. Spominjam se tiste težke dobe še precej natanko. Tik po 29. oktobru, prazniku slovenske svobode, sem se vrnil domov iz Ennsa ob Donavi. Javil sem se takoj v narodno-obrambnem u-radu v Ljubljani in bil poslan, ker sem bil oficir, za komandanta vojaške edinice na Krki na Dolenjskem. Kar sem tam našel in kar sem mogel še sam organizirati in pomnožiti, ni bilo zelo podobno urejeni in disciplinirani četi. Izgledalo je bolj kot skupina mlajših moških, ki so bili voljni še obdržati puško v svojih rokah zaradi predvidevanja, da se bodo s službo v četi okoristili s konfiskacijo vojnega materiala, ki ga bodo izsilili od umikajoče se avstrijske vojske. Pomisliti je treba, da so bili vsi skup do grla siti vojaške službe, saj so se mnogi med njimi, zlasti taki, ki so bili res iz. urjeni bojevniki, potikali po frontah več let. Kdo bi mogel zameriti, da v takem stanju niso mogli imeti mnogo smisla in navdušenja za strogo urejeno vojaško življenje izven fronte? Ko so uvideli, da jim kot poveljujoči oficir ne dovolim ropanja in izsiljevanja od oddelkov umikajoče se vojske, ki je vozila s seboj na trenskih vozovih marsikaj vabljivega, jih je vnema za puško popustila. Ohranjevanje narodno-obrambnega duha v četi je bilo naporno in malo uspešno delo. To je en primer med mnogimi. S takimi četami se niso mo- gle braniti meje Slovenije, če bi meje sploh bile, pa jih dejansko ni bilo. Treba bi jih bilo šele zasesti in braniti, kar bi bilo takrat tudi z majhnimi dobro iz-vežbanimi in oboroženimi enotami narodne obrambe teoretično, in celo praktično, možno izvesti. Vojaške enote generala Majstra na Štajerskem so oboje: izjema in zgled. Če bi njega ne bilo, bi tekla meja po štarejski deželi v našo škodo drugod kot teče danes. Žal je Majstra potrebovala Štajerska, a bil je samo eden; genijalen vojak in poveljnik in prav tako velik domoljub. Ko bi bili imeli še enega Majstra za Koroško in enega za Primorsko, bi se verjetno meje Slovenije ne bile zarisale tam, kjer so se: skoro pol milijona Slovencev je ostalo zunaj. Kako je generalu Majstru uspela njegova vojaška operacija, mojstrsko zasnovana in z udarnimi silami izpeljana, mi je do danes nepojmljivo. A eno drži. Skoraj prav tam, kjer je on držal mejo in rekel: to je naše in ne damo, je bila potegnjena mednarodno priznana meja Slovenije. Izjema in zgled! Če bi bili imeli tudi na Koroškem in Primorskem voja-ka-poveljnika Majstrovega kova, bi štajerska ne bila izjema. Meje bi bile tudi tam zelo verjetno potegnjene v naš prid drugje, kot so v resnici bile. In oklic slovenske države bi bil v okviru stvarne možnosti! Taka je zgodovinska narodnoobrambna stvarnost okoli 1. 1918 in 1919. Težko pade na tehtnico našega političnega in diplomatskega neuspeha, ki se tako rad naprtuje le na ramena politikom in njihovim strankam. Kar je bilo v danih okoliščinah mogoče storiti, je z nadčloveškim naporom, zavestjo odgovornosti in čistim patriotizmom storil takratni poverjenik za narodno o-brambo dr. Lovro Pogačnik, ki se ga v njegovi ognjevitosti za blagor nove, svobodne Slovenije še danes živo spominjam. A |.nan latinski pregovor pravilno izraža staro modrost: Ultra posse nemo tenetur, kar se po naše pravi: Nihče ni odgovoren za to, česar ne more. (Bo še) Dr. Lud. Puš IZ NAŠIH VRST ------------- Milwaukee, Wis. — Cenjena uprava Ameriške Domovine •' Skoraj ne morem verjeti, da je zopet že leto minilo in da sem jaz še vedno tukaj, kajti vsako leto, ko pride čas za obnovo naročnine za moj priljubljeni hs? mislim, da je zadnjikrat. Že precej let se nič kaj dobi-0 ne počutim, in če bo božja vol.la’ se Vam prihodnje leto ob terfl času zopet oglasim. Priloženo pošiljam celoletn° naročnino, Vam želim mnogo u speha ter Vas iskreno pozdrav Ijam, Vaša dolgoletna naročnik Frances Marolt Cicero, 111. — Spoštovano n redništvo! Tukaj Vam pošilj3 ^ denarno nakaznico za celol® ^ naročnino. Z Ameriško Dom0'^ no sem kar zadovoljen. Rad ' rem novice na prvi strani, ka rih bi bilo lahko še več, če . cle- objavljali nove grobove m velandske novice v notranj lista. No, pa mislim, da lTlor^0, imeti Clevelandčani malo P tekcije, ker list izhaja tam-V nedeljo, 4. decembra sta se vrnila v Slovenijo aI^ Milošič, ki je bil tukaj 9 cev na obisku pri sestri Tere ^ Pristov. On se vrača c*onl0^aro zeleno štajersko v Sv. v Halozah. Drugi pa je 0 rj Šuštaršič, ki