JURAJ JURAJEVIČ:
Tujkin psiček in Dondarjeva pipa
Kratkočasna zgodba.
adnjič setii se peljal po čeleznici v Novo mesto. Spotoma mi je povedal priiatelj to-le zgodbo.
Tisti čas je kmetoval na Koludrju blizu Mirne peči stari Dondar, mož trde kože in trdnih živcev. Držal SL je lepih starih šeg in navad. za novotarije pa ni dosti ali celo nič maral- Ce mu je kdo oponesel, češ. kai bi se vnemal za stare reči, ki so minule in nimajo več veljave, ga je hitro zavrnil, rekoč: ,,Mola-liej, to pa že ne bo niC; šmarni tolar je iz pravega srebra, ali pa žolti cekini, krulja Matjaža kova, še zmera! več zaležejo negn avstrijskn :istje, ki mu pravimo denar, za katerega še žveplenk tie moreš kupiti. ako ga mmaš za celo pest, kaj 5e\e soli ali tobaka!"
V svojih otroških letih ie sanjal Dondar, da bi bil najrajši papež. !n kn so ga vprašali, zakaj. je otlgovori!: „1, za U>, da bi bil gospodar čez vso slovensko deželo!" Kralj bi bil tudi raU: zato da bi se vozil okolo; ali pa cerkvenik, da bi vsak dan zvonil. ,,Kaj pa za kmeta bi ne bil rad'J Ali te kmetiška reč ne veseli?" so ga vprašali, pa jim ie odgovorif: „0, tucli! Kmetovalec bi tudi rad bil, pa lepo Boga hvalil."
,.Kaj pa bi bil najneraiši?" ..Maček, ker bi moral miSi loviti."
Najgrši se je zdel Dondarju maček: obje kruli. poliže kašo ali ukrade klobaso. ln najbolj nesrečen je bil takrat. kn mn je maček klobaso pojedel, ga uprasnil. portej inu pa Se uSel . . . In ie bi vpra5ali Dondaria. kdaj je bi! najbolj srečcn, bi rekel. da takrat ko je psa Konil in podil ter norel z njim prav no svoji volji: zakaj s psom noreti sc mii jc zdelo nadvse prijetno na svetu.
Kmet je hil torej Dondarjev stric s Koludria. Zgodilo se mu je, kakor si je sam želel v otroških letih: lepo kmetoval ic in Boga hvalil. Se.ueč!
238
Najbolj srečen je mogel zdaj biti: vse mačke in mačkone je pregnal od hiše, dobil pa je na dom psa, zvestega in poslušnega, da nikjer in nikoli takega. In ta pes ie bil res njegov velik priiateli'. v veselju ga je klical. d;i sta se radovala skupaj. In kadar je bil žalosten, je zažvižgal, psiček \c pritekel in mu odgnal vsp žalost.
O, rad je imel Dondarjev stric psička. svojega Murčka: toda pes je le pes: v naročje ga ni jemati, kakor dela davkarjeva gospa v trgu, saj pes ni otrok: in s krožnika se mu tudi ne spodobi jesti, ie menil DondaT, kukor ie odredil oni dan gospod sodnik, ki se je pripeljal na komisijo v našo vas in kosil pri županovih. Županja je tisti krožnik razbila na drobne kosce pred očmi vseli vaščanov, da bi ne mislili ti, kadar pridejo v njeno krčmo, da bi jim utegnila prinesti na tistem krožniku juhe, ki je z njega pes iedel, in da bi ne odganjala tako Ijudi iz krčme. Stari Dondar je tedaj rekel: ..Hentaj, pes ni človek! Pod klopjo je njegov prostor, v kotn njegov kvartir in črepinja njegova skleda; če bi pa pes sedel na stol, kam pa naj jaz grem, ali na streho? In če bi psu dajal s krožnika jesti, v kaki posodi bom pa potlej jaz meso rezal? In če bi psa v naročje jemal in ga guga!, ali bodo potlej otroke v jerbasih ali cekarjih na glavi pestovali? Hentaj, to ni nič! Pes je pes, če ga imam tudi rad, prav rad, skoro bi rekel. da rajši ko tele v hlevu; ali vedeti se mora. da ie on žival, jaz pa človek, tudi v tem. kje ima on kvartir, južino in sedež!" — In ko je videl Dondar davkarjevo gospo s psičkom v naročju. je obniil pogled v stran, zamižal in lutro napravH tri korakcnaprej; tam T>a pliunil nevšečno na tla, zaretitačil sam pri sebi glasno, češ, prismodarija! Potlcj jo je pa naglo odkuril iz trga.
Mačk ni trpel Dondar v hiši, zato so pa gospodovale miši in podgane pod njegovo streho, da je bilo joj. In kadar so se mački drli na vasi, jim je rekla stara muca: ,.K Dondarju poidite rajši. kaj bi se drli tu, tam imate dosti opravka!" Pri Dondarju je bil res dober in izdaten lov. Vsi lemi-harski mački so vkljub gospodarjevi mržnji in jezi tja zahajali: Dondar jili je podil in preganjal, a prepodil in pregnal jili ni, obeh je bilo več kot dovoli pod njegovo stretio: miši in lenih mačkonov. Za mačke torei ni maral Dondar, a psička, svojega psička Murčka, o-o!
Res da ni smel na stol, ampak pnd klopjo v kotu je jedel iz črepijije: toda kamor je stopil gospodar, tja je šel tudi pes. Še celo k fari ga je spremljal ob nedeljah in praznikih. Seve, v cerkev ga Dondar nikakor ni pustil; kaj bi se pa to reklo, hiša božja vendar ni za pse! No, tega tudi treba ni bilo; pes se je ustavil pred mesarjem in šel nad kosti: in ko se je vračal Dondar iz cerkve, je že Murček majal z repkom in ga priCakOval ob cesti.
239
Bila sta torej prijatelja. In kamor je šel eden, tam tudi drugega ni manjkalo. Samo enkrat se je zgodilo tako, da je šel stric sam z doma in ni psa vzel s seboj; pa Se takrat bi bilo bolje, da bi ne bil storil tako, si je očital Dondar.
To je bilo takrat, ko je eksekutor raznašal kmetom opomine, nai v kratkem plačajo davke. To ie bilo ravno v velikem delu; komaj so poželi — sai še niso vsi — ie bila že ajdova setev pred durmi. ..Hembrej, kaj se jim tako niudi, bi vendar še malo počakali, tnliko. da ajdo vsejemo." sc je jezil Dondar, trudcn, da ga je vse boielo in je komaj stal na nogali, ko je dobil tudi on beli listek v roke. naj plača. Jezil se je torei Dondar, sklenil pa tudi že, da jo koj drugo jutro mahne v mesto in plača davek, ..da ne bo sekacjona",') ]e rekel. In neki glas mu je tedaj zašepetal: Dondar, z železnico se pelji v mesto!
Prav takrat so dogradili dolenjsko železnico. pravi biagodat za dolenjsko stran. pa tudi za druge kraje, kar se je posebno v svetovni vojni izkazalo. Pa stari Dondar je bil sprva — kot proti vsaki novotariii — tudi proti železnici. Dolgo so mu morali trobiti v ušesa, predf.-n so se mu odprla, da je poslužal dobre strani železnice; in dolgo so mu morali umivati od predsodkov zakapane oEi, da je naposled spregledal in uvidel, da zgradba nove železnice utegne biti vendarle tudi v prid prometu. Pa še takrat je dejal: ,,E, pa še Bos ve, če bo ta reč dobra ali ne; se bo že še videlo. Ce jo botno zavozili, boste drugi krivi, jaz ne, jaz si umi|em roke."
Železnica je bila torejže dograjena, ljudje so se že vozili po želez-nici, stari Dondar jo je še po strani gledal in hodil peš ob železniškem tiru v mesto: več je črevljev strgal, kakor bi bil plačal voznine; zamudil le ves dan, z železnico bi bil opravil v nekoliko urah; truden je bil od hoie, zapil je nekaj — nič, zmodrilo še ni starega trmoglavca, dosle) se še ni vozil z železnlco.
,,Dondar, z železnico se pelji, da prej opraviš in boš lahko danes še ajdo sejal doma," mu je iznova rekel neki glas, ki ni bil nihče drugi kot njegova paniet.
,,Samo, samo, ovbe, Murček bo moral doma ostati, kaj bi s tako robo v železniškem vozu, to je križ!" je še pomišljal Dondar. ,,Nič, z liika-matijo se popeljem v mesto," se ie naposled odločil.