je bil na sta sinu v Berwynu, M- 1 „3 bila tukaj prav zadovolps^^ vseeno pravita, da je s doma. Želimo jima srev^n0 J)or0o-Vse čitatelje Ameriške vine lepo pozdravlja Tone Pristov JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST rxxxxxxxxxx "Saj bi mi vsi norce kazali, če Poženem na taka pota. — Smrt ftu je vzela sina in žalost me je ^ sklopec ujela, pa bom že počasi rešil nogo iz njega.” Ančka se je ogibala ata, ker sama sebi zaupala, da se ne W z njim sprla: “V teh dnevih žalosti. — Dovolj grdo bi bilo. ^ Če se je ni znal premagati ata, se moram zatajiti jaz. — Kakor bi ne bilo že dovolj hu-^°, da mi je umrl edini brat, je Pa še ata po krivem obdolžil ^arka škodoželjnih misli in ga spodil. Pa naj le počaka ata, da 'aalo pozabimo Ceneka. Marka Po dam, pa ga ne dam, zato ker §a ne dam.” Podlipnica je videla možu in hčeri v dušo in trpela za tri: Zase; za Cena, ki mu je Cenek unirl; in za Ančko, ki je zgubila brata in ostala edinka, ki ne ho mogla ostati sama in bo mo-fala izbrati moža po pameti, ne P° srcu, in bo srečevala Marka, hi se ne bo ženil, in ga ne bo ^ogla nikoli pozabiti, pa bo mo-‘'ala z drugim živeti in drugemu z° sc- znova razkropili. Zamolklo govorenje, polno boječih naglasov, tožba in vzdihov se je trgalo iz njihovih prsi. Njihove besede so bile mrzlične; klicanje, šepetanje, preklinjevanje, topotanje, nato polglasne molitve, premikanje predmetov, otroški jok — vse to je zamolklo in kakor da je z nekako močjo s silo zadržano, napolnjevalo turobno, črno izbo z grozo in neznanim strahom. Jašek se je predramil, se oprl s hrbtom ob mrzlo ognjišče in opazoval radoveden kopico ljudi, v kolikor je bilo možno videti njihove obrise v temini. “Kam gredo?” je vprašal berača. “V Brazilijo.” “Ali je to daleč?” “Ho! Ho! ... na koncu sveta, za desetimi morji.” “Zakaj gredo? Po kaj?” je vprašal še tiše. “Prvič zato, ker so norci, a drugič zato, ker so ubogi...” “Ali vedo za pot?” je vprašal znova začudeno. Berač mu ni odgovoril, dregnil in ženo s palico, stopil na sredo izbe, pokleknil in začel s plakajočim pojočim glasom: “Za morje greste, za gore, za gozdove... na konec sveta, naj vas gospod Jezus blagoslovi, sirote! Naj vas varuje gospa Če-stohovska, naj vam vsi svetniki pomagajo za darove, ki jih boste dali ubogemu slepcu. Da bi vas Bog obvaroval vsake nesreče — češčena si, Marija ...” “ ... Blažena si med ženami,” je odgovarjala kopica ljudi in se strnila na sredo izbe. Vsi so pokleknili, začul se je tih jok, glave so se priklonile, a srca so se z najglobokejšo vero in ponižnostjo vdala molitvi. Topel dih upanja je razpalil ugasle oči, bedni, sinji obrazi so oživeli, upognjena pleča so se vzravnala in občutili so tako moč, da so se po dokončani molitvi zdeli silni in nepremagljivi. “Heršlik, Heršlik,” so klicali za Židom, ki je bil izginil v sosednjo sobo. Mudilo se jim je oditi v neznani svet, ki je bil radi tega tako strašen in tako privlačen. Mudilo se jim je, da bi merili svoje moči z novo usodo in ubežali staremu življenju. TUDI PO ZMAGI — Na vo-livne shode so vabili z godbami, po volitvah pa so godbe igrale le zmagovalcem. Tale -fantič na sliki kar veselo piha v svojo trobento. Heršlik je vstopil z medlo svetiljko, preštel ljudi, ukazal jim, naj se postavijo po dva in dva, odprl je vrata in šli so — ko strahotna procesija bede, ko vrsta senc, oblečenih v cape, ki so se klanjale pod težo tega jutra, v katerega.; so korakali z neznanimi upi... • Izginili so naglo v temi in v dežju. Iz temne noči je izmed v vetru se vijočih dreves le tu pa tam blišknila luč njihovega vodnika, a iz šumenja dreves, iz žvižganja vetrov, iz temine te strašne noči se je vračal tožeči, od bridkih solz orošeni odmev pesmi: ‘Kdor se v varstvo Gospoda poda...” Glasovi so se trgali v viharju kot pi’etresujoče ječanje umirajočih ... “Ubožci! Sirote!” je dejal Jašek pri sebi, gledal za njimi in divja bolečina ga je zapekla v duši. Vrnil se je v krčmo, ki je bila zdaj še temnejša in onemela, zakaj dekla je bila ugasnila luč in se napotila spat; v sosednji sobi je bilo utihnilo petje, le berač ni še spal, prešteval je z ženo, kar je bil nabral.: “Piškava bernja! Dva srebrnika in petindvajset grošev je vse bogastvo ... Hm!... naj jim gospod Jezus tega ne šteje v zlo in naj jim pomaga . ..” Govoril je še dalje, a Jašek ga ni slišal več. Počenil je bil k