Murček ie režal v kotu. ,,Kaj bi renčal! Doma boš, pa je; saj vidiš, da se mudi; peš čez hribe v mesto je predaleč," je rekel Dondar in se šel napravljat. Psiček je skočil za njim v gorenio sobo. Tam je žalostno migal z repkom in bevskal zategnjeno — hov-hov-hov! — kakor da bi
•) Zamudnih obrestl. 2»
jokal ter venomer gledal v gospodarja, ki se ]e pražnje oblačil. In ko ie bil stric gotov, si Se popravil še rdečo ruto za vratom, se pogladil po gladkem telovniku z velikimi srebrnimi gumbi; štebale, ki so mu segale visoko čez koleno, je zgrbil, kolikor je bilo treba, se potrepal, če ima denar pri sebi, vzel velik dežnik — in hajdi v mesto! Pa ko je odpiral duri, je še rekel Murčku, naj nikar ne bevska več, saj pride kmalu nazaj, vozil se bo. Naročil je še domačim, kaj naj delajo, potlej jo pa urezal po lebri k železniški postaji. Pes je še nekaj časa tulil in javka) žalostno. potlej se pa od toge in togote zleknil pod klop, in dokler ni bilo gospo-darja nazaj, se ni premaknil z mesta.
,,Kai, ali se zbira nevihta za gorami, da tako rohni in bobni?" si je dejal stric, dospevši že blizu postaje. Pa se ni zbirala nevihta za gorami, da je tako rohnelo in bobnelo — vlak je prihaial, skoro bo že na postaji. Dondar je poškočil, kakor da bi ga bil gad pičil. ko je zagledal ,,!uka-matijo" in stekel. Nerodne so bile njegove trde noge, a še je dobil vozni listek. še je ujel vlak, pa kar stikoma je vse šlo; komaj so ga potisnili v železniški voz, je že zapuhal vlak in oddrdral dalje.
V vozu z Dondariem se je peljalo več tjudi, večina možaki. Kadili so. Tudi stric je izvleke! mehur iz malhe, natlačil pipo in zažgal. Cmakal in puhal je, da je bilo v vozu hipoma kakor v megli. Sopotniki so morali odpreti okna, da je potegnil veter in pregnal dim vun na prosto; a stric je vlekel iz vivčka in puhal dim kakor za stavo. In ko si je nekaj časa ogledoval železniški voz, je iel naposled zadovoljno kimati -in si govo-riti tako-le: ,,He-e, šembrana reč, saj te hišice so pa dosti udobne in pri-jazne, lejte si no, kmalu bi dal prav, da so zgradili železnico: človek se oddahne tako-le tukaj na klopci in vendar opravi vse v mestu." In zdelo se rau je škoda, da je doslej raiši po hribih skoro vštric železnice lazil v mesto iz gole objestnosti in napuha, češ. čemu bo železnica kmetu, dokler ima zdrave noge, da lahko bodi!
Cisto zadovoljen je bil torej, kakor vidimo, Dondarjev stric z vožnjo po železnici. In sklenil je, da tudi nazaj grede ne bo kolovratil peš po hribih, temveč z železnico se popelje tudi naza). In res, v mestu je kmalu opravil, saj drugam ni Sel ko v davkarijo, in denarja se človek tudi tam laže iznebi kakor dobi, in potlej hajdi zopet na železniško postajo. Toda zjutraj je komaj še uiel vlak, zdai pa je moral dalje časa čakati nanj, kar se mu je hentano dolgočasno zdelo. Pa ko se mu je po enoumem čakanju jelo zdehati, so se odprla vrata, in vratar je zaklical: Vstopite!
Stric skoči pokonci, zgrabi za dežnik, ki ga ie bil položil poleg sebe na klop v čakalnici in gre naglih korakov po vozni listek. ,,Sli§ijo, kai se bomo sami vozili? Za poln vlak nas vendar ne bo, kar nas tnkaj stoji."
2«
je omenjal stric in začel preštevati ljudi, ki so eakali ob blagajnici. ,,Vsai na drenju ne boste in se ni bati, da bi vas kdo pohodil," je odvrnil eden od okolo stoječih. ,,Saj res!" je prikimal Dondar in odkoracal k vlaku. ,,No, gospod, katera hišica je pa zdaj zame pripravljena?" ie vprašal iz-prevodnika, ta mu je pa odgovoril: ,,V katero greste, je vse eno, lahko se peljete tudi v dveh, topot še premoga ne bomo zaslužili." In je stopil kar v prvi voz, ki mu je bil naibolj pri roki, sedel lepo na klopco, poleg sebe je postavil dežnik in pogledal okolo sebe. Zdaj je šele zapazil v drugetn kotu gosposko oblečeno žensko, ki je gledala pri oknu vun. Pa psa je imela ta ženska s seboj. ,,Oh, zakaj je moj Murček moral doma ostati! Kako lepo bi se lahko vozil z menoj! Tukai-Ie pod klopjo bi čepel, živa duša bi mu ne storila žalega! Tako pa: Doma bo preždel sam vse dopoldne, ovbe, ovbe, žalostno bevskajoč in iskajoč z očmi svojega go-spodarja!" je vzkliknil Dondar. ,,Pa kar na klopi sedi pes kakor človek: kdove. ali je tudi zanj plačala gospa vozni listek? Hembre], kaj sja ne . more brcniti in zapoditi pod klop; pes je le pes, ne gre, da bi posedal tam, kjer ljudje," je modroval stric.
Pa tisti psiček je bil pravo revče. Treslo se je in počepalo neboRljeno ščene kot pogromasta putka, pa venotner z glavo odkimavalo in cvileče javkalo. Stric je mislil: Olejte, psiček ugovarja, ker mora sedeti na klopi, ker ga gospa ne zapodi pod klop. Ko pa gospa zapre okno, je bila pre-pričana, da je ščetinasti ..Vitore". kakor ga je klicala, hud nanjo, ker Ka )e toliko časa pustila samega na klopi. Skloni se torej naglo k psičku ter vzame unemarnesca ščetinca — pomislite — v naročie kakor davkar-jeva gospa v trgu! ,,Bu, bu!" je pihal in puhal stric in nevšečno pljunil na tia, .,kje bo pa otroke pestovala ta prismoda?" si ie mislil. ,,V naročju ne, saj pes in otrot vendar ne gresta skupai! človek. četudi ie že samo otrok, je vendar višie postavl]en kot pes! Vrhu glave bo morala ta ženska devati dojenčka, kakor kmetice škaf ali jerbas, kadar ga bo pestovala. In gnezdo zanj bo tudi moralo biti vrhu glave tako kot od štorklje vrlni slemena. E, šembrana reč to!"
Tako je modroval stric Dondar s Koludrja sam pri sebi, potlej pa izvlekel izza pasa mehur. iztrkal pipo, natlačil tobaka vanio in zažgal. Kajpak, potegnil je pošteno, in zakadilo se je iz njegovih ust kakor iz dimnika; kako pa, ko je pa še vedno grdo gledal gospo s psičkom v naročju!
Gospa je zopet gledala pri oknu vun. Zdajci zaduha njen nosek tobak. O, Itako ji je bil zopern tobak in z njim vred tudi tobakar! Okrene se in pogleda v drugi kot, kjer ie sedel stric in moško pokal tobak na debelo. ali pa tudi na drobno, da se je kar slišalo: pk-pk-pk-pk! — ..Brrr!
242
Mnmmi! Fu-u-ii! Sss, pst!" zasika in zajavka gospa vsa iz sebe. Hentaj, omožiti se ni marala samo zato, ker je bil njen ženin hud kadilec, m zdai pa gleda tega neznanega dedca, tega neokretnega kmetavzarja, da ji zacmari in zakadi ves voz? Nikoli! In pa: ta voz je za nekadilce; v tem vozu je prepovedano kaditi! ln ta prebita kmetiška korenina se predrzne — meni nič. tebi nič — tukaj žgati tobak in puhati kakor Turek! Naka, tega pa že ne, to je pa že od sile! — Gospa tišči nos, zapira usta, stopica semintja, tepta z nožicami, kakor bi stala na žerjavici, da ji psiček renči in cvili v naročju; venomer pa vpije in kaže stricu, naj dene pipo \z ust, naj ne kadi več, tukaj se ne sme kaditi!