ugaslemu ognjišču, se zavil/kolikor se je dalo, v svojo posušeno suknjo in zaspal ko klada... Koj po polnoči ga je prebudilo močno tresenje in svetloba ga je žgala v napol predramljene oči. “Hej, bratec! Vstani! Kdo pa si ti? ... Ali imaš papirje? ...” Prebudil se je na mestu; dva orožnika sta stala pred njim ... “Ali imaš papirje?” ga je vprašal eden izmed orožnikov že v drugič in ga potresel ko snop. Toda za odgovor je planil Jašek na noge in ga treščil s pestjo po čelu, da je spustil svetiljko in se zvalil na tla, nato je Jašek butnil v vrata in ubežal... Drugi orožnik se je pognal za njim, a ni ga mogel dohiteti, zato je ustrelil. Jašek se je za hip opotekel... kriknil in padel v blato, toda pobral se je mahoma in izginil v črnem gozdu. 2. Jašek je bežal ko obseden, tolkel ob drevesa, se zatikal ob grmovje, padal, se dvigal in znova bežal gnan od strahu, ker se mu je zdelo, da so mu zasledovalci že za petami da ga je že nekdo zgrabil za ramena, da sliši dihanje za seboj .. . Podvojil je svoje sile in dirjal ko vihar, dokler se ni smrtno izmučen zgrudil v grmovje in le- HOLMES AVE. MARKET Tudi letos, kakor vsa druga leta, imamo polno zalogo svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije po zelo zmernih božičnih cenah! Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta! 15638 Holmes Ave. Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio žal dolgo časa kot v nezavesti... j Prebudila ga je bolečina, ki je je čutil v boku, dvignil se je nekoliko in se z očmi polnimi strahu kakor z očmi preganjene zveri oziral po temini. Ni opazil nikogar, ni se mogel znajti, kje se nahaja; okrog njega je šumel temni borov gozd, ki ga je po-draščalo nizko grmovje. Privlekel se je do nekega drevesa in padel stokajoč na zemljo — v boku ga je strašno zabolelo. Sključil se je in tako sedel ter ječal skozi stisnjene zobe. Bolečina se je pasla na njem, od rane v boku se je razprostirala po vsem telesu, poiskala slednji živec in mu zabijala vanj ostre, neskončno dolge in strašno pekoče igle ... Natrgal je pest mahu in si zataknil z njim rane, da bi ustavil kri, ki mu je vala bok, v čevljih. s toplimi curki obli' da mu je že žvekala i the Royal Premier series The STRANDQUfST • 25X45J5W Krasna moderna solidna konsola v zrnati orehovi barvi /25 X 4517 W/ ali v zrnati mahagonski. barvi /25 X 4517 R/. Nova odlična zaščitna ploča z barvnimi kontrolami spredaj. Cene začenjajo od $ 399 ,S5 naprej! jZENITH 25" RECTANGULAR COLOR TV 25' overall diag. meas.. 295 sq. in. rectangular picture area the Royal Compact series .. The EATON • 25X4517 Lep danski moderno stiliziran kabinet s pravim orehovim furnirjem in izbranim trdnim temeljem. Nova integralna zaščitna ploča z spredaj barvnimi kontrolami. M m M & Brodnick Bros. Furniture and Appliances 16013-15 Waterloo Rd. DO BOŽICA ODPRTO VSAKI DAN DO 9. ZVEČER! IV l-6672| Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 p0p. in v soboto od 12.00—1.30 pop. »1 Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _______1________________K U P n N____________________________________ Ameriška Domovina ' 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovinn kov moje naslov: Ime ...........................-................ božično darilo na sledeči { t i * cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam zntrsek $. Moje ime je ................. Moj naslov je ................ mesto in država .............. NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIC MODEL MEAT MARKET 610 East 200. Str. KE 1-7447 PREKAJENO MESO. — KUPITE NAŠE ODLIČNO nače domače KLOBASE VSEH VRST, SVEŽE IN DOMAČE ZELJE IN REPO. — Naročila po telefonu! Odprto vsak dan od 8. do 6. zvečer, v ponedeljek zaprto. FLORIAN IN MARY KONCAR-lastnika DRUŠTVENI IMENIK Veliko pozameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te. sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu §12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah^nlobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. i GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore BSvd. 1853 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEndersou 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer* IGRANJE Z MUCO — Donna Dill, pet let stara dek^ katere sliko uporabljajo na lepakih za letošnjo kamp “March of Dimes”, se rada igra z domačo muco.