..Kaj bo neki tej-le babnici?" je ugibal stric. Seveda ie ni prav nič razumel, kar mu je venomer klepetala kdove v kakšnem jeziku, ali po nemško, laško, ogrsko ali celo po cigansko. Niti besedice !e ni razumel. ...Ampak kaj je babnici, da tako grmi, rohni in klepeče?" je ufibal stric. Da gre zaradi njegove nedolžne pipe. to mu še na kraj pameti ni moRlo priti. ..Ha, pa naj vpije, kar hoče, kaj meni mar!" si je rekel in poka! in puhal dalje tobak. Pa da bi mu ne bilo treba zledati v tisto neizrečeno unemarno ščene v gospejnem naročju, je odprl okno in gledal vun. 0. koliko priietneje se ie bilo voziti zjutraj! Skoro bi mu bilo žal. da je ni rajši preko hribov peš popihal domov! Pa zdaj je, kar je! Dobre volje ni bil stric. In kadar mu ni bila kaka reč povšeč, takrat se )e vselej vrgel na tobak. In je tlačil in puhal. da se je vse kadilo. Tudi zdai je pri odprtem oknu vlekel iz pipe, da se je slišalo kar na sclas pokanje: pk-pk-pk-pk! — in vse dimno je že bilo hipoma v vozu.
Gospa se je repenčila in dopovedovala stricu na vse načine, da je ta voz za nekadilce, da se naj presede v drug voz, če hoče na vsak način to smrdljivo pipo vlcči; ali kaj. ko je Dondar ni umel in ni mogel vedeti prav nič, čemu se usaja in kaj stoka v tistem tujem jeziku, menda laSkem. kakor je domneval. ker je bil že slišal dva laška delavca kregati se med seboj. ki sta tudi slično zategovala.
Ko uvidi gospa, da je dedec trd in se ne zmeni za njene opomine, gre s psičkom v naročju do njega in mu blebeče naglo in brez prestanka. Toliko je šlo zdaj Dondarju v glavo, da ženska nekaj od njega hoče; toda kaj. hudir jo razumi! Trdo je prijel za pipo in jo stisnil jezno med zobmi in kar na kratko je vlekel: pk-pk-pk-pk — pa pljuval nevšečno po tleh. Holahej, vseobče zdravilo mu je bila njegova ljuba pipa: in čimbolj je bil bolan, žalosten ali jezen, tembolj na drobno in na kratko je pokalo z njegovih usten: pk-pk, pk-pk, pk-pk!
Zdaj se je nekaj pripetilo, kar ie zmešalo stricu možgane. da je še on začel rentačiti. Tisti ,,Vitore", kakor ie bilo psu ime, ki se je skrival
243
v gospejnem naročju, je dvignil gobček, zalokal z jezikom in obliznil — pomislite! — gospo po vratu in po licih! In — čujte! — gospa ni vrgla ščeneta na tla ali ga udarila po gobčku, kaj še! Nasprotno, pritiskala ie prismoda psička k sebi, in psiček je delal z jezikom — cmok-cmok! — in čofal in lizal gospo kar naprej po vsem obrazu vpričo in pred nosom Dondarjevega strica ...
Stric je bil kar trd. Samo vun je gledal in zdravilo je jemal tako na gosto, da se je slišal tisti pk-pk! z njegovih usten, kakor da prav naelo voda kaplja na desko. Z nogo je tolkel: Buzarona, fej te bodi! In po glavi mu je šumelo: Grdoba grdobasta! Da bi te cistani odnesli ali te konje-derec na meh odr)! Pasja pohaba! In ti, da te le sram ni, uganjati take grdobije vpričo poštenega človeka!
Tako je šumelo Dondarju po glavi, a Tekel ni nič, le mrmral in ro-drnjal je sam pri sebi, odmajeval z glavo in zdajpazdaj dajal poudarek svojim inislim s tem, da je na kratko udarjal s peto ob tla.
Oospa s psičkom v naročju je še vedno stala pred Dondarjem ter mu trobila svojo pesem na uho. ..Buzarona, fej te bodi!" zarentači stric s tako silo in takim glasom, da je gospo kar vrglo v drugi kot voza. Svojo iezo in gnev pa je poplakoval s pk-pk-pk-pk! Voda ie že tekla na desko, nič več ni kapljala, se ie slišalo, tako je vlekel iz pipe.
Gospa je uvidela, da ne opravi ne izlepa, ne izgrda prav nič pri tem zakrknjenem dedcn. Uf, ali tobakovega dima ne more prenašati! Šla je v sosednji voz — tam so tudi kadili. Klicala je izprevodnika na pomoč, a ta ji je že preščipnil listek, preden je vstopila, kdove. kje se je mudil. ni je slišal; nosljala je, kašljala, si mašila nos in usta z robcem ter gledala. bo li že skoro postaja ali ne, da se preseli v drug voz, tak za nekadilce; ali postaje le še ni hotelo bili; od žalosti in togote se je vrgla gospa na klop in na glas zajokala.
Zdaj so se pa vendarle odprle Dondarju oči. ..Hembrei, pa ne, da bi gospč dim težko del, tobakov dim, da tako noslja, kašlja in si maši usta in nos?" reče samemu sebi in pomišlja. ,,E, nič ne bo drugega," sl reče ¦ za nekaj časa. Ze je hotel iztrkati pepel iz pipe in |o spraviti v malho, kar ti v tistem hipu pridrči gospa s psičkom preden), ker se ie bala, da ne bi iznova natlačil in zapalil pipe, ter mu kaže na napis nad vratmi, češ, poglejte, očka, gor je zapisano, da ne sme nihče tukaj kaditi. Stric ie res pogledal nad vrata. Pa ker ni nič takega tamkaj opazil, se ni brigal dalje za gospejno namigavanje; bile so neke čire-čare zgoraj napisane, a stric jih ni poznal. Kdo pa je znal v niegovih letih čitati v hribih! Zdaicj dene gospa psička na klop, prime strica za rokav in ga tira pred vrata: tam mu kaže napis ..Nekadilci" ter daje znamenje, naj spravi pipo, ki jo
244
je še vedno v rokah držal, saj ni utegnil prej iztrepati pepela iz nje. Dondar je debelo gledal na napis, na tiste čire-čare in rekel: ,,Gospa. slišite, to so pa mape, ki jih ima zemljemerec v roki. kadar postavljamo mejnike; pa kai bi radi?" Odgovor je bil laški. če je bil odgovor, on ni ničesar razumel. Ni vedel. pri čem je: tudi ga je jezilo. da je šel za gospo. ki je pestovala psa, In v takem stanju je vselej vzel zdravilo; nič ni hotel več vedeti, kar je bil pravkar sklenil: oprostil se je ne preveč obzirno gospejne roke in sedel zopet na svoj prostor. Buzarona, nasproti njemu je počepalo in se treslo na klopi tisto ščene, gospejin psiček Vitore! Brž, brž zdravila! 2e je vlekel Dondar zopet iz pipe. a počasi in mtrno, pk. pk! se je slišalo kakor iz daljave.
To je klenkalo, to je ropotalo, to je tulilo! Celo psiček je renčal in Sfrgral. kakor da sta zmenjena z gospo.
..Stran s pipo. stran s pipo!" je pokalo Dondarfu na uho kakor koko-dajcanje in juskanje jeznih putk na dvorišču. Zdai ni več verjel, da gosp* morda škoduje dim. To repenčenje in ropotanje. klenkanje in tulenje ga je spomnilo na onegavo deklo, ki je znorela.
..O, nič drugega ni. ženska je znorela. drugače ne more biti," reče in gleda srepo in grdo vanjo, češ. že s pogledom io mora ukrotiti, da mu ne bo ireba rabiti rok, ako skoči v svoji norosti vanj. In da je ženska res neumna, v tem ga je potrievalo tudi tisto lizanje in cmokanje pasje. Saj, če je prav videl, ie tudi tujka cmoknila enkrat pasjo grdobo prav na gobček. 0, kaj takega ne bi storila ženska z zdravo pametjo!
Tista tuja gospa je strahovito vpila, kakor da bi jo kdo na meh drl. Kar penila se je od jezave srboritosti in ihtela. In tresoči se, onemoeli psiček tam na klopi ii je pomagal: kazalo je revče zobe, se iztezalo in spenialo in skakalo na klopi. bevskalo in cvililo in se ujedalo, kakor da mu je porednež stopil na nogo ali rep. Stric ie bil prepričan: Cisfo nora babnica je to; zdai jo ie napadln. Zopet jo je pogledal grdo in srdito, da bi jo že s huditn pogledom krotil. Ali to ni več pomagalo. Vse je kazalo, da skoči tujka zdaici vanj. ,,Obsedena je!" je vzkliknil Dondar, vstal in s pipo v ustih pri odprtem oknu pokazal svoje težke pesti v tobakovem dimu.
Gospa je bila vsa iz sebe. Nič več se ni mogla premagovati. Vzdignila je roko — čot! — in pipa je bila izbita iz stričevih čeljusti: odletela je pri odprtem oknu daleč vun ...
Za trenutek molk. Stricu je zastala sapa: sploh ni mogel takoj patn-titi. ali je res ali ni res, kar se je toilo pravkar z njegovo pipo zKodilo. Ko pa se tega dodobra zave, rau zavre kri kakor razdraženemu puranu, kadar zagleda rdeč robec. Taka ieza ga prime, da mu gre tujka izbiti
245
pipo iz ust, njegovo edino zdravilo v vseh težavah in nadlogah življenja. da je kar zaškftal z zobmi in pogledal okolo, kaj bi prijel v roke.
OoSpa se je seveda previdno umaknila v svoj kot; pred njim tam na klopi je pa še vedno bevskal in tulil psiček. Prav nič ni pomiSljal stric, ko mil zagledajo oči tisto ščene na klopi; kakor klešče so ga zgrabile nje-gove krepke in trde roke. prestrašeno je psiček zacvilil, ko ga je Dondar zagnal skozi oKno...
Zdaj pa je tujka brenčala in rentačila, skakaia in bila okolo sebe. Pfašnila bi bila v strica, mu razpraskala obraz. zmršila in populila nekaj redkih las, to se je videlo iz nienega vedenja; ali Dondar je pokazal dovol) jasno z roko, da pojde še ona za psom, ako se tnu približa. Kakor vojak na straži je stal stric pri odprtem oknu in motril položaj. Z obraza se mu je bralo, da ne pozna šale. To je pomagalo. Ali tam iz kota. iz zasede se je usipala nadenj toča psovk, in bliskalo se ie v tujkinih očeh in grmelo iz ujenih ust kakor nevihta za gorami. ,,Hentana reč," pravi stric, ..drugo pot io urežem rajši zopet peš v mesto; brigajo me take-le udobnosti: kdove, na kaj vse naleti človek po železnici, kjer se vozi vsa zmeS ..."
Vlak zapiska, postajno poslopje se je že pokazalo, zdajci pridrdrajo na postajo. Kolesa zavirajo, vlak se vedno počasneje eiblje in se ustavi. Zunai ie čakalo na vlak vse polno Ijudi. ..Leite si no, bodo le zaslužili za prernog, morda še malo čez, za večerjo izprevodnikom," si je dejal Don-dar, ugledavši to fiinožico potnikov, in se ni več brigal za tujko. Izprevod-niki hite odpirat vrata. Iz enega voza se začuje prepir. Kmalu pritira tista tujka Dondarja iz voza kakor orožnik hudodelca ali čebela trota. Prav-zaprav ga ni tujka pritirala, to se je le tako videlo: on je sam prišel. gospa se ga je le oprijemala zadaj za suknjo, Le se je še tako otepal. Zdaj je imela večji pogunr. kajpak, bila je že na planem in se ii ni bilo treba bati, da jo stric vrže skozi okno. Tudi je bila varna pred Dondar-jevo trdfi pestjo. Vpričo Ijudi bi ie vendar ne pobijal.' Vpila je in kričala. da jc vse vrelo skupai, stikalo Klave in izpra^evalo: ..Koliko je pa ukradel? Koga je pa ubil? Ali ie kaj zažgal?"
Prihiti uradnik mirit in svarit in ljudi odpravljat v vozovc, zakai vlak stoji le nekaj tninut. Liudie niso morali ostati na postaji in so šli v vluk; a pri vseh oknih so gledali vun in še vedno izpraševali: ..Kai ie prav-zaprav? Kai se je zgodilo? Kie je zažgal. koga je ubil, koliko je ukradel?" Ob uradniku, ki je kar sipal z vprašanji v slovenskem. neinškeni in laškem jeziku, sta stala še vedno onad\'a, stric Dondar s Koludrja in pa tuia gospa; a nič drugega ni mogel zvedeti od njiju. kot te dve reči: ..Zenska je obsedena, pa mi je ukradla pipo in jo vrgla pri oknu vun." se je branil Dondar; sram ga je bilo izblekniti, hembrano sram, da mu je
ats
pravzaprav ženska izbila pipo iz čeljusti. Ne tako gospa. Ta ie naredila iz komarja slona in tožila v laškem jeziku: ,,Dedec mi je zadavil psa, niojega zlatega Vitorčka, slišala sern dobro, kako je sirotek zacvilil v smrtnih bolečinah, potem ga pa vrgel pri oknn vun iz vlaka. Tudi mene je hotel ubiti..."
Uradnik je tolmačil.
,,Ni res! Pipo mi daj nazaj, če ne, tožim zanjo!" sc je branil stric. — ..Oh, moj psiček. moj srčkani Vitore! Kje mu dobim para! Vreden je bil tisoč cekinov," je javkala gospa.
,,Še pol gumba ne dam zanj! Umiti se bom moral. ker sem se dotaknil nemarneža," je ugovarjal DondaT.
Pričkala sta se čedalje huje. Prišlo bi še do pretepa, zakaj vroče-krvna tuika se ie že zaletavala v strica, da je ta visoko dvignil dežnik in udaril bi bil, pa naj bi se zgodilo, kar hoče, ako bi ne bil tega uradnik preprečil. Upehana tujka je Ie še trobila: ..Moj psiček!" Stric pa: ,,Moja pipa!" Ljudje so uvideli, zakaj gre; začeli so se smejati v vozovih in po-redno vzklikati: Psiček-pipa! Pipa-psiček! — Uradnik ie spoznal, da ta prepir pravzaprav njega, nič ne briga; iel je in dal znamenje za odhod. Tuja gospa je še enkrat poizkusila, da se maščuje nad Dondarjem; toda le-ta ie tako zarentačil, da se mu je umaknila. Ljudje so zagnali krik. — ..(ilejte, pipa in psiček se dajeta!" so se grohotaje norčevali. ,,Kdo bo hujši? O, psiček je že odnehal; res ni bil dosti vreden, še ene pipe ne!"
V tem so zaškripala kolesa, vlak se je zganil, premaknil in se začel pomikati dalje. Gospa je tedaj popustila Dondarja. stekla za vlakom ter vpila in klicala, menda da naj počaka. ,,Fiume, Fiume!" ie zaslišal stric. ..Aha. v Fiume, to je v Reko, daleč tam ob morju. tja se pelje gospa: ampak Reke danes že ne bo videla!" je rekel stric in jo pobrisal domov. To je bilo lahko zanj. ker se mu ni bilo treba več otepati z žensko, ki se )L lomila zdaj pred uraduikom in ga menda pestila. naj ustavi vlak. ,,Fiume, Fiume!" so se še vedno slišali nieni obupni klici. Pa vlak se je že od-daljil, skoro se bo že skril za ovinkom. Tudi Dondar je bil že daleč; brisal si je pot z majolkasto ruto s čela, zakaj pobiral jo je naglo po rebri: ne morda iz strahu pred tujko, ampak zato jo je rezal hitro. da brž pride k ljubemu prijateljčku, k zvestemu svojemu Murčku. To seve, da se izlepa ne bo zopet vozil po železnici; rajši gre po Kolih kolenih čez hribe v mesto. kakor da bi se mu še kdaj kaj tako nerodnega in nezaslišanega pripetilo kot danes.
Rezal jo je torej krepko domov, pol ure )e gotovo prehitel, tako naglo je stopal. In ko je odprl vežne duri, se je prebudil Murček v go-renji hiši, vstal izpod peči, se zleknil in nalahno zalajal, čeŠ, tam je še
247
tvoj psiček, kjer si ga davi popustil. Dondar inu je hitel odpirat. Še enkrat ie zalajal Murček. Dondarju se ie zdelo, da mu očita: ..Zakaj si šel, liubi striček, sam v mesto brez mene, svojeua zvestega prijatelja in tovariša?'' — ,,Le miren bodi, Murček, saj poslej ne grem več od hiše brez tebe." ga je toiažil Dondar in potapljal po lirbtu.
Na kolodvoru pa tii več javkala Kospa. Kmalu za vlakom je pritekel V eni sapi njen Vitore na postajo. Ujel se je pri padcu srečno na noge. in nič hudega se rnu ni pripetilo. Teže itak ni imel nobene, priletel je na mehko poljsko zemUo. Oospa ga ie vsa vesela vzela v naročje in ga pri-tiskala k sebi. ,,Prav je, da ie ušel vlak naprej, samo da si zopet ti pri meni, zlati Vitore!" je vzklikala.
Dondar je bil tedaj že doma. ln tako je bilo na vse strani poravnano: gospa in Vitore sta bila zopet skupai, Dofldar in Murček tudi. Pipo bo pa že drugo kupil. saj jo lahko. ker ni prazen pod palcem.